aešeU * H. Mi •mo prepričani, da zvezna vlada bo zadnja, ki bi napravila zmoto, da ne prizna vrednoati dobrotvor nega in socialnega dela mad indu atrijskimi organizacijami, in da naj stori vse, da pospešuje zbolj-wnje in zadovoljnoat onih, ki de-l*jo v industrijskih občinah, kot v tovarniški vasi tega davkopla cevalca. "Naše mnenje je, ako aa dar ,zročl Pod tafrimi pogoji, kot ao jjh navedle priče v tem alučaju, *c uvažuje kot navadno potreben »«Utek tozadevnih poalov davkoplačevalca." Ta odlok dovoljuje Rockefeller jem. pennsilvanaki železnici, pro tiumjskim premogovniškim pod jetnikom v Zapadni Virginiji in Kentuckyju in veliko drugim da-isveem nasprotnim korporacijam, del njih lastnine ne bo obdav-wne, ker bo ogrnjena a plaščem dobrot vernosti, da drže delavske »trakovne organizacije proč od lv°j'h podjetij. Pregled dnevnih 4e-godkov. 1 mrr*r- Volilne sleparije prihajajo na dan. Ea sto in ito voliščih so bili socialisti in prograai^d okradani za glaaova. . m; T,, f Ohicago, Zli. — Glavna atana socialistične atranke in progreaiv-nega " kampanjskega odbora v Chicagu sta prejela informacije — kakor poroča "Chicago Socialist** od zadnje sobote 7- o nezaslišanih volilnih sleparijah, ki ao ae izvršile 4. novembra na neštetih Čikaških volličih. O aleparijah poročajo pazniki, ki ao v imenu progreaiveev in aocialiatične atranke, priaostvo- vali prvemu, neuradnemu štetju - kako BO »EBTAVLJBNA V A ZBORNICA KO vaahinfum, d. O. — V bodo-kongresu bodo imeli regular-»' republikanci 235 glaaov, lafo-"lov«,» 12, farmaraka delavaka l!r«»ka 3, Kocialiatična stranka 2 Jn ^-mokratje 183. Skupna opozi-"j. 1,0 ,m«.|a 200 glasov, regular-r) republikanci pa 235, ako ae kaj "premfni. Keller is Minneso P in s'nelair iz Severne Dakote prištet* 10 V, '*onaina, to j« republikancem it lafoletovcem ^>fald in Kvale iz Minne T I'riPedajo k fannaraki delav-•♦ranki. Woodraff in James iz Jesena. Knutson is Minne«ote, >« Illinoiaa, ki ao včaai fla-■ to skupino, aa štejejo k ppornikoai a dmiaist racije, do-dokalej« nasprotno. kiuki <*r'' jo sklical "kroniki »'aru f ki »j wh Hiiftov t\i h 15. nov. — Veliki j« nadel naalov "ear j« sklenil U dni akli l"v°i "kronaki svat" v Pari-''ortblj^l m t ti veliki knoz!. * l.ve v izgnanstvu in ki ao , 11 l'r4*aali za "carja*. Ciril j* '"> noval velikega kneza Di-'P'J» *» avojega " poslanika" v " i * dveaaa svetovaleeasa, od *le« j« M vojaške. drefi » ivil»# iMdcrt. ae »odrga ru.kih v *aba\a v tujini. velikih Amerika. Zviti kapitalisti izrabljajo davkov proste cerkve. Tekstilni baroni si veaelja ma-nejo roke; če je kje proeperiteta, je pri njih. Železniški magnatje so zdaj na konju; novih, njim nevarnih postav, ne bo. Umorjeni kralj zločincev v Chicagu pokopan kar najsijaj-nejše. Volilne sleparije prihajajo na dan. Po svatu. Francoski delavei protestirajo proti belemu terorju v Španiji. Anglija namerava terjati zaveznike, katerim je dala vojna poao-jila. Morones, mehiški delavski vodja, preboli rano. Rikov je podal kongreau strokovne internacionale sliko ekonomskega položaja Rusije. depresija ni zadela tekstilnih baronov. ao pritožbe teh paznikov. Njih Is* brezposelnost v tekstilni jave so v glavnem Bledeče: Volilni uradniki ao naravnost prezirali La Follettove in aociali* atične glaaova. Najprvo ao Šteli republikanake in damokratake glasove, nakar ao le površno pregledali druge liata. Nekateri štev-ci ao odprto pokazali, da ao jim glaaovi manjšinskih atrank zoper-ni; norčevali ao se iz njih. Na nekem volišču ao kar zavrgli obilico La Folletovih glaaov, češ, aaj na štetjejo nič, ker je Coolidge v va-Uki večini. V drugem alučaju je uradnik zabeležil glaaove republikancev in demokratov, potem pa zganil rezultatni list, ne da bi bil zapisal glasove drugih strank. Ko ga je paznik opozoril, da je to krivica, ao ga nahruMli, da se naj po-bere ven. Na nekem volišču je komuniatični kandidat Foster dobil en sam glas. Uradnik pa ni hotel zapisati tega glaeu, rekoč, da ae ne izplača. Socialistični paznik je protestiral in nato je bil glaa zabeležen. Pazniki so tudi zalotili demokratske in republikanske uradnike, ki ao zamenjavali glaaove med kandidati svojih strank. Mnogo je bilo slučajev, ko ao števci znižali število La Fo\Ut tovih glaaov; iz 50 ao jih naredili 5, iz 40 4 itd. Stranka in progresivni odbor sta izročila pritoibe z zaprisefe nimi izjavami vred na pristojno mesto, če bo kaj pomagslo. Kapitalistični dnevniki molče kot grob o teh lumparijah, PREJELI SO SVOJE DKNDK DIVJ. Morones, mehiški delavski vodja, okreva. Ranjenemu pradaodniku Mehiška delavaka zvaaa aa J« obrnilo na boljša. — Poalanei bodo rai-oroieni. Pri Naw Rad Spinning kompaniji ja zastavkalo 70 delavoav. Fall River, Maaa. — Osemnajst mesecev tepe revščina že tekstilne delavce, ker je depresija v tekstilni industriji. Nekateri delavei so bili po več mesecev nepretrgoma doma, drugi so delali po nekaj dni v tednu in je malo je bilo tako srečnih, da v teh 18. mcaecih niso izgubili nobenega dneva. Ampak kljub temu, da je prišla depresija nad teketil-no industrijo, niao tekstilni baroni, trpeli. Med nje se je razdelila četrta četrtletna dividenda pe 1,33 odstotkov, Vsa dividenda zneae $587,675 od $43,965,000 kapitala. Dva in dvajset kompanij je isplačalo več ko 14 odatotkov. Sagamore Manufaeturing kompanija je izplačala 5-odstotno divi-dendo. V New Bedfordu. Maaa., je aa-stavkalo pri New Bedford Spinning kompaniji aedemdeaet uslužbencev, ki popravljajo atatva. Organizacija Federation of Teitile Operativca je atavko odobrila. Stavko je povzročila kompanija, ker je tkalcem in delavcem, ki popravljajo atatve, naložila preveč dela. Tkalci niao zadovoljni, da morajo delati pri 12 atatvah, ki tkajo 54 palcev široko blago. Delavci, ki popravljajo statve, pa morajo izvršiti delo pri 32 stat vah. Kompanija ima etike s American Cotton Fabrio korporacijo. Štiri izoajdke vlečejo pozomoet na Memčljo. Tajni radio, gretja is daljava, fotofrtflja v barvah in flett-nerjava ladja. ' Eerlin, 15. nov. Nemčija ae d a nas ponaša s štirimi iznajdbami, ki sbujajo precej posorpoati v sunsnjem avetu. Profesor Brnjeviteh je isnašel aparat, ki saaigura tajnost radiu depel. Iznajditelj je lspopolai! aparat aa oddajnem in prejem Tekstilni baroni zahtevajo od da le oni, kate- jI. In kadar ae jim poarači napr tati delavcem več dela, tedaj pa snižajo mezdo. DVA TISOČ OSEB BRSZ Petnajst oseb poškodovanih vsled poiara. J t—j Oltj, M. J. - V tovarni Riekardson Chemical kompanija ja naatal oganj v delavnici aa aoliter, ki ae je hitro razširil v velik požar in preakočil na bliž-"j* p"*l"pjfl Pogorelo ja več manjših tova-ren in dva vrsti atanovanjskih ka sam. Ognjegaaei ao delali štiri ur* s velikim nsporom, da «o loMko omejili požar, da aa ai bilo Uti, d« as sopet razširi. Petnajst aaeb ja zadobtlo tožke poškodbe. Ekaflozijaja eksploziji ia vaiika oa#b ja salo sleklo, ki ja brcalo aa rtraat. Brva *rrkr ja 900 ali okrog d\a liaof oaeb Volilna kampanja v Nemčiji postaja vroča. Streeemann h Ja isroksl u republiko in obrnil ost proti na-cionalistom. Berlin, 15. nov. — Volilna kampanja v Nemčiji je z vsakim dnevom burnejša. Nacionaliste (mo» narhiate), ki ao bdprli kampanjo z velikim hrupom prerokovanj o gotovi zmagi, je grdo preaenetil te dni Stresemann, vodja takozva-na ljudake atranke, ki ja na velikem ahodu izjavil, da on je za ohranitev republike in izvrševanja Daweaovega reparacijakega načrta. To pomeni, da ae je njegova atranka — sli vaaj frakcija stranke — pridružila arednjim strankam, ki podpirajo program sedanje Marsova vlade. Streaemann ja včeraj na shodu v Berlinu ponovno avaril volile«, aaj obrnejo hrbet akrajni dnaniai monarhiatov in ravno tako skraj ni levici komunistov. Nacionaliati, ki ao tokom ropa cljakih pogajanj s zavesniki, aklf pali pakte s Htrm*maanom, danes