promet preko črte, lahko v ilu- stracijo, da igra pri avstrijskih pretenzijah na cono A mnogo večjo vlogo prazni celovški želodec, ki ga skomina po bogati coni A, nego pa bratska ljubezen do „neosvobojenih bratov". Njihovo geslo: »Koroška Korošcem" ima za njih pomen »Vsa Koroška s celovško malho" — no — to je minulo za vselej. Dopisi. Podšentjurij. »Slovenec" izza dne 21. t. m. št. 190 poroča: »Umrl je v Gornji Radgoni č. g. A. Satler, bivši župnik na Ptujski gori. Rajni je bil svoj čass žrtev svoje odločne narodne zavednosti. Nemškutarska svojat, ki se je sedaj oblekla v plašč samostojnosti, ga je preganjala na smrt. Pokoj vrlemu može — mučeni- ku!" Pri nas je opravljal dušno pa- stirstvo pred nekaj leti upokojeni župnik Satler. Star je bil blizu 70 let, prišel je k nam s Štajerskega kot — mučenik in zapustil nas je ta vrli mož kot — mučenik. Ali je naš Sat- ler identičen s »Slovenčevim" Satler- jem? Da! Potem govorimo! Kje je tista nemškutarska svojat, ki ga je preganjala na smrt in se je sedaj oblekla v plašč samostojnosti? Kje drugje naj iščemo rabelja, kakor v »premilostljivi" krivi palici? In nem- škutarska svojat pri nas? Župnik Satler je bil obče priljubljen, oprav- ljal je svojo službo natančno, sploh je bil duhovit, vrl mož. »Veliki Slo- van" škof Jeglič pa ga je odslovil. Oditi je moral od nas, dasi so ob- čani prosili škofa, naj nam pusti župnika Satlerja. Kako je sodil vrli mož Satler o kranjskih klerikalcih, naj zasvedoči odlomek iz njegovega pisma: »Ko bi jaz imel 2000 K po- kojnine, bi se ne ukvarjal na Kranj- skem, bi ne požiral sirovosti fari- zejev in velikih duhovnov; smejal bi se iz kakega tihega zakotja vsem ne- umnostim, katere uganjaj o ljubeznji- vi nasledniki apostolov. Ko sem čital pred dnevi list sv. Tita (1, II.), Kre- čani vedno lažnikj, grde zveri, leni trebuhi", usiljevale so se mi misli, da je sv. Pavel to govoril o kranj- skih farjih! Pokoj vrlemu možu — mučeniku! Iz Mengša. V nedeljo 29. t. m. so imeli Orli kamniškega okraja svoj dan v Mengšu. Dopoldne je bila ve- lika parada v cerkvi, kjer jim je ka- plan pri pridigi strogo zaukazal, da ne smejo pozneje pri veselici plesati. Cele komedije bi sicer niti ne ome- njali, da se ne bi njih glavar Borec spodtikal nad Sokol', jih grdil in sramotil v svojem javnem govoru z vsemi hudobno izmišljenimi lažmi. Zaklinjal je mladeniče in dekleta, naj nihče ne pristopi k brezverskim Pod črto. Za narodno hišo. Pretekli sta že dve leti, kar živi- mo v svoji Jugoslaviji, a v naših hišah se le malo pozna, da smo prišli iz starih časov v novo narod- no državo. Ako bi tujec prišel v na- šo domačo hišo, kaj bi našel v roji — jugoslovanskega. Same tuje po- dobe visijo po stenah, neokusne sli- ke, ki smo jih kupili od židovskih kramarjev kažejo nas slab okus in kupljeni okraski kažejo naš dom. Treba je razločevati med domačim in tujim: v našo narodno hišo spa- dajo domače slike, podobe sloven- skih in jugoslovanskih mož, ki so kaj storili za narod, na mizo spa- dajo prtovi domačega dela, domače vezenice in okraski naj bodo do- mačega izvora. Celo po boljših hi- šah in po večjih gostilnah po deželi najdemo še stare figure, ki kaze Sokolom, grozil materam s pogub- ljenjem, češ da zapiše vsaka mati svojega otroka hudiču ako mu dovo- li telovaditi pri Sokolu. Ako bi mu stopali na prste, bi se seveda zvijal in preklicoval, kakor je moral to sto- riti njegov učenik Kalan. — V ob- če pa naj bodo on, kakor vsi drugi njegovi drugi brez skrbi zaradi So- kola. Zavedno in pametno ljudstvo si je napravilo že samo svojo sodbo v tej zadevi; to mu lahko pojasni in po rdi . naš kaplan, kako misli o So- kolih, oziroma Orlih poštena žena in katoliška mati, kakor mu je odkri- to