Murska Sobota, 26. julija 1990 • Leto XLII • Št. 28 • Cena 8 din Sl SAM Prekretnica Predse POČIVAJO gozdovi sončno TA TE PREGOVORA VREME Majda Horvat ČLOVEK, POMAGAJ ^TSSNO35V64O7 pušan Lopa1 dokazi, da sploh SGP POMURJU SE MAJEJO TEMELJI l°c‘ da je preveč, tako po ,Q Svilen ■(em’ na katera področ-bj S? sc nanašajo. Država । lQ Preveč širokogrudna. ^Palc^r v$e ne le po Pomurju. I ^!)ani 4 v v,adnih krogih v I ^solnk ,0 tudi težko prodre-I '^ujein - roPadejo programi, ki »e. Jej°se denarno pomoč drža DEN Ob Jakobu (25. julija) pšenica zori ali zgori; grozdje pa na božjo pot odide in šele ob Jerneju (24. avgusta) nazaj pride. Veliki srpan (avgust) kar ne skuha, tudi kimovec ne prekuha. Ji ’ si V vsakem sistemu, so | k "njla^u socialnih pomoči vi^sejp0^' in nepravilnosti in delil kalera pomoč neupra-JSel. a); a’ Pa vendar nas bega > Cio(ekeS Prišel čas s sl°8aj Sil5's'kriv P?ma8aj si sam al' । ’ Zato J jda si lako nizko pa-th^kai„^ice pripiši sebi in Ab bo misel tor Po Namenjena predvsem J“ 'n ir„n ed potreb sedanjega '°jezaprofitne-'č^onP?p^^ v delovanju \en,? ‘m razmišljanjem m ^da 'tanje, kateri nia „a rešit?,, . , razocarani, ^etn^a v izbrn abn' in razbH-> > (za „ ?Ce' Tudi s pre-^^■SPoznan^1^ ce,° š°-skup^’ da delegal' '"Z^beno ' n,s° za tako j ^‘alno 0grO4 budem, ki Kut ^ar^' Pojemajo pako pom°č ali na- k ne kateri, nn 0 razmišljali in Obijal aiVendar 'eSa nih- U8ovarjal- 1 sis^a S °hsodbe. ™ . '“i da je preveč Slovence v Rad9onskem kot“ bo »puc mašina« z lariKv.^ -r oričkem, podobne so bile še v neka-Vostnii^a Foto: Nataša Juhnov možnosti na iviau^._. jo pripraviti tudi temeljit sanacijsiu tudi povezovanje z večjimi gradbenimi podjetji v siuvv..^ je tudi ena od možnih rešitev za SGP Pomurje. Seveda pa bo takšna odločitev tudi težka, saj nihče ne bo vzel Pomurja takšnega, kot je, marveč bo potrebnih nekaj odločilnih rezov.« Skratka: SGP Pomurje je v velikih težavah, ki sicer niso nerešljive, zahtevale pa bodo nekatere odločne poteze, ki pri večini delavcev ne bodo naletele na ustrezen odmev. Že sedaj je veliko negodovanja med zaposlenimi (od 1025 zaposlenih jih je skoraj 700 v treh kategorijah: nekvalificirani, polkvalifi-, cirani in kvalificirani), saj so njihovi osebni dohodki zaradi I pomanjkanja denarja med najnižjimi v občini Murska Sobota. Jesen, rok, do katerega morajo predložiti sanacijski program, na se nezadržno bliža. Zlato in srebro za Kocmuta V As snu na Nizozemskem se je končalo svetovno prvenstvo invalidov, na katerem so se odlično odrezali tudi jugoslovanski športniki, saj so osvojili 24. medalj. Rudi Kocmut iz Gornje Radgone je tokrat dobil kar dve kolajni. Najprej je bil v teku na 1500 metrov drugi, potem pa se je povzpel tudi na najvišjo stopnico, saj je zmagal na 800 metrov dolgi progi. se s*lovito vnemo in močjo je t nova oblast, z drugačno 2a človeka, navadnega n .'ka- J ljudeh je našla oporo (bila) upanje in rešitev ttn^jske težave. Pa ne le tista krni J0, izbrana za domači ’,0'’Q»a uradnih usta-. s0c».i ,n to prav v Problemi ob zlo-v b« Bi0 ras,ei° m v 'J"-/J1' so^i^^^uosti (moči) kje si bo po-ski iskal pomoči? Vestnikov koledar od 26. julija do 2. avgusta 26. julij, četrtek, Ana 27. julij, petek, Gorazd 28. julij, sobota, Viktor 29. julij, nedelja, Marta 30. julij, ponedeljek, Angelina 31. julij, torek, Ignac 1. avgusta, sreda, Alfonz ležavah), ampak s°cia| ■ da sm° za tako ~ Program prerevni. ugovarjati. V Pr, '"e poliH^^ramu razvoja D v Sloveniji je res 1 sPlokn° delČV‘deno prostovoljno kil ^sosedska Pomoč in I b° (pan- Oveka sočloveku. A 1 'rporm^^ obuditi v ljudeh nor^h kur je | pa je tudi zato, I a Usn,‘lie^ P°sebej ni prizna-1 oh, stvo je celo očrnila Na levo, na desno, pred »bintanjem« je treba odstraniti grobe smeti,p la svoje delo. To je le delček z nedeljske žetvene prireditve v Radovcih terih pomurskih krajih. Bogastvo žetvenih običajev si oglejte na zadnj rt—, »Srečanje s predstavniki štajerskih Slovencev, ki živijo v Avstriji, se mi zdi izredno pomembno, saj je bilo tako rekoč prvo uradno srečanje teh Slovencev s predstavniki slovenske vlade. Prepričan sem, da z demokratizacijo v Sloveniji tudi za ta del naše narodnostne skupnosti prihajajo nove možnosti, in vtis imamo, da prihaja v tem pogledu do nove samozavesti, h katere rasti bi radi po svoje prispevali. Ves ta čas smo vedeli, da ti ljudje še živijo, očitno pa jih doslej nihče ni uspel organizirati, saj živijo raztreseno v Radgonskem kotu. Zdaj kaže, da je do te volje prišlo, saj tam deluje društvo, ki upa na spodbuden razvoj, in prepričan sem, da se bo tudi ta plast slovenstva počasi-odkrila in zaživela v novi kakovosti.« Je tale izjava predsednika slovenskega izvršnega sveta Lojzeta Peterleta, ki jo je za naš časopis izrekel na ponedeljkovem pogovoru s Slovenci iz Radgonskega kota, novo upanje za reševa-■ ’*• "'»hlemov ali pa zgolj protokolarno srečanje? Več na 3. strani Velike — likvidnostne težave — Za rešitev najnujnejše^- -potrebovali 50 milijonov dinarjev — Nujna bo reorganizacija podjetja — Nekatere rešitve na vidiku — Večjega odpuščanja delavcev ne predvidevajo V SGP Pomurju se obeta dolgo in vroče poletje. Čeprav so se težave pojavile šele sedaj, pa imajo problemi tega podjetja korenine v preteklosti. Trenutno se v SGP Pomurju ubadajo z veliko nelikvidnostjo, prevelikim številom zaposlenih glede na trenutni obseg dela in neustrezno organiziranostjo celotnega podjetja. Te dni se vrstijo sestanki, pa katerih skušajo vodilni v Pomurju najti nekatere rešitve. Kratkotrajnih žal ni, saj J banka (LB-PB, d.d.) ni pripravljena dati 50 milijonov dinarjev, , da bi v Pomurju rešili najbolj pereč problem — pomanjkanje gotovine. Podpredsednik soboškega izvršnega sveta, gospod Janko Halb, je takole ocenil trenutni položaj v SGP Pomurje: »Osnovni problem je pomanjkanje del, premajhna konkurenčnost, in če ni dela, potem ni dohodka. Nujna bo reorganizacija podjetja v tri manjše profitne enote. Trenutno ni na vidiku večjega odpuščanja delavcev, kljub temu pa bo pri reorganizaciji nujno potrebno razmisliti o najbolj ekonomični ureditvi posameznih enot. V SGP Pomurje si prizadevajo, da bi dobili nekatere pomembne projekte in, kot kaže, imajo nekaj - -- Madžarskem in v Sovjetski zvezi. Do jeseni mora- --Mski orogram, ki bo vključeval •• Sloveniji, kar di, da bodo morali odpustiti 28 presežnih delavcev. Kaj se bo pravzaprav zgodilo s temi gozdovi — bili so nacionalizirani — je tačas še premalo jasno. Negotova pa je tudi nadaljnja organiziranost gozdnega gospodarstva. Zato delavci v tej dejavnosti težko pričakujejo nov zakon o gospodarjenju z gozdovi, ki naj bi izšel septembra. Jože Graj manjša kot lani. Spet pa so vložili precej sredstev v biološko obnovo (pogozdovanje). Moratorij velja za 2660 hektarjev gozdov v družbeni lasti od 8340 skupnih površin v občinah Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Tako bodo imeli v 2. polletju izpad pri sečnji 5.770 ..kubičnih metrov lesa oziroma skoraj 4 milijone dinarjev izpada uri dohodku. Lahko se tudi zgo- '„T“rlJM me£l ljudmi seje J PotnnJ?,0 družbenih ustanov C 0Vcku, ki so zapolni^ rTa|J)roslor pomoči med Ijud-'s% bil nastavljen tudi ves DRUŽBENI Kot je znano, je 7. julija začel v Sloveniji veljati zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lasti. Na Gozdnem in lesnem gospodarstvu v Murski Soboti, ki gospodari s temi gozdovi, so nam povedali, da omenjeni zakon dosledno spoštujejo in da niso resnične govorice, češ da so letos na veliko sekali v njih. Sečnja je bila v prvem polletju celo za okrog 10 odstotkov Dobra žetev, kakšna pa bo setev? V Pomurju se žetev bliža h koncu, saj je večina kmetov pšenico že požela, pa tudi v družbenih kmetijskih gospodarstvih so pretežni del pridelka že pospravili. Vse do začetka tedna je bilo vreme bolj ali manj naklonjeno žanjcem, v ponedeljek pa so nevihte prekinile žetev, nekoliko pa so si oddahnili tudi v soboškem Mlinopeku, kjer so teden dni pšenico prevzemali tako rekoč dan in noč. Napovedi strokovnjakov, da bomo imeli letos v Pomurju rekordno žetev, so se uresničile in to potrjujejo tudi podatki. S pridelki so seveda najbolj zadovoljni v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, kjer bodo na 2.078 hektarjih pridelali okrog 16 tisoč ton pšenice, s povprečnim pridelkom okrog 7,7 tone na hektar pa računajo, da bodo najboljši pridelovalci v Jugoslaviji. Že v lanskem letu so se s povprečnimi pridelki uvrstili na drugo mesto v državi, letošnje prvo mesto pa so jim zagotovili dosledna agrotehnika, kakovostno seme in seveda tudi vreme, ki je bilo naklonjeno posevkom. Ob rekordnih pridelkih pa bodo letos v Pomurju odkupili tudi rekordne tržne presežke. To kažejo že dosedanji podatki o odkupu, saj so do začetka tedna na vseh prevzemnih mestih Mlinopeka prevzeli že okrog 33 tisoč ton pšenice. Ker se žetev še ni končala, poznavalci napovedujejo, da bodo letos pomurski pridelovalci oddali okrog 40 tisoč ton pridelka. Do vključno nedelje so največ pšenice oddali v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, in to kar 10.934 ton, v Kmetijskem kombinatu Radgona so do tega časa naželi 2.440 ton, v Murskem polju KZ Križevci—Ljutomer 1.382 ton, v Ljutomerčanovem Poljedelstvu 742 ton in v Vinogradniškem gospodarstvu Kapela 144 ton. Z oddajo tržnih presežkov ne zaostajajo tudi kmetje, saj so od pridelovalcev v Kmetijski zadrugi Panonka prevzeli 8.030 ton, v lendavski zadrugi 3.206 ton, v KZ Ljutomer—Križevci 1.786, v KZ Gornja Radgona 1.198, v Ljutomerčanovi Kooperaciji 731 in v Kooperaciji VG Kapela 209 ton. j Če so pomurski pridelovalci pšenice letos zadovoljni s : pridelki, pa seveda niso s ceno, saj ta niti ob pridelku 5,5 tone j na hektar ne pokriva pridelovalnih stroškov. In čeprav bodo v | Pomurju ob letošnji žetvi odkupili rekordne količine pšenice, ■ se že zdaj postavlja vprašanje, kako bo z jesensko setvijo. Kmetje z izgubo namreč niso pripravljeni več delati, njihova zahteva, da bi za kilogram pšenice dobili vsaj 3 dinarje, pa je zaenkrat zapiana le na papirju. Ludvik Kovač Na 16. Strani je aktualno po svetu V Ljubljani sta se v ponedeljek za zaprtimi vrati sešla predsednik zveznega predsedstva dr. Borislav Jovič in predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan s sodelavci. Oba predsednika sta zatrdila, da sta se podrobno in odkrito pogovorila o prihodnosti Jugoslavije, kakor tudi o vseh razsežnostih jugoslovanske krize. Milan Kučan je dejal, da pri vseh vprašanjih, žal, niso našli skupnega jezika — to velja še posebej za odnose z JLA in TO. PRIHAJA PRAVA BARVA Tiho napetost med republiškim predsedstvom in »ostankom« (oz. bolje rečeno, večino) oblasti je bilo čutiti že dalj časa, kljub temu pa osuplja silovitost, s katero je zdaj odkrito udarila na dan. Najprej s sobotnim Kmeclovim, dan pozneje pa še s Kučanovim, sicer blažjim in manj direktnim nastopom. To ne napoveduje nič dobrega. Predsedstvo (notranje enotno?) očita zmagoviti oblastni koaliciji predvsem dvoje. Najprej to, da ga je postavila na povsem stranski tir. Drugi, splošnejši in hujši očitek se glasi: ta koalicija deluje v povolilni Sloveniji z »revolucionarno gorečnostjo«, v razmerju do Jugoslavije pa vsaj netaktično in s tem kontraproduktivno. Na odgovor morda ne bo treba dolgo čakati in v njem bo med drugim verjetno slišati, da so pristojnosti predsedstva ustavno zelo omejene in da mu nobena od tistih, ki jih ima, ni bila kratena. Formalno gledano je to res. Toda s političnega vidika bi bilo več kot potrebno in edino modro, da bi obe »strani« pokazali Poslej 27. aprila Na slovesnosti ob dnevu vstaje slovenskega naroda, 22. julija, so izročili letošnje nagrade vstaje. Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije, je v pozdravnem govoru ob tej priložnosti poudaril pomen narodnoosvobodilnega boja in povojne obnove Slovenije. Krona vsega tega, je dejal, pa bo nova ustava Slovenije kot suverene države slovenskega naroda. V boju proti fašizmu smo si ustvarili ugled v svetu in podoben ugled moramo doseči tudi zdaj — v, boju za drugačen položaj Slovenije in Jugoslavije v Evropi. Poleg tega je Milan Kučan povedal še, da bo po sprejetju nove ustave drugače urejen tudi koledar državnih praznikov. Po mnenju mnogih, tudi borcev, naj bi dan vstaje slovenskega naroda v prihodnje proslavljali 27. aprila, ko sicer praznujemo dan Osvobodilne fronte. maksimalno kooperativnost. Namesto tega je med njima prišlo do kratkega stika. Upajmo, da samo to. Kar zadeva predsedstvo, iz njegovih zadnjih izjav verjetno bolj kot »užaljenost« zaradi lastne odrinjenosti govori zaskrbljenost nad načinom in duhom, v katerem deluje nova oblast. V najnovejši spopad na slovenskem političnem prizorišču se pač nočemo spuščati kot razsodniki, vendar se krepi občutek, da nova oblast že kar praviloma pada iz konflikta v konflikt zaradi potez, ki v bistvu spadajo na stranski tir njenega delovanja in poslanstva. To ne koristi nikomur, tudi njej sami ne. Sedanji spor prizadetih »strani« zmanjšuje verodostojnost ene in druge, zmanjšana kredibilnost obeh skupaj pa slabi Slovenijo v celoti. Morda je prav zdaj prišel trenutek, da tisti, ki imajo največ-moči in odgovornosti, zajamejo sapo in rečejo: dovolj. To lahko rečejo tudi potihem, nejavno — toda reči bi morali. Janko Lorenci MANJ NAFTE ZSSR je obvestila skorajda vse svoje nekdanje zaveznike iz vzhodne Evrope, da jim bo prisiljena bistveno zmanjšati dosedanje pošiljke nafte. Razlog za to naj bi bilo večje povpraševanje doma zaradi obsežnih kmetijskih del, vendar pa poznavalci omenjajo vsaj še dva precej bolj pomembna razloga. Prva je novo sovjetsko politiko občutila Češkoslovaška. Prejšnji teden je bila prisiljena za polovico podražiti naftne derivate. Mnogi njeni državljani so nekako zvedeli za to, zato so pohiteli na bencinske črpalke. Nasploh se na Češkodlovaškem boje, da jim bo nafte kar precej manjkalo. Madžarsko vlado so sovjetske oblasti obvestile, da jim bodo za 30 odstotkov zmanjšale dobavo nafte po tako imenovanem naftovodu prijateljstva. Zato so se Madžari že začeli zanimati za nakup nafte na svetovnem trgu. Vendar pa je tam cena za zdaj kar visoka, saj si Madžari prej niso zagotovili nobenih nakupov. Sicer so Madžari v zadnjem času ustvarili precejšen državni devizni presežek, ki pa ga bodo zdaj verjetno v celoti porabili za nafto. Bolgarija dobiva iz SZ kar 93 odstotkov potrebne nafte, zato močno čuti sovjetsko omejitev. Nekatere njene rafinerije so se ustavile. V želji, da bi pomagala Bolgariji, je Turčija predlagala Iraku in Libiji, naj del svojih dolgov za prej kupljeno bolgarsko orožje poplačata z nafto. Za zdaj še ni gotovo, ali bo to mogoče. Po mnenju svetovnih izvedencev je sovjetska odločitev o zmanjšanju dobav nafte predvsem posledica zelo slabih razmer na področju črpanja nafte v ZSSR. Zaradi nacionalističnih neredov v Azerbajdžanu in Armeniji irF^Ncia7E”oDST6pAl Na slovenskem političnem prizorišču se rojeva nov zaplet ■ . kot očitna in v marsičem poučna posledica z volitvami spreme- I | njenega razmerja moči. Vladajoči Demos seje namenil razreši- ■ Iti predsednico slovenskega Vrhovnega sodišča Francko Strmo- • le-Hlastec na način, ki že sproža' glasne javne odmeve najraz- B Inovrstnejših intonacij. Včeraj je svoje videnje svojega »prime- . ra« na tiskovni konferenci v prostorih Vrhovnega sodišča v | I Ljubljani pojasnila tudi Francka Strmole-Hlastec. »Od podpredsednika republiške skupščine Vitodraga Pu- | | kla sem dobila pisno povabilo na razgovor z obvestilom, da bo ■ ■ prisoten tudi republiški sekretar za pravosodje dr. Rajko Pir- ■ 1 nat. To je po zakonu že začetek postopka za mojo razrešitev. B IBiI je pripravljen tudi predlog razlogov za takšno odločitev in . predlog za novega predsednika (Francka Strmole-Hlastec ga | I ni želela imenovati, menda pa gre za sodnika Vrhovnega sodiš- ■ - ča, bivšega člana ZK, op. p.). Povedali so mi, da je poglavitni I I razlog za predlagano razrešitev to, da sem bila članica CK ■ IZKS, in dodali, naj za razrešitev prosim iz zdravstvenih razlo- ■ gov. Teh pa ni in torej tudi ni razlogov za razrešitev. To sem obema povedala takoj, kljub vsemu pa sem si vze- । • la nekaj časa za razmislek,« je poudarila Strmoletova. »Med- < I tem sem opravila več razgovorov, med drugim s predsednikom | I skupščine dr. Francetom Bučarjem, izjavil je, da o tem nič ne ■ Ive. Ko sem vse temeljito premislila, sem se odločila, da takega B predloga za razrešitev ne sprejmem. Dolga leta smo si prizade- I ■ vali za neodvisno sodstvo kot temeljno pravico občanov. Če bi ] J se odločila drugače, bi bil to neposreden napad na neodvisno ] I sodstvo. Jaz osebno pri tem nisem pomembna. Predlog sem za- ■ Ito morala zavrniti in vse pristojne sem o tem že obvestila. Na- | daijevanje postopka je v rokah skupščine in njenih organov. ■ I Nisem prerok, da bi vedela, kakšen bo razplet. Upam le, da bo ■ skupščina ravnala po zakonih,« je povedala Francka Strmole- I i Hlastec. La m ■■ mi ■■■■■■ ■■ ■■■■■■■■■■ w ■■ J se je znižala tamkajšnja proizvodnja nafte, hkrati pa se je zmanjšala tudi proizvodnja naprav za izkoriščanje nafte, tako da jim te opreme manjka po vsej državi. Zaradi slabega vzdrževanja naftnih naprav v zadnjih šestih mesecih pa so imeli na naftovodih po vsej ZSSR najmanj tisoč večjih okvar. Proizvodnja nafte pa se je v ZSSR zmanjšala še zaradi nečesa. Številna dosedanja nahajališča so že precej izčrpana, zato iščejo nova. Ta pa so na precej bolj nedostopnih krajih, bolj na severu, celo na arktičnem območju, kjer je proizvodnja precej dražja zaradi težavnejšega dostopa in mrzlega podnebja. Ker SZ potrebuje trdno valuto, tudi več nafte proda na svetovnem trgu, zato je ne more več toliko prodati nekdanjim zaveznicam, ki jih je prej subvencionirala s poceni nafto. Te države pa so se zdaj znašle v posebno težkem položaju, saj morajo nafto kupovati na svetovnem trgu, kjer je doslej niso kupovale, zato jih tam tudi ne poznajo dovolj. Še posebej težko jim je zato, ker so v zadnjem času pokvarile prejšnje prijateljske odnose s številnimi glavnimi proizvajalci nafte v arabskem svetu. Obnovile so namreč stike z Izraelom, spremenile pa tudi politiko do Palestinske osvobodilne organizacije in Bližnjega Vzhoda na sploh. Zakaj Lončar molči? Skopski list je Budimirja Lončarja ob dogodkih na grško-jugo-slovanski meji prosil za intervju. Kljub prezaposlenosti je zvezni sekretar za zunanje zadeve govoril na televiziji, imel intervju za Borbo, odpiral razstave v Beogradu. V njegovem preobremenjenem rokovniku ni bilo časa le za obljubljen intervju Novi Makedoniji. Zakaj, sprašuje ta list. Veliko vprašanj, ki jih je postavila Nova Makedonija je bilo neprijetnih, ker so se poleg problemov, ki jih ima Jugoslavija s sosedi, nanašala tudi na (ne)dejavnost jugoslovanske diplomacije v pre-tekjih 45-letih. Če bi našel čas za intervju, bi diplomatsko izkušeni Lončar lahko »neprijetnost« vprašanj izkoristil in širše pojasnil jugoslovansko politiko do sosedov in podal platformo za odgovore na vsa vprašanja, ki obremenjujejo medsebojne odnose. Prav gotovo bi tako pomiril makedonska čustva. Ker pa se je izognil intervjuju, je Lončar le vnesel dvom, da bolj misli na tuja kot pa na makedonska čustva, zaključuje Nova Makedonija. ^IZ BEOGRADA PIŠE----------------------------------------------- Enodnevni prvi kongres Socialistične partije Srbije je trajal dobesedno ves dan, ves dan in vso noč, polnih štiriindvajset ur, če računamo tudi zadnji kongres Zveze komunistov Srbije, ki se je stopila s Socialistično zvezo delovnih ljudi v novo organizacijo levih sil Srbije. Potem so se pred beograjsko Saborno cerkvijo zbrale desne sile z namenom, da priredijo zadušnico vojvodi Draži Mihajlo-viču, ki pa je cerkvene oblasti niso dovolile, čeprav je bila množica desnežev kar impozantna. Kongres nastajanja socialistične partije Srbije naj bi bil slovesnost združevanja levih sil, spremenil pa se je v dolgo trajajoče in dolgočasno nategovanje kandidatne liste za glavni odbor nove partije, češ da na njej niso našli mesta za vse regije, kot bi se sicer spodobilo, in tako je prišlo do negodovanja zaradi obnašanja delegatov, navajenih izbire po ključih, in veljakov iz starih časov, vajenih uveljavljanja na račun visoke občinske in podobne funkcije. Na obličju Slobodana Miloševiča so bile tedaj vidne sence razočaranja nad tem, kar se je dogajalo očitno tudi proti njegovim pričakovanjem, in to je izrazil tudi z besedami, da bo namreč glavni odbor nove partije podoben prejšnjim ogromnim cekajem, med tem ko bi morala irileti nova organizacija precej ožji krog zares najbolj aktivnih, pri ljudstvu priljubljenih uglednih ljudi. Zdaj, ko ni več članov Zveze komunistov niti Socialistične zveze delovnih ljudi, in je pravzaprav vprašanje: koliko članov bo imela nova partija, je res veliko vprašanje, ali so v vodstvo res izbrani ZDRUŽENOST ljudje, ki jim bodo množice sledile, in kaj se bo zgodilo na volitvah, ki bodo po sprejetju nove ustave Srbije?! To je skrbelo mnoge govornike, ki so sem ter tja omenili katerega od kandidatov, ki da sploh nima več podpore »baze«, ker jo je svojčas že zapravil — v časih dogmatskega socializma. Kongres združevanja torej ni bil tako simboličen, kot so pričakovali, saj se je že pri kandidatni listi pokazalo več neenotnosti, kot pa bi je organizatorji kongresa radi razkazali po televiziji. Stara navada je pač železna srajca . . . Tak vtis je pustilo tudi kongresno govorjenje, ki se ni moglo znebiti vnaprej napisanih referatov, sklicevanja na »svojo bazo«, žuganja Albancem, omenjanja genocida, zmerjanja Tita in še marsikoga, podložnosti kultu osebnosti, nekritičnega govorjenja o programu nove partije itd. Kdor je od blizu doživel mnogo kongresov, v koži novinarja kot jaz, seveda ni ne navdušen ne razočaran. Slobodanu Miloševiču pač ni treba zavidati, kajti njegov dober glas se že začenja izgubljati med vse bolj nezbranimi strankarskimi glasovi vodij vseh barv, ki družno razdirajo komunizem, ki da je podtaknjen Srbiji z novo partijo, ki ji je na čelu prav Miloševič. Na ulicah in po kavarnah slej ali prej ne razpravljajo toliko o enotnosti levih ali desnih sil, kolikor o tem, kaj se nam ponuja za prihodnost. Eno od strah zbujajočih razmišljanj je ono o glasovih, kako se na eni strani pripravlja konfederacija med Slovenijo in Hrvaško in federacija iz Srbije in Črne gore, a ob tem Bosne in Hercegovine in Makedonije ne eni ne drugi ne štejejo k sebi, niti ju ne omenjajo. Nedavno je že objavljena vest, da v Beogradu obstaja organizacija, ki zbira podpise za pripojitev Črne gore k Srbiji. Televizija je objavila velike reportaže o tem, kako se zbirajo na področju Hrvaške in Bosne Srbi okrog nacionalne stranke in sejejo nestrpnost, »avtonomnost« in še marsikaj takega, kar spominja na prepirljivost na Kosovu tako kot se v zrcalu vsakdo narobe vidi. O teh zadevah, ki so v bistvu družno sejanje mržnje, je nedavno govorila na tretjem kanalu beograjske televizije znana novinarka Vijesnika Dara Janekovič z največjim zgražanjem in brez dlake na jeziku za vse »vodje narodov«, a neki kmet mi je prišepnil o prof. dr. z enim, dvema in več akademskimi naslovi, da se je pač zgodilo, da se jim je začela pamet prelivati iz njihovih premajhnih glav. Kmet na kongresu pa je dejal: mi kmetje nimamo časa za politiko in prepire, ker pač ves čas delamo! In je imel edino željo: pustite nas delati, da bo dovolj kruha za vse nas! Žal raje govorimo, modrujemo, vpijemo, grozimo, prelivamo pamet, ki je za razumna dejanja nimamo dovolj. Viktor Širec globus PRAGA -nik Vaclav Havel je '• tev o začetku kazenske Putv predsedniku KPv tožili0S ki jo je sprožilo vrhova # di »zlorabe pooblast ^ ve Novini piše, da t»>^ |ja za odločitev Adame t predsednik ceske pora””'j predhodnika ne z Ai> ga v vrednosti 26.340 g J namreč leta 1987. > dolg poravnati skladov. Havel je' ^jicija dove Novim dejal, <‘n preA, ''tLhekan - plomacije Velaya'’ J P mčVdaVela^^ hovniki v s;e e™ "rašanju. česar povedal^fsandžant vodja države Rrfg h st približevanje stabsc o vsebine sporaz ■ tudi Mjih 1975. To je bil doslej p«! men spotike v _ leta 1 „ k ki so se začela avguka ” Bagdad vse »d Zoara>kisoSk priznava tega dog- -g Zat’ k 15 leti sklenihv A«^ umaknil dela svoj h ^«1 ozemlja, k čem r gVarnostni. , cija številka 598 obe s|r’> ZN, ki sta jo spreF1 j sw LIBANON " L,redili"? Jjlik skih borcev so r8ZE)ice njih novicah boji V nekaterihAr J BONN - ^““enil Helmut Kohl je .^mj> skega ministra z ya p N« no Nicholasa cvrOpi, ajpK nemški politiki Kohl merjal s Hitlerjevo-se »ne razburja« s0 ,J jav, za katere rnent.