Tečaj
XV.
List
87.
k

k

lahajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po posti 4 fl., sicer3fl.$ «a pol leta 2 fl. po posti, eicerlfl.30kr
Ljubljani v saboto 31. oktobra 1857
Dobro
kersnico sejati.
rec:
tičino, lipovšioo
y
volovDo in javor
y
terte, ktere po
% i
Tukaj je med ljudmi govorica, da repa, ki se kersni dan seje, vselej dobro obrodí. Torej sem tudi poskusil, nekoliko repe vsejati na kersni večer, ki se tudi od tod kersnica (kresnica) zove.
Za to rabo je bil preoran kosček celine, ki je sila pusta
bila, da ni skoraj nič trave prirasti moglo, toda ta prostor je bil na debelo pognojen.
Zavoljo suše se je le sčm ter tjè kaka repa pokazala, ki so jo bolhe pikale, pa vendar ne ugonobile. Dež je več
navadi ne donašajo žlahne jagode.
Marun, kterega Krajnci naj bolj obrajtajo, se pride-
luje naj bolj v štajarskih vinogradih ob Savi.
•	^^	r	■ . ' _	g _	I	■ ^^^
Vino se na Krajnskem na 16,700 oralih prideluje, kjer ga na leto okoli 324,000 veder pridelajo, ktero se na 1.296,000 gold. ceni. Tega pa ni za potrebo krajnske dežele zadosti, zato se ga pa tudi več tavžent veder v
deželo pripelje iz Stajarskega in Primorskega.
Dolenska stran je posebno za vino
in sadjorejo, kakor
y
zato
krat pičlo porosil, zemlje pa ni nikdar čez leto premoći! torej se tu ni bilo kersnice nadjati. Tidti prostor se s pe-pćlom potrese, vnovič repa vseje
?
in z matiko zadela, ven
tud: za svilo- in čbelorejo kaj pripravna dežela bilo tudi prav, da bi se ondašni kmetovavci omenjenih ob-delovanj z večim trudom poprijeli. — Le škoda, da se tukaj z vinorejo ravno tako vkvarjajo kakor na Horvaškem 1
dar tako
y
da
s
o
kersnica, kjer je ktera bila, ni smela
poškođovati.
Komaj pa repa ozeleni, jo bolhe do čistega pozučajo
Primorske.
Iz Primorskega je bilo iz Kopra vino z imenom vino
Njivica se v tretjič, z repnim semenom oseje, pa je bila roso v razstavo poslano, ktero se pa v vradnem imeniku zopet bolham prijetcn oblizek, — le koren i na, ki je ne nahaja, in nad kterim ni komisija nič posebnega našla.
bila vsa ostaréla in je bila kaj redka, bolham ne dopada. Ona
i
dolgo dolgo zedi, kar jame repnik
poganjati in široke oralih, kjer se ga na
Vino se prideluje v primorskih vinogradih na 32,200
pleše okrog sebe pokrivati. Zdela se mi je kersnica 21. kozoperska zadosti debela, torej jo dam populiti in domů spraviti ; bila je tako mladikasta, kakor da bi bila v enem dnevu zrastla. Bila je skorej vsa lepo debela , vendar sem edbral eno, ki se mi je najlepša zdela, in jo zvagam;
s^ na 3.200,000 gold. ceni.
leto okoli 800,000 veder pridela
y
m
Černkasti pikolit in refošk sta na Primorskem skor naj
vec
obrajtana; belih
vin Primorec ne čisla veliko
Na Primorskem bi se imele skorej samo černe vina tehtala pridelovati in le bolj zgodnje terte vpeljati, kjer jih po na-
je le eno rez manj kot 10 liber. Dezevno in toplo vreme vadi visoko rasti pusté
repi kaj letos.
streze, vendar
mislim, da tako debele bo le malo
Križnogorski.
Kako
komisija v dunajski razstavi maja jugoslovanske vina sodilaT
mesca
Zgodnja portugalj
ali
portská terta, ktera je od
nekdaj že v Vipavi na grof Lantieri-jevih grajščinah zasa-
, bi bila skorej naj gorša, da bi se na Primorskem
jena
sploh zasadila, zato,
ker se rada na visoko spenja
Ravno tako koristna bi bila na Primorskem tudi plava frankiška, ktera v Gumpoldskirhnu in Vezlavi že dolgo slovi.
