GDK:853:325 Razvrščanje hlodov iglavcev po standardih Marjan LIPOGLAVŠEK* Izvleček Lipoglavšek, M.: Razvrščanje hlodov iglavcev po standardih. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit lit . 11 . Sestavek analizira dosedanjo uporabo standar- dov za htode smreke in jelke. Na podlagi štirih različnih kriterijev so bili razvrščeni po kakovosti sortimenti okroglega lesa (881 kosov ali 300m3) v 1 O vzorcih na 5 gozdnogospodarskih območjih Slovenije. Avtor prikazuje kakovostno sestavo sortimentov pri različnem razvrščanju , povprečno kakovost in povprečni volumen sortimentov v kakovostnih razredih . Predlaga uveljavitev no- vega enostavnega slovenskega standarda za hlede smreke in jelke. Ključne besede: hladi iglavcev, standard, raz- vrščanje 1. UVOD Republika Slovenija je privzela jugoslo- vanske standarde za okrogli les. Pri tržnem gospodarstvu postajajo standardi pomemb- nejši za promet z lesom, kot so bili doslej. Gozdarska stroka pa potrebuje standarde za kakovost okroglega lesa, ker potrebuje merila za optimalno krojenje posekanih dre- ves v gozdne lesne sortimente. Tudi goje- nje drevja za kakovostne uporabne pro- izvode (vrednostni prirastek) ni mogoče, če ne vemo, kakšno drevje je uporabnejše za predelavo. Pridobivanje lesa zgolj po masi pa pri nas nima smisla, ker s tako proizvod- njo ne moremo tekmovati z gozdnatimi območji na severu . Ker so bile zahteve lesne predelave za prodajo lesa po kakovosti vse pogostejše, je začela gozdarska operativa že v letu 1990 po dolgih letih nereda, ko je prevlado- vala prodaja po povprečni kakovosti ali ceni ~ Prof. dr. M. L., dipl. inž . gozd. , Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, Slovenija Synopsis Lipoglavšek, M.: The Classifying of Coniferous Logs to Standards. Gozdarski vestnik, No. 5-61 1992. Jn Slovene with a summary in English , lit. quot. 11 . The article gives the analysis of the standard use for Norway spruce and fir tree logs practiced up tili now. Based on four ditferent criteria, the assortments of round timber (881 pieces or 300m3) in 1 O sam ples in S forest managing regions of Slovenia have been classified accord- ing to quality. The quality structure of assortments in difterent classifications, the average quality and the average volume of assortments in quality classes are presented. A suggestion for the introduction of a new simple Slovene standard for Norway spruce and fir tree logs is put forward . Key words: coniferous logs, standard, classi- fying oziroma po masi, znova razvrščati gozdne lesne sortimente. Pri tem se je naslonila na veljavne jugoslovanske standarde, vendar jih v današnji tehnologiji pridobivanja lesa ni mogoče dosledno in natančno uporabiti. Gozdna gospodarstva se sicer sklicujejo na JUS, vendar ga dejansko sploh ne uporabljajo dosledno, ali pa so izdelali svoje interne standarde. Hitrejši delovni postopki, uvedba dolge oblovine in dodelave v meha- niziranih lesnih skladiščih so namreč one- mogočili podrobno ocenjevanje kakovosti in obeleževanje posameznega sortimenta. Treba je torej najti kak hiter poenostavljen način za razvrščanje sortimentov okroglega lesa po uporabnosti. 2. METODE RAZISKAVE Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je v letu 1991 financiralo raziskavo o standardih hlodov smreke in jelke, ki smo jo opravili na Goz- darskem oddelku Biotehniške fakultete. Proučili smo obstoječe tuje in domače stan- G. V. 5·6/92 267 darde okroglega lesa; mednarodnih prak- tično ni. Z vodilnimi delavci gozdnih gospo- darstev Kočevje, Postojna, Maribor, Slovenj Gradec in Bled smo se podrobno pogovorili o sedanjem upoštevanju standardov pri prometu z lesom. Izbrali oziroma oblikovali smo štiri različne kriterije za razvrščanje hlodov po kakovosti. Na 5 gozdnogospo- darskih območjih Slovenije smo izbrali 1 O vzorcev okroglega lesa. Po en vzorec je bil v značilnih sečiščih, po en pa na skladiščih oblovine (Meles ali žaga). Na 881 kosih ali 300m3 lesa smo izmerili dimenzije in popi- sali vse napake lesa, tako kot je to določeno v jugoslovanskih standardih. Les smo raz- vrstili po 4 izbranih kriterijih . Proučili smo, kako različne zahteve razvrščajo okrogli les v kakovostne razrede in srednji volumen kosov po sečiščih in skladiščih v teh kako- vostnih razredih. Štirje kriteriji za razvrščanje so bili na- slednji: - doslej veljavni jugoslovanski