^^^ Opozoril je, da spOm vsakomur zgod', " sOvjetSLjZ lansko izjavo, P pJ/ telja Mihaila ... |jetn P nacističnim vod te« JosefonGoebbeJ PRAGA podražile hencin, /araP1 £ žaja, ki je nastal r, šiljk nafte iz SZ- saj j,* zmanjšala nafte proda na ( dpirs1 več s poceni nafto P(ldalis<' (ij daniih zaveznic iz cB>cd’ ra ČSFR bi rada če nafte s ceno L vah, zato so j® P tkov. ALBANCI PA MORAJO OS V zadnjih dneh je Albanija, zadnji steber realsocializma v Evropi, ponovno v ospredju svetovnega zanimanja. Kaj pomeni dramatični beg skoraj 5000 Albancev? Se bo zdaj položaj kaj spremenil ali pa bo to še naprej dežela enakosti, enakosti v revščini? Težko je prav odgovoriti. Kako pa je tačas v Albaniji? Novinar avstrijskega časopisa Kleine Zeitung Giin-ter Lehofer je bil pred kratkim na tridnevnem obisku v Albaniji in nastala je naslednja reportaža. Bela lisa na zemljevidu evropskih dežel je zelena in gričevnata. Atraktivne terase so polne srebrno bleščečih se olivnatih dreves, ki so videti kot prijazni obiskovalci. Letalo je priropotalo prek pristajalne steze v obliki šesterokot-ne asfaltirane plošče. Letališče albanskega glavnega mesta je brez udobnosti in ni narejeno za množice. Pri vožnji z avtobusom v mesto so dobro vidni številni majhni betonski bunkerji, ki štrlijo iz zemlje. Ti nenavadni ostanki preteklosti so tudi del neke politike izolacije. Človek v dvonadstropni blagovni hiši kupuje čevlje. Je delavec v kemični tovarni, poročen, oče štirih otrok. Je zadovoljen z izbiro v trgovini? Pravi, da je. In kdor ga opazuje, ne dobi občutka, da laže. Lastnik kolesa ima tri sobe in kuhinjo, televizijo, hladilnik, toda ne pralnega stroja. Počitnice preživlja v počitniških domovih ob obali. Kaj je na Albancih tako nenavadnega? Koliko ljudi bi bilo pripravljenih, da bi odgovarjali na vprašanje tujega novinarja, ki ga spremljata še dva uradna spremljevalca? Na tržnici me ob drugem obisku prodajalci že pozdravljajo. Nihče se ne zmeni za moje fotografiranje. Vidim, da so police polne. Zunaj tržnice so male gore čebule, pa mnogo fig, na stopnicah čakajo žive race z zvezanimi nogami. Neki človek nosi pod pazduho purana. Pred odprtim oknom, kjer prodajajo mleko v steklenicah, se je že nabrala majhna kolona. Preskrba s kmetijskimi pridelki je za Albance boljša kot za Poija- ---------Mi ke, Romune S prebivalstva se stvom. Kmetotri J jajo P da svobodno P^je Od letošnje P°^ ® pet . imeti eno krav J svojo lastnino. bU|vafl! Ob večerih se jo z ljudmi. Sk ‘ brez zv js. rajo pot ko,es^9evoZr’0 luči. Glavno J/ so kolesa, in ta ° it| zas/ avtomobili kar■ pa $o štor na cesti. Sic tnina bili kot osebna I go, et|i , dani. Bo še do 9° Ljudie ^i^ poVP^/1 banec je šolaj. P ,et prebivalcev je J krTiecK y . datek o številu A valstva kažeta n n(J d , da mladi so re1 ®večin' čeni, ženske P n0 ne. To je d°v0'> let ie Približno des® eZno kar je v Maovem stilu-^paK ni balkanska, proti'se! ska, saj . mu mestu Ba j.s1 nja v hribih za je (NadalJ«v VESTNIK, 2®; Albanci imajo dovolj hrane, imajo majhna prebivališča, delovna mesta in kolesa. Osebni avtomobili so prepovedani. STRAN 2 aktualno doma asedanje zborov SO Ljutomer Vlada še nepopolna, Prispevne stopnje nižje MsU^110 ^asa s^oraj osemurnega zasedanja namenili dele-sPevnih *n korovskim vprašanjem — Spremembe odloka o pri-»smerihSt°pniab “s^lajene — Seznanili so se s programskimi anM IS za uresničevanje družbenega plana. bo Je v začetku kazalo, da 2torov nM° zasedanje vseh treh ‘onten, bč‘nske skupščien v Ljubil dnevn;'nilJ? dokaJ hitro, saj je sežen .J reA nekoliko manj ob-■Mid,.,,,0- inih’ Pa so se 'a.sai c«-anja nekoliko izjalovijo oh nZA,?edanje, ki se je za-19.45 \r končalo šele ob "snieniii a^ve^ dasa so delegati Snnatnt^™ in vpraša-vam j,"®'0 še drugi točki: volit-vnranovarl.iern in kadrov-'Prasanjem. 8“ komkii?1* S0 bd’ Pri predloga in U Za vol'tve, imenova-xavnatelia ^?Vska vprašanja za °le. ker *Jut°merske srednje po vrJ-SVet š?'e n‘ uspel tri-T^ini daS-Stati’ so Predlagali ? komkLa- ’menuie ravnatelja. Kučiča Je predlagala Ozval-■ ^edani;’S tem Pa se ni strinjal belega navnatelj Ivan Rihtarič ^ram a ? Predstavil tudi svoj seje razpra-?Mone'h Poteh in postopkih i’"e sPreimS° deIe§at' sklenili, ^ks ^ejo sklepa, komisije ^Bistra iv? embrom imenujejo 'a d°lžno 't-na Rihtariča za vršil-'secev. Čl,^nateUa za šest t'6t š°le L času Pa mora w ateliabi; redni poti izbrati le. Jutomerske srednje Pr‘ imeno-tri mXc9Jerkeš-Dugonjik tor ' ®ačelnipCe za vršilko dolž-;> in j''e oddelka za občo tav01°vam veliko lke bilo v družbeno-Je ganskih01? Predvsem iz Aat rL^^ov, K ®az Jankovič na Prn ^er Fra ®dse,dmka IS SO i^Jejo ja"ca Štrakla, ali nas-a|i Zar;iH-n°Vanju zaradi "^n^ia, deiainjJne8a doseda-hMne Pa za^a da zaradi ime-L SednikuKdtnS!abe8a dela' bO Ljutomer tu- JIM NE ZAVIDAM '%ljevan. hX| im'2’81'3"0 ,dovoli hrane, delo-Pre^'oble^ S tem 5 že takn "Ja zaP°lnien-Sjti^ožnosti ? maihnega zna-?? aiiV^inah ?ašem smislu nZ^kaset J*1 'epih kosov tov ^cah r° kar nah, č' $e bolj opazno Snh'n L S° zel° slabo to^^ernih"1'^0 narediti iSv^ijare^^^ Kako ne ®lateh težav, te-. % bodnjaki« in ne S^°AlbkU “ ~ vsih'Zahoda kaže, da i® tehtna7' AmPak ravno-Jše drži, bosega trn°dnih turistov, čk^»a 2atuie valu-i' bo J"1 obliuhi6n,l° po refor- ^gem0'118 obrn|e™ "h na velikem V®9?’ ^brž kuVas vodi k Hi,1 ^lito pit kavn abl s knetno: ta^ni glivic ki " vsai ^g^izem ®ern 9a slišal nam je prine-tnl sIražar unaPredek, »gJ. ba0^11' limon 5b si°jnici. 2daj 2aad°- k° sem na va mirom in ne-Q 't h Pogled I naPredek, »Se?ln'zMu : Hvalnice k spo3 Javnih me-'tg^T^ Enverju HovJ6 komp^kencierbeg. JbPmstični vodK, di na tem zasedanju ni uspelo zapolniti vrzeli v izvršnem svetu za področje javnih financ, saj delegati — tudi tokrat iz vrst krščanskih demokratov ob pomoči še drugih — niso potrdili Darka Kurbusa za nepoklicnega člana izvršnega sveta. Delegati so članstvo v IS pogojevali s profesionalizacijo, kakor je že na začetku sestavljanja vlade zahteval mandatar. Med pomembnejšimi naj samo omenimo imenovanje Jožice Voršič za direktorico uprave za družbene prihodke za naslednja štiri leta. Po odmoru se je zasedanje nadaljevalo z razpravo o predlogu odloka o spremembah odloka o določitvi stopenj za zagotavljanje sredstev za skupne in splošne družbene potrebe. Izvršni svet je pripravil predlog, v katerem gre v bistvu le ta 0,57-odstotno znižanje sedanjih prispevnih stopenj, ki so se z aprilskim znižanjem skupno zmanjšale za 15 odstotkov. Z dodatnim znižanjem bo po oceni bruto mase OD za 5 mesecev do konca leta gospodarstvo razbremenjeno za dodatnih 1,2 milijona dinarjev. Ker so delegati najprej sprejeli amandma, s katerim je bila sprejeta pobuda, da ostane prispevek za požarno varstvo nespremenjen (0,30 %), so se na koncu uskladili, da za manjkajočih 0,05 % zmanjšajo prispevek za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva, in sicer s predlaganih 1,75 na 1,7%. Na koncu so se delegati seznanili tudi s programskimi usmeritvami IS za uresničevanje družbenega plana občine in dali v. javno razpravo odlok o določitvi šolskih okolišev ljutomerskih osnovnih šol. * Dušan Loparnik ra. Titov mit se ruši aeset let po njegovi smrti, Hoxha pa je umrl leta 1985. Albanske razmere so za zdaj dosti bolj stabilne. Stavba iz marmorja in betona, v kateri je muzej Enverja Hoxhe, je najbolj urejena v Tirani. Tudi oprema v njej je moderna, s pedagoškimi pripomočki, tudi s številnimi videofilmi. Če bi bile vse tovarne tako opremljene, bi bila Albanija članica evropske družbe blaginje. Otok blaginje pa je za zdaj le stavba, ki stoji za majhnim parkom. V njej pa je centralni komite. Poskus, da bi v domačem lokalu spil kakšno pivo znamke Tirana, je minil v čisto prijetnem vzdušju. Natakar se je trudil, gostje so bili prijazni, vendar pa je bilo pivo pretoplo in slabega okusa. Dan potem sem poskušal z ohlajenim pivom v hotelu. Spet sem bil , razočaran. Mojo radovednost sta potolažila mineralna voda in rdeče vino. Avtobuse sem si samo ogledal, saj so bili vedno polni. Njihova povprečna starost pa je ravno takšna kot starost Albancev: 26 let. Tovornjake pa sem imel silno rad. Bili so nekako nostalgični, s kitajskimi oznakami na pokrovu motorja in imeli so za seboj dolgo pot. Američani so jih v drugi svetovni vojni pošiljali Sovjetski zvezi. Rusi so jih predelali in jih nato po vojni dali Kitajcem in nazadnje so jih dobili Albanci. Kako je mogoče, da so tovornjaki še vozni? Odgovor vedo samo spretni albanski avtomehaniki. Albanska plača se giblje med 400 in 800 leki. Kolo stane približno 600 le-kov. Moj spremljevalec plačuje za štirisobno stanovanje mesečno 100 tekov. Bluza, ki Jo ima oblečena lutka v izložbi blagovne hiše MAPO, stane 202 leka, krilo je nekoliko cenejše (160 tekov). In uradna menjava: Za 58 tekov boste odšteli 100 šilingov. še zadnja slika kot spomin na povojna teta pri nas. Na mnogih kolesih sedijo možje in močno pritiskajo na pedale, na prtljažniku pa sedijo njihove spremljevalke.’ (Prevod in priredba: Silva Edry) BLOKIRANI RAČUNI Težave v zdravstvu se stopnjujejo, saj denarja ni. Zdravstvene organizacije so morale zmanjšati svoje načrtovane finančne plane, pomurske za 13,4 odstotka. Tako imata že od petka blokiran žiro-račun splošna bolnišnica in zdravstveni dom v Murski Soboti. Direktorji tozdov Pomurskega zdravstvenega centra si po dogovoru v Ljubljani ne obetajo pomoči republike, zato so se na skupnem sestanku dogovorili za sveženj ukrepov. Vemo že za zelo ostre, ki jih je morala sprejeti mariborska bolnišnica, obsežni pa so tudi ti, ki so jih sprejeli za pomurske zdravstvene organizacije. Na papir so dali tudi predloge za ukrepe v republiki, kot so zvišanje participacije, davek na alkohol in cigarete (zbrani denar naj bi šel za zdravstvo), zdravstvene organizacije so oproščene plačila prispevkov iz dohodka in dobička ter druge, kar je seveda v republiških rokah. Obsežnejši pa so ti, ki zadevajo zdravstveno dejavnost, delo in pravice zaposlenih. Ukrepi zahtevajo racionaliza cijo pri delu in poslovanju ter hitrejše delo invalidskih komisij in povračilo za delo pripravnikov — štipendistov. Z referendumom naj bi se delavci odločili za desetodstotno zmanjšanje nadomestila za bolniški dopust, prav tako več ne bi plačevali prevozov na delo in ne v celoti toplih malic. Postopno bodo zmanjševali število zaposlenih, v posameznih tozdih za približno pet odstotkov, v skupnih službah pa kar za deset. Ne gre za nasilno odpuščanje, ampak bodo v dogovoru z ljudmi izrabili vse možnosti, ki jih daje pokojninska zakonodaja. O zmanjšanju osebnih dohodkov zaenkrat še ne govorijo, saj pravijo, da so že itak med najnižjimi v Sloveniji, če pa se bodo težave še stopnjevale, bodo morali rezati tudi pri plačah. Majda Horvat Narodnostna skupščina ni sprejela programa Delegati sprejeli statut in poslovnik, ne pa programa - Izvršni svet je preveč površno opravil svoje delo - Programi komisij so bolj poglo- bljeni in konkretni Kljub zelo neprimernemu času za sestanke se je v dobrovniškem kulturnem domu zbralo toliko delegatov, da je bila skupščina pomurske narodnostne skupnosti sklepčna. Nh njej sta bila tudi župana soboške in lendavske občine Andrej Gerenčer in Ciril Pucko. Dokončno so sprejeli statutarni sklep o ustanovitvi Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti, pa tudi sni poslovnik za delo skupščine, izvršnega sveta in delovnih komisij. V njem je zapisano, da bo imela enotna narodnostna skupnost Madžarov v Pomurju sede™ stalnih komisij: za gospodarska vprašanja, vzgojo in izobraževanje, kulturo, informiranje in založništvo. Teh pet komisij Je ze ustanovljenih, pa naj bi se dve novi. Ena naj bi se ukvarjala s političnimi in pravnimi vprašanji, druga pa s kadrovsko politi-ko. Delegati pa so bili nezadovoljni s programom, ki ga je pripravil izvršni svet narodnostne skupnosti. Za predlog, ki so ga , dobili v roke šele na seji, so deja- / li, da je napisan na hitro, preveč površno in brez konkretnih rokov. Očitki so leteli tudi na predsednico vlade, ki ni prišla na sejo, da bi zagovarjala program. Narodnostni vladi so tako dah novi rok — 15. avgust. Do takrat naj bi v izvršnem svetu pripravili nov predlog o delu v prihodnje. Več pohval so bile deležne delovne komisije, ki so svoje programe pripravile bolj temeljito. Le na kratko: V izobraževalnem sistemu so potrebne spremembe od vrtca do univerze. Pri kulturi je potrebno preseči le folklorne oblike delovanja, vključiti mlade f —- — — — - —— — - —— — — — — — —q| | Predsednik Peterle pripravljen pomagati | I (nadaljevanje s 1. strani) Slovenci v Radgonskem kotu. Tema, ki že lep čas obstaja v ■ Vestniku, žal pa hkrati tema, ki se je doslej v uradnih krogih še nihče ni resno lotil. Čeprav so kot manjšina zapisani v pogodbi z | Avstrijo iz leta 1955, je moralo miniti celih 35 let, da je prišlo do - prvih uradnih pogovorov med štajerskimi Slovenci Jn slovensko I vlado. Vse skupaj se je dogajalo v mariborski skupščinski dvorani, I poleg Lojzeta Peterleta pa so bili še Dimitrij Rupel in predstavniki mesta Maribor. V imenu avstrijskih Slovencev sta govorila dr. ■ Wolfgang Gombocz in Andrea Zemljič. Društvo Člen 7, ki obstaja ■ od leta 1988, je po desetletjih • prva inštitucija, prek katere je | možno ohranjati (ali na novo ■ vzpostavljati?) slovenski živelj okrog avstrijske Radgone. Za Izdaj je delo društva močno ote-žano, saj nimajo izpolnjenih te-I meljnih pogojev, posebej ne ! materialnih. Tudi zato so na | srečanju s predsednikom Peter-I letom omenjali tri temeljne cilje, za uresničitev katerih bo I potrebna pomoč in dogovor obeh vlad. Prvi je pouk sloven-I ščine tudi v šolah, ki niso na avstrijskem Koroškem, posebej | v radgonski gimnaziji — dr. I Gombocz na primer meni, da na tem območju učiio vse mo- NEDELJSKA MAŠA NA GORNJEM SENIKU Maša kot maša, bi rekli nekateri. Toda tokratna maša na Gornjem Seniku je bila vendarle nekaj posebnega, saj je bilo v tamkajšnjem cerkvenem hramu spet slišati slovensko besedo. Po politikih in kulturnikih zdaj tudi cerkev stopa na porab-ska tla. Iz Slovenije so se v deželo ob Rabi podali: mariborski pomožni škof dr. Jože Smej, ba- Tudi ob tej priložnosti ni šlo brez omenjanja mejnega prehoda Martinje—Gornji Senik. Tudi za cerkev bi prehod nekoliko ublažil težave, saj bi lahko potem duhovniki iz Prekmurja večkrat prihajali maševat v Porabje. Predstavniki vaških odborov iz Martinja, Trdkove in Boreče so pred dnevi predlagali, da bi 15. avgusta vsaj za en dan odprli mejo med Gornjim Senikom in Martinjem. izobražence in usposobiti lastne koreografe, zborovodje in druge strokovnjake. Čeprav se je na informativnem področju marsikaj spremenilo (posodobil se je Ne-pujsag, pa tudi lendavski radijski studio naj bi dobil do konca leta novo opremo), so tudi tu še rezerve, tako v kadrih kot v tehniki. Tudi mediji večinskega naroda bi morali bolj poglobljeno spremljati dogajanje na narodnostnem območju. Komisija, ki se ukvarja z založništvom, meni, daje potrebno nadaljevati z izdajanjem koledarja Naptar, revije Murataj in z Lendavskimi zvezki. Veliko pa bo treba opraviti na gospodarskem področju. Gospodarska komisija se bo ukvarjala z vprašanji razvoja industrije in kmetijstva na narodnostno mešanem območju. Od gospodarske razvitosti oziroma nerazvitosti bo odvisna tudi nadaljnja usoda narodnosti. Silva Eory SINDIKALNA PRODAJA IZJEMNO USODNO ■'&» VSI NA m® K0L0 18 prestav shimano-sachs-beretta MOUNTAIN BIKE zh soma 3.700 din brez opreme RLI 3.900 din Z OPREMO na 3 obroke m H0UAND tOOK (zaiski) 2.950 din Informacije BESS ■ PRO MARKET in naročila : tel & fax : 061 218 968 goče jezike, le slovenskega ne, kar je pravi anahronizem. Drugi cilj je kulturni dom — kupili naj bi zgradbo v Lipnici. V ta namen prosijo našo vlado za 2 milijona šilingov posojila, ki bi ga začeli odplačevati leta 1992, na dobo 20 let. Tako štajerska kot slovenska vlada kažeta za zahtevo razumevanje. Tretje, na kar sta Andrea Zemljič in dr. Wolfgang Gombocz opozorila Lojzeta Peterleta, štipendiranje članov društva Člen 7, s čimer naj bi se izobraževali v materinem jeziku. Po dolgih letih asimilacije in izumiranja slovenske besede na avstrijskem Štajerskem torej odslej obstaja nov impulz, no- kovski dekan Martin Poredoš in cerkveni zbori, otroški in mladinski iz Bakovec ter moški iz Mart-janec. pridružili so se jim tudi drugi verniki iz obeh župnij. Po smrti porabskega kaplana Martina Čedermaca — Janosa Kiiharja je slovenski jezik počasi začenjal izginjati iz gornjeseni-ške cerkve, saj je semkaj prišel madžarski duhovnik. In tako se je začel majati še eden zadnjih stebrov, ki je ohranjal slovenščino v Porabju. Tudi tokrat smo od vernikov spet slišali, da bi bil slovenski duhovnik nekaj, kar nujno potrebujejo. Ko smo se po maši pogovarjali z dr. Jožetom Smejem, je dejal, da so se o tem že pogovar- Gornjeseniška cerkev je bila to nedeljo polna, saj je po dolgem času v njej spet zazvenela slovenska beseda. Verniki iz Porabja upajo, da se bo to poslej večkrat dogajalo, najbolj pa bi bili veseli, če bi spet dobili slovenskega duhovnika. Foto: Jože Pojbič OBČINA LENDAVA Strokovna služba Skupščine občine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava Strokovna služba SO in IS SO Lendava razpisuje za šolsko leto 1990/91 1 (eno) kadrovsko štipendijo za študij na Pedagoški fakulteti — smer madžarski in nemški jezik (za prevajalca) Prijave na razpis za navedeno kadrovsko štipendijo (obrazec DZS SPN 1) naj prosilci vložijo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Strokovna služba Skupščine občine in Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava, Lendava, Trg Ljudske pravice 5. Razpisana kadrovska štipendija bo podeljena najkasneje do 15. 9. 1990. TjB«R Stanovanjska zadruga 69240 Ljutomer STANOVANJSKA ZADRUGA TABOR, ORMOŠKA 3 69240 LJUTOMER Za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo razpisuje delovna opravila in naloge računovodje Pogoji:. — VIS izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ~ ,s^ izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušeni Začetek dela takoj. J Rok za prijavo 8 dni po objavi. Izbira 15 dni po izteku prijave. Kandidati bodo obveščeni v 10 dneh po izbiri. vo imanje, da bo poslej druga- I če. Čeprav čez noč ni pričako- I vati nenadnega slovenskega J burna, pa je vendar na mestu I nadejanje, da bo naša beseda a tudi pri severnih sosedih bolj I cenjena kot doslej. Zemljičeva: I »Po političnih spremembah v < Sloveniji nam bo gotovo lažje, I saj sta si zdaj vladi v Avstriji in ! Sloveniji precej podobni in se | bosta lahko o naši stvari hitreje ■ sporazumeli. Prav zaradi te po- I dobnosti menim, da bo več na- ■ predka in manj strahu, da smo I mi komunistična propaganda. B Ko se bo ta vlada stabilizirala, ! se bo vzdušje spremenilo in ta- I krat bo govoriti slovensko po- ■ menilo nekaj drugega kot biti | komunist. Bomo videli, kaj ■ nam bo prinesla prihodnost.« Ponedeljek, 23. malega srpa- I na 1990, je torej dan nove moči : in novega zagona. Slovenci | Radgonskega kota (pa naj jih ■ bo tisoč, pet tisoč ali dvesto). I So in povsem realna je bila ne- ■ varnost, da jih enostavno NE • BO več. Zdaj skupaj verjemi- I mo, da BODO. Še dolgo. Bojan Peček | jali s somboteljskim škofom, pa jim je ta predlagal, da bi poslali na Gornji Senik kakšnega duhovnika iz Slovenije. Toda ker tudi pri nas primanjkuje bogoslovcev, tega ni bilo možno uresničiti. »Mi smo poslali pred kraktim bogoslovca iz Dobrovnika na izpopolnjevanje v madžarskem jeziku, da bo lahko opravljal dušno pastirstvo kot kaplan v Lendavi. Želim, da bi sombo-telski škof med počitnicami poslal kakšnega svojega mladega bogoslovca ali duhovnika v Slovenijo, da bi se naučil slovenskega jezika in potem v Porabju opravljal božjo službo v slovenskem jeziku.« se ^JULIJA 1990 STRAN 3 Štefan Smej OGORČENI ZASEBNIKI Ostareli, potrebni nege, nimajo kam Kje je potemtakem naš Rog? Nekateri mi po kolumni o prekmurski svaji in spravi očitajo, da sem se v njej sprenevedal in pisal, kako smo mi tukaj ob Muri povojni čas prešli nekrvavo, kajti resnica da je drugačna in potemtakem tudi ni res, da so naše politične strasti majhne in črvičaste. Tudi mi imamo, tako trdijo, svoje Teharje in svoje pomurske Roge, tudi mi smo se zatirali in tudi iz naše sprave bi se lahko dvignila energija za nove ustvarjalne zalete, če naj bi v tem že bil kakršenkoli smisel sprave. O tem, da je sprava koristna samo, če jo jemljemo kot ritual, iz katerega naj se rodi kreativna volja ljudstev in narodov, ni mogoče dvomiti. Navsezadnje jo je sramot-no obhajati toliko časa po časih morije, kajti vsi zreli narodi so to naredili že veliko prej in veliko bolj praktično. S političnimi sistemi, ki so v programih različnih političnih strank, bolj ali manj nacionalnih in bolj ali manj levih oziroma desnih, ponotranjili narodovo voljo po klanju drugače mislečih in jo spremenili v politično igro. Naš spravni ceremonial bo rešen pečata potuhnjenosti edino takrat, ko bomo rekli: zdaj se ne cmerimo več, ne napihujmo se več v gnevu in s i prazno zmagovalno močjo, ampak ekološko rešimo to deželo. V tem je priložnost. Ritual se mora izteči v nekaj koristnega. Spet nekateri drugi pa so mi rekli nekako takole: Kaj pa bi pravzaprav rad, ali ni bolje tako, kakor je, brez maščevanja in brez ekscesov? Cernu pa naj služi takšno podpihovanje, kakršnega se greš? Mi smo vendar miroljubno ljudstvo in tako je prav. 7 miroljubnim ljudstvom, z njegovimi nerazgorelimi strastmi je tako kakor s spezdljivim tlenjem, ob katerem nastaja postani dim, po kakršnem na tem »kakor-da-bi« pogorišču, ker to ni pogorišče ampak tlišče, ne ostanejo rodovitnost dajajoče rudninske snovi — seveda, kaj se tudi povsem izniči in ne požene nikoli več, toda takšni so učinki močnega ognja —, marveč samo zadušenost. Ostane učinek žaltavega dima, ki se zajeda globoko v tkivo, da po njem zaudarjajo še mnogi rodovi in samo kak močan veter, ki bi potegnil v pravem času, ko bi kdo vrgel iskro, lahko v tak kup mrtja požene plamene ter ta »mrlinšček« spremeni v plodno pogorišče. Toda kam vreči iskro? Kako začeti prekmursko očiščenje in pomlajenje, kje podpihniti, da bi buk-nilo in se skozi ogenj vic, skozi purgatorijum, rodilo novo? Kje so v povojnem času, ki ni več čas, vsaj po naravi stvari ne, klanja, preganjanja, zatiranja in poniževanja, kot v nekakšnem magičnem popku življenja najbolj zatrli samozavest in voljo tega ljudstva, pa bi bilo zdaj potrebno malo podrezati, da vzplamti? Je to v zamolčanem in potisnjenem spominu potomcev tistih, ki so jim popokala kmečka srca, ko so videli, kako jim zaradi obvezne oddaje odnašajo vse? Kmeta navsezadnje zlahka zlomiš, kajti kot kontrarevolucionarja ga je bilo potrebno zlomiti. Preprosto mu odze-neš živino iz hleva. Oboji vedo, kakšno je njihovo človeško razmerje, potomci zlomljencev in potomci lomiteljev, in njihovo zajedeno sovraštvo narašča ter krni njihovo voljo za ekološko ravnanje. Nosijo to v sebi preživeli oziroma potomci tistih prleških kmetov, ki so morali, stoječi v dveh vrstah, drug drugemu dajati zaušnice ter se tako v veselje razigranih tovarišev, biričev nove oblasti, kaznovati, ker niso oddali obveze za zgraditev domovine? Je mar mogoče, da kje živijo potomci, sorodniki in znanci desetin Madžarov in madžaronov, ki naj bi jih, kakor mi ves čas skuša dopovedati neki moj znanec, pobili in pometali v Muro, potem ko so si, po besedah enega od eksekutor-jev, njihovo zlato razdelili »po dušni vesti«? Zakaj hočejo nekateri pomniti, kje, pri katerih hišah, je dandanašnji nekdanja zidovska lastnina, kdo je kriv za Benkovo usmrtitev, kdo je vzklikal tem in kdo onim? CTDAKI 4 V MORAVSKIH TOPLICAH Turistične sobe pri zasebnikih v Moravskih Toplicah manj zasedene — Zdravilišče jim dolguje plačilo že za nekaj mesecev — Bodo ustanovili svojo turistično agencijo? Kakor kažejo prvi podatki o letošnji turistični sezoni, je gostov precej manj kot prejšnja leta. Najbolj to opazijo in občutijo na obali, nekoliko manj v zdraviliščih. Je pa za slednje značilno (vsaj v Pomurju), da se manjše število turistov v zdraviliškem kraju najprej zrcali v zasedenosti zasebnih turističnih sob. Te namreč najprej ostanejo prazne. To sicer ni pravilo, je pa zelo značilno za Moravske Toplice, ki so se pravzaprav razvile s pomočjo tamkajšnjih občanov. Izdajatelji zasebnih turističnih sob so pomagali zdravilišču premagati marsikatero gnečo, čedalje večji promet in večje število gostov pa je imelo logično posledico tudi v tej dejavnosti: število turističnih sob se je povečevalo iz leta v leto. Če se je v sedemdesetih letih s to dejavnostjo ukvarjalo le nekaj zasebnikov, so se v osemdesetih letih sobe »razmnožile« skoraj po vseh hišah v kraju. Danes je v Moravskih Toplicah okrog 80 zasebnih turističnih sob, to pa je že toliko kot v srednje velikem pomurskem hotelu. In zakaj tole pisanje? Dokler je bilo gostov (in denarja) dovolj, ni bilo problemov. Zadnja leta, predvsem letos, pa je prišlo do neljubih zapletov. Da ne bomo zašli v širino in govorili še o problemih v zvezi z gradnjo novega hotela, naj omenimo tukaj le probleme, ki zadevajo odnos zdravilišče-zasebniki. Ker imajo nekateri zasebniki že dlje časa prazne turistične sobe, so nekoliko bolj pozorni na sodelovanje receptorjev zdravilišča. Čeprav imajo po navadi stalne goste (ki se vračajo iz leta v leto), pa jih moti, da pošiljajo receptorji goste le nekaterim zasebnikom in to šele takrat, ko imajo svoje posteljne zmogljivosti že