Poštnina platana v gotovini Stcv. 18. V Liublfani, ponedeljek 23. fanuarfa 1939. Cena Din V- Leto IV Arlberški smuški kralj Schneider izpuščen iz ječe St. Anton 22. januarja. V St. Antonu pri Arlbergu, najslo-vitejšem smučarskem središču v Evropi, je te dni vzbudila veliko pozornost novica, da so nemške oblasti spustile iz koncentracijskega taborišča znanega smuškega mojstra Hannesa Schneiderja, ustanovitelja tako imenovane arlberške smuške šole in tehnike. Hannes Schneider, ki ga po imenu in po slovesu pozna ves športni svet, je bil zaprt vse do 15. marca, odkar je Avstrija priključena k Nemčiji. Schneider je veljal namreč za hudega nasprotnika narodnega socializma in je v bivši Avstriji svoje izvenšportno delovanje usmeril za boj proti temu gibanju. To njegovo delovanje je bilo pomembnejše, kakor pa bi kdo mislil zaradi dejstva, da je bil Schneider samo smuški učitelj. Ustanovitelj arlberške smuške šole ni bil samo športnik, marveč tudi velik finančnik, bogataš in dober prijatelj najvplivnejših evropskih in ameriških političnih ter gospodarskih osebnosti, ki jih je moda privabila po zimi v St. Anton, kjer jim je bil Schneider vsem učitelj. Zaradi tega vpliva in zaradi svojega denarja, je postal nanj pozoren knez Star-hemberg, voditelj Heimvvehra in eden poznejših prvakov v Schuschniggovi Domovinski fronti. V vodstvu teh dveh organizacij je_ Schneider kot Starhember-gov prijatelj igral pomembno vlogo in zanjo žrtvoval tudi veliko denarja. Svojega stališča ni hotel spremeniti niti tedaj, ko je bilo jasno, kako se bo usoda Avstrije razvijala dalje. Zato je razumljivo, da so nemške oblasti dale jerlber-škega kralja« takoj po zasedbi Avstrije prijeti. Izpuščen je bil iz ječe pred nekaj dnevi in sicer na zahtevo maršala Go-ringa samega. Pri maršalu Goringu pa se je za Hannesa Schneiderja zavzelo več kronanih glav, ki so svoje čase hodile na smučanje v Arlberg, med njimi tudi belgijski kralj Leopold. Posredoval je zanj tudi angleški zunanji minister lord Halifax. Proti Schrieiderju so po prizadevanju maršala Goringa oblasti ustavile vsako postopanje ter mu določile za bivanje Garmisch-Partenkirchen. Tam se sloviti smuški mojster lahko svobodno giblje, ne sme pa še zdaj imeti kake smuške šole »li tečaja. S Schneiderjevim imenom je neločljivo zvezan razvoj svetovnega zimskošportnega središča, kar je postala v zadnjih 15 letih njegova rojstna vas St. Anton. L. 1907, ko je Hannes Schneider bil preprost čevljar, je St. Anton imel kakih 10 hiš. Prebivalcem je Hannes tedaj koval gojzerje, zraven pa smučal, česar se je bil navadil pri vojakih. L. 1907 se je sam razglasil za smuškega učitelja in začel z obsežno propagando, s katero je hotel pomagati svojemu kraju in seveda sebi. To.se mu je tudi posrečilo. V tridesetih letih se je skromna gorska vas St. Anton razvila v elegantno gorsko središče, - z najmodernejšimi hoteli, z vzpenjačami, z-luksuzom, eleganco in z najslovitejšo smuško šolo na svetu, v katero so zahajali kralji in knezi, ameriški miijarderji in indijski maharadže. Schneider je iz smuškega učitelja postal gospodarski organizator, glavni udeleženec pri podjetjih, ki so financirala tujsko prometno industrijo v St. Antonu, in filmski igralec, katerega pomnimo še iz filmov »Belu opojnost«, »Lov za lisico« itd. Njegova krivda je bila v tem, da se ni znal prilagoditi novim razmeram in v njih naprej delati za svoj kraj in svojo domovino. Atentati, ki jih organizirajo Irci.po vsej Angliji, imajo, po ugotovitvah angleške policije, namen preprečiti potovanje vojvode Kentskega na eeverno Irsko. To potovanje naj bi potrdilo voljo Anglije, da ne bo severne Irske pustila združiti s svobodno Irsko državo. Vlada Kapratske Ukrajine je prepovedala vse shode, manifestacije in prireditve političnega značaja. 44,056.000 prebivalcev je imela po uradnih podatkih Italija letos v začetku januarja. L. 1038 se je rodilo 1,031.198 otrok, umrlo pa je 606.799 oseb. Prebivalstvo je to leto pomnožilo za 424.391 duš. To je največji prirastek od I. 1931 dalje. Naznanilo naročnikom in prijateljem »Slovenskega doma« in »Ponedeljskega Slovenca« L današnjim dnem začne izhajati »Slovenski dom« ob ponedeljkih kot jutranjik, torej ob istem času kot dosedaj »Ponedeljski Slovenec«. Do te preosnove so nas dovedli oziri na naše naročnike in prijatelje izven Ljubljane. Že dolgo smo namreč čutili, da bi bilo našim bravcem na deželi močno ustreženo, če bi dobivali ponedeljski »Slovenski dom« že v ponedeljek dopoldne. Zato smo prepričani, da bodo naši bravci te preosnove veseli in to tem bolj, ker ne bodo prav nič prikrajšani, nasprotno, o novicah bodo hitreje obveščeni. Izkustveno je namreč dognano, da je pone-deljsko dopoldne zelo revno na dogodkih in da je zato ponedeljski opoldnevnik ponajveč vezan na vesti, ki jih prinašajo ponedeljski jutranjiki. V primerih, ko bi se v ponedeljkih ugodilo kaj važnega, bomo postregli z drugo, opoldansko izdajo. Smer »Slovenskega doma« je ista, kot je bila smer »Ponedeljskega Slovenca«. Vsem naročnikom »Ponedeljskega Slovenca« bomo pošiljali odslej ponedeljski »Slovenski dom«. Naročnina za ponedeljski »Slovenski dom« ostane ista, kot je bila za »Ponedeljski Slovenec« in bodo že nakazana vplačila za »Ponedeljski Slovenec« prenešena v dobro za ponedeljski »Slovenski dom«. Vsi naročniki »Slovenskega doma« pa bodo prejemali nadalje časopis za dosedanjo naročnino (le v ponedeljek ga bodo torej prejemali že dopoldne). V kolportaži pa bo ponedeljski »Slovenski dom« stal prav tako 1 Din, kakor sicer. Upamo, da smo s svojo preosnovo ustregli svojim naročnikom in prijateljem. Prosimo jih, da nam ohranijo svojo naklonjenost in zvestobo. Obljubljamo jim, da jih bomo skušali zadovoljiti v polni meri, Ljubljana, 22. januarja 1939 Lastništvo »Slov. doma« Uradno poročilo o italijansko-jugoslovanskih razgovorih Belgrad, 22. jan. Italijanski zunanji minister grof Liano je bil danes dopoldne gost kneza-namestnika Pavla, ki je priredil svojemu gostu na čast velik lov na lovišču v Petrovčiču. Poleg zunanjega ministra prijateljske države so se lova udeležili še predsednik naše vlade dr. Stojadino-vič, veleposlanik Butti, načelnik Cianovega kabineta Natali ter razne druge italijanske in jugoslovanske osebnosti. Predsednik naše vlade in italijanski zunanji minister sta po končanem lovu poročala knezu - namestniku Pavlu o poteku razgovorov, ki sta jih imela zadnje dni na Bledu. O obisku grofa Ciana je izšlo naslednje uradno poročilo: Prijateljski obisk, ki ga je naredil italijanski minister za zun. zadeve grof Ciano pri predsedniku jugoslovanske vlade in ministru za zunanje zadeve dr. Milanu Stojadinoviču, je dal možnost za vsestransko izmenjavo pogledov, ki je bila prežeta z največjo prisrčnostjo. Oba državnika sta mogla tudi ob tej priliki ugotoviti z zadovoljstvom brezhibno poslo- vanje, kakor tudi srečne posledice italijansko-jugoslovanskega pakta z dne 26. marca 1937. ki je edcu osnovnih elementov politike obeh držav. Istočasno sta oba državnika razpravljala o položaju v raznih delih Evrope, ki_ se tičejo Italije in Jugoslavije ter sta ugotovila skupno voljo, da obe državi nadaljujeta in poglobita svoje sodelovanje za utrditev miru in reda v tem delu Evrope s sporazumi z vsemi zainteresiranimi državami, kakor tudi v zvezi z manifestacijami v državah, ki so sosede Jugoslavije, katere manifestacije so v Jugoslaviji našle ugoden odmev. V to sodelovanje Italija prinaša konstruktiven duh osi Rim-Berlin. Ob tej priliki sta oba državnika razpravljala tudi o gospodarskih vprašanjih ter sta ugotovila, da se gospodarstvi obeh držav dopolnjujeta in da obstojajo tudi na tem področju velike in široke možnosti ter sta zato obe vladi sklenili, da bosta v čim tesnejšem stiku delali na novem ustvarjanju Grof Ciano govori o neomajnem prijateljstvu med nami in Italijo Velika prijateljska manifestacija v prostorih stranke JRZ Belgrad, 22. jan. Zadnji dan svojega bivanja v Jugoslaviji je italijanski zunanji minister grof Ciano prebil v Belgradu. Za današnji dan je bila napovedana otvoritev razstave italijanske knjige v umetniškem paviljonu Cvijete Zuzoriča, ki jo je odprl ob 5 popoldne sam italijanski zunanji minister grof Ciano. Po začetku se je grof Ciano v spremstvu predsednika vlade dr. Stojadinoviča odpeljal v dom JRZ v Dečanski ulici. Sprejem grofa Ciana v strankinih prostorih je bil napovedan za 6. uro. Že ob 5 pa so se začele zbirati v Dečanski ulici velike množice ljudstva. Vhod v dvorano je bil okrašen z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami ter zelenjem. Na obeh straneh vhoda so bili razvrščeni oddelki uniformirane mladine. Prav tako nadvse okusno je bila okrašena glavna dvorana. Na strehah sta viseli veliki sliki Viktorja Emanuela, cesarja in kralja italijanskega imperija, in Nj. Vel. kralja Petra II., oviti v veliko svileno jugoslovansko in italijansko zastavo. V sredini med obema slikama je Francova vojska 25 km pred Barcelono Rdeča vlada nujno prosi Francijo za vojaško pomoč Pariz, 22. januarja. Na včerajšnji seji španske vlade v Barceloni so sklenili sklep, da je dosedanja katalonska avtonomna vlada odpravljena in da prevzame vse posle osrednja španska vlada, v katero je vstopil dosedanji predsednik kutalonske vlade Companys. — Rdeča vlada je danes prosila francosko vlado, naj pošlje čez mejo vsaj dve diviziji vojaštvu in ne-kar bojnih ladij v barcelonsko pristanišče, do hi zavarovale umik rdečih voditeljev ter njihovih najožjih sodelavcev. Dalje je Negrin Prosil francosko vlado, naj dovoli 20.000 rdečim beguncem vstop v Francijo. Med temi begunci je večina tistih, ki so v*zadnjih dveh le bh organizirali v Barceloni vse pokolje in nasilja. Nacionalistična letala so od sobote popoldne do danes popoldne osemkrat bombardirala Barcelono, pri čemer je bilo 40 ljudi ubitih, 73 pa ranjenih. Vlada je izdala zapoved, da sc morajo vsi moški in ženske do 55. lota priglasiti v obrambno službo, da bodo pomagali kopati jarke, ki naj bi vsaj malo zadržali Francovo vojsko. Danes zjutraj so nacionalistične čete končno zasedle Igualado, ki je bila obkoljena že od včeraj zjutraj. V hudih bojih so Francovi oddelki pognali v beg rdečo mednarodno brigado »Lister« ter mesto docela zasedle. Na srednjem delu južnega odseka so nacionalisti danes zasedli mesto Villa Iranca del Panades, ki leži 32 km južnovzhodno od Barcelone. Čete, ki prodirajo po cesti ob obali, so