Izhaja :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
Ve 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ v Celovca.
Leto XIV.
V Celovcu, 20. kimovca 1895.
Štev. 26.
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi dva
in sicer:
dné 29. kimovca t. 1.
pri „IÈlaznikii“ v Grebinju,
začetek popoludne ob 1/i4. uri, in
v nedeljo dné 6. vinotoka t. 1.
pri „Kramarju“ v Hodišah,
začetek popoludne ob Va4. uri.
Govorilo se bo o političnih in gospodarskih zadevah. Posestniki naj se udeležijo teh shodov v obilnem številu.	Odbor.
Pokojnina za privatne uradnike.
V naših dnéh kliče ves svét po socijaluih spremembah, to je, naj bi se postave in družbinske razmere tako predelale, da ne bi koj nekteri srečni bogataši vedno bolj bogateli in vse zaklade svetà na kup zbirali, med tem ko se delavno ljudstvo vedno bolj v revščino pogrezuje, — ampak da bi se nižjim, delavnim stanovom na bolje obrnilo. Kar je zakrivil in pokvaril liberalizem s svojimi pogubnimi, iz judovskih glav izraščenimi nauki, to hoče popraviti mlajši rod, ki stopa zdaj na plan. Kmetje zahtevajo znižanje davkov in boljših postav, rokodelci v mestih tirjajo varstva pred bogatimi tovarnarji, delavci si želijo boljših plač, menj dela in pokojnino na stare dni. Resnica je, da revnega ne tare toliko revščina, ko skrb, kaj bo na stare dni. Tudi manjši državni uradniki imajo bolj pičlo plačo, pa oni se tolažijo s tem, da je njih služba
gotova, in da dobijo na starost pokojnino. Po istej tolažbi hrepenijo tudi drugi stanovi, zlasti delavci po eni strani tirjajo, naj država za to skrbi, da bo vsak človek sebi primerno delo dobil, po drugi strani pa zahtevajo, naj se preskrbijo delavci na starost in pa v slučaju, če bi se kteri ponesrečil, da bi za delo ne bil več zmožen. Vsi taki napori so iz krščanskega stališča popolnoma opravičeni, kajti človek ni, kakor govorijo liberalci, navaden stroj, ki se rabi, dokler je rabljiv, potem pa se preč vrže, kedar ni več za rabo ; po tem liberalnem načelu se je do zdaj ravnalo, in starim siromakom, ki so v mladih letih pridno delali in bili koristni članovi človeške družbe, se je, ko so obnemogli, celò beračenje prepovedalo. Krščanska ljubezen do bližnjega nas pa uči, da moramo tudi za take skrbeti, ki si sami ne morejo več kruha prislužiti. Revno in delavno ljudstvo čedalje bolj spoznava, da so mu liberalni nauki in liberalne postave v pogubo, zato zametuje liberalce in njih poganske nazore ter tirja in prosi zopet za krščansko pravico. To je jedro današnjega socijalnega gibanja.
M se toraj čuditi, da so tudi privatni ali zasebni uradniki pri bankah, hranilnicah, zavarovalnicah in drugih takih zavodih, knjigovodje in pomožni prodajalci pri trgovcih, poslovodje v tiskarnah, časnikarski uredniki, agenti in kupčijski poto-valci, pomožni uradniki in pisarji pri odvetnikih in notarjih i. t. d. začeli premišljevati svoj stan. Nekteri iz teh res še niso preslabo plačani, pa gotove službe navadno nemajo in njih večina ni preskrbljena za starost. Le malokteri je tako trdne volje, da si v letih svoje moči kaj prihrani, še le, kedar začnejo lasje bledeti, spominja se tak svoje starosti, pa takrat je navadno že prepozno. In če si prav ta ali oni kaj prihrani, pridejo pa nesreče, bolezni, smrt v družini in take nezgode, in takrat se prihranjeni krajcarji zopet porabijo. Resnica je tedaj, da za take ni druge pomoči, kakor prisilno zavarovanje za starost in onemoglost, to je, da jih država prisili, v letih delavnosti nekaj uplačati (recimo 5 do 10 kr. od vsakega zasluženega goldinarja), da se tako nabere zaklad, iz kterega se jim more na starost pokojnina dajati. Ako se že za tovarniške in rokodelske delavce tako zavarovanje za starost zahteva in deloma tudi upeljuje, ako se isto vprašanje gledé kmetskih poslov resno prevdarja, potem se gotovo tudi pri-
vatnim uradnikom ne sme zameriti, ako po tem hrepenijo, da bi se jim pokojnina postavno zagotovila. Naš državni zbor se je s tem vprašanjem že pečal in je dné 24. sušca 1893. 1. s posebno resolucijo vladi naročil, naj ustanovi pokojninski zaklad za privatne uradnike. Vlada pa do zdaj v tej zadevi še nič ni storila. Da pa vlada na ta sklep državnega zbora ne pozabi, za to morajo privatni uradniki sami skrbeti in sicer s tem, da svoj glas vedno in vedno spet povzdigujejo in na to resolucijo opominjajo. V ta namen so privatni uradniki planinskih dežel napravili veliko zborovanje v Gradcu dné 29. rožnika t. 1. Predsedoval je g. Mahaček iz Gradca. Prisotnih je bilo mnogo odposlancev iz Štajerske, Koroške in Kranjske, pa tudi nekaj odlične gospode, kakor drž. poslanec Perd. Ludwig ; Pr. Schreiner, predsednik graške kupčijske zbornice; rudarski vodja Ascher itd. Pismeno so zborovalce pozdravili državni poslanci prelat Karlon, dr. Peez, dr. Gotz, dr. Hofmann, Morre, Lorber, Noske, pa še mnogo drugih veljavnih gospodov. Gospod Blechschmidt iz Dunaja je v daljšem, temeljitem govoru vso stvar pojasnil, in potem se je sklenila prošnja do vlade, naj v tej reči kmalu kaj stori.
Slovenski privatni uradniki naj se temu gibanju pridružijo in naj naprosijo slovenske državne poslance, da bodo tudi oni podpirali napore privatnih uradnikov, saj to je stvar, ki zadeva vse dežele in narode ter nema nič opraviti s političnimi strankami.	'•
Dopisi prijateljev,
Iz Celovca. (17. letno poročilo društva za vedno češčenje najsvet. zakramenta in za oskrbovanje revnih cerkvà s cerkveno opravo v Krškej škofiji.) To društvo je tudi v pretečenem letu izdatno narastlo. K dosedanjim 55 podružnicam so pristopile 4 nove, namreč v Dvoru pri Vrbi, v Kampu, v Glinškem Dvoru (Glanhofen) in na Dholici. Poslednja podružnica šteje 134 članov. S pristopom novih članov, so se pokrepčale podružnice v Št. Lipšu pod Juno, v Domačalah, v Moravčah (Mòrtschach) in v Penku. To je zasluga častite duhovščine, ki opravlja mesečne molitvene ure skupno z društveniki ob določenih nedeljah pred Najsvetejšim, poučuje vernike
Spomini na Italijo.
