Niko Toš, ed. Evropska družboslovna raziskava E-VREDNOTE V. Niko Toš, ed. VREDNOTE V PREHODU V. SLOVENIJA V EVROPSKIH PRIMERJAVAH Evropska družboslovna raziskava 2002-2010 E-VREDNOTE V./ Ljubljana, 2021 VREDNOTE V PREHODU V. Slovenija v evropskih primerjavah Evropska družboslovna raziskava 2002–2010 Niko Toš, ured. 1. elektronska izdaja Izdajatelj in založnik: Edition Echoraum, Wien in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana Knjižna zbirka: E - VREDNOTE V. Urednica zbirke: Brina Malnar Recenzenti: Zdravko Mlinar Karl H.Müller Zdenko Roter Ureditev besedil in organizacija: Ivana Kecman Likovna oprema in prelom: Polonca Mesec Kurdija To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Dostopno prek: https:/ knjigarna.fdv.si/; www.cjm.si DOI: 10.51936/978-961-235-996-6 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 79272451 ISBN 978-961-235-996-6 (PDF) Knjigo je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS. KAZALO VREDNOTE V PREHODU Predgovor k peti knjigi Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 PRVI DEL VSTOP V PRIMERJALNO DRUŽBOSLOVNO RAZISKOVANJE Program Slovensko javno mnenje in njegova vključenost v mednarodne družboslovne programe Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 Zasnova in razvoj Evropske družboslovne raziskave Brina Malnar, Slavko Kurdija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 DRUGI DEL Evropska družboslovna raziskava v Sloveniji – medčasovne primerjave 2002/2004/2006/2008/2010 Brina Malnar, Slavko Kurdija, Niko Toš, Tina Vovk, Rebeka Falle, Živa Broder, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 A. Mediji in zaupanje soljudem – blok A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48 B. Politične prakse, politično zaupanje, politične orientacije in odnos do priseljevanja – blok B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 C. Subjektivna blaginja, religija, nacionalna identiteta – blok C . . . . . . . .63 H. Raziskovanje vrednot (Schwartzov model) – blok HF . . . . . . . . . . . . .75 TRETJI DEL Evropska družboslovna raziskava 2010 – mednarodne primerjave Slavko Kurdija, Niko Toš, Brina Malnar, Tina Vovk, Rebeka Falle, Živa Broder, Simona Rajšp, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . .81 A. Mediji in zaupanje soljudem – blok A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .82 B. Politične prakse, politično zaupanje, politične orientacije, odnos do priseljevanja – blok B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .90 C. Subjektivna blaginja, religija, nacionalna identiteta – blok C . . . . . . .105 H. Raziskovanje vrednot (Schwartzov model) – blok HF . . . . . . . . . . . .132 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 3 15.6.2012 14:26:52 ČETRTI DEL Evropska družboslovna raziskava 2002–2010 Mednarodne primerjave izbranih tematskih raziskav Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Tina Vovk, Rebeka Falle, Živa Broder, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .139 1. Odnos do priseljencev, imigrantov (Immigration – ESS 2002/D) . . . .140 2. Državljanstvo, vključenost in demokracija (Citizenship, Involvement and Democracy – ESS 2002/E) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .164 3. Mnenja o zdravstvenem in socialnem varstvu (Opinions on Health & Care Seeking – ESS 2004/D) . . . . . . . . . . . . .180 4. Ekonomska morala v Evropi: Tržna družba & državljanstvo (Economic Morality in Europe: Market Society & Citizenship – ESS 2004/E) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .201 5. Družina, delo in blaginja (Family, Work and Well-being – ESS 2004/G) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 6. Načrtovanje življenjske poti: Organiziranje poteka življenja v Evropi (The Timing of Life: The organisation of the life course in Europe – ESS 2006/D) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .270 7. Osebna in družbena blaginja: Kreiranje kazalcev (indikatorjev) za razvoj Evrope (Personal & Social Well-being: Creating indicators for a flourishing Europe – ESS 2006/E) . . . . . . .297 8. Odnos do blaginje v spreminjajoči se Evropi (Welfare attitudes in a changing Europe – ESS 2008/D) . . . . . . . . . . 317 9. Izkušnje in odnos do staranja (Experiences and Expressions of Ageism – ESS 2008/E) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .344 10. Zaupanje v kazensko sodstvo: Evropska primerjalna analiza (Trust in Criminal Justice: A comparative European Analysis – ESS 2010/D) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .380 11. Delo, družina in blaginja: Vpliv ekonomske recesije (Work, Family and Well-being: The Implications of Economic Recession – ESS 2010/G) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .407 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 4 15.6.2012 14:26:52 PETI DEL Evropska družboslovna raziskava ESS 2010 – Prikaz rezultatov meritve ESS 2010 (V. val) Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Ivan Bernik, Mitja Hafner- Fink, Samo Uhan, Janez Štebe, Tina Vovk, Rebeka Falle, Živa Broder . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .467 1. Mediji in zaupanje soljudem – blok A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .469 2. Politične prakse, politično zaupanje, politične orientacije, odnos do priseljevanja – blok B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .472 3. Subjektivna blaginja, religija, nacionalna identiteta – blok C . . . . . . .479 4. Zaupanje v policijo in kazensko sodstvo – blok D . . . . . . . . . . . . . . . .487 5. Delo, družina, blaginja, demografske variable – blok F . . . . . . . . . . .497 6. Delovna, družinska situacija; vrednotenje dela – blok G . . . . . . . . . .520 7. Raziskovanje vrednot (Schwartzov model) – blok HF . . . . . . . . . . . .538 8. Eksperimentalni vprašalnik – verzije A, B, C . . . . . . . . . . . . . . . . . . .541 9. Anketarjeve ocene poteka spraševanja, identifikacijske variable – blok J . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 555 ŠESTI DEL European Social Survey: a study of bibliographic outputs Brina Malnar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .561 Izbrana literatura metodološke skupine European Social Survey . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .571 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 5 15.6.2012 14:26:53 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 6 15.6.2012 14:26:53 7 VREDNOTE V PREHODU Predgovor k peti knjigi Niko Toš Po knjigah Vrednote v prehodu I1 iz leta 1997, Vrednote v prehodu II2 iz leta 1999, Vrednote v prehodu III3 in Vrednote v prehodu IV.4 je – po dveh letih nadaljnjih raziskovanj – pred nami na novo zasnovan publicistični koncept, oprt na rezultate vpetosti raziskovalnega projekta Slovensko javno mnenje v vse najpomembnejše mednarodne družboslovne empirične raziskovalne programe v Evropi in v svetu. Predhodne štiri knjige Vrednot v prehodu dokumentirajo tematike raziskav, nacionalnih in mednarodnih, izvedenih v slovenskem družbenem prostoru v obdobju 1968–2009. Peta knjiga pa podaja vpogled v mednarodne primerjalne programe, v rezultate Evropske raziskave vrednot, izvedene v velikem številu evropskih držav. V to raziskavo je vseskozi vključena tudi Slovenija. Kaže ponoviti, da je v okviru projekta Slovensko javno mnenje (SJM 1968–2012) bilo sproženih in izvedenih več kot sto družboslovnih empiričnih raziskav na zaokrožene teme; opravljenih je bilo devetinsedemdeset terenskih raziskav s pomočjo standardiziranih vprašalnikov in na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev Slovenije. Koncem osemdesetih – in še posebej v zadnjih dveh desetletjih – je dinamika raziskovanja izrazito naraščala in z raziskavami smo se izrazili v nacionalnih, slovenskih okvirih in vidno umestili v prostor mednarodnega družboslovnega raziskovanja. * * * Še vedno velja misel, zapisana v predgovoru v IV. knjigi, da rast projekta SJM izraža odpiranje slovenske družboslovne stroke v svet. Z osamosvojitvijo Slovenije in njenim vključevanjem v evropsko oz. svetovno okolje niso bile dane le možnosti, da se projekt SJM vključi v mednarodne infrastrukturne družboslovne programe in projekte, ampak je to postala nuja. Če je projekt SJM v obdobju 1990–1968 vseskozi ostajal v slovenskih nacionalnih okvirih in jih izjemoma prestopil v jugoslovanski prostor, pa je po tem letu pridobival vse bolj mednarodno primerjalni pomen. 1. Vrednote v prehodu I, Dokumenti SJM, Ljubljana 1997, 840 str. 2. Vrednote v prehodu II, Dokumenti SJM, Ljubljana 1999, 939 str. 3. Vrednote v prehodu III, Dokumenti SJM, Ljubljana 2004, 641 str. 4. Vrednote v prehodu IV, Dokumenti SJM, Ljubljana 2009, 806 str. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 7 15.6.2012 14:26:53 8 Z vključevanjem projekta SJM v osrednje mednarodne primerjalne programe postaja Slovenija družboslovno «razpoznavna» družba in subjekt mednarodne sociološke primerjalne analize. Tako je bilo v obdobju od 1990–2004 opravljenih osemindvajset, v obdobju 2004–2009 štirinajst mednarodnih raziskav in v obdobju 2009–2012 še osem mednarodnih raziskav, kar presega dve tretjini vseh raziskav, opravljenih v času po osamosvojitvi. Center za raziskovanje javnega mnenja in njegova raziskovalna skupina sta se v tem obdobju uspela vključiti v vse osrednje infrastrukturne mednarodne družboslovne programe kot so International Social Survey Programme, World Value Survey, European Value Survey, European Social Survey, European Election Study, The Comparative Study of Electoral Systems in drugi. Očitna je torej ne le širitev problemskega polja slovenskega empirič- nega družboslovnega raziskovanja, ampak tudi njegova odprtost v svet, njegova mednarodna primerjalna vpetost. V projekt ESS, ki se je medtem uveljavil kot ključni družboslovni empirični program znotraj Evropske unije, smo se slovenski raziskovalci vključili na začetku, pri njegovem vsebinskem in metodološkem snovanju (2000). Prvo meritev v okviru tega projekta smo izvedli leta 2002 in tako prehiteli formalno vključitev Slovenije v Evropsko unijo. Zdi pa se, da se za v naprej zopet zaostreno postavlja vprašanje o možnostih nadaljnje raziskovalne sleditve konceptom longitudinalnega družboslovnega raziskovanja v Sloveniji in še posebej programom mednarodnega primerjalnega družboslovnega raziskovanja iz Slovenije. Take zastoje smo na nacionalni ravni le s težavo premoščali v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja. * * * V čem je torej posebnost oz. značilnost pete knjige? Osredotočena je na nabor in prikaz raziskovalnih gradiv, pridobljenih v okvirih mednarodnih primerjalnih programov oz. konkretno Evropski družboslovni raziskavi – ta čas brez dvoma najpomembnejšemu empiričnemu družboslovnemu projektu v Evropi. Pri tem sledimo časovnemu poteku raziskave in prikazujemo spremembe, ki jih ponuja longitudinalni koncept; drugi, temeljni vidik, ki mu sledimo, je mednarodna primerljivosti konceptov in rezultatov raziskave. Prikazana gradiva ponujajo odgovore na vprašanja o tem, kam se Slovenija umešča v socialni, politični ter kulturni oz. vrednotni atlas sodobne Evrope. V peto knjigo so vključena gradiva petih meritev, opravljenih v okviru projekta ESS v letih 2002, 2004, 2006, 2008 in 2010. V programskih okvirih te raziskave je torej bilo izvedenih pet meritev z enotnimi raziskovalnimi instrumenti; meritve so potekale usklajeno in na osnovi enotnih operacionalizacij v več desetinah druž- beno-kulturnih okolij Evrope – pretežno v vseh državah članicah Evropske unije. * * * VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 8 15.6.2012 14:26:53 9 V prvem delu knjige sta dve uvodni študiji. Prva opredeli pomen mednarodnega raziskovanja v okviru projekta Slovensko javno mnenje, druga pa prikazuje teoretska izhodišča in metodološke okvire raziskave ESS. Primerjalno raziskovalno gradivo, v nadaljevanju, je razporejeno takole: v drugem delu je podan prikaz rezultatov raziskave ESS v petih valovih na reprezentativnih vzorcih v Sloveniji. Prikazana so stanja in medčasovne spremembe v vsebinskem obsegu temeljne tematike projekta (bloki A, B, C). Tretji del knjige vsebuje mednarodne primerjalne podatke za trideset vključenih držav v obsegu temeljnih tematskih blokov (A, B, C – na osnovi meritev iz petega vala – 2010). Četrti del vsebuje mednarodni primerjalni prikaz tematskih raziskav, ki kot variabilne teme potekajo ob vsakem valu. Doslej je raziskava ESS zajela enajst dopolnilnih tematskih sklopov. V petem delu knjige je pregleden prikaz raziskave ESS 2010, kot je bila izvedena v Sloveniji v petem valu. V šestem delu knjige je posredovano poročilo o dosedanji uporabi raziskovalnih datotek ESS, kot se izraža v publikacijah, člankih in knjigah. Na koncu je dodan še pregled pomembnejših virov in literature v povezavi s projektom ESS. * * * V predgovoru tretje knjige je zapisano, da gradivo v knjigah Vrednote v prehodu niso namenjene le zvedavemu, ampak predvsem poučenemu bralcu. To še posebej velja za gradiva v peti knjigi. Za njihovo uporabo je nujno poznavanje logike, metod in tehnik empiričnega raziskovanja družbenih pojavov in procesov – in seveda ustrezna teoretska poučenost. Izobilje posamičnih podatkov, prikazanih v tej knjigi (z le skromnimi označbami metodoloških okvirov), bo ostalo bralcu brez lastne zamisli ter domišljije, brez osnovnega poznavanja metodologije in brez lastne kritičnosti težje dosegljivo in morda zgolj raztreseno zrnje, zgolj razpršene posamične oznake, ki se ne bodo zlivale v razpoznavne zaznave, v predstave o strukturah in procesih, o interesih, hotenjih, vrednotenjih, pa tudi o stanjih in odnosih, kot jih zaznavajo, čutijo in izražajo ljudje v Sloveniji in v drugih druž- bah oz. družbeno-kulturnih okoljih, državah, v Evropi – v določenem časovnem preseku oz. obdobju. Metodološko in teoretsko usposobljenim raziskovalcem z lastno sociološko imaginacijo pa ponujajo možnost za vstop v poglobljeno analizo empiričnega gradiva o izbrani tematiki iz ene ali več raziskav na nacionalnih ali mednarodnih vzorcih. Ta knjižni projekt torej ni samozadosten, saj zavzetega bralca – raziskovalca – usmerja k iskanju in lastni poglobljeni analizi. Zapisano je: »če velja aksiom, da je človeka in družbo treba začeti proučevati pri zavesti in da zavest soustvarja stvarnost«, potem so te knjige – in še posebej peta – svojevrsten dokument za proučevanje zavesti, kot se oblikuje in izraža v slovenskem, evropskem in svetovnem družbenem okolju od konca stoletja pa vse v današnji čas. To obdobje vključuje tudi »točko«, ki jo označujemo kot družbeni preobrat v razvoju nove slovenske VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 9 15.6.2012 14:26:53 10 nacionalne in družbene identitete ter nastanka slovenske države oz. kot »točko« in obdobje, ki označuje »tranzicijske procese« v srednje- in vzhodnoevropskih post-socialističnih družbah, pa tudi obdobje, ki ga označujejo intenzivni procesi družbene globalizacije. Strnjevanje posamičnih podatkov po letih in po obdobjih, v širših oz. ožjih mednarodnih primerjavah, kaže na postopnost (pre-)oblikovanja in izražanja pogledov ljudi, na razmere v času in na njihov lastni položaj v različnih družbenih okoljih. Ker so v raziskavah zbrani odzivi na vidne, navzven zaznavne, v javnosti, v javnem mnenju prisotne pojave in izraze, nas to zlahka vodi k sklepanju o nekritičnosti, o neizraženosti bistva, o konformnosti kot prevladujočem izrazu «javnega mnenja» itd. Seveda pa v podatkih, če jih opazujemo globlje, v njihovem časovnem sosledju in njihovem družbeno-kulturnem in socialno-strukturnem kontekstu, spoznavamo spremembe v družbenih razmerah, spremembe življenjskih razmer in možnosti, kot jih doživljajo ljudje ter razlike oz. spremembe v oblikovanju in izražanju vrednot v različnih družbah, državah. Zaznamo lahko nekakšno valovanje razpoloženja, nekakšen vzpon v kritičnem razsvetljevanju lastnega položaja kot posameznika, družine, skupine, naroda, družbe, zaznamo pa tudi vse izrazitejšo samozavest in kritičnost. Čeprav »javno mnenje«, ki je domneven predmet tega raziskovanja, ni izrazito stabilen družbeni pojav ter sta zanj značilni njegova vsakokratna situacijska, družbeno-kulturna določenost, obdobna oz. časovna spremenljivost, nam odgovori na vprašanja, torej podatki, kažejo na jasno razločljive težnje oz. vzorce mišljenja v določenem času, v določenem družbeno-kulturnem okolju, v določeni družbi… (podobno: Mlinar, 1989). * * * Tudi za raziskave, ki so prikazane v peti knjigi, je odgovoren predvsem urednik, ki je skozi dolgo dobo vodil projekt SJM, bil iniciator vseh mednarodnih vključitev in nosilec večine objavljenih raziskav. Seveda pa so ob njem ustvarjalno sodelovali vsi v knjigi navedeni soavtorji. V to knjigo so vključene prikazane študije in zaokroženi tematski sklopi, ki so avtorsko delo podpisanih. * * * Uporabniki gradiva Vrednote v prehodu I.–V. se lahko pri iskanju želenih vsebin v obsežni datoteki SJM oz. ESS oprejo na stvarno kazalo, na Pregled ponovljenih vprašanj (I.