KOPER — 16. NOVEMBRA 1956	poštnina plačana v gotovini	" LETO V. — STEV. 47
Naš tedenski gospodarski komentar
Na gospodarskem posvetovanju koncem septembra lani, ki predstavlja važen mejnik v našem razvoju, je bilo poudarjeno: »Potrebno je zagotoviti utrjevanje postopnega. dviga življenjske ravni delovnih ljudi v skladu s splošnim porastom' proizvajalnih sil države in sorazmerno s produktivnostjo dela posameznih proizvajalcev.« Tak cilj naj bi dosegli med drugim s pravilno investicijsko politiko, politiko krepitve rezerv in z zagotavljanjem čimvečje stabilizacije tržišča.
Vprašanje življenjske ravni se postavlja od tedaj naprej kot eno izmed najvažnejših vprašanj in kot tako ostaja med prvimi, ki jih bo treba reševati tudi v prihodnjem letu. V bistvu bo treba reševati še nadalje razlike, ki se kažejo v tem, da so bili doslej plačni skladi vedno višji kot pa je rastla proizvodnja predmetov za široko potrošnjo. Ker je bilo manj takega blaga, so nujno morale naraščati cene in s tem so seveda večji dohodki zgubljali na svojem pomenu.
Čeprav smo navedli samo cn vzrok za tako stanje in razvoj, moramo ugotoviti, da smo navedli najvažnejšega. RazumlMvo je zafo. da smo po sprejetju smernic septembrskega gospodarskega posvetovanja, ki jih vsebuje letošnji družbeni plan, spremenili nekatere postavke družbenega plana in dali poudarka drugim. Pri tem mislimo na občutno znižanje investicij v letošnjem letu in na večje trošenje sredstev za proizvodnjo in uvoz blaga, ki je potrebno široki potrošnji, kakor tudi dvigu družbenega standarda. Po podatkih za konec avgusta letos smo dosegli splošno znižanje investicij za okrog 17%, kar je popolnoma v skladu s družbenim planom 1956.
Toda pri zniževanju investicij ne smemo predaleč, zlasti ne v smeri zniževanja investicij, ki so namenjene za dvig standarda. S tem bi namreč prizadejali osnovno načelo v smeri nadaljnjega razvoja našega gospodarstva, kot bi dosegli nasprotno, če bi zopet sprostili tendence mnogih lokalnih organov, ki bi radi, da bi se vrnili na staro zgrešeno pot investiranja nad stvarno zmogljivostjo. Med investicije, ki naj bi pospešile dvig standarda, štejemo take, ki naj bi hitro omogočile povečanje in razširitev proizvodnje v prvi vrsti na podlagi domačih zalog surovin. Med najpomembnejše take investicije štejemo tudi investicije, predvidene za razvoj kmetijstva in za melioracijska dela v kmetijstvu. Znano jc, da potrosimo iz leta v leto večje vsote za uvoz kmetijskih pridelkov, ker se iz leta v leto veča primanjkljaj hrane iz domačih virov. Pri tem ugotavljamo, da se iz leta v leto manjšajo obdelane površine in da se hektarski donos posameznih posejanih kultur viša le polagoma in v nasprotju z doseženimi uspehi drugod v svetu, kjer imajo za to mnogo slabše pogoje. Investicije, ki smo jih vložili doslej, in jih še bomo v bodoče, so nujne in potrebne, če hočemo odstranili dosedanje težave v prehrani. Te investicije bodo glede na naš razvoj v smeri industrializacije še naraščale. Zato tudi predvideva družbeni plan za prihodnje leto 40 milijard brutto investicij za kmetijstvo, kar je za skoro 12 milijard več kot letos. Velik del teh sredstev bo šel za melioracijska dela in za nabavo potrebnih kmetijskih strojev.
Med investicije za dvig ravni štejemo tudi investicije za gradnjo stanovanj. Znano je, kako velika je stanovanjska stiska pri nas, zlasti v (Nadaljevanje na 3. strani)
Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Izdaja in tiska časopisno-založniško podjetje »Slovenski Jadran«. Direktor in glavni urednik Slane Skrabar. Za tisk odgovarja Franc Zdešar. Uredništvo in uprava v Kopru, Kidričeva 2fi, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 300 din, za inozemstvo pa 1000 din ali 3,I> dolarja Bančni rač. C3-KB-1-2-181.
KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV PO PODJETJIH
DAN RIBIČE?
Obe naši veliki ribiški podjetji, »Riba« v Izoli in »Ribič« v Piranu, bosta v soboto 17. t. m. s pomočjo svojih sindikalnih organizacij proslavili tradicionalni Dan ribičev. Ta praznik trdega, požrtvovalnega in za našo skupnost tako pomembnega dela bodo letos praznovali takole:
V soboto ob 0. uri zjutraj bo v Tar-tiaijevi dvorani v Piranu zborovanje istrskih ribičev s kulturno prosvetnimi nastopi ter krajšimi in zanimivimi govori, nakar bodo svečano podelili diplome in nagrade v letošnji ribolovni sezoni najbolj uspešnim posadkam naših ribiških ladij. Po zborovanju bo krenila vsa naša ribiška mornarica iz Pirana ter s pesmijo in v znaku praznovanja odplula v Izolo in Koper, zvečer pa bo v Portorožu ribiški ples.
PREDAVANJA O MEDNARODNEM DOGAJANJU
Zaradi velikega zaninianja, ki vlada med našimi ljudmi za razna zunanjepolitična vprašanja, posebno v zvezi z zadnjimi mednarodnimi dogodki v Evropi in na Bližnjem vzhodu, prireja te dni v vseh .večjih krajih našega okraja Okrajni odbor SZDL skupno z občinskimi odbori SZDL in občinskimi komiteji ZKS predavanja o sedanjem mednarodnem političnem položaju. Medtem ko so ta predavanja že bila v Kopru, Semedeli, Postojni, Pivki, Ilirski Bistrici, Izoli, Sečovljah in Portorožu, bodo danes, v petek 16. novembra predavanja še v Sežani ob 19.30, v Hrpeljah ob 20.00, v Divači ob 19.00 in v Piranu ob 20.00.
SEMINARJI ZK V POSTOJNI
V Postojni je bil te dni petdnevni, seminar za člane Zveze komunistov, ki ga prireja občinski komite ZK. Obiskovalci seminarja so razdeljeni na šest grup. Domači predavatelji so se dobro pripravili in umljivo posredujejo komunistom gradivo iz gospodarstva, o razvoju socialističnih odnosov na vasi, o družbenem upravljanju, o vlogi zavestnega činitelja in o marksističnih osnovah naše zunanje politike,
OBISK BURMANSKE KULTURNE DELEGACIJE
Člani burmanskega državnega ansambla narodnih plesov in pesmi, ki so na svoji turneji po Jugoslaviji priredili vrsto uspelih nastopov v Beogradu, Zagrebu in Pulju so se na poti v Ljubljano ustavili v Postojni in si ogledni Postojnsko jamo. To kulturno delegacijo Burme vodi minister za kulturo burmanske vlade gospod U I-ITU TIN.
Osnovne organizacije ZK po naših proizvodnih podjetjih so tudi v preteklih dneh nadaljevale s svojimi rednimi letnimi konferencami, na katerih so si komunisti izvolili svoja nova partijska vodstva. Po navodilih OK ZKS v Kopru pa so
te konference zlasti temeljito pripravili v tem smislu, da se je povsod izčrpno razpravljalo o gospodarskem stanju posameznih podjetij, o izvajanju smernic nove gospodarske politike, predvsem pa o tistem, kar je najvažnejše za
Generalni sekretar ZKJ tovariš Tito se je v nedeljo 11. t. m. popoldne viharno pozdravljen pojavil v polnem Domu JLA v Pulju, kjer je nato zbranim komunistom pulj-
S/ $lO§&S?M
Minulo soboto je začelo v Kopru poslovati okrožno sodišče. Predsednik sodišča je Ivan Repinc. Slovesnosti ob prevzemu poslov sta prisostovala razen lokalnih predstavnikov oblasti tudi republiški sekretar za pravosodje dr. Teodor Tominšek in predsednik Vrhovnega sodišča LRS dr. France Hočevar.
sitega okraja v več ko dveurnem izvajanju orisal današnji politični položaj v svetu, takoj nato pa je govoril o nekaterih naših notranjih vprašanjih. Po predavanju je tovariš Tito pozval, naj mu navzoči komunisti postavljajo vprašanja, na katera je vsa prav tako jasno in izčrpno odgovarjal.
Na povabilo puljskega Okrajnega komiteja ZKJ se je poleg njihovega partijskega aktiva udeležilo tega vsebinsko bogatega razgovora s tovarišem Titom tudi zastopstvo koprskega komiteja s tovarišema Albertom Jakopičem-Kajtimirom in Albinom Dujcem na čelu.
dvig občega življenjskega standarda, to je o neizkoriščenih proizvodnih možnosti in o ukrepih za nadaljnji dvig produktivnosti. Temeljite, sproščene in samokritične razprave komunistov so odkrile mnoge napake in sprejele ustrezne sklepe, da jih čimprej odpravijo.
V preteklem tednu so ob sodelovanju članov okrajnega komiteja imeli takšne konference v- naslednjih podjetjih: Rudnik Sečovlje; Piranske soline; Mchanotehnika in Gradbenik v Izoli; Marmorindus v Sežani; LIP in Podjetje za vzdrževanje proge v Postojni; Topol, Lesni kombinat, Zadružnik in Lesonit v Ilirski Bistrici; Slavnik in Tornos v Kopru; ERMA Šmarje in Nevcrke Pivka.
PRED DNEVOM ' REPUBLIKE V POSTOJNI
Občinski odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Postojni je že sestavil spored proslav in prireditev, ki bodo v postojnski občini v počastitev državnega praznika, Dneva republike. Osrednja proslava ou v Postojni. Na njej bo govoril predsednik občinskega odbora SZDL Tone Strle, postojnski akademski klub pa bo priredil svečano akademijo.
HAMMARSKJOELD PRIGANJA
Generalni tajnik OZN Hammar-skjoeld je zahteval, naj Izralci takoj povedo za pogoje, ki jih postavljajo za umik svojih čet iz Egipta. Po njegovem mnenju je življenjskega pomena, brez odlašanja ugotoviti, kako bi čimprej izvedli sklep Generalne skupščine OZN o umiku izraelskih čet z egiptovskega ozemlja.
Egiptovski »komandosi smrti« — napol gverilske enote, ki so Izraelcem močno priskutile vojskovanje na Sinajskcm polotoku.
Motorizirane enote JLA v jačini 70!) vojakov in oficirjcv ho sodelovalo v korpusu OZN, ki bo prevzel po sporazumu z egiptovsko vlado in na podlagi sklepa Generalne skupščine OZN, nadzorstvo nad egip-tcvsko-izraelsko mejo in nad pod-dročjem Sueškega prekopa, dokler ne bo povsem vzpostavljen red in mir in zagotovljen nemoten promet po kanalu.
Prvi koniigent navedenih vojaški si! naše države je že odpotoval z letali v namembno oporišče, preostali del z motorizacijo pa te dni odpluje z ladjo v Egipt.
KONFERENCA V BEYROUTHU
V torek so se v Re.vrouthu v Siriji sestali predstavniki arabskih držav. Proučevali so položaj na Bližnjem vzhodu po zadnjem napadu na Egipt. Udeleženci konference so delegati Egipta, Saudskc Arabije, Iraka, Jordanije, Libanona, Libije, Sirije in Sudana. Na konferenci zlasti proučujejo palestinsko vprašanje in bodoči odnos arabskih držav do Anglije in Francije.
Juoosiovanski prispevek silam OZN ii Egiptu
Detajl anglo-francosko-izraelske invazije v Egipt: izkrcavanje francoskih čet pred Port Fuadom, ki skupaj s Pori Saidom obvladuje vhod
v Sueški kanal.
Madžarska vlada je poslala gene-• rahlemu tajniku OZN brzojavko, s katero je zavrnila resolucijo OZN, da bi prišli v deželo opazovalci Združenih narodov. V brzojavki je rečeno, da pomeni sprejeta resolucija vmešavanje v notranje zadeve Madžarske in da je to nasprotno z določbami ustanovne listine OZN. V zadnjih dneh oktobra — je rečeno v brzojavki — sta zavladala v deželi fašistična nevarnost in brezpravje ter je lahko vlada v takšnem položaju obnovila zakonitost in red samo tako, da je pozvala sovjetske čete na pomoč. Ko bodo red do kraja obnovili, se bodo začela pogajanja o umiku sovjetskih čet. Madžarska vlada pa je privolila v tisti del resolucije,
t
ladje »Por! Sald«
S sklepom egiptovske ladijske družbe je bil jugoslovanski kapitan dolge plovbe Ante Čulič imenovan za poveljnika najlepše egiptovske trgovske ladje »Port Said«. Ta ladja je bila v začetku sovražnosti na Bližnjem vzhodu zasidrana v splitskem pristanišču in jc sedaj na poti v Kanado.
Imenovanje, do katerega je prišlo po predhodnem sporazumu med prizadetima egiptovsko in jugoslo-. vansko ladijsko družbo ter kapitanom Čuličem, je prav gotovo visoko priznanje dokazani veščini naših pomorščakov ter izraz zaupanja, ki ga egiptovska država goji do Jugoslavije.
Dosedanji poveljnik »Port Sai-da« je bil Anglež.
TEHERAN. — V Teheranu so uradno sporočili, da je Mednarodna banka za obnovo in razvoj dodelila Perziji 75 milijonov dolarjev posojila za uresničenje njenih gospodarskih načrtov.
AMAN. — Uradni zastopnik jordanskega zunanjega ministrstva je povedal, da so postavili francoske šole in kulturne ustanove v Jordaniji pod nadzorstvo jordanske vlade.
NEW DELHI. — Azijska soiali-stična konferenca je sprejela resolucijo, v kateri se udeleženci konference zavzemajo za priznanje pravice do samoodločbe cipr-sltemu prebivalstvu. Obenem je konferenca soglasno sprejela resolucijo o miru v Aziji. V njej zahteva opustitev vseh vojaških I paktov in umik tujih oboroženih sil iz vseh držav.
NEW YORK. — Zastopnik ameriške mornarice je povedal, da bodo zaradi petrolejske krize na Bližnjem vzhodu dali znova v promet približno 20 petrolejskih ladij, ki so doslej pripadale rezervnemu ladjevju. Vse te ladje so sedaj zasidrane v ameriških ti-homorskih pristaniščih.
BERN. — Predstavniki elektrogospodarskih organizacij Jugoslavije. Avstrije, Italije in Zahodne Nemčije so podpisali, v Švici protokol o ustanovlivi študijskega organa, ki naj poišče finančna sredstva in pripravi mednarodne pogodbe. potrebne za praktično izvajanje Jugoeleksporta. Pravni zastopniki vseh štirih elektrogospodarskih skupnosti bodo v enem mesecu izdelali statut omenjenega organa.
BONN. — v zahodnonemškem tisku je vzbudila veliko pozornost Adenauerjeva izjava, da je bon-nska vlada pripravljena začeti razgovore o rešitvi spornih vprašanj s katerokoli vzhodnoevropsko vlado ne glede na razlike v družbenem in političnem sistemu.
BRUXELLES. — Belgija je ustavila nadaljnji izvoz orožja, muni-cije in drugega vojnega materiala v Egipt, Izrael, Sirijo, Libijo in . Jordanijo.
BAGDAD. — Iraška vlada jc prekinila diplomatske zveze s Francijo, hkrati pa je sklenila, da se ne bo več sestajala s predstavniki Velike Britanije v Bag-dadskem paktu, v katerem je edino Velika Britanija nemusliman-ska država. Ta pakt vključuje Irak, Turčijo, Pakistan in Perzijo.
KALKUTA. — Indijski premier Nehru je na zborovanju kongresne stranke izjavil, da bi bilo za i Indijo zgrešeno, če bi izstopila i/. Britanske skupnosti, zato, ker ne i soglaša z britansko intervencijo v Egiptu.
VARŠAVA, —v Predsednik poljske vlade Cirankiewicz je poslal predsedniku indijske vlade Nehru-ju brzojavko, v kateri mu sporoča, da mu ne bo mogel ta mesec vrniti obiska. Izrazil je upanje, da bo Indijo lahko obiskal pozneje.
ki govori o pomoči madžarskemu narodu v živilih in zdravilih.
Medtem se je položaj na Madžarskem precej normaliziral. Trgovine 7. živili normalno poslujejo in večina delavcev se je vrnila na delo. Iz vseh krajev sveta prihaja pomoč v živilih, zdravilih, gradbenem materialu in denarju. Tudi jugoslovanska vlada je nakazala pomoč v živilih in gradbenemu materialu v vrednosti 150 milijonov dinarjev.