(Dalje.)
V novem mestu so najlepše poslopja luteranski tempelj, nova ribarnica, „Assicurazione generali". Od tod se pride do kanala, ki seže od morja 330 m. v novo mesto. Obiščem sv. Antona čudodelnika; zala cerkev še komaj 50 let stoji, ta župnija šteje ogromno ljudij. Vredno je pogledati cerkev razkolnik Srbov sv. Spiridijona, zidano v bizantinskem zlogu, ki prekosi v lepoti vse tržaške cerkve. Blizo od tod in kanala je prostor in trg „rudečega križa", td prodajajo razno sadje, zelenjavo, perutnino, divjačinjo in hrano ; naletiš na mnogo brhkih Slovenk iz okolice.
Ogledam si Loyd, parobrodno društvo, obstoječo že 56 let, ki ima 80 parobrodov; jeden meri po 118 m. in lahko nosi 40.000 cent. ter stane 1 milijon goldinarjev.
Kot katoliški potovalec ne smem prezreti stolice sv. Justa, na ktero so Tržačani zelo ponosni zaradi starinskih imenitnostij. Ako si še ogledaš po svoji volji Trst ter ne zabiš svetilnika; potem je dobro pogledati v Barkovlje in Miramar. S tem je pot končana.
Skočil sem v parnik „Miramar“, ki nas potnike v kratkem času pripelje k imenitnemu gradu toli nesrečnega mehikanskega cesarja Maksimilijana.
Izstopimo !
* *
*
Zakaj se imenuje „Miramar“ ? Radi tega, ker je Maks vskliknil: „Miramar“ t. j. „glej morje!"
Ni možno, grada opisati, zvedenci pravijo, da ga ni para v Avstriji. Lični grad stoji na visoki skalnati podlagi tik morja, takó, da morje spira s svojimi valovi znožje. Stavil ga je arhitekt K. Junker v lepem uormanskem zlogu iz apnenika od leta 1856 — 1860.
Vodniki, zelo prijazni, so nas vodili po celem gradu in razlagali umetnije, kar je vse delo rajnega Maksa, ki je te ideje sprožil. Notranja lepota nas je očarala. Umetno pohištvo, krasne slike in lepotičje itd. Povsod sam sijaj in veliko bogastvo. Najbolj pa vsakega miče domača kapelica. Vse ostale prostore pa prekosi prestolna dvorana, radi tega, ker je v njej sprejel 10. malega travna 1. 1864. Maks one poslance, ki so mu ponudili mehikansko krono.
Nič manj je mičen obširni „park“, v kterem so vsakovrstne nasade: cvetljice, razno drevje, dične palme. Obilne klopice so potnikom za počitek.
Iz parka pridemo v nekaj časa v postajo Miramar, od koder se odpeljemo v Nabrežino in dalje proti solnčni Gorici; namreč mimo Devina, Tržiča, od koder se opazi v daljavi starodavni Oglej. Od tam nam je došla luč sv. vere. Divji Huni so Oglej 1. 452. razdjali. Pri Gradiški se zagleda Soča. Tukaj so ostre ječe.
Kondukter zakliče Gorica!
Drugo jutro zarano se podam na sv. Goro.
„Na goro, na goro,
Na strme vrhé,
Me miče in kliče In vabi srce!“
Na sv. Gori sem bil pri službi Božji. To romarsko cerkev hočem pri drugi priliki opisati.
V Gorici sem obiskal prijazne frančiškane na Kostanjevici, osobito č. g. Stanko Škrabca, imenitnega slovenskega slovničarja.
Opis solnčne Gorice najdeš v „Dom in Svetu" 1. 1892. št. 366, in Mohorjevem Koledarju.
VI.
Italija! čarobno ime. Zakaj bi te s ponosom ne imenoval vsak dober kristijan? Ker ravno v Italiji je največ spomenikov, ki se tièé naše sv. vere, sv. katoliške cerkve.
Naglo zdrčimo čez Sočin impozantni most proti zapadu, ter smo popred, kakor sem si mislil, pri-frčali v Kormin; mesto stoji na južni strani. V strašnej hitrosti nas je lukamatija tiral po veliki beneški planoti, od čije smo zrli v daljavi s snegom pokrite Kranjske in Koroške planine. Solnce je že stalo na nebesnem obzorju, ko zdrčimo čez reko Indrio. Sedaj „lukec“ močneje podkuri in nas vleče preko nekaj rek in rečic, dokler se ne ustavi v Vidmu, glavnem mestu Furlanije. Mesto je precej veliko, nekoliko več ga je, kakor naše Ljubljane, in močno je obljudeno. Videti je zanimivo. Na sredini mesta je slaba trdnjavica, stoječa na malem griču. Tukaj je „kontrobant“. Neizogibno preiščejo taljanski financarji potnikom kovčke, in kakó so ti urni, da se kar čudiš, oči imajo posebno dobre, ako le kovček odpreš, njih mačje oči takoj zapazijo — prepovedani sad in plačati moraš — hočeš ali nočeš — colnino. Tu opaziš že italijansko uniformo. Iz Furlanije hodijo k nam zidarji in opekarji, da nam stavijo lepše hiše, — šole, — kajže, čeravno smo popred brez tega tudi shajali, t. j. smo bili zadovoljni z lese-
ter jih spodbuja k pristopu, jim kaže revnim cerkvam podarjeno opravo, da obudi ljubezen do društva, ter radovoljno pobira društvene doneske, kar ni vselej prijetno; kajti darovalci so navadno revni ljudje, ki svoje krajcarje težko prislužijo. Društveno predstojništvo je zdaj tako sestavljeno: Vodja: dr. Alojzij Cigoj 0. S. B. ; namestnik: č. g. profesor in duh. svetovalec Jožef Miiller. — Odbor gospij: predsednica: visokorodna gospa grofinja Adel-gunda Kozenberg-Orsini ; namestnica in blagajnica: gospa baroninja Marija Mayerhofer; tajnica gospica Zofija Herbst; odbornice: čast. gospa Mati Gabriela Lachner, prednica uršulinskega samostana; gospa baroninja Irena Reyer roj. grofica Prokeš ; gospa Matilda Huber roj. baronica Herbert; gospa Jos. Krauthauf; gospa Karolina Mittelberger ; gospica Tereza Schnablegger. Razširjateljice v Celovcu : gospica Tereza Možič, gospica Karolina Dežman, gospica Katarina Lorberg, gospica Marija Heinrich, in