strastno pobijajo / njegovo stali šče. Kireurmann aa j« tudi izr*kel za vstop Nea^ija v ligo narodov KIUOVAE mtlOLET POKVOftL STOJE uowm BO SE m Oal. — Na otoku Catilina ao našli v hribih zapuščen rudnik srebrn« rudo. Otok ja lastnina William Writflejrja, Jr., sina kralja gumija za fvofe-nje. Ruda ja prva kakovoatl. Dva železniška vosa rada, ki ata bUa poslana v Han Franaiaeo, ata pri-neala fTbod v rudnik ja zakrivalo go-sto grmovje. Hodnik aa nahaja v dobrem stanju Is ruda niso kopali v nj*m od Uta IMO, ko ja •odiUe odločilo, da pravi«« do podana«! jaktb bofsat«v gredo Uatnikom otoka. Wngloy bo rudnik trnp*t odprt la prlA*l v njo« s Oitjr, 15. nov. — Luis Morones, predsednik Mehiške delavaka avese in vodja dalavak« parlamentarne akupine v mehiški /liornici, vaekakor preboli rano, katero mu ja prisadjala krogla, ki ga ja zadela 12. novembra tekom bitke s revolverji v nižji zbornici kongresa. Zdravniki ao danea izjavili, da ao odstranili kroglo iz Želodca in ranjeuec se po operaciji dobro počuti. ftkandaloana afera ja tako ra* burila mehiško javnoat, da je pričakovati temeljite reforme v kongreau in poalanei, ki so streljali, ne uidejo kasni. Senstns zbornica je včersj pozvsla nižjo zbornico, da mors krivca izročiti sodišču. Dslje je bil aprejet sklep v senatu, ds poslanci ne smejo več no-siti orožja v zbornico. / železniški magnatje soje nova upanja. vladi več vaKnih spsratov ss radio. V Berlinu ae vrši poizkuša ja nspeljsvsnjs toplote as eelo mesto is ene centralne točke. Cevi bodo napeljane več milj delaš na vse strsnl in po vseh bo šla vroča para v hiše. V hišah bodo merila za porabo toplota kakor ao zdaj zs plin. V Hamburgu že deluje tsk sistem. Novs fotogrsfsks kamers, ki jemlje alika v naravnih barvah, preksšs vae prejšnje slična Is-nsjdc. Sliks je vzets v petini sekunde z istimi lečami in tremi barvnimi ploščami. Kamera rabi anilinska barva namesto soli, Flett nerjeva ladja s vrtečimi aa stolpiči, katere goni veterin ki generirajo električno silo, ja le znsas. Ens tsks Isdja je Že zgrs-jens In sdsj grade drugo v Hamburgu. Boli teror v Španiji preeoga že vee noje. Delavci v Franciji protestirajo proti Karriota, ki nadirektao pomsga španskemu diktatorja. PariS, 15. nov, — Okrog 5000 delsveav sa ja sinoči vd«l«žilo protestnega »hoda v pariŠkam tovarniškem distriktu, katrr«ga je akliaala komunistična stran k« prot i belemu terorju na Apen »kam. Novice zadnjih dni potrjujejo prejšnja poročila o tiozaali-lanom divjajnju Primo d« Iti ve-rovih rabljev v Maroelonl in drii-gib industrijskih menili, ftpanije nad radikalnimi delavei, ki ao pred enim tednom izvršili tač tirazuapešoib revolurtjooaroik po akuaov. Komunistični govorniki so oatro napadli premijerja llerriota radi tega, ker ja franeoaka vlada pr« povedala špaaskim ravolaeijonae jem v Franciji isvažanje orožja in atraliva čas mejo v ftpanijo flarriat ja obdolžen. da ja v zveai a špaaskim diktatorjem, kateremu nadirektao pomaga dušiti špaa»ko r«vol«vijo. ( hioago ia okoHas — V torek raUmi sapadni r^fon Temp«rstora zada jih 24 ur s aaj-višja U. aajaižja «4. Holae« Izid« ob • 42 zaid« ob 4J*. T TA KAMEN PRIPRAVLJAJO TROJEM MAPAD. Ampak isid tak naskokov ja dvomljiv. Washingtoh, D. 0. — Administracija nima v avojem programu, da pridejo v zlmakem zasedanju na dnevni red postava, ki ae tičejo ameriških šelesnic. Howell-Bsrklcyjevs predloga Je na koledsrju, ds pride tskoj ns rasprsvo v zbornici in eenktu, toda voditelji republikanskeVatrsn-ke so se sporasumell med ssbo, železniški psrlsmentsrnl aakulia-niki pa odobravajo ta sporazum, da se a obstrukcijo prepreči končno glaaovanje o predlogah do če* trtegs marca prihodnjega leta. O-nI upajo, ds bo novi kongres raj še poslušel želje želcaniških družb. Kdaj uvažuje jo trojevrsten na psd na šeleaniške ualušbence. Najprvo ae uvažuje tsks agitaci Js, kot je oatrsšils pet miljonov ljudi, ds so glssovsli ss Coolidgs, kar so mislili, ds tsko preprečijo goepodarsko paniko. Alba John eon, predsednik trgovske zborni v Philadelphiji in adan glavnih delničarjev tvrdke Baldwiu Lo oomotive Works, organizira ligo velikih korporaclj, ds se obdržtije v Wsshingtonu skuplns parlamen Urnih aakulianikov, ki bo imela vpliv, kadar ae bo rssprsvljalo o postavah, ki se nanašajo oa trans portno induatrljo. V ligo pripada* jo šelesnlške družbe in kompani Je. ki sslsffsjo Železnice s mate rijslom. Ta liga velikega blsniea 5s skuŠsls dopovedati kongreaa, s prida sirsšcn polom, alsa sa bo kongres vtlksl v Železniške asds* Kot drugs potezs je umlsleas, ds se odpre vi senator I* Follette Is senstnegs odseks m maddršav* no trgovino In kot predsednik od« seks zs tovsrne, ds na bo delal preglavica a predlogami, ki ao so-vražne tovarnarjem In ki ae pečajo z Izdelovanjem matarljela aa železnica. Ako ae poarešl ta pote* za proti senatorju La Folletlu, ta-daj izigrajo taka poteza tudi proti senatorju Laddtt, predaadaiku odseka m Javna zemljlšša. in ae* natorju Norriau. predsedniku poljedelskega odseka. Oba aenatorjs sls nsmreč podplrsls senatorja U Kolletta. Tretja poteza aa pokaže v ob strukeijski moči adminiatraeija v zimskem usedanju. Predlagali bodo od tedna do tedna odmor do 4. mares v sporazumu, da ae sgo dsj v marcu skliče kongrea k izrednemu sssedsnju. Novemu kon greau bi aa predložil proračun in tudi predlogs ss znižanja dlrakt nih davkov. Ta zadnja potesa js tako brezupna, da aa Je najbrž na bodo posluŽill. Sedanji kongres aa snida v mesecu daeembru In ne bo imel drugega odmora kot ob praznikih, flanl kongresa, kste rih dobs poteče v msreu, bodo as htevsli, ds se rszprsvljs o pelo iaju na ž«l«zniesh in o davkih, pa tudi še o drugih vprašanjih, o ka lerih telila roolidg« in tajnik Mrllon, da ostanejo nedotakuje na. Ampak starini v kongraau na bodo dovolili, da lloarell liarklejr jeva predloga poatane zakon, kaj ti obatruirsli bodo proti nji, TO BO "JOJ", KADAR PRIDE MAOSK. Okiasfo, DL — Iftomii mašetar ji ao s avojimi sedanjimi maaipa laoijami pognali vrednost delni« in dragih vredno»tnik papirjev zs tri miljsrde dolarjev kviško. To pomeni, da ja bilo naprsvljapegs tri miljerd« dolarjev papiraataga dobička. Temu plaa« okoli alatega teleta bo aladil maček, ki ae bo prin« se| la^tri miljardo iagulie, ampak mogoč« šeat Kapitalisti/ai llati I »odo zopet piaali o črnem petku. Ta«laj bo a«kaj noreev, ki m kotali obogateti čez aoč, odromalo proatovoljao na dragi avet. a«ks teri m bo^obdregnll s avojim jopi šeaa tadl ob ječo. kepiteJUtišai a vat bo ps šal mimo rsaga, kakor da ae ai nišosar zgodita. Anglija izterja vojia posojila. Devet drftav ji dolguje milijard« r Jugoslavija bo morala plačati 191 milijonov dtlartkov. London, 15. nov. — Nova sngle šks vlada dela načrte aa iaterja* nje ogromnih vojnih poeojll, ka tare je Anglija dsls med vojno rssnim zavezniškim državam. Kakor ja bilo včeraj poročauo, je Winaton Churchill, novi flnanš-nl minister, trdno aklenil, lstsr» jati vas posojila dolžnih držav, Dolžniki Velika Britanije a* sledeči: Francija........