zasedle danes Villa Nuevoy in pa slovito katalonsko kopališče Sit-ges, ki je oddaljeno 25 km od Barcelone. Na severnem odseku bojišča so popoldne nacionalisti prodirali od Villa France proti Mauresi. visel velik grb JRZ. Velika slika grofa Ciana je visela v ospredju, poleg nje pa slika predsednika vlade dr. Stojadinoviča z lanskoletnega obiska pri Mussoliniju. Ob 6.15 sla vstopila v dvorano predsednik vlade dr. Stojadinovič in grof Ciano in vsi na-vzočni so ju navdušeno pozdravili. Ko se je navdušenje poleglo, je spregovoril najprej podpredsednik mestnega odbora JRZ Djura Jankovič ter je v izbranih besedah poveličeval italijansko-jugo-slovansko prijateljstvo. Izrazil je veliko veselje zaradi ponovnega obiska grofa Ciana v Jugoslaviji. Naglasil je, da so v Jugoslaviji vsi hvaležni za sklenitev prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Po njegovem govoru je godba zaigrala italijansko kraljevsko koračnico. Za njim je govoril v imenu dijaštva JRZ in pozdravil grofa Ciana akademik Aleks. Simič v italijanščini. Za Simičem je pozdravil grofa Ciana v imenu delavstva Jugorasa Bruno Deisinberg. Grof Ciano se je zatem toplo zahvalil za pozdrav jugoslovanskega delavstva. Ko se je navdušenje poleglo, je spregovoril: »Zahvaljujem se gospodu predsedniku Jankoviču za pozdravne besede, kakor tudi zastopniku dijaštva, organiziranega v organizaciji »Slovenski jug«, in jugoslovanskemu delavstvu, včlanjenemu v Jugorasu. Vi vsi ste izrekli besede, ki so mi segle v srce ter so me globoko ganile. Zahvaliti se vam hočem tudi za to, da ste me sprejeli, mene tujca, v vašem strankinem domu. Vem, s kolikšno obzirnostjo se varuje življenje v kaki stranki, in vem, kaj pomeni, Če v prostore stranke pride kdo, ki ni iz stranke. Vi ste me tu sprejeli popolnoma prisrčno in prijateljsko. Tu vidim italijanske zastave in znake svoje stranke. Toda pri tem gledam v tej dvorani tudi sliko, ki kaže mojega voditelja Mussolinija in vašega voditelja dr. Stojadinoviča, do katerega mi Italijani gojimo najlepše in najiskrenejše simpatije. Vidim v tej dvorani združeno mladino ter čutim utripe njenih čustev. Vidim tu zbrane jugoslovanske delavce. Tu je vaš voditelj dr. Stojadinovič. S to združeno mladino in delavstvom, pol- Vesti 23. januarja Francoski podjetniki v Tunisu so začeli na debelo odpuščati italijanske delavce, kar bo povzročilo novo razburjenje v Italiji. V Lvovu je poljsko sodišče obsodilo 29 komunistov na ječo od 10 do 16 let. 60 rudarjev je našlo smrt pri eksplojiji plinov v japonskem rudniku Kukoki Nadaljnjih 70 delavcev pogrešajo. Angleška vlada bo najbrž v kratkem dala kitajski vladi 3 milij. funtov šterlingov posojila. Japonci bodo na Kitajskem v kratkem ustanovili osrednjo vlado, ki bo prevzela vso oblast nad zavzetim ozemljem, je povedal predsednik japonske vlade Hiranuma včeraj v zbornici. Novi češkoslovaški min. za Podkarpatsko Ukrajino, general Prhalov, je po razgovorih s karpatskimi voditelji v Hustu izjavil, da ne more prevzeti svojega mesta in da se bo vrnil v Prago. "900 gostov je bilo povabljenih na sprejem, ki so ga snoči priredili v rimskem cesarskem dvoru ob poroki kneginje Marije Savojske s knezom Luisom Burbonskim. Poroka bo jutri. Bivši guverner nemške Drž. banke., dr. Schacht, ki je pred dvema dnevoma odstopil, bo odšel na daljši dopust v tujino. Govore, da mu bo Hitler potem dal nalogo, da zastopa Nemčijo pri boju za vrnitev kolonij. Smer nemškega gospodarstva se zaradi njegovega odstopa ne bo nič spremenila, pravijo nemška uradna poročila. Poljska ne bo stopila v zvezo proti Kominterni. izjavljajo v varšavskih uradnih krogih, z ozirom na vesti, ki jih o tem vstopu širi evropsko časopisje ob potovanju nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Varšavo. Francosko - jugoslovanska trgovinska zbornica v Parizu je v soboto praznovala 20-letnico. Slovesnosti so se udeležile najvidnejše osebnosti iz francoskega političnega in gospodarskega življenja in jugoslovansko gospodarsko zastopstvo, ki 6e v Parizu pogaja za nov tr-govinski sporazum s Francijo. nova belgijska vlada je v soboto prisegla in se bo v torek predstavila zbornici in senatu. Hitlerjev pribočnik in politični svetovalec stotnik Wiedemann je imenovan za nemškega generalnega konzula v San Franciscu. Pravijo, da bo potem imenovan za nemškega poslanika v VVashingtonu. Oporoko umorjenega voditelja romunske Železne garde, Codreana, so našli v Bukarešti. Oporoka ne vsebuje nikakih političnih določil. Današnji športni izidi: Belgrad: BSK : Jedinstvo 3:1 (2:0) Jugoslavija: Bask 2:1 (2:0) V Zagrebu: Concordia - Slavija (S) 2:2 (2:1) V Splitu: Hajduk - Gradjanski (Z) 1:1 (0:0) Smuški tek v Planici: Smolej pred Klančnikom na 18 km Francija : Poljska 3:0 Ligura vodi v Italiji Državno kolesarsko prvenstvo _______________bo v Ljubljani nim idealizma, v stranki, kakršna je vaša, se počutim kot doma. Vi, gospod predsednik, ste govorili o italijansko-jugoslovanskem prijateljstvu. To prijateljstvo je obseženo v protokolih, ki sva jih podpisala pred dvema letoma v Belgradu jaz in dr. M. Stojadinovič. Niti dve leti nista še minuli, pa so se že pokazali prvi uspehi. Vsi ti uspehi kažejo, da sta oba voditelja, Mussolini in dr. Stojadinovič spravila v gibanje sile, ki so že prej utripale v dušah obeh ljudstev. »Razvoj tega našega sodelovanja v bodočnosti, bo še večji, bo velik, ker je to nafa volja in volja našega naroda. Mi vemo, da je to sodelovanje potrebno obema ljudstvoma, mi vemo, da je to sodelovanje potrebno za varstvo in ohranitev trajnega miru. Mi — dve mladi ljudstvi — hočemo doseči sporazum, da bomo lahko pripravljeni pričakovali vprašanja, ki bi se lahko pojavila v svetu. V tem duhu je ustvarjeno naše prijateljstvo in v tem duhu se bo razvijalo. Zahvaljujem se vam za sprejem, tako prisrčen in bratski, ki ga je pripravilo meni jugoslovansko ljudstvo. Ko se bom zopet vrnil v Rim in bom svojemu Duceju podal poročilo, mu bom dejal, da sem v jugoslovanski mladini in v jugoslovanskem delavstvu in povsod občutil globoko vdanost in prijateljstvo do italijanskega naroda in fašističnega sveta!« »Dovolite samo, da e tega mesta pošljem pozdrave jugoslovanskemu kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu ter da pozdravim vašega voditelja predsednika vlade dr. Stojadinoviča.« Grof Ciano je zaključil svoj govor z vzklikom: »Živela Jugoslavija 1« V dvorani se je utrgal val navdušenja, ki se dolgo ni polegel. Godba je zaigrala našo državno himno. Ko se je navdušenje in odobravanje, ki je trajalo več minut, poleglo, je strankin pevski zbor ob spremljavi^ godbe odpel Puccinijevo himno »Rimu« v italijanskem jeziku. Hiinno je pel tudi grof Ciano in njegovo spremstvo. Zatem je predsednik vlade dr. Stojadinovič predstavil grofu Cianu uglednejše zastopnike JRZ Med klici navdušenja sta oba držamika zapustila dvorano, ljudstvo pa jim je še na Dečanski ulici_ prirejalo navdušene ovacije. Grof Ciano bo nocoj na večerji v Belem dvoru pri Knezu namestniku Pavlu, po večerji pa bo zaniist.il našo prestolnico. K. Piskor: »Upniki na plan!« Ljubljana, 22. jan. V soboto zvečer se je mladi, doslej vsaj tujini ■e prav malo znani češki dramatik Karel Piskof predstavil ljubljanskemu kulturnemu občinstvu s svojim deloin »Praznik upnikov« ali kakor ga je prevedel Jože Šest — »Upniki — na plan!« Dvorana dramskega gledališča je bila po dolgem času nabito polna. Razveseljivo dejstvo, ki v zadnjib motivih ne izvira nazadnje iz ugodne tradicije: češka oderska dela so v Ljubljani že od njega dni redno žela odličen uspeh. »Upniki — na plan« je komedija, ki jo mirne duše lahko postavimo ob bok vsemu, kar je bilo po vojni v tej stroki sploh napisanega. Zanimiva snov, ki jo členi, ne da bi le za trenutek dolgočasila, spretnost s katero variira dialog (posebna tenkočutnost za potrebo, ki po poteku dejanja zahteva ali avkcijo na razgovoru in igri participi ranih oseb — ali pa zmanjšanja: od petih na dva, ali od dveh na tri) tekst, ki zna biti lisičje zvito duhovit, tako da mnogo »nič hudega slutečih« ljudi v posameznem izreku niti oddaleč ne zavoha ioante, dejanje, ki sproti dobiva poživila z nena-adnimi obrati, lep pregled nad spiskom »žrtev«, ki običajno v današnjem poslovnem svetu podlegajo brezvestnim kalkulatorjem ter psihološko poznavanje, in konec krajev suvereni olimpijski humor, ki gre z jasnim, hudomušno nedolžnim smehom tudi čez fino neverjetnost rešitve in zadoščenja, kakršnega so v drami deležni upniki, ne da bi pri tem naivno ploskala staremu geslu, da mora pravica na vsak način tudi v tem življenju zmagati in da mora biti krivica na vsak način maščevana — vse to nas za Piskofa in za njegove Upnike« mora navdušiti. Njegova komedija je pomembna in obeta avtorju, ki je na tako sijajen način pokazal kvalitetnost in sposobnosti, bodočnost, kakršne so deležni le resnično talentirani pisatelji. Prav nič nas ne motijo nekatera mesta, ki se iskre od hotene naivnosti (n. pr. ultra-malo-verjetna scena preplaha, ki ga pokažeta sleparski bankir in advokat ob nesrečni uri), sa j nam je znan avtorjev izborno razviti smisel za mejo med paradoksalnim in vsakdanje matematičnim: nad obema bregovoma razpenja lok, v katerega je bil skril svoj modri, satirični smeh, poln skepse, pa kljub temu norčav — pri tem pa skrbno gledajoč na pozitiven konec, na rešitev v poravnavi, na apel, ki naj dobre učvrsti, pri veri v pravilnost ravnanja, zlobne pa omaje, ne surovo, le vzpod- budno, prosto, brez hudobije in brez strogega sodniškega pogleda. Le apel, ničesar več: edina uspešna medicina za te dni, ki kipe od govorov, pridig in naukov, vabilo k boljšemu delu in lepšim metodam, vabilo, ki ga pošilja avlor, kateri se modro zaveda, da bo poslovni svet tudi vnaprej prav gotovo kalkuliral tudi še vnaprej enako brez vesti. Apel, ki je prav na tej, z zlatom humorjem prepleskani ploskvi spodaj presneto resen. Gibčnost, s katero telovadi ta Piskof, visoki, kipeči življenjski optimizem, ki se v jedru izraža identično s starim pravilom »ridendo dicere venim«, — vse to nam mora približati njegovo km medijo prav tako kakor so nam že klasični avtorji približavali svoja velika dela. Po pravici se spomnimo Balzaca, le da se je Piskof oprijel metode, ki je današnjemu času bližja: le tu pa tam se v posameznem' izreku razpro kakor zeve v njivi, globine, ki ob navidez kar tako mimogrede zalučani filozofski sentenci pazljivemu poslušalcu na-prte zamišljenost in razglabljanje. Sicer pa se delo in obravnava snovi postavlja na princip, ki je času plitkosti, bežnosti in naglice najbolj odgovarjajoč: v ploskvi, ki je preprečena z dozdevno nedolžno šalo, ob kateri človek ne čuti drugega kot trajen nagib po prisrčnemu smehu. Tudi v tej odločitvi in koncepciji se je Piskof pokazal zrelega, premetenega in razgledanega. Skoraj se nam ne zdi potrebno, da bi hvalili posameznike. Tako odlična je bila vprizoritev, tako močno so vloge ležale vsem igralcem. V ospredje stoji za današnji čas sončno paradoksalna figura solicitatorja Jazbeca, ki ga je, interpretiral Kralj. Ta igralec je mojster brez ugovora, ni je vloge, v kateri ne bi zasledil sveže možnosti in izvirno potuhtal jedra. Njegova igra osvaja brez upiranja. Tudi vsi ostali, Gregorin, Jerman, Skrbinšek (včeraj popolnoma v novih vodah), Nabloc-ka, V. Juvanova, Gabrijelčičeva, Sever, Potokar, Daneš in v manjših vlogah Bratina, Gale ter Presetnik so se odrezali tako kakor že dolgo ne. Odlično so se izpopolnjevali. V včerajšnji predstavi je vladala čudovita celotnost igre in skladnost podajanja. Interpreti so se enkrat vzgledno ujeli. Predstava pomeni stoprocenten uspeh. Režiser in scenograf Jože Šest je delo, ki je napisano tako, da ne more poznavalcu oderskih zahtev delati nobenih preglavic, dostojno izpolnil svojo n eposebno težko nalogo. »Upniki — na plan!