Predsednik madžarske vlade Ja-nos Kadar je te dni poudaril, da bo vlada izpolnila glavne zahteve množic. Tako bo Kosuthov grb znova narodni emblem, 15. marec bodo razglasili za narodni praznik, otroci se bodo v šolah učili jezikov po lastni izbiri, vojaška uniforma bo ustrezala madžarskim tradicijam, plače delavcem bodo zvišali za 10% ter odpravili obvezen odkup kmetijskih pridelkov.
Na osnovi sporazuma med Egiptom in predstavniki OZN so prispele na področje Sueškega prekopa varnostne sile OZN. Med njimi so čete Indije, Indonezije, štirih skandinavskih držav, Kolumbije in Jugoslavije. Njihovo razvrstitev bo osebno nadziral glavni tajnik Združenih narodov Ilammarskocld, poveljeval pa jim bo general Burns, Nagli sporazum o razmestitvi čel OZN na področju prekopa razlagajo v krogih OZN kot jasen dokaz, da je Egipt pripravljen ukreniti vse potrebno, da bi prišlo do hitre izpolnitve sklepov OZN.
Medtem sc v Franciji in Angliji širi nezadovoljstvo proti Molletovi in Edenovi politiki. V Parizu je nastala panika, tako da so prebivalci pokupili skoraj vse zaloge živil, čeprav je Mollet po televiziji prepričeval Francoze o »vojaški zmagi« na Srednjem vzhodu in o odstranitvi vseh nevarnosti. Zato pa jc bila opozicija mnogo bolj realistična 111 je v parlamentu odkrito označila anglo-francosko akcijo kot »beden polom«.
V Veliki Britaniji se vedno bolj večajo zahteve, naj Eden odstopi. Zaradi pritiska javnega mnenja je
vlada objavila celo izjavo o »postopnem umiku« svojih čet iz Egipta. Seveda pa je pravi namen britanske vlade čim dlje zavlcči ta umik in si po možnosti z raznimi zapleti ustvariti čim več koncesij na sueškem prekopu.
Medtem stoji egiptovska vlada odločno na stališču, da morajo tuje čete zapustiti njeno deželo in da v nobenem primeru ne bo dovolila povrnitev na staro glede sueškega prekopa.
Na zasedanju poljskega Sejma so sporočili, da jc obrambni minister Rokosovski odstopil. Na njegovo mesto so imenovali generala Spy-clialskega. Hkrati je prišlo tudi do nekaterih drugih sprememb v vladi. Odstranili so vse predstavnike stalinističnega režima in na njihova mesta imenovali ljudi, ki so za Go-molkinovo politiko najširše demokracije dežele. Odpravili so tudi tajno policijo.
Velika jc zaskrbljenost med trgovskimi in pomorskimi krogi zaradi posledic, ki jih trpi tržaško pristanišče v zvezi z dogodki na Bližnjem vzhodu. V teh dneh se je namreč precej zmanjšal promet in skladišča so polna blaga, ki ga ne morejo odpeljati. Razen tega obstoja tudi nevarnost okrepljene konkurenčne moči drugih pristanišč, ki so izkoristila trenutno nastali položaj. Med temi pristanišči sta Hamburg in Bremen, ki imata zaradi zaprtja Sueškega prekopa boljše pomorske zveze z državami onstran Sueza kot Trst.
Tudi na borzi občutijo sueško krizo, kar dokazuje, da je gram srednjevrstnega zlata oziroma njemu enake valute te dni za povprečno 150 lir dražji kot običajno.
Italijanska vlada je odobrila posojilo za gradnjo suhega doka. Zgradili ga bodo v tržaškem arze-nalu in bo lahko sprejemal tudi ladje z več kot 20.000 tonami nosilnosti. Za to bo potrebno večmi-lijonsko posojilo. Od že predvidenih stroškov za gradnjo bo potrebnih nadaljnjih 900 milijonov lir, od katerih bo dve tretjini prispeval Tržaški arzenal in vladni generalni komisaria', eno tretjino pa bodo krili s posojilom, ki ga bo odobrila vlada.
V	Trstu bodo zgradili tobačno tovarno. Gradbena dela bodo pričeli verjetno že prihodnjo pomlad na ozemlju žaveljskega industrijskega pristanišča. Predvidevajo, da bodo stroški gradnje, ki bo zasegla 7 ha prostora, znašali okrog 6 milijard lir. V to vsoto so vključeni stroški nakupa zemljišča, izgradnje poslopja in nabava ter montiranje opreme. V tovarni bo zaposlenih okrog 50 delavcev.
V	oktobru je obiskalo Trst 13.243 turistov, ki so imeli po podatkih tržaškega turističnega urada 28.277 nočnin. Na prvem mestu so italijanski turisti, ki jih je bilo 9.270, sledija Avstrijci, Američani in Ju-
ZA STANOVANJE GRE! . . . Kitajec: »Že leta imamo prošnjo na tem stanovanjskem uradu, pa jo vsem poprej ugodno rešijo, kot meni, ki imam veliko družino . . .«
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Kopru so odborniki med drugim poslušali poročilo občinskega sodnika za prekrške. Poročilo 'je navajalo, da je bilo letos znatno več kršitev cestno-pro-metnih predpisov in predpisov s področja javnega reda in notranje ureditve kot lani. Kljub dokaj ostrim kaznim za cestno-prometne prekrške in stalnim opozorilom varnostnih organov povzročajo neprevidni kolesarji in vozniki vprež-nih vozil številne nesreče. Po razpravi o poročilu so odborniki sprejeli nekaj gospodarskih odlokov, med njimi odlok o spremembi pravil KZ Črni kal, odlok o priključitvi podjetja »Nova knjiga« iz Sežane k podjetju »Lipa« v Kopru in odlok o ustanovitvi šolske kuhinje v Kopru, v kateri se bo hranilo okrog 50 dijakov.
Enajsto zasedanje Generalne skupščine OZN
V torek se je začelo v New Yor-ku enajsto zasedanje Generalne skupščine OZN. Predstavniki 76 dežel bodo več tednov razpravljali in sklepali o številnih vprašanjih, od katerih sla odvisna mir v svetu in blaginja človeštva. Vsekakor bo eno najvažnejših vprašanj razprava o angio-francoski agresiji proti Egiptu. OZN je v tem pogledu že dosegla pomemben uspeh, saj so morale anglo-franeoske čete prav zaradi njene odločne intervencije prekiniti ogenj. Zdaj je na vrsti naslednja etapa: doseči umik vseh napadalcev z egiptovskega ozemlja in odstraniti nevarna žarišča sporov na Srednjem vzhodu. Čeprav ne moremo upati, da bi že na tem zasedanju prišlo do idealne rešitve tega perečega mednarodnega vprašanja, smo lahko glede na dogodke zadnjih tednov prepričani, da bodo Združeni narodi vztrajali na svoji začrtani poti in da ne bo prišlo do popuščanja napadalcem. Le v tem smislu jc možno doseči uspeh in se izogniti ponovitvi oktobrskih dogodkov ali celo svetovni katastrofi.
Drugo važno zasedanja bo sklepanje o sprejemu novih članov.
Medtem ko so Tunizijo, Maroko in Sudan vključili v OZN, je vprašanje sprejema LR Kitajske še sporno. Na dosedanjih zasedanjih je večina delegacij podpirala ameriško tezo o črtanju tega vprašanja z dnevnega reda, letos pa je položaj precej drugačen. Število članov se je namreč od prejšnjega zasedanja povečalo za 19 in mnogi od teh so na strani LR Kitajske. Sodijo, da bo letos glasovalo v prid Lit Kitajske okrog 30 dežel (20 iz skupine afriško-azijskih dežel in okrog 10 evropskih). Če to število sicer še ni zadostno za sprejem, se ho vendar s tem povečal pritisk na druge delegacije, zlasti pa na ZDA, ki najbolj vztrajno nasprotuje vključitvi LR Kitajske v OZN. Si-eer pa bi bil že skrajni čas, da odstranijo iz skupnosti narodov (ormoško lutko, ki nikogar ne zastopa, in da dobi kitajsko ljudstvo svojega zakonitega predstavnika v tej najpomembnejši mednarodni organizaciji,
Enajsto zasedanje pa bo moralo rešiti še druga sporna vprašanja. Najbolj kočljivi bosta vsekakor ciprsko in alžirsko vprašanje. Raz-
pravo o prvem zahteva grška vlada. Alžir pa so predlagale azijsko-afri-ške dežele. Pri teh dveh vprašanjih lahko pride do resnih zapletov, saj se Anglija in Francija borita z vsemi sredstvi, da hi ti dve točki črtali z dnevnega reda.
Alžirski nacionalisti so na zadnjo ofenzivo francoskih čet in enot tujske legije reagirali vse drugače, kakor so si predstavljali Francozi.
V ostrih protinapadih so ubili in ranili večje število francoskih vojakov in oficirjev ter uničili več vojaških in policijskih vozil. Dopisniki pariških listov poročajo, da jc položaj zelo resen, kajti nacionalisti so začeli napadati tudi francoske kmetije in prometna sredstva na deželi. Vsi alžirski uslužbenci pa so začeli z generalno stavko v znak protesta proti repre-salijam nad Alžirci, ki so prvega novembra sodelovali na proslavi druge obletnice začetka osvobodilnega boja.
goslovani, V privatnih hišah se je v oktobru zadrževalo okrog 13.000 italijanskih in tujih turistov, v mladinskem hotelu pa 273 študentov.
Za pospešitev turističnega prometa med Jugoslavijo in Italijo ¿o
te dni na osnovi posebnega sporazuma povečali število avtobusnih prog med Trstom in Reko in Trstom in Ljubljano ter obratno. Na teh progah vzdržujejo redni promet reško avtobusno podjetje »Av-totrans«, ljubljansko podjetje SAP in tržaško podjetje »Sara«. Med Gorico in Ljubljano pa vozita enkrat tedensko avtobusa podjetja SAP iz Ljubljane in podjetja »Ribi« iz Gorice.
Na občnem zboru sindikata slovenske šole v Trstu so govorili o nujnosti sprejetja zakona za ureditev slovenskega šolstva in o nujnosti rešitve vprašanja socialnega zavarovanja.
DIVAČA
Do občnega zbora, ki je bil 20. oktobra, je bila divaška »Svoboda« skoraj povsem neaktivna. Lahko bi jo primerjali vozilu, ki so se mu zrahljali vijaki in so odpovedale vzmeti. Bilo je nekaj poskusov, da se stanje popravi, vendar je'bil učinek takih prizadevanj skoraj vedno malenkosten in le začasen.
Od vseh sekcij, ki bi lahko delale, sta živeli le dve: pevski zbor in godba na pihala — vsaka s svojimi težavami, ki pa co bile precej objektivne. Ob takem stanju je razumljivo, da tudi poročilo, ki ga je na občnem zboru podalo staro vodstvo, ni moglo biti boljše, kakor je bilo. Razprava na zboru pa je bila zelo živahna. Iz vzdušja, ki je zajelo občni zbor, in iz sklepov, ki so bili sprejeti, pa je bilo čutiti, da bo Svoboda osvojila solidnejše metode dela in da bo vsa društvena dejavnost v bodoče kolikor mogoče sistematična. Iz vsega je bilo sklepati, da so bili dosedanji izgovori brez prave podlage. Vsakdo je lahko spoznal, da je bila glavna pomanjkljivost dosedanjega vodstva, v tem, da ni iskalo in uvajalo pravilnih organizacijskih oblik in prijemov, kar je pri članstvu rahljalo čut odgovornosti.
Občni zbor DPD »Svoboda« Divača je torej mimo. Novo vodstvo se je že sestalo in si začrtalo konkreten program dela v prihodnji sezoni. Po tem programu bo v okviru »Svobode« delovalo kar 7 sekcij: dramska, pevska, glasbena, izobraževalna, šahovska, reoitacij-ska in knjižnica. Dramska skupina bo naštudirala dve drami in eno komedijo; pevski zbor se bo naučil najmanj pot novih pesmi, organiziral bo samostojen koncert in pritegnil vsaj še deset novih pevcev; godba na pihala bo po nabavi novih instrumentov pripravila en samostojen koncert; izobraževalna sekcija bo organizirala ciklus predavanj s področja gospodarstva, zdravstva, tehnike itd. ter debatne večere o raznih temah; šahovska sekcija bo .izvedla en turnir in organizirala srečanje z medkrajevnimi moštvi; recitacijska skupina bo priredila literarne večere in nastopala na proslavah. Vse sekcije bodo sodelovale na skupnih nastopih.
Med mnogimi sklepi, ki jih je novo vodstvo sprejelo na svoji prvi seji, je posebno pohvalen sklep o ustanovitvi mladinskega pevskega zbora in orkestra,	-r
V PLEVLJU BODO ZGRADILI NAJVEČJO TOVARNO PLINA v
naši deželi, Graditi jo bodo začeli leta 10G1, tako da bo gotova s prvim delom gradnje kombinata aluminija v Titogradu,
NOVE LADJE IZ NAŠIH LADJEDELNIC. štiri največje jugoslovanske ladjedelnice »3. maj«, «Split«, »Uljanik« in »Tito« so sklenile s tujimi družbami pogodbo za gradnjo 32 ladij s skupno nosilnostjo 368 tisoč ton. Nove ladje naj bi bile zgrajene v prihodnjih petih letih. Največ naročil imata reška ladjedelnica ->3. maj« in ladjedelnica »Split«. Gre predvsem za velike tramperske ladje z nosilnostjo 10.000 ton. Gradili jih bodo za lastnike iz raznih evropskih držav.
PRIHODNJE LETO 2.800 VOZIL IZ TAM. V' mariborski tovarni avtomobilov so na zasedanju delavskega sveta razpravljali o predlogu proizvodnega načrta za prihodnje leto. Med drugim bodo izdelali 2.GUIJ vozil, od tega bo 2.400 kamionov in 400 avtobusov. Posebno skrb bodo posvetili proizvodnji rezervnih delov.
" 1 "
rh
Na ustanovnem občnem zboru si idik ata državnih uslužbencev koprskega okraja je predsednik iniciativnega odbora Bogomil Bi-težnik poročal, da je v našem okraju 20 sindikalnih podružnic držav-
Iz dela domačega hranilnega zavoda
Za utrditev poslovanja kmetijskih zadrug
Zadružna hranilnica in posojilnica v Kopru vključuje 1919 vlagateljev, med njimi 369 mladincev. Njeno članstvo se je v tem letu povečalo za nad 700, Višina vlog znaša 28 milijonov 101 tisoč din.
O tem, vsekakor razveseljivem razvoju te ustanove, so razpravljali člani upravnega odbora Zadružne hranilnice in posojilnice in sprejeli vrsto sklepov v zvezi z raznimi vprašanji kreditno-hranil-ne službe v zadružnih organizacijah. Posebna komisija pri Okrajni zadružni zvezi v Kopru bo pomagala kmetijskim zadrugam pri sestavljanju njihovih investicijskih načrtov in jih potrjevala. Zadružna hranilnica in posojilnica pa bo skrbela za pravilno namensko izkoriščanje skladov za pospeševanje kmetijstva.
Na seji so tudi razpravljali o zaključkih analize, ki jo je izvedla hranilnica v kmetijskih zadrugah v Sečovljah, Hrenovicah in Du-tovljah glede njihovega finančno-gospodarskega poslovanja, V tej zvezi so obravnavali tudi izgube in primanjkljaje, ki se pojavljajo pri zadružnih gostilnah in sklenili, da bodo tistim kmetijskim zadrugam, ki ne bodo do 1. januarja 1957 likvidirale primanjkljajev iz preteklih let, ustavili kredite. Sklenili so tudi, da bodo izvedli podobne analize poslovanja kmetijskih zadrug v vseh kmetijskih zadrugah koprskega okraja ter da bodo z rezultati teh analiz seznanili pristojne gospodarske organe občinskih ljudskih odborov.
(Nadaljevanje s l. strani) mestih in industrijskih krajih. Znano je tudi, kako velike so posledice zaradi tega. Te posledice se kažejo ne le na proizvodnji in storilnosti posameznikov, temveč posebno na zdravju delovnih ljudi in naraščaja. Zato je vsekakor utemeljen predlog Stalne konference mest, po katerem naj bi se v prihodnjem letu dvignil stanovanjski prispevek na 15*/« od dosedanjih 10'/«, razen tega pa še določili primeren odstotek za lokalne sklade. Po analizah navedene organizacije hi morali namreč samo v prihodnjih petih letih vložiti v ta namen 350 milijard sredstev, da bi pokrili potrebe. Seveda je vprašanje, kako to zahtevo vskladiti s planom, da ne bi porušili ostalih sorazmerij, vendar nihče ne zanika tega perečega problema, ki spada med osnove naše življenjske ravni.