-IV.), na pregled ponovljenih raziskav, v podporo pa jim služi lahko tudi »Pregled vprašanj in vsebin v okviru projekta Slovensko javno mnenje 1968– 2011« (S. Švara). Ta pregled je dostopen na domači strani CJM: http://www.cjm. si/edokumenti. Dostop do datotek SJM ter mednarodnih primerjalnih podatkov in datotek zagotavlja Arhiv družboslovnih podatkov FDV ( http://adp.fdv.uni-lj. si/) ter osrednji evropski družboslovni arhivski centri ( http:/ www.cessda.org/). VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 10 15.6.2012 14:26:53 11 Vpogled v teoretsko, metodološko in empirično gradivo Evropske družboslovne raziskave ponuja: http:/ www.europeansocialsurvey.org/. * * * Za ureditev knjig Vrednote v prehodu – in tudi za zadnjo – so zaslužni vsi raziskovalci in sodelavci projekta, ki so izpisani kot soavtorji, med njimi pa za peto knjigo še posebej strokovne sodelavke Tina Vovk, Živa Broder, Rebeka Falle in Špela Zajšek ter za ureditev celotnega gradiva knjige Ivi Kecman, tajnica centra. Seveda ob vsem tem velja posebna zahvala vsem desettisočim raziskovankam in raziskovancem v Sloveniji in stotisočim v Evropi in svetu, ki so v raziskavah sodelovali in več sto raziskovalkam in raziskovalcem iz mnogih držav, ki so raziskave – skupaj z nami – v zadnjih dveh desetletjih snovali in izvajali. Hvala! * * * Posebnost knjižnega »projekta« Vrednote v prehodu V. je v skupnem založniškem nastopu naše ustanove – FDV IDV CJMMK – in partnerskega inštituta WISDOM, Dunaj oz. njihove založniške hiše Edition Echoraum Wien. To je le dodatna potrditev uspešnega raziskovalnega, avtorskega, uredniškega in založniškega sodelovanja v zadnjih petnajstih letih. Posebna zahvala pri tem gre dr. Karlu H. Müllerju, znanstvenemu direktorju instituta. Hvala! Kamnik, 1. junij 2012 Niko Toš VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 11 15.6.2012 14:26:53 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 12 15.6.2012 14:26:53 PRVI DEL UVODNE ŠTUDIJE Vstop v primerjalno družboslovno raziskovanje, Program Slovensko javno mnenje in njegova vključenost v ključne mednarodne družboslovne programe Zasnova in razvoj Evropske družboslovne raziskave VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 13 15.6.2012 14:26:53 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 14 15.6.2012 14:26:53 15 VSTOP V PRIMERJALNO DRUŽBOSLOVNO RAZISKOVANJE Program Slovensko javno mnenje in njegova vključenost v ključne mednarodne družboslovne programe Niko Toš Povzetek V sestavku je podan pregled razvoja mednarodnega primerjalnega družboslovnega raziskovanja; nakazani so prispevki G. Almonda, S. Verbe, A. Prezeworskega, H. Tueneja in vrste drugih pri uveljavljanju koncepta »primerjalnega družboslovja«; opisani so nekateri veliki longitudinalni primerjalni projekti kot so: European Values Study (EVS), World Values Survey (WVS), International Social Survey Programme (ISSP), The Comparative Study of Electoral Systems (CSES), European Social Survey (ESS) in drugi. Prikazan je potek vključevanja Slovenije v mednarodne primerjalne projekte in pomen programa »Slovensko javno mnenje« pri tem. Ključni pojmi: primerjalna metoda, mednarodno primerjalno raziskovanje, EVS, WVS, ISSP, ESS, projekt Slovensko javno mnenje. Razvoj modernega primerjalnega družboslovnega raziskovanja V prvi polovici minulega stoletja se nakaže, v drugi polovici pa uveljavi univer-zalni dostop v primerjalno družboslovje, utemeljen na anketni metodi. Metoda spraševanja kot »kraljevska pot družboslovnega raziskovanja« (Scheuch, 1973) se uveljavi v okviru koncepta »social survey«. Uporaba vprašalnika kot standardiziranega instrumenta za zbiranje podatkov (o definiranih in vzorčno dostopnih populacijah) ustvarja obilje podatkov. V okviru raziskovalnih načrtov zbrane podatkovne baze omogočajo testiranje hipotez. Čeprav je metoda spraševanja v temelju novodobnega primerjalnega raziskovanja, pa se slednje ne odreka dodatnih podatkovnih virov, npr. agregatnih podatkov, ekspertnih ocen in drugih kvalitativnih virov, ki jih s pridom vključuje v analitične načrte. Tak razvoj VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 15 15.6.2012 14:26:53 16 družboslovja in še posebej empiričnega družboslovnega raziskovanja še dodatno podkrepi pomen Durkheimovega enačenja sociološke metode s primerjalno. Sociološko spoznavanje družbe torej temelji na primerjalni metodi, družboslovje je po svojem metodološkem bistvu primerjalno družboslovje. Primerjalni pristop pri tem zajame vse vidike proučevanja družbenih pojavov, procesov in struktur; torej raziskovanje njihovih značilnosti v konkretnem (posameznem) družbenem okolju, med družbami ter njihovih sprememb v času. O tem ter o možnosti, dometu, o metodoloških omejitvah in teoretskih implikacijah uporabe primerjalne metode govori izjemno obsežen zaklad družboslovne literature. Tako lahko med izbranimi avtorji navedemo H. D. Lasswella (1968), ki v okviru razmisleka o prihodnosti primerjalne metode posebej obravnava vidik mednarodnih primerjav; R. M. Marsha (1967), ki v svojem delu o primerjalni sociologiji predlaga kodifikacijo meddružbenih analiz (Cross-societal Analysis); N. Smelserja (Comparative Methods in the Social Sciences, 1976), ki celostno obdela uporabo primerjalne metode v družbenih vedah; R. Charlesa, ki v svojem sistematičnem delu »The Comparative Method« (1987) opozarja, da v različnih disciplinah obstajajo različne paradigme primerjalnih pristopov; S. P. Huntingtona (1993), ki na podlagi primerjalne analize razvije tezo o spopadu civilizacij, itd. Nianse v pristopih se kažejo npr. že med sociologijo in politologijo. Če je za prvo značilen predvsem pristop, utemeljen na spremenljivkah (variablah), je za politične vede značilen pristop študije primerov (Ragin, 1987; Golthorpe, 1997). Pri tem Smelser (1976) opozarja, da sta obe empirično raziskovalno družboslovni disciplini v svojem bistvu bolj nomotetično kot ideografično usmerjeni (»mode od eksplanation«, Smelser, 1976). Prvi primerjalni družboslovni projekti Razvoj primerjalne metode in primerjalnega družboslovja, še posebej v razsežju mednarodnega primerjalnega raziskovanja, od šestdesetih let preteklega stoletja izrazito spodbujajo in zapolnjujejo pomembni projekti empiričnega družboslovja. Pogled na različice in metodološke referenčne točke mednarodnih primerjav jasno pokaže, da se družboslovno empirično raziskovanje ne more opreti in osredoto- čiti zgolj na eno primerjalno metodo. Pri snovanju raziskav, ki vključujejo več različnih držav in različnih kultur, terjajo visoko tematsko, kulturno specifično in metodološko občutljivost. To lepo ponazarja raziskava pojava participacije v lokalnih skupnostih, ki jo je zasnovala skupina raziskovalcev iz ZDA, Poljske, Jugoslavije in Indije v sredini šestdesetih let. Metodološke probleme, kot so jih ob tem reševali, sta opisala Adam Przeworski in Henry Teune (The Logic of Comparative Social Inequiry, 1970). Problem identičnih oz. ekvivalentnih indikatorjev v mednarodnem primerjalnem raziskovanju, ki vključuje države iz različnih zgodovinsko-kulturnih regij in ki je obdelan v njuni knjigi, ostaja odtlej viden, a rešljiv metodološki problem mednarodnega primerjalnega raziskovanja. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 16 15.6.2012 14:26:53 17 Prodor mednarodnega primerjalnega raziskovanja poteka (v času po II. svetovni vojni, po razpadu diktatur in razpadanju kolonialnih sistemov) nekako skladno s procesom demokratizacije svetovnih družb. V šestdesetih in sedemdesetih letih tako nastanejo pomembni primerjalni družboslovni projekti. V tem času steče raziskovanje G. Almonda in S. Verbe, ki sta proučevala politično kulturo v petih »povojnih« državah na dveh celinah: ZDA, Veliki Britaniji, Italiji, Zvezni republiki Nemčiji in Mehiki. Študija, ki je izšla pod naslovom The Civic Culture (1963), je medtem postala klasičen vir v raziskovanju političnih stališč in procesov demokratizacije in postavlja izhodišča za družboslovno, politološko obravnavo pojma politična kultura. Na rezultatih empiričnega raziskovanja sta avtorja s kvantitativnimi obdelavami empiričnega gradiva izoblikovala osnovne tipe politične kulture in jih teoretično utemeljila. Njuna tipologija temelji na »zgodovinsko-konfigurativnem utemeljevanju« na podlagi razkritih struktur vlog ljudi, državljanov v razmerah konkretnega političnega sistema. Njun koncept politične kulture v poznejšem empiričnem raziskovanju služi kot vodilo, kot definirani izhodiščni pojem sodobne politologije. Projekta Almont-Verba in Przeworski-Teune sta prav zaradi temeljite teoretske in metodološko kritične obravnave pomembna temeljna kamna v razvoju mednarodnega primerjalnega družboslovja – vse do danes. Teoretski in metodološki problemi, ki jih ta dva projekta nakazujeta in rešujeta, pa se postavljajo vedno znova. Med pomembne pobude in mejnike v razvoju mednarodnega primerjalnega raziskovanja sodi iniciativa J. Kerkovsa in R. de Moora: European Values Study groupe, ki se kasneje uveljavi kot Evropska raziskava vrednot (EVS)5 ter projekt6 raziskovanja procesov demokratizacije v Zahodni Evropi, ki neposredno sledi konceptu Almonda in Verba in ob katerem kot nosilna avtorja nastopata S. H. Barnes in M. Kaase, skupaj z R. Inglehartom, H. D. Klingemannom in vrsto drugih raziskovalcev. Oba projekta sta stekla v sredini sedemdesetih let. Prvi je medtem prerasel in se uveljavil kot pomembna longitudinalna družboslovna infrastruktura v polju longitudinalnega raziskovanja vrednot.7 V istem obdobju, konec sedemdesetih let, na pobudo raziskovalcev iz ZDA, Velike Britanije in Zvezne republike Nemčije, nastane projekt mednarodne družboslovne raziskave, International Social Survey Programme.8 Že v tem času in vse do danes se je koncept primerjalnega 5. Koncept in razvoj European Value Survey (EVS) je opisan v samostojnem sestavku v tej knjigi. 6. Projekt (in knjiga) Political Action. Mass participation in five Western Democraties, Barnes/Kaase, SAGE, 1979 7. Na pobudo R. Ingleharta je bil projekt razširjen v t. i. Svetovno raziskavo vrednot (World Value Survey), ki deluje kot evropski raziskavi vzporedni sistem trajnega raziskovanja procesov oblikovanja in spreminjanja vrednot v sodobnih svetovnih družbah. Projekt je opisan v nadaljevanju te knjige. 