gospica Eliza Weinlander. Ker so bile letos duhovne vaje ob času, ko bi se imela odpreti razstava cerkvene oprave, zalo se je za letos razstava opustila. Na vse došle prošnje se je oziralo, in podarjena oprava se je razposlala v začetku meseca kimovca. Obdarovane so bile sledeče cerkve in dobile sledeče darove: 1. Farna cerkev v Za-brdcu 2 ministrantovska koreteljna; 2. farna cerkev v Št. Iljnu ob Dravi 1 zelen mašni plašč ; 3. kapelica sv. Jožefa pri usmiljenih bratih v Št. Vidu 1 črn mašni plašč; 4. farna cerkev v Brezah 2 ministrantovski obleki: 5. farna cerkev v Kirch-baehu 1 bel mašni plašč, 6 lavah, 6 prtičev; 6. farna cerkev v Kazazah 1 črn večerni plašč; 7. farna cerkev na Bistrici ob Žili 1 črn mašni plašč, 1 velum, 1 altarno pogrinjalo, 1 burzo; 8. farna cerkev sv. Štefana v Spodnjih Trušnjah 1 črn večerni plašč ; 9. farna cerkev v Hohenfeldii 1 črn mašni plašč, 1 velum, 2 ministrantovska koreteljna, 3 prtiče, 3 lavabe, 4 pale ; 10. farna cerkev sv. Vincenca pri Sv. Krvi 1 velum; 11. farna cerkev v Kolibnici 1 velum, 2 ministrantovska koreteljna ; 12. farna cerkev v Teichlnu 1 albo, 1 mašnikov koretelj ; 13. farna cerkev na Žihpoljah 1 bel mašni plašč, 2 rudeči ministrantovski obleki; 14. podružnica sv. Urha pri Žihpoljah 1 mašnikov koretelj, 3 prtiče, 3 pale, 3 humeralije, 3 brisalke za zagrad, 3 lavabe, 3 korporalije ; 15. farna cerkev sv. Jožefa na Trati 1 rudeč mašni plašč; 16. farna cerkev sv. Jerneja v Sattendorfu 1 vijoličen mašni plašč; 17. farna cerkev sv. Martina na Dholici 1 rudeč mašni plašč, 1 albo, 1 mašnikov koretelj, 1 burzo, 6 lavah, 6 prtičev ; 18. farna cerkev na Vratih 1 burzo; 19. hišna kapelica Vincencijeve družbe v Celovcu 1 bel mašni plašč; 20. farna cerkev sv. Urha na Godini 1 rudeč mašni plašč; 21. podružnica sv. Lenarta v Stoklici (pri Glinškem Dvoru) 1 nedeljsko albo ; 22. farna cerkev svet. Nikolaja v Uerneggu 1 burzo, 6 prtičev, 1 velum, 1 zelen mašni plašč ; 23. farna cerkev v Moravčah (Mortschach) 1 bel praznični mašni plašč ; 24. podružnica sv. Vida pri Spodnjem Dravogradu 1 bel mašni plašč ; 25. farna cerkev v Gorjah 1 prazničen velum; 26. farna cerkev sv. Janeza Krstnika na Ojstrici 1 koretelj, 2 altarna pogrinjala ; 27. farna cerkev v Dvoru 1 vijoličen mašni ^plašč ; 28. samostanska kapelica v Kazizah pri Št. Jakobu na cesti blaga za 1 vijoličen mašni plašč ; 29. farna
nimi hišami itd., posebno marljivi in zmerni so ti ubogi trpini. Zemlja se mi je videla kraj železne proge dobro obdelana in rodovitna. Njive, travniki in poleg cest je obsajeno z drevjem, mej kterim je napeljana trta v brajde. Gozdov ni.
Reka Tagliamento je znamenita, široka, ima-joča malo vode ; čez njo vodi 800 m. dolgi železni most.
Brzo drvi vlak mimo mičnega Pordenone, Bacile pred krasno mesto Conegliano, ki leži pod trtonosnim bregom, ki ga krasi prijazna cerkvica in impozanten grad. Od Conegliano se vije železnica naravnost proti jugu in z velikim truščom drdra čez reko Piavo.
Pri Trovisi smo, ki je obgrajeno z mičnimi vrtovi in prekrasnimi vilami. Lepa je Italija, vozimo se mimo ličnih vil in gradičev benečanskih gospodov, dokler kondukter ne zakliče: Mestre.
Od Mestre se železna proga vije do polu pota po lagunah, močvirju podobnih velikih mlakah. Na sredini teh stoji trdnjava. Polovica pota naprej pa se nahaja most na 224 obokih, merijdč 3600 m. ter je menda najdaljši most svetà; on veže Benetke s suho zemljo. Nestrpno sem zrl skozi vagonsko okno, da zagledam čudovito mesto, kraljico morja, slavne — Benetke.	(Dalje sledi.)
Smešničar.
Profesor:	V kterem letu je umrl cesar
Jožef ?“
Učenec: „V zadnjem letu svojega življenja."
cerkev sv. Nikolaja v Kampu 1 rudeč mašni plašč, 1 zastonj popravljen večerni plašč; 30. farna cerkev sv. Petra v Twengu 1 albo, 2 humeralija, 2 ministrantovska koreteljna, 2 brisalki za zagrad; 31. farna cerkev v Zarijah (Arriach) več različnih stvarij ; 32. bogoslovska kapelica v Celovcu 1 rudeč mašni plašč. Cerkve v Št. Iljnu, Kazazah, Spod. Trušnjah, na Žihpoljah, na Godini, v Sattendorfu, Perneggu in Dvoru so nekaj plačale, druge so dobile našteto opravo zastonj. Od društvenikov in dobrotnikov se je nabralo 1321 gld. 14 kr., za naročeno opravo se je poslalo 2055 gld. 86 kr., vseh dohodkov je toraj 3377 gld. Potrosilo se je 3207 gld. 52 kr., tako da ostane v gotovini še 169 gld. 48 kr. Ta denar se bo pa porabil, da se ustreže prošnjam, ki utegnejo še pozneje priti. Kot zadnji čas za prošnje naj velja zanaprej 1. dan rožnika, da ima predstojništvo dovolj časa, da željeno opravo priredi. Pred razstavo se oprava ne dopošilja, ker bi bilo to proti pravilom ; to bi se moglo storiti le v posebno nujnih slučajih. Poseben ozir se jemlje na prošnje, ki so podpisane tudi od dekanijskih uradov. — Ker se morajo novi člani po pravilih zapisati v glavno knjigo, ktero vodi g. vodja, zato prosi predstojništvo č. duhovščino, naj vsako leto enkrat naznanijo imena novih društvenikov. Starih udov ni treba naštevati, to delo le otežuje. Kake posebne želje zastran molitvenih ur, zastran cerkvene oprave itd. naj se vodstvu naznanijo, tisto se bo po možnosti na nje oziralo.