povedala v spovednici, ko jo je rotil s peklom in vsemi hudiči, če bo še nadalje pošiljala svoje otroke k Sokolu. — Seveda, pošteni ste samo vi — pa bodite! — samo dokazati morate svojo poštenost tudi z de- janji — pa ne na tak način, kakor ste prodajali v nedeljo pri veselici »vstopnice". Pa kaj to — samo da se vjema z vašimi načeli: prvo vam je le . . . denar — pardon poštenje. Gospodarstvo. = Cene Žita v Italiji. V Italijo so dolo- čene maksimalne cene žitu, in sicer: pše- nici 105 lir, ječmenu in rži 80 lir, a ovsu 70 lir. Cena kruhu je 1 lira za kilogram. Taka politika je stala italijansko vlado v pretečenein letu ogromne žrtve, a pri- pravljena je na žrtve tudi letos m je do- ločila v ta namen vsoto šest milijard lir. -- Cene novega hmelja. Na občnem zboru društva hmeljarjev na zgornjem Bavarskem je navajal poročevalec podatke o ceni hmelja letošnjega leta. Položaj se do sedaj še ni razjasnil. Gotovo pa je, da bo potrebovalo inozemstvo, Švica, An- gleška, Amerika, posebno pa Japonska, mnogo hmelja dobre kakovosti. Cena se bo verjetno gibala med 2000 do 3000 markami. Producenti se opozarjajo, naj ne oddajajo hmelja pod 2000 mark in tudi ne taku hitra kakor lansko leto. Za Češki hmelj letošnje letine se zahteva 3000 do 3500 češkoslovaških kron za 50 kg, to je sedanjem kurzu 104 do 120 naših kron za kilogram. = Cene drv v češkoslovaški. ,,Ju- goslavenski Ekonomista" poroča: Iž- vozni urad v Pragi je odredil zniža- nje minimalnih cen za drva pri iz- vozu v Nemčijo. Odslej se sme izvo- ziti kubični meter rezanih drv za naj- manj 700 mark, med tem ko je bila preje odrejena kot najmanjša cena 1000 mark. Navzlic temu znižanju je jako dvomljivo, če pride do eksporta lesa v Nemčijo. Nemške žage namreč nudijo same tako blago za 750 mark, češko blago pa stane franko Laba, če vračunamo prevoz in carino 800 M. = Trg s kavo na Nemškem. Medtem ko so ponudbe za kavo na svetovnem trgu precej obilne in cene padajo, zginevajo zaloge na Nemškem in kava notira ne- navadno visoko. Santos-kava dobre vrste stane v luki zacarinjena 50 do 52 mark za kilogram. V nadrobni prodaji v no- tranjosti se torej praženo blago ne more prodajati pod 80 mark za kilogram. Ta abnormalna višina je posledica popolne prepovedi uvoza. Po položaju na svetov- celo sobo. Imamo krasno sliko, ki kaže naše ujedinjenje (sokolska dip- loma, ki stane samo 5 K) a kako redko jo vidimo po javnih lokalih po deželi. Tu in tam so še slike sta- rega Bleivveisa, ki pričajo, da so na- ši dedi znali spoštovati svoje može. Od poznejših naših voditeljev, pesni- kov in pisateljev le redko najdemo kako sliko. Žal, da smo v tem oziru premalo poskrbeli za lepe slike na- ših mož. Kadar kupujete sliko, razglednico, okrasek za hišo itd., ne dajte se zapeljati kričečim barvam, tudi če so jugoslovanske. Večkrat prinesel žid kako pacarijo, vse se sveti in blešči v zlatu in barvah — a stvar je pa- carija. Pojavile so se pri nas raz- glednice: sama trobojnica in »Živila Jugoslavija", če pa pogledate, je to židovska pacarija. Zato pozor! Po- glejte s priprostim očesom hi boste takoj spoznali, ali je lepo ali ne. Odkljanjajte vse, kar ni naše: po- glejte, kdo je izdal in založil — pa nem trgu bi bila za omenjeno blago za- carinjeno upravičena cena 28 inark za kilogram. Na Angleškem je kava znatno padla. Meseca marca t. 1. se je plačalo v Londonu 146 šilingov, sedaj samo 80 do 85 šilingov za 100 kilogramov kave. = Cene lesu v Nemčiji. V južni Nemčiji ponujajo smrekov in jelkov les po 375 do 400 mark za 1 kubični meter. Večje množine lesa za papir se ponuja po 220 do 250 mark za en kubični meter. Lesni producenti ra- čunajo na zvišanje cene zaradi veli- kega povpraševanja uporabnega lesa od