Vprašanje dviga življenjske ravni, kot vidimo,, ni moči omejiti samo na vprašanje znižanja cen ali zvišanja plač oziroma na eno ali drugo. Vprašanje je mnogo bolj zapleteno. Čeprav lahko ugotavljamo pri nas, posebno v industriji, tendence zniževanja cen, kar še ni prišlo v celoti do veljave, so to le posamezni primeri. Samo zviševanje plač brez istočasnega porasta proizvodnje in storilnosti dela nas tudi ne more pripeljati do zaželenega cilja, to je, do veCje ravni delovnih ljudi. Nepravilno reševanje tega vprašanja nas lahko pripelje v še težji položaj. , Danes lahko ugotavljamo, da so pri nas dani pogoji za zboljšanje položaja že ob vstopu v novo plansko leto. Zato moremo pričakovati tako zboljšanje, kar je tudi napovedano. Vendar se je treba zavedati, da bo to zboljšanje realno in da bomo lahko šli po tej poli dalje samo, če se bomo ravnali po krutih ekonomskih zakonih, po katerih mora slediti zvišanje plačilih skladov povečani proizvodnji blaga za široko potrošnjo, večji storilnosti, boljši izdelavi in drugem, in ne narobe.
nih ustanov z okrog 1500 člani. Pri tem je omenil, da sindikalne podružnice državnih ustanov, to je občinskih ljudskih odborov in drugih državnih zavodov in ustanov, šo nimajo prave vsebine dela, da se ukvarjajo le z nebistvenimi vprašanji, ne posvečajo pa dovolj skrbi politično-ideološki in strokovni vzgoji svojih članov ter kulturno-prosvetni dejavnosti. Eden izmed osnovnih vzrokov takega stanja je dejstvo, da ni bilo doslej okrajnega vodstva, ki bi usmerjal
delo posameznih sindikalnih podružnic.
Ob tej priložnosti so sklenili, da bo novoizvoljeni okrajni odbor sindikata uslužbencev državnih ustanov pomagal njihovim sindikalnim podružnicam pri delu, navezal tesnejše stike z republiškim odborom in stremel ža izboljšanjem dela državne uprave. Izvolili so tudi člane za republiški odbor in delegate za zvezni kongres sindikata državnih uslužbencev, ki bo zadnje dni novembra v Zagrebu.
Siovo mladinske delegacije £iz Celja
Pred odhodom iz koprskega okraja, kjer si je med petdnevnim bivanjem ogledala vrsto državnih kmetijskih gospodarstev, se je sestala z aktivi mladih zadružnikov in z vodstvi mladinskih organizacij ter prisostvovala kmečkemu prazniku v Ravnu nad Piranom, je dala delegacija celjskega mladin-
ČLANI SZDL!
Naročajte, berite in širite svoje glasilo »Slovenski Ja-iran«, ki Vas izčrpno obvešča o dogodkih doma in po svetu
skega komiteja, v kateri so bili član predsedstva OK LMS Celje Matko Kosi, predsednik okrajnega zbora mladih zadružnikov Jože Borštner in predsednik kmečke komisije pri OK LMS Celje Fedor Gradišnik, naslednjo izjavo:
»Z veseljem smo se odzvali vabilu OK LMS Koper in vabilu iniciativnega odbora mladih zadružnikov prti OZZ Koper, da obiščemo kmetijska gospodarstva koprskega okraja in da se seznanimo z delom mladinskih organizacij in aktivov mladih zadružnikov.
Prepričali smo se, da je njihovo delo zelo živahno.in obeta lep razvoj. Prijetno smo bili presenečeni nad nepričakovanimi uspehi mladih kmetovalcev v Ravnu in Ma-rezigah, pa tudi drugod smo videli, da je kmečka mladina koprskega okraja v glavnem našla svoje mesto pri ustvarjanju pogojev za utrditev socialističnih od-
0 0
nosov na vasi in pri uveljavljanju sodobnih načinov kmetijskega gospodarjenja.
Ob našem odhodu se najtopleje zahvaljujemo OK LMS Koper in Okrajni zadružni zvezi za prisrčen sprejem. V prepričanju, da bosta mladinski organizaciji obeh okrajev že v kratkem utrdili izmenjavo izkušenj, pozdravljamo vse mladinke in mladince koprskega okraja in jim želimo, da bi dosegli čim več delovnih uspehov na vseh področjih družbene dejavnosti.«
VINSKE TRTE BODO ZAMENJALI S PLANTAŽNIMI NASADI. Na
socialističnih posestvih v celjskcm okraju je vinogradništvo v precej slabem stanju, Zato so sklenili, a a bo treba večino zastarelih vinogradov obnoviti s plantažnimi nasadi sadnih dreves, jagodičevja in malin. Cena tem pridelkom je namreč bolj stalna in gospodarska. 2e prihodnje leto bodo obrodile nove kulture na površini približno 17 ha.
SVETILNIK — SPOMENIK ŽRTVAM MINULE VOJNE. V Splitu so začeli graditi svetilnik, ki bo hkrati spomenik padlim jugoslovanskim pomorščakom. Računajo, da bo ta spomenik dograjen v dveh letih. Stal bo na 50 metrov visokem hribu v bližini Bavčic. Poleg svetilnika bo sindikalni Dom pomorščakov.
NARAŠČANJE OBOLENJ ZA ŠKRLATINKO IN OŠPICAMI. Po
poročilih zdravstvenih organov LRS o nalezljivih boleznih je zadnje čase narastlo število obolenj za škr-latinko in ošpicami. Prav tako so zaznamovali porast obolenj za zlatenico. Obolenja za otroško ohromelostjo pa so znatno nazadovala.
PROUČEVANJE VPRAŠANJ NAŠEGA GOSTINSTVA, v Beogradu je to dni plenum centralnega odbora sindikata trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev Jugoslavije, Na njem proučujejo pereča vprašanja gostinstva v naši državi.
NAJVIŠJA ZGRADBA V NAŠI DRŽAVI. Ta mesec bodo končana zidarska dela na trinajstnadstropni zgradbi v Beogradu na voglu Stan-kovičeve in Kataničeve ulice. To bo najvišje poslopje v Beogradu in v Jugoslaviji. Ze spomladi pa bodo začeli graditi v Beogradu še višjo, petnajstnadstropno zgradbo. Načr-
ti so že odobreni in sedaj dovažajo gradbeni material.
KONGRES GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV. Te dni je
v Beogradu kongres gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Udeleženci razpravljajo o znižanju cen gradbenih storitev, o uvajanju novega načina dela, o upravljanju novih konstrukcij v gradbeništvu, o hidrosistemu Donava—Tisa—Donava, o slabostih pri vzgoji kadrov in o neskladnostih, ki jih bo treba odpraviti.
LETOS PREDVIDEVAJO PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE ZA
10 %>. Najbolj se je povečala proizvodnja in predelava papirja, dalje kemična industrija, grafična industrija, Industrija gumija in proizvodnja električne energije. Po republikah je proizvodnja najbolj narasla v Bosni in v Hercegovini, dalje v Makedoniji in Srbiji, nato pa slede Slovenija, Hrvatska in Orna gora. Ce bo skupni obseg proizvodnje v tem razmerju naraščal do konca leta, bo proizvodnja v primeri z letom 1955 večja za 10 "/o.
OLAJŠAVE V TURISTIČNEM j PROMETU. Državna komisija za '» turizem, carinski organi in turistične organizacije predvidevajo za leto 1957 več. sprememb, s katerimi bodo sprostili in olajšali turistični promet v državi. Spremenili se bodo predpisi o postopku pri odhodu tujih turistov na kratke izlete v sosednje države in predpisi o depozitu denarja na meji. Devizni inšpekciji so predlagali, da bi dovolila tujim turistom prinesti ■•v državo neomejene količine deviz. Povečal naj bi se tudi dinarski znesek, ki se lahko prinese v Jugoslavijo, in sicer na 3.000 dinarjev.
Pred ustanovitvijo Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo

V vsestranskem prizadevanju, da bi v prihodnjem letu prišli iz začaranega kroga, ki- mu pravimo »stanovanjsko vprašanje«, in ki predstavlja predvsem za obalno področje koprskega okraja enega najbolj perečih gospodarsko-poli-tičnih problemov, bo na prihodnji seji okrajnega ljudskega odbora v Kopru razprava in sklepanje o ustanovitvi Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo. O stanovanjskih razmerah na območju občin Koper, Izola in Piran, kjer je razvoj našega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v zadnjih letih močno prehitel stanovanjsko izgradnjo (stanovanjski uradi teh občin imajo nad 3000 prošenj za dode-
litev stanovanj), smo že večkrat pisali in tudi razpravljali na številnih sestankih.
Takemu stanju je bil v glavnem vzrok pomanjkanje gradbene iniciative, ki je med drugim bila posledica številnih stroškov in potov, ki so jih imeli investitorji pri gradnji stanovanjskih objektov.
Bodoči Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo, ki bo ustanovljen v Kopru po vzorcu ljubljanskega in kranjskega in podobne inštitucije v Celju, bo z izvajanjem svojega delovnega programa v veliki meri povečal gradbeno dejavnost in vplival na znižanje stroškov gradnje.
Glavna naloga Zavoda bo pospe-
Dragocene izkušnje mladih zadružnikov celjskega okraja
(Nadaljevanje in konec)
Na področju občin Vojnik in Slovenske Konjice se enakomerno razvijata sadjarstvo in živinoreja. Za izboljšanje krmne baze meliorira-jo zemljišča in proučujejo kakovost tal, V okolici vasi Spodnje Zreče, ki je bila nekoč močno zamočvirjena, so izvedli obsežna osuševalna dela in danes kmetje na novo pridobljenih zemljiščih uspešne gojijo več vrst poljedelskih kultur. Največ zaslug za ta dela ima kmetijska zadruga, ki si je s to akcijo pridobila široko zaupanje vseh tamkajšnjih kmetovalcev. Pri teh delih je sodelovalo nad sto članov aktiva mladih zadružnikov. Upravnik te kmetijske zadruge ugotavlja, da je bila v njihovi vasi mladina tista, ki je največ pripomogla k uvajanju sodobnih načinov kmetovanja. Dejal je: »Zal mi je, da nisem že pred leti pritegnil k upravljanju in delu kmetijske zadruge več mladincev in mladink. Nobenih težav se ne ustrašijo. Na prihodnjem občnem zboru bomo dali priznanje njihovemu uspešnemu delu, ki je bilo marsikdaj enakovredno izkušenim kmetovalcem. Zato smo jim pomagali pri ustanovitvi sekcije Ljudske tehnike, organizirali smo strokovne tečaje, ki jih je obiskovalo nad 50 mladincev in mladink, in v kratkem bomo članom aktiva mladih zadružnikov zaupali v upravljanje traktor.«
Kakšno skrb za izšolanje mladih kmetijskih kadrov je posvetila ta
zadruga, nam osvetljuje dejstvo, da je kljub pomanjkljivim finančnim sredstvom zbrala dovolj denarja, da je doslej omogočila študij na kmetijskih šolah v Jugoslaviji sedmim članom mladih zadružnikov in da je celo dva poslala na strokovno usposabljanje v Švico. Po končanem šolanju jih bo zadruga namestila na svojem področju in zadružniki upravičeno pričakujejo, da bodo njihovi štipendisti s pridobljenim znanjem odločno sodelovali v izboljšanju kmetijske proizvodnje na njihovem področju.
V Vitanju so na kmetijski razstavi člani aktiva mladih zadružnikov s proizvodi svojega neumornega dela želi vsesplošno priznanje, Ocenjevalna komisija jim je priznala vrsto prvih nagrad. Nagrajeni razstavljale! so za svoje delo prejeli pohvale in denarne nagrade v znesku okrog 100.000 dinarjev. Pravijo, da je ta aktiv, ki ima za seboj le petmesečno elelo, eden najboljših v celjskem okraju. Poudariti moramo tudi, cla so mladi zadružniki iz Vitanj doprinesli levji delež k organizaciji in izvedbi razstave. Uredili so prostor pred Zadružnim domom, v katerem je bila razstava, na večerni akademiji v Slovenskih Konjicah pa dokazali. da niso samo dobri kmetovalci, temveč tudi dobri ljudsko-prosvetni delavci. Njihov pevski zbor je navdušil številne poslušalce.
Ko je delegacija okrajnega komiteja Ljudske mladine Kopra na svo-
jem večdnevnem obisku pri mladih zadružnikih v celjskem okraju obiskala Slovenske Konjice, je bilo to mesto v prazničnem razpoloženju. To pomembno kulturno in politično središče naše Štajerske je bilo vse v zastavah in zelenju. Praznovali so prvi kmečki praznik. Tako na akademiji in na zborovanju, ki se ga je udeležilo nad 200 mladih kmetovalcev iz mesta in okolice, kakor tudi med sprevodom po Slovenskih Konjicah in na kmetijski razstavi, je izstopala pestra in neprisiljena dejavnost kmečke mladine. In ne samo to! Delo mladih zadružnikov je vse obiskovalce tega kmečkega praznika prepričalo, da je naša kmečka mladina polna volje do ustvarjanja pogojev za povečanje kmetijske proizvodnje in da se načrtno vzgaja za prevzem nalog, ki so pred njo.
»Včasih mi je težko, ker domača podjetja za razdeljevanje filmov predvajajo filme brez kakršnihkoli vrednot, in da tudi domača filmska proizvodnja ne zna poiskati motivov iz vsakdanjega življenja.« mi je nekdo dejal. Pri tem je še pristavil: »Ne bilo bi treba iskati igralcev, niti ne izdelali kulis; scenarij je že napisan in ga še vsak dan pišejo naši mladinci in mladinke na vasi — le prisluhniti je treba. In imeli bomo lep film iz življenja in dela članov aktivov mladih zadružnikov!«
Besede, o katerih velja, da nekoliko več razmislimo.
Marija Vogrič
sevanje načrtnega in ekonomičnega zidanja stanovanjskih hiš. Investitorji, tako podjetja in ustanove kot privatni graditelji, so morali sami preskrbeti vse potrebne dokumente za določitev lokacije, za izdelavo zazidalnih načrtov, za ureditev imovinsko-pravnih odnosov in podobno dokumentacijo za gradnjo stanovanjskih objektov, kar vse jim je povečalo stroške gradnje. Nastavljali so posebne gradbene nadzorne organe in često gradili stanovanjske zgradbe, ki niso odgovarjale predpisom urbanističnih ustanov. Zmanjšanje stroškov v „zvezi z zbiranjem vseh potrebnih dokumentov, usklajevanje teženj investitorja s težnjami družbenih koristi in potreb, vse to bo opravil Zavod, ki pri svojem delu kot zavod s samostojnim financiranjem ne bo iskal finančnega efekta, pač pa stremel za tem, da se čimbolj pocenijo stroški gradnje. Zato bo gradbenim interesentom poiskal preko licitacije gradbena in obrtniška podjetja, ki bodo naročena dela opravila po najnižji ceni in pri tem zagotovila kvaliteto.
Razumljivo pa je, da se bo Zavod opiral na mobilizacijo vseh družbenih in privatnih sredstev. Potrebno bo, da okrajni :n občinski proračuni, pa tudi vodstva podjetij, mislijo na to, da bi prihodnje leto ostvarili dovolj denarnih fondov za stanovanjsko izgradnjo. Tudi privatni graditelji stanovanjskih hiš, ki bi jih gradili na zadružni osnovi v strnjenem gradbenem sistemu, bi lahko z razpoložljivimi sredstvi in z lastno delovno silo v večji meri sodelovali pri povečanju stanovanjskega sklada. Gradnja v okviru Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo bi jim s tem, da bo le-ta prevzel vse posle v zvezi z nabavo potrebnih dokumentacij in iskanjem možnosti najcenejše graditve stanovanja, ki bo hkrati odgovarjala vsem predpisom urbanističnih organov in tudi težnji po sodobnem stanovanju brez nepotrebnega trošenja sredstev za prostore, ki so odvisni, omogočila, da si zgradijo cenena stanovanja. Zavodu za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo pa bo pri njegovem delu v veliko pomoč delovanje okrajnega stanovanjskega sveta, ki bo izvoljen ob koncu novembra, in bo kot družbeni organ skrbel, da poiščemo vse možnosti za čim eko-nomičnejšo gradnjo stanovanjskih prostorov.