« bodo doživljali v reprizah vselej odličen uspeh. I KIW„? V zarji slave La Jana. Vera Bergmann. Ernst Fritz Ftirbringer — Razkošne filmske revije! Mariborski drobiž Požar na Vurmatu. Okrog polnoči je na Vurmatu nastal požar. Zgorel je mlin, last posestnika in mlinarja Rudolfa Ravnjaka, ki je v mlinu s svojo družino stanoval. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. Zvečer so pekli kruh ter je bila peč močno razžarjena. Skozi slab dimnik se je vnel tram v strehi. Domači so si jedva rešili golo življenje. Dietnega fanta upijanil. Na Meljski cestj je snoči našel Bruno Frančič malega dečka, ki 'je ležal na tlaku. Frančič ga je dvignil, pa je videl, da je deček popolnoma pijan, da ne more hoditi. Poklical je stražnika, ki je ugotovil, da je to 13 letni Edvard R., ki je prišel popoldne na obisk k svojemu mlademu prijatelju- v Melje. Šla sta potem s prijateljem po njegovega očeta, ki je sedel v gostilni. Ta pa je silil v Edvarda s pijačo ter ga je pregovoril, da je spil pol litra vina. Fant je potem odtaval iz gostilne, na cesti pa ga je premagala pijanost. Avto se je zapeljal v plot. V Kamnici se je pripetila snoči nesreča nekemu mariborskemu avtomobilistu, da je zapeljal v plot pred hišo usmiljenih sester ter ga je v vsej dolžini podrl. \vto se je pri tem precej poškodoval, vozač pa je k sreči ostal zdrave kože. Plameni so švigali iz dimnika na Pirševi hiši v Vetrinjski ulici. Policijski stražnik je nlarmiral gasilce, katerim pa ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je ogenj v dimniku ugasnil sum od sebe. Rejci malih živali so imeli danes popoldne ob 2 občni zbor v prostorih restavracije Senica v Tattenbachovi ulici. Zborovanje je bilo lepo obiskano. Društvo je zelo agilno ter je priredilo lansko leto dve uspeli razstavi in sicer ob priliki Mariborskega tedna ter za božične praznike razstavo in tekmovanje kanarčkov v prostorih Uniona. Strašen samomor 75 letne starke Maribor, 22. januarja. V Marijini ulici ee jo dane« proti večeru odigrala strašna žaloigra. Tu stanuje v hiši štev. 25 v drugem nadstropju upokojeni podpolkovnik g. Jugovič « soprogo in taščo. Tašča ga. Frančiška Rurnler je bila stara 75 let ter zelo bolna. Več ko 8 mesecev je ležala v postelji in od časa do časa so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer se je njeno zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Pred nekaj tedni so jo prepeljali iz bolnišnice spet v stanovanje njene hčerke. Kakor vsak dan, so jt tudi danes pospravljali in zračili sobo. Okno je bilo odprto, hčerka pa je za čas odšla v kuhinjo. Na doslej nepojasnjen način se je stara žena povzpela s postelje na okno in se vrgla iz drugega nadstropja v globino. Priletela je z. glavo na tlak in 6i zlomila levo roko, čeljust, močno si j« poškodovala obraz in si pretresla možgane. Ležala je precej časa na ulici, dokler niso prišli mimo neki pasanti, ki so jo tam opazili ter obvestili o nesreči njeno hčerko. Prenesli so jo v stanovanje, toda bila je vsaka pomoč prepozna in je starka kmalu umrla. Dejanje je izvršila v duševni zmedenosti, ki jo je povzročila neozdravljiva bolezen. Prepeljali so io v mrtvašnico na Pobrežju. Kape le kupoval, »kupil« pa petstotak Celje, 22. januarja. Okoli 5 popoldne je prišel včeraj h krznarju Albertu Friihlichu v Samostanski ulici neznan moški, ki je govoril dobro hrvaško. Hotel je kupiti kapo. Trgovec mu je razkazoval svojo robo ter mu jo razložil po mizi, neznanca po je očividno bolj zanimal petstotak, ki jc ležal na mizi poleg kape. Ko se je trgovec za trenutek odstranil, mu je neznanec izmaknil petstotak ter izginil. Frohlich je tatvino hitro opazil, vendar je bilo že prepozno, ker ni mogel več ugotoviti, kam jo je tat popihal. Tatvino je prijavil policiji, ki pa doslej še ni imela uspehu. Vlom v prostore finančne kontrole v Vojniku Celje, 21. januarja. Celjskim orožnikom se je posrečilo razkrinkati vlomilsko tolpo, ki je plenila v celjski okolici in izvršila tudi več vlomov ojcoli Vojnika. Vodja te družbe Kovač je že pod ključem. S tem so se ljudje kar oddahnili. Bili so prepričani, da je zdaj vlomov konec. Pa so 6e zmotili. Spet je bil izvršen vlom, tokrat v hišo, kjer ima svoje prostore finančna kontrola v Vojniku, Vlomilec je z lesenim drogom raztrgal na oknih železno mrežo V oddelku finančne kontrole je prebrskal vse predale, našel pa seveda ni ničesar in se je moral vrniti brez plena. Poleg pisarne stanuje neka stranka, ki je sicer slišala sumljiv ropot, vendar pa je mislila, da je to veter Prav tako je slišala tudi tajnikova žena, da nekaj ropota, a ni mislila na kaj hujšega. Vlomilec, ki je domačin in so mu bili dobro znani prostori v tej hiši, je izginil brez 6ledu. Orožniki so pridno na delu in upajo, da bodo vlomilca v kratkem Dobili v roke. Ljubljana Obvestila Za vozni promet zaprto bo Grudnovo nabrežje od Hrenove ulice do Šentjakobskega mosta od 24. t. m. dalje zaradi regulacijskih del. Pod okriljem Prirodoslovnega društva predava jutri v torek, dne 24. januarja v Mineraloški predavalnici univerze g. univ. pro,f. dr. inž. Alozij Kral o predmetu: »Fotoelastične metode v tehniki«. Začetek ob 18.15. Združenje železniških uradnikov, oblastna uprava v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 5. februarja 1939 ob 19 v veliki dvorani hotela »Metropol« v Ljubljani družaben večer s koncertnim sporedom v proslavo 30. obletnice svojega obstoja. Vstop dovoljen z vabilom, reklamacije vabil na udruženje žel. uradnikov, oblastna uprava v Ljubljani, Masarykova cesta, novi hotel Metropol, I. nadstropje. Vstopnina prosta. Čisti dobiček pa je namenjen za postavitev društvenega doma ^ Ljubljani. Opozarjamo na predavanje Soc.-ekonomskcga instituta, ki bo v četrtek, 26. jgn. ob 20 v dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova ulica 10, I. nadstr. Predaval bo g. dr. Ivo Pirc, ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani, o temi »Raziskovanje vasi«. Vsi prijatelji instituta vabljeni. — Vstop prost t Mons. Štefan Kropek Med našo starejšo duhovščino v Italiji odpada list za listom in prav kmalu bo ostalo steblo golo. Dne 15. t. m. je umrl v Starem Pazinu (Istra) msgr. Štefan Kropek, ki je bil rojen v Varaždinu 17. 8. 1860. Bil je razen Jožefa Bot-tegaro v Trstu najstarejši duhovnik tržaške škofije. V Starem Pazinu je služboval skoraj 50 let; do leta 1932 kot župnik, potem pa kot upokojenec. Telesno sicer šibek, duševno pa čil, je bil zelo skrben duhoven pastir. Njegova spovednica je bila od vernikov naravnost oblegana, posebno v adventnem času. Še zadnje dni pred nevarno boleznijo — pljučnico — o božiču je naredil svojim bivšim župljanom v cerkvi, kar je zamogel. Pomanjkanje dobrih spovednikov, poznavajočih jezik naroda, je velika vrzel v duhovnem pastirstvu tržaške škofije, nakar se vrhovna cerkvena oblast premalo ozira. To je pokojnika vedno bolelo. Več let je upravljal dekanijski urad pazin-ski in oskrboval je sede vacante to župnijo in ono v Trvižu. Dičila ga je tudi hrvaškemu narodu prirojena gostoljubnost nasproti vsakomur. Glas o njegovi smrti je bolno odjeknil med ljudstvom. V znak hvaležnosti mu je izkazal hrvatski narod srednje Istre poslednjo čast pri pogrebu v ogromnem številu s 15 duhovniki (dne 17. t. m.). Naj počiva v božjem miru z očetom in sestro, katera sta tudi tam pokopana. Have anima pial Ljubljansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 23. januarja: zaprto. Torek, 24. januarja: zaprto. (Gostovanje v Ce lju: Hollywood.) Sreda, 25. januarja: Upniki, na plan! Red B. Četrtek, 26. januarja: Hollywood. Red A. Petek, 27. januarja: zaprto. OPERA. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 23. januarja: zaprto Torek, 24. januarja: zaprto. Sreda, 25. januarja: Evgenij Onjegin. Red Sreda. Četrtek, 26. januarja: Jalanta, Gianni Schicchi, Red Četrtek. Petek, 27. januarja, ob 15: Boris Godunov. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Ljubljana od včeraj do danes Lep pomladanski dan nas je razveselil danes. Tako je bilo gorko, da so bile suknje kar odveč. Seveda, kdo bi v takem vztrajal doma! Ven so jo udarili ljudje, željni sonca in pokrajine, v kateri se že kažejo — čeprav morda varljivi — znaki bližnje pomladi. Po bregeh je že vse belo teloha, tu pa tam nekoliko poskušajo tudi že trobentice. Narobe svet: sredi zime cvetje, o Veliki noči pa se rado pripravi k snegu zadnja leta. Ljtidje se prav nič ne kregajo nad temi prirodnimi muhami. Doma se zdaj podnevi že skoraj niti ne splača več kuriti. Kdor je ostal v mestu, je nedeljo prebil kakor ponavadi. Morda je malo zavil v gostilno, sedel v kino ali v gledališče, se sprehajal po Rožniku, delal obiske k znancem in sorodnikom, ali pa si krajšal čas v kavarni. Dan mu je minil prav tako kakor drugim. Le da mu je bilo morda malo bolj dolgčas kakor tistim, ki so zavili na simpatično »podeželje«, — ali pa tudi ne, kakor se vzame. Prijeten večer pri gospodu županu V soboto ob pol šestih zvečer so se zbrali pri ljubljanskem gospodu županu dr. Adlešiču časnikarji vseh naših listov. Župan dr. Jure Adlešič jih je povabil na svoje stanovanje na Aleksandrovi cesti. Večer je bil tako prijeten, da si ga nihče povabljenih še zdaleč ni mogel predstavljati niti približno tako imenitnega. Nadvse simpatični gospod župan je svoje goste sprejemal ter se z njimi razgovarjal, stopil k slednjemu od njih ter na ta način pomagal, da je v hipu minula sicer običajna začetna zapetost in okorelost. Pri tem ga je krasno podpirala njegova očarljivo ljubezniva soproga, ki je ves večer prebila v pogovoru z gosti, pa ne da bi se vezala na eno ali drugo druščino, povsod je bila, pri vsakem se je oglasila in na ta način s fino neopaznostjo vezala domačnost v spontan občutek družabne skupnosti. Seveda je bilo odlično poskrbljeno tudi za jed in pijačo. Gostje so z velikim zadovoljstvom ugotovili okus in poznavanje gostiteljev, ki sta odlično poskrbela, da so bile vse dobre stvari pri roki. Mnogo dovtipov je padlo, mnogo je bilo dobre volje. Zastopniki vseh listov so imenitno harmonirali in se pobližo seznanjali. Ta nova gesta gospoda župana dr. Adlešiča je nov dokaz, da sedanji predsednik mestne občine sodobno pojmuje in ceni časnikarski stan kot vazen faktor v javnem življenju. O tem nam je bil dal polnega dokaza sicer že z vzorno organizirano magistratno, tiskovno službo, ki vse nove ukrepe in vse važnejše vesti z mestne uprave nemudoma ter ■Ločno sporoča redakcijam. Snočnji družabni večer, ki je po prisrčnosti močno presegel značaj običajne čajanke, pa je nov dokaz njegove demokratične in sodobno razgledane orientiranosti. Reševalna postaja je imela od včeraj do danes prav za prav le zelo malo dela. Posegla jo v dogodke vsega skupaj le petkrat. Pa še pri tem ni bilo zaznamovanega nobenega izrednega slučaja. V vseh petih primerih jo šlo za bolnike z notranjimi boleznimi. Nekaj kriminalnih paberkov Tatovi so spet postali nekaj predrznejši. Na policiji sta zaznamovana dva vloma. Že pred nekaj tedni so obiskali znano gostilno »Pri Marenčetu« na Dolenjski cesti. Presneto so predrzni ti tiču Tik zraven stoji policijska stražnica; menda jih prav to dejstvo zapeljuje k vrtoglavi predrznosti. Potihem stržejo korenček — prav gotovo pa je, da jim ga bo na koncu strgal nekdo drugi. Gostilničar Stanko Marenče je prijavil policiji, da ga je spet obiskal tat, ki mu je odnesel za 2500 din zlatnine in dragih kamnov. V stanovanje Ivana Marklja v Pleteršnikovi ulici 10 je vlomil neznan lopov. Odnesel je zlat prstan z dvema kamenčkoma, 21 bankovcev po sto dinarjev ter drobiža za petsto dinarjev. Markelj je oškodovan za približno tritisoč dinarjev. Seveda tudi suknje niso varne pred tatovi, čeprav že ni več hudega mraza. Ne kradejo pa samo po kavarnah, gostilnah in po drugih javnih prostorih. Celo na univerzo zaidejo ti nepridipravi. Tako so ukradli akademiku Dušanu Kermetu iz tretjega nadstropja v vseučiliškem poslopju plašč znamke »Huberlus«. Presneto so predrzni ti izmika vti! Menda je že res tako, da te nadlege no bo mogoče iztrebiti tako dolgo, dokler bo »po zemlji tod hodil še človeški rod«. Herwey Allen: 179 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Zmračilo se je in megla je postala še gostejša. Aristide je prižgal luči. Nekaj zapoznelih voz je hitelo proti mestnim vratom. Aristide je vozil zelo hitro in prehiteval voz za vozom. Vincenc in Antonio sta slonela v odprtem vozu. Rahlo ju je božala hladna večerna sapa. Njune oči so se pasle. Megla se je s hladnimi prsti tu pa tam na lahko dotaknila njunih lic. Zdelo se jima je, kot da gledata skozi čarobno kroglo pod čarovniško palico svečano razsvetljavo kakor nekje v pravljični deželi. In ta palica je pričala jasne sončne slike, pa jih zopet zavila v tajinstveno temo... In tedaj je iznenada, ko so se izvili z meglenega pasu, vstala pred njimi znana silhueta. Antoniu se jc zazdelo, kot da jo je že lalj časa videl in da je čakala nanj za meglenim zastorom, ter kakor da je prav na tej vožnji moral dohiteti donLuisovo kočijo. Tokrat ga mora dohiteti, to je kot pribito. Pograbil je Vincenca za roko v zapestju. Začutil Je v teni trenutku, da ga s svojim razburjenjem elektrizira. »Naprej, Pujol, naprej! Prehiti kočijo in ne dopusti, da bi nas spet prehitela I« Zažvižgal je bič in preplašeni konji so zdirjali §o hitreje naprej. Aristide se je na kozlu visoko vzravnal. Don Luis je vozil bolj počasi in že je zaslišal za seboj voz, ki -e je tako naglo bližal. Ozrl se je. Ni imel namena uprizarjati tu na promenadi dirke. Ni pa mogel trpeti, da bi ga kdo- prehiteval. In na vse zadnje še ta kol... V trenutku, ko se je don Luis nagnil skozi okno, je bila berlina že ob njem. Njene luči so za hip ošvrknile rožnato notranjost ko- nje. Na obledelih blazinah jo videl Antonio, da je sedela z don I.uisom roko v roki Fides Palaologus, oblečena po najnovejši modi. >koli vratu ji je visela smaragdna ogrlica. Narahlo je kriknila, don Luis pa je klel. In berlina je že prehitela kočijo. Slišali so, kako si kočijaž na vse načine prizadeva, da bi jo ••rehitel. žvižgal je in kolesa so škripala. Obo vozili sta drveli na->rej ne oziraje se na vpitje in preklinjanje drugih voznikov po iromenadl. Tokrat je bila berlina tista, ki je zdrvela skozi mestna vrata in prepustila don Luisa mestni straži. Straža ga ni ravno najbolj prijazno sprejela. Ob jutranjem svitu je berlina vozila po gričevnatem svetu. Nekaj ur daleč za njo ji je sledila kočija, v katero so bili vpreženi štirje konji in dve muli kot pomožna vprega. Kakor, vselej, je tudi tokrat imel don Luis svoj načrt, ki ni bil čisto neizvedljiv. Don Luis se je zadovoljno naslonil. Še predno so prevozili gričevje, je upal, da bo v vsakem oziru uredil že davno pozabljena rodbinska vprašanja. Zunaj je bilo še vedno megleno. Od časa do časa je pomolil glavo skozi okno, da je Saneho ustavil, nato pa prisluhnil, če ni morda pred njim kak voz. Za njim so se vili sledovi berlininih koles in kočije kot dve dolgi vzporedni črti. Medtem je bila berlina že kakih deset milj spredaj in se je že izvila iz megle. Počasi se je bližala vrhovom, ki so se lesketali v snegu. V daljavi se je izgubljal v modrini neba zlat doprsen kip na najvišjem stolpu katedrale in se le tu pa tam kdaj še zalesketal v slovo. Vsa pokrajina Lombardija je bila podobna ogromnemu meglenemu morju, iz katerega so se nad hribčki dvigali topoli... Zdelo se je, kot da ribiči nastavljajo svoje mreže in jih spuščajo v tiho morje. Ko se je sonce nagnilo v zaton, se je njihovim očem nudil naravnost pravljičen pogled. Zadnji sončni žarki so l>ožali otočje na Lago Maggiore in se kopali v turkizno modri vodi. »Nobena stvar na svetu ni tako nebeško lepa kot Isola Bella v mesečini«, je vzdihnil Vincenc, ko so se bližali Duoniu d’Ossola ob vznožju prelaza in je večerna zarja že ugasnila. Prišit so tja proti I>olnoči. Konji so bili izmučeni. Aristide jo menil, da jim je potreben daljši počitek, predno bi spet nadaljevali utrudljivo vožnjo v klance. Gorski zrak je dal Antoniu spet nekaj tiste zdrave mladeniške moči, ki je od mrzlih zim, pred leti v Livornu, ni več občutil. In to noč je stal Duomo d’Ossola na cesti. Nad njim so sijale zvezde in nenavadno svetel, še vedno skoraj polni mesec, okoli katerega je bilo nebo zaradi te močne svetlobe kar črno. Prisluškoval je šumenju in šepetanju s snegom napojenega Ticina, ki je pel tople melodije, o katerih se je res zdelo, da prihajajo iz nekih nevidnih glasbil. Ostali pa so medtem kljub pozni uri iskali svojega razvedrila v kuhinji. Tako je stal zdaj tu in prisluškoval zvokom gora in ledeno mrzle vode, ki je brez prestanka žuborela v noč. Zajelo ga je veliko in vendar mirno resnobno navdušenje, ki ga je dvigalo nad vse in ga opajalo. »Tako naj bi ostalo vsaj še nekaj časa.« Obrnil se je in šel za drugimi v krčmo. Jutri, je menil v trenutku, ko je odpiral vrata, bomo že vozili čez prelaz v Francijo. Krčma v Duomo d’Ossola ali »hotel«, kt so jo navadno imenovali, je bila prastara. Edina sprememba od onih časov, ko je živel še Pli-nij in tu nabiral svoja čarovna zelišča, je bila v tem, da je bilo včasih nekaj več ali pa manj bolh. Prekajena gnjat in slanina, ki se je tu pa tam videla med strešnimi špranjami, je bila prav tako stara kot hrastovo tramovje in prav tako »prožna«. Bila pa jc brez dvoma dobro prekajena, kajti ognjišče pod njo je bilo tako veliko da bi na njem človek lahko spekel celega vola naenkrat. Kadilo s< je iz naravnost smešnega dimnika, kot da bi hotel kdo reči, da bi tudi po naključju lahko kaj zgodi. Največ dima pa se je leno, a ne ovirano valilo v podstrešje. Ponoči jo bila edina razsvetljava droben plamenček na velikan skem ognjišču. Ob njem so sedeli, ko je vstopil Antonio, na nizkil trinožnikih Vincenc, Pujol in Aristide. Nestrpno so čakali, stara že nica in zaspano dekle pa sta se sukali okoli ognjišča in 6i na vs< moč prizadevali, da bi čimprej pripravili jajčno jed. Samo jajc šo n bilo. Beppu se je medtem le posrečilo zakuriti. Daljšo posvetovanje v gorskem narečju, majhen prepir, precej šen delež starkine jeze in dobro prisoljena klofuta vnukinji je pri pravilo gospo Frank do tega, da je od nekod privlekla svoj kovčei in dala vse, kar je bilo v njem, na razpolago gostom. Nekaj volneni odeje so razprostrli po klopeh, starka je godrnjaje zlezla na pod streje, Beppo se je vlegel na tla in vsa družba je poskušala zaspati Iz oddaljenega kota je Antonio opazoval spa,čene sence, ki so plo salo po stropu. Ves prostor je bil podoben kuhinji stare čarovnice V sredi kamenitega »oltarja«, kjer je čepelo dekle z razpuščenim kodri po licih, je plamtel ogenj. Na klopeh, kjer sta ležala Vincen ”!» ir!’ nePr©slano nekaj šumelo. Bolhe so k njima prišle n: obisk. Domače dekle se je dvignilo in se ozrlo. Nekaj Časa je z očm neodločno izbirala klopi, nato pa se je odločila za Pujolovo in zlezli pod njegovo odejo. Noga, ki se je nevljudno uprla vanjo, in koleno ki jo je iznenada spet vrglo proti ognjišču, sta bila pač dober doka? da tam zanjo ni bilo prostora. Sesedla se je na stol in nekaj ua potili trenutkov glasno lovila sajio. Obrnila se je jezno in končni lo spoznala, da je bila očitno zavrnjena. Cez nekaj trenutkov ji spet vstala in se še vedno držala za želodec. Končno pa je načob 1 • /\ 1 U ,, A X _ _ • . _ ff : _ M.. An a 1 n ,1 n ,1. . nuuuiu, jiu je nai kočljivo vprašanje: »Kje naj vendar mlada dama spi?» »Ljubezen je nekaj čudovitega, Toni«, je šepetal Vincenc, obdržal škornje na nogah? Najbrž jih boš še potreboval.