Iz časnika stajarske kmet. družbe.
(Dalje.)
Krajnske.
vino od 5 vinorejcev v razstavo poslala, od kterih je bil gospod Gabrianov pikolit najbolji spoznan.
iz Vinogradov gosp. grofa Lan-Kindermacher" pravijo, in kteri
svojega dobrega imena
Vipavski „Oberfelder" tieri-a, kteremu tudi sploh
r>
je sicer zlo obrajtan, ni v razstavi
y
da ni bilo zlo rudečega maruna v razstavo
poterdil.
Skoda
poslanega; bil bi od komisije gotovo zavoljo dobrote in niske cene pohvaljen bil.
Sploh pa ni na Krajnskem vinoreja do zdaj še na vi-
soko stopnjo prišla, posebno na Dolenskem ni taka, ka koršca bi imela biti, menda večji del zato, ker se tukaj tertce sorte nahajajo
zaplodili
Iz vojaške kraj
Vojaske krajine.
ine sta le gospod Ilia G
• *
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani je šesterih sort novcah
7. graničarskega regimenta v Klokajseviku in g. Mark«
nović, brodo-graničarskega regimente Nr. 7 v Kra
Tad
y
cerne vina v razstavo poslala
Imenovane vina so bile ob enem s slovenskimi vred
se je od unih izreklo, tudi od téh
presojene bile, in kar
veljá.
V
jaški g
raste terta na
48,000 oralih
y
kjer se vina na leto najmenj 1.449,000 veder za
4.347,000
gold
vrednosti pridela. Vinogradi v vojaški granici so
y
kar rodovitost zadeva, ravno taki kakor na Horvaškem in Slavonskem.
(Konec sledí.)
y
y
h kterim so Dolenci
kakoršne so Horvatje v svoje verte Tuđi gledé sadjoreje se je treba natornih postav
w . m	_	^ _ w______••	m, a	v
se Dasledoje pridružili. Dam
deržati
9
V poslednjem lista v opombi k temu sostavku zdolej
strani, v 3. versti beri p
precenostrano.
na pervi einseitig) namést
Vred.
Po tistih okolicah, kjer so se Ijudje dosihmal malo ali skorej nič s sadjorejo ukvarjali, se ne sodi krivo, ako se
sèmtertjè kdo nekoliko poveršne vednosti od
rece
y
da
346
sadjoreje ima, v kteri se se mnogo mnogo pogreša. Nihče se učen na svet ne rodi, temač treba je,
da
v take
Kakošne meje je imela Kranjska v raznih časih.
zadeve pride, kjer si zamore sčasoma z marljivostjo in trudom zaklad raznih vedb pridobiti. Naj bi jaz ua visokih planinah najdel pastirja, ki še nikdar ni v kakem mestu bil, in tudi še morde svoje dui ni kakih bukev v rokah imel, ter bi ga nagovarjal, naj mi nekaj peć popirja v lično pozlaćene bukve poveže, bi se mu kaj čudno zdelo, da od njega kaj takega zahtevam.
V listu „Novic" pod št. 81 str. 322 se bere: „V Ložki
dolini je sadja tudi le malo, posebno mlađega drevja se le malo nahaja.44 Ce pa 18 verstic preskočiš, boš tole bral:
n
To hvale vredno zapoved ženinom
sadja saditi
je
kantonska gosposka v Ložu tudi dala, in že je viditi mnogo
mlađega sadja.44 To se nam zdí

Btvarnica ne pozoá in ga osupnjeni občudujemol
^i da je velikansk skok, ki
r>
Novice44 so že večkrat priobčíle željo, da bi okraj
m	t •	* • V *	« • l	« •	a	« ^	. _
gosposke po svoji moci blagovolile sadjorejo podpirati
torej
tudi gré vsim tistim gosposkam, ki so se v občinski prid za to trudile, očitna hvala.
pa mis-
biti
Zastran toliko ugodnega pospeha v sadj
limo
9
da
tam v kratki dobi moglo
mnogo zeninov
y
in da je tudi, kar je hvale vredno, slehern veliko dre-vesc posadil, da se je množica mlađega drevja prikazala.