M. R.
S seje Turistično-olepševalnega društva v Izoli
in c o m p in g
Turistično-olepševalno društvo bo pozvalo vse hišne lastnike, da bodo odstranili smeti, odstranili bodečo žico, kil se še vedno vidi tu in tam, ter popravili vrtni ograje, da bi tako dostojno prnznovali bližnji državni praznik. Posebna komisija bo pregledala parke in poskrbela za odvoz smeti. Zelo primitiven je park na Trgu padlih in bi ga bilo treba za prihodnje leto urediti okusneje.. z večjim čutom .za lepoto.
Pereče je tudi vprašanje turistične takse, ki so jo pobirala med sezono gostinska podjetja, a je po večini niso oddajala društvu (n. pr, hotel Zora), zaradi česar je bilo ovirano redno poslovanje Turistično-olepševalnega društva. V zimskem času bo društvo organiziralo več dobrih predavanj, ki naj po-večjo zanimanje za turistični razvoj naše obale.
-ik
Na zadnji seji Turistično-olep-ševalnega društva v Izoli so razpravljali o letošnjem delu in sprejeli načrt za zimsko sezono.
Kopališče pri svetilniku Jetos žal ni bilo urejeno, zato si bo društvo prizadevalo, da bi prišlo do uresničenja načrta v prihodnjem letu, S skromnimi sredstvi bi se dalo očistiti obalo, napeljati vodo. zgraditi stranišča in nekaj kabin. Brez vsaj zasilnega kopališča si je res težko zamisliti razvoj turizma.
Društvo meni. da kaže odlok občine o prepovedi šotorenja skrajno pomanjkanje razumevanja do tistih slojev prebivalstva, ki si ne morejo privoščiti dragih hotelov. Kako naj govorimo o ljubezni našega človeka do morja, če mu zaradi nekih praznih lokalnih interesov zapremo vso obalo? Lokalne oblasti naj bi izbrale primeren prostor (11. pr. pri Rudi. pod bolnico) ter s primernimi predpisi skrbele za red in snago,
Močvirnati svet pri klavnici bi "Silo treba čimprej zasuti, ker bi s tem odstranili leglo smradu in mrčesa, ki že leta ogroža zdravje prebivalstva.
Gostovanje SNG Trst
V	ponedeljek zvečer je gostovalo v Postojni Slovensko narodno gledališče iz Trsta z dramatizirano Cankarjevo povestjo »Maitin Ka-čur«. Postojnčani so napolnili dvorano kljub temu, da .je 'isto delo tržaško gledališče ža lani uprizorilo na njihovem odru.
V	torek in sredo pa so Tržačani gostovali v Kopru s Pregareevo ljudsko igro v domačem narečju »Šagra«. Nastopil je ves ansambel njihovega gledališča s sodelovanjem Valerije Silove in gojenci igralske šole.
Problemi naše zdravstvene službe
Center za zaščito matere in otroka
T'., dni sta v Izoli v krogu svojih sinov, hčera, vnukov, sorodnikov in prijateljev praznovala 50, obletnico poroke Jožef Kleva in njegova žena Ana rojena Bonin. Slav-Ijenec je znan: prosvetni delavec in je bil dolga leta član bivšega prosvetnega društva »Istra« v Izoli. Z velikim veseljem je sodeloval v pevskem zboru. — Petdeset let sta preživela zakonca v družinski sreči in zadovoljstvu in jima oh praznovanju zlate poroke želimo vsi še mnogo srečnih dni.
Iz dela organizacij Zveze borcev v Postojni oi asa	© .
Pred nedavnim so bili v nekaterih vaseh hrpeljske občine zbori volivcev, na katerih so zastopniki občinskega ljudskega odbora seznanjali volivce z izvajanjem letošnjega občinskega družbenega plana. Volivci so se najbolj zanimali za koriščenje negospodarskih investicij, ki jih ima letos hrpelj-ska občina za kritje najnujnejših potreb v višini milijona dinarjev. Po temeljiti analizi proučitve najboljše uporabe teh sredstev so se volivci sporazumeli, da negospodarske investicije porabijo za popravilo poti v Podbeže in za nabavo gradbenega materiala za zgraditev vodnjaka v tej vasi. V kolikor pa se bo v prihodnje ta sklad negospodarskih investicij ro-večal, pa bodo začeli s podobnimi deli tudi v drugih vaseh hrpeljske občine.
Mestni odbor Zveze borcev v Postojni je te dni razpravljal o pomanjkljivi evidenci svojega članstva. So primeri, ko člani ZB ne prijavljajo niti priselitve niti izselitve iz mesta. Zato so imenovali 49 tovarišev za ulične in vaške poverjenike. Njihova naloga je, da v najkrajšem času ugotovijo točno
Uspeli predavanji
V	soboto je priredila koprska občinska Ljudska univerza prvi predavanji v letošnji zimski sezoni. V Borštu je tovariš Hugo Rues iz Kopra govoril o temi: »Kako dobimo zdravo mleko« in med predavanjem prikazoval skioptične slike. Dr Franc Juriševič pa je v Glemu imel predavanje s področja kmetijstva. Udeležba je bila v obeh krajih zadovoljiva, kar je dokaz, kako zaželena so v vaseh poljudna predavanja iz kmetijstva, zdravstva in gospodarstva.
Te dni pa bodo podobna predavanja tudi v Plavjah. Škofijah in Marezigah.
Neurje v Ilirski Bistrici
V	ponedeljek je med močnim neurjem, ki je divjal nad Ilirsko Bistrico in njeno okolico prestopila reka Reka bregove ter s poplavo ogrožala več stanovanjskih poslopij.
Okrog 19. ure pa je v Vrbicah udarila strela v gospodarsko poslopje Ivana Baše, Požar je poslopje popolnoma upepelil, uničil okrog 30.000 kilogramov sena in napravil za dva milijona dinarjev škode. Gasilcem in pripadnikom JLA je uspelo rešiti živino in kmetijsko orodje in obvarovati sosednja poslopja pred požarom.
Zbori volivcev po naših vaseh
Na zadnjem zboru volivcev na Tatrah v hrpeljski občini so obširno razpravljali o njihovem najbolj perečem vprašanju: kako je z lastništvom Zadružnega doma. Poročali smo že, da je bivši OLO Sežana dodelil za gradnjo poslopja, v katerem bi bili tudi šolski prostori, tri milijone dinarjev. Takrat so se menda sporazumeli, da bo Zadružni dom služil tako prosvetnim kakor tudi zadružnim potrebam te vasi. Kaže pa, da so zgradili premalo prostorov. Zaradi tega je že večkrat prišlo do spora med vodstvom šole in vodstvom KZ Slivje. Slednja želi šolske prostore, kjer se šolajo otroci 3 vasi, preurediti v skladišče, prosvetni organi in starši šoloobveznih otrok pa se temu protivijo. V želji, da bi dokončno rešili ta dolgotrajni spor. ki često prehaja že v osebno mržnjo, so volivci sklenili, da morata obe prizadeti stranki prej ko mogoče najti zadovoljivo rešitev. »Da bo koza cela in volk sit,« je rekel eden izmed volivcev, ki se zaveda, da je zahteva obeh strank po izkoriščanju prostorov opravičljiva. Možna je mirna rešitev brez prerekanj in trenj, vendar bo tre-
ba pri tem tudi ugotoviti, kdo je pravzaprav lastnik zgradbe: ali kmetijska zadruga zato, ker je to Zadružni dom, ali občinski ljudski odbor v Hrpeljah, ki mora voditi nadzor nad izkoriščanjem zgradb, ki so bile zgrajene 7. investicijskimi krediti bivšega OLO Sežana.
Na tem zboru volivcev, ki se je sestal 7. namenom, da obravnava razna pereča gospodarska vprašanja, ki zadevajo vaščane Tatr, Ko-zan in Rjavč, je predsednik ObLO Iirpelje Anton Ovčarič pojasnil težave, ki jih ima občinski ljudski odbor z izvajanjem letošnjega občinskega družbenega plana. Ob tej priložnosti so volivci ostro obsodili neodgovorno delo remontnega gradbenega podjetja iz Komna, ki je lani gradilo krajevni vodovod. Tp lani zgrajeni vodovod ne odgovarja svojemu namenu. Dokazano je, da so bila gradbena dela nepravilna in je zaradi tega usahnilo nekaj naravnih izvirkov. Zato volivci zahtevajo, da mora omenjeno podjetje takoj popraviti napake, ki jih je naredilo, in preurediti vodovod tako, da bo vodovod služil svojemu namenu
število članstva in napravijo pregled udejstvovanja članov njihove organizacije v drugih množičnih organizacijah.
Na seji so razpravljali tudi o učnih uspehih šoloobveznih vojnih sirot. Sklenili so, da bodo učencem in dijakom, ki imajo slabe učne uspehe, preskrbeli inštruktorje.
Med drugim je mestni odbor ZB v Postojni tudi sklenil, da bo v prihodnje okrepil sodelovanje s strelsko družino in organizacijo predvojaške vzgoje.	Širna
Problemi družbenega upra>
@
Pri okrajnem svetu za zdravstvo bodo ustanovili center za zaščito matere in otroka. Njegova naloga bo koordinirati delo in dajati strokovne nasvete vsem organom, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z vprašanji zaščite matere in otroka. Pobudo za njegovo ustanovitev je dalo pomanjkanje strokovnega kadra in gmotnih sredstev, ki jih imajo v ta namen na razpolago posamezni občinski ljudski odbori.
Okrajni svet za zdravstvo, ki je na zadnji seji sklenil imenovati
NENADNA SMRT
V ponedeljek zjutraj so v Vinjo-lah pri Portorožu našli truplo Angela Fonde, komercialista Kmetijske zadruge Lucija-Portorož. Na povratku z lova ga je zadela srčna kap. Pokojnega Fondo, ki je bil znan javni delavec, so pokopali v torek popoldne v Piranu.
NOVOKRAČINE
Zaradi finančnih težav je letos zamrlo ljudskoprosvetno delo. Lani je pevski zbor žel zadovoljive uspehe, danes pa nimamo ničesar pokazati. Člani mladinske organizacije bi lahko imeli več volje do dela v prosvetni in splošno izobraževalni dejavnosti. Zaželena bi bila njihova pomoč pri ustanovitvi prosvetnega društva, ki bi vključeval dramsko in folklorno skupino, uredil študijsko knjižnico in podobno. Pri tem bi lahko v večji meri kot doslej sodelovali tudi učir telji. Prepričani smo, da bodo tudi druge krajevne množične organizacije v prihodnje posvetile Ijud-skoprosvetnemu delu vso pozornost ter pomagale ustanoviti prosvetno društvo.	Š-n
Ijanja stanovanjskih hiš 0
Pred dnevi se je sestal v Pivki občinski svet za stanovanjske zadeve, ki je med drugim razpravljal o prenosu vseh pristojnosti upravljanja stanovanjskih stavb na hišne svete. Dosedaj je vse posle v zvezi s pobiranjem najemnine, poslovanjem z Narodno banko in popravilom stavb, opravljala uprava stanovanjske skupnosti. V prihodnjih mesecih pa bi te posle postopoma prevzeli hišni sveti. V' razpravi so člani sveta za stanovanjske zadeve navedli nekaj zelo tehtnih pomislekov v zvezi s to preureditvijo poslovanja. Med dru-
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza tudi v Postojni
Te dni je bilo na pobudo občinskega sveta za kmetijstvo v Postojni posvetovanje upravnikov kmetijskih državnih posestev s področja ObLO Postojna, Pivka in II. Bistrica. V navzočnosti predsednika postojnske občine Jožeta Eaše in predsednika iniciativnega odbora Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Alojza Zakrajška so razpravljali o nalogah te zveze, ki jo bodo v kratkem ustanovili v Postojni. Med drugim so predlagali, da bi bili člani te zveze razen kmetijskih zadrug tudi kmetijska državna posestva, ki delujejo v občinah Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Na posvetovanju pa o tem predlogu niso mogli glasovati, ker o vključitvi državnih kmetijskih posestev v Zvezo odločajo njihovi delovni kolektivi, ki bodo o tem razpravljali na svojih prihodnjih sestankih.	Ština
posebno komisijo, ki bo proučila delovanje zobozdravstvene službe, bo občinskim ljudskim odborom priporočil, da posvetijo več pozornosti povečanju števila zobnih ambulant in namestitvi dentistov, ker je zobozdravstvena služba v koprskem okraju zelo pomanjkljiva. Znano je, da pride v koprski občini na enega zobarja 13.500 prebivalcev, v postojnski 10,000 in v sežanski okrog 13,000 prebivalcev.
Prometna kronika
TRČENJE DVEH TOVORNJAKOV
Pri Petrinjah sta v nedeljo dopoldne trčita dva tovornjaka last podjetja >Slovenija-cest.e«. Poškodovan ni bil nihče, materialno škodo pa so ocenili na GO tisoč dinarjev.
ČRNI DAN ZA TR2ACANE
V nedeljo je doživelo pet Tržača-nov prometne nesreče, V škocjanu pri Kopru je Albin Gibec zaradi splozke' ceste zavozil z avtomobilom preko nasipa. Le avtomobil je bil poškodovan, potnikom pa se ni ničesar zgodilo, Pri padcu z motornega kolesa v bližini Stunjana je dobil lažje poškodbe Salvator Pasqua. Pri Postojni jc zdrsnil s svojim vozilom s ccstc Andrej Balko. Nastala je le materialna škoda v znesku približno 50.000 dinarjev. Zaradi vinjenosti je v popoldanskih urah padel v bližini Skolij motorist Fcruccio Baburdi. Na križišču v Rižani pa je z osebnim avtomobilom zavozil v reko Rižano Drago Valenčič. Nezgoda k sreči ni imela drugih posledic kot nekaj škode na avtomobilu.
LOKEV
gim so izrazili mišljenje, da bi taka preorientacija pristojnosti dela povzročila vrsto težav, predvsem v poslovanju z Narodno banko. Nekateri menijo, da bi se tudi znatno povečali stroški za osebne izdatke. Zato so člani sveta sklenili, da bodo o tem vprašanju še enkrat razpravljali na osnovi temeljite analize, ki jo bodo pripravili dc prihodnje seje.	J.
USPEH KZ PIVKA
Letos so člani kmetijske zadruge v Pivki po številnih poskusih za povečanje hektarskega donosa in po temeljiti analizi kakovosti zemlje na njihovem področju pridelali iz enega kilograma semenskega krompirja devet in pol kilogramov krompirja. O tem, vsekakor pomembnem uspehu, so razpravljali na zadnjem občnem zboru te 'zadruge in pohvalili dosedanje delo vseh njenih odborov. Vsekakor pa je bil eden najboljših odbor žena zadružnic, ki je priredil gospodinjski tečaj, za katerega je vladalo zaradi dobre izvedbe veliko zanimanje.
Kmetijska zadruga v Pivki je letos nabavila mlatilnico in kupila dva plemenska bika ter 2,300 piščancev.
if
Minulo sredo je bil v Lokvi redni letni občni zbor PD »Tabor«, Poročilo o delu v. preteklem letu je podala predsednica društva Sonja Placer. Nato se je med prisotnimi razvila dokaj živahna razprava o uspehih in pomanjkljivostih društva. Ugotovljeno je bilo, da je društvo res doseglo nekaj uspehov, med katere je šteti zlasti nekaj nastopov dramske skupine, uspel vbodni tečaj (začetek krojnega tečaja) z razstavo ter organiziranje nekaj dobrih predavanj, nastop gorenjskega kvinteta in ureditev — zaenkrat še skromne — knjižnice in čitalnice. Vendar bi bili ti uspehi lahko še večji.
Lokev je največja vas v divaški občini, saj ima nad tisoč prebivalcev. Številna mladinska organizacija, med katero je nad petdeset dijakov, bi lahko še bolj oja-čila posamezne društvene sekcije. Zato ni slučajen predlog, da bi organizirali 30—40 članski mladinski pevski zbor, ki bi lahko bil ponos Lokve. Tudi ostale organizacije, vključno kmetijska zadruga, bi morale nuditi društvu vso pomoč.
'-r
DRIJGO LETO VODOVOD
2e letos bomo v Novokračinah pričeli s pripravljalnimi deli za popravilo vodovoda. Do konca leta bomo izkopali jarke in opravili temeljna dela za polaganje vodovodnih cevi, ki nam jih je pre-skrbel občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici. Z denarnimi prispevki občine in v prvi vrsti s prostovoljnim delom bomo v Novokračinah že prihodnje leto imeli dovolj zdrave pitne vode, kar bo velikega pomena za naše zdravje in za nadaljnji gospodarski razvoj vasi.	•	Š-n
Sveti Anton ali Pridvor?