standardi (JUS) - poenostavljeni jugoslovanski standardi (popravljeni JUS) - predlog za nov slovenski standard (SLS) in - prirejeni nemški trgovski razredi (DIN). Tablica za krojenje in klasificiranje jelovih in smrekovih hlodov po JUS je že dolgo znana in je bila nazadnje objavljena v Gozdarskem vestniku 1990 (št. 7-8, Turk) in Lesu (št. 1-2, 1991 ). Ko smo razvrščali neolupljen les, smo morali tudi tu izpustiti tolerance nekaterih napak, zlasti zavitosti, ki je pri neolupljenih kosih ne vidimo. Tudi kriteriji poenostavljenega JUS so že bili objavljeni na posvetovanju ZOlT v Novi Gorici (1990). Nekatere tolerance napak so že prikazane poenostavljeno, nekatere pa so milejše kot v pNotnem JUS. Opustili smo zahtevo, da morajo biti tanjši hlodi boljše kakovosti. Tako je najmanjši premer hlodov za žago že v drugem kakovostnem razredu 20 cm , v tretjem pa 17 cm. Vse napake srca, ne samo gniloba, so v tretjem razredu omejene na 50%. V 3. kakovost- nem razredu žagovcev smo postavili, da mora biti v hlodu vsaj 50% (in ne 60 %) tehnično uporabnega lesa. Toleranco za rjavost smo samo v 2. kakovostnem raz- redu hlodov za žago povečali s 30% na 268 G. V. 5-6/92 50%. Pri razvrščanju nismo šteli za napako temnega srca jelke, razen tedaj, kadar je bilo tako izrazito, kot je rjavost pri smreki. Razpoke so se lahko pojavile ne glede na njihovo število samo na enem čelu sorti- menta in so lahko segale v globino do polovice (1) ali do enega premera hloda za žago (11). Če so večje, se bonificira dolžina hloda. Periferne rjavosti in modrine nismo postavili za poseben kriterij, ampak jo uvr- ščamo v rjavost na sploh oziroma v srce. Zanjo pa je toleranca bistveno večja kot za periferno rjavost. Rane dopuščamo šele v drugem kakovostnem razredu in ne v pr- vem in jih ne štejemo. Gostoto rasti lesa smo pri furnirskih hlodih opustili kot zahte- vo . Prav tako omejitev števila napak. Tole- rance najpomembnejših napak za razvršča­ nje : grčavosti, kon ič nosti in zavitosti pa so ostale nespremenjene. Malenkostno spre- membo smo naredili le pri zraslih grčah, tako da je v 2. razredu dovoljeno neome- jeno število srednje velikih grč (do 40 mm) in ena velika grča (nad 40 mm), medtem ko je v JUS njena velikost omejena na 60 mm. Oba opisana načina razvrščata hlode dosledno in samo po namenu uporabe (F, Ž 11 Ž 11 , Ž111 , celulozni in jamski les), druga dva kriterija pa razvrščata hlode po kakovo- sti ne glede na uporabo (A, 8, C, O, droben les). V predlogu za novi slovenski standard smo izhajali iz pNega, zgoraj opisanega popravka JUS. Prav tako je tu 5 kakovost- nih razredov. Sicer smo zamolčali namen uporabe, vendar pa smo dimenzije in tole- rance napak za razrede A, B in C prevzeli iz popravljenega JUS za F, 1 in IL Enake so tolerance za grčavost, krivost, koničnost in napake srca. Za vse napake na obodu kosa smo uvedli enotne tolerance: nič v razredu A, 1 O% premera kosa v razredu B, 20% v C in 40% v D. Za najslabši kakovostni razred hlodov (O) smo vpeljali tolerance za vse v klasifikaciji uporabljene napake. Najmanjši premer hlodov v tem razredu je 17 cm, najmanjša dolžina 3m, dovoljene so vse zrasle grče, pri velikih nezraslih pa samo 3 venci na tekoči meter. Krivost je omejena na 5% dolžine, ko nič­ nost na 1 O% premera, napake srca na 50% in napake oboda na 40% premera. V razredu D je dovoljena neomejena ČNivost in mušičavost. Odpadla je določba o odstot- kih tehnično uporabnega lesa. Med napake srca štejemo gnilobo, rjavost, kolesivost, ekcentričnost srca in dvojno srce. Temno obarvanega (mokrega) srca pri jelki ne štejemo za napako. Med napake oboda štejemo periferno gnilobo, rjavost in modri- no, rane, žlebatost in vraslo skorjo. Če so na čelih razpoke, se komercialna dolžina bonificira (skrajša) toliko, da globina razpok ne presega pol premera kosa. Zavitosti vlaken in ovalnosti, ki sta še v popravljenem JUS-u, nismo več upoštevali kot kriterija za oceno kakovosti. Ta predlog standarda je narejen tako, da kakovost A približno us- treza kakovosti F, kakovost B kakovosti 1, C kakovosti 11 in O kakovosti 111. Zaradi določenih toleranc v razredu O pričakuje­ mo, da bo nekaj več takih kosov prešlo med celulozni in jamski les. Največ lesa naj bi bilo v razredu C in tega razreda tudi ne bi bilo potrebno obeleževati, vse druge kakovosti hlodov pa bi morali obeleževati, da bi bilo možno