$2,807,1 *••••««* • t • •»% • Kusijs , Italija____ Jugoslsvlja Rumunijs . Grčija .... Portugalska , . . Helglja (Kongo) Poljsks...... Ekonomski položaj eovjeteke Ruelje. Rikov je podal sliko eevJetsksM gospodarstva. Industrij« s« M aa slabem; al je ia kmetijstvo napreduj«, Moskva, 15. nov, - Aleksander L. Klkov, predsednik aveta Ijt sklh komisarjev, ja všeraj govot na šaatem kongraau Rdeče sti kovne intsrnselonsls, Njegov vor, kskor Kslialnov prejšnji dan, je bilo elišeti po radiju po vsej Rusiji. Rikov js govoril o ekonomskem preporodu Huaije. SUka. katetra je podal delegatom la vseh dal nI najboljša pa tudi nI alat Nacionalistrans Industrijs in operativna organiaaoije, podpira država, ša niao d< prlčskovsnags uspeha. Vslsd bo trsbs še dovoliti prlvstniar podjetnikom, da ea pečajo s trgo« vino la isdelovsnjsm takih po« trebščln, katerih najbolj prlmanj« kuje. Da ae državne InduatriJ« tako pošaal rssvijajo, ja krivo t«i kar vlada nima dovolj denarja sa finsnelrsnje. Hlsbs poljsks letlns v neksta* rih krajih Ja ss latoa ustavila is* voz Žit s, tods vlada pokrije tO izgubo z izvozom oljs, magnezija in l«aa. Vlada ima v zalogi milijon toa premoga, za kateregs Jo pa zunanji trg zelo alab. NsJftlsbše sa Je latoa obneals produkcija jekla. Produkaljs kovin js doseg* Is la (M odatotkov predvojnega proizvoda, sirovo šeleso le 1J od* stotkov, Vlsds zaenkrat n« mor« povečati proilukolja Jekla, kar JI manjka denarja sa izvrševanj« valikih projektov, kot ao nove železnic« itd. Kdlna hitra odporno! bi bilo zunanja poaojilo, Položaj petroUjake industrij« J« dober. Oljni vrelci so dali letos ttft odstotkov produkta iz let« 1916. Kmetijstvo je v splošnem Jako napredovalo, čeprav je skupni pridelek 10 odatotkov nižji od lanskega. Površina liombažnega (Milja je na rast la ml 150,000 a k rov v letu lit'22 na 1,300,000 a k rov. ftavno tako a« ja pomnožilo število domače živine; Je pa še veliko pomanjkanje konj, ki »o v Rusiji še vedno glavno »redstvo za obdelovanje remije. Kmetje »o latoa »- isvzemši tam, kjer je bila •uša — v dobrem |»o|o£sjo t Imajo dovolj žita za domači trg. Iwani je bilo ravno narobe; kmet j« m »o imeli kaj prodati, do^im Je drfa-va itn« la dovolj blaga ca kmeta, latoa p« imajo kmetje Maga, država ga pa nima, LOV V klCHIOABU IfEVARBV iPORT Mlchigaa Ottjr, Mlak - Uv* aka »oaona je komaj dobro pri* čela In C« j« oe«m love«? na ra«o bilo tako napešnih na lovo, da ao «ami ari* ustrelili a avojimi pa* škami, Nokega drugega loves jo obtl njegov tovariš, kateremu j« puška eprotiia pfiaearočl. Isaati loveo je utonil aa rai lovu Ljudje, ki atao vajaal ga orofje. »ej opa«te lov nejo doma, kav življenje aa PROSVETA P0ND3LJ2K. 17. NOVEMBRA, 1924. PROSVETA a»j»m> novnim >id MJokni JM^oVf1 c*u* uu tal 11.15 M M m tal K BiESEEfffH MSmsfTO flMO. tm, kar iM ki • IMmii HM sa H -PROSVETA- Z007-00 9«. | "THE ENLIGHTEMMENT" Adrtrtistaf rates — D»lui v pr. im VMS J« • Al M fM M Mltvi ((M. 1I-S4) prt»Ui ■arsfaloa. FtMfHt V3C REAKCIONARNE SILE — 2EGNANE IN NE-2EGNANE - SE ZDRUŽIJO PROTI AMENDMENTU ZA VARSTVO OTROK. Delavski otroci naj hodijo v tovarne na delo mesto v šolo, je zdaj parola vseh nazadnjakov. V državi Mas-sachusetts so združili vsi nazadnjaki, tisti, ki uče Dar-winovo teorijp o evoluciji in tisti, ki pravijo, da je ta nauk hudičeva iznajdba, da porazijo amendment za varstvo otrok, ki je bil na splošnem glasovanju dne 4. novembra t 1. Med nasprotniki amendmenta za varstvo otrok so rimsko-katoliški kardinal in univerzitetni profesorji. Torej ljudje, ki pravijo, da bo znanost odrešila svet, in ljudje, ki pravijo, da ga je že odrešil Krist in da so oni edini pravi njegovi namestniki. To združenje dveh nasprotnih elementov v zaje-duškem razredu pove jasno kot beli dan delavstvu, da kadar gre za koristi delavskega razreda, da se takrat združi kriva škofova palica s takozvanimi brezverci iž zajeduškega razreda, ki živi od sadov dela drugih ljudi. Ako je bolj pametno, da otroci delavskih otrok delajo v tovarnah, mesto da hodijo v šolo, zakaj niso kardinali, škofje, fajmoštri, advokatje, predsedniki vseuče-lišč v svojih mladih letih rajše hodili delati tlako v tovarne, mesto da so pohajali v šolo? Tako vprašanje naj zastavi vsak delavec svojemu župniku, ako bi govoril proti amendmentu za varstvo delavskih otrok. In prepri čafse bo, kako bo župnik ali pridigar lovil sapo, ko bo iskal izgovore, da se izvleče iz luknje, v katero je zašel, ker je priporočal tftltaj, kar je direktno v protislovju s Kristovimi nauki. Krist je rekel: "Pustite male k meni, kajti njih je nebeško kraljestvo". Danes pa oni, ki se nazivljejo njegove namestnike, pravijo: "Mali pojdite v tovarne, da ostanete mezdni sužnji". Tako se lahko sodi akcija vsakega duhovna, ki je proti amendmentu za varstvo otrok. Osnovala se je posebna organizacija izkoriščevalcev človeške delovne moči v Washingtonu, ki zdaj razpošilja letake po deželi, v katerih opozarja na strašno "nevarnost", ki ugoža deželo, ako bo amendment za varstvo otrok ratificiran. Gospodje se izgovarjajo, da jim ni za profit, ki prihaja od dela, katerega izvrše drobni otroški prstki, ampak, če bo ta amendment sprejet, potem pri dejo drugi amendmenti, ki prikrajšajo lastninske pravice individujev. Mogoče jih le zalila rdečica sramu in zato iščejo dru gih izgovorov, ki so absurdni in smešni. Cilj nasprotnikov amendmenta za varstvo otrok je ohraniti mezdno sužnost. Oni pač sodijo v svoji kratkovidnosti, da se to najložje stori, ako delavski otroci ne hodijo v mladih letih v šolo in ostanejo analfabetje, kot se to dogaja v južnih državah, v katerih ni zakonitega varstva otrok. V južnih državah delajo otroci v tovarnah, ki so stari po enajst in dvanajst let Največ otrok dela v tekstilnih tovarnah. V državi MassachusetU je tudi veliko tekstilnih to-varen. Razmere, v katerih žive tekstilni delavci s svojimi družinami, so strašne. Tekstilni delavci spadajo med najbolj izkoriščane in slabo plačane delavce. V tovarne pričnejo hoditi, ko bi fnorali obiskovati še šolo. Ko so dosegli starost dvajset do štiri in dvajset let, so podobni starčkom. Njih oči m) izgubile tisti ogenj mladosti, ki se iskri v očeh mladine. Njih hrbti so vpognjeni, njih lica vela, njih telesa hirajo počasi. V tekstilnih delavcih je najglobočje zarisana usoda delavcev, ki so morali v naj-nežnejfti mladosti na delo v tovarne, mesto v šolo. In rimsko-katoliški kardinal se strinja, da ae take razmere obdrže, kajti izdal je list na župnike in jim priporočil v njem, da naj poduče volilce, da bodo glasovali proti nasvetu za odobren je amendmenta za varstvo otrok, ki je bil predložen volilcem v državi Massachusetts na splošno glasovanje. Ali ni s človekoljubnega stališča Mik človek vreden obsodbe, ki je proti amendmentu aa varstvo otrok ne glede, kdo je in kaj je. Nasprotovanje amendmentu aa vantvo otrok se ne da zagovarjati s nobenega stališča, in JAVNA GOVORNICI Glasovi Hamar S. H. P. J. fal čiUtoljov ProtrcU. Pueblo, Oolo. — Kakor vidimo, so zopet sledi neprijstelji delavstva k vladnemu krmila Strica Sama. Tri modne verige so potegnile Kalifa: prvo verigo tvorijo razne ver«, drago denar in tretjo nevednost. Volilo je trideset miljo-nov oseb, s kje jih ja ostalo ie trideset miljonov, ki eo tudi u-prsviČeniT "Denver Post" pove, da je imelo glasovati šestdeset miljonov ljudi, volilo pa jih je trideset. Zdrava pamet bo poznejiim rodovom povedala, da je denar zoduiil trideset miljonov glasov, pomagala pa mn je ljudska ne vednost. To ni sedaj nič novega, vedno se to vrii. Zato volilei ne vedo, zakaj ne more delavee zma-gati. LaFollettovo stikanje ft rea-nieo, mislim, da bo isnailo resni eo. Ko bi mu vsak naznanil, ki ja volil ca njega, potem bi lahko izvedeli, Se je res bilo sanj oddanih samo pet miljonov glasov. Na četrti november se je poka zalo, d/naša sekira ie ni vrgla starega in gnilega drevesa ob tla. Zopet je ss njega spomlad letu, ki je dolgo fttiri leta. Časa torej dovolj, da brusimo sekire za novo čiičenje možganov nevednih lju di. Vidimo, da ima denar ie večjo moč kot naia pamet. V starem kraja smo dsjsli t a maie, duhoven je molil sa denar, ml smo morali zastonj. Kako preračunano je bilo vse urejeno, da se je ljudstvo ie bolj slepilo, moinja duhovna'pa debeffla. Tako je povsod: za denarjem pohlepni ljudje, nam vsiljujejo lat in prevaro, za katero naj ie plačamo. Ampak pomniti moramo, dokler bomo njim verjeli, toliko časa bodo oni vladarji Primerjajmo malo naie delo in mezde s "delom" ia "zaalnlki" delodajalcev. Koliko smo morali trpeti, ds smo dobili borno nws-do na plačilni dan! Stiskati ja