zasedene. Pravo ogorčenje zasebnikov, ki izdajajo turistične sobe, pa je povzročilo nekaj drugega. Ker ves obračun opravi zdravilišče, plača gost sobo pri zasebnikih pri recepciji hotela, od tam pa bi morali nakazati plačilo (kolikor ga ostane) zasebniku, ki oddaja sobe. Vendar pa so postali v zdravilišču zaradi denarnih in drugih težav nekoliko leni. Zasebnikom namreč že nekaj mesecev niso poslali plačila, nekateri pa ga niso prejeli že od aprila. Zakaj tako, se sprašujejo, ko pa je to njihov zasluženi denar. Od tega denarja jim že itak odbije okrog 30 odstotkov davkarija, okrog 10 (za vsako prenočitev) pa zdravilišče. Vršilec dolžnosti direktorja Zdravilišča Moravske Toplice je bil skorajda presenečen, da se je kaj takega pripetilo in se vsem oškodovanim opravičuje. Želi si, da bi tudi v prihodnje dobro sodelovali. Kako si zamišlja zdravilišče to sodelovanje, ni znano. Tako, da jim ne bodo nakazovali njihovega denarja? Zdravilišče bo jeseni dobilo čez 200 novih sob A kategorije. Skupaj s sobami B kategorije, bungalovi in kampom je to kar precej prenočitvenih zmogljivosti. Jih bodo uspeli zapolniti s tako visokimi cenami, kot so danes popularne v Jugoslaviji? Bodo dovolj široki in vključili v svojo ponudbo tudi zasebne sobe (nekateri gostje so namreč rajši v »domačem«y okolju tudi med dopustom) ali pa skrbeli le za polnitev svojih postelj? Mogoče pa jih bodo zasebniki prehiteli, se sami organizirali, ustanovili svojo turistično agencijo, ki bo skrbela za prodajo zasebnih turističnih sob, in tudi sami kasirali? Vse tako kaže, da Pomurje ne bo dobilo prav kmalu drugega doma za ostarele, ki naj bi ga gradili v Lendavi. Sredstva za gradnjo in obnovo domov se zbirajo v posebnem skladu v republiki od prispevka pokojnin, vendar pa je denarja premalo, da bi lahko gradili tako, kot so načrtovali. Pred gradnjo pomurskega doma je na vrsti še več drugih za dokončanje del in popravilo. V Lendavi so začasno tudi ukinili 0,20-odostotno prispevno stopnjo pri skupnosti socialnega skrbstva, s katero se je namensko zbiral denar za gradnjo doma oziroma za delež, ki ga mora prispevati občina. Vedo, da denarja z republike letos še ne bo, z že zbranim pa bodo lahko plačali projekte in notrebno dokumentacijo. Drugega doma kmalu torej še ne bo, dom v Rakičanu, ki je po normativih že itak prevelik, pa je zaseden. Grajen je za 269 postelj, vendar pa imajo sedaj kar 288 varovancev. V stanovanjskem delu je prosta le ena postelja, v bolniškem pa so postavili v sobe še dodatne postelje, tako da jih je v nekaterih v sobi tudi po pet. Vedo, da je to na škodo varovancev, zelo oteženo pa je tudi negovalno delo. Pa vendar čaka na sprejem sedem ostarelih, ki jih ne morejo sprejeti. V zadnjem času je bilo dosti prošenj za sprejem bolnikov, ki so zapuščali bolnišnico in potrebovali stalno nego. V Domu oskrbovancev je 117 takih, ki imajo tako imenovani dodatek ena za oskrbo in nego. Cene osnovne oskrbe niso spreminjali od marca in je 3470 dinarjev, za bolnika pa je treba plačati še dodatek. Ta se spreminja, kot se spreminja in priznava na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Slovenski domovi za ostarele pravijo, da je premajhen in da mora biti zato višja osnovna oskrba, da lahko poravnavajo stroške negovanja. Cena za bolnika v Rakičanu je približno šest tisoč dinarjev. Pomurski dom za ostarele je tudi med tistimi šestimi domovi v republiki, ki je imel M prejšnjih zdravstvenih skupnosti priznano najnižjo ceno zdravstvenih storitev. Sedaj, k° je zdravstvo republiško, nimajo priznane višje cene, saj se za izhodišče plačila storitev še vedno upošteva prejšnja cena. Prav zato so domovi v neenakopravnem položaju, potemta; kem pa tudi varovanci. Skupaj z našim zdravstvom bodo morali vztrajati, da se opusti indeksiranje in upoštevajo normativi (na primer na toliko bo-nikov mora biti toliko osebja)- Majda Hor* DVOJNO RAVNANJE S V sklopu ukrepov, ki jih slovenska vlada pripravlja za zaposlovanje in brezposelnost, lahko omenimo tudi tega o denarni pomoči za pripravništvo, s to razliko, da slednji že velja, usoda številnih drugih pa se še ne ve, saj se le s težavo prebijajo do uradnega sprejetja in potrditve. Vlada torej želi, da mladi strokovnjaki opravijo še tisti del obveznega dela s strokovnim izpitom, da bi lahko samostojno opravljali odgovorna dela. Morda tudi računajo na to, da se jih bo potem vsaj nekaj zaposlilo v podjetju, kjer so delali kot pripravniki. Vsaj nekaj, zato, ker denarna pomoč podjetje ali podjetnika, ki sprejme pripravnike, ne zavezuje, da bi mu dal tudi delovno mesto za nedoločen čas. Lahko, da bodo tako mladi pripravniki za koga poceni delovna sila. Enote zavoda za zaposlovanje bodo sicer to lahko ugotovile in k tem ne bodo več napotile drugih pripravnikov. Denarno pomoč mladim bi morali pozitivno oceniti, vendar jo črnijo drugi predlogi, ki močno vznemirjajo ljudi, to je soudeležba za šolanje ali doplačeva-nje šolnine. Ve se, kdo si bo v tem primeru lahko privoščil šola- Konec junija je v Pomurju iskalo zaposlitev 3754 ljudi. Kar 1924 jih je starih do 26 let in 29 jih ima končano sedmo in višjo izobrazbeno stopnjo. Osemdeset jih ima višjo šolo ter 534 srednjo. Med iskalci zaposlitve je tudi 197 delavcev, katerih podjetja so šla v stečaj. PAMETJO ■ želj^ nje otrok, če vseh šolanj* in sposobnih mladih srt^ goče vzeti pod šolske j- njih in višjih šol » vam podvržena tudi politika. V svetu pa> d0 sl po; da le znanje in sp° oj, menita napredek, in na e« torej dela vlada, a i j» strani ponuja pam«' drugi ji obrača hrbe Če se povrnemo k■ moči za pripravni 0t« jem za delitev; t^ poklici, ki so v Polteh! vilnejši. Pomoči ne ce (s tem pa tudine tovarno Pomurja), P nižji|!, za lesarje in kmetij« ^ brazbeni stopnji te pa še za koga. , Majda H Bernarda B. Peček ŠOLSTVO Če zmanjkuje deh. Učitelji bodo lahko napredovali Ceprav so počitnice, se v šolstvu vseeno nekaj dogaja, tako da šolniki še zdaleč niso povsem brez vseh skrbi in brez dela. Če drugo ne, prav gotovo marsikdo razmišlja o strokovnem izpolnjevanju in usposabljanju ter napredovanju. Predvsem to slednje, torej napredovanje je novost, ki bo vnesla v učiteljske vrste precej ustvarjalnega in včasih tudi drugega nemira. Za kaj gre? Kdor se je izšolal za učitelja, in ta poklic tudi opravljal, tako rekoč ni imel možnosti, da bi napredoval na delovnem mestu, razen redkih, ki so postali ravnatelji ali pomočniki ravnateljev. Vsi, ki so delali dobro ali slabo, prizadevno ali pač zgolj zaradi službe, so si bili enaki — tako po položaju kot tudi plačah. Te so bile sicer odvisne od tega, na kateri šoli je kdo poučeval, še bolj pa v kateri občini. Naposled se vedar obeta sprememba, tako da bo lahko učitelj napredoval v učitelja mentorja (če bo dosegal nadpovprečne uspehe pri pouku, končal določene programe strokovnega izobraževanja in imel najmanj 7 let delovne dobe, od tega vsaj dve leti v šolstvu), v učitelja svetovalca (če bo dosegal nadpovprečne uspehe pri vzgoj-no-izobraževalnem in mentorskem delu, uspešno opravil programe stalnega izobraževanja in sodeloval pri sestavljanju učnega načrta ali pisanju učbenika kot soavtor ali recenzent) in v učitelja svetnika (če bo avtor učbenika ali inovacije in bo sodeloval pri pripravi programa za pridobitev izobrazbe ter si prej pridobil naziv učitelj svetovalec, in to najmanj 5 let). In če bo ta novost res vnesla med učitelje več ustvarjalnega nemiram, potem se obetajo šoli boljši časi vsaj na tem področju. Jože Graj Prejeli smo! ^ najprej za invalide živkarstvo« ali modna iastCf nost mešanih kmetij- . ,M'i1 Nad svojo usodo vsaL $0 ne tožijo delavci, ki kmetijo in ki lahko op^tf kako storitveno dejavno5'Mi: ‘ega pa imajo zag0'^ zdravstveno in socialno j fr ter dobijo vsak mesec ,(fi hodek, ki je manjši od P vendar ne spet zelo d051^ se s čim preživljati, a ^^1’ spoznanje jim je , mladi ljudje, lahko v žje rešijo problem otro Tisti delavci, ki delovnih let ali starosti,, do kmalu lahko upo™ ne tožijo, čeprav jim i1 težko, da so po toliki sg! in vlaganja v podjetje’.3ii vodilni slabo vodih, sti brez dela. Za svoj I nimajo nobenega zad moralne pohvale. Lahko govorimo ^pti^i skupini delavcev, ki d" 1 . ni ostati doma, o t’? več mladih let, mso-l letih ali s takim d^ tem, da bi se kaj upokojili. Njihovo z stanje je načeto, tako priznane zdravstven^ pn delu. Sedaj še m j stveno in socialno ' ec,^J manjšo plačo vsak^ili^i i bo z njimi po dveh 3ot*{ Pndelek. S to pa kmetje nikakor niso zadovoljni in mačeh®’** ravnanje s krušnimi žiti se^ prihodnje lahko hudo mašenj -. Lidija Kas' Prednost kakovostnim sortam pšenice ■ naso^ Obilna žetev, ki je najbogatejša do sedaj, se približuje h koncu- uvrstiti ni ugodni rezultati, so prispevali mnogi dejavniki, med katere moram . j jgetvi,*8 menske razmere in izvedbo potrebnih pridelovalnih ukrepov. Ob rek08 (crih dobre pridelovalce prevzema občutek zadovoljstva, smo pred vrati n. 0 deseti* blemov, s kateri se bo potrebno spoprijeti in se jim prilagoditi. D® llSm®rle,'j. nazaj in do lanskega leta so bile vse politične in tudi strokovne si pridelovanje čimvečjih količin pšenice (oziroma krušnih žit), velike o venjjj F nosti so bile usmerjene v to pridelavo do trentuka, ko je nenadoma v niče preveč. Istočasno so nastopile pomembne razlike v oblikovanju g -p i* sti pšenice. To pomeni, da kljub vsemu ni nevarnosti, da pridelava kr hi prihodnosti, pač pa je nujno, da se usmerimo v pridelovanje kakovospjen1 je pravzaprav kakovost pri pšenici? Pri pšenici ločimo kakovostne r in tehnološko kakovost pešnice za različne namene. . fr Kakovostni razredi pšenice se določajo na osnovi pravilnika o elje, k1 vil (uradni list SFRJ št. 53, 7. okt. 1983). Poznamo tri kakovostne določajo na osnovi vsebnosti beljakovin in sedimentacijske vredn razredi odstotek beljakovin % 1. razred 2. razred 3. razred najmanj 13,0 1,5-12,9 10,0-11,4 ‘ce, Organizacije, ki se ukvarjajo s prevzemom oziroma odkupom - njujejo in izplačujejo pridelek po zgoraj navedenih merilih. “/"nmanj^ipl-pridelka je 13 % vlažnost zrnja. Presežek vlage se odračuna ali P evZema' šteje po veljavnem obrazcu. Poleg tega mora imeti pšenica, ki se p tolitrsko težo vsaj 74 kg, vlažnost ne sme presegati 15 % in fr"neUporab'J’.U nad 8 %. Med primesi spadajo pšenična zrna, ki so tehnološko n v ^odlj kaljena, nedozorela, nagrizena, zgrbančena, drobnejša od 1,75 mjn aeor88 plevelna semena in plodovi, druge organske snovi (slama, pleve) snovi (zemlja, kamenčki). . 4jj0 gl«11' pl- Posamezne sorte pšenice se po svojih genetskih lastnostih bnosti beljakovin in sedimentacijske vrednosti. Glede na iste P r3Zmerc P |,|;C mere jih tako uvrščamo v tri kakovostne razrede, kljub vsemu P^^kon1 lovanja lahko vplivajo na omenjene lastnosti. Dobra prehrana Z . pol®8 poveča vsebnost beljakovin, nasprotno pa posevek, ki strada za nja dušika, doseže manj beljakovin, kot je dejanska sposobnost suša nje kakovostnih lastnosti vplivajo močan napad bolezni, škodlj silno zorenje) ipd. taCija Razdelitev pšenice v kakovostne razrede je bila tudi °ne" eZuit8"" sob; tev sortnega izbora za naslednjo sezono setve. Izbor temelji na tnih sortno ekoloških poskusov. Iz 1. kakovostnega razreda pnP^ 2, k8* rtb-Marija, Balkan, Pitoma, Jugoslavija, Zvezda in v uvajanju Ana- ^ja, p nega razred priporočamo sorti Dukat in Džerdanka. Sorte Sana, jvet8^ h' čanka 2 spadajo v 3. kakovostni razred in jih kot tržne pšenice ozir° pridelovanje. Umestno je njihovo pridelovanje za domačo por vinsko krmo. razlik’ ai Drugi način vrednotenja pšenice je tehnološka kakovost za uporabe. Z določitvijo vsebnosti beljakovin in sedminetacijsk -jeni®8 natančno določene lastnosti za različne namene uporabe. K®r { 5 oc®W njena za kruh ali pecivo, za kuhanje, testenine ipd., so potreb"1L N8^'!^ kakovosti še podatki o izkoristku pri mletju in pekarskih lastno j-^cO1 jtr se pri tehnoloških lastnostih upošteva: vsebnost beljakovin, 8 vrednost, izkoristek pri mletju, teža kruha, prostornina kruha 1 jgV: r vilo kruha. Na osnovi teh lastnosti se delijo pšenice v pet , Superzboljševalke so primerne za dodatek k slabim, osn" ^jsluPyS|I{S lastnostih so podobne trdi pšenici. Take pšenice v pravem ^toljš® pridelujemo in je to tudi botanično druge vrste pšenica. Sup^ 01 uporabljajo za izdelavo špagetov in kakovostnih makaron® - s® Zboljševalke se še tudi uporabljajo za izboljšanje moke osn so pa primerne za izdelavo kakovostnih testenin. več kot Krušne sorte so primerne za peko dobrega kruha, vendar n J« k osnovnim (slabim) sortam. muh8 m®L p«0 Osnovne sorte dajejo velik pridelek, vendar jim za peko k gj^orj dati zboljševalke. Ciste dajejo slab kruh, ki se razleze, vrh J stopi. rimC"5*' ul- Sorte pod vsakim razredom pri nas niso razširjene, so pa Prl (|pii za živinsko krmo. . . saln<> Razdelitev sort pšenice v tehnološke razrede nam naj ran na informacija. Za nas pridelovalce so pomembni trije ofjent8^rtr di, po katerih bo letos pšenica tudi izplačana. Zaradi ^pin , senski setvi naj še navedem nekaj osnovnih lastnosti p°vr niče: Aavl-,n. MARIJA, zagrebška selekcija, registrirana v letu 1988 in sp a" Je srednje nizka in srednje pozna, občutljiva za PePe" < kak- J sde’j. PITOMA križevska selekcija, registrirana v letu 1983, spada „rei°s^ ra2^ srednje nizka in srednje pozna ter občutljiva za pozno ir j k« . BALKAN novosadska selekcija, registrirana v letu 1979, ^pcpel8®!0 v Ly Je srednje visoka in srednje zgodnja ter občutljiva za P spada jp i" JUGOSLAVIJA, novosadska selekcija, registrirana v letu 19 ' pjes® J. razr. Je visoka, srednje pozna in občutljiva za pepela rioze klasa. v I. p- ZVEZDA, novosadska selekcija, registrirana v letu 1982, spa“ (0 pl® Je srednje visoka in srednje pozna, občutljiva za pePe ja v m DŽERDANKA, osiješka selekcija, registrirana v letu 1986, ^HvenJ8 j. J® zred. Je srednje nizka in srednje pozna, občutljiva na Jp razr p® DUKAT, zagrebška selekcija, registrirana v letu 1980, spada ^utljiva ka, odporna proti poleganju, pozna (zadnja žetev), 0 j J® setev in rjavenje plev. . ak. ra2' ^1- ANA, osiješka selekcija, registrirana v letu 1980, spada vi- ka, srednje zgodnja in v fazi uvajanja. J“’’ Geza D 2. 3. 4. 5. •MliSJ Pravijo, da so radioaktivni. Naj jih zato je gospoda v mestu, midva bova za ta denar raje govedino VESTNIK, STRAN 6 gospodarstvo TOVARNA POLNILNE OPREME, RADENCI Gorenje IMO Lendava"""""""” Spet delajo s polno paro _ Te dni uresničujejo pogodbe, ki so jih sklenili aPrila in maja, dogovarjajo pa se že za delo v prihod-ajem letu. 15 odstotkov dohodka jim prinašajo dela zu-“aj osnovnega programa, do konca leta pa bo njihov dež že 20-odstoten. Na vinskem sejmu v Ljubljani bo-0 Predstavili nekatere novosti. V TPO-ju je proizvod-Ja osnovnega programa celoti zasedena in po-ovno so aktivirali tudi °°Perante, saj imajo sa-1 °d potrebnih 8 tisoč “r na voljo le kakih 2 ti-, c 500. Za dajanje dela , °Perantom skrbno iz-raJo strategijo in pro-ame. Pred kratkim so z nM0^01 Jeruzalemom ^^'sah pogodbo za iz-Vr dv° Polnilne linije v tV:Ln°^fi 600 tisoč nem-močio"1^’ z njeno p0' J*JO pa je v eni uri vin i ..naP°lniti 6 tisoč steklenic. To lini-b* dokončali fe-drJa prihodnje leto. rjj0?'1' so v korak z 2 no^«m in se spoprijeti nij Vrsto polnilne li-°menir Velja Še PosebeJ plastenk v°V’ izp’ruer MiaS’ kl Se vse bolj Javljajo na tržišču. banko bodo r4oi Za Posojilo za treh?’ S.aj Je za novost* de|a|:Ve ’ko sre(istev. Iz-HoVj. So tudi prototipe ilik;' vlagalno-izlagal-ski n ter vakuum-bo P°lnilnik za vino, ki stevuj1 napolnil 6 tisoč bodo 1C’ ^se te novosti lošnip predstavili na le-Mubi; SeJmu Vino ’90 v Posvep”1’ Še preJ pa na J4Č ki k° Polnjenju pi-Sejrna v tud' v okviru dre? / Vodja TPO-ja An-je povedal, bili tu..na posvet pova-der^i 1 strokovnjaka z bi kot UniVerze, ki naj valec nevtralen pozna-00epi| strojne opreme ^v. p ®Sežke iz Raden-. tudi । aXev novosti l%i«v- j°šnji osrednji ^T^ogodekvokvi- S •• ^Tnlrb^nje s tujimi ^dd?,-j kmalu rodi-sadm^n-jše konkretni k- Ze prihodnje Nanj?* Stekla skupna firm Z Zab°dnonem- Sllmo’ Že sta' ^'hvb^^upnib pr°-X ven;?'oruskem Miniti šeendar je treba ča-a ustrezno spre-i°daje v?.vjetske zako-‘4- Kbri„ške proda-vjetsko zvezo b?X s° indi na tem Ao p|a» edli konvertiraj ^ri^kl^ Mqv pri sklepanju J>ial?a. Vzhodu H? banka , jngoslovan-V sode]n.Za mednarod-> Sicer pa S > delajo pralni vX, s Ut m-Škega part- 0 sku"1 Se pOgO’ lin- Po^ Kupnem raz-s£me.Znih delov Aili tud’ pa bodo K sejmu dlF na vin' u. Firma Sil- mo je namreč znana zlasti v vinski branži. Doma imajo nekoliko večje težave, predvsem zaradi prekinitve stikov Slovenije z jugom. Že podpisane pogodbe, ki naj bi TPO-ju iz sklada za nerazvite prinesle za okoli 8 milijonov mark Vodja TPO-ja Andrej Frangež sredstev, so po vsej verjetnosti padle v vodo. Ta izpad bodo morali nadomestiti drugje. Tudi dobrega milijona nemških mark, ki jim ga dolgujejo s Kosova, ne bodo nikdar videli. Problem prodaje slovenske opreme na jug bo postal še bolj pereč, če slovenska vlada po ukinitvi naložbenega dinarja ne bo zagotovila druge ustrezne oblike vlaganja oziroma možnosti za prodajo naše opreme. Vzdušje prijetnejše, pred nekaj duktivnost v tovarni je kot je bilo še meseci. Pro-raste in vse bliže so želenim ciljem. Ti so odvisni zlasti od proizvodne sestave. Če bodo morali dosti več delati zunaj osnovnega programa, kjer je usluž-nostna ura veliko manj cenjena, kot ura njihovega osnovnega programa, bodo bolj težko dosegli želenih 100 tisoč mark letne realizacije na zaposlenega. Kljub temu, da imajo veliko dela, novih delavcev ne bodo zaposlili. Uspešno je steklo tudi pred kratkim uvedeno projektno delo, ki omogoča kakovostnejše obravnavanje problematike v tovarni. Poskrbeli so tudi za ustrezno izobraževanje in tako bodo v sodelovanju z mariborsko univerzo pripravili seminar za zaposlene. Če jim bo uspelo na daljši čas porazdeliti še kratkoročna posojila in dobiti nova iz tujine, bo njihovo zadovoljstvo še toliko večje. Lidija Kosi CILJ: PLAČA TISOČ MARK Skupina tujih strokovnjakov, ki je analizirala organiziranost in izdelavne programe Gorenja, se je seznanila tudi z razmerami v lendavskem Imu. Kako naprej? Direktor, inženir Štefan Sobočan, nam je povedal, da so strokovnjaki delali po tako imenovani McKienzovi metodi, pri čemer so »tehtali« posamezni izdelavni program glede na dohodkovnost, atraktivnost, položaj na trgu in s tem v zvezi njegovo perspektivnost. Analiza je pokazala, da imata lepo prihodnost izdelava sanitarnih kabin in toplotni program, predvsem raztezne posode. Na meji donosnosti je izdelava cevnih radiatorjev, ki so jih začeli izdelovati nedavno. Izdelava izolacijskih cevi purlen ni ravno donosna, za kar pa naj bi bila kriva država, ki ne spodbuja proizvodnje izdelkov, ki omogočajo varčevanje z energijo. V Imu se ukvarjajo še z izolacijami, inštalacijami in venti-lacijami. Analiza je pokazala, da niso in ne bodo donosne vse dotlej, dokler se ne bodo specializirali. Delavski svet Industrije in montaže (IMO) je prejšnji teden sprejel načrt strateškega razvoja za prihodnja tri leta. Skušali bodo ustanoviti samostojno podjetje za izolacije, po možnosti mešano družbo, v kateri naj bi bil delež poslovnih partnerjev iz Nemčije. Z njimi namreč že sodelujejo. Naslednji korak je zmanjševanje števila zaposlenih. Zdaj jih je vse skupaj 570, kar je preveč glede na dosedanje izdelavne in finančne učinke, saj računi kažejo, da bi enake rezultate dosegli s 400 delavci. Do tega števila pa ne nameravajo priti z odpuščanjem, ampak s preusmeritvijo kakih 100 delavcev v novo podjetje za izolacije. Na tem mestu kaže omeniti tudi jasen cilj: 120 000 mark celotnega dohodka na zaposlenega, 3,5-odstotna akumulacija in 1000 mark osebnega dohodka, seveda v dinarski protivrednosti. Ker pa zgolj živo delo še zdaleč ni vse, prej narobe: več dohodka prinašajo posodobitve izdelave, nove tehnologije ..., bodo v Imu še naprej kupovali sodobno opremo. Če pa se bodo vsi izdelavni programi navezovali na sodelovanje ali celo družabništvo s tujimi part- nerji, kar je eden od ciljev, potem bo prišla v Lendavo_ sodobna oprema še prej. Že v kratkem naj bi podpisali pogodbo z neko avstrijsko firmo, za katero bodo v okviru po-slovnotehničnega sodelovanja izdelovali sanitarne kabine, in sicer za začetek 300 v enem letu. Na vidiku so podobne povezave za izdelovalne programe radiatorjev in inštalacij. Nazadnje pa še eno spoznanje iz Ima: treba je pravih poslovnih ljudi, menedžerjev, kot jih pozna svet. Ko se bodo sposobni ljudje otresli političnih in drugih nepotrebnih obremenitev (velja na splošno za vse, ki delajo v gospodarstvu!), poem se utegne zgoditi, da bomo meli prave biznismene’ Š. Sobočan AGATA ZAROČENA Z AVSTRALCEM Težko bi rekli, kdo je kriv, da hotel Agata v Slovenskih goricah že več kot pol leta nedograjen sameva. Sta krivi zvezna in republiška politika, je to inflacija ali napačna odločitev o gradnji turističnega objekta na območju, kjer še ni razvit turizem, in ki nima lastnega kapitala? Vsega po malem, bi lahko rekli, ali na kratko: kriva je splošna družbenoekonomska kriza. Krize so bile in še bodo, toda to ne bi smel biti razlog, da bi propadale že začete naložbe. Vodstvo Agrokombinata Lenart, ki je »oče« te naložbe, je optimistično. Pravijo, da bo odločeno v prihodnjih dneh, le na jamstvo banke še morajo počakati. Opravili so že konkretne pogovore s tujim partnerjem iz Avstralije, kdo je, pa še niso hoteli izdati. Izvedeli smo le to, da je to Hrvat, ki živi v Avstraliji in je investiral že veliko denarja v gradnjo avtocest (Šentilj—Split in Reka—Split), v gradnjo hotelske mreže in nakup ladij. Kd bo podpisano tudi uresničeno, bo hotel Agata nekakšna delniška družba, zaposleni pa bodo lahko čez deset let postali solastniki hotela. Delavci Gradbenega podjetja Grosuplje so odšli z delovišča hotela pri Lenartu novembra lani. Končana so v glavnem vsa zunanja in notranja dela, manjka le še oprema in ureditev okolice. Najprej so želeli pridobiti k partnerstvu domačega izdelovalca notranje opreme po načelu »ti meni, jaz tebi«. S tem, da bi hotel opremil, bi postal solastnik. Vendar pa je med domačimi podjetji sedaj, ko se skoraj vsi ubadajo z likvidnostnimi težavami, zelo težko najti primernega partnerja. Hotel je zaprt, tako da škode ni, je dejal Jože Šuman, direktor Agrokombinata Lenart, ki je prepričan, da bodo v kratkem uspeli dobiti še polovico od skupne vrednosti celotne naložbe, kar je 15 milijonov mark. Upajo, da jim bodo priskočile na pomoč hrvaške banke, ki bolj zaupajo Finančna služba ABC Pomurke ima 360 milijonov dinarjev kapitala Interna' banka ABC POMURKE se je pred pol leta reorganizirala v Skupno finančno organizacijo (službo). Pred tem je imela na svojem računu za 100 milijonov dinarjev presežka. Kot je povedal njen direktor, zdaj že predsednik IS murskosoboške občine, dipl, ekonomist Ivan Obal, so lani presežki povzročali težave, kam jih plasirati oziroma kako varčevalcem plačati obresti. V letošnjem letu se je položaj spremenil zaradi nove restriktivne monetarne politike, ki je opustila financiranje mnogih področij gospodarskih dejavnosti. Za zgled naj navedemo, da so lani banke s posojili za naložbe v kmetijstvo sodelovale z 90 odstotki potrebnih sredstev — letos pa od 800 milijonov vloženih sredstev le z 250 milijoni. Letos se finančniki srečujejo tudi s finančno nedisciplino. Lani so še veljali 15-dnevni roki za plačilo, ki so se v letošnjem letu raztegnili na 2, 3 in več mesecev. Prišlo je celo tako daleč, da nekateri dolžniki želijo, da se terjatve odpišejo. Slednje v »dobi stečajev« niti ne preseneča. Nezaupanje v medsebojno finančno pomoč pa je zasejal tudi bankrot Elana. Finančni službi ABC POMURKE, kije naslednica Interne banke, so, povzročili težave tudi izstopi mekaterih članic. Novost je, da so začeli vbijafi tržni mehanizmi, saj ni več subvencij in dodatnih posojil, kar je narekovalo nov način dela v Skupqi finančni organizaciji. V ABČ Pomurki se ustanavljajo nova podjetja. Vse našteto je vplivalo, da seje samo delež presežnih sredstev primarne kmetijske proizvodnje letos zmanjšal za 80 milijonov. Letos tudi ni posojila za odkup pšenice ob žetvi in spodbujanje živinoreje. Prav to dejstvo je povzročilo odliv likvidnih sredstev. Finančna organizacija ABC Pomurke je že začela pridobivati sredstva od drugih bank v dogovoru z Združeno banko LB banko in gospodarsko banko. Reorganizirali so tudi plačilni promet in v ta namen izdelali pogodbo o novih plačilnih odnosih. Podpisali so tudi sporazum o združevanju prostih sredstev in zavarovanju plačil, določili pa so tudi spodbudno obrestno mero. Tista podjetja, ki ne bodo združevala dosti sredstev, bodo posojila plačevala po tržni ceni, ki je ponekod mesečno tudi že 10-odstotna. Varčevalce pa bodo ustrezno spodbujali in koristnike destimulirali. Kljub težavam ima Skupna finančna organizacija ABC PO- ■- ’ * .. * . MURKE 360 milijonov kapitala oziroma prek 50 tisoč DEM, kar je tudi v tujini pomembna finančna moč. Res je, da je še v letu 1989 Interna banka razpolagala s 60 % lastnega kapitala, letos pa le še s 35 odstotki oziroma 124 milijoni dinarjev. Ivan Obal je opozoril, da članice ABC POMURKE veliko kapitala plasirajo drugam in ne v svoji finančni organizaciji (banki). Skupna finančna organizacija ima tačas za 32 milijonov skladov. Ob tem je težava, da so zunanji viri vezani le na kratek rok. Koristniki pa najetih sredstev ne vračajo hitro. Samo lastni — Po-murkini dpl^ijkt i,z proizvodnega.dela spj dplžni 100 milijonov,' trgovci,pa,dolgujejo 26,4 milijo-na, kar je toliko kot od trgovine in gostinstva, vloženih sredstev., Samo soboška .Mesna industrija Pomurka je z izločitvijo »odnesla« s seboj 96 milijonov dolgov, ki tačas še vedno znašajo 87 milijonov. Vrednost posredniških posojil za nečlanice je 95 milijonov dinarjev. Od tega so 24 milijonov plasirale banke in zavarovalnica prek jamstva Interne banke. Spornih terjatev je za 20 milijonov, katerih plačilo ni neizterljivo, je pa preloženo. Od 365 milijonov je za 395 milijonov plasmajev. Le-ti so zadnje čase rizični pri plasmaju s podjetji zunaj sistema. Ivan Obal ugotavlja, da se bodo stvari uredile, saj ponovno prihaja do zaupanja med partnerji in še posebej osebnega zaupanja predstavnikov sodelujočih. Finančna organizacija je doslej uspela pravočasno poravnati obveznosti vseh članic. Medtem ko ima LB—Pomurska banka iz Murske Sobote za 226 milijonov kmetijskih posojil, jih je ABC Pomurka—Skupna finančna organizacija odobrila v višini 134 milijonov dinarjev. Boris Hegeduš T Jože Šuman, direktor Agrokombinata, je optimist. tovrstnim naložbam tujih vlagateljev kot pa slovenske. In ko bodo končno imeli jamstvo banke, bo potrebnih le že 110 dni (je dejal avstralski rešitelj), pa bo hotel gostom odprl svoja vrata. Za osvežitev le še to: v hotelu bi bile sobe in apartmaji, konferenčne in sejne dvorane, brezcarinska trgovina (zdaj verjetno kaj drugega), gostilniški del (kot spomin na Črni les), restavracija z »zgodovinskim pridihom«, vinoteka, nočni lokal in še kaj. V bližini bi uredili ribnike in konjušnice. Če smo čakali tako dolgo, pa bomo počakali še teh 110 dni. Bernarda B. Peček SING Specializirana trgovina za modelarje, maketarje in konjičkarje JakoministraBe 11 8010 GRAZ Telefon: 9943-0316/82 90 66 SVETUJEMO VAM IMAMO IZKUŠNJE DNEVNA DOSTAVA NA DOM NAŠI PARTNERJI SO. ROBBE, GRAUPNER, MULTIPLEX, SIMPROP, MANTUA u.v.a. UREJENO SKLADIŠČE ZA NADOMESTNE DELE >L^U>Aia90 ■ -v - STRAN 7 --- pisma, mnenja, stališča TURISTIČNO ZAVAROVANJE Do odhoda je še pet minut Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mirno potovanje in lagodne počitnice. 