strani entente. C resi ov i ni so vsled pičlega zanimanja padle cene. Po- vprašuje se posebne po lesu za rude in za kurjavo. Za bukov les se pla- čuje povprečno do 110 mark v gozdu. = Dr. Korošec proti važnim do- mačim podjetjem. Domač konsorcij je predlagal železniškemu ministru dr. Korošcu elektrifikacijo vseh že- leznic na ozemlju SHS pod izredno ugodnimi pogoji. Ker pa predlaga- telji niso politične barve dr. Koroš- ca, je ta izvanredno ugodno ponud- bo odklonil z izgovorom, da se hoče obrnili na Belgijo, če bi mu ne na- pravila še boljših pogojev. == Ogrožen promet z Italijo. Tr- žaška „L' Era Nuova" je prejela brzojavko iz Zagreba z dne 23. t. m., v kateri se veli, da je jugoslovanski minister za promet dr. Korošec izdal naredbo, s katero se prepoveduje ju- goslovanskim železnicam vsako pre- važanje blaga iz Italije in v Italijo. Na tukajšnje trgovske kroge je na- pravila ta vest velik vtis. = Veliko polje hroma v Jugo- slaviji. Amerikanski eksperti so v hribovju južno od Beograda odkrili ogromna polja hroma, s katerim je mogoče zalagati celi svet. — Eksportna opekarna v Krapini. Centralna banka v Krapini zgradi poleg že obstoječe še novo opekarno ter bo obe podjetji uredila za eksport. = Avstrijska zamenjava eno- in dvekronskih bankovcev avstro - ogr- ske banke, ki niso žigosane z žigom »Deutsch-Osterreich", za nemško-av- strijske bankovce se bo vršila do 15. septembra t. 1. Nežigosani ban- kovci izgube plačilno moč z dnem 1. septembrom. = Tvornieo vžigalic v Rušah je prevzela nova »Tvornica vžigalic in kemikalij v Rušah, družba z o. z.". Dve tretjini kapitala je last domačih industrijcev gg. Hinka Pogačnika in Viktorja Glaserja. Tvornica prične v kratkem z obratom. I1 ako je to važ- no podjetje prešlo v narodne roke. = Državni valutni kurz. Ker je kurz inostranskega denarja zopet poskočil, je odredil finančni minister nov državni kurz. Vsled tega se pri državni blagajni zamenja 100 fran- coskih frankov za 150 dinarjev, isto- tako belgijski franki, italijanske lire za 105 dinarjev, dolarji po 20, an- boste videli, pri čem ste. Naši trgov- ci prineso mnogo neokusnega blaga na kmete. Od tam zaide v naše hiše. Oni bi morali paziti, da ne spreje- majo takega blaga. Čuvajte lepe stare slike in stare stvari posebno pohištvo. Stari ljudje so znali delati lepe stvari. Ne misli- te, da je vse novo lepo. Stare hiše so pogosto lepše od novih. Mnogo starega lepega se po nepotrebnem zavrže, ker ljudje ne znajo ceniti vrednosti tej stvari. O tem lepo piše prof. M ah ar v »Učit. Tov.", tam pravi: „Iz naših hiš bodo počasi iz- ginile slabe reprodukcije, ki služijo večkrat reklami lažipatriotizmu ali bizantinske pobožnosti, ali pa so si- cer šara s cenega živinskega sejma. Za nje ni prostora pri nas, kakor bi naj ne bilo prostora v naših krč- mah za gramofone in mašinetna go- dala z nemšikimi pouličnimi prepro- stimi napevi. Nadomestiti jih morajo umotvori originali. Ne ena hiša naj bi ne 'deški funti po 80, švicarski franki po 303 in češkoslovaške krone po <0 dinarjev. — Monopolski zakon velja za vso državo. Upravni odbor državnih mo- nopolov je sklenil, da se monopolski zakon, lci je bil doslej v veljavi samo za Srbijo, razširi tudi na ostale kra- je naše kraljevine. Einančne dele- gacije, ki so doslej zbirale monopol- ske dohodke izven mej Srbije, zame- rijo se z delegacijami uprave držav- nih monopolov. = Določbe glede izvoza. Z ozimni na nejasnosti glede izvoza porivamo sledeče pojasnilo: Načeloma je izvo;: vsega blaga dovoljen. Zabranjen pa je v smislu čl. 2. naredbe od 10.avgusta 1920. izvoz slede- čih predmetov: 1.) oves; 2.) konji in ko- bile, razen starih preko 16 let. Izvoz teh (nad 16 let starih) konj se mora vršiti