« »Monsieur je ljubosumen«, se je hehljal Pujol. »Ti se nara upiraš«, je godrnjal Antonio. Ker mrmranje in šepetanje tam na klopeh ni bilo ravno va Ijivo, je dekle le spoznalo, da so tam vsi skupaj proti njej. Už ljeno se je obrnila in legla na tla pod konjsko odejo, ki jo je 1 tam pustil Beppo. Zaspano in nepričakovano mrmranje, ki mu kmalu sledil globok vzdih, je bilo dokaz, da ima Beppo za takši kočljive stvari hvaležno razumevanje. Klopi nikakor niso bile udobno ležišče. Cele kohorte bolh i nadlegovale popotnike, Beppo pa jih v svojem sladkem spanju čutil, ali pa je bil nedotakljiv zanje. Od tu in tam Okrog 1200 vagonov sladkorja bo morala letos uvoziti naša država. Vse jugoslovanske sladkorne tovarne so proizvedle lani komaj 7200 vagonov sladkorja, med tem ko se ga porabi običajmo do 8800 vagonov. Verjetno je, da bo zaradi pomanjkanja domačega sladkorja poraba nekoliko padla, kljub temu pa bo treba v tujini kupiti kakib 1200 vagonov. Nastaja pri tem vprašanje, kje bomo kupili sladkor in kdo bo te nakup izvršil. Po kalkulacijah jo najbolj verjetno, da bomo morali kupiti na tujem nerafinirani sladkor, ker je mnogo cenejši, in bi ga domače tovarne potem očistile. — Uvoz rafiniranega sla'dkorja ni prikladen, ker bi bile cene previsoke. Lastnike sladkornih tovarn zanima vprašanje, kdo izmed njih bo dobil pravico slakdor nakupiti, ga rafinirati in prodati; kajti pri nas je sedem tovarn, a potrebna količina 1200 vagonov bi zaposlila le eno tovarno. Čim bo zadel v našo državo prihajati tuji sladkor, se bodo takoj povišale cene sladkorni repi in s tem povečala tudi ploskev, posajena s to peso. Velike državne trošarine na sladkor so bile krive, da so tovarnarji nudili za sladkorno repo prenizke odkupne cene, zaradi česar kmetovalci tudi niso imeli veselja, da bi to rastlino pridneje sadili. Afera s tatvino nekega švedskega dečka se je zaključila te dni v naši državi. Pred dobrim letom je prišla v Belgrad Švedinja Marija Hortense He-lihius s svojim malim sinčkom. Dogodek sam ne bi bil zanimiv, če 6e ne bi nekoliko dni kasneje zgodilo nekaj nenavadnega. V Belgrad je dopotovala neka stara gospa iz Švedske in poskušala imenovanega dečka ugrabiti. Takrat je policija šele izvedela, zakaj gre. Marija Hortense se je ločila od svojega moža, letalskega kapitana Schul-zeja, in odpeljala s seboj sinčka, čeprav ga je sodišče prisodilo očetu. Ugrabila ga je pa zato, da bi se z njim vred polastila velikanskega bogastva, ki ga je Schulzejev oče prepisal na svojega vnu,-ka. Prvi poskus, da bi ugrabila dečka za zeta, se Marijini materi ni posrečil. Takoj nato pa je izginila tudi vsaka sled za Marijo in malim dečkom. Sele pred -nekaj dnevi so ju zasledili v Petrov-gradu. Policija je dečka vzela materi in poklicala Schulzeja, ki se je z letalom pripeljal in dečka vzel s seboj. Sodišče j® namreč dobilo razsodbo vrhovnega švedskega sodišča glede ločitve zakona Marije in kapitana Schulzeja, po kateri je bil sinček prisojen očetu v vzgojo. strogo kazen je odmerilo belgrajsko so- ^ sodniku Jakovljeviču in odvetniku dr. Petrovič, ker sta zlorabljala svoje položaje in oškodovala več strank v zapuščinskih in konkurznih zadevah. Sodnik Mihael Jakovljevič je kot sodnik v zapuščinskih zadevah protizakonito overovil oporoke, za katere je odvetnik dr. Petrovič najel krive priče. Dalje je dovoljeval svojim prijateljem odvetnikom, da so si zaračunavali bajne vsote pri izvrševanju oporok ali pa kot upraviteljem konkurznih mas. Seveda je tudi sam dobival za te svoje usluge obilne nagrade. S tem postopanjem je oškodoval pet strank, pri katerih je šlo za’bogate zapuščine. Odvetnik Petrovič pa je napeljal sodnika na to, da je 6vojim prijateljem odvetnikom puščal, da so delali, kar so hoteli, in da je Jakovljeviču tudi nosil podkupnino. Sodišče je vsakega obsodilo na štiri leta strogega zapora in na dve leti izgube častnih državljanskih pravic, z utemeljitvijo, da sta s svojini delom ubijala ugled sodišča in odvetniškega stanu, jemala s tem ljudem zaupanje v nepristranost sodišča in na grd način gazila zakon. Sodni ^enat je dal potem takoj obadva obsojenca zapreti Njuni branilci pa so se hoteli pritožiti proti prestrogi razsodbi. Zemlja je ponovno začela drseti v bližini Sremskih Karlovcev, prav tam, kjer teče železniška proga. Že predlanskim in lani se je gornja plast zemlje začela pomikati v smeri proti Donavi, a so obakrat s precejšnjimi napori preprečili večjo nesrečo. Polzeča zemlja je potegnila s seboj za dva metra ženezniško progo in cesto, pred nekaj dnevi pa spet za en meter. Zadnjemu premikanju zemljo je bilo krivo deževje, ki je nanaglo otajalo sneg. Bržkone bodo potrebni številni milijoni, da se bo nevarnost zajezila in proga s cesto vred premestila na bolj trdno podlago. ,.^c.r 1,1,1 i® poginila svinja, si je hotel končati »ivljenje delavec Stevan Ubory iz Stare Kaniže , ” * bornimi zaslužki in prihranki pred kupil svinjo jn j0 i,0tei zrediti. Čez dober , j j1?. *®klal in tako pripravil za svojo ti,pro!''e'1 Priboljšek. Pa je svinja lile na ro£h™ V ™ST T”' močjo je bilo Uboryju rešeno življenje. Železniško progo od Sušnka proti Zarrebu bodo menda vendarle elektrificirali. Dolin tuneli na odseku od Sušaka do Škrljev8 eo povzročali potnikom zaradi dima silne nevšečnosti. Zato so bili sestavljeni načrti, da se proga elektrificira če že ne vsa, pa vsaj imenovani del. Stroški za napeljavo električnih vodov in za pogonske stroje bi znašali okrog 120 mili j. din. Za izvedbo tega dela pa se najbolj zanima neka^italijanska družba, ki je obenem predlagala, naj bi se zgradila žična vapenjača od Sušaka na Trsat, ki bi veljala okrog 1,200.000 din. Kot poročajo, se načrti za elektrifikacijo že proučujejo v prometnefli ministrstvu. Na strašno krvav način so proslavili novo leto v vasi Bela Crkva. Mladina je na trgu plesala kolo, ta čas pa sta sedela v gostilni brata Mijat in Milu-tin Mladenovič, ki sta iskala prilike, da bi se maščevali nad mladim Dušanom Krstičem, ki je hodil za istim dekletom, kakor eden od bratov Mladenovičev. Prav ko jo Dušan Krstič vodil kolo, sta se Mladenoviča iz gostilne zakadila proti njemu in ga prijela. Mijat jo Dušana udaril s krepelcem po glavi, da se je ves krvav zgrudil. Ko je Dušanov oče videl, kaj se je zgodilo, je priskočil sinu na pomoč, a z njim še nekateri drugi. Nastal je splošen pretep. Bliskali so se noži in kri je brizgala vse naokrog. Mladina se je kričaje' razbesnila, Mijat pa je pokleknil nn Dušana in ga neusmiljeno klal z nožem. Ko ga je brat potegnil v stran, je zavpil: Ne odneham, dokler vidim, da Se diha. Klanje se je nadaljevalo, dokler nista mrtva obležala dva napadalca Mladenoviča. Dušan Krstič in njegov oče pa sla obležala nezavestna. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer sta oba umrla. Poleg njiju sta odnesla se dva vaščana težke rane nekaj drugih pa lažje. Zaradi nasilnosti dveh pijancev so padla štiri življenja. Iz bolniške postelje v bolnišnici jo pobegnil na pokopališče Rade Stajič iz Sarajeva. Pred nekaj dnevi so Stajiča prepeljali v bolnišnico, ker i« zbolel na tifusu. Vgo dni je imel- visoko temperaturo, zaradi česar je ležal v nezavesti. Sredi noči pa se je nenadoma prebudil, skočil iz posteljo. razbil okno in pobegnil preko ograje v noč. 'skali so ga, pa ga niso mogli najti. Sele naslednjega dne so ga ljudje slučajno opazili, ko je nepremično le&al med grobovi na pokopališču. Bržkone ga bo beg veljal življenje, ker so je v hladni »oči še prehladil. Notranjski se obeta bolnišnica Cemnica, 21. januarja. Vprašanje bolnišnice na Notranjskem, ki naj bi jo postavili v Cerknici, postaja vse bolj in bolj važno. Če imajo svoje bolnišnice Štajerci, Prekmurci, Dolenjci in Gorenjci, čemu je ne bi dobili še Notranjci. O njeni potrebi pa se toliko bolj lahko prepriča vsakdo, ki le količkaj pozna krajevne razmere. Oddaljenost mnogih krajev od železnice, ogromni stroški, ki sa 6 prevozom v bolnišnico združeni in pa velikokrat prepozna pomoč zaradi prevelike oddaljenosti pa še mnogi drugi tehtni razlogi so pripravili odločujoče, da so pričeli misliti na zgraditev bolnišnice. Pred dobrima dvema letoma je bilo to vprašanje resno načeto. Do tedaj za Notranjsko, zlasti njen vzhodni del, ni bilo storjenega nič. Zdravstveni domovi, dispanzerji, šolske poliklinike, posvetovalnice za matere, V6e to so bile do zadnjega neznane 6tvari. Pri nas se je porodilo iz prevelike potrebe vprašanje bolnišnice pred dobrima dvema letoma. Tedai je »Slov dom« edini o tem tudi še nekaj pisal. Da bi pa ljudje, posebne* iz Cerkniške, Loške, Rakovske in Planinske doline ter oni iz hribov, ne bi mislili, da je akcija za to prepotrebno delo zaspalo, je dopisnik »Slovenskega doma« obiskal cerkvniškega banovinskega zdravnika g. dr. Smrduja, ki mu je to vprašanje ter uresničenje zamisli res pri 6rcu, in ga prosil za nekaj pojasnil. O poteku priprav za postavitev bolnišnice v Cerknici je dobil na 6Voja vprašanje naslednje podatke: »S potekom priprav smo lahko prav zadovoljni. Sprejet je že sklep za nakup prostora, kjer naj bi zidali bolnišnico. Prostor bo kupljen ob poti, ki pelje v Dolenjo vas. Komisija si je ta prostor že ogledala in popolnoma ustreza zahtevam za bolnišnico. Tudi se bo prav kmalu ustanovil odbor, kuratorij, ki bo vse delo prevzel nase. V tem odboru 60 zastopniki vseh župnih, žalskih in občinskih uradov ter iz vsake občine po en častni občan. Ta kuratorij bo moral v prvi vrsti skrbeti, da se čim prej zbere denar za odkup prostora in bi tudi potem nadziral vsa dela. Važno je tudi, da je vsaka občinska uprava iz tega dela Notranjske sprejela znesek 10.000 din, da se odkupi prostor. Poleg tega pa je tudi od države obljubljena izdatna pomoč iz gradbenega fonda. Gotovo je, da tudi banovina ne bo stala ob strani. Saj bo s to ustanovo zelo razbremenjena tudi ljubljanska bolnišnica, katere stanje vsakdo dobro pozna. Delo je torej v polnem teku in upamo, da bo v bližnji bodočnosti že lahko zapela prva lopata na zemljišču samem. Načrti za stavbo so prav za prav že narejeni in so sedaj na banski upravi. Kar se tiče pa ustanove same, je treba poudariti, da to za zdaj ne bo še bolnišnica. V načrtu je, da bi za začetek bila ta stavba namenjena zdravstvenemu domu. ki bi bil v upravni povezanosti s hiralnico, izolirnico za davico in škrlatinko. V stavbi bo tudi »Nmav čez izaro« Novice z onkraj Karavank Zborovalci so poslali z občnega zbora SPZ pozdravni brzojav g. Ivanu Starcu, bivšemu deželnemu poslancu in podpredsedniku. Gospod župnik Starc pa jim je poslal v odgovor tole pismo: »Iskreno se zahvaljujem spoštovanemu odboru in celemu občnemu zboru, da ste se me spominjali. Rad vztrajam v svojem izgnanstvu, samo da se morem vrniti med svoj narod, kakor hitro mi bo dovoljeno. Bog daj, da se Vaše in moje upanje v novem letu uresničil In Bog Vam plačaj ves Vaš obilni trud, h čigar uspehu Vam vsem časti tam! Iskrene pozdrave Vam vsem hvaležno vdani — Ivan Starc.