1. Potni list in osebna izkaznica 2. Vozovnice 3. Denar in denarnica 4. Zelena karta 5. Zobna ščetka 6. Igla/sukanec 7. Sončna očala 8. Žepna knjiga 9. Fotoaparat in film 10. Zavarovalna polica Turističnega zavarovanja Posebej pazite, da se pred potovanjem ali letovanjem ne boste pozabili zavarovati pred vsemi nezgodami in neprijetnostmi, ki vas lahko doletijo. Če vas v potovalni agenciji niso opozorili na zavarovalno polico turističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav, stopite do najbližjega poslovnega mesta Zavarovalnice Triglav in nemudoma izpolnite zavarovalno polico. Z njo si boste zagotovili povrnitev stroškov, ki bi na potovanju nastali zaradi okvare ah tatvine avtomobila, prometne nesreče,.izgube ali poškodovanja prtljage, nenadne bolezni, prekinitve potovanja in podobnih neprijetnosti. Zavarujete se lahko sami, s celo družino ali v organizirani skupini. Možnosti za nezgodo je veliko, pred vsemi se lahko zavarujete z eno samo zavarovalno polico Turističnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav. Za varno potovanje — Turistično zavarovanje zavarovalnica triglav KER ŽMJEN/EPOTREBUJE VARNOST .STUDIO NIT__I Spoštovani gospod Kramar! Kot eden od podpisnikov predloga ljutomerskega Demosa moram — glede na Vaše »misli o predlogu za odlikovanje ljutomerske ZSMS (Vestnik 19. 7. 1990 in Večer — nekaj dni prej) — pojasniti tole: Čudi me, da so vsi vaščani Mekotnjaka delno nepismeni, da iz našega predloga izvlečejo to, da se predlaga ljutomerska ZSMS za eno najvišjih republiških odlikovanj, in to za uspešno delo pred volitvami na ljutomerskem terenu. Naš predlog je bil naslednji (Vestnik, 5. julija 1990, Večer, Delo Demokracija in republiška komisija za odlikovanja); »Predlagamo, da se dodeli najvišje republiško priznanje prejšnji ZSMS (Zvezi socialističen mladine Slovenije) za izjemen prispevek k demokratizaciji slovenske države za obdobje med kongresoma v Krškem in Portorožu (1986-1990)«. Sledila je kratka obrazložitev. Ne razumem, kako ste lahko domačini Mekotnjaka (vsi) spregledali jasno sporočilo našega predloga. Bolj razumljivo je, če to delate na lastno pest, vendar v varnem zavetju sovaščanov. Nočem pogrevati »spora« med Demosom in Kmečko zvezo ter »socialdemokrati«, vendar je jasno, da vam vsem skupaj nekaj ne da miru. Naj o teh profesionalcih povem resnico, ki je vsakemu dostopna pri našem računovodji: — od štirih podpisanih sva bila profesionalca le dva (Milan RUS štiri mesece in pol, jaz pa le dva meseca). Druga dva si kruh služita v svojih službah! — ti »predlaganci« so sedaj res vodje drugih strank, vendar smo ta predlog namenili ZSMS, ne pa občinski ZSMS. Torej smo predlagatelji in ne predlaganci! Vam pa v osvežitev spomina tole (če še tega ne veste) — ljutomerska ZSMS je bila prva v Sloveniji, ki je ustanovila oz. daia pobudo za ustanovitev Kmečke zveze. Predsednik Roman Caf je še iz svojega žepa plačal ozvoči-tev na ustanovnem zboru. Takrat o Vas in nekaterih sedanjih vodilnih ni bilo ne duha ne sluha. Po letu in pol je prišel na vaša polja kmetijski pospeševalec. Rudi in zasejal svoja semena. Ne vem, od koga jih je dobil, vendar so na njivi zrastli »čudoviti« sadovi (zanj oz. za nekatere). Za pomoč pri »obdelovanju« njive je dobil »strokovnjaka« specialista (nekoč je služboval kot strokovnjak v pomembni službi v Ljubljani) in složno sta kontrolirala rast. Pridelek je bil edinstven v Sloveniji (ali pa zelo zelo redek). Eden od pridelkov ste bili tudi VI (očitno), saj mu hrošč v obliki stare ZSMS oz. današnjega Demosa (kar pač želite) ne da mirno spati. Poskušate ga zatreti na vse možne načine, vendar sodobni kmetijski postopki in razna »zaščitna« sredstva tega zaenkrat ne zmorejo. Poskušate različne postopke, mešate na raznih področjih — vendar hrošč se ne da. V opozorilo vsem tem pridelovalcem in kontrolorjem pa tole: hrošči postanejo sčasoma odporni proti strupom in potrebne so vedno večje koncentracije le-teh. Hrošči ostanejo, njiva pa ostane za dolga leta zastrupljena. Tako se z lastnimi »strupi« posredno zastrupi še sam pridelovalec — tega pa si najbrž nobeden ne ždi Veste — strokovnjaki se lahko tudi zmotijo, svetujejo napačne in trdim Vam, da so se pri te® postopku krepko zmotili. Na žalost vseh nas se napake v kmetijstvu pokažejo šele čez nekaj Id (ponavadi je takrat že prepozno za kakšno ukrepanje), čeprav je v začetku videti fantastično. Da pa se to ne bi pripetilo, Vam priporočam »biološki« n® čin pridelovanja hrane. Tako podelani pridelki bodo zdravi, lep® barve, vonja in okusa in vsi J® bomo z veseljem občudovali. . Upam, da bo teh nepotrebnih podtikanj kmalu konec, saj Je drugih problemov več kot oj volj. Upam tudi, da boste kmalu začeli misliti s svojo glavo iM nehali slepo voditi po napoj’ teh »strokovnjakov«. Če pa žj te, pa bom na Vašo naslednjo^ gavost spet z veseljem odgovor” Hvala. za Zelene Ljutome® Gorazd Klemeni* OBVESTILO Vse občane občine Murska Sobota in druge obveščamo, da 30. julija do 1. septembra 1990 vložijo zahtevke oziroma prijave ojbo-po vojni odvzete lastnine. Vse vloge bomo posredovali iniciativo ru Združenja lastnikov razlaščenega premoženja v Ljubljano. organi" Vsi, ki bodo do 1.9. 1990 pri nas vložili zahtevke, bodo dele zirane pravne pomoči. nikod^ Prijave z morebitno dokumentacijo lahko oddate vsak delav do 12.00 ure v pisarni DEMOS-a, Alija Kardoša 2, Murska So ska zgradba, II. vhod, I. nadstropje). Prijava mora vsebovati: — točen naslov oškodovanca, — kaj je bilo odvzeto (zemljišče, gozd, stavba, obrat . • arond’®' — kdaj je bilo odvzeto in vrsta odvzema (nacionalizacij , ja • • •), — površina zemljišča v hektarjih, — kdo so dediči, če lastnik ne živi. Za dodatne informacije pokličite po tel. št. 21 655. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA DEMOS MURSKA Mihi Magdiču spomin * . ,:|eBijeVtet okoristil in iskal pn VRAČANJE ZEMLJE Predstavniki občinske organizacije kmečke in socialdemokratske zveze iz Ljutomera so se mudili na instruktažnem srečanju s predsednikom skupščine občine Lenart Jožetom Škrlecem. Ta občina je dosegla pri aktivnsoti ob bližajoči se denacionalizaciji vidne uspehe, zato je bil pogovor ne samo koristen, temveč nujno potreben. Na podlagi realizacije svojega programa ljutomerska kmečka in socialdemokratska zveza pristopata k uresničevanju denacionalizacije. Vsi zainteresirani se lahko z morebitno dokumentacijo oglasijo pri Jožetu Rajhu. Tam bodo prejeli vse podrobne informacije, izpolnjene bodo ustrezne tiskovine, potem pa bodo le-te posredovane v Ljubljano, kjer je odbor združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Upravne službe mor-jao skladu s stališči republiške skupščine omogočiti vpogled in fotokopiranje potrebnih dokumentov, zakonsko pa je prepovedana sečnja družbenih gozdov, pa tudi prodaja zemljišč v družbeni lastnini. Jeseni letošnjega leta bo predvidoma sprejet zakon o dena- Sredi njemu najljubšega vsakodnevnega jutranjega opravila, sredi zbiranja mleka, je za zmerom prenehalo biti plemenito srce Mihe Magdiča, kmeta iz Desnjaka pri Ljutomeru. Nastala je vrzel v izvršnem in upravnem odboru Slovenske kmečke zveze, katerih član je bil. Bil je ustanovitelj domačega gasilskega društva, predsednik Občinske kmečke zveze Ljutomer, kije dobila na minulih volitvah prav po njegovi zaslugi med volilci največje zaupanje, bil je soustanovitelj Socialdemokratske zveze Ljutomer kot izrazite politične organizacije. Gospod Miha je kot viničarski sin že v svojih mladih letih okusil grenkobo delavsko-kmečkega življenja. Aktivno je sodeloval v NOV, kjer je izgubil starše, sam pa se ni nikoli v življenju na račun te udeležbe vračila zaslug. Živel je skromno, ^0 vzorno kmetijo m s jgjaVU^ vključeval v družben . jje tu"* sti. Bil je človek op e brez v najtežjih časih, J vedati ke na jeziku upal P t km® tudi dokazati zg^^trank^' tijske politike m ® zatol. skega sistema nasp naj''™; bil in ostaja dejansk toineA in najuspešnejši J je D DEMOSOVEC, ki P^dalB zmerom, tudi ko je ^ev00! ’ menila največje zam ponosen, da je bi v upri mandatni dobi J® b A0, nem odboru Zad por0^ Slovenije in član sv ^jltet1 kov na Biotehniški taN LjublJani- l Izkazal seje kmpil^ soben in priljublj® so tor ljudskih množi®« skupnimi napori P ^rifi^ vodstvom opravili jo, položili vodo^ in opravili številna v kraju. Ni bil ^»1/ besed, pač pa člove falti^Ji njim ostaja 50 km oStaJ01 cest, ki bodo zmerom njegov pomnik. pir Vsi, ki smo ga « njeU a. znali, smo Z9Lli sposobnost ra'^jenost 5%-nost in pripravlja' od ljudem zmerom m< ye mo dobro. V P°n°bjli nJeL« čast nam je, da sm )>star°M-sodelavci, sodelav■ ^|vlja' prleškega kmečkeg ha, hvala za vse. cionalizaciji. Poudariti velja, da se bo zemlja vračala samo kmetom, drugim pa bo plačana ustrezna odškodnina. Sedanja zasebna lastnina v kmetijstvu ostane nespremenjena. Pri realizaciji se predvideva pomoč pravne šole v Mariboru, kjer bi pri obdelavi zbranega gradiva sodelovali tudi študentje četrtega letnika. Pričakuje se računalniška obdelava podatkov, na osnovi predvidenih zakonskih določil pa bi začele občinske skupščine z odloki denacionalizirati lastnino že v prvi polovici prihodnjega leta. Rudi Stegmiiller .JRIOENT K. K. T. EXPORT-IMPORT S960 LENTI Koaauth u. 29. Tel.: Tehnika * Super Market prehrana • konfekcija • kozmetik0 STRAN 8 kulturna obzorja Vincetič OTO KUZMIČ - OTOK NEBO NAD ŽENAVLJAMI čtivih S° vellko težavo, prejšnjo noč je namreč lilo, spravili na treh 3t°ndol° 'n balon iz Ženavelj v Petrovče v lopo poštnega upra- 5^fitNer S' bel9'lska stratostata. prof. Maks Cosyns in njegov asi-van der Elst, zadovoljno pomežiknila. Za vsak slučaj sta ba-,iDriM,iSponjav°, poštni upravitelj pa je obljubit, da bo pred vra-r 'vezat psa. le ^aks Cosyns in njegov asistent Nere van der Elst sta se Upravitelj1'0 poldru9° uro zaklenila v sobo petrovskega poštnega Orecej se zakopala v kupe brzojavnih čestitk. Čeprav ju je že Plitke y utruJenosb sta skrbno prebirala, bolje rečeno zlogbvala spominjal S° Plsane tudi v jeziku domačinov, ki ju je še najbolj Ko s na madžarsko naglašeno češčino. Ocj nVe Profesor Maks Cosyns sede na robu postelje zatopil v in le niepov asistent Nere van der Elst stopil k oknu, odgrnil - da ga ie sonce zapeklo v oči. ie n. m 90r'pa i8 sivkasto modre barve, mu je polglasno ušlo, če-PrOfe° Srebro na ničli. Rjavko ^eks Cosyns je le pokimal, stopi! za njim in mu pomolil ^•nar^i se ie od drugih razlikovala po skoposti besed, zato jo je p°i" razumet. ^ta 3^anSnC°Syns K van der Elst ^ovci^J6 vajinemu junaštvu, "Melja, 19. 8. 1934 $ ljuba Tilda da Se ie poatni upravnik dotolkel skozi s svojo polomlje-b hajb0'r90spod prof' Maks Cosygs pa je ugotovil, da se ta sta-°naučil na Je s"ši z nizozemskim naglasom, zato je sklenil, da se ga d Pamet. ^ob in°pa ie kujala sopara. Orožniški narednik Fuss se je slekel na sonc namakal v pocinkanem škafu. Pustil je vodo, da se je se-m^njicah tr^°lem pa 10 butnil nase. Stal je sredi dvorišča v samih ija, e.b mu je visel čez kot vzhajajoče testo, in sopel kot npkaj dnae ie še tako izpostavljal soncu, se ga ni prijelo. Se več, ^'bjal zimo 8 začel lev'fl kot kača, zato se je zapenja! do vratu in Dra baNo Sn U kateri naj bi bi! spočet. Stara dva sta si zame pač iz-ki n e?a’ ie 9°del in pogledoval k svoji ženi Matildi, pravza- " Srno d b' s' ae nairaie ožgala prsi. ten " hotel afes res osemnajstega, Tilda ? je puha! skozi nos. b^urn je s,an- mu je oponesla, v državni službi si, pa ne veš, ka- ^'SokoCna!i Je na soncu’ pravzaprav na ležalniku, si spodvihala ^Tišino me~lena' se tu in tam namazala z oljem, nekakšno diše-^ienju sanico’ ki je bila še najbolj podobna jodu, in se predaja-^^1, da^81 Stan' Te začela z zaprtimi očmi, a mi nisi že pred leti njem»fVa od^a iz te luknje v mesto, ha? % ^brih os^61 star‘“ ie bHa bolj ljubkovalnica kot zmerjavka, njen :e ^ /et starejši; je resda že malce sodčkast in nabran v 1(1 trak Če bi m da^al v'dez očeta kot moža. ie ležati v t pr'v°ščH kopalke, kakršne nosijo v mestih, mi ne bi bi- ^tialo p °9abnih cunjah, trotel stari, je zagodrnjala, on pa jo ^prav am ^eisnilh deset let- . . OqI °rožm~i!a por°oena že celo večnost, kot je trdila Tilda, jo je bok ^anievcič narednik Fuss ljubil kot tistega dne, ko jo je sreča! Se ved' z leti je njegova ljubezen prerasla v skorajda don5-^8’ zaveda! se je, da je cele dneve zdoma, da se že-«e je°SasT. njegovo bolest pa so še podžigali njegovi kolegi, V93 °Qr^Cfs'b zapd v stransko sobo orožniške postaje in si do t/Bo °bljub nohte- Zavedal se je, da je treba ženi izpolniti vsaj ',°n Pa jo je zaprl v podeželsko hišo in hotel narediti iz resda skorajda do poldneva poležava v široki sece-• benem pa skrivoma lista modne žurnale, ki jih je skrivaj °^°zn'ški narednik Fuss je pred kratkim doživel še eno Tak0 Vrn^'so mu prošnjo za napredovanje, s tem pa tudi pre-„anavllarri. Tilda, je skorajda poskočil. x trotel stari? tre, nad Ženavliami. T^ °tel stari? . 0. nič. A°9dev le^čn'19 ie 00/ po vratih silovito zaropotalo. Tilda se je pravkar s/a °izteklo na Pasu, mož jo je bil namilil po hrbtu, ko je skozi ' le Orl a vratih pokukala betica, bila je prava strgača, okraj-°ala usta kot krap- 'a' °blecie °r°zniški narednik, gospod orožniški narednik, je brž. za mano, brž.. ° ',ki!)^ss nap^rial hitreje, kot je mislil. Čeprav je bil orožniški x in Oa J8n že čez poldrugo minuto, je le-ta že potiska! ^r0frž,gosPr'9anJal- i°fo5//e ^nio^žništd narednik, brž, kontrašpijonaža . . . toiki^ški na^ 'n edine besede, ki jih je izgovoril do kraja do-91 a Po boiuh'k Fuss mu ie molče sledil, si popravljal puško. ' 'n sopihajoč potiska! kolo v klanec, ki ga ni bilo biia^da nadišavila. Uporabljala je neko bolgarsko vodi-S^neio da riSana vrtnica, dišala pa je bolj po vijolicah, in ko ,e b/ '9,erc razbur niso Pada/i na tilnik, jo je pod popkom prijetno "i Prs8° ji sih/^eCJa m°rda, je pomislila in si oblekla kombinežo, - 'šaig bradavice. Zleknila se je po postelji, niti odgrnila a! se je ulilo. Celo petrolejke ni upihnila. ■ - - (Dalje prihodnjič) Po bregu se spuščam med drevjem bodičastim skozi gorice izsušene proti kolovozu smrti zbegan izčrpan do minimuma obsedim pred kletjo podrtijo iz osemnajstega stoletja me pozdravljajo se me veselijo strohnele pipe črepinje razpadajoče miši na odvrženem obešalniku. Poletna plesna šola Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota organizira od 5. do 12. avgusta mednarodno plesno delavnico VVORKSHOP INTAKT 90 pod umetniškim vodstvom Matjaža Fariča. Program bo potekal v telovadnici OŠ Karel Destovnik-Kajuh in OŠ Edvard Kardelj, izbiralo pa se bo lahko med plesi: balet, modern, limon, nikolais, koreografsko delavnico Matjaža Fariča, historičnimi plesi in modernim jazzom. Poletna plesna šola bo letos prvič v taki obliki pri nas, plesni učitelji in udeleženci tečaja pa bodo prišli od vsepovsod. Poleg tega bodo pripravili tudi predavanje o novem belgijskem plesu in video gledalnico. Nagajiva sočnost ljudske erotike ŠTRUC SO STRINO Pri Pomurski založbi je pravkar izšla zbirka krajših ljudskih pesmic, domislic in zbadljivk z dodatkom. Zbral jih je Dušan Rešek, ilustriral Franc Mesarič, Marko Terseglav pa je napisal spremno besedilo. Ime neutrudnega zbiralca vsakovrstne ljudske zapuščine na območju širšega prostora Pomurja in obrobnih pokrajin, beltinskega veterinarja DUŠANA REŠKA, se v domačih knjižnih logovih pojavlja že tretjič. Po zelo uspelih in povsem razprodanih dveh izdajah knjige Šege in verovanja ob Muri in Rabi (1979, 1983), kjer so zbrana predvsem drobna, domala neopazna, za vsakdanje človekovo življenje pa vendar pomembna ljudska verovanja, pomeni nova knjiga ŠTRUC SO STRINO zanimivo osvežitev etnografsko obarvanega knjižnega fonda Slovencev, predvsem pa je zanimiva zaradi dokaj redke vsebinske obarvanosti v slovenskem kulturnem prostoru. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ IN POMURSKI SEJEM GORNJA RADGONA VABITA K SODELOVANJU SKUPINE, DRUŠTVA IN DRUGE NA TRADICIONALNI 13. PARADI KMEČKIH OPRAVIL- IN OBIČAJEV Parada bo v nedeljo, 26. avgusta 1990, ob 10. uri po ulicah mesta Gornja Radgona. Na paradi sodelujejo skupine z največ 10 vozovi oz. petimi prevoznimi sredstvi in celotnim prikazom ene od dejavnosti. Ker gre za ohrani-, tev naše kulturne dediščine iz kmečkega in obrtnega življenja, naj bodo prikazi izvirni. Posebna komisija bo ocenjevala predvsem to. Najboljše skupine bodo prejele plakete Pomurskega sejma. K sodelovanju vabimo tudi folklorne skupine s prikazi raznih običajev, kmečke godbe in ansamble. Vse skupine morajo obvezno prijaviti svojo udeležbo pismeno najkasneje do 10. avgusta 1990 na naslov: ZVEZA KULTURNIH OR- GANIAZCIJ RADGONA,' 25/11. gornja Partizanska Prijava naj vsebuje: — naziv skupine, društva ali organizacije in kraj, — naslov vodje skupine, po možnosti tel. številka, — kratek opis prikaza, — število udeležencev, — število vozov. Vodje prijavljenih skupin imajo obvezen posvet, ki bo v sredo, 15. avgusta, ob 16. uri na sedežu ZKO Gornja Radgona, Partizanska 25/11. Na posvetu bodo dana vsa potrebna navodila. Predhodne informacije lahko dobijo skupine na Zvezi kulturnih organizacij Gornja Radgona, tel. št. (069) 74 083, 74 373 ali na Pomurskem sejmu Gornja Radgona, tel. št. (069) 74 000, 74 761, 74 720. Vabimo skupine, da se prijavijo in sodelujejo na tej prireditvi, ki privabi vsako leto ogromno množico obiskovalcev. ORGANIZACIJSKI ODBOR kulturni koledar prireditve Sirije so strino V—-- t Zbral Dušan Rešek Vneti zbiralec je tokrat ponu-je zbiral ob dil gradivo, ki ga svojem vsakdanjem delu po Prekmurju, Prlekiji in Porabju v minulem desetletju in ki obsega v osrednjem delu 228 kratkih otroških in šaljivih pesmic, po-smehljivk in zbadljivk ter erotičnih in kvantarskih pesmi, v dodatku pa še nekaj pregovorov, verovanj in ugank. Poleg osnovne značilnosti — šaljive in domiselno zbadljive poante — pomenijo svojevrstno presenečenje ljudske erotične pesmice, ki so po besedah etnografa Marka Terseglava, zapisanih v spremnem besedilu knjige, vse do leta 1980 na Slovenskem veljale za povsem neprimerne za javno predstavitev, čeprav je gotovo, da imajo tako po številu kot po razširjenosti, neposrednosti in prej naturalizmu kot kočljivi sporočilnosti nedvomno umetniško vrednost in veljavo kot »prave« ljudske stvaritve, saj je seksualnost za ljudskega ustvarjalca, ki mu je pomembnejša sporočilnost kot pa umetniška metaforika, povsem naravna kot karkoli drugega v življenju. Rdeča nit, ki povezuje vsebinsko sicer različne sklope pesmi, pa je tako ali tako šaljivost, ki je ponekod presenetljivo domiselna, drugod malo bolj ljudsko okorna, vendar pa svojevrsten dokument o zbiralčevem tankočutnem posluhu za na videz drobne, nepomembne dogodke iz minulosti, ki nam navadno uhajajo izpred oči in ušes, pa so vendarle tako bogate in dokumentarno sporočilne, da jih je treba zapisati v izvirni, nepot-vorjeni obliki. Knjiga vsebuje ob koncu še slovar prekmurskih narečnih izrazov, saj so vse pesmice zabeležene v izvirnem jeziku (narečju kraja, od koder izvirajo), dokumentarno vrednost zbirke pa povečuje seznam imen informatorjev, ki so zbiralcu posredovali posamezne domislice. Knjigo je s posrečenimi in v skladu z vsebino izdelanimi ilustracijami dodatno ovrednotil še akad, slikar Franc Mesarič. Nedvomno je treba pritegniti zahvali, ki je ob koncu uvodnika: »Hvala vsem, ki ste te pesmi ohranili in jih posredovali zbiralcu in zdaj še drugim. Da je bila potrebna, pa bo gotovo pokazal čas in zanimanje zanjo, kot je bilo ob vseh Reškovih objavah do- slej: pošle so.« -MZ- V KOLOŠEVEM OBJEKTIVU •r i st 4 /1. ,.•>*. , ■ ■ V A [ BELTINCI — Nocoj ob 18.00 bodo v knjižnici Kuda Beltinci odprli razstavo Raziskovanje ljudske noše v okolici Beltinec. Avtorica te razstave je etnografi-nja dr. Marija Makarovič. Ob 20.00 pa bo v beltinskem parku prikaz ljudskih noš. Nastopili bodo tudi ljudske pevke in glasbene skupine. Razstava je odprta vsak dan od 8.00 do 18.00. BELTINCI — V petek 27. 