8. ISSP – mednarodni raziskovalni projekt, ki vključuje danes že več deset sodelujočih držav z vseh celin. Projekt je opisan v nadaljevanju. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 17 15.6.2012 14:26:53 18 družboslovja, kot prevladujoči pristop v raziskovalnem in spoznavnem delovanju sociologov in politologov, uveljavil in dograjeval kot pomembna družboslovna infrastrukturna osnova. Povezano delovanje družboslovcev iz različnih držav in mnogih univerzitetnih središč, izmenjava metodološkega znanja in raziskovalnih izkušenj, skupne konceptualizacije in poenoteni raziskovalni pristopi v raziskovanje izbranih osrednjih tem, oblikovanje povezanih podatkovnih arhivov itd. – vse to in vrsta vzporednih pobud v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja9 se izrazi v izjemni širini tematsko pomembnih in pestrih podatkovnih bazah in podatkovnih nizih, ki omogočajo primerjalno, medkulturno, medregionalno in medsistemsko raziskavo in analizo sodobnih družb. V presečišču polja sociolo- škega in politološkega raziskovanja se kot osrednje teme uveljavljajo človekove pravice in demokratizacije kot prevladujoče značilnosti v razvoju sodobnih družb v preteklih desetletjih. Pluralistični koncept demokracije, kot se izrazi skozi oblike pravne države, se vzpostavlja kot najboljša rešitev, kot postulat. Lahko rečemo, da je takšno mnenje razširjeno, ne pa splošno sprejeto, kajti tudi na Zahodu še ni docela izključena možnost vrnitve bodisi k avtoritarnemu ali pa k totalitarnemu načinu vladanja (Huntington, 1991). To velja za t. i. nove demokracije v Vzhodni in Srednji Evropi – in še posebej za države Azije in Afrike. Demokracije torej ni mogoče sprejeti kot nekaj povsem samoumevnega; pomembno je (primerjalno!) raziskovati, kaj lahko demokratične institucionalne sisteme spodjeda oz. spodna- ša, zakaj demokracija lahko propade (Linz, Stepen, 1978) oz. se ne uveljavi itd. Angažirano primerjalno družboslovje si v tem času postavlja nalogo: če hočemo razumeti pogoje politične stabilnosti in spreminjanja, moramo hkrati raziskovati različne ravni (nadnacionalne in regionalne) političnega sistema (M. Kaase, K. Newton, 1995). Najobsežnejša raziskava in analiza, ki je vključevala na mikroravni posameznike, na srednji, intermediarni ravni organizacije ter na makroravni politične sisteme, je potekala konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let kot projekt Evropske znanstvene fundacije (ESF) oz. njenega Stalnega komiteja za družbene vede. Raziskava je vključevala vse relevantne nacionalne in mednarodno primerjalne podatkovne vire iz sedemdesetih in osemdesetih let, med njimi tudi datotečne baze infrastrukturnih projektov kot so Eurobarometer, Evropska raziskava vrednot, Svetovna raziskava vrednot, Mednarodna družboslovna raziskava in vrsta drugih; v analizi je sodelovalo 65 najbolj izkušenih in uglednih družboslovnih raziskovalcev iz vseh zahodnoevropskih držav. Rezultat njihovega analitičnega napora je izražen v petih knjigah pod skupnim naslovom Believes in Government (1995), ki je hkrati naslov pete knjige (Kaase, Newton, 1995), v kateri so povzeta 9. Kot npr. poenotenje statističnih raziskovalnih pristopov, pod vplivom različnih agencij Organizacije združenih narodov, Unesca, FAO, OECD in vse močneje povezane Evropske unije (Eurostat). VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 18 15.6.2012 14:26:53 19 in teoretsko osmišljena dognanja, zapisana v prvih štirih knjigah. Seveda brez razvitih družboslovnih podatkovnih arhivov in njihove neposredne podpore pri posredovanju in analitični obdelavi datotek, zbranih v državah Evropske unije, tak primerjalni projekt ne bi bil mogoč. Da je bilo to izjemno obsežno primerjalno raziskovalno in primerjalno analitično početje in podjetje mogoče in uspešno, je povezano z vrsto okoliščin. Sodelujoči raziskovalci so projekt gradili na predho-dnem znanju in dognanjih; k uspehu projekta so prispevali vsi akterji primerjalnega raziskovanja, od »Durkheima do Descartesa«. Torej še posebej Almond, Verba, Przeworski, Teune itd. Raziskovalci so posegali po tematsko pomembnih in zanesljivih podatkovnih skladih, pridobljenih oz. zbranih s pomočjo standardiziranega anketnega raziskovanja na vzorčno izbranih in opredeljenih populacijah – in to v okviru primerljivih ali poenotenih konceptnih opredelitvah. K uspešnosti iz-peljave je prispevalo tudi dejstvo, da je analiza zajela le države članice Evropske unije, torej države in družbe oz. sisteme, ki so si v preizkusu dveh svetovnih vojn sicer stali nasproti, in vendar njihov razvoj (še posebej v zadnjega pol stoletja) označujejo skupen kulturno-zgodovinski izvor, skupni razvoj in sobivanje znotraj zahodnoevropske kulturnozgodovinske in politične regije, prevladujoče krščanska vrednotna podstat, sočasnost v tehnološkem in gospodarskem razvoju itd. Hkrati pa se razlikujejo po izkustvu z demokratičnimi in totalitarnimi sistemi in njihovimi razpadanji. Formiranje longitudinalnih primerjalnih projektov Glede na stanje v procesu demokratizacije in gospodarskega razvoja zahodnoevropskih družb konec osemdesetih let je bilo torej upravičeno pričakovanje, da bodo sicer analize v posameznih državah pokazale na značilnosti v razvoju, da pa obseg razkritih razlik med njimi ne bo velik – ostajal bo na kvantitativni ravni. Gre vendarle za družbe v isti fazi kulturnozgodovinskega razvoja, za izrazito bližnje, sorodne družbe. In prav zato konceptualno metodološki problemi pri zajemanju in vrednotenju podatkov iz različnih držav niso izstopali tako zaostreno, kot sta to nakazala Przeworski in Teune. Odpiranje širših medkulturnih primerjav, primerjav med deželami iz različnih kulturnozgodovinskih regij in v različnih razvojnih etapah, tudi v tej kompleksni raziskavi in v mednarodnih primerjalnih raziskavah, ki ji sledijo, npr. EVS, WVS, ISSP, CSES10, ESS itd., vedno znova terja metodološko-teoretske premisleke in ustrezne operacionalne rešitve. K uspehu projekta »Believs in Government« je prispevalo tudi dejstvo, da sta se anketno raziskovanje in koncept social surevy (survey approach) metodološko, operacionalno in akcijsko razvila do vrhunca ter da sta temu razvoju sledili in ga omogočali statistična analiza ter informatizacija raziskovalnih in analitičnih postopkov (Müller, Toš, 2010). K vsemu povedanemu dodajmo, da je sodelova-10. CSES, Comparative Study of Electoral Systems; projekt je opisan v tej knjigi. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 19 15.6.2012 14:26:53 20 nje evropskih raziskovalcev v projektu »Believes« utrdilo potrebo po trdnejšem vsebinskem, metodološkem in organizacijskem povezovanju nacionalnih arhivov družboslovnih podatkov, torej po njihovem poenotenju. Razvil – in uveljavlja se projekt CESDA.11 Postopno vključevanje slovenskega družboslovja v mednarodne primerjalne projekte Seveda v tem kratkem zapisu nismo niti hoteli niti mogli predstaviti podrobnega in popolnega pogleda na uporabo metode primerjalnega raziskovanja v polju druž- benih ved oz. na konceptualizacijo primerjalnega družboslovja. Z nekaj poudarki, preseki in označitvami pa smo pokazali stanje v razvoju družboslovnega, sociolo- škega, politološkega raziskovanja sodobnih družb, ki temelji na primerjavah, kar terja in predpostavlja sočasno raziskovanje oz. vključevanje rezultatov raziskovanja v več (mnogih), sorodnih in različnih, družbah v enakih ali različnih razvojnih etapah, v podobnih ali različnih kulturno-zgodovinskih regijah itd. Sociologija kot veda in kot spoznavno prizadevanje je mogoča in se razvija le v odprtem druž- benem okolju, kot primerjalna veda. To spoznanje in zavest o tem sta generacijo slovenskih sociologov že v šestdesetih letih usmerjala v prostor primerjalnega raziskovanja. V tem času je sociologija kot nova znanstvena disciplina dozorevala, gradila je svoje institucionalno okolje (raziskovalne inštitute, sociološke katedre), politične razmere so ji (vsaj na videz) bile naklonjene, zanimanje tujih sociologov (iz ZDA in Evrope) za sistemske posebnosti jugoslovanskega modela socializma (samoupravljanja) je bilo veliko – vse to skupaj je privedlo do vključevanja jugoslovanske sociologije v vrsto mednarodnih primerjalnih projektov,12 v katerih so vidno vlogo odigrali prav slovenski sociologi in sociologinje13. V začetku sedemdesetih let pa so se politične razmere močno spremenile.14 Možnosti za snovanje lastnih primerjalnih raziskav so bile izrazito neugodne. Tovrstno raziskovanje je zastalo. Primerjalna prvina sociološkega pristopa, torej potreba po medsistemskih in medkulturnih raziskavah, je bila nadomeščena s študijem 11. CESDA, Council of European Social Sciences Data Archives, pridobiva status Evropske (meddržavne, pogodbene) družboslovne infrastrukture. Arhiv družboslovnih podatkov (FDV-ADP) je član CESDA. 12. Z. Mlinar v svoji študiji o zgodovini slovenske sociologije (Mlinar, 2006a) navaja imena tujih sociologov, ki so prinašali ali se vključevali v sociološke projekte v Jugoslaviji koncem šestdesetih let. Med njimi so: P. Jakob, H. Tuenne, R. Egger, S. Verba, J. Triska, A. Tannenbaum, J. Azrael, T. Buila in drugi. 