kontrolirati pravilnost raz- vrščanja. Te predloge smo strnili v tablico (preglednica 1 ). Menimo, da je tak standard zaradi eno- stavnosti, ki jo lahko pri rutinskem praktič­ nem delu še povečamo, uporaben tudi za hitro razvrščanje hlodov, npr. pri preklada- nju lesa ali med dodelava na mehaniziranih lesnih skladiščih. Zaradi manj toleranc na- Preglednica 1: Tablica za klasificiranje jelovih slovenskega standarda Kako- Dimenzije vos! premer dolžina gr če pak je pomen dimenzij lesa za razvrščanje nekoliko povečan. Da bi bila možna primerjava naših nači­ nov razvrščanja z nemškimi, smo priredili tudi nemške zakonske trgovske razrede za klasificiranje okroglega lesa. Za razvrščanje po kakovosti smo upoštevali odredbo zvez- nega ministrstva in dodatke, ki veljajo v deželi Baden-Wi.irttenberg za razvrščanje po namenu uporabe. Dodali smo še nekaj svojih številskih kazalcev, ki šele omogo- čajo neke vrste primerjavo in izhajajo iz drugih določil odredbe. Velika razlika z doslej navedenimi načini razvrščanja je v tem, da imamo tu le 4 kakovostne razrede. Tako se v razredu A znajdejo skupaj hlodi za furnir in najboljši žagarski hladi, daleč največ je hlodov B, v razredu D pa so najslabši debeli sortimenti in ves droben, jamski in celulozni les. 3. VZORC1 OBLOVINE Na gozdnogospodarskih območjih Slove- nije, kjer je več iglavcev, smo izbrali po dva vzorca oblovine. Tako so bili štirje na dinar- skem (Kočevje, Postojna) in šest na alp- skem (Maribor, Slovenj Gradec in Bled) območju, i11 ;:;icer na skladiščih Ribnica na Dolenjskem, Marof, Lovrenc na Pohorju, Otiški vrh in Rečica pri Bledu ter na sečišč ih Glažuta, Jurjeva dolina, Josipdol na Pohor- ju, Smrekovec in Pokljuka. Čeprav smo in smrekovih hlodov po predlogu novega Dovoljene napake lesa krivost ko nič- napake napake sorti- D L zrasle nezrasle nost srca oboda men ta min. min. cm m mm mm %L %0 %0 %0 neom-6 A 35 4 1/m-20 2 3 venec neem-20 neom-6 B 25 4 1/m-40 3/m -20 3 4 10 10 venec venec 4 neom-40 neom-20 c 20 20% 1/m >40 3/m-40 3 6 25 20 3 venec venec neom-40 D 17 3 neom. 3/m >40 5 10 50 40 venec (č,m) G. V. 5~6/92 269 nameravali vzeti enako velike vzorce, nam to ni uspelo. Velikost vzorcev in povprečni volumen sortimentov, kosov in dreves v sečiščih prikazujemo v preglednici 2. Dolg les smo izmerili in razvrščali po delih (sortimentih) dolgih 3 do 5 m. Tako je bilo na sečiščih izdelano povprečno 2,9 kosov oblovine iz enega drevesa, ki smo jih razdelili povprečno na 4,7 sortimenta (1 ,6 sortimenta na kos). Z vzorci smo zajeli najpomembnejše pre- dele pridobivanja iglavcev v Sloveniji. Ali izbrani vzorci dobro predstavljajo ves pose- kan les smreke in jelke v Sloveniji pa je mogoče sklepati iz njihovih značilnosti. Vzorci na sečiščih so obsegali 8 do 33 dreves, 22 do 1 OO kosov ali 36 do 165 sortimentov okroglega lesa oziroma skupaj 469 sortimentov ali 122m3 lesa. Velikost dreves je bila na Pokljuki in pod Smrekov- cem manjša kot na drugih treh sečiščih . Podobno velja tudi za povprečno velikost kosa izdelanega lesa. Velikost sortimenta je bila največja na sečišču Jurjeva dolina (0,37 m3), v Glažuti in Josipdolu okoli 0,30 m3 in najmanjša na Smrekovcu in na Pokljuki (0,21 m3). Povprečni volumen sor- timentov je bil podoben, kot je veljal za široko povprečje Slovenije: 0,26 m3 . Vzorci na skladiščih so obsegali 38 do 132 kosov ali 50 do 132 sortimentov ozi- roma skupaj 412 sortimentov ali 177m3 lesa. Povprečni volumen sortimentov je bil razumljivo bistveno večji kot na sečiščih in je le malo nihal okrog 0,43 m3 . Vzorci na skladiščih so bili že iz nekoliko prebrane oblovine, mešane z več predelov območij. V vzorcih ni bilo drobne oblovine in veči­ noma so najboljši hlodi (mizarska hlodovi- na) že manjkali. Deloma tudi najslabših, za žago neuporabnih debelejših kosov, ni bilo več na skladiščih. 