samo preko štirih sledečih carinaren: Gjevgjelija, Subotica, Špilje in Kopriv- nica. Na teh carinarnicah pregleda ži- vinozdravnik živino in potrdi na carinski deklaraciji, da so konji stari nad 16 let. 3.) Goveda, izvzemši vole nad 10 let, pi- tani voli. Formalnosti glede izvoza teh volov so iste kakor pri konjih nad 16 let. 4.) Ovce; 5.) volna in volneni izdelki, iz- vzemši preproge; 6.) goveje, telečje, bi- volove, konjske in oslovske kože ter njih izdelki; 7.) ovsena neka; 8.) sladkor; 9.) premog; 10.) mineralna olja; 11.) kri- stalna voda, pečena, kanstična voda, na- trijev hidrat in natrijev bikarbonat; 12.) zlato in srebro ter izdelki; 13.) staro in sirovo železo, navadno jeklo v palicah in polupred&ano, izvzemši hladno valjano obročasto železo. Vsi drugi predmeti, ki niso tu našteti, se smejo izvažati. Samo glede pšenice, oziroma pšenične moke ve- lja omejitev, da se sme izvoziti do 15.000 vagonov. Potrebno je naglasiti, da je se- daj dovoljen izvoz tudi v Madžarsko, ki je bil doslej prepovedan. Izvozna carina se plača pri glavnih carinarnicah, in sicer v Sloveniji: v Ljubljani, Mariboru, Boh. Bistrici, Žihpolju, Borovnici in Celju. Va- luta se osigura pri delegacijah ministra financ ali pa v Beogradu pri devizni centrali. = Povišanje akcijskega kapitala izvozne banke. Beograjska izvozna banka je povišala svoj kapital na 15 milijonov dinarjev, 'in sicer tako, da je 100 dinarsko nominalo dosedanjih 50.000 delnic povišala na 200 dinar- sko nominalo in da izda novih 25.000 delnic po 200 dinarjev. = Uvoz in izvoz Cehoslovaške. Glasom poročila ceh osi o vaškega sta- tističnega urada je znašal leta 1919. uvoz 6 milijard in 550 milijonov, izvoz pa 5 milijard in 324 milijonov. Glavni predmeti uvoza so bili riž, mast in bombaž. Izvozilo pa sel je: za 1 milijardo 370 milijonov slad- korja, za 614 milijonov lesa, za 370 milijonov stekla, za 315 milijonov papirja in za 133 milijonov kron ke- mičnih produktov. = Sejm v Reichenbergu, na ka- terem so razstavile svoje predmete vse večje tvrdke, zlasti tekstilne in us- njarske, je uspel izredno dobro. Pro- met je znašal milijardo kron. Vse produkte prepeljejo na sejm v Lipsko in v Prago. bila brez originalnih umotvorov in v naših hišah in javnih prostorih naj se glasi slovenska pesem in glasba. — Na ta način bomo dvignili naš umetniški horicont. Z reprodukcija- mi pa naj izginejo tudi ostudni ok-' viri naših podob in naj se namestijo z domačim delom. — Pristnega le- sa in dobrih delavcev v ta namen imamo dovoli. Samo okusa nam ne- dostaja. Zdi se nam vedno še lepši „zlat"(!) kakor pristno lesen okvir. Ne vemo, da je vsa nepristnost ma- teriala brezokusnost prve vrste. Zato nosim raje denar za tuj fabrikat tu- jemu trgovcu, nego da bi zaposlili domačega mnogo bolj simpatičnega marljivega mizarja in porabili do- mači material. Na naših pisalnih mizah leži vse polno plastičnih reprodukcij iz por- celana in mavci. Umetnost se hoče utesniti v neporaben slab material našim kiparjem pa ne damo prilike, da bi nas veselili s svojimi pristno- materialnimi originali. Politični pregled. -f Samostojna Kvarnerska drža- va. D' Annunzio sc pripravlja, da proslavi dan osvojitve Reke. Dne 12. septembra misli proglasiti neod- visnost Keke in ustanoviti samostoj- no Kvarnersko državo, kateri bi pri- padale razen Reke in ozadja istrski otoki in naše ozemlje do Bakra. Ka- ko si D' Annunzio zamišlja to drža- vo, tega do sedaj še ni povedal, ali po dosedanjih avanturah tega moža moremo resno računati, da bo mož poizkusil vpad na naše ozemlje! Na- še- stališče glede Reke je jasno in točno, mi pričakujmo rešitev jadran- skega vprašanja, če bi pa gospod iz Reke poizkušal kak izpad svojih ardi- tov, je