7. bosta v beltinskem parku nastopili folklorni skupini Li Cumpari Ragunisi iz Aragone (Italija) in Rožnov (ČSFR). RADENCI — V Radencih bo v petek, 28. julija ob 20.00 nastopila ena najboljših slovenskih in jugoslovanskih folklornih skupin AFS France Marolt iz Ljubljane. LENDAVA - V Lendavi bo v petek, 27. VIL popoldne nastopila folklorna skupina iz italijanske Sicilije — Li Cumpari Ragunisi. BELTINCI — V soboto, 28. julija, bo ob 20.00 v beltinskem parku nastopila akademska folklorna skupina France Marolt. Plesalke in plesalci bodo predstavili program slovenskih in jugoslovanskih plesov. RADENCI - V soboto, 28. julija, bo ob 20.00 nastopila folklorna skupina Rožnov iz ČSFR. MORAVSKE TOPLICE — Ob H. dopoldne, 28. julija, bo nastopila AFS France Marolt iz Ljubljane, ob 20.00 pa FS Kor-mend iz Madžarske. BANOVCI — V petek, 28. julija, bo v Banovcih nastopila folklorna skupina Li Cumpari Ragunisi iz Sicilije (Italija). BELTINCI - V nedeljo, 29. julija, bo ob 13.30 povorka nastopajočih folklornih skupin, ob 14.00 pa nastop vseh sodelujočih folklornih skupin iz domovine in tujine. Nastopilo bo 11 folklornih skupin. Razstave RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava akvarelistke Ulrike The-rese Raab-Pammer iz Avstrije. MURSKA SOBOTA - V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava stalnih muzejskih zbirk. LENDAVA — V muzejskih prostorih na lendavskem gradu je na ogled razstava bronasto-dobne naselbine OLORIS. GORIČKA MARIŠKA — Vlaka, ki je svojčas sopihal med Mursko Soboto in Hodošem, ni več, spomin na Goričko mariško, kakor so »cug« poimenovali domačini, pa je še zelo živ. Podpisana sem na eni zadnjih voženj v zimski panorami, kajti vozil je le do decembra 1968. Pravijo da ima zasluge za ukinitev proge takratni župan soboške občine (zbadljivka iz tistih časov je: Horty napravil, Toth zapravil), da pa so o prenagljeni odločitvi potem velikokrat premlevali ob ugotovitvah, da so ceste preobremenjene in da bi bilo dobro imeti železniško povezavo z Madžarsko. Kakorkoli že: tirov, železniških pragov in predora v Stanjevcih ni, in tako bi morali začeti vse postavljati znova. Čas prenove je sicer tu, toda tudi vprašanje, ki smo si ga zastavili ob podpisu pod porušeno sinagogo: Je res bilo tako nujno na hitro rušiti in s tako vnemo odstranjevati, da smo spet prisiljeni graditi na novo? B. Bavčar STRAH 9 \ utrip življenja «0 ti »s zal - sit se tt sit to Po Jože Kralj bi lahko v miru užival zasluženo pokojnino, vseeno pa rad pride pomagat na mejni prehod Sladki Vrh. ti se Z BRODOM CEZ MEJO Sladki Vrh je majhen kraj tik ob meji s še manjšim mejnim prehodom za maloobmejni promet. Je prvi (ali zadnji) mejni prehod, ki spada pod upravo Carinarnice Gornja Radgona, drugi mejni prehod, ki je mednarodni, pa je na Tratah. Cariniki so iz gornjeradgonske carinarnice, miličniki s pesniške postaje. ■ Čeprav je maloobmejni prehod Sladki Vrh majhen, pa je za I' mnoge dvolastnike z jugoslo-। vanske in avstrijske strani ne-| pogreštjiv. Veseli so ga tudi se-Izonski in drugi delavci, ki hodijo na delo v Avstrijo in se vračajo I ob večerih. Še bolj kot to pa je za ta mej-I ni prehod značilno nekaj druge-- ga, s čimer se ne more »pohva-I Uti« vsak. Potniki, ki prestopajo ■ mejo, se odpeljejo na nasprotno stran reke Mure z brodom. Z I njim upravljata dva brodarja, ki ■ sta zaposlena pri krajevni skup-I nosti, vožnja traja okrog pet mi-Inut, naenkrat pa lahko prepelje 4 avtomobile ali 6 ton teže. INa jugoslovanski strani mejnega prehoda smo srečali Jo-I žeta Kralja, ki je sicer že upoko-■ jen, kljub temu pa rad pomaga | na meji. Pravi, da je delo kar pri-Ijetno, le da je malo dolgčas, saj je to maloobmejni prehod, ki ga ■ uporabljajo v glavnem dvolastniki. Vprašamo, kakšne so mož-I nosti, da bi prehod dobil status J mednarodnega ali pa da bi ga | vsaj izkoristili kot turistično za-■ nimivost. Dejal je: »Sedaj lahko prehajajo na ono stran samo z ■ maloobmejnimi prepustnicami, s katerimi pa ne morejo prina- sati v državo blaga, zato ta prehod za večino potnikov ni zanimiv. Avstrijci so zelo zainteresirani, da bi ga obnovili, popularizirali, naši pa nekoliko manj. To namreč pomeni več dela in več stroškov. Najprej bi morali obnoviti in razširiti objekte, ki jih na takem prehodu potrebujemo, nato pa zaposliti še več ljudi, tudi brodarjev. Iz Jugoslavije v Avstrijo z brodom na reki Muri. Izhod v sili, ki bi lahko postal turistična zanimivost. Brod vozi tako, kot je odprt mejni prehod — od 6. do 20. ure. Verjetno bi marsikdo prav rad potoval iz ene v drugo državo na brodu, pa čeprav bi moral čakati nekoliko dlje ali pa bi moral za to »meddržavno vožnjo« odšteti tudi nekaj denarja. Bernarda B. Peček 6. in 7. julija so v nemškem Ingolstadtu proslavljali praznik mesta. Mestne ulice so poživile številne gostujoče kulturne skupine in drugi gostje. Poleg članov slovenskega kulturnega društva Lastovka so bili tudi gostje iz Slovenije. Ministrski predsednik Bavarske Max Streibl in župan Ingolstadta Peter Schnell sta sprejela tudi delegacijo iz Murske Sobote. Na fotografiji sta predsednik občine Andrej Gerenčer in predsednik izvršnega sveta Ivan Obal v pogovoru z nemškimi gostitelji. Walter Schneeweis Oživelo Blaguško jezero Prijetna izletniška guško jezero pri Vidmu j( niči je zopet oživelo. Ob je sedaj manjši gostinski o J ' biči ribiške družine so uredili okolico, Pokos!h j[er in pobrali odvržene odpao ' $ je voda v jezeru dokaj ' tam kopa vedno vec kopa le bližnji prihodnosti Pa ®e. ° rU,sij trejši razvoj turizma ob J ■j ob njem načrtujejo organ' kamp za počitničarje.^^« Po le Hi Pa Kot vsako poletje je tudi letos od 8. do 19. julija skupina enaindvajsetih soboških srednješolcev v spremstvu prof. Marusje Uhernik in prof. Mire Vaupotič obiskala partnersko mesto Ingolstadt. Program je bil zelo pester — sprejem pri županu gospodu Amlerju, ogled mesta, obiski različnih muzejev, pol- in celodnevni izleti v bližnjo in daljno okolico, obisk mlekarne in tovarne AUDI, kulturne prireditve, pa tudi prostega časa je bilo dovolj. Učence so najbolj navdušili prikaz dresure ptic roparic v gradu Rosenburg, obisk muzeja BMW-ja in Olimpijskega parka v Miinchnu ter poslovilni večer pri folklorni skupini iz Ge-rolfinga, kjer so se poskušali v bavarskih narodnih plesih. M. Vaupotič, posnetek W. Schne-eweis ZAKLADI POMURJA: MARIJA NA »PUSTINk OZIROMA POD LOGOM Niderlov hrast bo ostal Z regulacijo ščavniške d so se približali do Spo J eJ)j ju niče. Dela naj bi začeli J jih dokončali do Porn MJijobli' lacijo bodo izvajali v m J ki, tako da bo v tem oe “ ostalo več gozdnih P°J ,jini gnili pa se bodo tudi er stop segom na področju, KJ letni Niderlov hrast. Ta rejši hrast v Pomurju o kef metra, visok pa je 42 m jaCijl bi temu večstoletniku TO gotovo škodila, so se s jr0M ki odločili, da na tem r ne bodo izvedli no rast del, ki bi ogrozile njeg j Vsekakor je treba p° jj k«1 tovalce bodočih tneli^ so se zavzeli za to n menitost. Družina novomašnika ŠTUMPFA iz Beltinec ■ in d’ obvešča občane, da bo od nedelje, 29. julija, od 5. aTe ponedeljka, 30. julija, do S. ure zjutraj popolna zapora K ^jadi#' ce v Beltincih na odseku od magistralne ceste do križišča sko ulico ter Mladinske ulice. Obvoz bo po Gregorčičev Prosijo, da upoštevate prometne oznake. vno krito ladjo... Poleg stavbnega deta se stara turniška cerkev ponaša tudi s freskami (zidnimi slikarijami). Najstarejše so na romanskem delu FRESKE IN ROMARSKA POT Pražupnija Turnišče naj bi nastala v daljnem letu 1000, prva turniška cerkev pa naj bi bila sezidana v 13. stoletju. Ponaša se z znamenitimi freskami. Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev naj bi imela pražupnija Turnišče svoj začetek v daljnem letu 1000, to je v obdobju sv. Štefana, kralja, katerega god slave 20. avgusta. Prvi zanesljivi vir, ki govori o cerkvi v Turnišču, točneje: v vasi Črnec, pa je listina madžarskega kralja Bele IV., z dne 16. novembra 1267. leta. Zapisana je kot Item Sancte Marie de Churnuch. Omenja jo tudi vizitacijski zapisnik iz leta 1688. Stara turniška cerkev je svojevrsten verski, kulturni in zgodovinski spomenik. Naj starejši de! je nastal v 13. stoletju. Ugotovili so, da je bila prvotna cerkev velika 8,10 krat 5,30 metra, grajena iz opeke, bila je ravno krita, z majhno polkrožno ap-sido, ki je bila obokana s polkupolo. Da bi v 14. stoletju dobila gotsko obliko, so polkrožno apsi-do zunaj povišali in jo mnogokratno odsekali ter prebili v njeni osi veliko dvojno okno. Polkrogi! obok znotraj pa so šilasto izsekali. Ravno krito »ladjo« so obokali z dvema rebrastima križnima obokoma. Prizidali sonovo zakristijo in novo ra- ski vrednosti sodijo med najzanimivejše slike v srednji Evropi. Na severni strani je naslikano Marijino kronanje, nad njo pa posvetitev Nikolaja za škofa ... Vse slike v ladji je naredila ista delavnica, vendar ni podpisov. Stilno so sorodne Janezu AquHi. Leta 1915 so ob stari turniški cerkvi zgradili novo. Tudi ta, ki je grajena v bazilikalnem stilu, je zanimiva, vendar marsikdo, ki ve ceniti tudi daljno, preteklost, občuduje prvotno stavbarstvo, slikarstvo. Namen tega nekoliko podrobnejšega nizanja zanimivosti je bil, da bi spodbudili k obisku in ogledu. Cerkev v Turnišču pa je znana tudi kot romarska. Romanja naj bi imela svoj vrhunec v obdobjih križarskih vojn — od 11. do 14. stoletja — začetek pa ob pojavu krščanstva (pred več kot Spominsko znamenje 101 vojaku turniške fare, ki so padli v prvi svetovni vojni, čeprav so imeli mnogi od njih s seboj »kep-ček« (podobico). stavbe, kjer je naslikano Kristusovo vstajenje, na krogu okrog apside pa je najpomembnejša slika Marije zaščitnice. V polkupoli apside sta dva klečeča angela, ki držita mavrico s Kristusom. To plast je Janez AquHa 1393. leta preslikal in opremi! z napisi. Druge po starosti so slike v nakrižnih obokih v prezbiteriju, kjer so razvrščeni simboli evangelistov in angeli. Na severni steni pa so prizori oznanjanja rojstva in pokloni treh kraijev... Po mnenju strokovnjakov pa so najpomembnejše slike v ladji in po umetnostni in kuiturnozgodovin- Podoba turniške Marije v nebo vzete naj bi nastala v času med 1724. in 1777. letom. Do skoraj potakosti enak kip (prenešen iz stare cerkve) je zdaj na glavnem oltarju nove cerkve. . KO1 1900 leti), ko so začeli obiskovati svete so Jeruzalem, Betlehem in Nazaret. N’ sko ljudstvo pa se je že od nekdaj obra riji in njej v čast zidalo cerkve, Pa l..,negg ov. Prekmurju: v Markovcih na čast ^arl.a:stvJ r skovanja, na Tišini v čast Marijinemu > Gradu in v Turnišču pa na čast Mariji v čemur so nekoč rekli tudi Marija naai ''tero^ znamenita Marijina slika z detetom, P pumi^. napis: »Blaženo devico Marijo častijo sfvii zagrebški škofiji blizu Mure na velep ,g em tinci grofov Csakyev.« Podoba na s ^d#> Mariji, katere kip je prenešen iz žara®0 / novejšo cerkev. Najbrž so sliko nare ^gpda.^ marjev, ki so si želeli njenih P0^0^10.^ hram'Hj-Turnišču vse do začetka tega stole‘jzCjglo^ kr o rez, s katerim so na kraju samem skali) »kepčeke«. Te so s seboj jama1& pg p 0 niči, ki so šli v vojsko in na fronto- ra^^o vseh ni obvarovala pred kroglami, V ji tudi iz spominskega obeležja pri ^.gglice, et°' cerkev, na katerem je 20 imen iz N iZ&,M' Lipe, 16 iz Renkovec, 19 iz Turnišča, ,aj0 V vice in 19 iz Gomilice. Te vasi sicer sp niško faro. Tudi zdaj, na pragu 21. stoletja, je ^.pe' k Mariji pod logom. Največja sloves ^arijitiO ' gusta, ko rimokatoličani praznujejo . .^pi. bo vzetje. Današnji romarji so mote’ got) J Pripravil- Sto VESTNIK, 26- STRAN 10 W življenja Ječanje z janosem davidom iz dolnjega lakoša Čevljar, politik in slikar čevljar, nato gostilničar in spet — čevljar. Živ * 'Me in se vključil v nemško komunistično partijo. Zda | je n j 'N Poslanec skupščine občine Lendava. Konjiček: slikarstvo. hnos David je vzbudil pozor-skupščini občine Lendava, poslanci volili predsednika aWne. Predlog je, da to m "'M demokracija, ko glasove msteva komisija v odsotnosti ti; J.ki so volili. Predlagal je, naj store v volilnem prostoru, to-1 ’ skupščinski dvorani, in v «Mnosd vseh Pa vs?j tl" /“Poslancev, ki hočejo videti, to so glasovali. Predlog je bil M' Zdi pa se, da bo poslej -'v skupščini večkrat slišati M'A’ iez'k, kajti Janos je M'M da je pač treba dvojezi-i M »prakticirati«, že in M' seji je eden od po-। J govoril v materinem Mkem) jeziku. ki ve, da je Janos Uka Star ® 'et> se sprašuje, 'e h?5' 8re na jesen življenja po-uamreč član družbeno-zbora, član predsed-k in Mrodemokratske stran-*ni M ve''k' aktivist. Tudi »a J6 le zastavilo to vprašanje, m 83 povprašal. sem se 1921. leta v C™Lakošu. Po osnovni šo-Maj časa učil za če-M Pn mojstru Feherju na Urn u "k pa sem sklenil pri moj-Apačah. Tja sem k tudi zato, da bi ' s'ovenščine in nemšči-Pa Sem Videti tudi SVet M® ,Mužiti- Leta 1939 sem P s'd v Lipnici (Leibnitz). M6' Pod vpliv tam-',aslh mobilizirali so M11 na rusko fronto. Bi' S N.ai""ski ^ti. Ob kapitu-MM sem na Norve-e‘. v angleško ujetni-družini sem se vrnil M s? $45. leta. Vojni do-Mal 'noi-no delovali name, str-M’ da nisem bil na Moč?1’Zato sem se ^945. le-'?kilni'v komunistično partijo Me M M do 1958. leta. Bi-Mttsko usmerjena in M, v.m ji zameril (in ona sem ]eta spenil obiskati domovino. Tedaj so me pregovarjali, naj tega vendar ne delam. Šel pa sem vsemu navkljub, kajti želel sem videti starše. Dokler pa sem bil poslušni član, sem bi očitno vreden zaupanja, saj so me izvolili za občinskega poslanca, bil pa sem tudi kandidat za poslanca v parlament dežele Baden—Wiirten-berg.« Takole mi je pripovedoval Ja- Janos David ni le politik, ampak tudi slikar. Foto: Š. S. nos David, ki se je lani za vedno vrnil iz Zvezne republike Nemčije v Dolnji Lakoš. V zadnjih letih je imel z domovino, domačim krajem, stalne stike, saj se je letno najmanj enkrat vračal domov in si urejal hišo. Je pa bil v šestdesetih, sedemdesetih in delno še v osemdesetih letih hudo na tesnem s časom, saj je potem, ko je vrnil knjižico komunistične partije, prešel v Socialno demokratsko partijo Nemčije. Kot njen član je bil odgovoren za obrt. Nekako samoumevno je, da se je po vrnitvi v Jugoslavijo včlanil v Socialno-demokratsko zvezo v Lendavi in postal njen aktivist. »Kot glaven vzrok za neslaven propad komunizma vidim v tem, da so se njegovi aktivisti oddaljili od ljudi in so delali kot »apa-ratički«, kot z rusko besedo označujemo skupine, ki delujejo iz pisarn. Pred zadnjimi volitvami sem sklenil, da se bom kar najbolje angažiral na terenu. Tako sem sam obiskal volivce v Kapci in Kotu, kjer je »zmagal« Kramberger, in jim predstavljal program Socialnodemokratske zveze ter zavzemanja združene opozicije. V drugih krajih len davske občine pa sem agitiral skupaj z Lajosem Tothom iz Ba-nute. Rezultat ni izostal, saj je večina poslancev iz vrst Demosa, pa tudi oba predsednika sta naša.« Janos David je bil na Nemškem dobrih 50 let. Ni pozabil svoje madžarščine, odlično govori nemško, pa tudi slovenščina mu ne dela večjih težav. Je pa res, da so se med njegovo odsotnostjo izoblikovali termini (besede), ki jih ne razume. Za vsak primer je ob njem v skupščinski dvorani prevajalka. Seveda pa ni bil in noče biti poklicni politik. V Nemčiji, kjer je naredil še mojstrski izpit, je imel od 1945. do 1963. leta manjšo čevljarsko delavnico, nato pa je vzel v najem gostilno. Pozneje še dve! Po desetih letih je znova presedlal v čevljarstvo. To je namreč postalo spet donosno, kajti ljudje niso več metali vstran poškodovanih ali izrabljenih čevljev, ampak jih dajali popravljat, kajti novi so postali zopet dragi. Ko pa je bil star 65 let, se je končno upokojil, vendar tudi tedaj ni miroval in se je honorarno zaposlil v mestnem gledališču. Po 50 letih zdomstva se je Janos David torej vrnil v domači kraj. Sem je prišel z ženo, medtem ko je poročena hčerka ostala v Nemčiji. Prav med mojim obiskom sta jo oba težko čakala na obisk. Znanec iz Lakoša pa bo zdaj>(>ko so mimo volitve, imel nekaj več časa za slikarstvo. Nima se za velikega umetnika. Nekaj slik pa mu je vendarle uspelo. Uspelo pa mu je tudi, da se je po vseh kalvarijah prebil in zdaj lahko v miru, med domačini, ustvarja in kaj koristnega postori. Tudi na (novem) političnem področju. Š. Sobočan BOLEČA NEGOTOVOST V DRUŽINAH POGREŠANIH OSEB SINOVA IŠČETA OČETA Čeprav se je Štefan Čuk iz Lemerja »normalno« poslovil od žene in otroka, se zdi, da je šel zdoma zato, da bi pretrgal s preteklostjo in zaživel nanovo. Kaj pa, če se je zgodilo kaj hujšega? Štefan Čuk, rojen 25. decembra 1961. leta, je mladost preživel v Mačkovcih, saj je to naselje njegov rojstni kraj. Izučil se je za zidarja in delal predvsem na gradbiščih SGP Pomurje. Pozneje se je poročil in za ženo vzel Marijo iz Lucove pri Pe-trovcih. Rodilo se jima je dvoje otrok: Dušan je star deset let in šest mesecev, Daniel pa jih bo imel kmalu sedem. Starejši se spominja, da ga je oče vselej, preden je šel zdoma, prebudil, mu kaj lepega povedal, poljubil ..., tokrat — 29. maja 1988. leta — pa ni bilo tako. »Hotel se je posloviti od sina, pa sem mu rekla, naj ga ne budi,« je dejala žena Marija in nadaljevala: »Zgodaj zjutraj se je poslovil od mene na enak način kot že neštetokrat prej, kadar je šel na delo v kak bolj oddaljen kraj. Z motorjem se je odpeljal v Mačkovce, odkoder naj bi pot nadaljeval z avtobusom.« »Štefan mi je dan, preden je odšel zdoma, dejal, da bo moral na delo v Rovinj, kjer bo ostal mesec dni. Vsaj ta dan je meni bolj zaupal kot ženi. Ta mu je pozneje pripravila vse za na pot.« To so besede Štefanove tašče Marije Doklan iz Lucove 17. Dodala je, da je zeta malo okarala, češ zakaj o nameravani poti ne pove ženi, pa ni nič odvrnil. Je že tako, da imajo stari starši radi svoje vnuke in naro Čukova otroka: Dušan in Daniel odraščata predvsem ob skrbni stari mami. Zakaj se ob odhodu ni poslovil od njiju, čeprav je to prej vselej storil? be. Stara mati Marija iz Mačkovec, ki je 29. maja 1988 vstala navsezgodaj, je na dvorišču našla Štefanovo motorno kolo MZ 250, na njem pa še usnjeno jakno in čelado. Bila je presenečena, ker se pred odhodom ni oglasil, kakor je to sicer vselej prej storil. Fanika Čuk, Štefanova mati, pripoveduje: Kaka dva dni je bil motor zunaj, saj smo pričakovali, da se bo sin vrnil. Pozneje, ko pa se ni, in ni ničesar sporočil, pa smo postali seveda zaskrbljeni: v jopi pa v predalih« motorja smo iskali morebitno sporočilo o vzroku izginotja, našli pa nismo ničesar. Pozorni smo bili tudi na telefon in pazili, da je bil vedno kdo v bližini. Vselej, ko je zazvonil, nam je začelo srce utripati hitreje, saj smo upali, da se bo oglasil. Prej, ko je bil na delu na Madžarskem, je večkrat poklical in povedal, Pogrešani Štefan Čuk (v ozadju) v družbi svojih znancev kako se mu godi. Žalostni smo, saj Štefanovega glasu ne slišimo, ne oglaša se s pismom ... Kot da bi se udrl v zemljo! Bojim se, da je vzrok za izginotje v nesporazumih z ženo. Hudo mi je, ko se spomnim besed, ki sem mu jih nekoč rekla, češ naj se domov, v Mačkovce, ne vrača več.« Marija Čuk, Štefanova nekdanja žena (po njegovem izginotju se je namreč ločila), ne objokuje (bivšega) moža. Namignila je, da si je najbrž našel drugo. Slišala je namreč, da je imel na Madžarskem neko Čehinjo. Pa kaj bi o tem! Govorice! Pa četudi bi bilo res, nič zato, ker se pač sporoko sicer obvežeš biti zvest, a kaj, ko pa je življenje tako, da pride kaj vmes in obljubo prelomiš. Marija ga je o tem večkrat vprašala, a odgovora ni dobila. Je pa ugotavljala, da je bil težek (srčni) boj: bil je skrivnosten. Morda pa je imel kake druge težave, saj naj bi se ukvarjal s prekupčevanjem valute ... O vseh Štefanovih skrivnostih naj bi vedel Roman Lovenjak iz Murske Sobote. Slišali smo, da sta bila prijatelja, saj PRIHODNJIČ: MATI OBJOKUJE SINA sta svojčas delala na istem gradbišču na Madžarskem v Budimpešti. »Res je, da sva bila 1987. leta na istem gradbišču: on kot zidar, jaz pa kot vodovodni in štalater. V letu 1988, ko se je za Štefanom izgubila sled, pa nisva bila več skupaj. No, ja, enkrat sva se sicer srečala, malo poklepetala, saj sva navsezadnje sovaščana (Mačkovčarja), se okrepčala, potem pa šla vsak svojo pot. Ni res, da bi se mi Štefan oglašal po telefonu. To so samo govorice. Zdi se, da so prišle na uho tudi njegovi materi, ki me je pred nekaj dnevi »zasliševala«. Ne njej ne vam ne morem ničesar povedati, ker pač s Štefanom nisem v stikih. Seveda pa tudi mene zanima, kje je.« Skrivnost! Povprašali smo seveda tudi na SGP Pomurje. Vodja kadrovske službe Dragica Tkalač je pobrskala po stari evidenci o delavcih in delih, ki so jih opravljali v spomladan-kih mesecih 1988. leta, in povedala: »Štefan Čuk je nazadnje delal pri nas 27. maja 1988. leta. Zadnje njegovo delovišče je bilo gradbišče Pomurke v Murski Soboti, medtem ko je prej delal na Madžarskem, nazadnje je bil tam (na gradbišču) delavec hrane za naše delavce, ki smo jo vozili iz nekega gostišča. Pozneje ni bil znova razporejen ne na delo na Madžarsko ne v Rovinj, ampak bi moral še naprej prihajati na gradbišče v Mrusko Soboto. Res pa je, da je v dneh, odkar ga pogrešajo, bila na Madžarsko odrejena skupina delavcev, vendar je ta tja odpotovala 3. junija, Štefana pa ni od 29. maja 1988. leta. Ker ni prihajal na delo, smo odstotnost do določenega dne (4. julija 1988) opravičevali s tem, da smo pisali dopust, pozneje pa smo ga seveda odjavili. Odkar ga pogrešajo, se naši upravi ni oglasil. Štefan Čuk je prav gotovo živ. Tako domnevajo vsi, s katerimi smo se pogovarjali. Ampak — zakaj se ne oglasi vsaj svojima sinovoma, ki odraščata brez očeta? Štefan Sobočan »s ■ pa tudi zdravje, ne moreš polih' 'ohi’ E' dane?-M 'n kar bi rad«, pravi Koloman Šebjanič Vseeno .M sedeminsedemdeset let. Koristen pri hiši čeprln Koloman to tudi je. Ko je treba cepiti drva, . prav pa pride tudi sleherna brezova Pravi mojster. O tem nam priča tudi posnetek. Foto: Milan Gašpar * KAKOVOSTNO novo po naročilu ; “Cipot« »leitung« :) za indu-inštalacijo Kolesarski klub Tropovci Prizadevni člani KK Tropovci, ki spada v Športno društvo Tišina so pri vaško-gasilskem domu v Tropovcih začeli graditi klubske prostore. Športni objekt, v katerem bodo trimski kabinet garaže in sejna soba v velikosti 64 kvadratnih metrov, bodo’v glavnem zgradili s prostovoljnim delom. Doslej so že opravili okrog 300 prostovoljnih delovnih ur. Na razpolago imaio potreben material, potrebna sredstva za dograditev objekta pa so si zagotovili s prireditvami. Zelja članov kluba je, da bi objekt postavili pod streho do državnega pionirskega kolesarskega prvenstva, ki bo 25. in 26. avgusta v Tropovcih. O tem pa tudi ne dvomimo. Računajo tudi, da bodo športni objekt v doglednem času razširili in dogradili še servisno delavnico za kolesa. Vsekakor zgleden primer, kako se da tudi v teh težkih časih zgraditi športni objekt, če sta pripravljenost in do- bra volja. Foto: F. Maučec STRAN 11 1990 ne zgodi se vsak dan NOVA ATRAKCIJA nitz postavil sredo vodnjaka, sem jaz.« Predsednik je namreč že v najnežnejši otroški dobi poziral svojemu stricu kot kiparski model. Sedemdesetletni za-hodnonemški predsednik Richard von Weizsacker je svojemu rojstnemu mestu priskrbel novo atrakcijo. Ko so mu pred kratkim ob rojstnem dnevu podelili naslov častnega meščana, mu je zgodovinarka Inge Petz podarila svojo knjigo z naslovom Voda za rabo in okras. V njej so zbrane fotografije in opisi vseh mestnih vodnjakov. Obdarovanec je v zahvalnem pismu priznal, da se je na strani 63 prepoznal: »Fantiček, ki ga je moj stric Fritz Graeve- NAJMLAJŠA MAMA NA SVETU »Prosim vas, pomagajte mi, da se mi ne bo treba ločiti od otročka. Prelep je in čisto moj. Toliko sem pretrpela med nosečnostjo in porodom, predvsem zaradi vsega, kar so ljudje mislili o meni. Pa sem vse prenesla, želela sem si ga vsemu navkljub in ne želim ga zapustiti. Osamljena sem in nesrečna, celo starši so me zapustili. Kaj bo z menoj?