treba na ,vseh straneh, da se moremo preživeti s pičlim zesluškom, kajti trgovei navijajo, kolikor se le da, ker tudi oni hočejo iiveti od naiih inljev, in aieer kolikor mo Roce dobro iiveti, boljše kot šivi mo l i. Nai delodajalec, vemo ko liko dela, njegov glavni posel ori podjetja ja, da si reie kupone bd delni« in odračunava profite, ki so čeetokrat tako veliki kot saslu-iek vseh delaveev podjetja skupaj. Na eni strani podjetniki, na dragi trgovei se kosajo, kako bi nas Simbol j iskoristill. Pa pri vsem tem «e čutijo upravijene ter niti najmanj krive, ako nas kolikor moffoie do golega oekabijo. Am pak vae to so pretrdi Izrazi sanje ki smatrajo, da je dober biznea ie naa dodobra izkorietijo. Iz hvaleinoati sa njih iakorilČa nje naj jim bom^ pokorni in čakamo naj, da bomo imeli boljle Življenje na onem avetu, kjer ni Življenja. Zase eo si torej ustvari 11 Življenje ta, sa nas naj bo po smrti. , Ampak priiel bo čas, ko bo to odprsvljeno. Ukoreninjeno bo goljufanje pri volitvah in uveden drugačen volilen sistem, v katerem bo imelo ljudstvo kontrolo, ne kski plačani agenti, ko bo na volišču israiena ljudaka volja, katere glasu ne bo satrl denar. Lepa zahvala gre rojakinji Jeri M.diževe, ki je pomagala, da je tudi v slovensko javnost prlilo razkritje o graftu v Orientu pri prodajanja dela. Mislim, da zdaj msrskdo verjame, kaj se je godilo po tamkajinjih rudnikih, ki je bil prejšnje lase nasproten takemu odkrivanju. ftliial sem, da je nal župnik odredil. da verniki ne smejo več kn-povsti veneev mrličem, naj sa denar raj« isročijo sa maie. Kdor ho Imel venee, da jih mora pueti-ti sunaj, n« noaltl v eerkev. Radi veneev tudi jas mislim, da ne pe-m« m jo mrtvemu človeku, če jih je treba, naj bi jih raje nanoeili živemu človeka, ki hi se jih rade-vsi. Ampak da bi ta denar dajali sa maie. bi bila slična budaloot. Če se ie mora ob smrti pokojnika potrditi denar, dali bi ga ravo-žem, vdovam in sirotam sa umrlim. Poadrav bratom in seetrsm! Mednarodno zborova- Vesti Iz Jugoslavijo, njo proti Dawooo- vom načrta. Kolin, Nemčija. — (Piie L. Con-rad sa Fed. Prees.) — Mednarodna konferenca delavcev, v kateri so komunisti igrali svojo vlogo, je javno obsodila ter zavrgla Dawe-sov reparacijah! načrt na svojih sejah v Ljudskem domu v Kolinu. Zastopniki iz Franoije, Anglije, Čehoalovaike, Švice, Italije in Ni-zozemske so bili na vzor i. Po rezolucijah z izražanjem simpatije do političnih in revolucionarnih jetnikov po raznih drŽavah in apelu za mednarodno pomoč belgijekim radarjem, ki etavkajo in ao Že dvajaet tednov brez dela, je francoski delegat na kratko orieal mednarodni položaj. Zatrdil je, da Amerika organizira in financira boj proti delavske-mu razredu po vsem svetu; da pomanjkanje edinosti med kepitali«. sti vodi k daljnim nesporazumom in sovraitvom med imperialističnimi silamij da se Anglijaboji naraščajoče ameriike moči v evropskih in-ovetovnih financah in gospodarsko enotnostjo med rurski mi premogovimi polji in francoa-ko industrijo ter da naeprotetvo radi premoči med Anglijo in Francijo stalno raste. Sprejem Dswesovega načrta ne samo da zagotavlja daljno zati ranje nemških delavcev, temveč pomeni nezaposlenost in bedo za delavstvo vse Evrope. Rekel je, da bo balanca na industrijalnem trgu ie bolj motena radi narasle produkcije r nemških industrl jah, kakor zagotavlja Dawesov načrt. Znamenito sliko konference'je nudilo veliko itevilo delavcev Porenjs in 'rurekih rudnikov, kovinskih tovoren, železniških de lsvnie, tekstilnih/ kemičnih in steklarskih podjetij, k! so povedali na konferenci posdrsve od skupin, ki so jih sastopali. Govorili so navdušeno za svoje skupi ne, sahtevajoč združen odpor de lavskega razreda Svrope prati Dsweaovemu načrtu« proti kapi talistični justici v Evropi in sa oproščenje političnih jetnikov. | Poročevalce Federaliziranega tiska je prečital itevilo proienj je. V skoro vsakem slučaju nem iki Industrijalci navadajo kak poseben vzrok, zakaj so vredni, da prejmejo posojilo, slasti pa, da "gre zasluga njim, da je zopet n vedan devet in dsseturni delav-nik za uslužbence, ker je zaokre nilo politično situacija". Cerkvena posestva. — "Slove-" s dne 7. oktobra je prinesel notico, v kateri polemizira s liberalci o cerkvenih posestvih in a-gromi reformi Ta notica je tako značilna so klerikalno agrarno politiko, da je moramo na vsak način privoičiti našim čitateJjem. "Slovenec" piie: "Cerkveno )>oecetva najbolj bodejo slovenske liberalce in zlasti v zadnjem časa ne mine skorj dan, da ne bi kričali po razdelitvi cerkvenih poseatev potom agrsr ne reforme, opominjajoč pri tem cerkvene dostojanstvenike aa ne« ko okrožnico, ki so jo bili izdali tako po prevratu v prilog agrarne reforme. Kakor vse, kar počno naši libcralui krogi z "ljubeznijo do kmeta", tako je tudi njihovo vpitje po razdelit^ cerkvenih posestev navadna hinavska komedija. Agrarne reforme ni mogoča izvesti Čez noč s tem, da se poseitva enostavno zaplenijo dosedanjim laetnikom in razdele, ampak treba je iskati pravične rešitve tegs vprašanja. Če bodo pooestva, ki pridejo v poitev sa agrarno reformo, enostavno konfiscirali, potem bo tadi polnomo opravičeno konfiscironje hii, fabrik in splofe vseh vrednostih predmetov, ki so mnogokrat dosti več vredni kot eno ali drago prav lepo cerkveno posestvo. Če bomo priili tako daleč, bo država jako lepo izgledala in ie leple njen pravni red in pravna varnost v njej in zato se čudimo, do ravno tisti listi, ki dan za dnem najbolj vpijejo za "blagor države", istočasno najbolj vpijejo po konfiskaciji premole-nja začetek podiranja vsega gospodarstvo, ne po aegovo obnovo ali preureditev. Tako dalekoeežne reforme kakor je agrarna, se ne smejo izvesti po slo vnem vsora, ki smo ga doživsli w Vojvodini, ampak s precej več pameti in ras-sodnosti in šoto imajo cerkveni dostojsnstveniki popolnoma prav, če se upirajo, ne toliko reformam, ampak načinu, kako hI rodi neki fontosti ln puhleži toko vaine re forme isvajali. Cerkveno premoženje ni nokrodAo ia ne prišle-parjeao, ampak je poiteno pridobljeno in sato imajo upravniki cerk venege premolenjo dolžnost, da svojo pravico uranijo. Oni pa ne dovolitev posojilo ameriški!?. Ranijo samo ovoje pravice, am kapitalistom za nemike indttstri- pak pravioo vseh, ki so si kij pri t IHme vsa tMi, da ate jI na javni nliei nkredlh poljnl. In je a tem telko reažalill. ObloAeaoe: O, n«! Nisem jI njo-nefa poljuba ukradel, ampak eem ji dal svojega. ake ga ai marala, ta kaj ga o! dala uosaj in nolted«« bi ne hi! razžaljen v| Na Marsu jo hladno in ■rzlo podnobjo. Oambridge, Mass. — Povpreu no temperituro na tyareu, rasun hladnejših pokrajin no tečajih je prlbliifto taka kot na zemlji, ko je hladno a jasno vreme. Tako je bilo aakljočeno na podlagi razkritij aa takajinjem aeatanku narodne akademije znanosti. No papirju, ki je bil prečitsn pred sborujočiml in je nosil vsebino o opasovanjih is FUf*taffc, v Ariooni zadnje poletje, ko je bil Mora najbližje semlji, je so-trjeno, do površinska temperaturo no Marsu je med pet ia pet-najst stopinj eontigrada aH med štiridoeet in iestdeeet stopinjami Fahrenheita. Merjenja, katerih uspehi so po-kesaui danee, ao bila isvriena skozi 24 noči po W. W. Coblentzu od standardnega urada t Wsshing-tonu ia C. O. Leplende s Lovrcllo-vega observatorija v Flageteffa. Delali eo niTpddlagi novih toplotnih rodiometrov, inštrumentov, ki so možni silno delikatnih merjeni« . Jasnejši deli na Mareu so hled-nejii kakor temnejši deli, pravijo opasovanj. Toplota v teeojskem pasa pade tadi do 70 stopinj pod ničlo sentigrsda ali H Fahrenheite pod ničlo. Toplo-to V tečejskem paay pade tudi do 70 stopioj pod ničlo ecotifrode ali 94 -Fahrenheita pod ničlo. To-plota delov, ki »o temnejši se tudi selo ohladi In po mnenja z ves-dogledov doeeie tudi 00 stopioj