treba izpregovoriti odločno be- sedo ! Zato morajo naši odgovorni či- nitelji pazno motriti reške pripra- ve in z največjo odločnostjo parirati vsak poizkus arditov. Pa ne samo to, mi moramo varovati interese našega ozemlja, mi ne smemo dovoliti, da bi D' Annunzio na Reki vedno izzival našo potrpežljivost, zato ga moramo zavrniti tako, kakor zasluži! D' An- nunzio pozna dobro našo vojsko, saj ji je že leta 191 G. pel navdušene slavospeve, občudoval njeno junaštvo, klanjal se veličini kralja Petra, zato hoče torej na lastnem telesu poizku- siti to našo vojsko, mi moramo biti pripravljeni. 12. september je blizu, torej je vsako oklevanje odveč. + Nikitini „dobrovoljci". Itali- janski časopisi vedo neprestano po- ročati, kako se zbirajo v Italiji ju- naški Črnogorci, ki hočejo zopet po- saditi na črnogorski prestol izdajalca Lovčena in skrunitelja groba pesni- ka n vladike Njegoša Peroviča. Ali sedaj je „ Avanti" razkril, kdo so ti dobrovoljci in na kak način se zbi- rajo. Kar je bilo črnogoskih ujetni- kov v Avstriji in Nemčiji, sta jih te državi na intervencijo Italije izro- čile črnogorskim agentom v Italiji, kjer so jih zbrali skupaj v črnogor- skem taborišču Gaeta-Elena; tam so jih zastražili zadnji ostanki Nikiti- nih perjanikov, a pomaga jim zvesto zavezniška italijanska karabinerija. Tu čuvajo Črnogorce kakor najhujše zločince in jih ne puste v domovino. Nekaj jih je poizkušalo pobegniti, pa so ji Nikitini doglavniki in itali- janski karabinerj pobili. Te siroma- ke predstavljajo Italijani svetu kot Nikitine „ dobro volj ce"- + Češki Habsburgovci na poslu. ,,Pravo lidu" javlja, da je dobil bivši ravnatelj praške policije Chum, ki je med svetovno vojsko opazoval češko gibanje v inozemstvu, od mo- narhističnih krogov poziv, da stopi s češkimi monarhisti v stiko. Chum in njegova soproga poučujeta bivše- ga cesarja Karla stalno o razmerah na Češkoslovaškem. V cerkvi, kapeli in na domu stre- že prah nebroj umazanih papirnatih cvetic, prava nevarnost za ogenj. Na polju in vrtu pa se joče osamljeno cvetje najkrasnejše vrste. 2e se je udomačila šega, da se poklanjajo originalne umptnine ob svečanih časih sorodnikom in znan- cem : o Božiču, ob novem letu, o Ve- liki noči, ob ženitbah in godovih, ni se pa še vkoreninilo ta šega v vseh naših premožnih slojih. Ozkosrčnost in slabo razumevanje umetnin sta še vedno na potu. Zlasti na kmetih je še mnogo premožnih ljudi, ki imajo nepokvarjen okus, pa nihče jih ne opominja kaj bi se lahko kupilo v vezilo ob slavnostnih prilikah. — Ljudje prihajajo v mesto in se za- gledajo v izložbe polne židovskega potvorjenega blaga, polne goljufive šare. Vidijo tu našemljene moške in ženske oboževalce pariškega oblači- la — in kvarijo si zdrav prirojeni okus. Beležke. b. Sokolstvo in politika. Sokolstvo je v Mariboru sklenilo, da v društva ne spada nobena strankarska politi- ka, izven društva pa seveda mora Sokol socialno delati. Izjavilo je, da klerikalec ne more biti Sokol, da pa se versko prepričanje vsakega spoštu- je. Ta izjava je zmedla možgane „Slovencu". Izmišlja si izjavo, ki ba- je stoji v češkem sokolskem listu — ki seveda za jugoslovenski Sokol ne od- govarja — in zahteva, da Sokolstvo izjavi, da se mora cerkve podreti in vera iztrebiti. Ti ljudje pač ne raz- umejo, kaj je bistvo svobodomisel- stva: spoštuj prepričanje iti vero svo- jega bližnjega. Sokolski program je jasen, kadar prešine vsakega, o kleri- kalizmu ne bo sledu. b. Klerikalci besnijo, ko so videli nad vse pričakovanje veličastno us- peli sokolski zlet v Mariboru, ki se je sam po sebi pretvoril v velebuo manifestacijo jugoslovanske misli. „Večerni list" laže po svoji navadi, navaja razne posameznosti, a ka- kor glavni