Vaščani imajo dokaj težav zaradi slabih prometnih zvez s sosednjimi kraji. Cesta, ki vodi v Ilirsko Bistrico, je ob slabem vremenu skoraj neuporabna. V jesenskem in zimskem času zavirata blato in sneg redni odvoz drv in sadja. Vaščani upajo, da jim bo uspelo dobiti za popravilo ceste in drugih poti najnujnejša denarna sredstva. Pripravljeni pa so seveda tudi sodelovati s prostovoljnim delom. Treba bo le, da se lotijo ureditve njihovih prometnih zvez z večjo vztrajnostjo in agilnostjo.
Morda se bo komu zdelo čudno, od kod se oglašamo, Minilo je že nekaj mesecev, odkar smo predlagali občinskemu ljudskemu odboru v Kopru, da bi naša vas Sv. Anton nad Koprom dobila lepo slovensko ime Pridvor. Nad vasjo je hrib in tudi nekaj domačij, ki jim pravimo Dvori. Če torej pristavimo predlog »pri«, bi pomenilo, da smo v bližini Dvorov. Uradno se naša vas še ne imenuje Pridvor, vendar se nam zdi čudno, da občinski ljudski odbor še ni razpravljal o tem našem predlogu.
No, in pri nas smo imeli pretekli teden prvo živinorejsko razstavo, ki je dosegla lep uspeh. Kmetovalci in živinorejci so razstavili okrog 60 glav goveje živine sivorjave pasme. Za najboljšo vzrejo so lastniki prejeli skupno
62.500 dinarjev nagrad, ki jih je dala na razpolago tukajšnja kmetijska zadruga. Predvidevamo, da bomo prihodnje leto priredili več podobnih razstav, saj nam je ta dala pobudo/da bi sčasoma organizirali v naši vasi redne živinske sejme,
Opomba uredništva: Pozanimali smo se pri ObLO Koper v omenjeni zadevi in dobili odgovor, da je res prišel predlog za spremembo imena vasi Sveti Anton v Pridvor, da pa je bil ta predlog zavrnjen z utemeljitvijo, da mora prej o njem razpravljati in ga sprejeti vaški zbor volivcev. Šele sklep zbora volivcev bo nato obravnaval pristojni svet pri ObLO Koper in ga nato dal v potrditev seji odbornikov.

H
DRUGA LETOŠNJA PREMIERA GLEDALIŠČA SLOVENSKEGA. PRIMORJA
Kot drugo premicro v letošnji sezoni je uprizorilo Gledališče Slovenskega Primorja igro francoskega pisatelja Alfreda Gehrija »Šesto nadstropje«. Uprizoritev je režiral in izdelal zanjo sceno Srečko Tič.
Celo galerijo svojevrstnih značajev srečamo v tej hotelski raaiv-sardi šestega nadstropja. Življenje in hotenje vseh teh ljudi v pariškem predmestju pa se vrti okoli osrednje točke: ljubezni. Toda ljubezni je več vrst in iz tega se rodijo zapletljaji in dogodki, veselje in žalost ljudi v šestem nadstropju. Ubogo pohabljeno dekletce ljubi lahkoživega lepotca, reven delavec pa pohabljeno dekle. In tu je še skrivnostna ženska, ki ljubi preteklost in uživa sedanjost in človek, ki ljubi ljubimkanje brez odgovornosti, slikar, ki ljubi svoje slike in njegova žena ter njena prijateljica, ki ljubita opravljanje in lepe obleke. Končno še mlada tipkarica, ki ljubi veselo življenje in njeni ljubimci, ki ljubijo šport. Zastopnika starejše generacije sta hišna lastnica, ki ljubi svojo najemnino in oče uboge pohabljene deklice, ki tako zelo ljubi pisateljevanje. da ne vidi življenja okoli sebe: Skratka — košček pisanega in zapletenega življenja, za katerega prav gotovo velja trditev, ki jo je zapisal nekdo, da je življenje mnogo prekratko, da bi ne bilo lepo in mnogo prelepo, da bi ne čutili, kako je kratko in minljivo.
Ves ta pisan svet zaljubljencev in sovražnikov, sleparjev, šarlatanov in fantastov, se prepleta na razgibani in dobro izkoriščeni sceni šestega nadstropja. Tu je imel Srečko Tič prav gotovo srečno roko. Manj bi to lahko trdili ¡ta režijski koncept, k: ni ustvaril višinskega vzdušja šestega, nadstropja, tega enkratnega pojma bo_rbe in težav malega človeka, ki bi v ekonomskem in kulturnem svetu bil rad osebnost, a ga veže skupna nesreča: beda. Od tu tudi njegove intrige in neznačajnost, toda tudi nesebična požrtvovalnost in razumevanje, predvsem pa prvobitni občutek človečanske skupnosti. Režiserjevo spreminjanje in krajšanje teksta delu ni bilo vselej v prid, razen tega so motili tudi nekateri tehnični spodrsljaji, 11. pr. mož hišne lastnice je stanoval med temi »brezdomci« v šestem nadstropju. lastnica pa v spodnjih nadstropjih med »boljšimi ljudmi«, kjer so prava stanovanja. Plesni vložek tudi ni bil povsem v skladu s časovno opredelitvijo igre, predvsem pa ne nekateri kostumi, ki so segali v današnji čas. Varčevanje na račun pomankljivega gledališkega fundusa se pač ne obnese.
Med najbolj uspelimi liki uprizoritve gre omeniti Filipino Jerma-novo in Romano Lcmutovo. Posebno Jcrmanova je prijetno presenetila z uspelo kreacijo pohabljene in plahe deklice, ki si, zaprta med štirimi stenami majhnega stanovanja, pač ni mogla nabrati življenjskih izkušenj. Za Romano Lemu-tovo velja to, kar v glavnem za ves koprski ansambel: nenehna umetniška rast, vidna od predstave do predstave.
Svoj prvi nastop na koprskem odru je ime! v »Šestem nadstropju« novoangažiran član GSP Marjan Lombar. To je vloga, Iti ji je vdihnil avtor najbolj intimno čustvo, iskrico osebnega spomina, Lombar je prišel iz Šentjakobskega gledališča v Ljubljani in je s svojo vlogo v tej uprizoritvi dokazal, da je imela naša uprava pri njegovem angažmaju srečno roko. V vlogi hišne lastnice se nam je predstavila prav tako novoangažirana igralka Ančka Grgurevičeva, prav tako dosedanja članica Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. Začetni negotovosti v prvem dejanju je bilo morda vzrok pomanjkljivo znanje teksta, vsekakor pa je pozneje »steklo« bolje, tako cla smo
zaslutili, da nam bo ustvarila Grgurevičeva še uspelejše like.
Med »večje« vloge lahko še štejemo dobro upodobitev futurislič-nega slikarja, ki ga je igral .Janez Klasinc in »klasično« podobo predmestne tipkariee Brede Urbičeve. Nekoliko manj prepričljivo je zaigrala Ančka Tičeva. Boječega ljubimca, sicer pa odločnega človeka, je dobro zaigral Karlo Marsel. Vloge ljubimcev sta imela Tcne Albreht in Marga Fiičeva, ki sta izpričala svoje igralske kvalitete. V manjših vlogah so nastopili še Tone Potušek, Marjan Bačko, Fra-njo Stibilj, Igor Pelan, Jože Zalar, Lojze Usenik in Tiberij Lemut.
Primerno glasbo je izbral Zdravilo Gašperlin, kostume pa Zora Ličen.	Z. L.
Alfred Gchri »Šesto nadstropje« uprizoritev Gledališča Slovenskega
Primorja v Kopru
Potreba po rednem koncertnem življenju postaja v Kopru vedno bolj pereča. Razumljivo je, da se je bilo treba prejšnja leta marsičemu odpovedati, saj smo kulturno življenje šele postavljali na noge. Danes pa, ko imamo že stalno gledališče, je treba misliti tudi na glasbeno plat umetniškega izživljanja.
Šolski odbor Glasbene šole v Kopru je na svojih sejah večkrat razpravljal o koncertnem življenju in njegovem vzgojnem in družbenem pomenu, saj je ta problem tesno povezan z napredkom glasbenega šolstva. O teh vprašanjih je odbor sklenil spregovoriti na roditeljskem sestanku, ki je bil 7. novembra sklican na Glasbeni šoli.
V izčrpnem referatu je predsednik šolskega odbora Ivan Silič obrazložil potrebo po rednih, kvalitetnih glasbenih prireditvah ter v ta namen predlagal ustanovitev »Društva prijateljev glasbe-;. Taka društva delujejo danes že po vseh večjih krajih naše države, saj so se izkazala kot izvrstne organizacije, ki vedno bolj dvigajo zanimanje za glasbo, obenem pa vzgajajo estetski okus, kar je važno posebno pri mladini.
Prvi namen »Društva prijateljev glasbe« je prirejanje koncertnih večerov. To bi bilo mogoče organizirati na ta način, da bi društvo med svojimi člani razpisalo letni abonma za določeno število koncertov. s čemer bi bili tudi delno kriti stroški za prve tri ali štiri koncerte. Za nadaljnje prireditve bi seveda morale priskočiti na pomoč prosvetne oblasti in organizacije, ki bodo pa to prav rade storile, če bo zanimanje vsaj tolikšno, kakor kaže do sedaj. Po dogovoru s Koncertno poslovalnico
Občni zbori Svobod in prosvetnih društev
Scena iz Gehrijeve igre »Šesto nadstropje«
PIVKA
Iz poročila tajnika na občnem zboru pivške Svobode je bilo razvidno, da imajo 126 članov in štiri odseke: pevski, dramski, godbo in knjižnico.
Graje vredna je nezainteresira-nost članov pevske sekcije, zato je tudi njihovo delo zastalo. Slaba stran je tudi to, da niso znali pritegniti v svoje vrste mladine.
Dramska skupina je v pretekli sezoni uprizorila le eno igro (»Dnevi sreče«). Svojo pasivnost opravičujejo člani s tem, da nimajo primernih prostorov ne igralcev niti režiserja.
Prav gotovo je bila med vsemi še najbolj delavna godba, ki je imela v pretekli sezoni kar 85 vaj in 17 raznih nastopov. Težave so bile v tem, da je več članov izstopilo in jih je bilo treba na hitro nadomestiti z novimi. Zato je nekdo na občnem zboru pripomnil, da je pivška godba pravzaprav šola.
Knjižnica v Pivki ima 3828 knjig. V letošnjem letu so bile že vse knjige izposojene.
Udeleženci občnega zbora so sklenili, da bodo s pomočjo sindikalnih organizacij pritegnili letos v Svobodo čim več članov, zlasti delavcev in mladine. Ustanoviti nameravajo tudi izobraževalno sekcijo, ki naj bi nadomestila dosedanjo Ljudsko univerzo. Dramska sekcija naj bi uprizorila dve deli, na gostovanje pa bodo povabili tudi sosedne dobre amaterske skupine in nekatera gledališča.Godba ¡11 pevci so obljubili vsak po en koncert. Za člane društva bodo še organizirali dva izleta.	.1. Š.
TOMAJ
V Tomaju imajo MKUD »Srečko Kosovel«, ki je štel v lanskem letu 120 članov, v letošnjem pa samo 63. Na občnem zboru, ki so ga imeli pretekli mesec, so podali obračun dela za šolsko lelo 1955/56.
Člani društva so se aktivno uclej-
stvovali v več skupinah, in sicer: dramski, recitatorski, folklorni, pevski, telovadni, tamburaški, fotografski in modelarski. Skupine so nastopale posamezno in skupno na raznih proslavah, kot so 29. november, Novo leto in zaključek šolskega leta. Delo v sekcijah so vodili profesorji.
Novi odbor je obljubil, da se bo resno zavzel za nadaljnje delo, da bi to edino mladinsko društvo na sežanskem še bolj zaživelo. Želeti je, da bi se včlanilo v društvo čim več mladine.
ŠTJAK
Iz kratkega poročila upravnega odbora KUD »Višava« v Štjaku je razvidno, cla sta delali pravzaprav dve sekciji: dramska skupina in knjižnica.
Knjižnica razpolaga s 240 knjigami in ima okrog 60 bralcev. Primanjkuje strokovnih in sodobnih knjig.
Dramska skupina je gostova'a z dramo Johna Knitla »Via mala« na Gočah pri Vipavi, gostovanje v Hruševju pri Postojni pa je odpadlo, ker niso dobili prevoznega sredstva. V letošnjem letu nameravajo člani dramske skupine na-študirati Kranjčevo »Pot do zločina«.
Razen tega pripravljajo letos proslavo 55, obletnice ustanovitve svojega prosvetnega društva. Uprizorili bodo igro »Ne vdajmo se«. Obnoviti nameravajo tudi pevski zbor. Veliko zanimanja ,ie za kmetijska predavanja in za film.
PLISKOVICA
Na letnem občnem zboru IZUD »Sloga« v Pliskovici so ugotovili, da je bilo društvo v preteklem letu tako nedelavno, kot še nikdar doslej. Vse delo je obseženo v tem, da so začeli študirati igro »Deseti brat«, toda do uprizoritve ni prišlo.
Prav za dramatiko pa je v Pliskovici veliko zanimanje in tudi
režiserja imajo. Zato so sklenili, da ta veja kulturno-prosvetnega udejstvovanja mora zaživeti.
Razprava udeležencev občnega zbora je potekala v vzdušju, da pri pristojnem organu v Sežani ne najdejo dovolj razumevanja za svoje težnje in da je vas Pliskovica zapostavljena.
DUTOVLJE
Bilanco bolj živahnega udejstvovanja je podalo na občnem zboru prosvetno društvo »Venček« v du-t o vi j ah.
Iz poročila predsednika tov. Josipa Tavčarja je bilo razvidno, da je v Dutovljah uspešno delovalo več sekcij prosvetnega društva. Mešani pevski zbor je pridno vadil, tako da je lahko sodeloval pri vseh proslavah na domačem odru. Manj je nastopil moški zbor. Letos so osnovali še kvintet. Dramska skupina je pripravljala ljudsko igro »Miklova Zala«, toda zaradi objektivnih težav ni prišlo do uprizoritve.
Lepo dela društvena knjižnica, ki se obogati vsako leto s številnimi novimi knjigami. Prav posebno pa je treba pohvaliti njeno sodelovanje s sežansko Ljudsko knjižnico.
Prosvetno društvo »Venček« ima precej inventarja in odrskih potrebščin, s čimer so pomagali raznim kulturnim skupinam, ki so prišle k njim na gostovanje.
ŠTANJEL
Kot najbolj nujno vprašanje, ki ga je treba urediti še do 29. novembra, je ureditev knjižnice, dvorane in kina. To je bilo mnenje udeležencev občnega zbora prosvetnega društva v Štanjelu. Predlagali so tudi, da bi ustanovili dramsko, šahovsko in pevsko sekcijo,
V novi odbor društva so vključili člane iz Štanjela, Kobdilja, Hruševice, Čipnov in Lisjakov, Društvo šteje 118 članov.
v Ljubljani lahko pričakujemo, da nam bo ta ustanova pošiljala najkvalitetnejše domače in tuje soliste ter manjše ansamble za razmeroma zelo nizek honorar. Koncertno dvorano daje na razpolago Glasbena šola v Kopru, tako da bodo stroški prav majhni ali pa jih sploh ne bo.
Druga naloga »Društva prijateljev glasbe« je pritegnitev mladine. Organizirati je potrebno široko mrežo članstva zlasti med dijaki, ki jih je v Kopru precej. Za mladino bi bile posebne glesbene prireditve — koncerti in predavanja — v poznih popoldanskih urah. Na ta način bo društvo poslušalcem izostrilo čut za umetniško dojemanje in dvignilo zanimanje za resno glasbo pri mladini.
Predlog tov. Siliča je bil na roditeljskem sestanku sprejet z razumljivim odobravanjem, nakar je bil izvoljen iniciativni odbor za ustanovitev društva.
V. L.
Dne 10. t. m. je bila na ljubljanski univerzi letna skupščina Kluba primorskih študentov. Udeležba je bila polnoštevilna. Prisotna sta bila - tudi tov. Remškar in Nakrst.
V	poročilu o delu v preteklem šolskem letu je bilo navedeno kot najbolj uspešno organiziranje smučarskega tečaja na Livku, akademski ples in literarno-glas-beni večer v Novi Gorici.
Študentje so izrazili željo, da bi začeli ponovno izdajati »Naš glas«. Tudi tov. Tine Remškar se je strinjal s tem predlogom. Študentje so razpravljali tudi o potrebi po ožji povezavi med študenti in mladino, o vprašanjih štipendiranja, organiziranja raznih prireditev itd. Med sprejetimi ukrepi je potrebno omeniti načrt o organiziranju gostovanja dramske skupine po Primorski, ponovnega izdajanja »Našega glasu« in povezave z mladino. Za predsednika so izvollili Svita Vižintina.