Fahrenheita pod niilo. O. K. Burgeos, ki jo čitoi poro-Č1U je rekel, da ena najbolj a menitih raslih v temperotori med čemijo in Moreom je, kvr se Marsa samem vsaki dali bolj menja temperatura, kot js a jena ras lika me.1 Marsom in eemljo To za kraje okoli .ekva* I J „_____ ___t Vsekakor ste sočeli14^1 kdor trdi, do jt zakonito varstvo otrok v serjena proti trem E»m. Gospodarji delavnic C unijske pogoje. ^pitalutično orožja služi delavcem. -ton. - Organizacija Ser-bk delavcev v Bostonu ae je k na sodišče in aahteva Spalen" proti laatnikom , ^vljarske tovarne, ki ae no-driati pogodbe z organiza- Ikodmnski takon poraian ▼ Mji» o urijo. j^ouU. — Delav«ki odikod-i iskon, ki je bil na ljud-I laso vanju (referendum) rtdacdniakih volitvah v drŽa-lnouri, je bil odklonjen s * ko 200,000 glaaov. Misaou-iinn se edina induatrijaka i t Uniji, ki' nima odikod- zakonu za delavce. fcltrotv od»lovljenlh drufi d&n po volitvah! vaukee. — Wisconsin Mo-b. r West Alliau je takoj din po volitvah odslovila •Uveev. Družba je obdolše* je i odslovitvijo nalašč dalo 5. novembra v svrho, da ii glasove delaveev ca Coolid-!o ko bile volitve konSane, je cm vrednost delavcev padla flo. Odslovljeni delavci jedaj okrog in iščejo Coolidgevo eriteto! U0NARJU II JI IDIL JEAVNlfiKI HONORAR PREVISOK. cago, ni. — Miljonar J. D. ipsda najbrž med tiste in«, ki pravijo, da dajo vat premoženje, kadar ao bolni rt, tko se najda zdravnik, ki idravi, kadar pa oadravijo, tro pozabijo, kaj so obljubi-■rtoem strahu, iffs je bil smrtno nevarno i in podlegel bi boleroi, da dr. W. H. Livermora in dr. . Downey izvršila na njem operseijs sa ohranite* iiv-^ ki ga je rešila smrti. Po oi operaciji in ko je miljo-opolnoma okreval, sta pred rs*an za $100,000. To ja bilo iljonarju prevei, ki ja bil ivljen v smrtnem strahu da-•voje premoženje, da le ao* idobi zdravje. Puatil aa je in aodiičc je zdravnikoma ilo $1.800. Zdravnika sta ia* » ds je operacija za miljo-toliko vredna in da miljo-Mto v trpi tak honorar, kot itevita, ne da bi ae kaj po-na njegovem premoŽenju, ko težje plnčft navaden de-P«t in dvajset dolarjev aa > operacijo, kot miljonar ato lolarjev. Ampak delavec ni »"to plača honorar in ne o sodiščih. P R O S V F. T \ OA KEBRIOA NA ŽB- LEZmOI. ii, Pla. - Pri Wabaaku ja voz osobnega vlaka v,ak jc vlekel voz do 300 »abo, nakar s« j« pre- wln o^be so bile ubite "J on« mnajst je bilofcp ^HrsiVlfO OIBAJf/R. Mo. (Fed. Preaa.) stranka v Miseouri-KMov« organizacija, ** Politični-m polju. Tak Jodušen k k lep osrednjega odbora. T.-R. Wood, * UiMourake delavska J« predsednik odbora. KLJUK PRID JAVVO ioio. ^rb. Pa. — Neznan eeet- * J" u"trelil J. C. Browna Pred srednjo J^Hawnu, Pa. Ljndje, ki » >o.'iti «tre|, m> prihiteli pregnali roparja, II ,VOi° lrUv #ro* n ? nuklh tovarnah. U - (M. Preea.) — » Moskvi aranli-" P^sm koncertov v »k'sj.nakik iirtoHn^ ■ «*oraoah in tudi v vet-Pf * da delavci ">t*k.k republik, ki t •«« mestnih gleda * * prikrajicai na ia- 1AJ 8E MODI S KARACHU. tO«t Unija m ameriške d vilo« svobod Mine se poganja Maj. Haw Tork, T. (Fad. Preaa.) — Ali se oborožen vpad Woodrow Wilaona v Siberijo brez napovedi vojne amatra u vojno ali nef To je adaj tehnično vprašanje, ki aa tiče afere Antoni Karaohuna, ru-akega državljana, ki odalužuje 20-letno jetniško kasen v federalni ječi v državi Waahington, ker je uskočil iz ameriške čete, ki se je bojevala ca to deželo. Unija za ameriške civilne avo-bodščine se trudi po odvetniku Thomas M. Woodwardu, ki j« znova spravil sadevo pred vojni de-partment, da ga oprosti. Zapiaki o Karachunu izkazujejo, da je Karachun vstopil v ameriško armado v letu 1917, da se bojuj« proti Nemčiji, dasiravno je bil Rus. Bil je prostovoljec. Ko je bila Nemčija poražena, so obdržali tega prostovoljca v armadi. Poslali ao ga v Sibirijo, da aode-luje pri ameriikih neoficijelnih vojaških operacijah proti delav-aki vladi, ki je savsela maato oar-skih provincijalnih governerjev. Ko ja Karachun vstopil v ameriško armado, ni na kaj takega ra-čuniL Kasneje ja pobaf&U iz armade. Ameriške oblaati pravijo, da ae je Karachun pridružil ailam avoje delala, ki ao ae vpltale ame-rižkim četam. Karacbuna ao ujeli, prišel je pred vojni aod in je bil obaojen na amrt. Njegova obsodbr je bila spremenjena ▼ dvajsetletno ječo. Sodbo je spremenil predaadnik. Amerika ni nikdar napovedala vojne Rusiji, sarftdi tega ni Karachun vojni ubežnik, izjavlja linija za ameriške eivilne avobod-ščine. Maksimalna kasen t mirnem času za deitrtaeijo je lest let. Karachun ja pa presedel le več, kot določa maksimalna kasen. "Vlada Združenih držav ja od-govorna, da ja Karaehuna postavila v pozicijo, da bi bU ekseku-tiran zaradi iadajstva kot ruski državljan," pravi Unija m ameriške eivilne svobodščlne. "Kot vojak t ameriški armadi ▼ Sibirijo ae je nahajal ▼ poziciji, da aa bojuje proti lastnim rojakom. To je ▼ nasprotju s mednarodnim sa-konom in zaradi tega Karachun ni legalno ukrivil deaertaeijs." Združen s odvetnikom IfŠod* wardom je Walcott H. Pitkin, bivši diatrlktni pravdnik Združe-oih držav in bivki governtr na Porto Riku, ki je napravil vlogo v interesu Karaehuna pri vojnem departmentu. KAKO RAVVAJO S ZMWB* jraai Kow Tork, 9. T. (Fed. Prese.) — Centralni biro aa tehnično pomoč Sovjetaki Ruaiji ja prejel poročilo, ki pripoveduje, kako isko. rižčajo izseljenike v Ubavi t Lit-viji, ki čakajo na viso, da amejo odpotovati v Združene države. Po* licija je večkrat pozvana na Udje, da potlači "punta" med isee Ijeniki, med kateHmi je največ žen in otrok, ki aahtavajo sveže ribe in oanaženje pada r spalnih prostorih. Agonije parobrodnih družb obtožujejo ta Žane in otroke, da "vodijo komunistično propagando" samo saradi tega, da prido večkrat policija |n jih preišče. Zastopnik Rusije, U je poročal Centralnemu biroju, meni, da '4 potlačen je puntov" nr resna stvar, kot ja jemanje denarja, ki ga jemljejo bresveeUi parobrod ni agentje aa takosvane nasvete in za bivanj« v natlačenih spalnih prostorih. Agentje sa reže iasslje-nikom in iim pravijo, ako proU-"Ako niste "Udovoljni. STRAtolJl FARMARJBV 8X JI OIHRSLO. Tako poroča Benjamin a Marsh. Washington, D. O. — Benjamin C. Marsh, ravnatelj Farmarskega narod«,.(tm prtU, ki je prepotoval sapadne drŽave ob čaau volilne kampanje in delal v interesu U Folletta in Wheelerj4, meni, da se je straženje farmarjev dobro ob-nealo u regularne republikanoe posebno v državah, v katerih pri-delujejo pUnico. V zadnjih tednih kampanje ao bankirji in podjetniki obvežčall farmarje in delavce, ako Coolidge ne bo is voljen, se bodo posojila o-mejila v splošnem, da se tako u-stvsri obramba proti kaosu, ki pride, sko bo kongres volil predsednike. Trgovski posli bodo več-alimanj prenehali. Veliko trgov, skih potnikov je bilo poelaniU oktobru v okraje, v katerih so starini dvomili, da smagajo, da so tam strašili farmarje, male t¥gov-ce in delavee. Veliko podpornikov La Folletta ▼ Kansasu, Nebraaki, Iowi in obeh Dakotah, ki ao bili zadnji dan pred 4. novembrom preplašeni, se eedaj keeajo svoje bojazljivosti in obljubujejo, da bodo oatali trdni v prihodnjem volilnem boju. Oblstslss "osvoboditve". Dne 9. oktobra bo prasnovala jugoslovanska buršuaaija polom stara imperlalističns Avstrije in iaauguracljo (postavitev) avoje lastne oblasti. Ta dan imenuje ona "dan narodnega (to le ljudskega) osvobojsnja". Narodno, ljud ako oevobojenjef Ali ja sploh to osvobojen jo nje aamef Kaka trnka ironija (aaamah)! O svobodi dslavea in kmeta ▼ tej državi nočemo aploh govoriti, ker delavee in kmet nista bila, odkar aa je razvilo r Jugoslaviji kapitalistično gospodarstvo, la nikoli tako is strsdaaa in la nikoli a davki tako obložena, kakor ravno ▼ teh letih "narodna avobode", toda t ali je doeegla vsaj nala burluasija svoj ideal avobode f O, la najmanjži dal, ki sa rekru tira is