« Tožba je prišla iz ust devetletne deklice turškega rodu Selme Boz-ca, najmlajše mamice na svetu. S težavo zadržuje solze, v njenih globokih črnih očeh je velika žalost. Tragična usoda je hudo zaznamovala njena nežna leta:pred devetimi meseci jo je posilil mlad desetar in pravkar so jo odpustili iz porodnišnice v Afyonu, mestu severno od turške prestolnice, potem ko je rodila 2,3 kilograma težkega fantiča. V času, ko bi se morala igrati s punčkami iz cunj, je postala hkrati ženska in mati. Njen primer je pretresel svet, zbudil usmiljenje in jezo zaradi strahote, ki jo je moral prestati ta otrok. Selmo Schongauerjeva Madona Martin Schongauer, zgornjerenski slikar in bakrorezec, je bil pred Durerjem najpomembnejši nemški grafik, njegovih tabelnih slik pa se je ohranilo zelo malo. Mala nabožna podoba (17,6 x 11,5 cm) doječe Madone, ki jo kronata angela, je njegova zadnja slika, ki je v zasebni lasti. Pred nedavnim jo je lastnik posodil hessenskemu deželnemu muzeju v Darmstadtu in s tem obogatil njegovo izbrano zbirko poznogotskega slikarstva. Delo kaže močne vplive nizozemskega slikarstva: tip doječe matere božje, motiv kronanja, perspektivno oblikovan prostor, okenski okvir, skozi katerega se Marija obrača k svetu. Takšne podobe so bile razširjene med nasledniki Rogiera van der Weydena in strokovnjaki domnevajo, da je mala Madona nastala v zgodnjem Schongauerjevem obdobju, po njegovem potovanju na Nizozemsko, približno takrat kot monumentalna Madona v vrtni uti (1473). NADLEŽNA FOTOGRAFIJA Če za Noršinci pri Ljutomeru zavijete proti znanemu termalnemu kopališču Banovci, se boste peljali po lepi, sicer ovinkasti cesti, ki v glavnem ni v sramoto krajanom naselij, ki so ob njej: Šalinci, Kristanci. Grlava in Banovci. Seveda pa so tudi izjeme. Vzemimo na primer naselje Šalinci. Vsa pot je skrbno urejena, trava pokošena, tako da so vidne cestne oznake, pa tudi zunanjost hiš in dvorišč je primerna za cesto, ki vodi v turistični raj. Le to smetišče, ki je zakrito z visoko travo in grmičevjem, ni v ponos krajanom. Tako je neurejeno, da je celo tabla z napisom kraja obraščena in se komajda vidi. Še dobro, da ni videti svinjarije, ki so jo (kdorkoli že) navozili ob tej cesti. Foto: D. L. so odpustili iz bolnišnice, svojega otročka pa ni mogla odnesti s seboj. K prsim je stiskala punčko, ki so ji jo podarile bolniške sestre. V vsem tem strašnem času je bila srečna samo deset dni: ko je bila v bolnišnici in je lahko objemala svojega sinka. Takoj po porodu s carskim rezom si ga je želela videti, a je bil v inkubatorju. Trudoma se je sama privlekla do njega, ga dolgo tiho gledala in se nasmehnila, ko se je premaknil. Po treh dneh so ji sestre pripravile presenečenje in ji ga pripeljale v sobo. Sprva se ga je bala dotakniti, da ga ne bi poškodovala. Tako lepo je bilo čutiti njegovo telo ob svojem, pravi. Rekli so ji, da ga bodo dali za nekaj časa v zavetišče, saj ga sama ne more vzgajati. Ni ga mogla dojiti, njene prsi še niso razvite. Ve, da bo imel v zavetišču dobro nego, a se boji, da ji ga bodo vzeli za zmeraj. Vseskozi je upala, da jo bodo njeni starši obiskali v bolnišnici in jo potolažili, da sme novo- Ponarejanje za domačo rabo Ko so detektivi sledili izvoru več sto ponarejenih čekov, s katerimi si je neznani zlikovec prisvojil več deset tisoč dolarjev, jih pot na koncu ni pripeljala do skrivnega laboratorija premetene tolpe ponarejevalcev, marveč do navadnega ameriškega doma v Vicksburggu. V njem niso našli nič posebnega, le običajno računalniško opremo, ki jo je mogoče kupiti v vsaki trgovini z računalniki: osebni računalnik s tiskalnikom in optičnim skenerjem. Na trdem disku pa so odkrili tudi corpus delicti; disk je bil namreč poln digitaliziranih slik čekov, vozniških dovoljenj in drugih dokumentov. Očitno si je računalniško navdahnjeni lastnik stanovanja naredil lepo zalogo dokumentov, s katerimi je potem goljufal in si na kriminalen način služil vsakdanji kruh, pravzaprav moramo napisati kar vsakdanjo potico. Zgled je poučen, saj kaže, kako kriminal spretno in hitro izkorišča računalniško tehnologijo. V ozadju ponarejanj omenjene vrste je dandanes že povsem vsakdanja tehnologija založništva, ki tudi pri nas ni neznana. Namizno založništvo se je v zadnjem rojenčka vzeti s seboj. A ni jih bilo, četudi so ji bili obljubili. Čakala je na očeta, kajti v navadi je, da oče novorojenčku izbere ime. »Starši so me odpeljali v bolnišnico, potem pa so me prepustiti usodi,« pravi. PA ŠE TO.. . Genetiki znamenitega Karolinškega inštituta v Stockholmu so izdelali snov, ki naj bi, kot so sporočili, varovala organizem pred infarktom. Gre za tako imenovani dobri holesterol, ki ga navadno primanjkuje srčnim bolnikom. Švedski strokovnjaki so napovedali, da bo novo zdravilo v redni prodaji čez pet let. OGROŽENI BIZONI Črede kanadskih bizonov, ki žive v zaščitenih območjih narodnih parkov, so varne pred najhujšim sovražnikom — lovci. Lovci so namreč v sto letih pobili nič manj kot 60 milijonov teh živali in jih spravili na rob preživetja. Le hitra akcija in prepoved lova sta rešili divje govedo pred izumrtjem. Toda pojavila se je nova nevarnost. Zdaj jim grozijo, kot zatrjujejo upravljalci naravnih parkov, bolezni, ki jih ponovno potiskajo na rob preživetja. Prva opozorila o ogroženosti bizonov so prišla iz kanadskega Bizonskega naravnega parka, kjer živi največja skupina kanadskih bizonov na svetu, vsega skupaj kakih 4.200 prosto tavajočih živali. Analize zdravstvenega stanja živali so pokazale vznemirjajočo sliko: za govejo tuberko-lozo in brucelozo je obolelo več kot 50 odstotkov vseh živali. Da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni, se pred upra-vljalce narodnega parka postavlja kot edini izhod množičen poboj okuženih živali. času še razširilo s poceni računalniki in vse cenejšimi laserskimi tiskalniki, ki omogočajo domačo izdelavo najrazličnejših tiskovin, ki jih ni mogoče hitro ločiti od pravih tiskarskih izdelkov. Z uporabo optičnega skenerja pa se namizno založništvo zlahka spremeni v ponarejevalnico. S skenerjem se gre prek izbranega dokumenta, naprava optično zaznano sliko prevede v računalniške kode in v sliko dokumenta na ekranu je nato mogoče z grafičnimi računalniškimi programi po mili volji vnašati spremembe. Na koncu se spremenjen dokument še stiska z laserskim tiskalnikom in tu je ponarejena diplo- Skrivnostni pogini Novozelandski strokovnjaki za varstvo narave so se znašli pred žalostnim dejstvom: lahko le beležijo, kako jim tako rekoč pred nosom izumira redka živalska vrsta, narediti pa ne morejo nič. Od lanskega decembra je na polotoku Otago novozelandskega Južnega otoka poginila že tretjina tamkaj živečih pingvinov. Pingvinja skupnost, ki je še lani štela 400 ptic, se bliskovito krči. Vzroka za nenavadno umiranje teh živali si strokovnjaki ne znajo razložiti, vedo le, da bo z njimi izginila še ena redka živalska vrsta s tega sveta. Ne poginjajo namreč navadni pingvini, marveč rumeno-oki, Megadyptes antipodum. Te ptice se genetsko ločijo od podobnih pingvinov, ki žive na otokih Auckland in Campbell. Drugače povedano, takih ni nikjer drugje na svetu. Analize, ki so jih opravili na tkivih poginulih živali, niso pokazale prisotnosti strupov, težkih kovin a|i pesticidov in tudi ne okuženosti z virusi ali kakimi drugimi bolezenskimi klicami. Pri nobeni od poginulih ptic niso odkrili prav nikakršnih znamenj bolezni. Tako se tudi ne ve, kako bi ogroženim živalim pomagali. Zaenkrat preučujejo z najsodobnejšo elektronsko opremo, kje in s čim se ptice hranijo, prostovoljci pa krmijo prek sto mladičev, ki so ostali brez svojih staršev. NEOLIKANI BRITANCI Britanci bodo morali malo več pozornosti posvetiti svojemu vedenju in oblačenju, če bodo hoteli postati ugledni predstavniki svoje države v novi Evropi. To jim priporoča mesečnik za ženske She. V najnovejši številki je zapisano, da jih imajo drugi člani evropske dvanajsterice za najbolj neotesane in nemarne prebivalce Stare celine. Omenjena revija Britancem priporoča, naj odhajajo zdoma urejeni, naj ne pozabljajo na pozdravljanje in naj po cesti hodijo dostojanstveno. Drugi Evropejci menijo, da so Britanci neolikani, da se Britanke slabo oblačijo in da v javnosti vpijejo na otroke. »Znani smo po tem, da od doma odhajamo nepočesani, da dva dni zaporedoma nosimo iste čevlje in da mečemo odpadke iz avtomobilov,« dodaja pisec članka v reviji She. NOVA KATEDRALA Prvič po revoluciji leta 1789 bodo v Franciji spet gradili katedralo. Zrasla bo v Evryju, 25 kilometrov jugovzhodno od Pariza, v enem od petih novih stanovanjskih naselij, ki so nastala v šestdesetih letih okoli francoskega glavnega mesta. Evry ima 70.000 prebivalcev in v njem je tudi škofovski sedež. Temeljni kamen bodo položili jeseni, posvetitev pa naj bi bila predvidoma čez dve leti. Načrte je naredil švicarski arhitekt Mario Botta, nekdanji sodelavec Le Cour-busierja in Louisa Kahna. Ker prebivalci Evryja večinoma niso praktični katoliki, KAJBO ma, ček, naročilnica, matični izpisek, zdravniški recept za draga nli nadzorovana zdravila, odločba sodišča, osebni dokument, sploh množica dokumentov, ki dandanes spremljajo posameznika in mu seveda tudi odrejajo položaj. Zoper tovrstno ponarejanje je na voljo dovolj učinkovitih sredstev. Odkar se je računalniško ponarejanje začelo širiti, tiskajo uradne dokumente na posebne papirje, uporabljajo posebne žige, ki jih je mogoče videti samo z določenega zornega kota in so za optični skener nevidni. Vendar pa bo previdnost pri delu z dokumenti in čeki vedno bolj potrebna. so se cerkvene oblasti odločile, da bo katedrala sicer monumentalna, vendar ne pozornost zbujajoča. Njen tloris ne bo imel običajne oblike križa. Zunanjost bo bolj podobna okroglemu opečnatemu poslopju, ki bo malo spominjalo na rimski Kolosej. Imela bo obliko prirezanega valja, ki bo na najvišjem mestu visok 31,5 metra, na najnižjem pa 16,5. Zunanji zid in notranji obroč bosta med seboj oddaljena sedem metrov, v ta vmesni prostor pa bodo namestili muzej sakralne umetnosti. Na notranjem dvorišču bo cerkev, v kateri bo prostora za 900 POVEDAL dnevnik? Več kot dvainsedem odprli in jo dali na volj«1 zahodnim zgodovinarjem- . Na pretresljiv način op’^ carica Aleksandra, Nemka iz dinastije L. Darmstadt, zadnje dn katerinburgu, kamor ševiki pripeljali vso (|h družino: carja Niko J njegovo ženo Aleksandro, re Marijo, Olgo, Anastazijo in sina Tam so jih 16. julij® j0 postrelili v strahu, da jj. prodreti do mesta 0 stične čete. 4. julija J žila carica v dnevnik- z). li so nam ves nakit. pestnici so nam Pus 'jstili den dni pozneje so na edino okno vile, lahko odprli, T jih je strah, da bi P° . begniti,« je zapisa la * kc $ dra. 16. julija, n« da7 iinela usmrtili vso družino, J carica še pesniški iz .^jl« ce, ljubo sonce, se je ji-po mrkem jutru . • •* -rrj ur£ le njene zadnje besed* kasneje ni bila^vec z jSla' 17. julija 191o J k jjiij« Kremelj brzojavka, je opravljeno.« *a je prispela P0^^«", princu Orlovu, ki J oSM kasneje umrl v wg zapušJ' Franciji. Del njeg « sJike ne, med katero s0 ( rjOlX kleti hiše v J*ka‘fW (zdaj SverdJovsk) s r0 streljene družine . treh’ napisano povelje, jjsli uničiti trupla z z>ep b0 P no, bo prišel londonskem Sothe:bj J 3 M dokazuje, da je b^jk' derson, ki se je v go razglašala/af Anastazijo, laznivka. J)0 ljudi. Na drevesi zasajeno I na , kar mnoge spomi"J drOgt , boliko trnove kron^/ na viseče Semita"11 ve. .j- Gradnja bo P" Pjv njih stala 60 * VetftiX kov, od tega bo JL spevalo ministrs . P ro. Ker je v FranC«J^ Cerkev ločena ®d država prispeva” P', muzej. Ministe Jack Long pa J« di dejstvo, da bo la doslej breziz^" lju kulturen videz- KOT SVOBO^ Lepa Cilka, je hcLjka6X filmskega zveZ »ete^■ |Xi ja Pečka. Za ld^ skusila v manekenka ^Ri M nosila model, krstil za kip.^^M je s fotografij6 . d"0 J1 L Sle«, P« Parizu sprejel« * nostjo. Če ne b J A/ vijo, je lahk" manekenka. / bo treba umret'- /a ----------- VESTNIK, J STRAN 12 za vsakogar nekaj nasvet Poletno pribežališče Pomoč pred nadležnimi jelkami «BiWWWWCXXX3 Johta privablja nadležne žuzel-ki nas neredko grdo opikajo. ? m mušic se bomo znebili, če lJ!0 dali na okno lonček ali za-kek s paradižnikom — nadlez-ne marajo. Če pa nas paj-?ashkomarji ali kaj podobnega si pomagamo takole: *'kano, otečeno mesto namažeta/ ce')ulnim sokom. Žuželke ktm8 b0110 pikale, če si roke na-p. 0 s paradižnikovim sokom. i4m?šamo si tudi z obkladki — L? , 0 mesto damo kuhano če-rZ/mico, ki smo jo razredčili C’’surov Peteršilj ali krpo, ki 1° namočili v vodo, v kateri Pokuhali trpotec. Dojenčke S,11 P°8°sto preti dojenč-V avtu nevarnost pregretja. kC? toplota kopiči in prav WaWl° notranja temperatura W Vrednost do 65 stopinj. HililO vr?te ie v temnih avto-Hi //Jn tistih z malo nagnjeni-jimi in zadjimi šipami-oiitjsv^^ki še ne morejo kakor ' 'Zenačevati svoje tempe-naj starši svojih otrok ob ne Vremenu niti za kratek ^jenfvPtt^nj0 samih v avtu. Z. loti K’ pojdite na dopust po- SVetujejo avto-mpto dru- Pijavke pri operacijah “Porablja pijavke sPajanju odrezala : ’ Pijavke sesajo kri, ki Hse oJaPj'ar in otežuje ta ’nja. Ol?«jivi postopek priši-Siko Cenjeni zdravnik je to “ Uspes Porabil pri 14 bolnikih n° Prisil 22 odrezanih prstov. Izpopolnil je metodo ste-riliziranja pijavk, preden jih položi na kraj amputacije: več ur jih ima potopljene v raztopini z antibiotiki in s tem prepreči infekcijo po operaciji. Pijavke so primerne za te operacije, ker izločajo snov huriidin, ki preprečuje strnjevanje krvi. Za osvežitev oči spustu ^Sl^di, da Se vam nemara N Ma i!e. Vam vnamejo Se ? Pesek n_-n klorirana voda, Si “So ko'Zad.enej° oči' Da “ i zvečer lepo P>, okopajte oči s posebnim losjonom ali kanite vanje nekaj osvežilnih kapljic. Oboje dobite v lekarni brez recepta, ker ne gre za zdravila. Preden oči kopate, morate seveda ličilo skrbno odstraniti. ^ADIO MURSKA SOBOTA 5 NAJ ‘-stvica Radia Murska Sobota. v " Madonna Sen, 1 n- nte — Toto cutUgno , »a, pijmo _ Magnet ' Sir, $ , ~~ Elton John y°u tometnber - Phill Collins tila, kitova la8”’0* ~ pošljite na naslov: Radio Murska 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 IhV Ja 21 s-i-v . ali SV na sporedu Radia Murska Sobota (UKV ° kHz), ob petkih, od 18. do 19. 6' ^Ulija iggQ posezonska razprodaja V VSEH POSLOVALNICAH S TEKSTILOM od 30.jul.-11. avg Mnogi si ne bodo mogli privoščiti počitnic ob morju, ampak bodo hodili na izlete, proti večeru pa se bodo vračali in uživali na hladnem balkonu. Z majhnimi stroški in nekaj domiselnosti ga lahko prijetno uredimo. Najprej prebarvajmo stene. Povsod, kjer je kaj odvečnega prostora, je cvetje in zelenjava. Mreža na steni je namenjena kakršnikoli popenjalki, morda kar divji trti, viniki, ki pleza tudi po zunanji steni. V velikih loncih sta oleandra, v nizkem zabojčku se bohotijo geranije in marjete. Miza ima za podnožje spodnji del šivalnega stroja, pokriva pa ga marmorna plošča. Stoli so iz snovi, ki ji ne škodita sonce in poletna ploha. Za domačnost pa skrbijo doma narejene blazine. Če bo na mizi slasten prigrizek in osvežujoča pijača, okrog mize pa prijateljska družba, bodo počitniški večeri tudi v takem okolju prijetni. Otroški, ženski in moški konfekciji pleteninam perilu, ostankom metrskega blaga in usnjene galanterije ter ženskim čevljem VIŠNJEVA POGAČA Sadno pecivo je kot nalašč za vroče poletne dni. Je osvežujoče, sočno in razmeroma poceni. V času zorenja višenj pripravimo višnjevo pogačo. Za testo potrebujemo: 20 dag margarine, 2 žlici sladkorja, 2 rumenjaka, 2 žlici mleka in 30 dag moke. Margarino, sladkor in rumenjake penasto umešamo, dodamo mleko in moko ter zamesimo testo. Testo pustimo na hladnem počivati 1 uro. Nato ga razvaljamo v srednje velik pekač. Testo spečemo do polovice in ga potresemo s pestjo drobtin. Posebej zduši-mo 1 skodelico izkoščičenih višenj, ki smo jih sladkali z žlico sladkorja. Ohlajene višnje potresemo po drobtinah. Čez višnje razgrnemo biskvitno testo, ki ga pripravimo tako: penasto umešamo 5 rumenjakov in 5 žlic sladkorja, 7 beljakov stepemo v trd sneg in skupaj »s snegom rahlo primešamo 6 žlic moke. Spečemo do kraja in ohlajeno narežemo. Znano je, da mikroskopsko majhni delci cvetnega prahu, ki pri alergičnih osebah povzroča seneni nahod, lebdijo v zraku in z zračnimi masami — odvisno od vremenskih razmer — preletijo velike razdalje. Zato imajo že v 28 državah meteorologi posebne informacijske službe, ki obveščajo prizadete o gibanju zračnih mas v času, ko te prenašajo cvetni prah. Na mednarodnem simpoziju na to temo lani v Bonnu, kjer so se sestali zdravniki, biologi in meteorologi, so se dogovorili za usklajevanje informacij med državami. Nemški izvedenci so poudarili, da bi v ZRN lahko prihranili kakih deset milijonov mark na leto, če bi •• bilo približno kakih šest milijonov Kuhajte z nami Zmrzlina za vroče poletne dni Zmrzline so sladoledi, ki jih lahko pripravimo doma brez n0-sebmh pripomočkov. Zadošča, da pripravljeno maso zlijemo v štiri« glat gladek model iz aluminijaste ali bele pločevine in ga za 7—8 postavimo v zamrzovalno skrinjo, kjer brez vmesnega mešani« zne. Model napolnimo z eno vrsto sladoledne mase Pred^ amr' njem zmrzlino režemo na poljubne kose ter okrasimo s stenen^Z!" tano in sadjem. p sme- sladke smetane. 1 malo žličko maraskina J P ’ 1/21 Rumenjake damo v kotliček, jim pridenemo kristalni sladkor in penasto umešamo, da se sladkor popolnoma raztopi. Iz beljakov Z pemo trd sneg, nato vanj postopoma vtepemo sladkor v prahu SmT tano stepemo in ji po želji dodamo maraskino in nastrgan vanilHev strok. Rumenjakovi masi rahlo umešamo trdi sneg, nato še tolčeno smetano. Mešamo samo toliko časa, da se masa poenoti. Maso nali jemo v model, visoka naj bo 4-5 cm, in zamrznemo. ČOKOLADNA ZMRZLINA Če vanilije«! masi dodamo ob koncu 10 dag nad soparo zmehčane boli erenke iedlln. čokolade, dobimo čokoladno zmrzlino. * $ J dilne veletrgovina murska sobota Meteorologija in seneni nahod alergetikbv pravočasno obveščenih o letenju cvetnega prahu. Menijo, da je uspešna zaščita možna le z za vsak dan posebej izdelano napovedjo. Kdaj bo to možno pri nas? SESTAVU MARKO NAPAST AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (»BOTER«) SLABOUMNA ŽENSKA TELESNA HIBA EVROPSKI VELETOK REKA, KI SE PRI ANCONI IZLIVA V JADRAN NEMŠKI FAŠISTI AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA SANCHEZ MOČAN GLAVOBOL KNJIGA Z NASLOVI KRAJ NA DOLENJSKEM VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA) SRBSKI TEDNIK OLIVER TWIST DOJEM, IMPRESIJA KONICA FR. FILM. IGRALEC GELIN SOVJETSKI KOMISARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE NAŠA IN TUJA ČRKA AVTOR KEKCA IME ZA DŽAKARTO DO 1950 • AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE HRVAŠKA RAFINERIJA SLOVENSKI IMPRESIONIST (MATIJA) GLAVNO MESTO JORDANIJE MOČAN GLAS JUNAKINJA ROMANA Solonova »TIHI DON. 1 NAŠI RAZGLEDI NIZOZEM- SKA LUKA VELETOK V ITALIJI VRSTA SPRIČEVALA ORGAN VIDA OKRAJŠA- VA ZA TANGENS REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Pasteur, Ostende, osrčnik, buna, Na, La, Joe, Anina, S, š, bizam, Čerkezi, EKA, il, nihaj, J, epitaza, Cameron. STRAN 13 STEFAN SOBOČAN r MEDJUUUHJE V nedeljo, 24. junija 1990, je poteklo 9 let, odkar naj bi se na pobočju hriba Črnica, kaka dva kilometra od župnijske cerkve v Medjugorju (BiH), prikazala Jezusova mati Marija. Videli naj bi jo tedaj 16-letni otroci: Marija Pavlovič, Ivan Dragičevih, Mirjana Dragičevih, Ivanka Ivankovič; 17-letna Vicka Ivankovič in 10-ietni Jakov Colo. Čeprav komisija, ki raziskuje trditve o prikazni, še ni izdala mnenja, je mogoče reči, da se je dejansko nekaj zgodilo. In kako se je zgodilo? odvrniti od Vicke; nikoli v življenju nisem videl toliko lepote ... Ob drugem obisku v Medugorju sem bil prav tako pri prikazovanju. Naenkrat so vidci prekinili molitev, pogledali so na prostor pred njimi. Posebej sem opazoval Marijo Pavlovič. Njen obraz je dajal vtis globoke zbranosti, delovala je zelo resno, premikanje ust in glave je bilo redko. Imela je široko odprte oči, ki so gledale mirno in zbrano; kot da bi želela povsem vnesti vase stvarnost.« NAKLONJEN SPLITSKI ŠKOF Frančiškani pa imajo tudi podporo. Veliko razumevanja ima namreč »sosednji« splitski škof Frane Franič: »Dvakrat sem bil pri teh videnjih medugorskih otrok. Z njimi sem se tudi prijateljsko pogovarjal v njihovih domovih. Prepričal sem se, da ne gre za nobeno prevaro, manipulacijo in tudi ne za halucinacije, ampak za resne verske doživljaje, ki pritegujejo množico ljudi. Ti tu vidijo prisotnost božjega Duha, ki govori ne samo Cerkvi v Hercegovini, ampak Cerkvi celega sveta; podobno kot v Fatimi. . . Medugorska sporočila potrjujejo ekumenizem drugega vatikanskega koncila in ta nauk postavljajo v prakso na kraju, kjer se srečujejo katoliška in pravoslavna Cerkev z muslimanstvom in marksizmom ... Sveti Duh obnavlja svet, posameznike in narode, obnavlja in rešuje posameznike in družbene strukture, vendar v ljubezni in pod okriljem križa ...« Prepričan, da se v Medugorju dogaja nekaj (nad)naravnega, pa je tudi prof. dr. Kurt Knotzinger, učitelj nauka o veri na škofovski gimnaziji v Sachsenbrunu v Avstriji. Bil je pri ekstazi (zanosu) Vicke Ivankovič. Takole je orisal dogodek: »Z vidci smo molili v kapelici. Vsak v svojem jeziku. Naenkrat so ti mladi ljudje onemeli in pokleknili. Kaj se je takrat dogajalo z njimi, lahko opišem le nepopolno: to je bilo predano poslušanje, darovanje celega telesa. Naenkrat je prešlo radostno presenečenje prek obraza, usta so oblikovala besede, ki jih ni bilo slišati. Svojega pogleda nisem mogel To pa so ploščice z napisi v več jezikih, tudi slovenskem, ki jih vzamejo s seboj spovedniki. Rimokatoličani poznajo osebno spoved. Pred kratkim so uredili množico spovednic. PROFESOR SE DA KRSTITI V prid temu, da je v Medugorju res nekaj (nad) naravnega, so romanja z vseh koncev sveta. Teh je iz dneva v dan več. Pa ne le navadnih ljudi, ampak tudi duhovnov. Po letošnji veliki noči niso redki primeri, ko v večerni romarski maši sodeluje več kot sto duhovnikov, povprečje pa je šestdeset. Povečuje pa se tudi število obhajil: maja lani 99 tisoč, letos v istem mesecu pa kar 140 tisoč, kar je dnevno več kot 4 tisoč. Zasebne maše (tudi zunaj cerkve, recimo na poti na Križevec ali pa na Hribu prikazovanj) so od sedmih zjutraj pa do večera. Čest obiskovalec Medugorja je tudi že omenjeni splitski škof dr. Frane Franič, medtem ko mostarski škof Pavel Žanič še ni bil v Medugorju, saj ima o njem slabo mnenje. 24 junija letos, ko sem tudi sam obiskal Medugorje, je bil tam tudi (ne)navaden dogodek: krstiti se je dal 48-letni portoriški profesor Julij Tores. Večerno mašo (v več jezikih, tudi slovenskem) je imel rimski škof Pavel Hnilica, pri- digal pa je glavni in odgovorni urednik verskega lista Glas koncila Živko Kustič. Obletnica je pritegnila tudi znanega mariologa Renea Lorantana, dobitnika zlatega peresa prijateljstva med Jugoslavijo in Francijo. Videl sem tudi škofe in romarje iz Filipinov. ČUDEŽNE OZDRAVITVE Ljudje, ki prihajajo v romarske kraje, pa tako tudi v Medugorje, prosijo tudi za (čudežne) ozdravitve. Doslej so na tamkajšnjem župnijskem uradu evidentirali čez 500 prijav ozdravitev. Ljudje prihajajo povedat: »Sprejel sem milost, bil sem bolan in po zaslugi molitve in posta sem ozdravel . . .« Najnovejša čudežna ozdravitev je pri Giovanniju Span-dauu iz mesta Sardegne v Italiji. Leta 1970 je zbolela za sklerozo multipleks in od tedaj se ni več mogla sama premikati. 5. aprila letošnjega leta je po krajšem srečanju in skupni molitvi z vidko Vicko »odšla« ob pomoči svojih prijateljic na Hrib prikazovanj. Na mestu, kjer se je Marija prvič prikazala otrokom, je naenkrat ob-‘ čutila neko čudno moč, vstala je in se brez pomoči vrnila s Hriba. Prepričana je, da je ozdravela s pomočjo Gospe, zato je slavila Boga in se mu zahvaljevala za veliki dar telesnega ozdravljenja. Dogajanje v Medugorju spremlja ves svet. Ne tisti, ki so dogajanje sprejeli kot spodbujanje k molitvi, postu, veri, spreobrnjenju, poti miru .... ne oni, ki so v vsem tem videli nevarnost in posledice ..., niso pričakovali takega razmaha. V raziskovanje Pojava so se vključili tudi strokovnjaki z različnih področij. Preden zapišem o njihovih dognanjih, preberimo še izpoved Diane Basile iz kraja Patici v Italiji. Ta naj bi med prvimi ozdravela na čudežen način. Imela je bolezen skleroza multipleks. Leva roka je bila nemočna, drhtela je, na desno oko ni videla. Večkrat je zašla v globoko depresijo. Domači župnik ji je priporočil romanje v Medugorje. Povedala je: »Doma mi je povedal, aa ne bom smela v medugorsko kape- lo, ko bodo otroci imeli prikazovanje. Bila sem torej (23. maja 1984) pred vhodom. Nekdo je odprl vrata in vstopila sem v zakristijo. Pokleknila sem. Tedaj so prišli vidci. Ko so skupaj padli na kolena, kot da bi bili sunjeni z neko nevidno močjo, sem slišala močan šum. Potem nisem slišala ničesar več; ne molitve ne opazovanja. Spominjala sem se le nepopisnega veselja in videla sem nekatere podrobnosti iz svojega življenja, ki sem jih sicer prej že pozabila. Po prikazovanju sem odšla za vidci. Šla sem zravnano kot vsi drugi in Precl 561,1 tarjem medugorske c pokleknila.« ^avli^’f Da je dejansko ozdravi pozneje potrdili milan jorli I1 ki, doktorji Frigerio, JLvn’6' Pifarotti. Gospa Basde.'k j j dugorju spregledala, ' nac^' slednji dan zahvalila ri da je s svojim bolnic: j ^ig prepešačila 10 kilome pot med Ljubuskim । prika jem ter se povzpela n Z0Vani' „riho^ Nadaljevanje Pr Krohot. »Iz česa ga je le stisnil?« »Iz kuminove juhe zagotovo ne.« »Kdo je bil?« >Brigada< molči. »Hej, ti tam! Kako se pišeš?« »Stevo Krtačina.« »Ti si bil. Prav razločno sem slišal.« »Gospod narednik, pokorno javljam, jaz nisem bil« Narednik se krega, teka sem in tja in se obnaša kot steke! pes. »Riado!« 'Brigada* se mora za kazen pognati s ceste in se vreči v jarek. Neki Hrvat je po nerodnosti legel v vodo in zdaj kolne kor pravoverni Srbin. »Tisti, ki boste peli, smete nazaj na cesto,« reče narednik čez čas Glattstein se vzpne iz jarka in stopi nazaj na cesto. »Glattstein, izdajalec! Sram vas bodi!« »Izdajalec, vendar suh.« Nekaj jetnikov sledi njegovemu izdajalskemu zgledu in se vrne na cesto, čeprav ne poznajo nobene madžarske pesmi. Počasi tudi 'najbolj trdovratni prilezejo iz jarka. Narednik jih ne bo več gnjavil, četudi ne bodo peli. Zadostovalo bo, če bodo brundali ali zaradi lepšega samo odpirali usta. Ko so zopet vsi na cesti in strnejo vrste, zapoje Glattstein iz polnih pljuč: Huzzd ra, cigany! Hadd szakadjon a huzod! Ugyis tudom, hogy nem sokaig huzod: majd huzza a Horty Miklos rezes bandaja, en meg csak ugy menetelek utana. ■ Pesem je prepeva! že v prvi svetovni vojni, ko mu je bilo komaj dvajset let, samo da takrat ni pel o Miklosu Horthyju, marveč o cesarju Francu Jožefu. Že takrat so pri honvedih občudovali njegov lepi bariton častniki in vojaki. Narednik, ki mu pomaga, nima slabega glasu, toda v primeri z njim je kot vran. Zato kmalu utihne. Glattstein poje sam in do konca. »Živijo Glattstein! Odlično! Zares odlično!« zaploskajo jetniki. Narednik je zadovoljen. Vsaj napol je obveljala njegova. »Če ne znate madžarskih pesmi, pa zapojte četniško!« jim naroči. »Vendar si zapomnite, da boste v najkrajšem času peli samo madžarsko!« * »Ker nas ima za četnike, pa mu zapojmo o Petrovi gardi,« predlaga organist Tuš in stopi na čelo -brigade*. »Pesem! Tri! Štiri!« Zdaj pojejo prav vsi. Tudi tisti, ki nimajo posluha. Iz golega upora. Tenorji spredaj, basi zadaj, tisti brez posluha vmes. Nad Vsemi plava mogočni Glattsteinov bariton. Marširala, marširala kralja Petra garda. Korak ide za korakom, a ja junak za junakom. Boj se bije, bije, zastava se vije, za slobodu svi u boj! Zdaj je vsa vas pokonci. Ljudje so na vratih, pri lesah, na pod-stenju in v oknih. Celo na podstrešju gledata hlapec in dekla tesno objeta skozi lino, ki jo obliva veselo jutranje sonce. In nekje zadaj na dvorišču je porinila krava svojo rogato glavo skozi okno in glasno zamukala: »Muuuu! Muuuu!« Pripeli in prikorakali so do izredno dolge in kot panonska nižina nizke zgradbe. Na strehi je velikanski dimnik, na njem mogočno gnezdo, pri gnezdu štorklja, ki stoji na eni nogi, vrti svojo učeno glavo in s filozofsko radovednostjo ogleduje 'brigado*. Nad edinim vhodom sta dva napisa, bolj obledeli Olvaso kor, manj obledeli Le-vente othon. Poslopje se na spodnjem koncu podaljšuje v gostilno. »Ni vrag, gostilno bomo imeli kar pod nosom!