13. Med slovenskimi sociologi in sociologinjami so v teh projektih vidno izstopali: V. Rus, Z. Mlinar, K. Boh, S. Saksida, M. Jezernik, J. Jerovšek, A. Barbič, A. Kranjc, B. Kavčič, J. Makarovič, S. Možina in drugi. 14. Obračun z liberalizmom; zakonsko omejevanje raziskovalnega delovanja tujih sociologov v Jugoslaviji, ipd. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 20 15.6.2012 14:26:53 21 v tujini, s posrednim in podrednim vključevanjem v primerjalne raziskave, z vabljenjem raziskovalcev iz drugih raziskovalnih središč, deloma pa z vzposta-vljanjem medkulturnih primerjalnih raziskav znotraj »enotnega«, a družbeno pluralnega jugoslovanskega sistema.15 Pa tudi tem raziskavam razmere niso bile posebej naklonjene. Ena od vidnejših navezav v tok primerjalnega družboslovja v šestdesetih letih je povezana z raziskovanjem participacije v lokalnih skupnostih. Raziskava, ki je potekala v Indiji, na Poljskem, v Jugoslaviji in ZDA, je služila kot empirična podlaga za znano knjigo The Logic of Comparative Social Inequire (Przeworski, Teune, 1970).16 Nekako v isti čas sega pobuda za raziskovalne projekte, usmerje-ne v problematiko distribucije vpliva v delovnih organizacijah (A. Tannenbaum idr.),17 v začetku sedemdesetih let pa že propade poizkus vključitve Jugoslavije v mednarodno raziskavo t. i. mnenjskih voditeljev. Jugoslovanski in še posebej slovenski sociologi v tem času svojo nemožnost vstopanja v mednarodne primerjalne raziskave nadomeščajo z intenzivnim osebnim vključevanjem v raziskovalne komiteje Svetovne sociološke asociacije (ISA)18. V drugi polovici osemdesetih let se visoka povezanost slovenskih sociologov v program in delovanje ISA izrazi v organizaciji mednarodnega posveta na temo Primerjalno družboslovno raziskovanje, ki je potekal v Ljubljani leta 1989, in v snovanju Isinega mednarodnega sociološkega instituta,19 ki naj bi v obliki podiplomske šole in raziskovalnega sveta deloval z alternativnima sedežema v Ljubljani in Parizu. Poskusi vključevanja slovenskih sociologov v mednarodne primerjalne raziskovalne programe so tako v sedemdesetih in osemdesetih let zadevali ob ovire. Ob koncu osemdesetih je vključitev oviralo tudi dejstvo, da smo se v primerjalne projekte želeli vključiti z raziskovanjem v Sloveniji, mednarodne koordinacije pa bi nas bile pripravljene sprejeti le, če bi zagotavljali raziskave na področju celotne Jugoslavije. Tega pa tedaj nismo niti mogli, niti hoteli zagotoviti. Z osamosvojitvijo 15. Raziskava »Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe« je potekala 1986 s pomočjo standardiziranega vpašalnika na reprezentativnih vzorcih prebivalcev vseh republik in pokrajin v SRF Jugoslaviji. 16. Knjiga je medtem postala klasika primerjalne literature. Pri zasnovi in izvedbi raziskave v Jugoslaviji je sodeloval tudi Z. Mlinar. 17. Pri raziskavi so sodelovali A. Tannenbaum, V. Rus, J. Županov, J. Jerovšek, S. Možina, B. Kavčič in drugi. 18. Tako npr. vrsta slovenskih sociologov konec sedemdesetih in v osemdesetih letih vnaša v delovanje Svetovne sociološke asociacije pomembne pobude in prevzema pomembne koordinacijske vloge. Z. Mlinar v svojem sestavku Zgodovina slovenskega sociološkega društva (Družboslovne razprave št 51 / 2006) navaja imena sociologinj in sociologov in njihove vključitve v program ISA oz. v analogne programe na področju komunikologije, obramboslovja itd. 19. Pobuda Z. Mlinarja na omenjenem mednarodnem posvetu v Ljubljani, vendar pa je z razpadom SFRJ izgubila realno podlago. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 21 15.6.2012 14:26:53 22 (1991) pa je bila vključitev mogoča, celo zaželena. In tu se odpre novo obdobje primerjalnega družboslovnega raziskovanja, tistega dela, ki temelji na družboslovni anketi, kar je opisano v naslednjih poglavjih te knjige. Slovenski raziskovalci se od tedaj vključujejo v vse pomembne mednarodne (infrastrukturne) programe. SJM v programih mednarodnega družboslovja (1990–2009) Če za prvo obdobje v razvoju projekta SJM (1968–1990) velja, da je bil ta zasnovan kot longitudinalni projekt, ki je omogočal opazovanje sprememb skozi čas, in hkrati kot socialno relevantni instrument za opazovanje aktualnega družbenega okolja, velja za drugo obdobje v njegovem razvoju, da seveda ohranja dimenzijo medčasovnih primerjav, hkrati pa se odpira, dviga na raven medkulturnih in meddružbenih primerjav. V prvem (dvaindvajsetletnem) obdobju je projekt SJM le v treh primerih dosegel raven medkulturnih oz. meddružbenih primerjav;20 za večino (v tem času izvedenih raziskav) velja, da so nespecializirane, da v okviru longitudinalne zasnove zajemajo široke nabore tem in le v treh primerih so se raziskave osredotočale na eno samo osrednjo temo.21 Za prav vse v tem obdobju izvedene raziskave velja, da so tematsko in metodološko izvirne, da se niso opirale22 na tuje vzore in posnemale drugih raziskav. Gradnja longitudinalnega koncepta SJM in vsakokratne raziskave je torej pomenila izviren, kreativen avtorski napor raziskovalne skupine. Projekt SJM se je v tem obdobju v Sloveniji in Jugoslaviji uveljavil kot uspešen družboslovni raziskovalni model in pomemben empirični vir, ki je dozorel po svoji metodološki in izvedbeni plati, v drugem obdobju se je projekt dvignil na raven mednarodne (medkulturne) primerjalne raziskave, torej na raven medkulturnega primerjalnega družboslovja. Družbeni obrat (1990) in osamosvojitev Slovenije pomenita za projekt SJM (in raziskovalce) novo možnost v njegovem razvoju. Primerjalna raziskava, ki je imanentna sociološkemu pristopu (Durkheim, 1895; Przeworsky, Teune, 1970; Scheuch, 1989, 1990; Øyen, 1990; Müller, Toš, 2009) in ki razširja možnost družboslovne analize na temelju sočasnega raziskovanja v različnih družbah in kulturah, postane realna možnost tudi za slovenske raziskovalce in za projekt SJM. Že konec osemdesetih in neposredno po družbenem obratu se je CJM povezal in s projektom SJM uspešno vključil v vse osrednje infrastrukturne mednarodno 20. Že prej citirana raziskava Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe, ki je zajela populacije iz vseh republik in pokrajin takratne Jugoslavije in še dve, na projekt SJM oprti raziskavi. Prva s področja potrošniških navad o vrednotenju proizvodov glede na republiške izvore (1971, po naročilu Iskre) in druga na ekološko tematiko, predvsem o odnosu do gradnje jedrskih elektrarn in rabe nuklearne energije. 21. Stališča o razvoju cestnega omrežja, 1970; Stališča o ustavnih spremembah (1988); Raziskava medijskega polja 1989. 22. Ker je bil sistem (samoupravni, enopartijski) »izviren«, so bile tudi raziskave »izvirne«. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 22 15.6.2012 14:26:53 23 primerjalne družboslovne programe: v International Social Survey Programme (ISSP) – 1990, European Values Study (EVS) in World Value Survey (WVS) – 1991, Comparative Study of Electoral System (CSES) – 1995, European Social Survey (ESS) – 200023 itd. Poleg tega se je projekt SJM v tem obdobju (po 1990) uspešno vključeval in povezoval z vrsto drugih tematsko usmerjenih raziskovalnih iniciativ in skupin v evropskem prostoru, kot denimo: z raziskavo političnih in ekonomskih usmeritev prebivalcev v srednje- in vzhodnoevropskih državah (Ostbarometer), z raziskavo procesov demokratizacije v Srednji in Vzhodni Evropi, z raziskavo kakovosti življenja (Euromodul), z raziskavo o vlogi cerkve in pojavih religioznosti v srednjih in vzhodnoevropskih državah, z raziskavo izražanja nacionalne identitete in nacionalizma v Avstriji in Sloveniji itd. Tako je bilo v okvirih programa SJM v zadnjih dvajsetih letih izvedenih 43 tematskih raziskav v povezavi s programi ISSP, WVS, EVS, ESS, CSES in EES. Za vse navedene primerjalne raziskovalne programe velja, da vključujejo raziskovalce iz velikega števila držav, praviloma z vseh celin (WVS, ISSP, CSES); le za raziskave EVS, ESS in EES velja, da vklju- čujejo predvsem evropske države. Ni torej dvoma, da obdobje od konca osemdesetih let dvajsetega stoletja pa do danes zaznamuje vključevanje raziskav SJM v mednarodne projekte (Hafner-Fink, 2008), kar je časovno primerjalni razsežnosti raziskav iz predhodnega obdobja dodalo še možnost primerjav v medkulturnem in mednarodnem prostoru – in postavitev Slovenije v ta prostor.24 Literatura: Almond, G. in S. Verba (1963), The Civil Culture: Political Attitudes and Democracy in Five Nations. Princeton: Princeton University Press. Barnes, S. H., Kaase, M., et al. (1979), Political Action: Mass Participation in Five Western Democracies. Beverly Hills, Calif.: Sage. Durkheim, E. (1963), Pravila sociološke metode. Savremena škola, Beograd. Goldthorpe, J. H. (1979), Current Issues in Comparative Macrosociology: A Debate on Methodological Issues. Comparative Social Research 16: 163–201. Huntington, S. P. (1993), The Clash of Civilizations? In: Foreign Affairs 72 (3): 22–49. Inglehart, R. (1997), Modernization and Postmodernization: Culture, Economic, and Political Change in 43 Societies, Princeton: Princeton University Press, New Jersey. International Social Survey Programme (ISSP 1), General information. History of the ISSP. Dostopno na: http:/ www.issp.org/ (12. 