Od kod so pa ženini drevesca dobivali? Gospod pisatelj sam pové, da ne vé na Notranjskem šole z vertnim
sadiščem, torej je tudi v Ložki dolini ni.
Sadna šola je pa gotovo najpripravniši pomoček po
sebno za tište kraje
>
je eadjoreja bela vrana, jo umno
na noge spraviti, kajti tukaj se zamore tudi tistemu primoran nekaj drevesc vsaditi, in ki mu je sadj
, ki je i ptuja
povedati in ob kratkem v djanji pokazati, kaj in kako naj z drevesci delà, da ne bo njegovo delo prazen trud. Morda so se ženioi iz druzih krajev preskerbeli z mla-
pa nekteremu ženinu preveč stroškov
dimi drevesci
To
napravilo, in ko je Lozka dolina precej merzla, bi se tudi drevesca iz gorkejih krajev tjè presajene, dokler
merzlejšega
se
cbnebija ne privadile, večidel le slabo v rasti
obnašale
So morda ženini po germovjih in po gojzdih div jake
kopali ter jih po svojih zemljisih posadili? Kjer divjak v močno kamniti zemlji
med germovjem raste, ali se
kah deleč okrog širi, ter s koreninicami
pa po spo si živeža išče
tisti, ki ga iz take zemlje koplje, zares drago placa;
ako
pa on s krampom, kar včasih drugač mogoče ni, divjaku korenine poseka, mu serčno koreuino neusmiljeno odterga io ga smertno raojenega usadi, in če mu tudi desetkrát
sodi, kakor v blatu suhemu kolu, in če je jezero takih
i
ozeleni, mu vendar umen sadjorejec še toliko ceue ne
sadúnosnih dreves ne bode.
kolov posajenih, vendar
Le kjer je pri vsaki večji kmetii ali saj pri vsaki vasi zato odločen prostor, kamor se peške sejejo in drevesca po raznih načinih požlahnujejo, tjè je sonce umne sadjoreje prijazno in zares dobrotljivo pred prag posijalo.
Neki bravec „Novic" iz Notrajnskega.
Spisal P. Hicinger.
3. Kranjska v drugi dobi srednjega veka.
(Dalje.)
Vse imenovane pokrajoe ali marke so večidel imele po samem svoje kueze ali grofe, skupaj pa so za čas Karola Vél ičega stale pod furlanskern vojvodom; po tem so bile zopet bolj razločene. Ko je pa Italia s cesarsko krono došla nemškemu kralju O tonu I., so bile tište strani izročene koroškim vojvodom, prav za prav, da se je varovala pot v Italio. Leta 1077 pa je cesar Henrik IV. furlansko
in kraujsko marko, kakor se kaže, s
vojvodstvo, Í8triansko slovensko vred, izročil Oglejskerau patriarhu Sige ardu in njegovim nasledoikom v lastiuo, tako sicer, da so se
patriarhi bolj šteli med italske kot med nemške kneze. Patriarhi so Furlanijo oskerbovali sami, Istrio, Kranjsko s Slovensko marko vred pa so prepušali nekaj časa koroškim, pozneje zopet meranskim vojvodom kakor v nájem; tudi manjši posesti so dělili raznim grajšakom v najemšine
Čas
oma pa so si ti najemniki ali feudatarji,
9
ali feude.