< — Tako beremo v zadnji številki »Koroškega Slovenca«. Iz Loč nad Baškim jezerom poroča isti list, da je bila tam prepovedana vprizoritev božične igire »Vrnitev«. Slovenska prosvetna zveza je pri vodstvu stranke vložila dobro utemeljen protest ki bo po vsem videzu rešen zadovoljivo. V Št. liju je umrla gospa Ana Nočnik p. d. Krnjakova mati. Rajnica je bila zgledna mati in je vse s vol e življenje zvesto služila družini, narodu in Bogu. Ob grobu so ji zapeli logaveški pevci, gospod župnik pa ji je govoril v slovo. Na Dholici je bila leta 1938 lepa in obilna žetev. Na svet je prišlo 13 novih faranov, umrlo jih je 13, tudi 2 otroka sta odšla že v nežnih letih k Bogu v veselje. Mnogo gorja jima je s tem prihranjenega, že mladima sije nebeška sreča. Na Selah je najemnica znane Mažejeve gostilne doživela neljub obisk gospa Justi dr. Jugova. Tat je prišel v vas. Zlezel je do prvega nadstropja in se nato splazi! skozi okno v gostilno. Tam je, segel v predal in pobral .približno 20 mark gotovine. Toda že je prihitela po stopnicah gostilničarka. Srečala sta se. Tat pa je bil od sile neolikan mož, še pozdravil je ni — kakor kafra je izginil, Najbrž je razmere v hiši poznal, zato se Je v temi tako varno premikal. — Elektrarna nekaj štrajka. ljudje naj bi menda spet začeli s »smrdljivcem« — ali kaj. — V gozdovih je delo končano, precej drvarjev je brezposelnih, pa hodijo v Trbovlje po podporo. — V preteklem letu je bilo rojenih 20 otrok, 17 odraslih pa je umrlo. Porok je bilo 7. V Št. Lipšu pri Ženeku je bilo lani 9 rojstev, pogrebov pa 10. Eden med njimi je bil neki tujec, vsaj tako se je zdelo. Našli so mrliča, pa so mislili, da gre zanj, ki je menda krojač iz Železne Kaplje. Ta tujec je prosjačil po hišah, pa ga je kar nenadoma doletela smrl. Kako pa so nekega večera ljudje planili v strahu pokonci, ko je stopil v gostilno živ in zdrav. Pri ogledu so se zmotili, pa so njega vpisali v mrliški register. V resnici pa je bil nekdo drugi, za katerim še zdaj poizvedujejo, kako se je pisal. —- Vse lelo so se poročili 3 pari. Naj bi si dobro pomagali v življenju naprej! Iz Št. lija za Dravo poročajo, da eo imeli v preteklem letu 35 rojstev, 13 smrti in 12 porok. Najstarejša faranka je dosegla starost 96 let. Je to splošno znana Neža Miikulnik. Družino gosposvetskega organista g. Karnerja je obiskala huda nesreča, Trinastletni sin dijak Matija je v torek 11. t. m. Šel iz šole domov. Vlak je začel voziti iz šentviške postaje. Deček je skočil na stopnice, pa mu je spodrsnilo. Padel je pod kolesa, ki so ga grozno razmrcvarila. Prepeljali so ga nemudoma v bolnišnico, pa so bile njegove poškodbe tako hude, .da je kmalu izdihnil. Imel je zelo lep pogreb.. Iz Zagorja poročajo, da je huda nesreča zadela Aselnikovo družino. Na motorno rezalnico so rezali krmo za živino. V stroju se je napravil zastoj. Gospodar je pohitel gledat, kje bi bila napaka. Šel je na podstrešje, tam pa je zagledal grozen prizor. Tam so montirane transmisijske naprave. Ob kolesju je ležala mrtva domača hčerka 8-letna deklica. Zelezje jo je pritegnilo, zašla je med jermene. Transmisija ji je razbila glavo, zdrobila tilnik in zlomila rok* ljudska kopalnica. Nekaj postelj pa bo rezerviranih za izolacijo bolnih na odprti pljučni jetiki. V začetku bi bilo vsega 20 postelj. Toda gotovo je, da bo takoj vse zasedeno in že v začetku je treba misliti na povečanje. Združitev Zdravstvenega dama s hiralnico in izolirnico je praktično in gospodarsko utemeljena. Vprašanje preventivne in socialne medicine bo moči smiselneje obdelati in sčasoma rešiti, ako bo ustanova mogla uresničiti svoje načrte v upravni in strokovni povezanosti. Ustanova sama pa bo mogla biti po svoji zasnovi začetek za bodočo razširitev v bolniške oddelke. Začasno pa bodo deležni pomoči le najpotrebnejši. Poleg že vpeljanega dela bo mogla ustanova, ki že razpolaga z rentgenom, nuditi svojo pomoč tudi v primerih, ki potrebujejo zdravljenje z malo kirurgijo. Cerknica je primeren kraj za bolnišnico, saj je naravno središče ozemlja, iz katerega naj bi iskali pomoči bolniki. Poleg tega pa je treba tudi računati, da je ravno Cerknica notranjsko središče. Vsa Saška dolina, kakor tudi Hribi, težijo 6em. Izbrani prostor bo zahtevam take ustanove popolnoma odgovarjal. Razumljivo je, da 60 z vsakim takim podjetjem združeni ogromni stroški. Toda pomoč, ki nam je zagotovljena, je tudi velika. Ne ememo pa pozabiti na ljudsko pomoč, ki gotovo ne bo majhna, saj vse prebivalstvo prav dobro pozna veliko potrebo po tej ustanovi. Če pomislimo s kolikimi izdatki so sedaj obložene naše občine za hiralce, ki jih pri nas ni malo, z različnimi prevozi v ljubljanska bolnšnico, — saj en sam prevoz velja do 600 din — lahko rečemo, da vseh teh stroškov ne bo in ta denar, bi bi bil za take stroške namenjen, bi se v stavbi amortiziral. Seveda, denar izdan za to, ne bo takoj povrnjen, ampak ga bodo povrnila desetletja. Vsem pa ba ostalo prepričanje, da je nekaj narejenega in pa, nekaj priborjenega, kar smo neobhodno potrebni. V zadnjih letih |e bilo marsikaj storjenega za zdravstveni napredek Notranjske. Ustanovljen je pred poldrugim letom Zdravstveni dom s šolsko polikliniko, posvetovalnica za matere in dojenčke, ki redno posluje vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 9—10. Kot oddelek Zdravstvenega doma posluje pa še leto dni Protituberkulozni dispanzei vsak ponedeljek in četrtek od 2—4 popoldne. Ljudje se teh ustanov prav radi poslužujejo. Kolikšno je bilo delo v preteklem letu, povedo nekatere številke Protituberkuloznega dispanzerja v Cerknici. Pregledov je bilo 1142; šolskih otrok iz Cerknice, Rakeka in Grahovega je bilo pregledanih 551. Kri je bila preiskana 339 pacientom, pne-mothrax pa je dobilo 95 oseb, v bolnišnico pa je bila poslanih 19 bolnikov. Poleg raznih zdravniških obiskov na domovih je dobilo 10 bolnikov podporo po 1000 dinarjev, banovina pa je poslala enega bolnika v Zdravilišče na Golnik. Pratitu-berkulozna zveza pa je dala preko Ptd. nagrade jetičnim bolnikom za čista stanovanja. Dispanzer je nudil ambulantno pomoč 212 otrokom, zaščitna sestra je naredila do 300 obiskov. V šalski polikliniki se je zdravilo skoraj 1100 otrok, v bolnišnico pa jih je bilo poslanih 17. Pri preiskavah je bilo ugotovljenih največ bolezni na zobeh, kirurških primerov, bolezni ust, nosa in grla, kožnih in notranjih bolezni. Delo, ki so ga te ustanove opravljale, je bilo veliko, uspeh pa povsem zadovoljiv. Ko pa bosta omenjena oddelka Zdravstvenega doma, ki sta le začasno nameščena v javnih paslopjih, pod lastno streho, bo delo veliko lažje šlo izpod rok, uspeh dela pa bo še večji. Notranjski je potrebna bolnišnica. Želimo le, da bi na banovini načrte čim prej odobrili, ter da bi 6e kaj kmalu dobila sredstva, da se bo pričelo z graditvija Zdravstvenega doma, hiralnice in izolirnice, ki bodo postali 6časoma — to upamo in želimo — pravi bolniški oddelki. Ljudstvo bo gotovo priskočila na pomoč, saj se bo te ustanove prvo poslužilo ono samo. L. B-c, Z Goriške, Krasa in iz Istre Ni več dvoma, da dobi Trst univerzo Zadnje čase so italijanski listi pogosto pisali, da nameravajo Italijani ustanoviti v Trstu svojo novo univerzo. Prva takšna poročila so se celo Tržačanom samim zdela skoraj neverjetna, razen tistim seveda, ki so se za visoko Solo v Trstu z vso vnemo zavzeli. Tudi naše istrsko ljudstvo kar ni hotelo verjeti, da bo univerzo v Trstu kdaj doživelo. Zdai pa je vsak dvom izključen, kajti visoka šola v Trstu je dobila realno podlago s tem, da je »Službeni list« objavil odlok, s katerim je odobren kredit 10 milij. lir za graditev te univerze. Italijansko in jugoslovansko časopisje v zadnjem času mnogo piše o nujni potrebi, da se tudi kulturni, ne samo politični in gospodarski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo čim bolj poglobe. Da to niso samo besede, kažejo na primer tudi umetniške razstave, ki jih Italijani prirejajo v Belgradu in tudi jugoslovanske razstave v Italiji. Upamo, da bo z ustanovitvijo npve univerze v nam najbliž!em mestu sedanje Italije, v Trstu, dana najlepša priložnost obema sosedama, da pokažeta se bolj praktično, koliko jima je na tem, da tudi kulturni odnosi postanejo še bolj prijateljski. Tržaško univerzo bo brez dvoma obiskalo tudi veliko število Slovencev iz Primorja, ki bodo z vsem srcem in delom podpirali takšna stremljenja Italije in Jugoslavije po čim tesnejših kulturnih stikih. Tudi Gorica nai postane moderno mesto Kakor marsikdo danes skoraj ne bi mogel več spoznati Ljubljane, ki jo je zadnjikrat videl pred 15 leti, tako bi se danes morda čudil tudi tisti, ki je takoj po vojni odšel iz Gorice in bi io zdaj po tolikih letih prvič spet videl. Italijani so v povojni dobi lice tudi tega mesta iz Julijske Krajine prav precej spremenili. Za zgraditev javnih del so Italijani tudi tu precej žrtvovali in porabili. Zadnje dni poroča časopisje, da je goriški prefekt spet dobil 100.000 lir za najtazličneiša dela v Gorici in okolici. Z javnimi deli Italijani dobro zna- jo preganjati revščino, ker imajo delavci vedno priliko kaj zaslužiti, vsaj kadar grade kakšno večjo stvar. Vselej smo toplo pozdravili, kadar smo brali v italijanskih časopisih, da je možnost tega zaslužka enaka za prave Italijane in za Slovence, ki tam žive. Gosenice na Krasu V okolici Divače, Bazovice in Novega gradu zadnje čase delajo hudo škodo gosenice, ki so se vrgle predvsem na borove gozdove. Borovci, posebno mladi, so vsi v nekakih pajčevinah, v katere so zamotane gosenice, ki razjedajo lx>rove igle. Ta nadloga «e na Krasu ni pojavila letos prvič, pač pa je že znan sovražnik k raških borovcev. Toda v tolikšnih množinah so gosenice naše gozdove napadale še redkokdaj. Da bi preprečili še večjo Škodo, so začeli ljudje z vso vnemo