1. 2008) Jowell, R., M. Kaase, R. Fitzgerald & Gillian E. (2007), The European Social Survey as a measurement model. V: Jowell, R. (ur.), C. Roberts (ur.), R. Fitzgerald (ur.) & Gillian E. (ur.): Measuring Attitudes Cross-Nationally. Lessons from the European Social Survey. Los Angeles, London, New Delhi, Singapore: Sage, str. 1–31. 23. Podrobni opisi teh mednarodnih projektov so v knjigi: Toš, N., Müller, K. H. (2011). 24. Kar ilustrira podatek, da je v velikem številu (okoli 500) objavljenih analiz, izvedenih na osnovi datotek raziskave ESS, pretežno in izenačeno z drugimi velikimi državami (okoli 60%) vključena tudi Slovenija (glej Malnar B., šesti del te knjige). VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 23 15.6.2012 14:26:53 24 Jowell, R. idr. (ur.) (2007), Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey. London: Sage. Kaase M., Newton, K. (1995), Beliefs in government, Oxford University Pres. Klingemann, H. D. in Taylor, C. L. (2002), Preface. V: N. Toš, V. Miheljak (eds.): Slovenia Between Continuity and Change, 1990–1997. Berlin, Ed. Sigma, 2002. Lasswell, H., D. (1968), The Future of the Comparative Method. In: Comparative Politics 1. 1. 3–18. Marsh, R M. (1967), Comparative Sociology. A Codification of Cross-Societal Analysis, new York: harcourt, Brace and World. Mlinar, Z. in S. Splichal (1988), Primerjalno raziskovanje in razvojni procesi. Družboslovne razprave 5 (6): 33–42. Müller, K. H., N. Toš (2009), Towards New Frontiers in Comparative Survey Research. V: Three Roads to Comparative Research: Analytical, Visual, and Morphological, ur. N. Toš in K. H. Müller: Wien: Edition Echoraum. Newton, K., Monero, J.R. (2007), ‚Patterns of political and social participation in Europe‘ v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 205–237. London: Sage. Øyen, E. (1990), The imperfection of Comparisons. V: E. Øyen (ur.): Comparative Methodology. Theory and Practice in International Social Research. Sage, London, Newbury Park, New Delhi, str. 1–18. Przeworski, A. & H. Teune (1970), The logic of comparative social inquiry. New York: John Wiley & Sons (Reprint: Malabar, Florida: R.E.Krieger Publishing Company, 1985) Ragin, C. (1989), New directions in comparative research. V: M. L. Kohn (ur.): Cross-na-tioanl research in sociology. Sage, Newbury Park, London New Delhi, str. 57–76. Rokkan, S. (ed.) (1968), Comparative Research across Cultures and Nations, Mouton, Paris-The Hague. Scheuch, E. K. (1968), Tha cross-cultural use of sample surveys: problems of comparability. V: Stein Rokkan (ed.): Comparative research across Cultures and Nations. Paris, The Hague: Mouton, str. 176–209. Scheuch, E. K. (1990), The development of comparative research: Towards causal explanations. V: E. Øyen (ur.): Comparative Methodology. Theory and Practice in International Social Research. Sage, London, Newbury Park, New Delhi, str. 19–37. Teune, H. (1990), Comparing countries: Lessons learned. V: E. Øyen (ed.): Comparative Methodology. Theory and Practice in International Social Research. London, Newbury Park, New Delhi:Sage, str. 38–62. Toš, N. (ur.), P. Ph. Mohler (ur.) & B. Malnar (ur.) (1999), Modern societies and values: A comparative analysis based on ISSP project. Ljubljana, Mannheim: FSS, University of Ljubljana and ZUMA. Toš, N. in K. H. Müller (2005), Political Faces of Slovenia, Political Orientations and Values at the End of the Century. Wien: Edition Echoraum. Toš, N., Müller, K.H. (2009). Three Roads to Comparative Research: Analytical, Visual, and Morphological. Wien: Edition Echoraum. Toš, N., Müller, H. K. (2010), Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, FDV IDV, Dokumenti SJM 17, Ljubljana. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 24 15.6.2012 14:26:53 25 Zasnova in razvoj Evropske družboslovne raziskave Brina Malnar, Slavko Kurdija Povzetek25 Evropska družboslovna raziskava (European Social Survey – ESS) je najmlajša med velikimi primerjalnimi družboslovnimi anketami splošnega družboslovnega tipa, njena najbolj prepoznavna značilnost pa so visoke zahteve glede kakovosti vseh vidikov priprave in izvedbe raziskovalnega postopka. Podatki ESS so namreč že izvorno namenjeni celotni akademski skupnosti in oblikovalcem politik, torej analizi družbenih trendov ter usmerjanju družbenih sistemov. Vsebina ESS-anket je zato splošna in obenem raznolika, namenjena različnim znanstvenim profilom uporabnikov, pri čemer pa gre pretežno za subjektivne kazalce stališč in deloma ravnanj. ESS je zasnovana longitudinalno in s ponavljajočimi se meritvami nastaja časovna vrsta, ki pomeni vedno uporabnejšo podlago za spremljanje družbenega razvoja. Prispevek zagovarja tezo, da je ESS v svoji organizacijski zasnovi našla doslej najbolj učinkovit kompromis med načeli centralnega upravljanja in nacionalne participacije, demokratičnosti in nadzora ter metodološke in vsebinske ekspertize, katerega posledica je povečana ekvivalenca merjenja družbenih pojavov na mednarodni ravni. Zasnova, cilji in vloga ESS Sodobne demokratične družbe so se razvile v zapletene strukture zakonodajnih, političnih in socialnih institucij ter neformalnih omrežij družbenih skupin in posameznikov. Vsi ti elementi součinkujejo v času in prostoru in tvorijo tiste politične, gospodarske in kulturne strukture, ki so bistvo sodobne zahodne družbe. Eno od velikih vprašanj našega časa je zato, kakšne so podobnosti in razlike med sodobnimi nacionalnimi državami, če upoštevamo nenehno diferenciacijo, obsežne migracije in globalizacijo. Družboslovne znanosti, od katerih javnost upravičeno pričakuje, da bodo skušale odgovoriti na to vprašanje, se tega ne morejo lotiti brez sistematičnih in dolgoročnih empiričnih raziskav teh pojavov. 25. Delno dopolnjen sestavek obeh avtorjev je bil objavljen v: Toš/Müller, Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM, Ljubljana 2010. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 25 15.6.2012 14:26:54 26 Kvantitativne družboslovne raziskave (ankete) so poglavitno orodje zbiranja empiričnih informacij o družbenem dogajanju, tako na nacionalni ravni kot znotraj Evropske unije. ESS, ki je nastala leta 2001 ob podpori Evropske znanstvene fundacije26, pomeni enega od najbolj veljavnih in zanesljivih instrumentov za ta namen. Njen poglavitni cilj je kontinuirano in sistematično spremljanje stanja in procesov v evropskih državah na vseh relevantnih družbenih področjih, torej zagotavljanje kazalcev družbenega razvoja in delovanja sistemskih politik, s pou-darkom na spremljanju učinkov teh politik skozi subjektivne zaznave državljanov. Podobno kot pri drugih raziskavah te vrste je torej vloga ESS merjenje družbene ‚klime, ne ‚vremena‘, opazovanje dolgoročnih trendov, ne kratkoročnih nihanj. ‚Dodana vrednost‘ ESS je v tem, da njena metodologija dosega doslej najvišjo raven standardizacije v primerjalnem raziskovanju splošnega družboslovnega tipa, kar ji omogoča finančna podpora 5., 6. in 7. okvirnega programa EU. Ta financira kontinuirano delo precej številčne koordinacijske skupine, ki določa standarde kakovosti in nadzoruje potek nacionalnih izvedb27. Prav zaradi dosežkov pri har-monizaciji mednarodnega družboslovnega raziskovanja je raziskava ESS v letu 2005 prejela najvišje evropsko priznanje na znanstveno-raziskovalnem področju, Descartesovo nagrado ( www.europeansocialsurvey.org/). ESS je v sorazmerno kratkem obdobju postala eden najbolj uveljavljenih tovr-stnih raziskovalnih projektov v Evropi, posredno pa je prispevala tudi k temu, da so druge podobne raziskave začele namenjati več pozornosti metodologiji. Spodbudila je torej nujno potrebno metodološko razpravo in dobro prakso, saj so bila merila kakovosti družboslovnih anket v Evropi doslej dokaj neuravnotežena. Po eni strani obstajajo otoki odličnosti, primerljivi z najbolj kakovostno prakso v svetu, pa drugi pa obstaja veliko neskladje med omenjenim vrhom in povpre- čjem. V interesu evropskih raziskovalcev in oblikovalcev politik torej je, da se to neskladje odpravi, če naj bodo akterji deležni kakovostne informacijske podlage za svoje analize in odločitve. Prav zato je poleg pridobivanja zanesljivih podatkov o trendih stališč v evropskih državah enako pomemben cilj ESS tudi spodbujanje kakovostnega preskoka na 26. Pobudnik je bil Max Kaase, eden od sodelujočih v projektu Beliefs in Government, ki so se soočili s problemom pomanjkljive ekvivalence mednarodnih meritev. Pri Evropski znanstveni fundaciji je nastal odbor (Steering Commettee) za oblikovanje načrta nove evropske družboslovne raziskave ESS, katerega član je bil s slovenske strani profesor Niko Toš. 27. Upravljalski konzorcij projekta sestavlja sedem partnerskih ustanov: Centre for Comparative Social Surveys, City University, Velika Britanija (Roger Jowell, vodja projekta); NSD, Norveška (Bjorn Henrichsen); GESIS-ZUMA, Nemčija (Peter Mohler); SCP, Nizozemska (Ineke Stoop); ESADE, Universitat Ramon Llull, Španija (Willem