dokaz, da se je zlet po- nesrečil navaja okolnost, ker se je slavnostni sprevod za nekaj časa zakasnil! Ne pove pa ta poštenjak, da se je sprevod zakasnil samo zato ker so Sokoli ta čas delali na vežba- 1'šču in jim je bila glavna in prva stvar, da izpolnijo svojo sokolsko na- logo, ne pa da se kažejo v mestu v slavnostnem sprevodu. Seveda Ču- kom je bilo prvo paradirainje po; uli- ci, ker o telovadbi tako ne razumejo ničesar. Kar se pa tiče, narodnih noš, povemo klerikalcem, da je bila slavnost v Mariboru sokolski zlet, a ne zlet narodnih noš! Sokolstvo je nastopilo na mariborskih ulicah sa- mo, ne potrebovalo drugih privez- kov, ker je hotelo svetu pokazati, kaj je in kaj zmore! In to je Sokolstvo doseglo, a odtod tak bes klerikalcev! b. Duhovni svetnik Janez Kalan, ki mu je slovenska javnost zalučila v obraz naslov lažnjivca in obreko- valca, še vedno molči! Nima niti to- liko poguma, da bi se v javnosti opravičil za svoje laži. Mi poznamo v „Sveti vojski" mnogo značajnih in dostojnih ljudi, ki so se iz samih človekoljubnih oz>rov pridružili ti družbi v borbi proti alkoholizmu, za- to pa upravljamo na te poštene lju- di vprašanje: kako morejo trpeti v svoji sredini Janeza Kalana, ki sto- ji pred javnostjo na prangerju sra- motnim napisom: obrekovalec! Zato mora Janez Kalan iz te človekoljub- ne organizacije ven, ker sicer ji obr- ne hrbet vsakdo, ki noče imeti posla z Janezom Kalanom! b. Klerikalci za batine. Ogrski klerikalci so izposlovali zakon, po ka- terem se sme ljudi tepsti za kazen. Vemo, koliko so ravno oni zabavljali nad Srbi, da imajo tam za neke grde pregreške (tatvino itd.) v navadi ba- tinanje. No Srbi so v novi državi svojo navado opustili, klerikalci pa so jo uvedli na Ogrskem. Novosti. Ljubljana, l.sept. 1920. Za naše državno uradništvo so poslanci in načelstvo JDS sklenili ponovno pod- vzeti odločne korake. Dejstvo, da se 25%na draginjska doklada računa na drugačni podlagi srbijanskim ne- go „prečanskim" uradnikom, mora ozlovoljiti vsakogar. Res je draginja v Srbiji hujša nego pri nas, vendar je stvar tamošnjih krogov, da jo manjšajo. Naše uradništvo mora biti enakopravno. Upamo, da se doseže uspeh, dasi radikalna stranka ni pri- jazna činovniškim zahtevam. * Izpremembe v deželni vladi. Glasom brzojavnega obvestila mini- stra za notranje posle z dne 28. t. m., je poverjenik za notranje zadeve pri deželni vladi, Bogumil Remec razre- šen dolžnosti; dr. Leonid Pitamic je postavljen za vodjo poverjeništva za notranje zadeve. * Novoimenovani poverjenik za pra- vosodje dr. Gregor Žerjav je danes pre- vzel svoje posle. Takisto je tudi vodja poverjeništva za notranje stvari dr. Leo- nid Pitamic nastopil svojo funkcijo. Po- verjeništvo za socialno politiko vodi, ka- kor smo že poročali, do okrevanja težko bolnega poverjenika drja. Vlad. Ravni- harja, dr. Fr. Goršič. * Novi vseučiliščni profesorji. Kakor se nam iz Beograda poroča, je v ministr- stvu prosvete podpisan ukaz o imenovanju profesorjev ljubljanskega in zagrebškega vseučilišča. : Nov okrožni zdravnik v Ormožu. Ordinarij bolnice nemškega viteškega reda v Ormožu, dr. Anton Hrovat, je imeno- van za okrožnega zdravnika za zdrav- stveno okrožje Ormož in okolico. * Kongres sodnikov preložen. Kongres sodnikov iz vse kraljevine, ki bi se imel vršiti v Zagrebu 9. sep- tembra, preložen je do dne 19. sep- tembra. Ugodnost za vožnjo z že-, leznico za polovično' ceno, katero je minister saobračaja odobril in tro- dnevni dopust za vse udeležnike kon- gresa, velja tudi za 19. september. * Občinske volitve v Sarajevu. Predsednik sarajevske občine je de- želni vladi predlagal, naj se volitve za mestno zastopstvo vrše v nedeljo dne 26. septembra. * American YougosIav Relief je usta- vil nadaljnje pobiranje darov za svojo akcijo v Jugoslaviji, ker bo v kratkem ustavil svoje delovanje v tej smeri. Pač pa bo deloval še kot posredovalnica za in- formacije. AYR je nabral do 30. junija t. 1. 