4. REZULTATI RAZVRŠČANJA PO KAKOVOSTI Vse sortimente iz vzorcev smo glede na dimenzije in na napake lesa razvrstili v kakovostne razrede po štirih kriterijih: JUS, popravljeni JUS, predlog SLS in po nemški odredbi. Pri prvih treh razvrščanjih je skupaj z drobnim lesom po pet razredov kakovosti, pri nemškem pa so samo štirje. V skupini sortimentov, ki jo označujemo z drobnim lesom, je tudi različno število debelejših sortimentov, ki po kakovosti ne ustrezajo za hlode in so uporabni le za celulozni ali včasih za jamski les. Pri nemškem raz- vrščanju smo zadnji kakovostni razred D razdelili še na debelejši in droben (pod 20 cm ali pod 3m) les in tako dobili spet pet razredov kakovosti . Izračunali smo sor- timentno sestavo po komercialnem vo- Preglednica 2: Velikost in značilnost vzorcev oblovine število Povprečni Volumen komercialni število Povprečni Neto komercialni sortimentov točni komercialni volumen dreves volumen volumen sortimenta kosa n m3 m3 m3/sortim. n m3/drevo m3/kos Skladišča Ribnica 100 56,57 54,89 0,55 Marof 70 29,28 28,83 0,41 Lovrenc 60 24,37 23,91 0,40 Otiški vrh 132 48,39 47,38 0,36 Rečica 50 22,69 21,88 0,44 Skupaj 412 181,30 176,89 0,43 Sečišča Glažuta 36 11,05 10,73 0,30 8 1,47 0,49 Jurjeva dol. 101 38,60 37,84 0,37 24 1,58 0,73 Josipdol 38 11,06 10,92 0,29 7 1,56 0,44 Smrekovec 129 28,44 26,68 0,21 28 0,95 0,30 Pokljuka 165 35,65 35,03 0,21 33 1,06 0,35 Skupaj 469 124,80 122,28 0,26 100 1,22 0,42 Vsi vzorci 881 306,10 299,17 0,34 270 G. V. 5-6192 lumnu in povprečno kakovost. Ta je izraču­ nana kot tehtana aritmetična sredina razre- dov, ki smo jim dodelili range od 1 do 5 (1 je najboljša, 5 pa najslabša kakovost). Uteži (ponderi) so bile neto kubature v kakovost- nih razredih. Višja izračunana številska vrednost pomeni slabšo kakovost. Izraču­ nane povprečne kakovosti po sečiščih in skladiščih so prikazane v preglednici 3. Povprečna kakovost za nemško raz- vrščanje je bistveno drugačna, ker je po tem razvrščanju kakovost A približno enaka naši kakovosti F z nekaj hladi za žago prvega razreda, razred B vsebuje našo prvo in drugo kakovost žagovcev skupaj, razred C in O pa delita našo 3. kakovost žagovcev na dva dela. Ker so med sečišči pa tudi med skladišči razlike v lastnostih dreves, v dimenzijah in v pogostnosti posameznih napak lesa na kosih, so tudi rezultati razvrščanja zelo različni. Med sečišči smo ugotovili nekaj boljšo kakovostno sestavo v Glažuti in v Josipdolu, slabšo pa na Smrekovcu in v Jurjevi dolini. Zanimivo je, da v sečiščih predvsem zaradi nezraslih grč nismo našli nobenega kosa najboljše kakovosti (furnir- ski hlodi), medtem ko smo jih našli na skoraj vseh skladiščih. Presenetljivo ne- ugodno kakovostno sestavo smo ugotovili na skladišču Rečica pri Bledu. Med sečišči in skladišči istega območja nismo našli nobene skladnosti v kakovostni sestavi ali povprečni kakovosti. Delež ••drobnega le- sa« (kamor spadajo tudi nekakovostni kosi debelega lesa) je seveda bistveno večji na sečiščih kot na skladiščih, kjer smo popiso- vali pravzaprav samo hlade. To seveda pri vzorcih na sečiščih zmanjša delež drugih kakovostnih razredov. Sestava po številu sortimentov je zlasti v sečiščih povsem drugačna od one po volumnu, saj številni drobni kosi pomenijo le manjši delež v skupnem neto volumnu vzorca. Na vseh sečiščih in skladiščih je bila grčavost drevja oziroma sortimentov najod- ločilnejša za njihovo razvrščanje po kako- vosti. V posameznih vzorcih pa so poleg tega še druge, po navadi različne napake vplivale na uporabnost lesa. Tako v Glažuti razen nezraslih grč in posameznih konično­ sti ni bilo drugih napak, ki bi odločilno vplivale na razvrščanje. V Jurjevi dolini sta bili poleg grč pomembni koničnost in rja- vost. Obarvanost jelovega jedra je bila tako izrazita, da smo jo morali določiti kot na- pako srca: rjavost. V Josipdolu je kakovost določala samo grčavost in seveda debelina sortimentov. Na Smrekovcu sta bili znova pomembni koničnost in rjavost, na Pokljuki pa poleg nezraslih grč še koničnost, gniloba in periferna rjavost. Na skladiščih so se zaradi pomešanosti hlodovine iz različnih predelov pojavljale številnejše napake, pa tudi tiste, ki nastanejo šele pri spravilu (razpoke, rane ipd). Zavitost, ki smo jo lahko ugotovili na olupljenih sortimentih je pomembno vplivala na razvrščanje po ka- kovosti. V Ribnici sta bili neugodni še rja- vost in kolesivost, na Marofu pa je poleg grč pomembno vplivala na razvrščanje samo še zavitost; v Lovrencu na Pohorju prav tako. Na skladišču na Otiškem vrhu smo pogosto ugotovili poleg grčavosti in zavitosti še rjavost in periferno rjavost. V Rečici pri Bledu pa podobno kot na sečiščih nismo mogli na neolupljenem lesu upošte- vati zavitosti, pač pa so se pojavljale poleg grč še kolesivost, koničnost, rjavost in gni- loba. Bistveno vprašanje raziskave: kako vpli- vajo različni kriteriji na razvrščanje