Saris); University of Leuven, Belgija (Jaak Billiet); Univerza v Ljubljani, Slovenija (Brina Malnar). VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 26 15.6.2012 14:26:54 27 področju primerjalnega raziskovanja v družboslovju, predvsem pri odpravljanju od nekdaj prisotnih metodoloških slabosti takšnih raziskav. Posredno je cilj ESS tudi uveljavitev mehkih kazalcev, torej stališč in javnomnenjskih zaznav, kot standardnih kazalcev družbenega stanja in razvoja. Mesto ESS znotraj ‚velike četverice‘ ESS se seveda pogosto znajde v takih ali drugačnih primerjavah z drugimi mednarodnimi raziskavami, predvsem s trojico največjih oziroma najbolj uveljavljenih raziskav s podobnimi splošnimi cilji, kot jih ima sama, tj. ISSP ( International Social Survey Programme), EVS ( European Values Study) in WVS ( World Values Study). Vendar pa med temi projekti ne gre za ‚tekmovanje‘, kot bi se morda zdelo na prvi pogled, saj mnoge metode in pristopi v ESS izhajajo prav iz teh ‚sestrskih‘ raziskav, ESS si z njimi deli tudi ‚avtorstvo‘ dela vprašanj, prav tako pa v njej sodeluje del raziskovalcev, ki delujejo tudi pri omenjenih projektih. ESS je sicer med temi projekti najmlajša in je deloma nastala z namenom, da se zapolnijo nekatere tematske praznine, ki jih puščajo ostale raziskave, deloma pa zato, da postavi višje splošne metodološke standarde oziroma spodbudi ozračje dvigovanja kakovosti primerjalnega raziskovanja. Kljub vsebinskemu prekrivanju, predvsem na ravni demografskih spremenljivk, se vsaka od omenjene četverice longitudinalnih raziskav od drugih precej razlikuje tako po vsebini kot po pogostosti meritev, časovnem razmiku med meritvami, geografskem dometu ter metodologiji. Raziskava EVS je omejena na Evropo, tematsko se osredotoča predvsem na področje morale in religije in se je doslej izvajala enkrat na deset let. Raziskava WVS pa vključuje več kot 80 držav po vsem svetu in se ponavlja vsakih pet let (Rus, Toš, 2005: 8). ISSP se sicer izvaja vsako leto, a v obliki sorazmerno kratkih tematskih modulov, ki se prav tako ponavljajo v obdobjih okoli 10 let (za podrobnejšo predstavitev glej Malnar, Hafner-Fink, Štebe, 2006). Vse štiri velike mednarodne longitudinalne raziskave torej prispevajo pomemben in samosvoj delež k evropskemu empiričnemu družboslovju in glede na to, da skuša Evropa okrepiti sposobnost skupnega delovanja članic, je primerjalnih študij za zdaj prej premalo kot preveč. Mnogi metodološki vidiki ESS niso novi, pač pa je raziskava prevzela dobre in preverjene rešitve iz drugih projektov. Predvsem zaradi finančnih omejitev pa se nobena od preostalih treh raziskav ne izvaja po tako zahtevnih in enotnih metodoloških merilih, kot to uspeva ESS ali večjim nacionalnim raziskavam splošnega družboslovnega tipa, kot so General Social Survey v ZDA, British Social Attitudes v Veliki Britaniji, Allbus v Nemčiji ali Slovensko javno mnenje v Sloveniji (za podrobnejše informacije o metodologiji SJM glej Toš in dr., 1997, 1999, 2004). Novost ESS je tudi vključitev lestvice človeških vrednot (Human Values scale) v standardni del vprašalnika (Schwartz, 2007). VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 27 15.6.2012 14:26:54 28 Z vidika uporabnika sodita med pomembnejše ‚primerjalne prednosti‘ ESS tudi hitrost in kakovost publiciranja datotek in spremljajočih materialov. ESS je doslej opravila štiri meritve (2002, 2004, 2006 in 2008), v teku pa je peta (2010) in po vsaki je bila zainteresirani javnosti v zelo kratkem času posredovana mednarodna standardizirana datoteka. Prva izdaja je praviloma dostopna leto dni po končani terenski fazi in tak časovni okvir je za raziskavo te vrste precejšnja novost. Uporabnikom omogoča možnost analitične obdelave zelo svežih podatkov za veliko število držav. Datoteke ESS so sicer brezplačno dostopne na njeni podatkovni domači strani ( http:/ ess.nsd.uib.no/), ob tem pa niti vodstvena skupina ESS niti katera druga analitična skupina nima privilegiranega predhodnega dostopa do podatkov. Naslednja koristna novost, ki jo ESS prinaša uporabnikom, je preglednost oziroma odprtost pri objavljanju podatkov in spremljajočih dokumentov. Glede na to, da kakovost skupne datoteke ESS ne more biti boljša, kot je kakovost nacionalnih datotek, je ESS vzpostavila razvejan sistem sodelovanja z nacionalnimi raziskovalnimi skupinami, ki vključuje serijo sestankov, programskih orodij in množico pisnih navodil. Podatkovna domača stran ESS-uporabniku ponuja natančno dokumentacijo vseh opaženih odklonov od skupno določenih standardov in ga tako seznani z morebitnimi ovirami pri doseganju ekvivalence podatkov. Smiselnost primerjav med nacionalnimi datotekami je namreč odvisna od stopnje dosežene ekvivalence merskega instrumenta, pri čemer so izvor neekvivalence lahko razlike v načinu vzorčenja, neustreznih prevodih, neustrezno formuliranih vprašanjih, variacijah v nacionalnih družbenih kontekstih, pristranostih v vzorcu sodelujočih, neustreznem delu anketarjev, napakah pri prenosu podatkov v centralni arhiv ipd. Izhajajoč iz načela preglednosti ESS nikoli hote ne prikriva morebitnih napak ali odklonov, pač pa vodi dosledno, četudi nekoliko tvegano politiko opozarjanja nanje, s čimer podeli vsebinskemu ali metodološkemu analitiku položaj informi-ranega uporabnika (Mohler, 2007). To je še posebej pomembno pri mednarodnih raziskavah, kjer se vsak lahko samostojno odloči, katere nacionalne datoteke bo izbral za analizo in katerih ne. Tako pregleden sistem nikakor ni vzpostavljen pri vseh velikih mednarodnih ali nacionalnih raziskavah in mnoge med njimi tako ne razkrijejo vseh pomembnih informacij o vzorčenju, deležih in strukturi sodelujočih ali drugih elementih raziskave. Iz vsega povedanega sledi, da je metodološka kakovost pri ESS gotovo pomembnejši del njenega samopripisanega ‚poslanstva‘, kot to velja za druge podobne raziskave, saj je deloma tudi nastala s tem namenom. Prav zato ima ESS vzpostavljen tako obsežen sistem samoopazovanja, na podlagi katerega si prizadeva z vsako novo meritvijo izboljšati kakovost pridobljenih podatkov. Upravičeno ali ne si je projekt ESS kmalu pridobil ugled novega ‚zlatega standarda‘ v mednarodnem primerjalnem raziskovanju saj je, kot rečeno, leta 2005 upravljalski konzorcij pro-VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 28 15.6.2012 14:26:54 29 jekta prejel Descartesovo nagrado za odličnost v kooperativnem raziskovanju in s tem postal prvi družboslovni projekt, ki je sploh prišel v ožji izbor za to nagrado. Poleg simboličnega priznanja je bil eden od pozitivnih učinkov nagrade tudi zmanjšanje tveganj, izhajajočih iz sorazmerno nestabilne finančne podlage projekta. Ta je namreč, vsaj kar zadeva nacionalne terenske izvedbe, v temelju sestavljen iz več kot 30 neodvisnih odločitev o financiranju, ki jih ustrezne ustanove v sodelujočih državah sprejemajo vsaki dve leti. V organizacijski strukturi ESS (Jowell et all, 2007: 13) zato obstaja napetost med načelom centralizacije vodenja, katerega namen je sorazmerno strog nadzor nad kakovostjo izvedbe in ki je podprto z okvirnimi programi EU, ter načelom nacionalne koordinacije, ki skrbi za lokalno implementacijo metodologije oziroma izvedbo terenske faze in katere delo financirajo nacionalne ustanove. Odgovornost različnih akterjev tako poteka v različnih smereh, saj je centralna koordinacijska skupina za kakovost svojega dela odgovorna Evropski komisiji, nacionalni koordinatorji pa lokalnim financerjem. Zaradi težav s financiranjem je nekaj sodelujočih držav doslej že moralo izpustiti eno ali več meritev, nobena pa se iz projekta še ni dokončno umaknila. Obenem pa se projektu ves čas pridružujejo nove članice. Oblikovanje in organizacija vprašalnika ESS Longitudinalni blok Vprašalnik ima v anketni raziskavi vlogo merskega instrumenta, zato njegova zasnova ključno določa tematsko polje in kakovost meritve. ESS je v svojem uvodnem obdobju zbrala večnacionalno skupino raziskovalcev, katere naloga je bila vsebinska zasnova temeljnega dela vprašalnika, tj. tistega, ki se ponovi v vsakokratni meritvi. Čeprav so takšne odločitve vedno do neke mere arbitrarne, je skupina brez posebnih težav izločila nekatere sklope vprašanj, predvsem taka, ki zadevajo kratkoročno problematiko in so primernejša za manjše javnomnenjske ankete, priljubljene v medijih. Nasprotno temu je bil temeljni del vprašalnika zasnovan predvsem na teoretskih virih, pri čemer je skušala ESS kazalce vključevati tako, da bi čim večjemu številu teoretskih smeri omogočila empirično preverjanje njihovih konceptov. V temeljni del vprašalnika so bili tako vključeni kazalci posameznikovih stališč, družbenega položaja, omrežij, značilnosti družbenega, političnega in kulturnega okolja ipd. V procesu oblikovanja longitudinalnega dela vprašalnika so bila najprej izbrana tri splošna področja, na katerih naj bi ESS merila medčasovno kontinuiteto in spremembe, in sicer: 1) Vrednotne in ideološke orientacije (pogled na svet, vernost, socialne in politične vrednote, morala); 2) Kulturne in nacionalne orientacije (občutki nacionalne in kulturne