Pri tem pa ne smem pozabiti tudi skupščine pevskega zbora primorskih študentov »Vinko Vo-dopivec«. Zbor je bil tudi v preteklem letu zelo delaven, saj je naštudiral kar 51 pesmi v raznih jezikih in narečjih in izvedel 14 koncertov, mecl katere spada tudi uspešen nastop v ljubljanski Filharmoniji.
Na svoji letni skupščini so sprejeli pravilnik, ki bo vezal študen-te-pevce na največjo odgovornost, disciplino in resnost pri vajah in delu v pevskem zboru. Letos za praznik 29. november bo šel zbor pet v Postojno, Ilirsko Bistrico, Pivko, Košano, Hruševje; pozneje pa še v druge kraje po Primorski. Predvidevajo tudi ponovno gostovanje v inozemstvu.
V	razpravi so poudarjali pereča vprašanja, ki tarejo pevski zbor. Najvažnejša sta dva problema: prostori in finančno vprašanje.
Za predsednika novega odbora je bil izvoljen Birsa Ivan, za tajnika pa Dujurovič Rudi. Poslednji je eden izmed najbolj delovnih in vztrajnih članov zbora primorskih študentov.
(HA)
NOUKLOV NAGRAJENEC JU AN RAIVIAN JIMENEZ
Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost je dobil španski pesnik Juan Raman Jimenez, ki živi kot emigrant v Ameriki. V svoji obrazložitvi je komisija za podelitev nagrad izjavila, da je nagradila Jimeneza za njegove lirske španske pesmi in da je njegovo delo treba ocenjevati kot izrazit primer izredne duhovno višine in umetniške čistote. Na splošno gledajo v Jimenezu največjega predstavnika pesništva Iberijskega polotoka med obema vojnama. Jimenez je oster nasprotnik Franco-vega režima in je zato emlgriral v Ameriko, Priznanje za svoje delo je doživel precej pozno, na pragu 70, leta svojega življenja. Nobelovo nagrado so mu izročili v vvashlngtonu, daleč od rodne Andaluzije.
N
A
S
Z
G
J
N I
was i
_
i
I
Zveza prijateljev mladine Slovenije je izdala pred kratkim v svoji knjižnici drobno brošuro izredno zanimive In aktualne vsebine DRUŽINA IN SOCIALIZEM. V knjižici so dopolnjena in redigirana predavanja tovarišice Vide Tomšičeve aktivu Zveze komunistov beograjske univerze. Objavljen članek je eno izmed poglavij omenjene brošure. V naslednjih številkah b0mo objavili še nekaj odlomkov.
V našem javnem življenju, pa tudi v tisku, v dovtipih in na nekaterih prireditvah ni morda nikjer toliko
namigavanja glede zakonske zveze in družinskih odnosov, odnosov med možem in ženo, lcakor ga je na povsem stare odnose, ko je v vsakem oziru podrejena ženska našla svoje mesto v družbi šele z omožitvijo. Pri tem ljubezen vsekakor ni imela glavne vloge in tako je nastala zakonska zveza samo z zunanje strani, znotraj pa je
Zimski ali jesenski plašč
bila za oba zakonca pekel. Toda vzdrževala se je zaradi javnosti, ker je bila v tem krepost, od tega pa nista trpela samo oba zakonca, marveč tudi otroci. Nekateri mislijo, da je še zdaj tako in da bo tako tudi ostalo. To so v glavnem preživeli nazori v glavah ljudi, formirani v minulosti. Zato sem bila vesela tega srečanja z mladino, ki zdaj ne le stopa na svoja mesta v nadaljnji izgradnji socialistične družbe, marveč ustvarja tudi svoje zakonske in družinske odnose v novih pogojih. Socialistična mladina mora, če hoče biti resnično svobodna, priznati enakopravnost slehernemu človeku, to pa pomeni predvsem ženski, da upostavi svoje ljubezenske, zakonske in družinske odnose na docela novih, naprednih glediščih. V naši življenjski praksi moramo zavreči vrednotenje ljudi po premoženjskem stanju, po položaju, zvezah in podobno, kar je prihajalo nekoč v poštev pri sklepanju zakonskih zvez. Materialna podlaga družine je podana v možnosti dela za družbo in zaslužka po delu ter v družbenem zavarovanju, ki ga socialistična druž-
KARAMELNO MLEKO
2 in pol litra mleka, 20 dkg sladkorja.
Sladkor denemo v prazna kožico in ga postavimo na štedilnik, Ko sladkor lepo porjavi, ga zalijemo najprej s prav majhno količino vode, nato pa prilije-mo še mleko in prevrerno, da sc siadkor (karamel) razkuha. Karameino mleko serviramo lahko toplo ali mrzlo.
MLEKO S SADNIM SOKOM
2 in pol litra mleka, 1 in pol d! malinovca, robidovca, borov-ničevca itd. ali ista količina kakršnegakoli naravnega sadnega soka. Pri naravnem soku dodamo mleku še 10 do 12 dkg sladkorja.
Sadni sok razžvrkljamo v že kuhanem mleku. Serviramo toplega ali mrzlega.
ba čedalje bolj razvija. Res, naša materialna podlaga še ne more nuditi polne možnosti za takšne odnose — tu mislim predvsem na ovire, ki onemogočajo ženski zaposlitev in podobno. V takšnih pogojih imajo zastareli nazori plodna tla, dolžnost mladine pa je, da se tudi v takšnih primerih hori za napredna socialistična gledišča. Zato je važno poznati tako zgodovino, kakor tudi perspektivo družbenega razvoja tudi na tem področju. Spoznanje, da ni moč obrniti kolesa zgodovine nazaj in na primer izločiti žensko iz družbene proizvodnje, vse to je zelo važno za prakso v našem vsakdanjem življenju. Mi smo v naših zakonih odpravili vse tisto, kar spominja na staro neenakopravnost ženske. V ustavi in v drugih zakonih smo skušali povsod upostaviti popolno enakopravnost ženske bodi v gospodarskem, družbenem ali političnem oziru. V tej zvezi je zlasti važna tudi naša družinska zakonodaja. Toda morda najbolj na tem pod-dročju ostanejo mnogi naši zelo napredni zakoni precej časa programat-ske izjave, če ne najdejo nosilcev, ljudi, ki bodo v svoji življenjski praksi uresničevali idejo teh zakonov.
Navajam primer, ki ni značilen, pač pa zelo poučen, kako lahko pojmujemo napredne zakone celo kot omejitev svobode. Ce se spominjate, so bili v nekaterih republikah pred leti uveljavljeni zakoni o prepovedi nošenja feredže. Mlade ženske so to osvoboditev z veseljem sprejele. So pa tudi starejše, ki smo jih s tem zaprli v hiše, kajti brez pajčolana ne smejo stopiti iz ceste: možje in bratje jim tega ne dovolijo, pa tudi same nočejo. Isto se dogaja z nekaterimi zakoni na področju družinskih odnosov. Imamo nekatere pojave, ki veljajo za negativne, ki pa bi jih morali analizirati nekoliko globlje in osvetliti še z nekaterih strani, pa bi videli, da gre tu morda tudi za nekatere pozitivne družbene spremembe, čeprav so videti oziroma, če so v posameznih primerih tudi bili ne-
gativni. Na primer ločitve zakonov. Stoječ na čelu, da mora zakonska zveza stvarno sloneti na sporazumevanju, na resnični ljubezni, na medsebojnem spoštovanju zakoncev, smo uzakonili možnost ločitve zakonske zveze, ki je kot takšna prenehala, in to je pozitivno. Po vojni in nekaj let pozneje smo vsekakor imeli preccj ločitev zakonov. Čeprav pri nas često mnogo pišemo in pretiravamo v zvezi s številom ločenih zakonov, drži, da glede na povprečje v drugih deželah pri nas nimamo prevelikega števila ločenih zakonov. Vsekakor sc ločitev ne veselimo. Ne smemo pa tudi gledati na ločitev zakona kot na strašen pojav. Ločitev zakona je pravzaprav deklaracija, da sc tisto, kar je mrtvo, tudi formalno razveže, Pri tem pa zadevamo na zelo težaven položaj ločene žene, ki je sklenila zakonsko, zvezo na podlagi starega družbenega pojmovanja svojega položaja, ko je našla v zakonu, v
družini, ne samo svoj družbeni položaj, marveč tudi svojo materialno preskrbo. Naši zakoni dopuščajo ločitev, nekatere žene pa zahtevajo, naj bi jo prepovedali. Nekatere žene spravi ločitev v težaven položaj. Prek socialnih organov in socialne zaščite moramo poskrbeti za individualno pomoč tem ženam, zlasti pa za otroke iz ločenih zakonov. Na drugi strani pa ne smemo pozabljati, da je razveza takšnih zakonskih zvez boljša za same žene, pa tudi za otroke. Pri ločitvah zakonov že imamo pojave, da žene same vlože tožbo za lofiilev zakona. Ta pojav, vsekakor omejen, Imamo tudi na vasi. Gre predvsem za gospodarsko samostojne žene, ki ne iščejo in ne dopuščajo grdega ravnanja s seboj. Ta pojav dokazuje, da se žena polagoma osvobaja podrejenosti in začenja verjeti, da se lahko v naši družbi preskrbi z delom, ne pa samo z možitvijo. (Nadaljevanje prihodnjič)
Obleka z gubami, primerna za vitke postave
Društvo prijateljev mladine v Izoli
£57 ffl	¿27
Večmesečno vztrajno prizadevanje Društva prijateljev mladine v Izoli je obrodilo lepe uspehe, ki so lahko za vzgled vsem, ki jim je pri srcu razvoj našega naraščaja. Nedeljski sestanek na osnovni šoli je pokazal, da bo društvu uspelo odtegniti slabemu vplivu ceste .in ulice pretežni del gimnazijske in osnovnošolske mladine. To je prav ¡gotovo eno najhvaležnejših del, saj gre za oblikovanje človeka, za vcepljanje spoštovanja in ljubezni do dela.
Razni krožki (stroj no-tehnični, modelarski, taborniški, radio-ama-terski, šahovski, gasilski, strelski, pevski, dramatski, ženska ročna dela) bodo prav gotovo vzbudili' zanimanje otrok. Vodstvo krožkov je prevzelo učiteljstvo in najaktivnejši delavci iz tovarn. V petih krožkih bodo začeli z delom že ta teden, v proslavo Pionirskega dne pa bodo organizirali razstavo iz-
delkov. Organizirali bodo lutkovno gledališče, dečki bodo izdelali lutke, deklice pa oblekce.
Odziv med učenci III. in IV, razreda osnovne šole ter dijaki nižje gimnazije je zelo velik, čeprav so mnogi že sedaj aktivni člani telovadnega društva Partizan in redni obiskovalci glasbene šole. Dokaz, da se usmerjanja v poklice vesele tudi starši, je dejstvo, da so na roditeljskih sestankih želeli, da bi v te krožke sprejemali tudi učence prvega in drugega razreda osnovne šole.
»Mamica, mamica, tovarišica je rekla, da bomo dobili čepico in rutko in značko in izkaznico in petem bomo pionirji in na čepici bo rdeča zvezda in ruta bo tudi rdeča,« tako je ves zasopel pripovedoval, ali bolje — kričal abece-darček Igor, ko je prišel pred nekaj dnevi iz šole domov.
»Čakaj no, in počasi povej; kdo te pa razume,« ga je mirila mamica, ki iz te poplave besed res ni mogla razumeti, kaj se je pravzaprav zgodilo, da je njen fantek tako vznemirjen. In Igor je takoj začel znova:
»No, tovarišica je rekla ..,« in je vse še enkrat ponovil, kot bi ponavljal na pamet naučeno pesmico o čepici in ruti in rdeči zvezdi. Ves je žarel, oči so se mu svetile od navdušenega pričakovanja. Seie počasi je mamica razumela, kaj ji hoče Igor povedati:
»Ze razumem, že, ampak kdaj bo to, tega mi pa nisi povedal, a je važno, da se bomo pripravili na tvoj sprejem,« je hotela vedeti mamica. Zdaj pa je prišel Igor v zadrego — pozabil je, ko pa je bila vsa njegova pozornost namenjena predvsem čepici z rdečo zvezdo. Zamišljeno je gubal čeio in se skušal spomniti; kajti nejasno se mu je le dozdevalo, da je tudi o tem tovarišica nekaj povedala.
Nenadoma se je nečesa spomnil: »Mamica, kdaj pa je rojstni dan naše Jugoslavije?« Mamica se je delala začudeno; »Rojstni dan? Čigav rojstni dan?« Igor je bil že nestrpen: »No, naše republike, domovine, Jugoslavije!«
Bolj natančno pa res ne zna povedati ubogi Igor. Toda mamica ga že razume:
»A, takrat boste postali pionirji, to bo 29. novembra, kajne?«
Zdaj se tudi Igor spomni, da je slišal v šoli ta datum in že steče po koledar, da bi mu mamica pokazala, kateri dan bo to in kolikokrat bo še treba iti spat. Brž sta z mamico narisala v koledar veliko rdečo zvezdo na 29. november, tako bo zdaj Igor mogel sam šteti dneve in tešiti svojo nestrpnost.
Igorjeva mamica je pametna žena; dobro razume svojega sinčka in ve, da mora tudi sama prispevati, da bo ta dan res lep in bo ostal Igorju za vse življenje v spominu.
Zdaj vsak dan, ko pride Igor iz šele, najprej prerešetava novice v zvezi s sprejemom med pionirje in Igor pove vsak dan kaj novega. Zdaj že dobro ve, kakšen mora biti Titov pionir in skuša biti kar ganljivo priden: . mamici prinaša drva, briše posodo, varuje sestrico — sama dela, nad katerimi je doslej vedno vihal nosek in mu niso nič kaj dišala.
Zato pa tudi mamica premišljuje, kako bi Igorju napravila čim več veselja. Včeraj sta sklenila, da mu bo mamica kupila lepo novo belo srajco, da se bo od nje rdeča ruta čim lepše odražala. Danes pa je ukrojila Igorju iz svojega starega krila modre hlače. Tako bo res pi-avi pionir. Igor od navdušenja kar poskakuje. Po cele ure sedi ob mamici, ki šiva, in se pogovarjata: kakšen je pravi pionir, kako bo ob sprejemu in kaj je novega izvedel. Mamica pa tudi pripoveduje sinčku o junaških dejanjih takih dečkov med našo borbo, takrat, ko so po naši zemlji teptali fašistični škornji. Igor posluša, sama ušesa so ga in široko odprte radovedne oči. Neprestano prekinja mamico z vprašanji, še
Veliko razumevanja do mladine je pokazala Mehanotehnika, ki je darovala veliko igrač in obljubila drugo pomoč. Tudi občinski ljudski odbor je z nakazilom lepih prostorov napravil Društvu prijateljev mladine veliko uslugo, saj bo mladina našla v njih svoj drugi dom.
Da .bi odtegnili mladino vplivu nevzgojnih filmov, ki jih ne manjka na naših platnih, bo društvo organiziralo dobre dopoldanske predstave in nastope mladinskega dramskega krožka. Razen tega bo dalo društvo otrokom še eno igrišče, da bi se najmlajšim ne bilo treba potepati po cestah.
Dosedanji uspehi so razveseljivi, posebno če upoštevamo, da smo ie prevečkrat skrbeli za mladino samo z besedami, v bodoče pa bodo veliki načrti rodili gotovo še večje uspehe v zadovoljstvo staršev, veselje mladine in korist skupnosti.
-ik
I
večkrat pa z zagotovili, da bo on tudi tak, da bo on junak-pionir .. .
Razen tega pa pripravalja mamica Igorju še presenečenje za dan sprejema, ki ga dečko prav nič ne pričakuje. Družinski praznik bo to in mamica bo skuhala za kosilo štruklje z rozinami, ki so Igorjeva najljubša jed, na mizi bo ta dan praznični beli prt in vaza s cvetlicami. Prav danes pa je kupila v knjigarni lepo knjižico, ki mu jo bo podarila za spomin na dan, ko bo postal pionir.
Skoraj bi težko povedali, kdo je nestrpnejši: Igor ali mamica, kajti obema je že zdaj nekam praznično pri srcu in se veselita vsak po svoje.