sorti- mentov po kakovosti, lahko razrešimo s primerjavo kakovostnih sestav različnih raz- vrščan]. Razlike med sečišči in skladišči se v povprečni sestavi že močno izravnajo. Pri Preglednica 3: Povprečna kakovost pri razvrščanju po različnih kriterijih Način Sečišča Skladišča razvr- Glažuta Jurjeva Josipdol Smre- Pokljuka Skupaj Ribnica Marof Lovrenc Otiški Rečica Skupaj ščanja dolina kov ec sečišča vrh skladišča JUS 3,22 3,~1 3,24 3,65 3.41 3,46 3,43 3,22 3,40 3,22 3,59 3,35 popr.JUS 3,16 3,47 3,18 3,47 3,12 3,32 3,43 3,21 3,18 3,13 3, 53 3,31 SLS 3,16 3,68 3,21 3,57 3,28 3,45 3,63 3,07 3,10 3,24 3,51 3,35 DIN 2,59 2,87 2,52 2,78 2,75 2,76 3,04 2,51 2,30 2,75 2,69 2,73 G. V. 5-6/92 271 razvrščanju lesa na sečiščih po jugoslovan- skem standardu smo dobili res največ (39, 7% komercialnega volumna) hlodov za žago drugega kakovostnega razreda, ven- dar je zelo veliko tudi tretjega razreda (34,2 %). Skupaj z ,,drobnim lesom« naj- slabša kakovost celo prevladuje (46,9 %). Na skladiščih pa tudi brez drobnega lesa prevladujejo hladi za žago tretjega razreda (49,5 %), saj je bil les do neke mere pre- bran. To je rezultat, ki se ne ujema z ugotovitvami Turka (1982) pred leti, da JUS razvršča največ lesa v drugi razred hlodov za žago in je torej ustrezen za našo kako- vost drevja. Takratni vzorec lesa je bil večji, vendar iz drugih predelov Slovenije. Pri razvrščanju po popravljenem jugoslo- vanskem standardu se močno poveča de- lež drugega kakovostnega razreda hlodov za žago, predvsem na račun »drobnega lesa«. Pri teh popravkih smo namreč pove- čali toleranco za rjavost, zlasti pa pri drob- nih kosih 17-24 cm ne zahtevamo več ka- kovosti, kot velja za pNi razred . Pri predlogu novega slovenskega stan- darda se zaradi tega, ker smo določili tolerance v zadnjem kakovostnem razredu, močno poveča delež »drobnega lesa« ozi- roma okroglega lesa, ki ne ustreza več uporabnosti za hlade. Ker so druge tole- rance večje kot v JUS, oziroma podobne kot v popravljenem JUS, ima kakovost C (podobna je 11. razredu žagovcev) največji delež v skupnem komercialnem volumnu (sečišča 45,9 %, skladišča 41,8 %, vsi vzorci 43,5 %). Delež najboljšega kakovost- nega razreda (B) se ne spremeni bistveno, najslabši hladi (D) in >>droben les« skupaj pa imajo približno tolikšen delež kot tretji razred hlodov za žago in droben les pri razvrščanju po JUS. Kakovostna sestava za to razvrščanje po sečiščih in skladiščih je prikazana na grafikonu 1 . Očitno je srednji kakovostni razred C najobsežnejši. Izračunana povprečna kakovost je enaka (na dveh skladiščih: Ribnica in Otiški vrh je celo boljša) kot pri razvrščanju po JUS, vendar slabša od pNega predloga izbolj- šave JUS. S takim predlogom slovenskega standarda smo hoteli prisluhniti območnim industrijam oziroma večjim predelovalcem, ki ne želijo ali ne morejo dovolj uspešno ovrednotiti najslabše kakovosti hlodov. 272 G. v. 5-6192 Hk[ati smo torej povečali obseg srednjega kakovostnega razreda hlodov (C) in iz hlo- dov izločili najslabše, ki pa jih lahko ovred- notijo manjši predelovalci (to se že dogaja), ali pa jih namenimo za celulozni les, ki ga že tako primanjkuje. Kljub tem spremem- bam in korenitemu prerazporejanju hlodov pa povprečna kakovost ni bistveno dru- gačna kot pri razporejanju po JUS. Razvrščanje po nemški odredbi pa daje povsem drugačno sestavo, saj slonijo krite- riji na drugačnem sistemu, ki smo ga prire- dili, da bi ga bilo mogoče uporabiti za primerjavo. Daleč največji je pri tem raz- vrščanju delež razreda B (sečišča 56,0 %, skladišča 38,3 %, vsi vzorci 45,5 %), ki približno združuje našo 1. in 2. kakovost hlodov za žago. Ne smemo pozabiti, da razvrščanje po predlogu SLS in nemško razvrščanje nista razvrščanji po namenu uporabe hlodov. Da bi si bolje predstavljali učinke raz- vrščanja pri hlodih, smo v nadaljevanju izločili droben les in izračunali samo kako- vostno sestavo hlodov, ki jo prikazujemo na grafikonu 2. Pri tem skupna kubatura hlodov ni pri vseh razvrščanjih povsem enaka. Opazimo, da prevladuje pri vzorcih na sečiščih pri vseh razvrščanjih srednji kako- vostni razred (Il, C, B). Zlasti je to izrazito pri razvrščanju po predlogu SLS. Na skla- diščih pa to drži samo za predlog SLS, pri drugih pa prevlada najslabši kakovostni razred (pri JUS 111 s 50,2 %, pri popravlje- nem JUS 111 s 45,2% in pri nemškem razvrščanju C + D s 55,3 %) . 