advokatov, trgoveev in ne raseodnih Itudentov, ki aa sbira okrog proslulega, ošabnega £erja-▼a in ki živi od odsrultva, je mor-da aadovoljen, ker aanj je ta do ba splošne amede In zrahljaoe u radniške morale res slata doba — toda la "rasni" industrijalni kro gi v Sloveniji kolebajo in tarnajo, ker jih oborolenl Ikoren podi od slate aklede. Kaj pa šele nala kle rikalna gaapodaf Ta je potienje na v najostrejši boj a bel graj •Um vojaškim Ikornom in kdor čita v "Slovencu" njene politič-na jeremiade, ae ne mora ubrani ti občutka, ki ga Ja noeil v avojem srcu začetkom oktobra lata 1918. Toda ne t To ni tiati občutek. V tisti občutek negotovosti in pred durmi stoječega poloma aa je m« šal vsaj bledi larek tihega upa nje, ki je raalo a dneva v dan. Danes Je nala "osvobojena" buržus sija bres upanja v boljšo bodoč-nost, brez lepih nad v - MJle Čaae. Osa je izčrpana. Ona ja izrabila vee svoje politične ume i no sti in etoji tu pred novo nerešljivo, ogromno zagotietkoi Ikoren srbske burluasijs, ali pa obupen boj a golo roko. »ejf Kdo bo atal danee sa kle rikalno-buržusznimi generalif Zs boj i« treba asas. Kakšne želje so klerikalci izpolnili kmetu in delavcu, da bi s zaupanjem in s vero vanje atal v boju sa nj'mif Ali ao mar dali kmetu semljof Ali so podrlavili goadova In leeno trgovino, da bi ia njo plačevali ogrom-stirajo f "Ako niata "zadovoljni, na davke, ki danes tarejo kmete f pojdite k vašemu koosaln. Pojdi. Ali ao zboljlati stanja njsgove žito k vragu, takih komunistov^ jiaa>4**njc živino po vojni pa- potrebuje Amerika." Centralni biro isjavlja, da pa-robrodni agenti la vedno sprejeme jo denar od tok iaeeljenikov ki Jim ga pošiljajo sorodniki ia A» merike. Ti imeljooiki nieo odpotovali v Ameriko, ker eo jih pre-hitele nove določbe aa iaaeljeva-nj« v Ameriko. Jfew Tork. - (JTed. Proea.) — Kden Mmškik vladarjev J« ebi-ekal Zdrnlene države NJogove Ime Ja Hane Thjraaea. glava Tbje-•m Iron and Stool Ca. v Mathri-m«, ki vpaalnje tO/tOO delavcev KrMIJaalJa )e Osšo Waahington, D. C — Norvelkl minister aa maaanje aad^a J« to dni obvaatil državni drpartment. da a 1. januarjem ae tam glavrneta su Norveške, ki Je kito doatoj KriaUJaniJa. itfrmmi r Oslo. da, maato da bi raalo! Ali ao kle-rlkalcl aa časa avoje vlade olajšali delavcu verige, v katere ga Je vkovala FP vladat Ali ee ne vršijo ravno pod njihovem režimom najbolj krivične obsodbe f Ali ssar ne drže oni žrtve t Junija le ved no v uporih eamo zato. da bi do-keaali erbeki buržuaziji, vojni kliki in kamarill, da so vredni vee-ga njenega ia spanja. Sloveneka burluasija, damokraUčna la kle rikalna, etoji danoe rasgaljena pred alovenakim drla vetrn In kmetom. Prve aloer le veruje v bajo-neto, draga pa Je rosigftirena (vdana v božjo voljo). Obfatki. ki Jih praži v I ia. ao pal dragi kakor ao bili t oktobra prod lootiml Ml. Nad njoao glavo ae podira njena lastna agradbe. dalo njen k rak. la aali intoloktnalrlf človek ^ tolko predstavi kaj politl/no Is bolj infrrtornsfa, ka kor Ja kasto slovenskih »nlrVkt« , alaov. Lato 191J-I9 so bili ti IJ« 4Je ker p jsai. Skors v« ^ vr-i sti hudi centraliati, ker ralltev slovenskega "naroda" je bila la-ključno v rokah srbskega voja-Itva in atriea 1'ašifia. Ko pa jim je atopil ikoren na trebuh, tedaj ao sscvilili in šli na neki kongres v Zagreb. Danee gre vee politično življenje mimo njih. "Bošs, kako bol" "Pozitivno delo I" "Politika ie umazana atvar." Cviček v "Škofovi kleti" skupaj, državna, aocialna in politična vprašanja pa naj rešuje veak aam 8impatičnejše poetaja uredništvo. Tudi ono je bilo ob "oavo-bojen ju" pijano. Tedaj ee ni dalo govoriti s njim. Dslavci so — po njegovem — hoteli porušiti "našo mlado dršavo". Danca to uredništvo, izstradano in sapo-stavljeno, uvldeva počasi, da ta dfžava ni niti "naša", niti mlada, temveč "njihova", in atara Še bolj kot,Avstrijs. Danee vidi, da delavstvo ni hotelo uničiti drŽave, ampak ustvariti aaree našo drla-vo, t. j. državo delavcev, kmetov In urednikov, drlavo delovnega ljudatva, drlavo notranjega miru, drlavo, v kateri naj bi bilo delo ustvarjalo na novo, kar ja rbur-žuasija porulila v svetovni vojni. Danee uredništvo le v veliki mori uvideva, da ja bilo njemu dobro ssmo, dokler je bilo tudi da-lavatvo močno in da ja ono palo, ko je pala delavska moč. Burluasija je uklenlla delavca, kmeta In uradnika v svoj jarem in sedaj aa med seboj krega In prepira, kdo ga bo gonil. In ona eama podira avojo kapitalistično državo. Toda najbolj farlsejsko vlogo pa igrajo pri tem takoavanl slovenski fsdsraliatl. To so prototipi (vsar!) pervenlstlčnega (na povržje prihajajočega) alovenskega malomelčaaetva, ki aa obeel vedno tisti politični strujl sa rep, ki prihaja na površje, Takoj po vojni eo tvorili ekrajno deeno krilo v socialni demokraciji in aode-11 ▼ poverjeništvih a klsrikaloi In demokrati. V toku njihovega po-verjeništva ao "aaalulili", kar ao bili "pametni" in ao jim "sraala" hile. Vslsd toga ao jih delavci pometali is soelslns demokracije, špekulirali ao na borsl in zagovarjali etalilče ubogih (I) hllnih posestnikov. Koncem leta 1918 ao hoteli vreli klerikalce ia sajahati s ultrseentrallstom Žerjavom alo* venskega delavca in kaseta ter Čim brli .prodati Slovenijo. Danee prihaja Radii na površje In glej r oni eo s njim, polni naJasaatnoJMh revolucionarnih in republikanakih fras. Danes na vsa usta sagovarja-jo iati federallsem, radi katoraga so Uta 1919—20 v družbi dr. žerjava preganjali in upirali nala eodruge. Politična bllanea slovenske gospode ob lestletnici njene evobo-de je žaloetna. Ona zaznamuje eamo pasiva. Buržuazija naa je epra-vile, kekor sama prvi, tik pred državljanako vojno. Ona Jo vea obupana in potrta. Njeno delo o-čividno raspsds. Ml, delavci in kmetje In ubogi ljudje, nimamo ničeear Isgubitl razven verig in davkov, ki nae žulijo. Km o pa istotaki delavski la kmsčkl republikanci, revni In pošteni.— in eieer slovenski repu-blikaneit — kakor smo bili 89. oktobra Uta 1IU9. - "Delsvsko-kmetsld list". Sbvcisb Nirfdna I IiU»AJ Immrn i.---rt- w% nprua l Podporna Jedioti w tv. j«»i|s iaor. s dršsrt IIUmU. GLAVNI STAN. SOST^S SO. LAWNDALK AVE., CHICAGO, ILLINOIS, Iivrimlni odbori UPRAVNI OOStKi Vtesssl C«lsksr. Asdes« VUlrUk, R. P. D. V, sddslks Bo« lOS, Jsbatlstrs, Ps., *U. N«ssk. «1. sNsIj eU.U. mm, fl. isjslk MsIIIm« T mrk, Isjnttl ksNilškMs Mt|«jtli Mi Vstrtah, srsdslk elsslU J-*. Zs rut osdt—. POHOTNI OOSKKi MasMs An« ______________________________414 W. Spri*tfUM. III. BOLNIŠKI ODStKi OSRKONJE OKJIOUEi »Us Nsvsh, mvUUmik, SMY-Se S«. Lim^i As. Usdsvesood, psedaedaMk 007 w. Hi} Si., S^HsffltMi lll^ M , B.i 17C, Bsrbsvlss, OhU. Frs4 K VUsr, Z40$ S- HsmIU CklM|s, Js|« Tsršslj, »ss SS, Slrsbsss, PsH M> Gsrlsk. 