*
Tako se pripravljata mali Igor in njegova mamica na pionirski praznik, ki bo tudi letos ob Dnevu republike, ko bodo mali cicibančki sprejeti kot vsako leto v pionirsko organizacijo. Prav bi bilo, če bi vse mamice posnemale Igorjevo mamo in Društvom prijateljev mladine in Pionirskim starešinskim svetom pomagale na ta način, da bi otrokom za ta dan pripravile tudi v krogu družine prisrčno praznovanje. Tu res ni treba velikih izdatkov, saj so otroci tako brž zadovoljni, le malo iznadljivosti in dobre volje, pa bodo vsi olroci preživeli ta dan tako lepo kot mali Igor.	Narda Zadnek
Jezikovni tečaji Ljudske univerze v Kopru
Ljudska univerza v Kopru je tudi letos organizirala jezikovne tečaje in s tem nadaljuje svoje delo na tem področju, ki ga je začela že lansko leto. Tečaji so v prostorih slovenske gimnazije v Kopru in tam se tudi sprejemajo prijave za vpis v jezikovne tečaje. Vpisnina za vsak tečaj znaša 50 din, učnina pa je 200 din mesečno.
Vsi oni, ki se zanimajo za tuje jezike, naj se takoj prijavijo v gimnaziji, ker so nekateri tečaji že pričeli s poukom.
Razpored tečajev je:
Tečaj angleškega jezika:
Za začetnike: ob ponedeljkih in
četrtkih od 18.30 — 19.30 Za naprednejše: ob torkih in petkih od 13.00 — 19.00.
Tečaj francoskega jezika:
Za začetnike: ob sredah in petkih
od 18.30 — 19.30. Za naprednejše: ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 — 19.30.
Tečaj nemškega jezika:
Za začetnike: ob torkih in petkih
od 18.30 — 19.30 Za naprednejše: ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 — 18.30.
Posebno opozarjamo na te jezikovne tečaje vse tiste, ki so zaposleni v gostinstvu, pri raznih turističnih ustanovah in organizacijah, v gospodarstvu in v trgovini, kajti le-tam je znanje enega ali dveh tujih jezikov pri njihovem strokovnem poklicnem delu nujna potreba.
Ce bi se prijavilo dovoljno število interesentov za italijanski jezik, bi se otvorll tečaj tudi za ta jezik.
Odbor Ljudske univerze v Kopru

JADRANJE
Jadralna komisija Brodarske zveze Slovenije, ki ima svoj sedež a- Kopru, je pripravila obsežen načrt za razvoj te najmlajše športne panoge v Sloveniji in za vsklajevanjc dela klubov od Brestcrniškega jezera do piranskih solin. Iz njihovih načrtov in predlogov vam bomo nanizali nekaj glavnih misli.
Med najbolj perečimi vprašanji razvoja jadralnega športa v Sloveniji je zgraditev centralnega Brodarskega doma v Kopru. Ta dom bi bil last vseh slovenskih jadralcev in veslačev, zgradili pa bi ga ob podpori vse republike. Ta ideja že precej časa tli na papirju, ki so ga leta orumenela, za realizacijo pa še vedno ni nobenih stvarnih prijemov. V okviru Jadralne komisije bi morali brž ko mogoče osnovati posebno komisijo, ki bi se bavila s tem vprašanjem, stopila v stik z gradbenim odborom in se zanimala tudi glede zbiranja sredstev.
Letos je Jadralna komisija registrirala plovne objekte, verificirala tekmovalce in si preskrbela ustrezne prostore za clelo. To delo ji je sicer povzročalo precej težav, kljub temu pa ga je uspešno opravila.
Vse jadralne prireditve so letos zelo skrbno pripravili in izvedli. Največja prireditev je bila v koprskem zalivu (»Koprska regata«). Ta prireditev bo odslej vsako leto in jo .bodo vnesli tudi v mednarodni koledar. Uspelo je tudi republiško prvenstvo O-jol na Brester-nici pri Mariboru, republiško prvenstvo. jadrnic SNIPE v Izoli in razne regate. Treba pa je pripomniti, da zaradi sporov še ni znan republiški prvak v tekmovanju jadrnic SNIPE in da bo morala komisija to vprašanje čimprej rešiti.
V aprilu so prijavili pri Mednarodni jadralni zvezi (SCIRA) prvo slovensko floto jadrnic SNIPE. V njej so zastopani jadralni klubi iz Kopra, Pirana, Izole in Ljubljane, šteje pa 6 jadrnic in 12 tekmovalcev. V kratkem bodo ustanovili tudi prvo slovensko floto STAR. medtem ko pripravljajo v Mariboru floto O-jol.
. Jadralna komisija je letos navezala več stikov tudi z inozemstvom (Italija, Avstrija, Švica). Vsekakor bo potrebno te stike v prihodnjem letu še poglobiti, predvsem zaradi izmenjave izkušenj.
Zelo zapleteno pa je vprašanje odnosov med slovensko in hrvatsko jadralno zvezo. Prišlo je namreč do raznih sporov, ki se v bodoče vsekakor ne bi smeli dogajati. Jadralna zveza Hrvatske je med drugim zelo pozno poslala Brodarski zvezi Slovenije razpis dižavnega prvenstva jadrnic tipa SNIPE, tako da do zadnjega ' trenutka niso vedeli, kje in kdaj bo to prvenstvo, glede evropskega prvenstva pa jih sploh niso obvestili, Največji spor pa ie nastal giede udeležbe na tekmovanju 17. distrikta v Zahodni Nemčiji, Slovenska STAR flota je morala namreč odstopiti mesto dalmatinski in splitski STAR floti, čeprav so denarna sredstva določili zanjo. Ta in tudi nekatera druga nerešena vprašanja mečejo precej čudno luč
m
S CESTE JE ZAVOZIL
V torek zvečer je na mokri cesti pri Pobegih zaneslo avtomobil Zadružne hranilnice iz Kopra, ki ga je upravljal voznik Josip Turlc. Človeških žrtev ni bilo, škode na avtomobilu pa je za 20,000 dinarjev.
Z AVTOM V OBCESTNO OGRAJO
Na ovinku pri Podgradu je trčil osebni avtomobil v obcestno ograjo. Nedeljko Sikič iz Reke je dobil telesne poškodbe, na avtomobilu pa ie okrog 400.000 dinarjev škode. Vzrok nezgode je bila neprevidnost pri vožnji, ker ni šofer upošteval cest.no-prometnega znaka.
VOZIL ,IE BREZ IZPITA
Brez opravljenega vozniškega izpita in v vinjenem stanju je upravljal motor na cesti Gračišče—Kubet Korando Štepančič iz Dekanov. Na ovinku je vozilo zdrknilo s ceste. Štepančič in sovozač Ermand Cah iz Kortin sta pri padcu dobila težje telesne poškodbe.
na naš jadralni šport. Prav bi bilo. da bi se zastopniki obeh republiških zvez brž ko mogoče pomenili o vseh spornih vprašanjih in da bi prihodnje leto spore zamenjalo iskreno sodelovanje.
NOGOMET KOPER—IZOLA 5:0
V nedeljo je bila v Kopru prijateljska nogometna tekma med domačim moštvom in članom ljub-ljanslto-primorske nogometne lige Izolo. Domačini so zmagali s presenetljivo visokim rezultatom 5:0 (4:0). Izola je gledalce močno razočarala, saj so glede na njene zadnje uspehe računali, da ima Koper le malo izgledov za uspeh. Res pa je tudi, da bo Koper, če bo nadaljeval s tako igro, kakor jo jc pokazal v nedeljo, še marsikomu prekrižal račune v Primorski nogometni podzvezi. Za Koper so dosegli gole Kavalič 3 ter Rožman in Turčinovič.
Tekma med Koprom in Izolo je veljala za pokal Dneva republike. Tekmovanje je organizirala Primorska nogometna podzveza. prijavila pa so se vsa primorska moštva in novo ustanovljena ekipa iz Mirna. Finalna tekma bo 29. novembra v Novi Gorici ali v Šempetru.
PLANINSTVO
PRIJATELJSKO SREČANJE NA MATAJURJU
Alpinistični klub iz Čedada je povabil planince iz Gornjega Posočja na proslavo zaključka letošnje planinske sezone. Povabilu sta se odzvali planinski društvi iz Kobarida in Bovca. Po kratki slovesnosti v Čedadu so se jugoslovanski in italijanski planinci napotili na vrh Matajurja. Med potjo jih je prebivalstvo beneških vasi pri-sično pozdravljalo in jih pogostilo z bulicami (pečenim kostanjem).
Med razgovori so italijanski alpinisti povabili naše planince in smučarje, naj bi se udeležili prvega smučarskega tekmovanja, ki ga nameravajo letos prirediti na italijanski strani Matajurja. Hkrati so izrazili željo, da bi letos izdelali skupen koledar zimsko-šport-nih prireditev na obmejnih smučiščih Matajurja.
NAMIZNI TENIS
Na Primorskem bodo v kratkem ustanovili namiznoteniško podzve-zo s sedežem v Kopru. Pobudo je dal novo ustanovljeni koprski nn-
miznoteniški klub. Upajmo, da bo imela na prihodnjem republiškem prvenstvu tudi Primorska svoje zastopnike.
SMUČANJE TEČAJ ZA SMUČARSKE SODNIKE
Okrajna zveza TVD Partizan v Novi Gorici bo v kratkem ^ organizirala tečaj za smučarske sodnike. To vprašanje je zelo pereče, saj je na Primorskem zdaj le 10 sodnikov, potrebovali pa bi jih najmanj 30. Pobudo Okrajne zveze TVD Partizan je treba vsekakor pozdraviti, saj se zimski športi na Primorskem iz leta v leto bolj uveljavljajo.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega nepozabnega, nadvse ljubljenega moža, očka, sina. brata, svaka in strica
IVANA GODNIČA - MINIJA
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki in-tragični izgubi ter vsem, ki so izrekli sožalje. Zlasti se zahvaljujemo delavcem in pomorščakom kakor tudi celotnemu kolektivu piranske remontne ladjedelnice in Splošne plovbe iz Pirana, vsem množičnim organizacijam iz Pirana in Portoroža, sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti od Pulja do Pirana in mu izkazali posebno čast ob mrliškem odru na sedežu Občinskega komiteja ZKS in Občinskega odbora SZDL ter ga spremili do njegovega groba na piransko pokopališče.
Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne govore, pevcem iz Pirana in godbi iz Lucije za izvajane žalostinke.
Žalujoča žena Merja, hčerkica Lavrica, mama Ivana, sestri Lavra in Danila, svaka Davorin in Mirko, nečaki Ninček, Anuška in Iki ter ostalo sorodstvo.
V nedeljo, 11. novembra 1956, je nenadoma umrl član osnovne organizacije ZK in terenske organizacije SZDL v Luciji
ANGEL FONDA uslužbenec Kmetijske zadruge v Luciji
Pogreb dragega pokojnika je bil v torek, 13. novembra 1956 v Piranu.
Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Občinski komite ZKS Piran Občinski odbor SZDL Piran
Sporočamo žalostno vest, da je sredi vztrajnega in požrtvovalnega dela v 36. letu starosti nenadoma umrl tovariš
ANGEL FONDA
dolgoletni član občinskega ljudskega odbora in raznih komisij pri Občinskem ljudskem odboru Piran Zaslužnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Nepozabnega sodelavca smo spremili na zadnji poti 13. novembra 1956 iz Lucije v Piran.
Občinski ljudski odbor Piran
Človeku, ki je navajen na red. je težko brez ure. To so ugotovili že naši predniki. Zato so za vse tiste, ki niso imeli lastnih ur, postavili velike ure na javnih zgradbah in cerkvenih stolpih. Te ure merijo čas in ga kažejo javnosti s svojimi velikimi kazalci. Da bi nepismeni ne bili prikrajšani, ure tudi bijejo. Prav takšna je med drugimi tudi ura na koprskemu razglednemu stolpu. Nerodno je le, da meri in kaže čas nekoliko drugače kot njene tovarišice, tako da sem se precej časa trudil, preden sem jo pogruntal.
Zdaj mi ne dela več nobenih preglavic. Ko kaže osem, bije pa tri četrt na devet, vem, da je ura natanko pol devetih. t'e bije osem, kaže pa četrt na devet, nI ura tri četrt na devet, kot bi morda kdo mislil, ampak manjka le deset minut do devetih. Zgodi se tudi, da kaže in bije isto. Takrat, morate biti posebno previdni, ker je prav tako lahko pol ure zadaj kot naprej. Takšnih kombinacij je Se več, a ne morem opisati vseh zaradi pomanjkanja prostora. SIcer pa tudi ni potrebno, ker sem iz zanesljivih virov zvedel, da bodo pristojni sestavili posebno razpredelnico, s katere bo lahko vsak neuren državljan
lahko izračunal, koliko je ura. Na popravilo pa za zdaj še ne mislijo.
Delovni čas na avtobusni postaji je popolnoma v skladu z našo centralno uro. Ko sem se te dni namenil v Ma-rezige, bi bil rad kupil vozni listek v mirnem času, ko i>red okencem še ni gneče. »Prodaja voznih listkov od 12 naprej,« sem prebral. Čakam, da se bo okence odprlo. In res se je. Natančno pet minut pred eno po srednjeevropskem času.
Nazadnje bi se ne smel niti posebno pritoževati. Listek sem namreč dobil in avtobus tudi. Kako bi se moral hudovati šele moj prijatelj, ki se je namenil v Boršt. Poslušajte, kaj se mu je primerilo. Kupil je vozni listek, Medtem pa so že napolnili avtobus po vseh prometnih predpisih in mož je ostal na suhem. Sprevodniku jc hilo hudo žal in zelo je sočustvoval z njim. Celo pomagal mu je. »Kar na marežanskega stopite,« mu je rekel, saj vozimo v isto smer. Do Pila, kjer se naša pola ločijo, se bo že izpraznilo In boste presedli.« Pokazalo se je, da se je do Pila res Izpraznilo, moj prijatelj pa kljub temu ni presedel. Zato pa je nasedel in obsedel. Nasedel sprevodniku, obsedel pa na Plin, od koder je lahko
videl, kako jo je prazen avtobus rezal proti BorSm . . .
Medtem sem jaz že opravil v Mare-zigah in stopil še k Sv. Antonu. V tamkajšnji gostilni sem zvedel za najnovejše politične dogodke v svetu, »Tudi pri nas v Jugoslaviji ni vse tako mirno, kot vidimo na zunaj,« mi je zaupal nekdo. »Le kako ste tako dobro obveščeni,« sem se začudil, »o, mi pa mi,« so se pohvalili, »mi smo vedno na tekočem, saj redno poslušamo Radio Trst v naši gostilni.« Moral sem priznati, da imajo prav. Tucli jaz sem zadnje" čase opazil veliko vrenje po vsej Istri in Vipavski dolini. Bilo je tudi več žrtev in njihovo število že od septembra sem z vsakim dnem narašča. Zlasti odkar .ie Martin mimo.
Pred tem velikim vrenjem sem se zatekel v Pivko, kjer je bolj mirno. Vsaj mislil si ni tako. Pa sem se zmotil. V kolodvorski restavraciji so me namreč napadle muhe, da sem jim komaj ušel. Toliko jih še svoj živ dan nisem videl. Zvečer se jih je nabralo okrog luči. da slo svetna žarnica sploh ni prišla do izraza. Res ni prav nič čudnega, če sem in tja tudi gostom servirajo kakšno. Drugače pa pravijo, da restavracija dobro dela, Kako ne bi pri tolikih stalnih aho-nentlh!
Po vsem tem mi res ni preostalo drugega, kot da se vrnem domov, kjer je prav zares mir, posebno kadar gre Juca po opravkih, ta mali iz hiše pa s svojimi vrstniki karte premetavat na koprski stadion.
Mirno vas pozdravlja Vaš Vane
DIVAČA
Veliko zanimanje za organiziranje tečajev za voznike motornih vozil je narekovalo, da so pretekli teden ustanovili v Divači Avto-moto društvo. V ta tečaj se je doslej prijavilo že nad 120 oseb. Sedaj razmišljajo, kako bi razporedili tečajnike v dve skupini, da bi delo uspešneje potekalo. Novoustanovljenemu društvu je ObLO v Divači pomagal pri nabavi avtomobila, ki bo služil tečajnikom za praktične vožnje.
NEDELJA, 18. novembra 1936: a.00 Domače vesti — 8.20 Kmetijska oddaja — 14.00 Glasba po željah — 15.15 Vesti — 15.20 Z mikrofonom po Primorski: Med Ciči in Brkinci — 15.<10 Odmevi pod Nanosom: Nastop pevskega zbora Slavko Skamperle; iz Trsta.