5. VELIKOST SORTIMENTOV V KAKOVOSTNIH RAZREDIH Vpliv določil postavljenih kriterijev zlasti glede dimenzij na razvrščanje različno de- belih kosov lesa v kakovostne razrede smo skušali proučiti z izračunom srednjega vo- lumna sortimentov po petih kakovostnih razredih. Na grafikonu 3 vidimo, da volu- men sortimentov pada od najboljše k slabši kakovosti hlodov do razreda 11 ali C, v najslabšem razredu (111 ali D) pa spet nara- ste, razen pri nemškem razvrščanju, kjer je Grafikon 1. Kakovostna sestava sortimentov pri razvrščanju po predlogu slovenskega standarda s c č š č o BO r-.. ~ 60 .......... ~N ~ 40 Ql "' Gla:ž:uto Jurjcvc Jo~ip- Smre- Poklju- Vso dolino dol kavec ka ~ečiščo s k a d š č a 100 BO ,........., ~ '--"' 60 >N Ql 40 Q) "' 20 o Ribni- Mcrof Lov- oti~ki RečiCCl V:!IO Seči- co rene vrh ~klo- šča in di~čo sklad Grafikon 2. Kakovoatna sestava hlodov po načinih razvrščanja s e č s č a s k 1 a d s č a 100 BO ............ ~ so ........... >N (l.) 40 Q.) "O 20 D JUS Po~r. SLS OIN JUS p%,._ SLS DIN J s J s " o č i n i r o z v r š č o n []8 ~c ~o O Droben les .A EJB ~c ~o D Droben les .F mli fa Il ~lil IlA liiB f;:;)C ~D j o G. V. 5-6/92 273 najmanjši v kakovostnem razredu B. Raz- like v povprečnem volumnu sortimentov med načini razvrščanja (razen pri nem- škem) so neznatne. Velike pa so med sečišči, kar kaže prikaz srednjih volumnov na primer pri razvrščanju po predlogu slo- venskega standarda. 6. OBLIKOVANJE SLOVENSKEGA STANDARDA ZA HLODE IGLAVCEV Raziskava je pokazala, da za zdaj v Sloveniji pri standardizaciji oblovine ni mo- goče prevzemati mednarodnih standardov ali standardov katere od evropskih dežel. Grafikon 3. Povprečni volumen sortimentov s c č š č o - GLAŽUTA ..,._... - JURJEVA ~ 0.8 DOLINA E ....... -- JOSIP t 0.6 ' DOL ' ~ 0.~ ~ -- SMRE- ........... - KO VEC 'E 0.2 ka k-: 11 o st~ -POKLJUKA o . vs~vč A 8 c o Droben SE IS A le5 PREDLOG SLOVENSKEGA STANDARDA ........ ~ O.B E t 0.6 ~ 0.4 ........... 'E 0.2 s k a d š č a kakovost 0~.----~----~----~----~-----~ ........ ~ 0.8 E t 0.6 @ 0.4 ........... E o.2 A 8 c o sečišča 1n skladišča skupaj kakovost Droben le5 0+-----~----~----+-----~--~ F - A 1 - 8 11 - C 111 - O Droben les PRIMERJAVA ŠTIRIH RAZVRŠČANJ ~74 G. V. 5-6/92 -RIBNICA -MAROF -- LOVRENC --OTIŠKI VRH -REČICA • VSA SKLADIŠČA -JUS - Popr. JUS -- SLS --DIN Ker standarde vse bolj potrebujemo, je treba oblikovati za smrekove in jelove hlade svoj novi standard. Predlog za slovenski standard hlodov iglavcev smo že oblikovali in predali Uradu za standardizacijo in mero- slovje (USM) Republike Slovenije. Povzet je v obliki tablice (preglednica 1 ). Čeprav opušča razvrščanje po namenu uporabe in vsebuje samo razvrščanje po kakovosti in dimenzijah, je po svojem učinku zelo podo- ben , kot je bil doslej uporabljeni jugoslovan- ski standard. Povprečna kakovost po njem razvrščenih sortimentov se ne razlikuje bi- stveno od tiste, ki nastane, če razvrščamo po JUS. Le nekoliko je v povprečjih pri tem novem predlogu kakovost boljša. Razširja namreč osrednji kakovostni razred C (do- slej 11), vendar pa izloča iz skupine hlodov več manj kakovostnih sortimentov, kot je bilo to doslej. Dimenzijam (debelini) morda daje malenkostno večji pomen. Predlog standarda bi bilo treba uveljaviti najprej z dogovarjanjem s predelovalci lesa. Če bi se izkazalo, da ni v skupnem interesu usmerjanje slabe oblovine iz mehanične v kemijsko predelavo, kjer pa je zdaj lesna bilanca najbolj neugodna, bi bilo treba še povečati tolerance napak v zadnjem kako- vostnem razredu D. Možno bi bilo tudi za to kakovost hlodov določiti dva razreda z različnimi tolerancami. Ker je ta predlog standarda po načinu razvrščanja vendarle nekoliko bližji standar- dom evropske skupnosti, bo tedaj, ko bodo v Evropi standardi enotni, lažji prehod na evropske tržne razmere oziroma standarde. Ker sloni predlog standarda na določanju napak lesa in dogovorjenem načinu merje- nja napak, kot je doslej zapisano v jugoslo- vanskih standardih, bi morali te standarde (JUS D.AO. 020, JUS 0.80.020 - 021) najprej privzeti in pozneje izdelati svoje slovenske standarde. Podobno velja tudi za dogovorjen način merjenja sortimentov (JUS 0.80.022), saj so dimenzije tudi krite- rij za razvrščanje sortimentov. Za hlade iglavcev bi zadostoval en sam standard, ki bi vseboval splošne in posebne pogoje dobave ter