41 IslsnillMr. •Is« Nsvsh, Ckisse«, III. VZHODNO OREOZJE. isssb AmkrsšIL Bss SSS, Mm, Ras, Ps. Jska Ofsisli, leaai P«MM Assh Clsvslssd, O. ZAPAONO OKROZJZ« Asiss Sslsr, Ess 104, Ors**. Ksss« is Isa*s«ps4 ftflsrs, lai iae, EsM, MU«., as MiHlMM Zsasl. S4SS S. Wlasbselss SlH M«rr«y, Utak. Prssk Zslls, Nidiml odbori oesdssdnlk, SSSS W. SSlk Si., Cblssas, III. Prssk . oSI T Ptsmsv Assn 6ssslsU, O, WIHIs» SUlsr, 0404 Si. Ctsk SU Clssslsnd, Oku. Zdm&itvoo! odbori Prsdasdslkt Prssli AlsL S1S4 S«. Crsvfsad Ass^, Cklas«s, IIL il^i SlN^b Of^MI Cl*e OMOi VRHOVNI ZORAVNIRi Dr. P. J. Rstm. SSSS Ss. Osl» As*. Os«sUmi, O. POZOR! Ksssspsalsasa a |L albeaslkl, M dslajs v glavMas srsdts, ss vril Iskslsi VSA PISMA. M as sssslsis m »sals al prsdssdslks se ssalsvsi PrsdasdnlšSvs S. N. P. J., SasTsi Ss. Lmdsls Ass^ Cklss«^ UL VSt SADEVB BOLNI ŽRE PODPORE 81 NASLOVE. Bslalšbs la|* aUlvs S. N. P. Jm SSST-Se Ss. U«odJs Avsh CklssVs, IIL DENARNE POSIUATVE IN STVARI. W eo M4s)s si. tosvšvsl*s«a sdbsrs Iss Mssis vsUs ss ssslev. Tsjsttlvs S. N. P. SOST N Ss. Uvs< 4sls Avsh CMtsfs. I M. VIR EADBVE V XVI I S BLAGAJNIŠKIMI POSLI ee »išUJaJs sa ssalsvi Rls«sjsliivs S. N. P. J„ SSSV-gf Ss, U«adsls Avs^ Ckm««, III. Vmi ||o4t «fi w. nsy vsa, in. v §u Isvrlsvslssm sdkona as osj aoMisjo >msnm AM^Aapm JI I aas msa^m mMsnmm ž Val dopisi is šraal spisi, aaaanlli. f^nj avssl a f Issttssai isdssts. saj e« pošMje aa i Lsvsdsls As*., Cslu|ii 111, V«itl Iz Prta*)«. Iz uvjitiki Rtfilji. Napredovanje industrije. — Po urednik podefklh znaša produkcija v avgustu 1924.124 milijonov predvojnih mbljev, kar pomen! od lansksga avgusta priraatsk :il%. Posamezna psnogs nam nudijo to-ls sliko i veakdanjl železnici promet >e doeegel v avgustu 14,000 vagonov (24% priraet-ka) t produkcija prsmoga j«, sre-s tla sa Sl%, nafta sa 24%, litega žtlsza 39%, kovansga leloza M%, bombaž« A0%. Zanimivo j« d«j-stvo, da jo eovjstaka vlada saiot* kom pravkar minulega gospodar, sksga leta (1. oktober 192S. — 80. eeplember 1924) določila pre. rram sa dobivanje premoga na 412 milijonov pndov 1 pod — 36 funtov), a jo do januarja produkcija tako toso napredovala, da je vlada koločsao štev io avl-šola na 4iM * COO mllljenav dov, pri zaključku leta je pvodak eija prsaiog« snsala .»40 milijonov j.udor, kar pomeni 12t milijonov nad prsdvidsno SUviU. (»ribližn« isko jo bilo ▼ toketilni indaolriji. Vlada je oklenila. prsdsUti vee domači bombaž (I* Isto j J r prid« isk bombaža prskaio aa 100% lansksga). grgrrn pa ga is nsko-l»alš v Aatsr.kt za 100 miiajonov rabljsv. Kazodnj« u je izkaaalp. da je mrevin premalo, — Tako ruske industrija naglo koraka v erof*e normalne slan j". V Trat« ja ta dni umrl kapstan Petar Harlovič, sa-veden človek jugoelovenakega mišljenja. — V Zadru je IsdibnU u mirovljenl protopresbitsr Nlkola Popovič. Kova Ivornilka podjetja v Qo» Hal. — Delnfška družba "Sipa" v Oorloi namerava agraditi v Gorici štiri nova tovarne. Tvorniea aa paradižnate konaerve ja ša dograjena in stoji poleg moatu v Pa vrni. Pridrušijo aa ji žet tvor niea sa aalenjadna konaerve, tvo^ niea u mssgo in tvomlaa M sre-delo/anja Krompirja v škfoh "Sipa" ima d«-t milijonov Hr kapitala. Denar so složill kapitalisti ia kraljeetva in Trsta. Uaoda naših udlteijev v Julijski IrRjIni. Pri žolsksm skrbništvu v Trstu je nabit raaglaa, e katerim ae upokojeni slsdsči ušitslji bres posebnega vsrokai Carut Silvester, Fren Bernetlč, Josip Ki* slej, Bogumll Medvešček, A. Ko-nlČ, Joeip Pahor in Albina Flego. Tako rešujejo italijanake oblaati s veliko vnemo In hitrieo šolsko vprašanje julijskih Slovsneev In njihove asimllseije. Goriška kronika. V Vrtočah pri Mirpu eo U dni našli obošen-ca, ki je imel okrog vratu omota-no žico. Hamomorileo jo nad 30 lat eter i njegovo identitete že nieo dognali. - Marija Vidič ia Aj-be je ČUtila domača mlinako kolo. Meoadoma ee je vretono obrnilo in kolo js odnealo žensko e seboj. Odtrgalo ji ja dva preta ia aloml-lo levo roko. — Kap je sadela zasebnika Aleksandra Dudala is Gorica. Dsn poprej je bil mož sdrav v Vipavi, po prihodu do. pa je legel In aatienil avojo oči sa vedno. .................i in DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISIPONASE PRODUKTE. mmmmm v aaiogl sis4. kmelj. sladhoa _ ^^ oaleakAMna AmsiM^ia« in »er nrvfo pouoimrinf rueaisi«« •a ae pr»»ri#sjto. do Je Osam prt aae ankanl vseos le oojMjM la aajeo sojM. Ornoortla« ala^#l/EPlRM U m ifrovori/RM, mnov»* or JONI ep r pg^ rmsslls osi PRANK As. Božič 00 prlMIŠaJ* Is vrnk, ki se reJ avsil rs4lUlisv, oirmk. i In rojakov, naj as pstrpdl II J m DARILO /ss M*U|ssa 4»aar s Jafo-tUri)m bltrs, Ur varaš In Is. MSAUIItSflOUMia PlšM* ps eonRu EMIL KISt BANKIR I SE—Rad As., N#s ism, N« T, Prs4sls« "MfksrU"! SlsvfeRe mešam 4'» isvnl srs4l NAROČNIKI POZOR! (Oet 31-24) 4* vil poteče Ml ll dan. jo ^vsšeiss, d« vms list® M IMtaflM. Ako listo M prtjasoto, |o Mtfečs vstof« Ijoitf kor ni bil pUUii. Ako jo vol list ploU* \m «o m projosoto, Jo Mgolo listov «i— nintCniii naile« »Jon, Taieo napstn»|s ki Noli MStopnlkl so vsi dni-šhromi tojnlki lis dnigl M-stopoUd, pH kolorik Ukko pUtoto norototeo. Norošmion m oolo loto lo ^8.00 Ia m pol loto po $2.50. doni S. N. P. J. plfttejo m nol lota $! JO In to colo leto Z« asosto Chleofo In Cl-eoro >o loto $6 JO. pol lito $L2S, so ftlono 16*30. Zo Evropo stono so pol lota M-00, no vso loto po IftJO. Tožnik stano ao Evropo $1.70. Clonl doplolojo aomo TOc so poAtn Ino. Naročnino lahko tudi aaml *>oiljoto no noslori UPRAVNlSTVO MPROSVETAw 2607 8. Lowndolo Aro., CHICAGO, IUL DENARNE P061UAT-VE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. Naše eens aa psliljenje 4ln*r-v In lir so MU vtsrsj, skspos e r ao M a « , slodelsi PJa. ,.,,*#• I pm*. *«... .i 9.SS iss* pln.,......| JSJf Dja..,.••••( 7i.ee Dl«..,. ....lisi 00 Lir ••#•#•••••«»#{ l '11 lip* Ur #*»**•*••«*•• f.fifs if^* ur #«*#*••••»•*»gSSiTs HH*1* ur ##«»#,.#.»••• S4S.SS PH ps4lljslvsli m4 10,000 nm. oN nad 1,000 Ur psseken pspss« < Kor so ssss 4rn«rja kovsss. jo slMolatSS SSNMfofe ll sons vs4prsj. pšettjstv« nsSst«)« po <«n.a ssos 4as, fc« ml sprs/isssis 4sssf. DOLAAH roeiiJAMn m TVlil V J¥CO*LAVWO IN hI VEH ro PO^TI *ABOS TUDI SSSOJAVNO Vas peSUjs^« MalsvHa no siavmsno oamaui ZAKRAJ9EK A CESARK Tf «■» Ptk Ar, . Nsv v.rfc, N. V. PKOSVETA PONDELJEK, 17. NOVEMBRA, Tr. Oeatrtn: iz arhiva. Poveat. (Dalje.) "Vedno še hripavi, gospod Suša?" vprašal je sodnik. "Vedno, gospod sodnik, vendar nekoliko boijii od včeraj. Popil s«*m sinoči dva punča in pomoglo j« nekoliko/' odgovoril je lesni-tki tenorist z glasom, iz katerega bi nihče ne razbral tenorja ter v dokazilo svojim besedam dvakrat močno zahrkaL. Viri pa nam pripovedujejo, da Jaka Suša prejšnji večer ni punta niti videl, marveč pil jo najprej surovo, potem pa vreto vino in pil je obojega toliko, da je bil prav dobre volje in je a avojim tovarišem z najčistejšim glasom prepeval. Hkoro ao se jali zbirati tudi o-stali izletniki, in ko je v lesni-škem cerkvenem stolpu udarila šeata ura, bili ao še vsi na mestu — razven koncipijcnta Orla. Suša aa ja ponudil, da ga gre klicat, kajti zbal ae je, da bi črtali a programa "Domovino", ako ne pride koncipijent-baritonist. V "Domovini* je namreč hotel naš piaar pokazati, da ima, ako-ravno Žc ohropeli, svoj glas v oblasti, in gotov je bil, da bode 2cl neizmerno pohvalo. Skoro aa jc vrnil a koncipijen-tom, kateri si je mel zaspane očL Ko je okrajni komisar izprožil na Orla še nekoliko veakdanjih dovtipov, posedli ao na vozova in oddrdrali izpred čitalnice. Bilo je vaega skupaj kakih dvajaet izletnikov. t Nekateri radi posla zjutraj niso mogli z do- ma, a obljubili ao, da ae pripeljejo po koailu v Soteako. Ko iran in Pavel ata Imela čakati vos v Kotu, mimo katerega jc držala cesta. Daai ao nekoliko teano sedeli no vozeh, kalilo jim to ni dobra volje, katers js odsevsls slednjemu družabniki! ras obraz in zva-nels iz glssu. Sosebno je bila ve-aela gospa Pavlina Koprivčeva, katers ai jc vedela proator izbrati tako, da ja moral aaati koucipi-jent poleg nje, kar je ta aeveda rad atoril. Ke jc li goapa Pavlina veselila krssnegs jutrs, sli bližine doktorja Orla, sli odsotnosti svojegs soproga, kateregs je sluŽbs ovirsls, ds ae že zjutraj ni udeležil izleta, ne vemo. Jedva sta zavila vozova iz trgs proti Kotu, že se je iz vezelih mls-dih grl zibsla zvonka pesem o voljnem zrsku v prebujsjoči se avat. Po pesmi ao sa čnlc šala, za-bavljice in zopet pcaem, dokler niata vozova obetala pred mali-nom, kjer ata ja pričakovsls Ko drsn in Psvel, Po običnih pozdravih ata sedla naša znanca na prvi voz, Kodran k Olgi. Psvel Poleg Lisjaka. Je-lice ni bilo. "Kje pa imsts svojo gospodič-no aeatro, goapod Psvel?" zakli-csl je s drugega vozs okrsjni komisar. "Doms je oatala, glava jo boli," odvrnil je Pavel, ko se je voz že zopet začel premikati. Za nekoliko ata petje in pogovor ns obeh vozih potihnila,, sli samo zs