kakor se je sploh zgodilo po Nemčii, povzeli večje pravice in oblast Oglejskih patriarhov se je zmanjšala. Tako so si Goriški grofje ali kuezi osvojili Goriško, Pazensko in Metliško knežijo, Vipavo in Postojno; D i vinski gospodje so se polastili Krasa in Pivke; Korotanski vojvoda Udalrik III. se je od 1. 1251 štel za gospoda na Kranjskem, in njegove posesti se je kot dědič I. 1270 polastil česki kralj Oto kar IL; le v Istrii in Furfaníi so se patriarhi še več časa obderžali v svoji moči, dokler jim Be-nečani niso vzeli vse posesti, kar se je zgodilo za patriarhom Ludovikom III. 1. 1445. Po tem, ko je kralja Otokarja III. zmagal, je cesar Rudolf I. leta 1282 Albertu in Rudolfu, svojima siuoma, podělil Kranjsko s Slovensko
marko vred, kakor jima je dal tudi Avstrio in Štajersko. Tem novim avstriauekim vojvodom iz habsburské hiše se je krog 1. 1366 podvergel H u gon, gospod v Reki, in posestnik Divinske, Senožeške, Premske iu drugih grajšin na Krasu; od Goriških knezov jim je ravno takrat došla Postoj na in V i pava; leta 1374 pa sta vojvoda
Albert III. io Leopold III. podedovala Pazensko in Metliško knežijo po smerti kneza Alberta II. Na to sta vojvoda v Ljubljani zbrala stanove Kraujske, Sloven-
ske
straní, Metlike, Pivke,
Krasa in Istrie
9
ter
sta od njih prejéla prisego vedne zvestobe. S tem je Ljub
ljana postala sredisce vseh poprej razdrobljenih pokrajin io straní, in Kranjsko se je začelo šteti za vojvodstvo. Ko se je leta 1382 tudi Terst podal v oblast avstrianskih vojvodov, je tudi s tem přišel v tesnejo zvezo s Kranjskim;
vendar se mora
opomniti
9
da mesti Terst in Reka
ste si vedno ohranile nekaj samosvojnosti, in niste nikdar celoma stale pod kranjskim poglavarstvom. (Primeri Val-
vazor XI. b. str. 596 in dalje). Pa tudi zveza Kranjskega s Slovensko marko, Metliko, Pivko, Krasom iu Istrio še
Gospodarske
skušnje

(Apno zo
mih z novim
P
t z a
v m
m)
svoje življ
Ker j
V
J
v h
že letos več ljudi ob
prišlo, ki so neprevidno v hrame stopili
rih je bilo močno novo vino spravljeno, zabernemo
v kte-prost in
ne drag pomoček zoper to nevarnost. Napolnijo se namreč plitve posode, velike po primeri k velikosti hrama, z ravno
gasenim apnom in se postavijo v
hram. Pervih štirin dvajset ur je treba druzega apna vsake dvé ali tri ure na
staviti, da ee preveč hlipa iz vréčega vina ne izcimi.
ni bila popolnoma uterjena; v starih listinah tietega
m
poznejega casa se nar raje ee imenujejo s posameznimi imeni, ne pa s skupnim, kot Kranjsko vojvodstvo. V leta
1521 je cesar Ka rol V. svojemu bratu Ferdinandu I.
přepustil avstrianske dežele s Kranjskim vred, pa Metliko, Kras in Istrio s Terstom in Reko vred je hotel za se pri-deržati; na prošnje in priporočila kranjskih stanov pa je delitev premenil tako, da je Kranjsko s pridruženimi straomi skupaj ostalo kakor poprej. Z listom 16. maja 1522 je bilo to poterjeuo, in od slej se je Kranjsko s Slovensko marko, Metliko, Pivko, Krasom in Istrio vred
9
9
smelo šteti za eno deželo ali provincio po sedaojem pomenu. Od tistega časa pa ste se mesti Terst in Reka tudi
boli za se štele. S to dobo pak je bila tudi zveza Kranjske
34?
dežele z Nemčijo prav za prav izrečena. (Primeri Valvazor
X.
str. 324 in 330. „Mittheilungen ,
« 1. 1846 str
41).
(Konec sledí.)
Tako je tadi zdaj sedel nepremakljîv, globoko zamišljen, bolj kipa ko živému bitja podoben, pa kerčovito stis-njene usta in posméh na njih, — se pokazajoči in zopet ko blisk orno minijoči posméh — je pričeval, da tù pod goljufivo podobo pokoja in mirú neizrekljiva serčna bolečina divjá.
Lepoznansko polje.
Dvojcka.
Prizor iz zadnje avstrij ansko-ogerske vojske.
(Dalje.)