Y Celovcu, dné 9. kimovca 1895.
Predstojništvo.
Iz Ziljske doline. Gospod urednik! Stara grča izpod Ojsternika vas pozdravlja. Čudite se, kako da vam jaz začnem dopisovati. No veste, mi starci smo dobili „korajžo“, ker smo zmagali pri županovi volitvi. Starost pride do veljave, kakor se tudi spodobi, kar je že v svetem pismu tako pisano. Smo pač že bolj „kunštni“,' kar nas je od stare garde: jaz, župan Zdižen, Bartl in stara Miševka. Prej smo častili tudi še Bizmarka kot premetenega fanta, a kar se je dal tako v „kot potisniti", nam se nič več ne zdi tako „velik“. Večji je sedaj že Zdižen. Tega ne odpravite kar tako ! Voljen je bil samo namestnikom, a sedaj županuje in se vam posmehuje ! In županoval bode še, da doseže Metfizalemovo starost — zato zastavim svojo staro glavo, ki je tudi še nekaj vredna. Gospod urednik! Pa ne, da bi mislili, da so mene kar čez noč v nemčurja prekrstili, ker Zdižna tako hvalim. Tega pa ne! Saj poznate mojo pošteno slovensko srcé. Pa silno dopadlo mi je, kako so oče Milonik tekali okolu gospode v Beljaku in Celovcu , da so ovrgli tisti „rekurz“ ! Pa so študirani gospodje tam. Tako „fajn“ bi jo pa še vi ne znali pogruntati, gospod urednik. Veste, ktero pooblastilo je veljavno, če je kaka stranka podpisala dve? Poznejše mislite — kaj še! Nič ne veste. Tisto velja, ktero gospod komisar prej pograbi. Zdaj ko to vem, sem pa ono noč, ko nisem mogel spati, premišljeval, kako bomo prihodnjič zmagali. Pa da nikomur ne poveste, kaj sem pogruntal, sicer nam nasprotniki isto napravijo in mi bi spet propali. — Torej jaz mislim, da se bodejo morali pred prihodnjimi volitvami tisti, ki imajo pooblastila, vaditi za dva meseca v tekanju — trenirati pravi gospoda, kakor sem nekoč slišal. Torej dva meseca vsak dan pred za-juterkom petkrat z Drašč v Strajoves in nazaj leteti — potem pa naj kak nemčur prej priteče pred gospoda komisarja! Seveda preveč trebušasti ljudje ne smejo imeti pooblastil. Ali ni ta pametna? Pa še en mož je po tisti slavni „rekurs-erledigung" razžaljen. Oče Miklavec mi je namreč tožil svoje srčne bolečine, ker stoji tam notri tako zapisano, da ga volilna komisija nič ni poznala, da je on Valentin Guliprein. Vprašal me je, ali mora prinesti k prihodnji volitvi seboj „Personsbeschreibung“, kjer stoji da ima „Nase regular“? Jaz pa sem mu povedal, da ga bodejo gospod župan še pred volitvijo spoznali, takrat ko bode moral plačati občinsko doklado. In on se je „potroštal“ in pit sva ga šla en glažek na zdravje Zdižnovo. Domov gredé prikrevsam skoz Drevlje in tam vidim precejšno kopo babnic, v njih sredini^ pa Bartlna, kako jim je nekaj „pridigoval“. „Šent“, mislim si, „to je pa zborovanje; greš poslušat!" In Bartl je razlagal, kako bodo, ko „Nemci" zmagajo, vse cerkve prenaredili v „špitale“. Tačas pa je stara Miševka vprašala: „Ej, kam bodo pa monštranco djali?" »To se vse drago prodà«, odrezal se je Bartl. Podjetna pa sta, Bartl in Zdižen, mislim si in bergljam naprej proti Vratom. Sicer pa ne bojte se, gospod urednik. Tako hudi časi ne nastopijo. Pomislite samo, da naši „liberalci“ ne storé vse tako, kakor govorijo. Kako so se tačas rotili pri Merlinju, da sem se bal, da mi mojega prijatelja Zdižna kar živega ne popražijo. Sedel sem za pečjo in pil glažek prav dobrega sladkega in slišal sem, kako so storili zbrani občinski očetje „strašno obljubo", da Zdižna ne bodo volili več za župana. — E, sedaj vam pa županuje, in proti
njemu so bili samo štirje glasovi! O ja, „beseda dana" ! Na besede treba paziti. Ko bi ne bila Ghon in Steinwender tako nerodno govorila v državnem zboru o slovenskih občinah in slovenskih šolah, pa bi imeli mi danes v Strajivesi slovenskega župana in prosili bi za šolo. Te so se zbali go-spòda nekod in — Zdižen je moral biti župan — tako je potuhtala moja stara grčava glava. — Sicer so oče Taučar baje enkrat zinili besedo: „Meni je vse jedno, ali hodijo moji otroci v nemško ali v slovensko šolo". Ko bi le bili drugi liberalci tudi tako nepristranski! No, zdaj me pa že roka in oči bolé, ker nisem navajen toliko pisati. Starost je slabost. Ja tačas, ko smo ,,na Laško marširali" bilo je še drugače. Pa plačati vam za to pisanje nič ni treba, gospod urednik. Nisem tak skopuh, kakor tisti gospod, ki se že sedem let na Bistrici slovenščine uči, pa še nič ne zna. Tisti gospod dobil je za neko pisanje — kakor pravijo — od onega doktorja, ki kruleča rjoveča živinčeta zdravi,
—	če ga kdo pokliče — kar se redkokrat zgodi
—	od tega doktorja dobil je oni gospod en cel goldinar, da je ovega študenta, ki za jezičnega doktorja študira, pa po sili neče biti „Nemec“ — v „Beljaški Urši" prav grdo ozmerjal. Ko sem bral tisto zmerjanje in grem skoz Zahomec, pa zagledam Abujevega, mislim si: „Tega bode pa jezilo". „Kaj še", mi reče „to je nemška kultura". Gredoč čez klanec v Gorje premišljeval sem o nemški kulturi. — Torej, gospod urednik, goldinarja nečem imeti, a če pridete na „žegen“, plačate ga en liter. Pri vincu mi bodete potem povedali, kaj prav za prav pomeni tista nemška beseda „forder-lich", ktere vsi naši „Nemci“ ne razumejo. Stala je namreč v „rekurzu“ in biti mora strašna, ker hočejo „liberalci“ radi nje tožiti. Torej pomislite, kaj ta spaka prav za prav pomeni. O „žegnu“ mi potem poveste, in če nima prehudega pomena, da bi človeku v grlu ne obtičala, upam, da nama bo jed in pijača — ktero bodete seveda vi plačali
—	prav „forderlich“.
