Nemci v stis&ali. Iz Gradca prihajajo tužni glasovi, Mesto Gran3ee iifii do glavo v dolgovih. Milo se ozira po sloveaskiJb poslancih ter želi, da bi prišli v Gradec in dovolili mestu novo posojilo. Gre se za vefi milijonov. Tu1X1 deželni odbor vafoi slovenske poslance v Gradec. Slabo je gospodaril s svojimi nem&kimi strankami, gtrašno slabo. Nakopa) je deželi več milijonov dolga, 10 sedaj si želi slovonskih poslancev, 'da bi omogočili ¦¦cfeloTaiijo deželnega zbora. Prvo delovanje deželnega .zbora pa bi bilo, da naložijo Nemci deželi nove davke ia pokrijejo s tom dolgove, ki so jih lalikomiselno pa~ pravili. Velike skrbi {urejo Nemce raili teli clolgov, ki so Jih delsii tako brezskrbno, tfokler niso prišli naSi deželni poslanci v Gradeo in naredili konec takemu slaberau gospodarstvu. Z obstrukcijo so obcsili Nemcem jasli višje, da ne morejo tak'o trositi z denarjem med svoje ueraške sodeželane kot prej. Seveda je nastala vslad tega v neraškem taboru nepopisna zmcšnjava. Vfli nemški listi, doli do ,,Štajerca", so zag^ali veli•fcanski krik zaradi obstrukoije, NemŠki poslanci so -juorali na komando svojcga vodstva vsi na shode. Zadnji 6as morajo nemški okrajni zastopi in občine sklepaii ostre resoluoije proti slovenskim poslancom. Na Spodnjem Stajerskem pa se mora ubogi Linhart 11 a povelje svojih kruhodajalcev potikati od kraja do lcraja ter v potu svojcga obraza in v varstvu mnogobrojnih žandarjev razklaclati, da je baje slovenska obstmikcija tudi Slovencem škodljiva. Slovenci imajo pa6 enkrat ošabne Nemce v pasti, in to jih grize, da vikajo.. Skodljivost slovenske obstrulccije pa tudi mi lahio dokažemo. Obstoji v lem-le: Skozi dve lcti je ta stragna obstrukcija obvarovala vso dežolo, nemSko in alovensko, novih davkov, ki bi znašali na leto najmanj poldrugi milijon. Trije milijoni so ostali torej vsled slovenskc obstnikcije v Žepili gtajerskega ljiul-stva. Ravnokar priliajajo iz Gradca iz nemškega taTbora novi jokajofii glasovi, 6eS, deželni odbor je moral frtnti letos nckatere dosedanjo izdatke. Nima namrefi denarja, ker Se ni novih davkov. Toda tudi v tem črstanju se kaže ljubezen Neracevr do ljudstva. Niso Črtali in odščipnili nnjvefijih svot pri plačak liberalnih <uradnikov in uSifeljov, koje plačo znašajo okoli 14 milljonov na leto, ampak tam, kjer so hoteli zadeti kmeta. Tudi niso ustavili podpore nemSkim lmjskatikim <ln5J5tvora, kajti pred kratkim je bilo Še čitati, da so izpjačali SiidinarM podj.oro. Crtanje nemškega odbora je zelo zanlmivo. Vinogradnikorn so baje nemški mogotci v Gradcu nainenili letos 11.500 K, a so jih črtali. Opozarjamo, da je ravno ta podpora razlog slovenske obstrukcije, k.er jo je dežela tako znižala. Plačevati bi morala dežela 400.000 K vinogradnikom, pri čemur je prevzela država polovico stroškov. A iz mržnje so ustavili Nemci to podporo ter nam pojedli še onih 200.000 K, ki Jih je dajala država. Sedaj ponujaio ti gospodjo 11 tisofi 500 kron, s katerim denarjem prenovijo komaj trijo vinogradniki svoje vinograde. Za graSko gledališče so črtali podpore 25.000 K. Bo vsakdo vesel in hvalil sloveasko obstrukcijo, Istotako so črtali za nemško planšarsko &0I0 100 K, za deželni muzej 4000 K, za viŠjo deželno realko 500 K, za felajerski deželni Solski zaklad 3000 K^ za ljudsko feolstvo 2820 K, za zdravstvene naniene 31.130 K, za vzgojevaliŠ^a 1000 K, za druge deželno namene 141 tisofi &50 K. Ker dežela letos sama ne bo graclila 110bene nove železnice in ceste, niti pričela s kako novo regulacijo, zato si prilirani za zgraclbo železnio 590 tisoč kron, za regnlacije 431,143 K. Vsega skupaj jo torej prihranila slovenska obr strukcija deželi lctos eden ifi četrt milijo.na kron. Ka3-or hitro se obstrukcija opusti, so bo moralo še nadalje Črtati, ali pa so naložiti novi davlri — ali pa pametnejše gospodariti, kar ravno želi obstrukcija slovenskili poslancev.