To viditi ogovori Franje prijatla z besedami zgoraj navedeními. Ni hotel namreč delj časa pustiti prijatla tako žalostnega in skorej v britkosti utopljenega. Ker pa od zamišljeoega Ivana ni dobil umo odgovora, si je mislil, da ga ni razumel.
Kar se vendar nenadoma oberne Ivan k Franju prime
y
ga
za roko in gledaje mu delj časa v oči, reče poslednjic: Bratec! juter nama se je ločiti! — Ti bos odpeljal vjet-
• v
• *
III.
7)
uike
y
jas pa prieakujem tudi slednji trenutek zapoved
y
Spremil si z manoj, bravec, v tamni noči neznanega bom vdariti mogel preko Donave s svojim kardelom.
ptujca, morivca mlađega granićarja in resnika madžarskega
da
Bog
ve
y
ali se bova se kdaj vidila na zemlji!
vojsknem
vjetnika; prestavi se tedaj z manoj v duhu le malo ur na- času smo kakor kapija rose na veji ob brezdnu neizmirnega
zaj v popoldan preteklega žalostnega dneva.
„Ivan! Ivaa! nezapopadljiv človek,
si mi res t! ; vém,
morja. — Premili moj vojni tovarš! upam, da si prepričan, da temu ni uzrok nezaupnost moja do tebe, ker sem dozdaj
pri Bogu, pa ogromna mora to rana biti, ki tvoje hrabro moičal in
duse.
Nisem
in junasko serce tako neusmiljeno razjeda; pa od kod to, da svojemu najzvestejšemu prijatlu serca svojega olajšati zdravila razun edine smerti/
nisem odkril skritih bolečin in žalost svoje
hotel namreč odkrivati ran. za ktere ni
noces? Ce prav nimam pomoci in zdravila za rano tvojo,
Solnce se je med tem skrilo za oblake. Veter je od
vendar žalosti in boiečine mnogo po velikosti svoje zgube, časa do časa z ojstrimi puhi naznanoval svojo moč; ako jih človek bratu ali svojemu prijatlu odkrije."
Te
černi oblaki so se dervili z nenavađno hitrostjo od zapada
besede je govoril nadlajtnant Franjo B... svojemu prijatlu in obetali hudo ploho. Plašljivo letanje ptic in neka neiz
Z
eu
y
zapovedniku vojniške posadke v mestu ki mu rekljiva žalost prirode je dala se bati viharne noči
9
na vprašanje odgovoril ni.
I ■■■	^B^H	ka-
koršne samo v Bački in Banatu poznajo. Takrat gromovi
Oba možá sta bila stara po kakih 30 let. Lepo junaško z drugim neznanim tuljenjem in ropotom bobnijo, goreči
bliski neprestano zrak prekrižavajo, nebo io zemljo v pla-
in ponosno lice, plamece oči, ravna in čversta rast, to vse
ni pripustilo dolgo dvomiti, da sta to sinova junaškega	meče morje spremenjajoči; tudi sicer mirna Donava se ta-
serbskega naroda, ki se je do zadnjega moža vzđignul,	krat spunta in njeni od divje burje gnaui valovi marsikakega
braniti in zavarovati najsvetejše pravice svoje. Oba sta	derzovitega čolnarja v moker grob potégnejo.
gledala
y
stojé na stermem obrežjij Donave v tiho pa ve
ličansko pod njima tekočo rek o.
Ivan vstane in reče: „Vse oznanuje bližnjo nevihto"
ogledaje se na vse straní, „pojdiva toraj, bratec, domu
y
Ko sta nekoliko časa molčala, vstaneta in se pričneta marsikaj iman se vrediti."
i	v # «	« m m m	__a «
po obrezji sprehajati.
Na desno je stalo, obdano od lepih vertov, mesto z visokim od toplih solnčnih žarkov pozlaćenim stolpom; na levo so se razprostirali po brežulkih vinogradi, v kterih se je vkljub vojske vendar vse delavno in veselo gibalo.
Ko prideta v mesto, so ju od vsih strani vojaki iskreno
pozdravljevali; znana sta
bila kakor moza
y
prijazna vo
jakom
y
v boji pa serčna in hrabra kot oroslona. Vsi so ja
toraj, kakor otroci svoje ocete, ljubili.