Pozdravlja vas vaš stari Ziljski vandrovček.
Glasovi nasprotnikov.
Stare čenče in laži,
pomešane z navadnimi psovkami, pogreva Stein-wenderjev list „Karntner Nachrichten" št. 67. Govori v članku o celjski slovenski gimnaziji, ki po njegovih mislih kruši nemško „posest“ (Besitzstand). Potem pa pravi, kako so nekdaj Slovenci in Nemci v miru med seboj živeli, in kako so se Slovenci radi nemško učili ter radi pošiljali otroke v nemške šole, dokler niso prišli slovenski „hujskači", ki so ta mir razdrli. S takim pisarenjem kažejo nemški nacijonalci, da o starih časih čisto nič ne vejo. V starih časih so slovenski kmetje svoje sinove na Nemško v službo dajali, da so se tam nemško naučili; pa tudi Nemci so svoje sinove na Slovensko v službo dajali, da so se slovensko naučili. To pa ni res, da bi se bili Slovenci v šolah nemščine naučili. Pa tudi to ni res, da so koroški Slovenci v prejšnjih časih hodili v nemške šole. V čisto starih časih sploh ni bilo veliko šol, v časih absolutizma, v letih 1851 do 1860, ozir. do 1. 1869. se spominjamo verskih in v resnici dvojezičnih šol; šolske bukve so bile take, da je bila ena stran nemška, druga pa slovenska; na učitelju je bilo ležeče, ktere strani se je bolj držal: splošno pa se more reči, da se je učilo v obeh jezikih. Še le potem, ko smo dobili novo šolsko postavo, so liberalne šolske oblasti pravico zasukale, da so slovenščino skoraj čisto izrinile iz šol. Leta 1870. so sicer popra-ševali občine, v kterem jeziku naj se poučuje ; večina slovenskih občin se je izrekla, naj se uči v obeh jezikih. Zakaj se pa šolska oblast ni ravnala po teh željah? Zakaj je „utrakvistične“ šole tako uravnala, da so skoraj čisto nemške ? Kdo je tedaj „mir“ na Koroškem prvi prelomil? Kdo je Slovencem njih nàrodne pravice krušiti in kratiti začel? Na to naj nam odgovori časnik mladih Steinwenderjevcev, če njegov spomin in zgodovinska vednost tako daleč nazaj seže!
Nadalje kvasi nevedni hujskač v omenjenem članku, da smo slovenski „hujskači“ samo iz sovraštva do Nemcev začeli ustanovljati slovenske posojilnice; da so prej slovenski kmetje svoj denar v nemške hranilnice nosili in tam tudi denar na posodo dobivali in da niso čutili potrebe po kaki slovenski posojilnici. To je pa grda laž, da so se slovenske posojilnice ustanovile samo Nemcem navkljub. Pač smo imeli z njimi tudi stranski namen, da se otresemo nemškega jerobstva, tembolj, ko smo videli, da nemške hranilnice sv oj čisti dobiček le za mestne in nemške naprave obračajo; glavni namen je bil pa vendar le ta, da se našim kmetom pomaga. Kdor je hotel od hranilnice kaj na posodo dobiti, moral je advokata najeti, prišli so hišo in posestvo
cenit, včasih je bilo treba prej še kakega druzega upnika zbrisati ali pa plačati, da se je umaknil v gruntnih bukvah na drugo postavko ; tako je imel kmet včasih do 100 gld. stroškov, prej da je od hranilnice kaj dobil, in je moral še kake tri mesece čakati. Kdor je bil pa že precej zadolžen, tak sploh nič ni dobil. Pri posojilnicah pa dobivajo posojila a) brez stroškov, b) hitro in c) dobijo tudi precej zadolženi posestniki, da pripeljejo le dobre poroke. Kmet ne potrebuje vselej 1000 gld. ali več ; včasih mu je pomagano s 100 ali 50 gld. Zavolj teh pa ni vredno, advokata najeti in pri hranilnici prositi za posojilo ter si nakopati toliko stroškov, kolikor je vsega posojila. V takih slučajih so posojilnice najbolj pripravne. Ljudje so jih tudi veseli. Vprašali bi Steinwenderjev list samo še to: če so mestne hranilnice tako dobre in priporočila vredne, zakaj pa potem tudi nemški kmetje napravljajo vaške posojilnice? Ne samo katoliški, tudi liberalni kmetje jih ustanovljajo. Zakaj pa ste liberalci napravili posojilnice v Kot-mari vesi in v Žrelcu, kjer je vendar celovška hranilnica tako blizo?! Ali ste nemara tudi vi „hujskači“, da podirate nemško hranilnico? Predrzni pisač očita slovenskim „hujskačem“ (kakor nas rodoljube dosledno imenuje po koroški šegi) še sledeče reči: „da mi Slovencem pravimo, da je nemški denar brezbožen (kaka budalost!), da je nemška druščina malo vredna in sovražna, da se nemške druščine izogibljemo in jo sovražimo itd.“ Cela dežela je naša priča, da slovenski rodoljubi nikdar niso tako govorili in tako delali ; pač pa je resnica, da so mnogi Nemci od nemških časnikov tako zoper nas nadraženi in nahujskani, da „imajo našo druščino za malo vredno, da jo sovražijo in se je izogibljejo", ja še več, da naše rodoljube v javnih prostorih z zbadljivimi besedami napadajo in če treba, tudi s pestjo, ako se jim ne umaknejo. To je uspeh in zasluga takih v resnici hujskalnih ali ščuvalnih listov, kakor so „Freie Stimmen", „Villacher Allg. Volkszeitung" „Karntner Nachrichten", „Marburger Zeitung", „Deutsche Wacht", „Tagespost“ itd. S kakšnimi lažmi zoper nas hujskajo, smo v tem članku menda jasno dovolj pokazali.
Politični pregled.