« Nasujejo se v veliko dvorano z gledališkim odrom. Prostor je nasmeten, kot da bi ga pravkar zapustili cigani. Na tleh je zmečkana slama in papir, šipe v oknih so tako umazane, da človek ne ve, če je zunaj dan ali noč, stene sive in popackane. Odprli so okna in prezračili prostor. Ribajo tla, umivajo okna in stene. Dva jetnika odstranjujeta pajčevino s stropa. Glattstein jih gleda z rokami v hlačnih žepih. »Gospodarjev imamo že dovolj. Kaj če bi tudi vi prijeli za delo,« mu rečejo. Vojak mu stisne vedro v roko in ga pošlje po vodo. Vodnjak je na drugem koncu prostranega dvorišča, komaj minuto vstran, vendar hodi pol ure. Vodo nese, kot da bi ime! zlomljeno hrbtenico in je več kot polovico razlije. Vendar se pri opravilu obnaša tako naravno, da njegove lenobe nihče ne opazi. Pozneje mora iti s tremi Hrvati in zdvema vojakoma k bližnjemu kmetu po svežo slamo. Kmet jim posodi voz, konja pa ne mara dati. Zato so Hrvati za konje, on pa za kočijaža, ki se je obesil zadaj na voz in se pusti vleči. Slamo nasteljejo vzdolž obeh sten in na odru. Po kratkem preudarjanju odločijo, da bo na odru mladina. 15 »Vsi na dvorišče! V vrsto zbor!« prihiti narednik. Ujetnikov je sto trideset. Narednik jih trikrat prešteje, preden se prepriča, da jih je zares sto trideset. Opoldan korakajo s kositrnimi skledami skozi vas na kosilo. Sklede jih tolčejo po bokih, udarjajo druga ob drugo in ropotajo, da se sliši, kot če bi gnali živino na pašo. Sredi dvorišča, na zahodnem koncu vasi, jih pričakujeta dva rdečelična kuharja z dvema svinjskima kotloma golaža. Bik, iz katerega sta skuhala golaž, je bi! očitno stoletnik, ko so ga zaklali. Ko pri vodnjaku in do gležnjem v blatu umijejo sklede in žlice, se vrnejo v 'čitalnico*. Narednik razdeli mednje trakove, ki si jih morajo pripeti na desni rokav. Slovenci in Hrvati dobijo trakove madžarske zastave, Judje pa rumene trakove in Davidovo zvezdo. Glattsteinu so dali zastavo. Jetniki se drug drugemu nasmihajo. Izdal ga ni nihče. Glattstein se seznani z Bakaričem, odvetniku iz Čakovca. Ba-karič ni kot on doma samo z eno nogo, temveč z obema. Zanj je vojna dejansko končana, Rusi nekje tostran Karpatov, zavezniki tik pred izkrcanjem v Franciji, kar Glattstein nadvse rad sliši. Bolj koristno zanj je zbližanje z dr. Rosenbergom, ki bo baje brigadni zdravnik. Ko sliši, kdo in kaj bo dr. Rosenberg, se mu predstavi, mu ponudi viržinko, ki mu jo z globokim priklonom P • Volti Popoldan pride od nekod poveljnik z rumeni brki, v za mi in z velikim pozlačenim odlikovanjem na prsih. Narednik skliče zbor. red0^ Poveljnik stopi na prazen, narobe obrnjen zaboj in' SP * pjso z visokim, donečim glasom o časti, ki je doletela bri9a°°Lrat $e jetniki, temveč vojaki, ki smejo služiti pri honvedih. Zaenk' s puško, temveč z,lopato, toda lopata je za zmago PraV tojnlKO^’ čilna kot puška. In ko si pridobijo zaupanje svojih Preds.J0 froF bodo dobili tudi puške in uniforme in smeli odriniti na vzho foto, kjer bodo v mrzlih ruskih stepah z ramo ob rami z nem ^jejo variš! branili milo domovino. Lepa priložnost, da v bitkah1 svojo hvaležnost anyaorszagu, ki jih je kot dobra mati sp' J sgtijo zaj v varno okrilje svetoštefanske krone, in z lastno krvjo z P svojo prisego. Poveljnik okrepi svoj glas in reče: . je »Največji dokaz, da vam pri 'honvedih* ne bo nič man! naša vojaška hrana, ki ni samo okusna, ampak tudi izdatnan goV^if ne boste jedli samo zelja in repe, ampak tudi kurjo jub°. P mesto. Golaža, kakršnega ste jedli opoldan, vam niti vase matere ne znajo skuhati.** »To je res, gospod polkovnik!« »Pa še cigarete boste dobili za nameček. Da ostane tudi vnaprej dobra volja neskaljena, vam dovolim pisati P1 b? cem. Z doma smete sprejemati pošiljke s hrano in dena^04ič sFe ste pokazali, da ste vredni mojega zaupanja, boste za P° sprejeti obisk.« »Kaaj? Do božiča bomo tukaj? Je znorel ali k3!?". svoP°^s » Vsi tisti pa, ki boste izkoristili mojo velikodušnost ki vam jo bomo dali v brigadi, in pobegnili, boste kmalu siP smrtjo še istega dne, ko vas ujamemo. Da vas bomo uj z ko zapišete za ušesa. Ne boste obešeni, temveč ustre) ' vojaškimi častmi — spet dokaz, da vam gre naša obla roko.« e(j Po končanem poveljnikovem govoru so morali PJ . jn sko zastavo priseči zvestobo ogrski svetoštefansk: k pej je s ju Miklosu. Na koncu so morali zapeti državno b'm,n°'^giji. Glattstein, ki so ga spremljali podčastniki in vojakt-st gj- Zvečer imajo prosto, da se spočijejo in napišejo s gliL. srna. Nekateri izkoristijo priložnost in odidejo v gostiln ■ gaP stein vidi, da je tudi narednik zavil v gostilno, stopi za / dva velika brizganca in prisede k njegovi mizi. cgW Narednik ni nič več zadirčen, kot je bit zjutraj, tako omehčal, da so se mu usta raztegnila do ublieV^n /epo rjr Glattstein se predstavi. Narednik ga pohvali, k3*0, madžarsko. Še bolj pa mu je všeč njegov bariton in o®/ ja zna vse rnogoče madžarske pesmi. Glattstein mu P° ^ojo P vse svoje življenje zaveden Madžar in da se je boril z žarsko domovino že kot mladenič v prvi svetovni vojn- pili g, »Jaz vas od nekod poznam, gospod narednik! čajo v Murinu, ko ste nas pred dvema letoma osvobou skeg jarma?« »Nisem bil tam« »Bog ve, kje sem vas videl. Vaš obraz mi je ta.fTli vi P^ »Vse je možno. Svet je majhen. Jaz veliko Potule pre^i^' jetno tudi. Sva se pač kje srečala,« reče narednik in sep ih L if Miskolca je, rezervist, v civilu prekupčevalec s Per..t:p »Torej oba trgovca in po vsej verjetnosti tudi iS‘ nagnjenj« meni Glattstein. (nadaljevani6 pfi VESTNIK, 26 STRAN 14 šport Hokej na travi SKRB ZA NARAŠČAJ Omenja nos na trav' Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti, '.'“ili veliko n° Yzg°j* mladih tekmovalcev. Tako so letos na-^^1'Din ?°zornosd vzgoji in kakovostni pripravi mlajših katego-'®®urn -lrjeV-in kadetov- V ta namen je bilo pripravljenih veliko "hudi orK?e,V’ ^er S0 tekmovah mladi hokejisti. V Murski Soboti je ^Pravah zb"?™11- ^keiski tabor, v katerem so se na enotedenskih P^ci, Pucon '' naj°betavnejši mladi igralci iz hokejskih središč: Li-Smladi^ ,n Radg°"a- Priprave je vodil izkušeni profesionalni i0Po25 pj„ ■ . eg°rij iz Zagreba — Indijec Ratana. Dnevno je vadi-^dabod kadetov ir* priprave so lepo uspele. Odločili so se ugodne °jesen‘.s kadetsko ekipo sodelovali v hrvaški ligi, če bo-na ene ™ere ’n č® 8,0 tekmovanje organizirano tako, da bodo ^vSlovern'®°St0vanju od'8rad P° dve tekmi. Na ta način bi na-iiKiec le^V1--obdržali stik s kakovostjo hokeja na tra-'^»stva k: OsnJ'k številnih tekmovanj pionirjev je bilo republiško ’ gaje osvojila ekipa ŠŠD Kremen iz Puconec. ^»dvehku, konkurenci je letos potekalo tekmovanje v republiški lirske Soli skupinah. V prvi je zmagala ABC Pomurka iz ^nnaZ Pred Lipovci II in Mariborom. Omeniti velja tudi S.v Avstriji °? Pomurke na mednarodnem tekmovanju v Grad- ^iligj ' ud’ v prihodnje bodo organizirali tekmovanje v repu-pstnih Pa °° Predvidoma štela šest članov. Tekmovanj višjih ka-|t-la.PotekaTZreC'OV se Bodo slovenski hokejisti udeležili le, če bodo V.medrePubliški oziroma deljeni zvezni ligi. Sicer pa le-। zdousn n°. sezono slovenski in pomurski hokejisti ocenjujejo ''Hitku n°’ 'n da se bodo vlaganja v mladi rod, ki imajo v tem uprednost, obrestovala. L. Zelko s? upnice s t°*°ljni Sa°' Mladi jih različno preživljajo. Nekateri niso za-re™ P°Prirn ° S plavaniem in namakanjem v bazenu, ampak eJo za veslo in se podajo s kajaki po valovih Mu- Foto: bbp Radgona komaj ostala v ligi Se ''Onui'3 k A republiški ligi za Radgončane ni bila uspe-3^ UsPeli f °bdržali v ''g' in vse do zadnjega kola niso vedeli, r^nih0, Venda Za 'anske zmagovalce v republiški ligi ni bilo .e Pd iarVF Potrebno upoštevati, da je prišlo do precejšnje jt !e ne bi smr mkadru- Kljub temu pa bi igralci morali dose-iC re)) Jdica D £11 Priti v položaj, da igrajo za golo preživetje, kar 'ška lio a 0 treninga nekaterih igralcev, saj je znano, da b>li nekH ?adnjih letih dokaj kakovostna, tako da tudi 'lo^hi ^agui ■ dobri mladinci, danes brez dovolj treninga v '6kse2a drugg °' Blruga ekipa Sobočanov, v kateri naj bi se ka-^i ^^583 Prv-^"0 lig0> Je popolnoma zadovoljila in je po na-,W Pošnejši ,a na koncu pristala na drugem mestu. lige, kar ekipi Sobote je bil Ori z rezultatom 32:7 in je bil id Jo vgradi n ,pa j® za dve mesti slabše kot lani in prav zanj ve-Sij 0 ni , ter*h nepotrebnih porazov v republiški ligi stro- ^raaPbiakov ^1^° 'grania v ek'P' druge zvezne lige. Tudi kAtej ■ lahkom' v bg' ve^ 'n s' Je nabral vse preveč porazov, -HorJe bil z rseln?sti’ saj je pri kakovosti napravil velik ko-]Vehi°Je kot VZ, rezu)tatom 38:16 sedmi igralec v ligi, kar je za kTO ■ Sa^P®! Uvrf^' sezon'- Benkovič je igral le v prvem delu, Jihki ekipo druge zvezne lige in je dosegel rezul-^cvoi;?1^ 'gra' v republiški ligi, je z rezultatom 16:23 V.'ki 5 °stala 2 ’ P'°nirja Horvat in Solar pa sta igrala po potre-Vlait, rezuh ^ez zmage- Pri Radgončanih je edini zadovoljil "fln P^neitn,-m 38:16 skupaj s Kusom deli sedmo mesto na $e Vele '8ralcevJige in ob nekoliko več treninga bi bil 'V stor'V'e''ko ved Žitek je dosegel rezultat 25:29 in prav Ss Sr1, Mladi 7 r'dakovad’ vendat se z malo treninga kaj več man rVfmpek, ki je prvič zaigral v ligi, je dosegel z X’'je a 'je do PHČakovanj, predvsem zaradi neizkušenosti, i v nov;Se®e' rezuhat 2:7, pa je samo pomagal ekipi. Pri-no e Pod r,SeZOn' Radgončani ne bodo prišli v položaj kot iSi^isl^tipravr ®i°jem’ da bodo nekoliko okrepili igralski ka-rhjMeJ'1 hspe«pJa nem obdobju več treniral, saj sije drugače le PVc občine. Kot oreh debela toča je hudo oklestila ^ojan de, koruzo, še nepožeto pšenico, povrtnine . ■ ■ dež z vetrom pa je izruval tudi nekaj drevja in P val nekatere vaške ceste. Pridelek je uničen tu odstotkov, škodo pa še ugotavljajo. t več' Med hudim neurjem je strela zanetila tudi jih požarov: v Domajincih, Lipovcih, Gornjih P Gančanih in v Stari-Novi vasi. im bi l akt l ilt CE Kij 2 ilc OH 2 Ul] K ( Ul So ( CE Viljem Nemec, tos nas je žal, tako o tremi leti, spet prizad je do neurje s točo. OP d. precejšnjo škodo, Kaj e. s0 vsem koruza in vinog zelo poškodovani. jo ki še niso poželi, sc> zd J j. oškodovani, ker je m r .-0 ca zrela in tik pred ž« Mi smo na srečo ze V e. Poleg tega pa je nareu cej škode tudi veter. ( (ar d K pe I Ci se Karel Rajter, Gerlinci: Če povem za naš kraj, je toča naredila izredno veliko škode. Računam, daje prizadetih od 70 do 100 odstotkov poljščin — to je tako imenovani Muhič in Jugov breg. Prizadete so vse kulture, največ škode pa je po mojem mnenju v vinogradih. Verjetno tudi vsa področja niso enako prizadeta, ampak samo ta pas, ki ga je zajel uničevalni val. ■ - N3"1 Ida Vidonja, FikS>n^toik|a je toča kar precej r je pa koruzo, buče, Pes°tan je naredil tudi mo■ pr Ves vrt je zelo okle s mare, zelje, sola«’ Pne ^ nik ... Tako da sVoj®8 mo kaj dosti jedli - , vrta. Še zdaj imam P s0 bi to neurje, zrna tov debela kot orehi- «i Pl Franc Mencigar, Fikšinci: Meni je toča najbolj oklestila vinograd, da me kar pri srcu stisne, ko ga pogledam. Dobro, da smo imeli pšenico na drugem koncu, tako da ni preveč potolčena. To se je ponovilo po treh letih, kajti tudi leta 1987 je bila taka ujma, čeprav se mi zdi, da letos ni bilo tako močnega vetra. Kljub temu je veter izruval nekaj dreves, močan dež pa je poškodoval nekatere poljske ceste. STRAN 16 VAŠ DOM KDO? KAJ? KJE? PRODAJA POHIŠTVA IN GRADBENEGA MATERIALA Pohištvo za opremo dnevnih sob, kuhinj, jedilnic, predsob Prodajni pogoji: 6-mesečno posojilo in 10 % obresti Itisoni, tapisoni, topli podi, ves program BOSCH Prodajni pogoji: 6-mesečno posojilo brez obresti. Za gotovinsko plačilo še ugodnejši pogoji ŽIŽKI 63, telefon: 70 780 park murska sobo-°b l8- in 20- uri av-* kom. DRŽI SE o 22' uri erot- fllm erotika SPI SAMA — trda 18' ‘n 20' Ut' znanko SEstanek z ne-edwarda bla-BASINGER IN jULEOm WILLISOM! M« 22' Ufi erot. film 2,'^EK Z NEZNANKO 'S- in 20. uri Wkq OSTANEK Z NE-^er 18- in 20. uri UA' film PRiCE NAS1- ^c.film 'n 20- uri amer. 2 5 ^NASILJA Je. froinh r?' 'n 20' uri amer. |WndS DELTA FOR' kA,LOvCI VttU2E3° hongkonški DU U,n VTIGROVEM GNEZ-ni” Lendava n;K, 27.07 > ul> 19 nn ^(anier 7 SMEH v VES°-komedija). Sporom Policaj pod S). (amer, akcijski ^OUSF? V0JNA ZAKON-li?^ 21 00 anier- komedija). Srom PolicaJ pod *). K0M (amer, akcijski 15,07 V VES0LJU ' VkOUSF ZAKON-k (amer, komedija). ^^Hmišce c^2d.3f-07 yOJNA ZAKON-(amer, komedija). C s^eh V VESO- ZASTAVO 128, letnik 1987, ugodno prodam. © 74-824. GR-13809 ZASTAVO 101, registrirano do maja 1991, prodam za 10.000,00 din. Kuster, Šal inči 11, 69242 Križevci pri Ljutomeru. IN-14333 VEČ MINIJEV, cele ali po delih, prodam. © 87-451. M-0083 DIANO ugodno prodam. Lipovci 54. M-0085 S1MCO, letnik 1975, prodam. Lahko tudi po delih. ©87-131. IN-14332 ZASTAVO 750, spredaj karam-bolirano, registrirano do aprila 1991, ugodno prodam. © 87-196 po 17. uri. IN-14331 MITSUBISHI LANCER 1500, letnik 1987, in TOMOS CTX ugodno prodam. Keček, Desnjak 50, Ljutomer. IN-14330 RENAULT 4 GTL, letnik 1986, dobro ohranjen, ugodno prodam. S 76-134. M-0055 ZASTAVO 101, letnik 1981, potrebno kleparskih del, prodam za 12.000 din. Odranci, Ob Črncu 12. M-0066 ZASTAVO 101, CONFORT, letnik 1979 v zelo dobrem, voznem stanju, motor MZ ET 250, letnik 1986, prevoženih 7.500 km, v dobrem voznem stanju, prodam. Cena za oboje po dogovoru. Sta-nek Maks, Hrašenski Vrh 30, Ra denci. GR-13801 MOTORNO KOLO tnik 1987, prodam. Magdič, Cven 3, p. IN-14324 M 14, le-® 81-587, Ljutomer. DIANO 1980, kleparsko prenovljeno, registrirano do februarja 1991, prodam. Cena 2000,00 DEM. ©81-475 po 18. uri. M-14326 TAMIČ 2001, kiper, letnik 78 in alfo romeo 1,5, letnik 1982, prodam. ©36-029. LE-12816 TOMOS BT 50 N, registriran, nov, prodam. Murgec, Postružni-kova 10, Ljutomer. IN-14139 ZASTAVO 128, april 1989, prodam. Rauter, Jurčičeva 1, Ljutomer, ® 82-440. IN-14321 ^gl i '982, dodat-^i^odaJ^riran do 31. nformacije po S h’ '«nik ^°068 j«7’ p.r.odam- K”, odi x ’ Prevoze-phv^2l-34i Cno otlranjen, ^ 7° ion1-^-oo7i 1985, pro-Shšrfnčeva 22 b’ letnik’ ^ilje 174 etnik '987, Je 174, © 79-242. CVETLIČARNA NARCISA Helenca Šadl CANKOVA 6/a 69261 CANKOVA © (069) 76-682 se z izdelovanjem poročnih šopkov, vencev, cvetličnih aranžmajev ter raznovrstno ponudbo lončnic in rezanega cvetja ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, registrirano do aprila 1991, prodam. Roman Breznik, Sp. Ščavnica 17 a, G. Radgona. GR-13798 ŠKODO 105 L prodam. ©62-206. GR-13799 GOLF, letnik 1979, prodam. Gjergjek, Lendavska 43 b. NŽ-9965 ENERGIJA! OaNq in n Srto re«p preverjeno v petletni praksi — nekaj sto n'h Primerov. te|6< 9 j V' Nazora 24, 42315 Mursko Središče, 0 19-ure: (042) 844 171. K VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota (ferica 'h glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič Jafe) hJ°že Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopa nik Fen Venka p^ob°čan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov ( g UrSdnij. n 'n Marian Maučec (lektorja). novinarji 21-383 in 21-064; . č°3 in g, nc?a' naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21 _064 in ’ '8i 317 Te- S419 in ; d°Pishištva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 m Ljutomer 81-317. Cv hilria Za ar°čenih rokopisov in fotografij ne vračamo. „xni. 70 DF??®ebje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za na račun M letno. ®DK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun Prl A banki Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju je Plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. V TRENUTKIH ŽALOSTI SPOŠTOVANI SVOJCI Ob izgubi vaših najdražjih vam pomagamo pri nakupu pogrebnih stvari in prevozih pokojnikov. M. Jurič Beltinci mrliška veža Tel.: popoldne 23 701. ISKRENO SOŽALJE GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena, Informacije: Željko P.. Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Čepinci 28. M-0008 MOTOR TOMOS, letnik 1982, pet prestav, registriran do junija 91, motor za Z 750, vozen, letnik 1976, termoakumulacijsko peč AEG 3,5 KW in električni radiator, rabljeno eno sezono, prodam. Tropovci, Kolesarska 88, popoldne. M-0015 FORD ESCORT, letnik 1972, registriran, vozen, ugodno prodam. Mala nova 20, M. Sobota. M-0018 OPEL REKORD, menjalnik za mercedes 220, prodam. Gederov-ci 19. M-00J9 MAZDO 323 ClTPE 1.3, letnik 1978, prodam. Hauko, Rankovci. M-0020 HONDO CB 550 F šport s 6000 km prodam. Movrin, Hrast-je-Mota 84, Radenci. M-0024 APN 4, strešno opeko BOBRO-VEC in ostrešje za kurjavo prodam. © 82-804. M-0025 ZASTAVO 850, letnik 1985, prodam. S 23-656. M-0032 ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do 1991, generalno obnovljeno, in moped avtomatik A 3 prodam. © 24-353 po 15. uri ali Naselje 14. divizije 25, M. Sobota. M-0036 LADO 1500 S, letnik 1982, kleparsko in ličarsko obnovljeno registrirano, prodam. © 22-033 po 18. uri. M-0042 126 PGL, prodam. Tomovič, Ko-gašovci 15 b. M-0047 FORD TAUNUS 1.6, letnik 1975, registriran do julija, ugodno prodam. Tišina 69. M-0054 ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Dokležovje 34 a. M-9969 ZASTAVO 101, registrirano do 20. 10., karambolirano, prodam. Kušta-novci 50. M-79 BT 50 S, neregistriran, letnik 1989, prodam za 14.000,00 din. © 73 329. M-9982 MOTOR MZ ETZ 250, dobro ohranjen, registriran, dodatno opremljen, letnik 1986, prodam. ©77 659. M-9982 BT 50 z dodatno opremo prodam. Pu-ževci 51. M-9985 ZASTAVO 126, staro 3 leta, registrirano do aprila 1991 prodam. ® 23 059. M-9987 KADETT CITY, letnik 1976, obnovljen, prodam. Vlado Nemec, Moravske Toplice, Dolga ulica 42, ©48 207. M-9991 VIVO VAUKSHALL 1300, prodam. Jože Denša, Brezovica 30, Velika Polana. M-9992 FORD ESCORT, registriran do julija 1991, in PUCH 250, registriran, prodam. Andrejci 44. M-9994 AUSTIN 1300 v celoti ali pa po delih in motorno kolo na tri prestave prodam. Kuhar, Hrastje-Mota 61. M-9995 125 P, letnik 1976, neregistriran, vozen, kleparsko obnovljen, prodam. ©70 220. M-9996 MOPED APN 6 S, nov, prodam 35 % ceneje. Crenšovci, Prekmurske čete 109, ©9997 JUGO 45 KORAL, star dve leti, prodam. Poznanovci 3. M-0005 PRODAM PSE DOBERMANE, z rodovnikom, stare šest tednov, odličnih staršev, oče odlično ocenjen — 6 x CAC, 1 x CACIB, 1 x R CACIB - in z najvišjim izpitom. © 26 094. M-0079 MALE PUJSKE PRODAM. Tomšičeva 8, Rakičan. M-FH MALE PUJSKE in rdeče vino prodam. Mesarič, Panonska 10, Bakovci. M-0080 MLADICE nemškega ovčarja prodam. Tišina 56. M-0081 KRAVE po izbiri prodam. Ižakovci 65: M-9970 , . ... MLADE KOZE in betonski mešalec prodam. Sebeborci 125. M-9977 MALE PUJSKE prodam. Andrejci 13. M-997 NOVOFUNDLANDCE, mladiče, z rodovnikom, prodam. © (062) 114-609, zvečer. M-9993 GOSTILNA ŽELEZEN, Bezovec, vabi 11. in 12. avgusta na domače koline z bujto repo. Vabljeni! KRAVO, brejo 9 mesečev, staro 3 leta, prodam. Prosečka vas 8. M-0002 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Štefan Škarjot, Melinci 77. M-//14 KRAVO po izbiri, s teletom, prodam. Sodišinci 37. M-0073 MALE PUJSKE prodam. Ivan Hohe-ger, Tišina 41. M-004 DVE TELICI, po izbiri, kontrola A, breji 7 mesecev, prodam. Skakovci 32. M-0043 PSA, STAREGA ENO LETO, PODARIMO. ©41 056. M-0046 SVINJO, brejo 3 mesece, prodam. Hotiza 181. M-0088 PUJSKE prodam. Rajnar, M. Črnci 21. M-0092 KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Tropovci, Kolesarska 32. M-0093 MALE PUJSKE prodam. Puconci 51. M-0094 * * * ■ ■ ■ ■ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na vašem domu. NESNICE, MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi I0 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a. ® 76 070. Pohitite z naročilom, ker bomo v kratkem končali s prodajo. M-MM NESNICE, MLADE JARČICE PASME H1SEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77 686. POHITITE Z NAROČILOM, ker bomo v kratkem končali s prodajo. razno ' • PRODAM VINO, šmarnico, prodam. Franc Fras, Dokležovje 187, IS* 41 233. M-9963 ............ KOČIJO v dobrem stanju prodam. Ogled v četrtek, petek in soboto dopoldan v Logarovcih 11. M-9965 200-litrski akvarij, komplet, z lesenim ohišjem in železnim stojalom, prodam. Naslov v upravi lista. M-9973 ŠTEDILNIK za centralno ogrevanje GORENJE MIV s pečico, rabljen eno sezono, prodam. Hari, Martjanci 16 b, ®48 573. M-09976 ŠPORTNI VOZIČEK ROKY in globok otroški voziček prodam. Naselje 14. div. 86, ® 21 031. M-9984 PRIKOLICO za osebni avto, primerno za obrtnike, 2,50 x 1.30, s cerado, prodam. ® 77 666. M-9988 LES za ostrešje in deske, 3 cm in 5 cm, borove, suhe, prodam. Kozel, Ži-berci, ® 69 079. M-9989 GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK, Polana pri Murski Soboti obvešča goste, da bo LOKAL ZAPRT zaradi letnega dopusta od 30. julija do 14. avgusta. V sredo 15. avgusta bo lokal odprt. Cenjenim gostom se po tem datumu spet toplo priporočamo! JERMENICO za ursus 35 prodam. Vadarci 28. M-0031 DVE PEČI na trda goriva in eno termoakumulacijsko peč, 35 KW, prodam. Čater Zvezdana, Titova 25, M. Sobota. M-0004 DVIŽNA GARAŽNA VRATA 260 široka, prodam polovico ceneje. Bez-novci 3. M-0006 VHS VIDEOREKORDER AUDIO TON, nov, nujno prodam. Jože Maje, Rakičan, Cvetkova 12. M-0061 PRIKOLICO ADRIA 380, 2 + 2, do bro ohranjeno, prodam. ® 46 335. M-0021 LESENO STISKALNICO ZA GROZDJE prodam. Panovci 9. M-0022 VINO, šmarnico, belo, rdeče, klinton, prodam. Noršinci 32, p. Martjanci. M-0027 MOTOR, menjalnik, vsa vrata, ako-mulatorje in vse dele za Z-101, ter digitalni avtoradio in bokse 2 x 50, ugodno prodam. ® 24 665. M-0029 RABLJENO OSTREŠJE, 8x5, in otroško posteljico prodam. Cankarjeva 24, M. Sobota. M-0039 SEME internatke prodam. Karel Flisar, Veščica 39, ® 22 550. M-0041 FRANCOSKO POSTELJO in kavč prodam. Lenka Ilič, Lendavska 6, M. Sobota. M-0045 AVTOGENE JEKLENKE, 2 x kisik, 1 x plin s priborom, prodam. Cena 10.000 din Noršinska c. I, M. Sobota. M-0051 VIDEOREKORDER prodam. SABA ULTRA VIDEO 6 a 10, stereo. Lendavska 38. ® 21 968. M-0053 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ SINGER prodam. Pečarovci 42. M-0057 SUHE HRASTOVE PLOHE, 5 srn, 3 m\ prodam. Kuhar, Puconci 89. M-0058 OHROVTOVO SEME in hlevski gnoj prodam. Dominko, Štefana Kovača 43, Turnišče, 72 083. M-0064 SEME OHROVTA prodam. Pečarovci 48, 'SI 78 060. M-0073 ŠOTOR, (dvojček), nahrbtnik z ogrodjem, spalno vrečo in plinski gorilnik prodam. ‘S? 75 760. M-HF PROFESIONALNO KONČNO STOPNJO NAD in aktivne kretnice, dvopasovne, primerno za disco, prodam. ® 81 910 od 20. do 22. ure. IN-14323 BAS OJAČEVALEC FENDER STUDIO BAS prodam. Stanko Lebar, ® 70 126. IN-14325 KOMPLETNO ORODJE za ključavničarstvo, električno žago, vrtljivo, za železo, kompresor z aparatom za pleskanje,- varilni aparat, vrtalnik s stojalom, brusilnik s stojalom, škarje za železo, dva aparata za »biganje« (umetno kovaštvo) in veliko drugega orodja, prodam. ® 89 164 po 15. uri. IN-14318 KORUZO BC 278 v zrnju ali storžih prodam. ® 87 304. IN-14320 HLADILNIK — zamrzovalnik, prodam. Donša, Kocljeva 2, M. Sobota. M-0075 ŠTEDILNIK na trda goriva (desni) 'Gorenje, ugodno prodam. Vidonja, Bodonci 12. M-0077 ROLAND PM 16 MIDI KONVER-TER 20 za bobne YAMAHA RX 5 R1TEMSKO APARATURO, 5 mikrofonov DYNACORT DND -1000. FENDER RHODES, električni klavir, prodam. Andrej, ® 23 994. M-0079 VIDEOREKORDER VC 9300 N SHARP TOCHIGI JAPAN prodam. ® 24 702. M-0082 JEDILNICO prodam. Durič, Jurčičeva 15, Černelavci, ® 24 203. M-0084 PRIKOLICO za avto, novo, prodam. ® 23 31 1. M-0092 PRIKOLICO ADRIA 410, z baldahinom, prodam. ® 23 425. M-JG ČRNO-BELI TELEVIZOR ugodno prodam. ® 45 293. M-AK posesti HIŠO, visokopritlično, na Šlebinger-jevem bregu v Gornji Radgoni, prodam. ® (066) 75 869 po 20. uri. GR-13796 UGODNO IN POCENI KOT MALOKJE PREMOG Lahko naročite pri: KURIVO-PREVOZ, Bojan Jakšič, Gornja Bistrica 51, tudi po telefonu: 70 106. CENA: velenjski lignit 584,00 din tona, trboveljčan 1.030,00 din tona TRGOVINA Claudia Murska Sobota Kocljeva 12 b — moška in ženska modna oblačila iz Italije — torbice • unikatni kristal VINOGRAD (vse imetje) v okolici Štrigove prodam zaradi bolezni lastnika. ® (062) 41 468 od 16. do 12. ure in (042) 49 056 od 20. ure. M-14322 VISOKOPRITLIČNO HIŠO (Lendava, Kolodvorska 19) z vrtom, 12 arov, kolesa, pralni stroj (malo rabljen), kuhinjske elemente, škropilnico za traktor Tomo Vinkovič (stari tip) prodam. ® 36 244, zjutraj od 7. do 9. ure in zvečer od 18. do 21. ure. IN-12811 DRUŽINSKO HIŠO, primerno za letovanje v Also Pahoku prodam. Hiša stoji 2 km od Heviza. Vse informacije dobite popoldan po 16. uri v Lenti Kossuth utca 4, I. nadstropje, stanovanje 19. LE-12807 ZA DELO V TUJINI: prevajamo vse dokumente (prošnje za vizume, potrdila, spričevala, pogodbe in drugo). Nemški in angleški sodni prevajalci: EVROPA 92, d.o.o., M. Sobota, Ob kanalu 18, ©26 170. GRADBENO PARCELO z gradbeno dokumentacijo, delno z gradbenim materialom na lepem kraju, lokacija za trgovino, v Galušaku pri Vidmu ob Ščavnici, prodam. Galošak 7, Golob. GR-13797 PARCELO za vinograd ali sadovnjak prodam. Ana Banfi, Vaneča 39. M-9962 HIŠO z gospodarskim poslopjem, v središču Ropoče, vodovod in elektrika v hiši, hiša 14x6, gospodarsko poslopje 22 x 6 in veliko prešo »na prespan«, 3 sadovnjake v izmeri 29 arov, primerni za nasad vinogradov ugodno prodam zaradi smrti gospodarja. Vili Sukič, Večeslavci 95, Roga-šovci. M-9966 OPREMLJEN FRIZERSKI SALON S STANOVANJEM DAM V NAJEM. S 70 672. M-9996 STANOVANJE ali hišo v Murski Soboti ali okolici vzame v najem zakonski par. Naslov na upravi lista. M-9998 GARSONJERO v centru Murske Sobote prodam. ©(061) 311344, int. 58, Andreja. M-0040 DOBRO VZDRŽEVANO STANO, VANJSKO HIŠO v Murski Soboti z večjo parcelo (pribl. 