čistiti gozdove na ta način, da 6ekaio veje, na katerih so se zaredile gosenice ter jih nato zažigajo. Druge pomoči ni. Žalostna smrt mladega Tolminca V Čadru pri Tolminu se je te dni pripetila žalostna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega fanta Franca Sangalo, doma iz Tolmina. Po bližnjici je hotel priti do kamnoloma, a pri tein ni opazil položene mine, ki je v tem trenutku eksplodirala. Nesrečnega fanta je zadel težak kamen. Udarec je bil tako silen, da je Sangalo vrglo v Tolminko, kjer so ga kmalu našli mrtvega. ★ Država j« določila cene za vse mlevske proizvode, ki jih uporabljajo za živinsko krmo. Prodaja na debelo je poverjena državnim ustanovam, od njih pa lahko kupujejo trgovci, Vi zaslužijo po tri lire pri stotu. Vožnja po železnicah se je z letošnjim letom nekoliko podražila. Dali pa so nokaj olajšav dijakom, ki se morajo vsak dan voziti z vlaki v ->olo, za družine s številnimi otroki in za tiste, ki imajo stalne vozne listke. Se prispevek k »mlečnemu« vprašanju Dve strani sta tod: stranka, ki se bori proti podražitvi, in ona, ki je zanjo, producenti mleka. Kmeta poznamo z dveh strani: po eni strani — kakor vsi drugi — voljen in se rad pritožuje nad razmerami, po drugi strani pa je priden, da mu ni treba paznikov pri delu in kljub temu z veseljem gara od zore do mraka, ne toliko zaradi kalkulacij po dobičku — ker o tem danes na kmetiji ni govora — kakor iz skrbi, da bo pošteno preživel družino ter iz ljubezni do zemlje in ponosa, da jo ima čim boljše obdelano. Prav zaradi te zaverovanosti v zemljo in delo se kmet vse premalo zanima za svoja stanovska vprašanja. med katerimi so tudi cene za njegove pridelke. Najlažje bomo dokazali upravičenost kmetovega prizadevanja, da bi se cene mleku zvišale, če vzamemo nekaj primerov. Koliko denarja je PO litrih mleka kmet v znosnih razmerah, t. j. pred vojno dal za posamezne potrebščine in koliko ga mora lati za iste potrebščine danes. V spodnji primerjavi je računano ntleko pred vojno po 10 vinarjev in danes po 1.20 din za liter. Pred vojno Danes Kron litrov Din litrov Dnina poljskega delavca poleg hrane 1.— 10 25 21 Letna plača dekle ali hlapca 120,— 1200 , 3000 2000 Dnina tesarja ali zidarja 3.60 3 in pol : 1 in pol točkami. Po drugem kolu je stanje to-le: 1. Mariborski šahovski klub 14.5 točk. 2. in 3. mesto si delita prvo moštvo Železničarja in UJNZB, vsak s 6.5 točkami. Na 4. mestu pa je drugo moštvo Železničarja s 4.5 točkami. ciji in samostojnem teku na 18 km in sicer na Slemenu. Zagrebški ^Maraton«, ki je imel organizacijo prvenstva, se mu je moral odpovedati, ker ni snega. Verjetno bo prvenstvo v Planici. Vse delo zimskih športnikov je usmerjeno na svetovno smučarsko prvenstvo v Zakopanih na Poljskem, ki se prične 12. februarja in traja en teden. To prvenstvo svetovne smučarske zveze je po številu 16. Hokejisti na ledu se pripravljajo tudi že na pot. Konec meseca odidejo v Švico, kjer bodo prvič nastopili pri turnirju za svetovno prvenstvo v lednem hokeju. Nje je najbolj zadela odjuga in jim odvzela vso možnost za trening. Igrišče na Iliriji P°d Cekinovim gradom že pomalem pripravljajo za teniška igrišča. Hokejisti pa so odšli na zadnje treninge v Planico. Dogovorjeno je bilo gostovanje romunske reprezentance, ki se je vračala iz Italije. Žal so se morali Romuni peljati le mimo Ljubljane, ki je bila brez igrišča za ledni hokej. Tenis Ne pri nas, ampak na tujem! Zagrebčana Punčec in Pallada , se vračata doinov po dvomesečni turneji v Južni Ameriki, kjer sta žela zelo lepe uspehe. V Rio de Janeiro ju je na poti domov pozdravil jugoslovanski poslanik v Argenti-niji in Braziliji dr. Izidor Cankar. Poslanik se je od obeh igralcev prisrčno oprostil in se jima zahvalil za propagando, ki sta jo napravila v Južni Ameriki za Jugoslavijo. Teniškega prvenstva skandinavskih držav se je udeležil tudi Zagrebčan Franjo Mitič in pa Hela Kovač. Mnogo uspehov nista beležila: v igri v dvoje sta izgubila že prvo igro s švedsko dvojico ForsehVilson. V poedinskih igrah pa je Fr. Mitič premagal samo prvega nasprotnika Kunebo (Novozelandec). V drugem kolu pa je izpadel. Tudi v Bremenu Mitič ni imel dosti več sreče. Premagal ga je na zaprtih igriščih Gopfert — Nemec. Teniška senzacija in cirkus med Budgejem in Vinesom se v Ameriki nadaljuje. Do sedaj sta igrala devet iger, od katerih je Budge dobil pet iger, Vines pa štiri. Kolesarji V Sofiji pa je bila pretekli teden konferenca vseh balkanskih kolesarskih zvez. Padel je zanimiv predlog, naj se etapna kolesarska dirka razširi še na Bukarešto, tako da bi bila torej letos etapna dirka Bukarešta—Belgrad in Sofija. Predlog pa še ni sprejet in se bo o tem še razpravljajo. Olimpijske igre V Kapileu poleg Helsinkov, .kjer bodo XII. olimpijske igre v letu 1&40, so v petek položili temelje za olimpijsko vas; tod bo prostora za 3000 tekmovalcev. Te svečanosti sta se udeležila župan v Helsinkih in predsednik olimpijskega odbora. Športno življenje na Finskem se je pričelo šele v prvem desetletju tega stoletja. V letih 1905 in 1906 so se Finci zelo trudili, da jim je Rusija, od katere so bili tedaj odvisni, dovolila ustanovitev športne zveze. Končno je Rusija Fincem dala to dovoljenje. S tem dnem se šele začne pravo športno življenje na Finskem. Z navdušenjem so se Finci udeležili olimpijskih iger leta 1908 v Londonu in leta 1912 v Stockholmu. Prav s svojo udeležbo na olimpijskih igrah in s svojimi športnimi uspehi so Finci hoteli dokazati Rusiji tudi svojo politično odpornost in ne-odjenljivost. Leta 1918 se je Finska popolnoma osvobodila tudi politično in od tedaj je postalo sodelovanje Fincev na vseh olimpijskih igrah eno njihovih glavnih nalog. Prav na olimpijskih igrah je bila Fincem najbolj dana možnost, da pred vsem inozemstvom pokažejo svojo življenjsko silo. Olimpijska zgodovina in organizirano športno življenje v Finski je proslavilo leta 1936 svojo 30-letnico. Do tega časa je sodelovalo na modernih olimpijskih igrah 724 tekmovalcev. Toda ti tekmovalci niso sli nikdar zastonj na olimpijske igre. Do sedaj 60 Finci prinesli domov 69 zlatih, 66 srebrnih in 69 bronastih olimpijskih znakov. Na vseh olinipijskih igrah so bili Finci oni narod, ki jih je vedno občudoval ves svet. In zato smemo po pravici pričakovati, da bodo XII. olimpijske igre v Helsinkih največji športni dogodek. Državno kolesarsko prvenstvo bo v Ljubljani Z občnega zbora Jugoslovanske kolesarske zveze Zagreb, 22. januarja. Danes je bil občni zbor Jugoslovanske kolesarske zveze. Zanimanje zanj je bilo precejšnje, predvsem zato, ker se po novih pravilih voli vodstvo zveze za tri leta. Že na predvečer so bila pogajanja med delom zagrebških klubov in zastopnikov slovenskih klubov za sestavo novega odbora. Tu se je Slovencem posrečilo doseči sporazum, po katerem bo novd uprava prevzela nase tele dolžnosti do Slovencev: 1. 20% vseh podpor ministrstva za telesno vzgojo ljudstva in Jugoslovanskega olimpijskega odbora, ki jih sprejme zveza, dobe slovenske pod-*veze. 2. Dovoli se ustanovitev pokrajinskega tehničnega odbora za Slovenijo in se mora odobriti njegov poslovnik, ki ga bodo predložile novemu odboru zveze slovenske podzveze v kratkem. 3. V kolikor bo odftel na olimpijado ▼ Helsinki vež kot eden spremljevalec kolesarskega moštva, mora biti drugi Slovenec. 4. Dirke za državno prv^jMlvo 1939 bodo avgusta meseca v Ljubljani. Za vse to so pa slovenski kolesarji prevzeli nase obveznost, da bodo podpirali novo upravo zveze pri delu. Današnji občni zbor je začel drugi podpredsednik Slezak iz Zagreba, ki je na zahtevo slovenskih zastopnikov moral odstopiti predsedstvo zvezinemu delegatu Mihanoviču, ki je že na lastno pest hotel voditi občni zbor. Odposlane so bile najprej pozdravne brzojavke ministru za telesno vzgojo Anti Maštroviču, predsedniku Jugoslovanskega olimpijskega odbora Hadžiju in predsedniku bolgarske kolesarske zveze g. Hristovu v Sofijo. Občnega zbora se je udeležilo 29 klubov in 7 pod-zvez po svojih zastopnikih. Verifikacijski odbor je odobril vsa polnomočja, razen sedmih, ki niso bila sprejemljiva in jih je nato odobril občni zbor. Pri tej točki dnevnega reda so nastopili zastopniki belgrajskih klubov, katerim je zveza pod vodstvom proslulega Mihailoviča pred kratkim ukinila pod-zvezo in postavila komisariat. Ta ukinitev je bila po daljši in vroči razpravi soglasno razveljavljena, podzveza v Belgradu pa spet ustanovljena. Ko je bil prebran zapisnik zadnjega rednega in izrednega občnega zbora, so sledila poročila odbornikov. Tajnik je v svojem poročilu omenjal veliko delo, ki ga je opravil odbor s sestavo novega, v oktobru lani sprejetega pravilnika. Razložil je tudi, zakaj je odstopila večina odbora. Odposlanih je bilo preteklo leto 1285 dopisov, sprejetih pa 419. Najtežje delo je bilo z belgrajsko podzvezo, ki je preveč samostojno izvajala meddržavno etapno dirko na progi Belgrad—-Sofija. Blagajnik je omenil med drugim, da je zdaj v blagajni 5000 din gotovine. Tehnični vodja je v glavnem ponovil vse uspehe naših kolesarjev, kar pa je bilo že vse objavljeno v našem časopisju. Po poročilih nadzornega odbora je bilo prebrano tudi pismo tretjega člana tega odbora štambihlerja iz Maribora, ki je obdolžil zvezo, da ga kot edinega revizorja iz Slovenije ni poklicala k pregledu knjig. V imenu kluba Hermesa iz Ljubljane je prebral g. Otrin pritožbo proti nepravilnemu postopanju sodnikov na etapni dirki po Sloveniji in Hrvaškem na škodo slovenskih in belgrajskih kolesarjev. Predlagal je, da se anulirajo rezultati dveh etap. V državni reprezentanci ni bilo Slovencev, čeprav so bili za to kvalificirani. V inozemstvo pa so bili poslani nesposobni ljudje, kakor na primer v Nemčijo, kjer so jih zaničljivo imenovali »rdeče svetiljke, ki svetijo za drugimi«. Tehnični referent je na to odgovoril, da ni sestavljal državnega moštva po »plemenih« (značilna izjava hrvaškega športnika). Vsemu odboru je bila podana razrešnica. Novi proračun zveze določa 88.000 din dohodkov, v glavnem podpor ministrstva za telesno vzgojo in Jugoslovanskega olimpijskega odbora. V kolikor bodo te podpore prišle pravočasno, se bodo naši kolesarji mogli udeležiti sledečih tekem: kolesarske balkanijade na progi Sofija-Belgrad-Buka-rešta. medkrajevne tekme Belgrad-Sofija, tekem za meddržavno in svetovno prvenstvo v Parizu s štirimi dirkači ter vožnje po Italiji z večjim številom vozačev. Sprejet je