Svitli cesar so bili pri vojaških vajah v Bu-dejevicah na Češkem, povsod navdušeno pozdravljeni. Potem so šli v Štetin na Nemškem, kjer sta si s cesarjem Viljemom skupno ogledala vojaške vaje. — Dné 17. t. m. so se začele občinske volitve na Dunaju, ter se nadaljujejo 23. in 26. t. m. Bog daj kristijanom zmago ! — Dné 15. t. m. so se liberalni poslanci zbrali v Aussee v gorenji Avstriji. Par dni poprej pa so bili na Dunaju zbrani skoro vsi cesarski namestniki. Ob enem potuje okrog grof Badeni, prihodnji ministerski predsednik. Nekaj se kuha, pa kaj, to bomo kmalu zvedeli. — V Pfibramu na Češkem se je dobro dovršil prvi češki katoliški shod. Udeležencev je bilo okoli 2000. Prisotni so bili 4 škofi. — Mla-dočehi so spet nepremišljen korak storili. V Ne-pomuku je bil že več let načelnik okrajnega zastopa grof Harrach, eden najboljših čeških rodoljubov. Pri letošnjih volitvah so ga pa vrgli, ker njih politike ne more pohvaliti. Grof Harrach, je ustanovnih češke šole na Dunaju, on je tudi sprožil misel in ustanovil gospodarsko društvo za Dalmacijo, on podpira ne samo češke, ampak tudi tuje pisatelje in umetnike, sploh je on vrlo omikan mož, goreč za vse dobro in lepo, pravi vplemenitaš od nog do glave. In takega moža Cehi zavržejo ! Mi Slovenci bi bili veseli, ko bi ga imeli. — Minister Banffy na Ogerskem je obljubil, da bo po nedolžnem zaprte Rumunce iz ječe spustil. Kaka milost! Najnovejši telegram potrjuje, da je ogerska vlada izpustila res te nedolžne Rumunce iz ječ. čas je že bil!! — Srbsko mejo je morala ogerska vlada za prešiče zopet odpreti, ker jo je po krivici zaprla. Tako nam Madjari povsod sramoto in sovražnike delajo. — V Nemčiji so slovesno praznovali 251etni spomin, od kar so Francoze premagali. Socijal-demokratični listi so se pa iz teh slavnostij norčevali, češ: še zdaj se veselite, da ste toliko in toliko Francozov pobili; ali je to kaka čast, da se ljudje med seboj koljejo? Tega bi se morali le sramovati. Nemškega cesarja je pa tako pisarenje hudo razjezilo, tako da je govoril prav ostre besede proti demokratom. Oni se mu pa smejijo. — Pri katoliškem shodu v Torinu na Laškem je bilo 20 škofov in nadškofov. — Divji Arnavti ali Albanci so poplenili (oropali) 60 krščanskih vasij v Mace-doniji; tudi so pobili mnogo ljudij. Turška vlada pa take reči mirno gleda, morda se jej še dobro zdi. Taka pravica je pod Turkom. — Celovška kupčijska zbornica je dr. pl. Rainerja izvolila za državnega poslanca s 14 proti 12 glasom.
Gospodarske stvari.
Troča voda za rastline. Ako uvele odrezane cvetice, kojim nekoliko prikrajšamo peclje, vtaknemo v vročo vodo, ožive zopet. To pomaga tudi bolnim rastlinam po loncih. Ako je sploh rastlino še mogoče ozdraviti, najboljše zdravilo je vroča voda, s ktero jo nekolikokrat zalijemo ali pa vanjo lonce z rastlino vred nekolikokrat poveznemo. Oleander itd., ki noče cvesti, moramo z vročo vodo prisiliti, da cvete.
Novica r.
Na Koroškem. Znani rodoljub, profesor gosp. Josip Lendovšek v Beljaku, je nevarno zbolel. Priporočamo ga v molitev. — Pri vojaških vajah si je nogo spahnil ziljski rodoljub visokošolec in rezervni častnik g. Svitar. — V Dvoru pri Pliberku je pogorelo četvero poslopij. —■ V Celovcu se je ustanovilo društvo sv. Bonifacija v podporo revnim cerkvam. — Dveleten deček je utonil v Dobu pri Pliberku. — Na Brdu je IBleten deček prišel pod voz in nesrečno smrt storil. — Suša je naredila po Koroškem veliko škode. Hajde bo malo. V podjunski dolini tudi belega žita niso veliko naželi.
—	Dné 1. vinotoka se odpre v Celovcu nova kupčijska šola. Imela bo tri letnike ; dečki se bodo sprejemali z 12. letom in dovršijo šolo s 15. letom.
—	Naš domači umetnik, podobar g. Vekoslav Progar, je dovršil krasen umotvor : ustajenje Gospodovo iz belega kararskega marmorja. V sredi Kristus s pogledom na viš, desno roko dvigajoč iz groba ustaja; ob stranéh trije vojaki, dva na tla vržena, tretji bežeč; iz daljave pridejo tri žene. Podobe so jako natančno in lepo izklesane. Podoba pride na grobišče grofov Eggerjev v Rotensteinu. — Znorel je dr. Dinzl v Beljaku. — Zadnji požar v Beljaku je podnetil iz hudobnosti komaj 7 let star deček. Njegovo mater s šesterimi nezakonskimi otroci so pognali iz mesta. — Pojutranjem 22. t. m. bo zboroval „bauernbund“ v Borovljah. Kot govorniki so napovedani Kirschner, Ghon in Krassnigg. Ali so tudi ti „hujskači", ker zbore napravljajo?
—	V Železni Kapli imajo letos veliko sadja. — Pri Grabštanju je v Krki utonil neki vojak koroškega polka. -— Shod našega političnega društva v Lipi pri Rudi se je prav sijajno dovršil. Prišlo je blizo 200 poslušalcev, med njimi 6 duhovnikov. Govori treh govornikov so naredili globok utis na ljudstvo, kakor se je poznalo iz splošnega navdušenja. Dné 29. t. m. bo shod v Grebinju ; tje utegne še več ljudij priti, zlasti pričakujemo, da pridejo gorjanci v polnem številu. — Za državno poslanstvo mesta Celovca namesto dr. Rainerja sta se oglasila urednik Dobernik in profesor Meingast. Konservativni, slovenski in zmerno liberalni volilci bodo glasovali za poslednjega. — Shod našega političnega društva v Grabštanju se je dobro obnesel. Nastopili so trije govorniki in napravili dober utis. Poslušalcev je bilo 70 do 80. — Slovenski učitelj M. Ivanetič je našel v Bosni zelo zdravo vodo, ki je že mnogo ljudij ozdravila. Zdaj je spisal in založil knjižico: „Sičara“, dieWunder-quelie Bosniens“. Cujemo, da bo ta popis v kratkem izišel tudi v slovenskem jeziku. — V Brežah je pogorelo 47 hiš in 18 drugih poslopij, škode je 200.000 gld.