12 a), v lepem predelu mesta, prodam. ©21249 M-0069 HIŠO z gospodarskim poslopjem v dobrem stanju prodam. D. Lakoš 67. LE-12814 STARO HIŠO na 17-arski parceli prodam. Anica Zorko, Podgorje 8 Apače. GR-13805 PARCELO za poč. hišo in vinograd, 5 arov, v Filovcih, prodam. © 24 906 po 15. uri. M-0089 HIŠO ALI PARCELO, PRIMERNO ZA OBRT, V MURSKI SOBOTI ALI OKOLICI KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM. NASLOV V UPRAVI LISTA. M-9953 Sobe > - .. ; ■ 'V MLAJŠA ZAKONCA IŠČETA ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti. © 21 112 do 15. ure M-0003 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti vzame v najem mlad par. Dobro in zanesljivo plačilo pod AVANS. M-9974 MLAJŠI MOŠKI vzame v najem garsonjero ali manjšo hišo v Murski Soboti ali okolici. Naslov v upravi lista M-9986 ENOSOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI oddam dvema študen-tkoma. ® 21 688. M-9899 zaposlitve POTREBUJETE DELAVCA NA KMETIJI v Murski Soboti ali njeni okolici. Dvignite naslov, ki je v upravi lista pod: SLOVENEC. M-9976 DEKLE za delo v bifeju zaposlim. ® 224 742 po 15. uri. M-9988 KV kuharja ali kuharico s prakso (lahko upokojenka) za delo v Nemčiji išče slovenska družina. S 21 849. M-0051 DEKLE za strežbo zaposlimo takoj. CAFFE BAR LIBERTAS, Lipovci. M-9953 vel ullavlev uuoi oeiu — čiščenje stekel. Vojko Prah, Razlagova 14, M. Sobota, vsak dan ob 15. do 17. ure. M-0056 IŠČEMO DOBRE AKVIZITERJE za honorarno ali redno delo. IZREDEN ZASLUŽEK. Milan Panker, Bratonci 93. M-0063 DELAVCA — BAGERISTA, za ne določen čas sprejmem na delo. Wili-bald Marek, Attendorf 58, Hitzen-dorf, Avstrija. FR-13803 KUHARJA - KUHARICO, natakar ja — natakarico za nedoločen čas v Portorožu sprejmem na delo. 'S* (066) 75 869 po 20. uri. GR-13795 Razno EMAJLIRAMO KOPALNE KADI z epoksi materiali vseh nians. 13* 69 152 po 15. uri. M-9968 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdane na CPŠ — gradbena v Murski Soboti v šol. 1. 1970/71. Raj Štefan, Žiberci 39, Apače. M-9990 Preklic! Preklicujem veljavnost H K št. 19067-8, izdane pri H KS M. Sobota na ime Vili Kovač, Kocljeva 6, M. Sobota. M-0001 Preklic! žice št. 13280-3, izdane pri H KS Pa-nonka M. Sobota. Koloman Šiplič, Selo 10. M-0010 SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Popravljamo vse vrste zamrzovalnih skrinj. Ce vaša skrinja pušča vodo, rosi ali se na njej nabira led ali neprekinjeno dela, pokličite! Delo opravimo strokovno s 3-letno garancijo. Potne stroške ne zaračunavamo. Žlahtnik, Zagrebška 54, Ptuj, 13* (062) 774 806. M-MM NAJNOVEJŠE! Rešite se skrbi okrog nakupa PORO-CNE OBLEKE. Za vas dela PRINCES IZPOSOJEVALNICA POROČNIH OBLEK. Rozalija SANTRO, Lipovci 244 (pri železniški postaji) p. Beltinci. ® 41 121. M-9782 M milo žalostno je leto dni. II zapustil dom in drage svoje «, I na tvojem grobu roža le cveti, I ki grenka solza jo rosi. V SPOMIN Boleč je spomin na 29. julij, ko je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric in nečak Feliks Gjergjek Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite! ZAHVALA V 59. letu starosti nas je po krajši in hudi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Marija Žokš iz Kovačevec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki-so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Vsem lepa hvala za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli od blizu in daleč in našo drago ženo in mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala za lep pogrebni obred, duhovnikoma od Grada in iz Kuzme, pevcem za odpete žalostinke ter govornici Anici Kuzmič za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč. ZAHVALA V 54. letu nas je po kratki, a težki4 bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče Slavko Prša iz Velike Polane V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, mu darovali vence, cvetje in za sv. maše ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. Hagymaševi za lajšanje bolečin na domu, sosedom Jaklinovim in družini Štefana Jaklina. Hvala tudi g. inž. Pinterju in sodelavcem iz Avstrije, INTESU Lendava, Planiki Turnišča in WE Črenšovci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Globoko žalujoči: žena Elizabeta, sin Slavko z družino, hčerka Zdenka z družino, tašča in brat Jože z družino Kako je dom naš prazen, odkar več tebe ni, odšla si k večnemu počitku, zaprla za vedno si oči. Ne bo besed več tvojih, ne bo več stiska tvojih rok. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 77. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Irena Šipoš roj. Horvat iz Fokovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botiini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke, ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS g. Eoriju za ganljive besede slovesa, gasilskemu društvu in kolektivu Pletilstva Prosenjakovci. Žalujoči: sin Aleksander z ženo Zdenko, hčerka Dragica z možem Jožekom, hčerka Irena z možem Leopoldom, vnuki Suzana, Robi, Jože in Andrej Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. (narodna) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nas je v 51. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin, brat, tast, stric in svak iz Motovilec 8 Č utimo te in pri tebi smo, čeprav v plamenu svečk. Vse uPanJe je odšlo s teboj, z nami je le nema bolečina. . Ti nesrečna cesta, kaj si storila, dragega sina, brata, stn« nečaka si nam vzela. ,ra. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem P nem grobu. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Jože Markoja iz Trnja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, za sv. maše, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste mu med boleznijo stali ob strani in ga opogumljali, ko se je spoprijemal s tako težko boleznijo. Posebej naj to velja za požrtovalnega dr. Štefana Horvata, zdravstveno osebje internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, Kliničnega centra v Ljubljani in ZD Črenšovci. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem, govornikoma — predstavniku krajevne skupnosti in predstavniku KG Rakičan za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala Trnje, 13. julija 1990 Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 70. letu starosti tiho, za vedno zapustila draga sestra Gizela Kovač iz Murske Sobote — Poznanovec Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujejo vsem sosedom, posebno Gergjekovim, sorodnikom, posebno Čerpnjakovim, prijateljem in znancem, ki so v teh žalostnih dneh sočustvovali z nami in ji s svojimi obiski med boleznijo vlivali upanje. Hvala zdravnikom in osebju na kirurškem oddelku. Posebna hvala g. župniku za obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala in govornici za poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujemo sostanovalcem in sorodnikom iz Murske Sobote. Vsem še enkrat — najlepša hvala! Žalujoči: sestra Marija in brat Viljem z družino iz Poznanovec, brat Ernest z družino iz Lesc ter drugo sorodstvo O, vsi, ki srečal sem vas kdaj na cesti življenja, rad poslal bi vam pozdrav. Še vedno ste sopotniki mi zvesti. Rad vsaj za hip bi z vami spet postal, vam segel v roko, rekel vam besedo in z vaših ust odmev pričakoval. (Rado Bordon, Srečanja) ZAHVALA Vsem, ki ste tako številno s spoštovanjem, toplo besedo, cvetjem in venci pospremili na zadnjo pot našega dragega moža, očeta, opape-ka, brata in svaka Ludvika Karasa šoferja v pokoju iz M. Sobote, Stara ulica 5 se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskim sestram pljučnega oddelka Bolnice M. Sobota za ves trud med njegovim zdravljenjem, g. dr. Antonu Lopertu za dolgoletno zdravljenje na domu, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, g. Toplaku za poslovilne besede ob odprtem grobu v imenu GD M. Sobota in predstavnici KS tov. Eriki Hertlovi za ganljiv poslovilni govor. Prav tako se zahvaljujemo predstavnikom ŽŠAM za častno stražo in udeležbo na pogrebu ter predstavnikom OGS M. Sobota. Vsem in vsakomur posebej še enkrat — iskrena hvala! Vsi njegovi Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. , ker tebe, dragi mož in oče ni da bi skupaj še bili. V 69. letu starosti nas je nepričako^ I I vano zapustil naš dragi tnož, 0 I j in stari oče I Ivan Dugar iz Gomilice 82 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodn^|a znancem in prijateljem, posebej še sosedom za pomo ■ ■ p vsem, ki ste njegov prerani grob zasuli s cvetjem m v pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali za sV’ Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam te žalostinke, govorniku za besede slovesa ob odprtem e ter čebelarjem. Vsem še enkrat — hvala! Žalujoči: žena Ana, hčerka Slava z družino in hčerka M’ družino Ne jokajte ob mojem le tiho k njemu prisM'1'^, spomnite se, kako tJPe'a> večni mir mi zaželite- ZAHVALA V 37. letu starosti nas je naša dobra mama, žena, sestra Kristina Holsedl iz Fikšinec Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem dobr1111 m v t^ji rodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so . ni PG. trenutkih priskočili na pomoč, jo pospremili na J poti, darovali vence in cvetje ter sočustvovali z na rekli sožalje. -u pljuni Posebna hvala medicinskemu in strežnemu os j ja n oddelka v Rakičanu za pomoč v zadnjih dneh z g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za vOn0^' stinke, govornici krajevne skupnosti in zas j 1 tašč’ Žalujoči: mož Mihael, hčerka Brigita, sin Mihae ’ .H ki smo jo imeli radi Še nosim v sebi tvoj vroči smeh rtu • ptief' dotika se me kot p se v višinah zopet in vendar, to je le%horn ^7 0 ki se nad tvojim grl tC ZAHVALA JJ V globoki žalosti spodaj 45-nas je brez slovesa v N gj n a starosti zapustila nasa^^ ins® bra žena, mama, sna Marija Gujtai^ roj. Klemenčič izBratonec4l Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem soroC*uh, sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenut ’njen' in znancem, ki so drago pokojnico pospremil1 poti, darovali vence in šopke, nam pa ^^Lvc1- X Hvala tudi učencem in učiteljem OS o ^n1 111 Jj1 Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, Pe er lA’ te žalostinke, govorniku KS in tovarišici Marij1 ve poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala-1 Žalujoči vsi, ki smo te imeli radt VESTNIK^ STRAN 22 V SPOMIN Letos mineva 13 let dragemu možu Ludviku Andrejču in 8 let sinu Rudolfu iz Predanovec odkar sta me za vedno in brez slovesa zapustila. Hvala vsem, ki z lepo mislijo po-stojijo ob njunem grobu. Žalujoča: žena oz. mama Vilma Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Rožce ti bom na grob nosila, dokler me ne bo črna zemlja krila. V SPOMIN 30. 7. bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče dr. Viljem Balažič zobni zdravnik iz Moravskih Toplic pih j11 boleče je ob tvojem grobu, vendar polno le- P minov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce in pridne Hvaia v • roke. sem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem gro- * . . bu in prižigate sveče. J c>: zena Slavica, sinova Boštjan in Iztok ter tast Koloman Anton Magdič iz Renkovec 14 Franc Magdič iz Renkovec 14 OB TEBI IN S TEBOJ BILI KRALJEVSKO SMO BOGATI V SPOMIN Mirjani 27. 7. 1985-27. 7. 1990 Imela si življenje metulja: tvoja pot se je vila med rožami, med katerimi pa je bilo vse preveč plevela in lovcev na metulje. Ujeli so te v svoje zanke, zgodaj, ko 'si komaj pričela blesteti, že na začetku poti. In ker nisi hotela pristati v njihovih zbirkah, si izbrala drugi, zate nepravi, a vendar boljši način: zakaj METULJI so simbol LEPOTE, KRHKOSTI, ne pa boja - V TEM KRUTEM, POKVARJENEM SVETU! Hvala vsem, ki se spomnite vedno samo naše Mirjane, mamica, očka in sestrica Tamara V SPOMIN 4. avgusta bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil mož, oče in dedek Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj Tebe zdaj več ni. 2.av V SPOMIN sta bo minilo dve leti žalosti, odkar nas je zapustila predraga mama in stara mama Jožefa Fiik iz Kuzme ^Samijen- ■ m jln žalostni se ne moremo sprijazniti z resnico, da te ^bilo ( .nami. Težko je življenje brez Tebe. Delo in trplje-r°ke v V°Je Je življenje. Veliko si nam dala, a nismo stisnili ti ahvalo. Ostali sta nam praznina in velika bolečina. Vsi njeni Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo. V SPOMIN 22. julija je minilo leto polne žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in sorodnik N SPOMIN 26. julija mineva 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, sin in oče Štefan Merica s***' " iz Predanovec Grenka je resnica, da se nikoli več ne vrneš. Za teboj ostaja velika praznina, ostali pa so tudi sledovi tvojih pridnih rok. Tvoje trpljenje ne bo pozabljeno do konca naših dni. Z žalostjo se te spominjamo! Vsi tvoji najdražji ZAHVALA Po kratkotrajni, hudi bolezni nas je zapustil Tiha mirna je bila njegova pot, tih in brez slovesa je bil njegov odhod Ludvik Škalič iz Lipe 7. septembra bo minilo 6 let, odkar nas je zapustil naš sin in brat Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun grob. Žalujoči vsi, ki smo ju imeli radi Prezgodaj te zemlja krije, v gomili tiho mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, tasta, deda, brata in strica Jožeta Farsanga iz Murske Sobote Prisrčna se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste ga v tako veli-kemštevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in nam ustno ali pisno izrazili sožalje ali pa darovali v dobrodelne namene. Posebno se zahvaljujemo gospe dr. Kološevi in gospodu dr. Gašparcu ter zdravstvenemu osebju internega oddelka v M. Soboti za ves trud. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS in Kroja za H poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, prinesli cvetje in darovali v dobrodelne namene. Posebna hvala zdravstvenim delavcem Splošne bolnišnice v Murski Soboti, ki so mu pomagali med njegovo boleznijo, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Za vso skrb in pomoč se posebej zahvaljujemo tudi Jožetu Tomcu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, k’tero vmes povedal, pa me tišči, teptan nad mano grob prerani ZAHVALA V 58. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat Viktor Sraka iz Lipovec 17 Ob boleči, mnogo prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v tako velikem številu izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala medicinskemu osebju internega oddelka v Rakičanu, družini Erjavec-Gomboc za pomoč v najtežjih trenutkih, g. župniku za pogrebni obred, govornikoma KS Lipovci in ABC Pomurke za poslovilne besede ter pevcem in pevkam za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi kolektivom Mura, IMP Blisk in ABC Pomurka Murska Sobota za izrečene sožalje in darovane vence. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerki Vida z možem Milanom in Joža z možem Mihaelom, vnuka Dejan in Andrej ter vnukinja Barbara in sestra z družino Janez Šlihthuber iz Stanjevec 100 ^sem k; ’ ‘ se ga z lepo mislijo spominjate, mu prižigate ece in polagate cvetje na njegov grob. Žalujoči vsi njegovi iz Dolenec Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V SPOMIN 18. julija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek Kristina Kuzma roj. Cigut s Tišine Jože Konkolič ^Sern v; . • x ’ K1 se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi najdražji ZAHVALA V 57. letu starosti nas je po daljši bolezni zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica V cloboki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli soža-lie ii darovali vence, cvetje, za sv. maše ter jo v tako lepem šte-vilu-pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za len pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorm-k KS Francu Horvatu za poslovilne besede ter zdravstvenemu osebju internega oddelka za pomoč in lajšanje bolečin. Iskrena hvala MDNA M. Sobota, Muri, tovarni ženskih plaš-,SK uva Pomurskemu tisku EUREKO Vsem še enkrat — iskrena hvala! Tišina, 18. julija 1990 Žalujoči: mož Jože ter sin Zvonko in hčerka Majda z družinama V 59. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, hčerka, stara mama, teta, botra in vnukinja Marta Kovačič iz Noršinec pri Ljutomeru Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali za cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju kirurškega oddelka v M. Soboti, še posebej dr. Ludviku Norčiču in osebju splošne ambulante Zdravstvenega doma Ljutomer ter prijateljici Mariji Horvat, ki so ji pomagali in lajšali bolečine med njeno boleznijo. Hvala duhovniku za pogrebni obred, upokojenskemu pevskemu zboru, govornikoma za poslovilne besede in prejšnjim sodelavcem DO Trgovsko podjetje Vesna Ljutomer. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Ljutomer, 20. 6. 1990 Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi >26. STRAN 23 v besedi in sliki Stric naprej kosijo ... tako gre tista ljudska in vsak jo prav gotovo dobro pozna. NA LEVO, NA DESNO Minula nedelja je bila vremensko in tudi sicer primerna za take in drugačne žetve. Nekateri so želi in mlatili s kombajni, v Radovcih na Goričkem pa po stari navadi — z »geplom«. Kar veliko priprav je bilo, v nedeljo pa so se veseli domačini, lepo oblečeni in opremljeni odpravili na domače nogometno igrišče, kjer naj bi bil prikaz pristne žetve. Izkušeni kosci, žanjice s srpi in veliko radovednežev se je zbralo. Želi so pšenico, vmes zbijali šale, kajpada ni manjkalo dobre kapljice in, kot se na začetku spodobi, za »ozemljitev« — hladen domač »šnops«. Gospodinja je pripravila pravo kmečko pojedino, kjer ni manjkalo zaseke, domačih vrtankov in kruha pa še mehkih pogač iz krušne peči. Sledila je mlačev s cepci, mlatilnico na ročni pogon, ki jo je poganjal »gepl«, vrteli pa domači fantje. Prireditev je sklenila prava mlatilnica, do poznih ur pa je trajala prava gorička veselica. Radovčani so se spet izkazali, bi lahko dejali za konec, potrebna je bila le volja, le-te pa je ostalo še za drugo leto. NATAŠA JUHNOV -ŽETEV PO STAREM Prizadevne članice Aktiva kmečkih žena in deklet pri KZ G. Radgona in zadružni delavci so minulo nedeljo organizirali že osmi Praznik žetve. Lahko rečemo, da je bil letošnji praznik ob pravem času, saj je bila žetev konec minulega leta na vrhuncu. V Spodnji Ščavnici se je zbralo sedem ekip, 24 žanjic s srpi in 4 kosci. Kdor je že večkrat tekmoval, je imel tudi več sreče. Pa saj rezultat sploh ni toliko pomemben. Važno je znati vihteti srp in poprijeti za koso, zavezati snope in jih pravilno sestaviti. Končno pa: ali ni lepo, da se vsaj enkrat na leto srečajo veseli ljudje iz Apač, Cirkovec, Lenarta, Benedikta, Kapele, Gradišča in gostiteljske spodnje Ščavnice. Kljub vročini je biio gledalcev — navijačev precej. Med njimi je bilo tudi okrog sto gostov hotela Radin doma iz VVurzburga v Nemčiji. Tem je bila prireditev in celotno početje še posebej zanimivo. Tudi tokrat so organizirali tudi razstavo kruha in pogač, pomagala jim je Ivanka Donko, vodja razstave pa je bila Angelca Rakuša. Upajmo, da bo prihodnji praznik še bolj prodrl zunaj regijskih meja, saj si to tudi zasluži. Bernarda B. Peček »Domače pogače, mehke in dobre, kar brez sramu ...« Takole so pripeljali z njive na Prlz®rlL.ria silski dom ministrico za turizem in direk tijske zadruge. Pa ga je vrgla, on pa še sanjal ni, kakšne so dandanes ženske, na mehkih snopih pa ... Roke, ki so nekoč to že počele, tudi tokrat niso odpovedale, spretnost pa je le potrebna. Tole bo treba dobro zviti, da bo snop trdno zavezan. Ocenjujejo namreč tudi kakovost opravljenega dela. VERŽEJ v * Srečanje krvodajalcev Če prireditev ne vrže denarja, potem se za nekatere ne splača trošiti dela in energije. Pa vendar so še zanesenjaki, kot novo vodstvo Osnovne organizacije Rdečega križa Veržej, ki ga vodi Drago Fras. Na pomlad so pripravili prvi ples krvodajalcev Pomurja in del izkupička namenili za nov transfuziološki oddelek soboške bolnišnice, sedaj pa imajo že vse nared za drugo prireditev, srečanje krvodajalcev Slovenije. Svoj predlog so že maja poslali republiškemu odboru Rdečega križa Slovenije, ki je njihovo pobudo sprejel, potem pa so o tem obvestili tudi vse skupščine organizacij Rdečega križa. V Veržeju si želijo, da bi se res prvič srečali vsi krvodajalci Slovenije, se spoznali in tudi skupaj poveselili. Vabilo pa so poslali tudi slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu, ki naj bi zbranim spregovoril. Vsi krvodajalci so torej vabljeni v soboto, osemnajstega avgusta, v termalno kopališče Banovci pri Veržeju. Ob desetih bodo pripravili sprejem gostov, potem organizirali ogled mlina, veseli program s prleškim humorjem in še kaj. Pomoč pa bodo ponudile še Križevske opekarne, ki so pokrovitelj srečanja. mh Na koncu tekmovalne vrste je čakal »kelnar«. Žanjice so ga bile nadvse vesele, saj jim je znoj kar lil s telesa. Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE »a ai tu, vsi CMC - Slovenski krščanski demokrati iz p Siti' so pripravili v cerkvi svetega Cirila in spridil dencih zahvalno mašo za vse demokra o je i be in mandat nove slovenske vlade, profesor Jože Zadravec iz Ljubljane, s “ -|3 sta župniki iz vse radgonske občine. N „arodne " J-pevska zbora iz Radenec in Apač ter . ,j-j po",-je Profesor Jože Zadravec je v da moramo pozabiti na preteklost, *a bila, in graditi lepšo prihodnost. ye -n0 sp0’ boljše življenje, mir, sožitje in medse J . j nje, ne glede na to, kdo in kaj je ta a ,, ULji Foto: NAJVEČ DELA SO IMELI GASI^. p jgj p 3 00^ šnji teden je bilo na pomurskih cestah do- spodarskega poslopja Antonije _. - - - - -- 1 - dl sp ip nnžar razširil Še na a;pa J .k Prejšnji teden je bilo na pomurskih cestah do- kaj mirno, zgodile so se le tri lažje prometne nesreče. Veliko škode je naredilo neurje s točo, ki ROKOMETNI KLUB POMURKA BAKOVCI vas vabi v soboto, 28. julija ob 19. uri, na izbor miss Anine noči in modno revijo v športno-rekreacijski center Bakovci. • Zabaval vas bo ansambel Riva iz Zadra • Prireditev bosta vodila in povezovala Miša Molk in Boris Cipot • Prijave za izbor miss sprejema organizator ali se prijavite na dan prireditve med 18. in 19. uro • Najlepče čakajo lepe nagrade! je uničilo velik del pridelka, strele pa so poškodovale več gospodarskih poslopij. STRELE UDARILE V PET GOSPODARSKIH POSLOPIJ 17. julija je med 19. in 22. uro neurje s točo prizadelo velik del Goričkega, predvsem okrog Fikšincev in proti Juriju. Najprej je zagorelo gospodarsko poslopje Viktorja Vogrinčiča v Doma-jincih 54. Ogenj jim je uspelo hitro pogasiti, tako da je nastala le manjša materialna škoda. Strela je zanetila požar tudi na gospodarskem poslopju Jožeta Smodiša v Gornjih Petrovcih 64, poleg ostrešja je zgorelo še seno in kmečki voz. Škode je za 150000 dinarjev. Stanovanjsko hišo Jožeta Pucka iz Gančan 91 so hitro pogasili, škode pa je za 10000 dinarjev. Štefanu Vinkoviču iz Lipovec 42 je zgorelo celotno gospodarsko poslopje in nekaj drv, škode pa je za 300.000 dinarjev. Z go- sti 43 se je požar razširil še na ske hiše. Škode je za okrog nw J ■- krHeC bi še večja, če ne bi rešili živin jev. ZGORELA KOMBAJN IN gospeh 18. julija je izbruhnil požar poslopju Emerika Talaberja so P 5j|« Zgorelo je celotno ostrešje, rtud18 .^0» mačih gasilcev pomagali pogaS ^qOP fi' sednjih vasi. Škode je za oy^nevaj° P Ar Vzroka še niso ugotovili, do / prišlo do samovžiga. ., pri 21. julija je v rfešnjevcih 2111 šnjarju zgorelo ostrešje gospo® in svinjskih hlevov. Nekaj z :ev. * J rešiti. Škode je za 250.000 din žra še niso ugotovili. .. okVa,f,f. j? 22. julija je pri žetvi zar®d rtalan požar na kombajnu Janeza o Če. Kljub intervenciji gasile® J 000 dinarjev škode. I Srečanje s l j Tonetom | । Peršakom i ■ Slovenska demokratična? zveza Ljutomer organizira v| ■ nedeljo popoldne pogovor nas temo o suverenosti Slovenije.! ■ Gost v ljutomerskem hotelu■ ■ Jeruzalem bo predlagatelj de-" |klaracije o suverenosti in eden! ■vodilnih mož v Slovenski de-? mokratični zvezi Tone Peršak. | Vaščani POLANE pri Murski Soboti in R*0’0 ” bota vabijo ob koncu žetve na tradicionalno MLAČEV Z MAGANJAR0 v nedeljo, 5.'avgusta 1990, od 10.00 . pri polanskem gasilskem domu PROGRAM: . m«*’ — ob 10.00: Zaigrajmo in zapojmo po 0° radijska oddaja z GEZO jF — ob 13.30: Mlačva z maganjarom — ob 15.30: Krst radijskega reportažne« pfl|c — presenečenje za otroke in žrebanje v £ — dobra glasba z znanimi gosti pozno * — mašinske pogače, posolanke, retaži ■ če dobrote o Pokrovitelj prireditve Mesna industrije r