zahteve za vse kakovostne razrede smrekovih in jelovih hlodov ter posebnosti v dimenzijah za bor in macesen. Vse predloge bi bilo primerno preizkusiti v praksi pri prometu z lesom. Tudi za vse druge skupine sortimentov iglavcev in li- stavcev bomo potrebovali slovenske stan- darde. Če se želimo prilagoditi novim tržnim razmeram in razvoju tehnologije pridobiva- nja in predelave lesa, jih je treba izdelati in izdati čim prej. THE CLASSIFYING OF CONIFEROUS LOGS ACCORDING TO STANDARDS Summary Due to the introduction of market relationships, the wish to join Europe in 1992 and the obvious need to reintroduce the quality into the managing with forests , the possibilities of the introducing of new standards for Norway spruce and fir logs have been researched. The use or nonuse of standards for round timber practiced up tili now have been described. ln five forest managing regions in Slovenia which are rich in coniferous trees the situation in timber trading in 1991 or the use of quality standards therein have been stu- died. It has been established that timber traftic and the classifying of timber according to quality is regaining market characteristics yet the stan- dards and their consideration vary from one region to another. Generally, an average quality prevails, only really the best and the worst logs are sorted out and sold at special price or (and) to other buyers and not to the main regional wood processing mills. On the whole regional interna! standards have been agreed upon or the JUS (Yugoslav standards) have been referred to yet their observation in the present technology of long logs and in the finishing in mechanized yards cannot be consistent. Here and there, standards stili represent the means for the forming of the average selling price of timber. The recording and controlling of the quality of an individual assor- tment does not take place anywhere . After stu- dying the foreign standardization, it has been established that international or European stan- dards for timber do not exist. Only the establishing of timber defects and timber measuring has been standardized. There exists but a suggestion of European Community on the classifying of round timber since 1968. The Yugoslav standards for the logs of Norway spruce and tir tree logs valid up tili now are appropriate as to their effect in the classifying yet less applicable in modern techno- logy due to too strong emphasizing of detect tolerance. The national standards of European countries are based on different classifying prin- ciples as it has been the case in Slovenia and cannot immediately be put into practice. ln one timber yard and one felling area of the Kočevje, Postojna, Maribor, Slovenj Gradec and Bled forest managing regions , all timber defects of round timber samples were mapped. The defects were surveyed as they have been defined in the Yugoslav defect standard and registered in a special sampling paper. The samples in- cluded from 36 to 165 pieces or 11 to 55 m3 of G. v. 5·6/92 275 timber. All in all, 881 pieces or 300m3 of timber were suNeyed. The average commercial content of an assortment total ed 0.26 m3 in cutting areas and 0.43 m3 in timber yards. All the surveyed round wood has been classi- fied as to the quality according to four different criteria: - the Yugoslav standards from 1979, - the revised Yugoslav standards, - a suggestion of the Slovene standard, - the adapted German classifying rule . The quality structure according to the net com- mercial assor1ment content was used for the comparing of criteria. The classifying according to the Yugoslav standard really evidences the most logs in the middle 2nd quality class of saw logs in cutting areas yet the 3rd class is also so high rated that it represents together with small-si- zed roundwood the highest share of the round wood felled. However, in timber yards the 3rd class of saw logs prevails because timber has already been sorted out to a cenain extent before. ln the classitying according to the revised JUS, the middle quality class has increased to 44.9 %. With the suggested Slovene standard, the middle class C highly predominates (43.5 %) yet the quantity of wood which is not ranked among logs has increased at the expense of the logs of the worst quality. With the German classifying, quality B prevails but the