V stanovanji Ivanovem najdemo oba prijatla kmalo
Za njima so ležale med zeleními gorami visoke Fruško- zopet skupaj -sedajoča. V skledicah pred saboj imata černo
gorske planine, obsijane od poslednjih žarkov zahajočega solnca. Pred njima je tekla, kakor sem že omenil, deréča Donava. Žalostno so šuměli valovi te slavne reke v svoj
kavo, v roki pa vsak svoj
čibuk (turško pipo).
»
Bratec moj", spregovori po daljnem molćanji Ivan, ne nadjaj se obširnega razlaganja dogodb, ktero so mi
rt
grob	■ HIH^
ktere so sicer plavale veselo po njenih valovih kakor béli příhodnost. Kaj se mi je zgodilo
labudje.
v cerno morje. Ni jih bilo več viditi ladij na nji, ogrenile preteklost, ostrupenile sedajnost in vnicile mojo
, ti hočem povedati ob
mi
kratkem, akoravno hočem na novo razpraskati rano
Na čudovito lepem obrežji Donave se je razprostirala je serce smertno razmesarila. Poslušaj, potem pa sam raz-
krasna in rodovitna, pa zdaj razdjana in pusta zemlia
j**y
sodi, koliko terpim!
u
ktero si je narod serbski na novo s svojo kervjo kupovati pričel.
(Dalje sledi.)
Do zdaj je bilo v prirodi vse mirno
y
samo veter, vzdi
gajoč se od zapada, je pričel gnati po obzorji posamne
oblake.
Ozir
svetu

Prijatla nasa sta prišla sprehajaje se zopet na mesto, kjer smo ju v začetku najdli. Pogostoma sta ondi sedéla in si s prijaznimi pogovori čas preganjala.
Kako se ljudje pozdravljajo.
Nadlajtnant Franjo B
Mi imamo lepe pozdrave.
Vsak
jih pozna
Zraven
>
ca
prav iskreno svojega prijatla Ivana Ž posadke v mestu N*, kakor ljubi brat brata je že za
mož blagega serca, je ljubit navadnih pozdravljanj pa tudi navadno klobuk ali kapo z
, zapovednika glave vzamemo, ko koga srečamo, kterega poznamo ali
Zdavnej kteremu čast skazati hočemo.
pazil, da Ivana nekaj v sercu peče; pa do zdaj ni
Ni pa po vsem svetu taka šega, kakor pri nas.
Za
hotel siliti v skrivnost svojega prijatla, ker je upal, da bo nimivo bode toraj slišati nekterim, ki še ptujih navad ne ali s časom njegova žalost sama minula, ali pa bo Ivan
svoje serce olajšal in mu sam kot prijatel naznanil, kaj mu
f •	V 1	J •	m«» *	m	V	«	—
poznajo
kako se ljudje po svetu pozdravljajo.
Laponci, srecaje se,
se « herbtom vkup ustavijo,
napaja z žalostjo serce. — Nekaj časa sem pa je postal se pripognejo naspred in skušajo jeden drugega s srednjim
Ivan bolj in bolj tih, žalostěn in otožeu. Kdor ga je v delom života iz ravnoteže spraviti; kdor to najbolje zná,
Grônlandci si nose
Eskimo, se menda sramu
šamoti sedecega io globoko zamišljenega vidil
kdor je drugemu največjo čast skaze.
pozorno opazoval njegovo bledo lice, je mogel zoper svojo voljo misliti, da se ta mož bojuje s smertnimi strastmi.
Pesai in venil je huje in huje dao na dan.
riblejo
jejo,
«•lavo.
kadar se srecajo.