Na Kranjskem. V Ljubljani se je ustanovila ljudska posojilnica. — Zlato poroko je obhajal Štefan Žužek, pekovski mojster v Ljubljani. — Dné 15. t. m. je bil škod Vipavskega katoliškega društva. ■—■ Razne liturgične knjige za duhovne in molitvenike za ljudstvo priporoča katoliška bukvama. — Troje poslopij je pogorelo v Velikem Otoku pri Postojni. — V Dešnem pri Moravčah je pogorelo osem gospodarjev. — Gospod notar A. Kupljen v Črnomlju je spisal knjigo „Odlomki iz ndrodnega gospodarstva". Velja 30 kr. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
—	Ljubljanska kaznilnica se bo odpravila. To je sreča za ljubljanske obrtnike. — Pri Gorjah sta utonila 131eten fant in 21etna deklica. — V Kranju so nagloma umrli bisernomašnik, upokojeni župnik Habe. — Davica je med otročijo v črnem vrhu pri Idriji.^
Na Štajerskem.. Na Posavju so imeli prav slabo letino; še za seme ne bo dovolj žita. Ubogi kmet! — Celjski nemčurji se obnašajo vedno bolj surovo. Nedavno so napadli dva slovenska gospoda samo zato, ker sta v kavarni po slovensko govorila.
—	V Pasji vasi pri Brežicah je bukev ubila kmeta Preskarja. — „Slovensko društvo" priredi v kratkem shode v Slov. Gradcu, Slov. Bistrici, Trbovljah in v Kozjem. — Dobro so se dovršili politični shodi pri sv. Barbari, v Negovi in v Vuhredu.
—	V Dobjem je 161eten fant v apnenico padel in se do smrti opekel. — V Muri je utonil mlinarski hlapec Fr. Tušek. — Bralno društvo se je ustanovilo v Krčevini pri Ptuju. — Velik požar je bil na Bohovi pri Hočah. Menda je pogorelo 15 hiš.
Na Primorskem. Na Goriškem imajo volitve v deželni zbor. Po sedanjem volilnem redu zamorejo Slovenci samo 10 poslancev v zbor spraviti, Lahi in Furlani pa 11 ; in vender je Slovencev dvakrat toliko v deželi, ko Furlanov in Italijanov. Prva skrb Slovencev mora biti, da poslovenijo Gorico, druge pomoči ni. — Slovenskega zdravnika nujno potrebujejo v Kobaridu. — V Trstu je strela užgala papirnico. Blizo 1000 delavcev je ob kruh.
Po drugih deželah. Na Ogerskem je umrl nadvojvoda Vladislav, drugi sin nadvojvode Jožefa. Padel je na lovu, puška se sproži in kroglja mu gre v nogo ter kost zdrobi. Rana se je prisadila in tako je moral ubogi princ umreti, še le 20 let star. — Tudi nadvojvoda Franc Ferdinand, o kterem se je mislilo, da bo prihodnji naš cesar, je menda hudo bolan na pljučih. — V Jolietu v Ameriki se bo naredila slovenska šola. Hišo že zidajo. Če to urednik Dobernik zve, ga bo taka jeza prijela, da še za državni zbor ne bo hotel več kandidirati. — V Riveru (Amerika) se je most pod vlakom podrl. 35 vagonov je padlo v vodo, mnogo ljudij je utonilo. — V Srbiji je bil nedavno hud boj med orožniki in roparji. Dva orožnika in osem roparjev je ostalo mrtvih. — V Parizu so nedavno sodili PTletnega mladeniča, ki je umoril staro žensko in jej vzel 80 kr. Ni kazal nobenega kesanja in nobene vere. Njegov zagovornik je rekel sodnikom in poslušalcem: „Ta nesrečni mladenič ne taji svojega zločina in ga tudi ne obžaluje. Kdo je kriv, da nam prirašča taka mladina ? Tega so krive brezverske šole! Tukaj v sodni dvorani visi podoba križanega Odrešenika, pa iz šol ste jo pahnili in pregnali. Na zatožno klop bi jaz posadil vas vse kot zastopnike človeške družbe, ktera je Boga iz šol pregnala, da nam tista zdaj vzgaja take hudobneže." — Grozna nesreča se je prigodila v Ribordoni na Laškem. Tam je v neki hiši mnogo romarjev prenočilo, moški pri tleh, ženske v prvem nadstropju. Žensko dvorano, kjer je ležalo 400 žensk, so od zunaj zaklenili, najbrž je hišni gospodar ključ s seboj vzel, da bi se kaj nespodobnega ne zgodilo. Po noči je pa začela hiša goreti in ženske niso mogle bežati, dokler niso možje duri ulomili. 50 žensk je zgorelo, še več je pa hudo opečenih.
Vabilo.
Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico priredi v nedeljo dné 22. kimovca t. 1. v Prevaljah shod in čarobno predstavo (g. Fr. Briickner). Udje društva (ki morajo prinesti izkaznice s seboj) so prosti, neudje plačajo 20 kr. vstopnine. — Ker bode predstava g. Briick-nerja zelo lepa in zanimiva, pridite delavci in prijatelji delavcev v prav velikem številu! Odbor.
Vabilo.
Slovenska čitalnica v Glinjah bode imela v nedeljo dné 29. kimovca 1895 ob Y24. uri po-poludne v gostilni Lovro Zablačana na Trati svoj letni obeni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo odbo-rovega delovanja. 3. Vpisovanje novih udov in pobiranje letnih doneskov. 4. Razni govori. 5. Volitev novega odbora. ■— Po zborovanju prosta zabava. Med posameznimi točkami in pri prosti zabavi poje slovenski moški pevski zbor. — Prijazno vabi k obilni udeležbi	odbor.
gjajf Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se Celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob 1/28. uri zvečer v mali vrtni dvorani hotela „pri Sandwirth-u“. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli!
Iioterijshe srečhe od 14. kimovca.
Trst	70	4	36	45	61
Line	42	25	7	65	35
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gid.	kr.	gid.	kr.
pšenica		4	85	6	8
	4	30	5	35
ječmen		3	50	4	35
oves		2	25	2	90
hej da		3	80	4	70
turšica (sirk)		4	45	5	50
pšeno 		8	—	10	—
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		1	10	1	75
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—-	—
Sladko seno je po 2 gld. 20 kr. do 2 gld. 40 kr. kislo 1 gld. 40 kr. do 2 gld. — kr., slama po 1 gld. 60 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 67 do 70 kr. kila, maslo in puter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo I mesarji po 35 do 37 gld. stari cent.
Gostilnica in kramarija,
zraven okoli 5 oralov zemljišča, blizo železniške postaje, močno zidana, dobro obiskana, se prodà iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Letni promet je 8 do 10 tisoč gld. Več pové Valentin Fale v Srejah pri Vrbi.
Malo posestvo,
10 mernikov posetve, nekaj travnikov in gozda, pohištvo v dobrem stanu, blizo Pliberka, je na prodaj. 700 gld. kupnine lahko na hiši ostane. Več pové F. Vogel v Pliberku.
Vazno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne I»latrai ni CC, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovcu, Burggasse št. 12.
is
ti

IIOAI1P3 takoj sprejme pri dobrem ravnanji Ulst/lltrd Jakob Pissiak, čevljarski mojster v Celovcu, kolodvorska cesta (Bahnhofstrasse) h. št. 35.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
,IG. HELLER, DUHAJ
HT sb phaterstrasse
Preprodajalci se ilòejo.