nekoliko. Kmslu jc začel okrsjni komiesr s ne bsš zvenečim glaaom zsčctkoms zase, a vedno glasneje: "Bsrčica po morju plava ..." la val pevci in pevke so mu pomsgsll. V pol ure eo dospeli v Soteako in posksksli rss voz. Bilo jc, kakor da pri roda v Soteski še dremlje. Gladina ribnika, v katerem so se zrcalila mirno, mrtvo stoječa drevesa, bila jc gladka kakor steklo. Cvetice ob njega bregu niso še odprls svojih čašie,' temveč povešaje pisane glavice dremale so tiho. Tudi ptičjega pet js ni bilo čuti. Ssmo iz goščsve ns hrib so se čuli udarci sekiro kakor zamolkel jek. Dasi so bili izletniki rssven Kodrsns Že večkrst v tem divnem krsju, vendsr je naprsvila ta mrtva, to£ns veličsstnoat mogočen vtisek nanje; • Nekako enak vtieek čutiš, a-ko stopiš žs večera v veličastno, sli zapuščeno in razpadajočo cerkev. Slike po stenah ti ja sskril mrak, le semtertja blesti iz teme pozlačen okvir medlo naproti. Pred velikim oltarjem, čegar od-briae jedva moreš ločiti v temoti, tožno brli večna luč. Nikogsr ni v cerkvi in tebe obhsjsjo ozbilj-ns, tesna, a pobožna čustva. In vendar je bila Soteska veli-čsstnejŠs. Zavest, ds jc cerkev postsvila človeška roka, odvzame zgradbi polovico poezije. Soteako pa ai je uatvarila priroda aama v čast in slavo ... Edini, ki se ni brigsl zs veli-čsstno lepoto, bil je okrsjni komisar. Ko ae je okrepčal s požir-kom alivovke, kstere v takih alu-čojih Jože Liajak nikdar ni pozabil vzeti a seboj, poiskal je pri-prsven prostor, kjer nsj bi ae ku-hel guljaš. Sodnik je bil zadovoljen a prostorom in privlekel iz košare o-gromno ponev. Komiaar pa ae je. napravil s Pavlom in obemis pisarjema nabirst suhljsdi. • Oatsli izletniki so se rasšli po dva ali po več jih skupsj na vse strsnl, obljubivši, da se vrnejo, ksdsr bode guljaš pripravljen. Ivo iorli: ZADNJI VAL. XXXV. Fsusts v drsmi nisem slučsjno nikoli imel prilike videti na odru, pač pa poznem opero. Ne mislim Ooudonove, ampak Boitovo. Ko sem jo slišal prvič, je pel v zadnjem aktu F^usta samega droben možio v izvrstni maaki starca a tako tankim in milim glaaom, da jc bilo občinatvo vas v solssh. Ts jsdni starček mi je neprestano pred očmi, ko mialim nase. "Boginje sem ljubezen pil, devica čare sem užil" sli ksko je že čivkslo revše. Jaz sioar tega ne morem trditi o sebi, toda Čakalo' me je, Če bi bil snsl zagrabiti .. . No, nič zs to I "Naj se zgodi božja volja!" smo rekli tolikokrat na teh listih. Čeprav v drugem smislu . .., Kako ao resnični ti obdrgnjeni pregovoril "Ko človek izgubi, šele ve, kaj je imel." In jaz sem izgubil mnogo, vso . . . Naposled sem res izgubil še zsdnji sled mladosti. Toda to še ni najhujše čustvo, ki me obhaja. Ne obžalovanje — sramovanje speti Da, sram me je, sram vsega tega klavrnega vedenja, ki se ga niti ne upam razkrojiti v "cincavost", "streho pet nos t", "brihtnost" in kar je še takih zasluženih psovk. In čudno — kakor da je bilo tudi Hrasta sram. Povedal sem mu vso dogodbo v zelo ozir-nih beaedah — do sebe ozirnih kajpak! — in si skoraj nisva upala pogledati v oči. In čeprav mu niaem niti omenil, kako naju je Stana vrgla oba v en kot. *va hrezdvomno oba čutila prekleto "sorodstvo" dveh laloatnih junakov . . . In niti poskusila uis\a, 4vet^kot motna očesa povodnega moja. Zopet je začul Kocman šibek glas, ki_ee mu jc dozdeval kskor klic na pomoč. Stopil je še nekaj korakov in zagledal viaeti čez rob umazanega tolmuna nekaj čmegs. Otipal je človeško truplo, ki je viselo v tolmunu, med vodo in blatom, ju molilo ven le še glavo, pleča inroke. "Križ božji!" jc vzkliknil in se nagnil, da prime nesrečneža. Krepko se je uprl z nogami v breg, pograbil telo pod rameni in ga okušal izvleči. A pri tem ni računal niti s terenom, niti s težo ponesrečenca, niti s Jurjevo slivovko. Posledles je bils, da jc naenkrat reklo: "Strbunk!" in ne-znaneo je zdrčsl nazaj v tolmun ter potegnil a seboj ie plemenitega reicvslcs. Stari pregovor "Najboljša je voda" se je tu sijajno izkazal. Kot najboljši plavsč je bil Koc-msn v neksj sekundah zunaj, tre-notek nato pa tudi ponesrečenec. Ko ga je natančno ogledal, je videl, da je mestni človek, ki mu pot najbrš ni bila znana in je za-blodil v to počvar. A kam aedaj I njim? Spomnil ae je, da ni daleč goetilnl. Podvojil je avoje moči in ga rea privlekel do krčme. Po-ncarečeni ai jc kmalu opomogel in povedal, da je zobar iz predmestja, ki je imel isto pot kot Kocman. a jc zašel v to vražje močvirje. "Da. ta slivovka!" ata vaklikala Kocman in zobar in za njima val navzoči. "Mene je pri-vsdigovsls, njega pa vrgla," si ja mialil Kocman. Zobar ae mu ni moeel dovolj zahvaliti in mu je obetal, da tega nikoli na pozsbi. če bo kaj rabil, kar k njemu naj pride, fte par krepkih požirkov, in sobar je legel k počitku. Koc man pa j« odkorakal vcaclo do mor. ..........................M.............. ' Božič le biizui H BeS^Tte. >• Um špomino? In 4er<~ ™ aa bo tudi epomnUo evojcev v starem kraja ah tem <*«• ^SfiSSfdsMNl *arev Pa Ja eb Um prt4«Jo btl pravočasno v rek« prejemnikov Noln banka J« lt*k tnann po ovoji ve'umUfcHnja ki BsaidJt**iaTa ^"ST^Žm**!" rtail bankami v etarsos kraja, ja v staao Sati po*"'" "dttriau MnaaSjlttat la cena ram velevajo. ™ prt avnjfli denarnih poMJatvak, ksaaee narfe** " *** ZAKRAJŠEK AND CE&ARK, Hmw Vork, H- Kocman je bil možak, ki mogla upbeno bolezen d0 ii Le ženi je nagajal: "Ti sj bolezen, ti me apravii v p Nekaj tednov po zgoraj opU_ dogodku pa ga je jel boleti Mogoče je bila tudi posl nrprostovolje kopeli takrat Toškim čelom. Bolel ga j« zob, in bolelo ga je tako, < sicer tako potrpežljivi mož odskokovol. Pomagal ni nit acn, niti kis, niti sopara, n» Žev žegen še mislil ni, in cel vovka je odpovedala. Tu spomnil one noči pred tedni vrstna nrioel ga je tako rsiv da ao bolečine v hipu napol stile. "Takoj grem, on mi p ga," je mrmral in se urnih kov odpravil v predmestje k jemu znancu — zobarju. ■ Prav dobre volje je bil ga zobar in veselo je pozdravil i ga rešitelja, ki ga jc potep mokrega groba. "Kaj? Zob vas boli? Da hujšega! Bomo že napravil bo prav." Potianil je Kocmana na vehast atol in se podjetno zai da si poišče orodje za zobno racijo. "Kar vun, gospod, Čepr« bolelo! Saj od bolečin že kai rim!" Pri tem pa je Kocman nek pazil, kar ga je vznemirilo, dvigal roko proti pleši, kar j< ril vselej, kadar je kaj pomi a zobar mu jo je odbil. Vidi da so zobarjevi koraki nekan šoči, a iz uat mu prihaja von nečem, Kocmanu prav dobro nem. "Kateri boli? Ta-le? Aha le!" je medtem izpraševal ž no se gibajoč zobar. Kocmana je zobarjevo g< čenje čisto zmešalo; hotel r pokazati a kosmato roko, a mu ni dal. "Že vem, že vem /.." Takrat so zahreščale klešče bar je potegnil, zavil in še en potegnil, da ae jc opotekel tj atene. V kleščah pa jc držal da bi ga bil veeel vsak mera Kocman pa je medtem u in rjovel še dalje. Zakaj t< kleščah je bil — zdrav . . . zob pa je še vedno tičal v Koi novi čcljuati in čakal rešitve. Se preden sc je zobar zavi jo Kocman pograbil klobak ir vihral, kolikor ao ga nesle no| Pod oknom jc obstal, gro dvignil pcati proti zobarju, I pogledal na cesto, in zarjul: "Prokleti škric! K* bi i takrat, kaj mi bol storil, ne! vlekel iz vode, na glavo bi ti pil, nazaj bi te pahnil, da bi koracale po tebi in da bi te razjedali!" Njegovi zakletvi je omejila jobarjeva žena. ki je prišla ga proaila, naj nič ne govori o nikomur in mu atisnila v peit jetno šeleateč papirček, metuljček", je pominlil Koei aa pomiril in mahnil doinov. I zob mu je med potom izdrls gava kovačica, "metuljček'' mu je napravil tisti večer še t go veselja. Bolečine bodiai revmatične, ne vrstične ali krči hitro olajiar te, 6e rabite SEVERA'S GOTHARDOL Izvrstno lokalno eredst* za hrbtno hromost. oko-reloet in otrplost mišic, 'mejte ga vedno pri rokan. 10 aH eo riataeb ,pri Kajtfevai t. K. P. J. j