* nuuui O +4 Dl V VW| v.	JUl M I» >	v '	— —-----
obličje pokazati, toraj veržejo srecaje se obleko čez
Nifonezi pokleknejo pri srečanji na tla in der
348

kajo Da kolenih eden memo drugega. Ce pri njih imeniten oktober sta bila kaj sovražna večjim tergovcom; po versti
mož podložnega
sreča, podložni
na kolena pade in s čelom so sli v večjih méstih skore) po vsih deželah, zlasti v več
tako dolgo na zemljo terka, da je uni zginil
V J
jih mestih, na kant, in vedno je se tu in tam brati kaj
kjer so Ijudje bolj mlačne kervi kakor v Nifonu, se na- od háb, kjer je sovražna osoda ostudno „so lien" na pravi tistemu, kteri se sreča, prostor tako, da se po- čelo pritisnila.
zdravljavec na zemlj
vsede
y
Iz Italianskega dobivamo žalostné uni pa ravno to stori in le novice o škodah, ktere so poslednje dní silne povodnji,
Reki
zarobljen člověk se dalje podá, priljuden pa ostane na zlasti v Lombardii in v Piemontu naredile.
sedežu, zatoraj ima ondi leto 80 tednov,
na posedanje zarajta
kajti se jih 28 Tesín in Pad sta se tako narastle, da ste jeze ob bregovih Bolj korenjasko se pozdravljajo raztergale, se po polji razlile in silno veliko škodo nare-
Pap
Zam
v znotranjem Borneo. Ti hitijo

eden drugega zagledajo, kot divji razkaceni kozli
y
kadar eden
dile. V Piemontu je reka Sturia enako razsajala in želez
nice podérala.
Brati je, da bo zbor v Parizu zastran
nad drugega in butajo in terkajo se z glavami tako dolgo, urédbe Moldove in Valahije že v pervi polovici mesca no-
Vroče poletje je minulo in
v M ol-
da eden ali drugi omedli in na pol mertev na zemljo vembra svoje séje začél.
telebi !
Vijanski Ivan
Novičar iz avstrijanskih krajev

Iz Postojíte. Na povratku iz Laskega v Prago je
preteklo saboto zvečer presvitla cesarica
hladneja jesen je přinesla tudi hladoeje vreme dovo in Va la hi jo. Tù ko tam sta se divana, to je deželna zbora, izgovorila za samostojnost (pa vendar pod turskim cesarstvom po starih pogodbah!), neutralnost in za zediojenje pod dédnim knezom io za ustavno vlado. Tako je sklenil jug, sever je pa začél drugače pihati. Najooveji
an-
Maria Ana novičarji namreč donasajo novice, da je k avstrianski
y
(žena presv. ces. Ferdinanda) prišla vPostojno, kjer je čez noč in v nedeljo celi dan ostala in še le v pondeljk zjutraj proti Ljubljani odrinila. Pobožna Gospá je bila v nedeljo dvakrat pri sv. maši, in kakor ji je Postojna sploh, ji je
sedaj res lepo ozaljšana cerkev da je častitemu gospodu dehantu s pohvalo njegove
9
dopadla še posebno naša
V
tako
gležki in turški diplomacii že pristopila pruska, namreč zoper zedinjenje, piemontežka je na poti, enako storiti, in rusovsko je začela neka groza sprehajati, ker spoznava, da bi si po zedinjenji z imenovanimi pogoji samo preku-eijsko gnjézdo na svoji meji na glavo nakopala. Samo francozka še stoji pri starem. Pa tudi nji je začelo neki že po
skerbi za olepšavo božjega hrama izročila 50 svitlih glavi sumeti, ker je zvedla, da se ne more vec na ru Napoleoncov (to je še čez 400 gold.) za cerkev. Bi-
vala je visoka Gospá vĐoksatovi gostivniei in je z vso postrežbo, kakor smo za gotovo slišali, prav zadovoljna
bila.
Iz Zeleznikov 24. okt.
Kako je ogeljni
so puh
sovsko zanašati. Francozki cesar sam se neki grozi nad valahijskem divanom. Pripoveduje se, da so se Rumuni s svojimi presilnimi tirjavami sami oparili, francozko vlado pa v hudo zadrego pripravili. Da se je mnogo v tej reci spreobernilo, pricuje že jasno to, da je Rešid paša.
in sosebno pervo hlapenje plavžev človeškemu zdravju škod- je mogel po moldavskih pervih volitvah odstopiti
ljivo
y
smo se tù te dni z žalostjo prepričali. Jože M. iz kar je bil, veliki vezir.
bohinske Bistrice domá, mojster pri plavžu, člověk prav korenjaške postave in v najlepši možki dobi, se je podal predsnočnim po opravljenem delu nekoliko v bajto za plav-
, sopet,
„Serbske novine" razglašajo
imena starostnikov, kteri bo prosili, jih iz zbora starost-
žem
ležečo
9
da bi ondi ene trenutke zadremal, preden se
pri
k večerji podá. Kmalo zatem ga pride pomagavec plavžu klicat k večerji, in najde ga na ležišču sedečega.