applicability of quality classes is different from that in the other three classifica- tions. The average quality together with usmall-sized wood", calculated as the mean grade of five quality classes, shows that the classifying accord- ing to the new suggestion of the Slovene standard gives the same quality as the Yugoslav standard valid up tili now does with greater quantities of "small-sized wood". Only the quality structure of logs is according to this classification such that by far the most logs are in the middle quality class C. ln timber yards, the most logs are ranked into the middle quality class C only after this classifi- cation. With the classification after the revised Yugoslav standard, the mean quality is much better than after the previous Yugoslav standard and better than after the proposed Slovene stan- dard yet the difterences are of no impor1ance. German classification gives by approximately 2% more of the best quality (A), a lot more of the second (8) quality (45.5 %, in cutting areas even 56%) and essentially better mean quality if the diHerence of half of the quality class in the defining of the quality or usefulness is not taken into consideration. Generally, the influence of these Slovene clas- sifying criteria on the average volume of a piece in quality classes is such that the best logs are also those with the greatest diameter while the dimensions decrease towards worse qualities. It also occurs that the worst logs have greater diameters. With the German classification, the logs of the most extensive middle quality class 8 generally have the smallest volume, the best logs are of essentially greater dimensions those of 276 G. v. 5·6/92 worse quality (C and D) only of a lit11e greater dimensions. The differences between the sam- ples in timber yards and feeling areas are quite great as to the piece volume although they are not great in the quality structure. It is believed that the suggestion for the new Slovene standard is a considerable simplificatlon of the Yugoslav standards used up tili now and that because of this it can a!so be used in the present technology of wood production. It, though, excludes some of the worst roun,d wood of great diameter from the assortment group : logs yet according to the average quality it means the same classifying effect as the standard valid up tili now did. It classifies by far the most wood into the middle quality class (C) . Accordingly, it can be applied as the basis in the elaboration of the final text version of the standard proposal, which should be put into force as soon as possible in a usual procedure of adopting agreements bet~ ween foresters and wood processors as well as it should be strictly observed in the future. Thus uniform criteria for the detining of the quality of wood assor1ments, which would not be under the influence of daily market situation and would also represent the basis for assonment bucking and the weighing up of one of the criteria as regards the efficiency of the entire forest managing, could be introduced in Slovenia. VIRI 1. - (1969) Gesetz uber gesetzliche Handels- klassen von 25. 2. 1969, Bundestag der BRD, Bonn. 2. - ISO 4475 (1989) Coniferous and broad- leaved tree sawlogs - Visible defects - Measure- ment. 3. - Jugoslovanski standardi o vrstah, zgradbi in napakah lesa. 4. - Jugoslovanski standardi sor1imentov okroglega lesa. 5. Koch, W. : (1980) Holz sortieren vorschriftsmassig wertschaffend, AID 51, BMELF, Bonn. 6. Lipoglavšek, M.: (1990) Standardizacija gozdnih lesnih proizvodov v Jugoslaviji in Evropi, ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije 77. stro- kovno posvetovanje : »Lesarstvo, gozdarstvo in Evropa' 92«, Nova Gorica, Ljubljana ; str. 79-88. 7. Lipoglavšek, M. : (1992) Standardi za hlode smreke in jelke, tipkopis, Elaborat raziskovalne naloge, BF Ljubljana . 8. Turk, Z.: ( 1969) Vprašanje konsolidacije jugoslovanskih standardov za hlode. Gozdarski vestnik 27/9-1 O, str. 262-272. 9. Turk, Z.: (1982) Kvalitetna struktura lesnih sor1imentov, Gozdarski vestnik 40/3, str. 116- 124. 10. Turk, Z.: (1991) Kako se lotiti priprav in uporabe standardov - kvalitetnih meril lesnih sortimentov na sproščenem tržišču, Les 43/1-2, str. 1Q-15. 11 . - (1969) Verordnung Ober gesetzliche Handelsklassen fur Rohholz von 3 'l. 7. 1969, BMELF der BRD, Bonn.