363.847 dolarjev 78 centov. Njegovo delovanje zlasti v opustošenih krajih Sr- bije je bilo blagoslovljeno in jadni tam- kajšnji narod nikdar ne pozabi požrtvo- valnih amerikanskih prijateljev. * Afera z vojaškimi strojnicami. Ob priliki Orlovskega izleta na Bled so pri- reditelji streljali z vojaškimi strojnicami. Komanda Dravske divizijske oblasti je odredila najstrožjo preiskavo, odkod so dobili Orli vojaško orožje. Preiskava je dognala, da vojaška oblast ni izročila strojnic, ampak da so prireditelji prišli do strojnic na nerazumljiv način. Sedaj se vodi v tej smeri preiskava. Krivcem so že na sledu. Izročeni bodo vojaškemu so- dišču. * Načelnik gornjegradskega okraj- nega zastopa župnik Decorti iz Ljubnega in odbornik župnik Ferme iz Nove Štifte sta se najbrže zbala odgovornosti za svo- je lahkomiselno gospodarstvo v okrajnem zastopu in sta odstopila. Za novega na- čelnika je bil izvoljen Martin Zidar, pri- staš demokratske stranke, veleposestnik in poštar v Šmartnem ob Dreti. * Zaplenjeni tisočaki s potvorje- nimi žigi se po naredbi finančnega ministra vrnejo, in sicer siromašnej- šim v celi svoti, bankam in bogatej- šim slojem pa le deloma. * Velika tatvina dolarjev. Iz Se- miča nam javljajo, da je v bližnji vasi Brezje pri Čermošnjicah izmak- nil 171etni dečko A. S. svojemu bra- tu Nandetu, k se je bil povrnil iz Amerike, J/00 amerikanskih dolarjev (to je sedaj ca. 400.000 kron) ter neznano kam izginil. * Način glasovanja prilikom ple- biscita. Plebiscitna komisi ja na Ko- roškem stoji na stališču, da se za ljudsko glasovanje dne 10. oktobra opusti do sedaj navadni način glaso- vanja, a da se uvede glasovanje na ta-le način: glasovalni lokal sestoji iz dveh sob, glasovalec stopi najprej v prvo sobo, kjer se nahajajo bele in zelene karte, izbere si eno — ena znači Jugoslavijo, druga Avstrijo. Barve še niso določene — da jo v kuverto, stopi v drugo sobo, kjer od- da glasovnico komisiji, ki sestoji iz treh naših in treh nemških predstav- nikov pod predsedstvom enegai za- stopnika entente. Ta način glasova- nja sicer še ni definitiven, a v naših krogih prevladuje mnenje, da se opusti vsako uvajanje novotar i j, tem- več da se pusti ljudstvo glasovatti tako, kakor je naučno glasovati že toliko let * Nove vrste kosa. Nek ključavni- čar v Amrašu na Tirolskem izgoto- vil je nove vrste koso, ki pri košnji travo enakomerno razdeli. Ta nova iznajdba, ki omogoča hitrejšo in laj- šo košnjo, bi bila zelo važna za kme- tijstvo, ker bi se lahko prihranilo precej časa in truda. * S sestanka neprednega dijaštva nam poročajo: Globok vtis na navzoče so na- pravila izvajanja ministra Kukovca in dr. Žerjava. Dr. Kukovec je razpravljal o veliki važnosti študija političnih vpra- šanj, dr. Žerjav pa o opasnosti klerika- iizma ne samo za Slovence, marveč za vso Jugoslavijo, zlasti ker so klerikalci na orlovskem taboru poskusili organizirati proti Jugoslaviji vse, kar prisega na Rim. * O priliki sokolskega zleta so se udeležili slavja 'samo jugoslovanski dele- gati razmejitvene komisije. Japonec je ta dan odšel v Zagreb. Nemci in Lahi v Gradec, Angleži in Francozi v Celovec. To so storili baje zato, ker niso bili vsi povabljeni na sokolsko slavje, ampak so bili Nemci in Lahi prezrti. * Odhod sokolskih gostov iz Mari- bora. Sokolski gostje iz oddaljenih jugo- slovanskih krajev so deloma ostali še čez ponedeljek v Mariboru. Hodili so v sku- pinah po ulicah, Srbi so si celo ob mest- nem parku zaplesali kolo. Zvečer ob 10. uri je odhajal velik posebni vlak. Dasi je deževalo, je spremljalo domače prebival- stvo goste iz šol na kolodvor. Iz Narod- nega doma je spremil goste mariborski Sokol v krojih. Prišla je tudi godba, ki je zaigrala kolo, na kar se je plesalo bratsko kolo po vsem kolodvoru. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Dr. Pivko je za slovo pozdravil goste v imenu Mari- bora. Srbski Sokol iz Banata se je v ime- nu vseh zahvalil za vse, kar so gostje lepega doživeli v teh slavnostnih mari- borskih dneh. Sledilo je prisrčno slovo. Ko se je vlak začel pomikati, je množica prirejala odhajajočim gostom burne ova- cije. ,,Na svidenje čez leto v Osjeku!" je bil zadnji pozdrav. Nekaj gostov se je včeraj pripeljalo v Ljubljano, da si ogle- dajo Slovenijo. * Konjske tatvine na Koroškem. Konjske tatvine na Koroškem, zlasti v plebiscitnem pasu A, se množe. Dne 30. avgusta t. 1. je bila posestniku Ma- tevžu Parteju v Goselni vasi (Doberla ves) ponoči ukradena iz hleva 16 pesti vi- soka, debela kobila, vredna 15.000 K. * Razsvetljava železniških vagonov. Na ponovno pritožbo zagrebške trgovske zbornice zaradi pomanjkanja razsvetljave v osebnih vlakih je ravnateljstvo držav- nih železnic odgovorilo, da v vagonih osebnih vlakov uvaja petrolejsko raz- svetljavo, dočim so vagoni brzovlakov že sedaj razsvetljeni s plinskimi svetilkami., kolikor pač dopušča razpoloživi materijal. Do jeseni bo poskrbljeno za razsvetljavo vseh potniških vagonov. sv Zlet ljubljanskega okrožja Sokolske župe Ljubljana I. v St. Vidu, dne 5. sep- tembra, združen z javno telovadbo in ve- liko ljudsko veselico Zlet je obvezen za društva Sokol I., Sokol II., Moste-Štepa- njavas, Polje in Ježica. — Javna telo- vadba: dečki: proste vaje; deklice: proste vaje; obrtni naraščaj: vaje z drogi; žen- ski naraščaj: vaje s cvetnimi loki; člani: proste vaje br. Hofmana; članice: proste vaje češke za leto 1920; člani: orodna telovadba; članice in člani: proste vaje br. Vidmarja po skladbi ,, Jugoslavija-'. — Po telovadbi velika ljudska veselica. Sodeluje godba kr. dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina. a Vinska letina v Vipavski dolini. Trgatev v Vipavski dolini začela se je letos prej kakor druga leta. Kakor poro- čajo iz Vipave, je trgatev tako obilna in grozdje tako dobro, da kaj takega niti stari ljudje ne pomnijo. Vinske cene vsled tega rapidno padajo. * Spominska plošča p. Stanislavu Škrabcu. V Hrvači pri Ribnici se dne 12. septembra 1920 vrši slavnostno odkrit- je spominske plošče p. Stanislavu Škrab- cu. Hrvača je oddaljena pet minut od Ribnice. * Major Andrejka je premeščen k ve- likemu generalnemu štabu v Beograd, kjer prevzame važno službo. * Društvo jugoslovanskih dobrovolj- cev za Slovenijo prosi vse člane tovariše, ki so prevzeli za dobrovoljski kongres razne referate, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v petek ob 17. uri v društvenih prostorih. Prisotnost obvezna! * Poštna palača v Beogradu. V Beo- gradu se zgradi nova moderna palača za pošto in brzojav na trgu, kjer se nahaja sedaj velocipedski klub, poleg narodnega gledališča. Finančno ministrstvo je po- trebni kredit že odobrilo in se bo z grad- njo čiin prej pričelo. * Pisemska poštna zveza s Celovcem. Obe poštni ambulanci, ljubljanska in mari- borska, začneta s 1. septembrom voziti do Celovca. Doslej vozi prva do Boro- velj, druga do Grabštajna. Do nadaljnje odredbe bosta opravljali omenjeni ambu- lanci na ozemlju Avstrije, oziroma ple- biscitnih con, samo pisemske sklepe za poštni in brzojavni urad Celovec I in pre- jemali le pisemske sklepe od poštnega in brzojavnega urada Celovec I. * Nakup tobaka. Finančno ministrstvo je upravi državnih monopolov dovolilo