bil nato pravilnik o športnem znaku, ki ga je predlagalo ministrstvo za telesno vzgojo ter je zveza predpisala za dosego tega znaka progo 20 km in čas, ki ga morajo kolesarji doseči. Letos bo zveza praznovala dvajsetletnico ustanovitve in sicer v Zagrebu z zvezno vožnjo ter z zaključno prireditvijo na dirkališču. Pri volitvah je opozicija s pomočjo Slovencev in Belgrajčanov zmagala v visokem razmerju 40 proti 5 glasovom. Novi odbor je ,ta-le: predsednik Rosenberg Hinko, podpredsednik Vrban Dominik, drugi podpredsednik Slezak Mio, tajnik Ferari Otmar, drugi tajnik Vizjak Edvard, blagajnik Vo-laršič Mirko, zvezin delegat Jeličič Hinko, tehnični referent Sturman Jakob, njegov namestnik Pintarič Slavo, odborniki Kolar, Sekulič, Dereta, Šimunovič, Horvat in Mikulič, vsi iz Zagreba, kakor določajo pravila. Nadzorni odbor: Matijevič Zvonko, Fajs Mirko iz Celja in Pompe Viktor. Odborova doba traja tri leta. Pri slučajnostih so bili sprejete že zgoraj omenjeni sklepi, ki se nanašajo na Slovenijo ter je bila odpuščena kazen belgrajskemu vozaču Er-delyju. Hajduk - Gradjanski (Z) 1:1 (0:0) Split, 22. januarja Tudi to tekmo je gledalo nad 3000 navdušenih gledalcev. Obe moštvi sta nastopili v najmočnejši postavi. Splitska nogometna tla so vedno vroča, posebno če gostuje tam moštvo, kakršno je Gradjanski iz Zagreba. Današnja tekma je bila od vsega začetka zelo živahna in tudi zelo ostra, vendar do večjih spopadov ni prišlo, ker je mladi sodnik Bonačič imel ves čas igro v svojih rokah. Prvi polčas je končal brez gola. Hajduk je imel sicer nekoliko več od igre, vendar proti sijajnemu vratarju Glaserju ni mogel opraviti ničesar. Glaser je ubranil najtežje udarce na gol ter tako pripomogel do neodločenega izida. Gradjanski je izvedel nekaj nevarnih napadov, čeprav je bil napad precej razbit. Koko-tovič je v 7. minuti drugega polčasa predložil žogo levi zvezi Citnermančiču. ki jo je dvignil do Lešnikove glave pred golom, ta pa jo je odposlal v mrežo (1:0). V 22. minuti je žoga zadela v kazenskem prostoru branilca Beloševj-ča v roko. Z enajstmetrovke je Matošič dosegel izenačenje. Po poteku igre bi Hajduk zaslužil zmago. Belgrad: BSK : Jedinstvo 3:1 (2:0) Danes sta bili v Belgradu igrani dve nogometni tekmi, ki ju je gledalo okoli 2500 gledalcev. Vreme je bilo lepo. Igrišče za tekmo je bilo dokaj ugodno. Ob 3 popoldne se je začela prva tekma med BSK in Jedinstvom. BSK je vzel tekmo za lahko in se ni preveč trudil, da bi dosegel veliko zmago. Njegov napad je ustvaril precejšnje število ugodnih prilik za streljanje na gol, vendar pa so ostale povečini neizrabljene zaradi neodločnosti BSKovega napada, posebno zaradi nerazpoloženega Valjareviča, ki je prvi polčas izpustil kar tri ugodne prilike, ko je bilo treba žogo samo naravnati v mrežo. Nerazpoloženi so bili danes tudi skoro vsi drugi igralci, celo drugače izvrstni branilec Dubac. Jedinstvo se je borilo zelo hrabro in vztrajno, vendar ni moglo kljub nerazpoloženosti BSKovih igralcev doseči skoro ničesar. Čeprav je Jedinstvo igralo dobro, se mora zahvaliti le sreči, da ni bil izid tekme so hujši. Prečka je namreč šestkrat odbila žogo v polje. V 13 in 37. minuti sta padla dva avtogola, ki ju je zakrivil krilec Jedinstva. Tretji gol je zabil Olišovič v 34. minuti drugega polčasa. Častni gol za Jedinstvo pa je dosegel v 36. minuti drugega polčasa Živkovič. Tekmo je sodil Mika Popovič dobro. Jugoslavija: Bask 2:1 (2:0) Druga tekma je bila med SK Jugoslavijo in BASK-om, ki je ves čas potekala v vidni premoči Jugoslavije, čeprav je Jugoslavija igrala ves drugi polčas z desetimi igralci. Igra se je začela zelo bojevito in temperamentno, zatem pa je nenadoma popustila in je v drugem polčasu postala celo nezanimiva. BASK je igral dobro le prvih petnajst minut, ko je izvedel nekaj nevarnih napadov po svojem levem krilu, ki ga je igral Savič. Nato je Jugoslavija prevzela igro v svoje roke in je premoč ohranila do konca. BASK je igral zelo raztrgano, medtem ko je Jugoslavija, čeprav tudi ne zadovoljivo, pokazala lepšo skupnost. Prvi gol je zabil Rakar v 21. minuti zaradi napake vratarja, ki je po nepotrebnem zapustil vrata. V 40. minuti je Aca Petrovič na predložek desnega krila povišal na 2:0. Častni gol je dal za BASK Lah, in sicer v 26. minuti drugega polčasa, ko je izkoristil padec vratarja in poslal žogo neubranljivo v mrežo. Tekmo je sodil dobro Vasa Stevanovič. Smuški tek v Planici: Smolej pred Klančnikom na 18 km Planica, 22. januarja. Današnja medklubska prireditev SK Ilirije v Planici jč bila nekaka ponovitev izleta gorenjskih smučarjev, vsaj glede teka na 18 kilometrov, število tekmovalcev danes sicer ni doseglo številke prejšnje sobote v Kranjski gori, saj je bilo na startu komaj polovico mož, vendar pa so bili vsi naši najboljši smučarski tekači. Borba med 25 tekmovalci je bila izredno ostra in težka. Zlasti je bil zanimiv ponoven dvoboj med Klančnikom Lojzom iz Mojstrane in Jeseničanom Francem Smolejem. To pot je dobil Smolej in je za 17 sekund pustil za sabo svojega izbornega konkurenta. Oba naša prva tekmovalca sta razred zase, ki se jima ostali tekmovalci sicer bližajo, vendar jih pa še doslej ne dosegajo. Gorenjci se torej temeljito pripravljajo na svetovno smučarsko prvenstvo v Zakopanih. V Planici je bil danes lep sončen dan, sneg zjutraj malo zmrznjen, čez dan pa je odnehal in je postal južen Vendar ni prav^ nič nagajal tekmovalcem pri teku. Vsi so računali s tem, da se bo sneg odjužil in so zato tudi primerno mazali. Start je bil tako za juniorje kot za seniorje po dohodu izletniškega vlaka ob 10 dopoldne pred Ilirskim domom na Slatni. Odtod je vodila proga proti Podkorenskemu sedlu, kjer sta bila dva precej strma vzpona, ki sta zahtevala največ napora od tekmovalcev. Pri prvem vzponu so se morali tekmovalci dvigniti skoraj za 120 m visoko in nato še enkrat 70 m. Od Podkorena je proga zavila nazaj ob železnici do prvih hiš v Ratečah, nato pa do italijanske meje, kjer je ob 60 metrski skakalnici krenila V Ponče navzgor in so tekmovalci prišli pri 100 metrski skakalnici zopet do Ilirskega doma na Slatni. Odtod so tekmovalci zavili še v dolino Ta-murja in nazaj do Ilirskega doma,^ kjer je bil cilj. Med 25 tekmovalci je bil sledeč vrstni red: 1. Smolej Franc (SK Bratstvo) . . . 1:1j:53 2. Klančnik Lojze (Dovje-Mojstrana) . 1:14:10 3. Knific Jože (SK Bratstvo) .... 4. Kerštajn Andrej (SK Ilirija) . . t 1:17:08 5. Petrič Anton (SK Ilirija) . . • • 1:18:08 6. Mrak Franc (SK Ilirija) ..... 1:19:31 7. Jakopič Gustl (Sm. k. Ljubljana) . 1:19:59 8. Klančnik Gregor (Dovje-Mojstrana) 1:20:42 9. Knap Leon (bK Ilirija)........................................1:21:37 10. Razinger Tone (SK Bratstvo) . . . 1:21:48 Na progi so trije tekmovalci odstopili. Juniorji so etartali na 10 km progi in so imeli isto pot kot njihovi starejši tekmovalci z ^.jemo one zanke v Tamar in nazaj. Med juniorji mo-roma zlasti omeniti močno iliirjansko smučarsko sekcijo, ki se je izkazala odlično. Ilirija jezasedm prvih osem mest z izjemo petega, ki je bil »ta na Roman, član Bratstva z Jesenic. Tudi rezultati iuniorjev so zelo dobri. V celoti je startalo 18 tekmovalcev. Dva sta na progi izstopila. Rezultati so: 1. Rožič Janez (SK Ilirija) . . . * . 0:o3.07 2. Osvald Lojze (SK Ilirija) ..... J>:58.iU 3. Kopavnik Lojze (SK Ilirija) .... 4. Kajžar Franc (SK Ilirija) ..... 5. Stana Roman (SK Bratstvo) . » . • 6. Hrovat Janez (SK Ilirija) • » ■ * • 7. Snoj Franc (SK Ilirija) ..•••■ ® 8. Dežman Tone (SKIltrija) . . . * • 1’ 9. Pristavec .Mirko JStti^k. Bohinj) . . 1:03.30 10. Arh FrflSc (Sni!«? Bbhinj) • • » 1.05.48 Concordia - Slavila (S) 2:2 (2:1) Zagreb’ 22. januarja. V Zagrebu je bila danes prva tekma v drugem krogu tekmovanja za zimski pokal med moštvoma Concordie in Slavije iz Sarajeva. Tekmo je gledalo 3000 gledalcev. Concordia je dala v prvem polčasu enakovredno igro odličnim Sarajevčanom in je prišla celo v vodstvo. V drugem polčasu pa je moštvo nenadoma popustilo in so začeli prevladovati na polju močnejši gostje. Pri Concordiji je bil najboljši del moštva krilska vrsta, Zemljic in reprezentativen igralec Jazbec pa sta razočarala, »lavi ja ima močno obrambo z Zagorcem na celu in dober napad, kjer sta odlična Rajhe in levo krilo Matekalo. . „ . V 1. minuti prvega polčasa je ze prevzela Concordia vodstvo in je po lepi kombinaciji l desne strani prodrla do gola (J :0). V 6. minuti zadrži branilec Concordie Pavisa z roko v kazenskem prostoru Rajliča m sodnik prisodi enajstmetrovko (1:1). V 14. minuti doseže Jazbec v gneči pred golom Slavije 2:1 za Lon,- cordio. . . .. V drugem polčasu je v 16. minuti vrnil vratar Slavije Jazbecu brco, za kar ga je sodnik izključil, Jazbeca pa pustil igrati dalje. Kljub temu je v 18. minuti Rajlič izenačil, ko je poslal ostro žogo pod prečko v mrezQ ter postavil končno sanje 2:2. Tekmo je sodil Zagrebčan Višnič s precej napakami na škodo c>avije. V Italiji vodi Liguria Po izidu današnjih tekem v prvi italijanski diviziji vodi v boju za državno prvenstvo novinec v ligi Liguria, ki ima še vedno 22 točk, ki je za dve točki pred drugimi. Posamezni izidi so na slednji: Liguria :Lucehese 1:1- Milan : Modena 2:0 Novarra : Roma 5:0 Lazio : Napoli 0:0. Bologna : A mbrosiana 1:1. Lovorno : Genova 2:2. Bari: Torino 0:0. Največje presenečenje današnjega dne je visoka, skoraj neverjetna zmaga Novare nad izborno Romo. Tekma Juventus: : Triestina je bila preložena na jutri. Odigrali jo bodo v Turino. Na zadnjem mestu v italijanski ligi je Triestina. francija : Poljska 3:0 Parit, 22. jan. Danes je bila v Stade de Co-lombes težko pričakovana nogometna tekma med moštvoma Francije ip Poljske. Ker je francoski nogomet zadnje čase doživel v meddržavnih tekmah precej hude poraze (tako z nami, z Italijo) so pričakovali, da bo tudi Poljska zmagala. Toda zgodilo se je nasprotno, Francozi so zaigrali tako, kakor se spodobi njihovemu staremu slovesu in so pred 40.000 gledalci nesli Poljake gladko s 3:0. Vremensko poročilo d. januarja 1939: * Pokljuka 1300 m: —5, sončno, 40 cm snega, osrenjen. Dom na Komni 1520 m: —S, oblačno, 50 cm snega, osrenjen. »gioTcnikl dom« lAtl^ yaak delavnik ob 12. Mesetaa naročnina 13 din, M fnoiemstvo 25 din. HredniStvo: Kopitarjeva nllea 6/III. Telefon 4001 da 4005. Uprava: Kopitarjeva aliea C Za Jugoslovaneko tiskarno v Ljubljani: K. Oei. Tzdajateli ini Jose Sodja. Urednik: Mirko Javornik.