Cerkvena glasba.
Na novo so izišle sledeče Ign. Hladnikove pesmi za mešan zbor. 15 obhajilnih op. 14. (četrti natis) 50 kr. 20 Marijinih op. 15. (tretji natis) 60 kr. 5TantumErgo in petero mašnih (drugi natis) 40 kr. Četvero Božičnih za solo, zbor in orgije (drugi natis) 40 kr. Alleili) a! 4 velikonočne, Regina co eli in Te D en m 60 kr. Yseh 5 zvezkov 1 gld. 80 kr.; prvi štiri zvezki 1 gld. 50 kr. — Vsi ti napevi so jako melodijozni, lahki in za zbore po deželi namenjeni, in da tem res ugajajo, pričajo dovolj nove izdaje. Dobé se pri Igu. Hladniku, v Novem mestu na Dolenjskem.
IVAN SCHINDLER
&,VV.”Ž^a,1kYadVnačlVffifi1,enaptbg0oUa>
STROJEVE. S PRAVE «ORODJE VSAKE VRSTI ZA KMETIJSKE.OBERTNIJSKE IN POHISNE NAMEMBE
Popravila se oreexemajo za najboljšo in najprimernijo ixpeljaoi OsKirbovanj« po.amoemK Skladnih d.Coo la strojene vsake vrsti-Kou flcVW na. na/vài òn tf^or^vc. itacùnq
*K3~®5r	-ssss-ss*,
Žggjg*» « Hlmbergit pri Dunaju..
IMF" Obrazne sle (portrete)
v oljnatih Larvah in vsaki velikosti
izdeljuje udano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo v okvirih kot olepšava izb in so pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dni in druge prilike.
Za rajnimi so najlepši in večen spomin.
Slike se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celò po takih, kjer je več oseh skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti.
M. Ogerčnik v Celovcu,
kolodvorske ulice (Bahnhofstrasse) štev. 35.

Ko* nadomestilo za bobovo kavo so prlporoòa J Najokusnejša, edino zdrava !n ob enei» po zdravnikih ženskam, otrokom tn bolnikom: | najcenejša primes k bobovi kavi jei
hreiner-
^rxwimmhwTi^ ^
«
• 8 ZLATIH KOLAJN x

mmrnm,
v celih zrnih,
(ki se ne dajo ponarejati
Pozor: zahtevajte in jemljite — le izvirne zavoje z imenom W ..Kathreiner”. “isa
Se dobi povsod: l\2 Kile za 25 kr.^
9©0eS8©St2O»
J?
r

Sadjarjem!
^tlukalnlce za sati je in grroKtlje
po najnovejšem, izbornem načrtu, izviren izdelek s stanovitnim dvojnim pritiskom, kterega moč se dà poljubno uravnati.
Jamčimo, da naša stiskalnica za 20 odstotkov več dela stori, ko vsaka druga. Sadni in grozdni mlini, stroji za robkanje grozdja, popolne priprave za izdelovanje mošta, stoječe in premakljive, mlini in stiskalnice za pre-šanje raznih jagod in pridobivanje sladkih sokov, sušilnice za sadje in prikuho, najnovejše, patentirane brizgalnice za grozdje in zelišča, „sifonijet4 imenovane, ki se same gonijo, izdeljuje kot posebnost tvrdka
«I. MAirsymTli i©, da?.
C. kr. izključlj. privilegirana
tovarna za kmetijske stroje, livarna železa in fužina na par, j	Dunaj, II. Taborstrasse 76.
Ceniki s mnogimi pohvalnimi pismi se delijo zastonj. — Zastopniki in prektipci strojev se sprejemajo.
Svari se pred ponarejenimi izdelki.


P, n.
Bliža se jesen in zima, zato se usojam, opozoriti na moj izdelek, namreč na znane „DitmarjeYe SYetilnice“, ki so znane po celem svetu ter se vedno še holj razširjajo. Kdor ne napreduje, tak nazaduje! Tega na-
svatihiioe 'vedlfše	SSšelal, da^o zmh
rom lepše svetile, pa	w»ww«*.w	$i> tudi leto za letom
prijetnejšo odliko zadodile. To se mi je posrečilo v tako polni meri, da si oskrbijo povsodi, kjer potrebujejo močno, svetlo luč, pa iz gospodarskih ali krajnih uzrokov ne morejo upeljati svetilnega plina ali pa električne luči, moje petrolej-
ima ena sama to- w	** ®	svetlobe, ka-
kor 58 do 130 sveč. Te krasne svetilnice se priporočajo posebno za velike prostore, kakor za dvorane, gostilnice, kavarne, uradnije, šole, tovarne, delavnice itd. Moje svetilnice so raznovrstnih oblik, kakor jih ta ali oni za različno rabo potre-	kuje: So take, da se
obesijo na strop, druge CN	j	iza na steno, druge stoječe, da se postavijo	tM.	na mizo, druge za v
rokah nositi in z njimi okrog hoditi, druge za ceste, druge za stebre itd. Tako zamorem vsakemu brž postreči, naj potrebuje svetilko za izbo ali klet, za lopo, ali za dvorišče ali za cesto.
Ditmarjeve svetilnice se lahko naročijo v vsaki boljši prodajalnici za gla-ževino, svetilnice itd.	^ X? I) T'IM! A. H
c. k. priv. tovarna za svetilnice in druge rudninske izdelke
na Dunaju
III., Erdbergstrasse 23—27, Schwalbengasse 2—4.
Hiša z enim nadstropjem,
na novo popravljena, sredi Celovca, posebno pripravna za kakega branjevca, mesarja, ključarja, sodarja, izdelovalca sode itd., obsegajoča v pritličju: klet, prodajalnico, izbo, kuhinjo, jediluo shrambo, še eno drugo izbo in skladišče (magacin); v I. nadstropju : 3 velike, svetle izbe na ulico in 2 manjši izbi pod streho z asfaltovim tlakom, še eno izbo in skladišče za žito, — se prodà za 8500 gld.; 5000 gld. zamore vknjiženo na hiši ostati. Več pové Peter Wilhelm er, branjevec, Priesterhausgasse št. 10 v Celovcu.
Služba mežnarja in organista
se oddà v Timenici. Več pové cerkveno predstojništvo v Timenici. Pošta : Škofjidvor (Pischeldorf in Karnten).
Organist
najde službo v Žumberku, pošta Kostanjevac, na Hrvaškem. Posebno bi dobro izhajal, ako bi bil ob enem krojač, ker v celi okolici ni nobenega krojača. Ponudbe sprejema tamošnji župnik M. Belavič.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.