PONEDELJEK, 10. novembra 1456: 7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 13.30 Vesti in pregled tiska
—	13.45 Pol ure .ponedeljkovih popevk — 14.15 Domače vesti — 14.20 Ponedeljkov športni pregled — 14.30 Zabavna glasba, objave In reklame — 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki.
TOREK, 20. novembra 1936:
7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 13.30 Domače vesti — 13.45 Tisoč in en takt (pisan spored orkestralne in solistične glasbe) — 14.15 Domače vesti — 14.20 Naše gospodarstvo — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Ali poznate te jugoslovanske narodne pesmi?
SREDA, 21, novembra 1056: 7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam — 14.15 Domače vesti
—	14.20 Kulturni dogodki na Primorskem — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Predstavljamo vam mariborski komorni zbor.
ČETRTEK, 22. novembra 195G; 7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 745 Koledar — 13.30 Vesti iil pregled tiska — 13.45 Naš operni četrtek — 14.15 Domače vesti. — 14.20 Glasba po željah.
PETEK, 23. novembra 105G: 7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minul ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 13.45 Ugani z nami. kaj je to? — 14.15 Domače vesti — 14.20 Zapiski našega reporterja — 14.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Parada ritmov in popevk.
SOBOTA. 21. novembra 1956:
7.15 Domače vesti — 7.25 Deset minut ritma — 7.35 Tri jutranje popevke — 7.45 Koledar — 13.30 Vesti in pregled tiska — 14.15 Domače vesti
—	14.20 Življenje ob našem morju — 11.30 Zabavna glasba, objave in reklame — 14.40 Motivi z jadranskih obal.
ŠKOFIJE: 17. novembra ob 20. uri A. Gehri: ŠESTO NADSTROPJE.
DEKANI: Ki. novembra ob 20. uri A. Gehri: SESTO NADSTROPJE.
ILIRSKA BISTRICA: 22. novembra ob 20. uri Marodič: SVETLOBA NAD DAVNINO.
23. novembra ob 11. uri Marodič: SVETLOBA NAD DAVNINO — mladinska predstava. Ob 20. uri Marodič: SVETLOBA NAD DAVNINO.
KOPER: 16.. 17. in 10. novembra a-meriški barvni iflm MOGAMBO. 19. in 20. novembra ameriški barvni film GENERALNI INŠPEKTOR, 21. novembra angleški film MLADI BEGUNEC, 22. in 23, novembra jugoslovanski film ZLI DENAR,
IZOLA: 17. in 18. novembra ameriški barvni film GENERALNI INŠPEKTOR, iti. in 20. novembra jugoslovanski film ZLI DENAR. 21. :n 22. novembra ameriški film DVA TEDNA LJUBEZNI.
PIRAN: 17. in 10. novembra jugoslovanski film ZLI DENAR, 19. in 20. novembra ameriški barvni film MOGAMBO, 21. in 22. novembra ameriški film ONA POIZKUSA SREČO.
PORTOROŽ: IG. novembra ameriški film KLIC DIVJINE, 18. novembra ameriški barvni film GENERAL-STINA, 19. novembra ameriški film ONA POIZKUSA SREČO. 21. novembra ameriški barvni iflm GENERALNI INŠPEKTOR.
DEKANI: 17. novembra ameriški tlim KLIC' DIVJINE. 18. novembra ameriški film DOMIŠLJAVI KAPITAN.
ŠMARJE: 17. novembra ameriški film REBECCA, 21. novembra ameriški barvni film CENA SLAVE.
ŠKOFIJE: 17, novembra angleški film MI.ADI BEGUNEC, 18. novembra ameriški film KLIC DIVJINE. 21. novembra ameriški film KRALJICA KRISTINA.
SEČOVLJE: 17. novembra ameriški Iilm NASILJE. 18. novembra angleški film MLADI BEGUNEC, 22. "novembra ameriški barvni film CENA SLAVE.
POSTOJNA: 16.. 17. in 10. novembra ameriški barvni film UKROČENA TRMOGLAVKA, 20. In 21. novembra ameriški barvni .film NEŽNA PESEM.
»Nisem boinik,« sem rekel. »Ranjenec sem.«
Opravili sta s posteljo in ležal sem na gladki, čisti rjuhi, z drugo pa sem bil pogrnjen. Gospa Walker je odšla iz sobe in se vrnila z bluzo od pižame. Oblekli sta me vanjo in počutil sem se zelo čist in prav v redu oblečen.
»Zelo sta ljubeznivi z mano,« sem dejal.
Bolničarka, ki se je imenovala Miss Gage, se je nasmehnila.
»Ali lahko dobim požirek vode?« sem vprašal.
»Seveda. Potem boste dobili zajtrk.«
»Ne želim zajtrkovati. Vas smem prositi, da dvignete zastore?«
V sobi je bilo mračno, a ko so bili zastori dvignjeni, je vdrla v sobo sončna svetloba. Zrl sem \'cn na balkon, za njim pa sem videl strehe hiš, pokrite z opeko, in dimnike. Gledal sem čez strehe, pokrite s strešniki, ter videl bele oblake in čisto modro nebo.
»Ali morda veste, kdaj pridejo druge bolničarke?«
»Zakaj? Kaj medve ne skrbiva dovolj za vas?«
»Zelo sta ljubeznivi.«
»Ali bi morda radi nočno posodo?«
»Lahko hi poskusil.«
Pomagali sta mi in me dvignili, toda zaman. Potem sem obležal in se zazrl skozi vrata, ki so vodila na balkon.
»Kdaj bo prišel zdravnik?«
»Brž ko se vrne. Poskušali smo mu telefonirali v Lago di Como.«
»Kaj tu ni nobenih zdravnikov?«
»On je zdravnik te bolnišnice.«
Miss Gage je prinesla vrč vode in kozarcc. Spil sem tri kozarce, potem pa sta me zapustili. Nekaj časa sem gledal skozi okno, zalem pa sem spet zadremal.
Jedel sem nekaj za kosilo, popoldne pa me je prišla pogledat glavna bolničarka Miss Van Campen.
Nisem ji bil povšeči, prav tako pa tudi ona ne meni. Bila je majhne postave in vedla se je nekam nezaupljivo in previsoko za svoj položaj. Zastavila mi je mnogo vprašanj in kazalo je, kakor da se ji zdi nekaj nečastnega, ker sem bil skupaj z Italijani.
»Ali bi lahko dobil k obedu nekaj vina?« sem jo vprašal.
»Samo, če ga predpiše zdravnik.«
»Dokler ne pride, ga ne morem dobiti?«
»Absolutno ne.«
»Pa menile, da bo sploh prišel?«
»Telefonirali smo ponj v Lago di Como.«
Odšla je iz sobe, noter pa se je vrnila z Miss Gage.
»Zakaj ste bili nevljudni z Miss Van Campen?« me je vprašala, potem ko je bila z veliko spretnostjo storila nekaj zame.
»Mislim, da nisem bil. Toda vedla, se je zelo vzvišeno,«
»Pravi, da ste bili zelo napeti in grobi.«
»Saj nisem bil. Toda kakšna bolnica je to, ki sploh nima zdravnika?«
»Je že na poti. Telefonirali so ponj v Lago di Como.«
»Kaj pa počne tam? Se kopa?«
»Ne. Tam ima kliniko.«
»Zakaj pa ne dobijo drugega zdravnika?«
»Pst! Pst! Bodite dobri, bo že prišel.«
Dal sem poklicati vratarja, in ko je prišel, sem mu rekel v italijanščini, naj mi preskrbi iz krčme steklenico Cinzana, steklenico Chiantija in večerne časopise.
Odšel je, sc vrnil s steklenicama, zavitima v časopisni papir, ju odmotal in, ko sem ga poprosil, izvlekel zamaške ter postavil vino in vermul pod posteljo. Potem so me pustili samega.
Ležal sem v postelji in nekaj časa bral časopise, novice s fronte in seznam padlih oficirjev z njihovimi odlikovanji, potem pa sem segel navzdol, dvignil steklenico Cinzana, si jo postavil pokonci na trebuh — z mrzlim steklom na trebuhu — in sem srknil nekaj požirkov, pri tem pa, med posameznimi požirki, delal s steklenico kroge po svojem trebuhu. Gledal sem, kako sc zunaj mrak spušča na mestne strehe. Naokoli so letale lastavice, jaz pa sem opazoval, kako jastrebi letajo nad strehami, in pil Cinzano.
Miss Gage mi je prinesla kozarec z mehko kuhanimi jajci. Ko je stopila v sobo, sem spustil steklenica z vermu-tom na drugo stran postelje.
»Miss Van Campen je dala noter nekaj sherryja,« je rekla. »Nikar ne bodite nevljudni z njo! Ni več mlada, bolnišnica pa pomeni zanjo veliko odgovornost. Gospa Walker je prestara in ji ni prav nič v pomoč.«
»Čudovita ženska je,« sem dejal. »Povejte ji, da se ji prav lepo zahvalim.«
»Vsak hip vam bom prinesla večerjo.«
»Že prav,« sem rekel. »Nisem lačen.«
Ko je prinesla pladenj in ga postavila na omarico poleg postelje, sem se ji zahvalil in pojedel nekaj od večerje. Potem se je zunaj stemnilo in videl sem šope luči reflektorjev, ki so iskali po nebu, Nekaj časa sem to opazoval, potem pa sem zaspal.
Spal sem v globokem snu in prebudil sem sc samo enkrat, ves prepoten in prestrašen, potem pa sem dalje spal in poskušal pozabili svoje sanje. Prebudil sem se dosti prej, preden se je začelo svitati, in slišal sem kikirikanje petelinov ter ostal buden, dokler se ni popolnoma zdanilo. Bil sem truden, in ko jc bil že beli dan, sem naposled zares zaspal.
XIV
Ko .sem se prebudil, je bila soba polna sončne svetlobe. Prišlo mi je na misel, da sem spet na fronti, in stegnil som sc v postelji. Noge so me bolele in ošinil sem jih s pogledom; bile so še vedno v umazanih ovojih in ko sem jih pogledal, sem se spet zavedel, kje sem.
Koliko je stalo
ocBkEPiüJe M me^ike
ČE NE GRE DRUGAČE
V japonskem pristanišču Jokohama so cariniki zažgali več milijonov cigaret. Bile so namreč vtihotapljene iz Amerike. To samo po sebi ni nič novega. Navadna carinska praksa. Toda cigarete niso in niso hotele zgoreti. Na »pogorišču': so je zbralo vse polno revežev, ki so brskali po pepelu, da bi našli kak »dim« in policija jih ni mogla nikakor razgnati. Tedaj pa so se domislili. Poklicali so na pomoč predstavnika vere, In res se je kmalu pojavil na prizorišču resen svečenik, ki je s strogim licem in še strožjim glasom preklel vse, kar je še ostalo do poslednjega čika. Prekletih cigaret se ni hotel nihče več dotakniti,
FRANCOZI IN SLADOLED
Francozi so znani ljubitelji sladoleda, saj se uvrščajo med potrošniki tega na prvo mesto. Izračunali so, da porabijo samo za sladoled vsako leto 250 milijonov jajc, 30 milijonov litrov mleka, 13 milijonov kg smetane in 20 milijonov kg sladkorja.
Te dni je francoski zakonski par Fouquet praznoval v krogu svoje družine zlato poroko. Na sliki ju vidimo med svojimi sinovi, vnuki in pravnuki, ki jih je vseh skupaj 61. Oba zakonca pa sta še čvrsta in zdrava ter bosta lahko dočakala, da se njuna številna družina še poveča.
gotovo ni mnogo, Če še pogledamo, kako so bili za svoj uspeh nagrajeni sam Kolumb in njegovi mornarji, lahko govorimo samo o ne-hvaležnosti. Kolumb je namreč dobil za svoje potovanje približno 150 do 200 tisoč din, njegov prvi kapitan okrog 120 tisoč, mornarji pa plačo okrog 2000 din mesečno za čas trajanja potovanja.
Ameriška država Wisconsin je izrazito živinorejska, saj pridejo na vsakega njenega prebivalca kar tri glave živine. Razumljivo je torej, da ti ljudje preživijo večji del dneva v hlevu. Zato je obča -navada, da imajo kar tam radijske in tudi televizijske sprejemnike.
Smučarka: »Pohitite!«
PODGANE NAMESTO DENARJA ZA DAVKE
Bombayu v Indiji so se podgane zelo razmnožile. Poskušali so jih iztrebiti že na vse mogoče načine, toda brez uspeha. Zdaj je mestna uprava razglasila, da vsak davčni obveznik lahko poravna davek s podganami. Upč.jo, da bo to pomagalo in da bodo na ta način pritegnili v boj proti podganam vse prebivalstvo mesta.
Čeprav je po več kot 450 letih težko ugotovili, koliki so bili stroški Kolumbove ekspedicije in to še teže preračunati na sedanje cene, so se lotili tudi tega zamudnega. dela. Tako so izračunali, da je odkritje Amerike stalo približno 20 do trideset milijonov dinarjev. To prav
Agresivna politika sedanje angleške vlade ni vzbudila ogorčenje samo v drugih deželah ampak tudi v Angliji sami. Celo mirno vseučiliško mesto Oxford je postalo prizorišče velikih demonstracij proti ministrskemu predsedniku Edeiiu in njegovi vladi. Študentje so na teh demonstracijah zahtevali odstop vlade in takojšnjo prekinitev angle-ško-francoskega brutalnega napada na Egipt.
V veliki čikaški modni hiši sta odjeknila dva strela. Osupli kupci so bili nato priče čudnemu prizoru: neki možakar je na vso silo tekel po stavbi, tik za petami pa mu je bil policaj. Oba sta imela v rokah revolverje. Ko je zgrabil policaj svojo žttev za ovratnik, se je ta obrnil in ga »počesal« s klasičnim »krošejem«. Policaj se je zleknil po podu. Ves čas se ni nihče zganil, da bi pomagal policaju. Pa tudi ni bilo potrebno. V tem trenutku 'se je iz zvočnika zaslišal glas: :<Spoštovani poslušalci! Pravkar ste bili priče eni izmed epizod našega najnovejšega kriminalnega romana »Človek, ki je zagre-
888 KONSERV NA LETO
Po statistiki, ki so jo naredili v ZDA porabi vsaka ameriška družina 888 kon-serv na leto. Ker pa je v velikih mestih poraba kon-serv največja, medtem ko na podeželju skoraj ne uporabljajo konservirane hrane, odpade na vsakega mestnega prebivalca dvakrat do trikrat toliko konserv, to pa po mnenju zdravnikov zelo zmanjšuje odpornost telesa proti raznim boleznim. Zato postaja vprašanje preskrbe mest s svežo hrano vse bolj in bolj resno.
šil umor«. Knjigo si lahko nabavite v naši prodajalni.«
V Bruxellesu so vdrli vlomilci v izložbo lokala, kjer prodajajo pribor za podvodni lov. Lastnik si tega ni gnal kdo ve kako k srcu. Razbite šipe ni dal zamenjati z novo, marveč je v izložbo postavil takšen napis: »Pozor, tu si lahko ogledate, česa vsega ne poskusijo ljudje, da pridejo do zares čudovitega pribora za podvodni lov, ki ga prodajamo v naši trgovini!«
Scslrelii se je. To se jc primerilo ameriškemu poskusnemu pilotu na reaktivnih letalih Tomu Attridgcu. Med poletom je izstrelil nekaj raket, ki jih je nato dohitel in trčil vanje. Letalo, ki je bilo pri tem hudo poškodovano, se je zrušilo, pilot pa se jc rešil s padalom. To je bilo prvič v zgodovini letalstva, da je neko letalo dohitelo lastne izstrelke.
Akrobat Teli Tegin je postal slaven zaradi svojih umetnij, ki jih je izvajal na 33 metrov visokem stolpu. Zdaj pa je pripravil novo točko, ki je še zahtevnejša. Z balansiranjem na štirih stolih, ki so postavljeni na gibljivi platformi, je pokazal, da je res mojster ravnotežja.
ATOMSKA URA
Nenavaden potnik. Mlada slonica iz niirnberškega živalskega vrla bi se bila rada »omožila«. Ker pa' v mestu ni bilo priložnosti, so jo morali odpeljati v oddaljeni Amsterdam na Holandskem. Pri tem so uporabili najsodobnejše prevozno sredstvo. Kaže pa, da ji to ni bilo po volji, saj je povzročila osebju precej preglavic, preden so jo spravili
v letalo.
V Sovjetski zvezi so izdelali uro, ki jo poganja atomski motor. Ura se odlikuje po svoji točnosti, ki se ne more primerjati z nobenim doflej znanim oparatom za merjenje časa. Znanstveniki, ki so jo konstruirali namreč izjavljajo, da lahko zaostane ah prehiti le za eno sekundo v 300 letih.