Pusti me še nekoliko", mu reče M.. na ležišču sedeči
7)
1
>
nikov izpustiti, kar jim je kuez dovolil. Sédem jih je Kakor je brati, se je serbs ki knez ta čas prav možko
obnašal. Imena mož, kteri so bili zarote deléžni in zavoljo tega tudi v ječi sedé, so: Predsednik starostnikov, vitez Štefanovič, starostnika: Radovan Damjanovič in Pavl Jankovič, coin ij ski urednik Miloš Mrzailovič,
na ktere besede se pomagavec oddalji.
Čez toekoliko časa tergovec Nikola Belly in Petrovič, kteri je bil za
gré ga zopet drug fažinsk delavec klicat, pa strah ga
prevzame, ko M. postrani slonečega in že vsega terdega muiuu-,	^	u«,
najde. Sopúh od plavža in oglja ga je bil zadušil in vsa stolnega mesta portugaijskega kraljestva dohajajo žalostné
voljo umóra ubéžen. Med zapertimi je tudi več popov, Moido-Valahov, Černogorcov in drugih. —Iz Liz a bon a
človeška in zdravniška pomoč je bila zatonj, sklicati ga zopet v življenje. Danes smo ga zagrebli. Naj mu sveti věčna lučí
Iz Ljubljane.
J. Levicnik. V srédo so postavili z veliko cerk
novice, da amerikanski (rumeni) maćuh ondi huje in huje razsaja. Zanesli so ga iz Amerike z kožami. - Blizo Dunaja se je primérilo, da je neki kmetovavec v zmóti njivo
veno slovésnostjo lep in umetno iz želéza vlit križ na grob rajncega ljubljanskega prošta in bivšega poglavarstvenega svetovavca, gosp. dr. Simona Ladinig-a. — Nj. c. k. visokost Nadvojvoda Ferdinand Maximilian, cesarjev brat, so, ko so ee s Svojo vzvišeno nevesto, Nadvojvodinjo
svojega soseda obdélal in jo tudi obsejal. Kdo bo neki žel in čigavo bo prihodnje žito? Po postavi tistega, čigar je
Poslednje dni je bila se velika stiska
za
njiva.
dnarje med kupei. Tù in tam je přišel sopet marsikter na kant.
y
Karolíno skozi Postojno peljali, ubogim ondašne fare
100
darovali.
Porn bito.
Novičar iz raznih krajev

' Njegovo c. kr. apost. Veličanstvo, Cesar so, kakor je za gotovo slišati, dovolili, da se ima sopet deržavna loterija v prid dobrodelnih naprav osnovati, in da se bodo vspéški tajiste po razméri za zidanje nove bolnišnice v
Zagrebu porabili.
C. kr. dnarstveno ministerstvo je na
znanilo, da je cesarski rudnik za žveplo in premog
Rad ob oj ski
na
Horvaškem privatnim obertnikom
na
prodaj.
Druga polovica mesca septembra in celi mesec
Prihodnj
ter tek, 5. dan novembra, bo na vertu
kako
c. kr. kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani konecletoa preskušnja kmetijskih učencov, dopoldne od 9. do 12.,
popoldne od 3. do 6.
Vsi prijatli kmetijstva so povabljeni poslušat priti,
se bojo izpraševavni učenci obnašali; izpraševanje je po
navadi v domaćem jeziku.
Odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani.
JPH - k . j	r^^H ^JJ j/Ě A H I H
Fid. Terpinc,
predsednik.
Odgovorni vrednik: Dr. Jauex Bleiwei*
Natiskar in založnik : jožef Blaznik