pripadnosti in s tem povezan odnos do zunanjih skupin ter nadnacionalnih institucij); 3) Položaj v družbeni strukturi (posame-VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 29 15.6.2012 14:26:54 30 znikov socialni položaj, razredna pripadnost, izobrazba, stopnja socialne izklju- čenosti, standardne socialno-demografske spremenljivke, spremljanje medijev). V naslednjem koraku je bilo k sodelovanju povabljenih večje število mednarodno uveljavljenih družboslovnih analitikov, specialistov za posamezna področja, ki so pripravili podrobnejše predloge tematskih sklopov. ESS tako na strani odvisnih spremenljivk vsebuje predvsem kazalce stališč, vključ- no s kazalci delovanja pomembnih družbenih sistemov, na strani neodvisnih pa različne vedenjske kazalce in faktografska vprašanja. Demografski blok vprašanj je v primerjavi z drugimi podobnimi raziskavami dokaj obsežen in kot tak pomeni potencialno pomemben vir za oblikovanje pojasnjevalnih modelov in opazovanje razlik med skupinami. Kot že rečeno, vprašalnik ESS poleg tradicionalnega nabora ‚trdih‘ sociodemografskih spremenljivk vsebuje tudi alternativno serijo ‚demografskih‘ kazalcev, ki temelji na individualnih psiholoških in kulturnovre-dnotnih značilnostih posameznika, kar spet odpira prostor alternativnim modelom pojasnjevanja razlik v stališčih. Pri razvoju temeljnega dela vprašalnika ESS je bila uporabljena cela vrsta tehnik in orodij, ki se zdaj uporabljajo tudi pri oblikovanju izmenljivih tematskih modulov. Med omenjena orodja sodijo znanstveni članki, mnenja specialistov z različnih področij, posvetovanja z nacionalnimi koordinatorji o kognitivnih in medkulturnih učinkih vključitve posameznih vprašanj, uporaba programa Survey Quality Predictor (SQP) za oceno zanesljivosti in veljavnosti vprašanj, dve obsežni kvantitativni pilotski raziskavi, od katerih se ena izvede v angleško in ena v neangleško govoreči državi in ki vključujeta tudi MTMM (Multi Trait Multi Method) eksperimente (Saris, 2004). Temu sledi obsežna analiza predtestov s poudarki na opazovanju vzorcev manjkajočih odgovorov, delovanju lestvic, faktorski strukturi, pričakovanih korelacijah. Na ravni oblikovanja konkretnih vprašanj je pozornost namenjena tudi temu, da raziskava nobenega širšega pojava oziroma koncepta ne meri z enim samim kazal-cem. Kljub temu pa družboslovna raziskava splošnega tipa nikoli ne more nameniti posamezni tematiki tolikšnega obsega vprašanj kot specializirana raziskava, zato se vedno lahko pojavi nezadovoljstvo med posameznimi skupinami uporabnikov. Obenem je iz statistike uporabnikov razvidno, da so tematike v vprašalniku dovolj raznolike, da so vzbudile zanimanje širokega kroga specialistov z različnih področij. Izmenljivi tematski moduli Poleg temeljnega oziroma longitudinalnega dela vključuje vsak ESS-vprašalnik tudi tematske module, ki predstavljajo večji del bazena odvisnih spremenljivk v vsakokratni meritvi. Ti izmenljivi moduli sestavljajo približno 50 vprašalnika in vsak vsebuje 50 vprašanj. Moduli so vzvod za ohranjanje ‚pobude od spodaj‘ VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 30 15.6.2012 14:26:54 31 in hkrati za osvežitev vsakokratnega ESS-vprašalnika z novimi relevantnimi tematikami. Način izbire modulov poteka po javnem in vnaprej znanem postopku, kar je prav tako ena od posebnosti ESS. Več kot leto dni pred vsako novo meritvijo je objavljen poziv k oddaji predlogov, na katerega se lahko prijavijo skupine za oblikovanje vprašalnikov ( QDT – Question Module Design Teams), pri čemer mora vsaka od prijavljenih skupin vključevati člane iz vsaj treh držav, ki sodelujejo v ESS. Skupine morajo teoretično utemeljiti pomen predlaganega tematskega sklopa in nato – če so izbrane – sodelovati pri oblikovanju konkretnih vprašanj oziroma operacionalizaciji. Izbor dveh najboljših skupin poteka po petih javno objavljenih merilih, in sicer pripravljenosti za vse predvidene oblike sodelovanja, ustreznosti predlaganega teoretičnega modela, ustreznosti tematike, pričakovanem obsegu zanimanja uporabnikov, ter inovativnosti v pristopu. V ilustracijo obsega prijav na dokaj zahtevne pogoje razpisa lahko navedemo, da število niha od 8 prijav po prvem pozivu, 22 po drugem, 20 po tretjem in 14 po četrtem. Glede na precejšnje število zainteresiranih skupin ni presenetljiv raznolik razpon tematik, ki so bile doslej izbrane v tematske module. Meritev 1: a) priseljenci; b) vloga državljana in demokracija; Meritev 2: a) družina, delo in življenjski standard; b) ekonomska morala; c) zdravje in zdravstvo; Meritev 3: a) kazalci kakovosti življenja; b) razumevanje življenjske poti; Meritev 4: a) predsodki do starejših; b) zaznava sistema blaginje; Meritev 5: a) kazensko pravo in morala; b) družina, delo in življenjski standard; Meritev 6: a) osebna in družbena blaginja; b) razumevanje demokracije. Na vsebinski ravni je tako primanjkljaj, ki ga je s svojim nastankom želela zapolniti ESS – predvsem gre za področja sociologije, političnih ved, psihologije ter (do neke mere) ekonomije – kolikor je bilo mogoče presežen, še vedno pa obstajajo pomembne tematike, ki so za zdaj ostale izven dometa tematskih modulov. Takšna primera sta na primer okolje in globalizacija. Vsi novi kazalci so empirično preizkušeni s predtesti, med že obstoječimi pa so izbrani tisti, ki so že bili uporabljeni in so pri tem pokazali dobre merske rezultate. Dosedanje izkušnje kažejo, da je preoblikovanje splošnih predlogov prijaviteljev v končno obliko vprašanj, ki se nato izvedejo v več deset evropskih državah, na koncu vedno zadovoljivo uspelo, kljub neizogibnim napetostim med željami vsebinskih specialistov, ki nimajo veliko izkušenj z operacionalizacijo anketnih vprašanj, ter metodoloških specialistov, ki imajo omejeno znanje iz predlagane tematike. Vsaka meritev ESS tako omogoči izvedbo tematskega modula s po dvema analitičnima skupinama, ki za svoja raziskovalna vprašanja pridobita podatke okoli 50.000 anketirancev v približno 30 državah, ne da bi imeli sami pri tem kakršnekoli terenske stroške, ter z možnostjo, da se tematski modul v prihodnosti enkrat ali večkrat ponovi. Izvorni ESS-vprašalnik je oblikovan v angleškem jeziku in pozneje preveden v vse jezike, ki jih v kateri od sodelujočih držav govori vsaj pet odstotkov prebivalstva. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 31 15.6.2012 14:26:54 32 ‚Sprotni‘ prevodi anketarjev niso dovoljeni. ESS-protokol za prevajanje ( TRAPD – translation, review, adjudication, pre-testing and documentation) v vsaki državi predvideva postopek v petih fazah: prevajanje, ocenjevanje, razsojanje, predtest ter dokumentiranje materialov (Harkness, 2007: 83). V nasprotju s postopkom vzorčenja pa centralna skupina ne izvede ‚parafiranja’ nacionalnih prevodov, saj bi bila potrebna prevelika sredstva glede na to, da se raziskava izvaja v več kot dvajsetih jezikih. Prevod tako kljub natančno določenemu postopku ostaja eden najmanj ‚nadzorovanih’ elementov v raziskovalnem procesu ESS in občasno prihaja tudi do napak, ki so odkrite šele pozneje. Vzorčenje in stopnja sodelovanja Postopki vzorčenja so ena od pomembnejših novosti projekta ESS, pri čemer je mišljen predvsem vidik standardizacije, torej dosledno in poenoteno slučajnostno vzorčenje v vseh sodelujočih državah, brez kakršnekoli uporabe kvot ali rezerv. Celoten postopek načrtovanja nacionalnih vzorcev je pri raziskavi ESS zastavljen tako, da zagotavlja primerljivost efektivnih vzorcev v vseh sodelujočih državah. Realiziran vzorec vsake države mora po statističnih značilnostih ustrezati značil-nostim enostavnega naključnega vzorca 1500 oseb, starih 15 let ali več, in nekatere ESS-države tudi dejansko uporabljajo enostavni naključni vzorec. Če je število prebivalcev v državi manjše od dveh milijonov, je dopuščen efektivni vzorec 800 enot. Dejansko število anketiranih oseb se tako v večini primerov giblje med 1500 in 2000, odvisno od načrta vzorca oziroma števila vzorčnih okolišev, velikosti države, deloma pa tudi od finančnih zmožnosti. V Sloveniji je bilo realizirano število anket dosedanjih petih meritvah 1519, 1442, 1476, 1286 in 1403. Vse nacionalne vzorčne načrte mora parafirati strokovna skupina (vzorčni panel) ESS, kar zagotavlja nadzor nad kakovostjo tega pomembnega elementa raziskave. Po prejetju nacionalne datoteke vzorčni panel za vse države tudi izdela vzorčne uteži, s katerimi se korigirajo učinki različnih vzorčnih zasnov. Kljub sorazmerno velikim nacionalnim vzorcem bi bilo seveda zaželeno, da bi bili ti še večji, a pomembnejša povečanja so malo verjetna predvsem zaradi finančnih razlogov. Realizirani vzorci velikosti okoli 2000 oseb so na splošno dovolj veliki tako za agregatno primerjavo držav med seboj kot za analizo večjih podskupin znotraj držav, ne omogočajo pa analize vseh družbenih skupin, kar še zlasti velja za majhne države. Na dokaj splošni ravni so tudi kazalci regionalne pripadnosti, a tu je razlog predvsem zaščita osebnih podatkov (za širšo razpravo o pomenu in zaščiti zasebnosti glej Kovačič, 2006). Za potrebe nekaterih vrst analize pa je mogoče vzorce iz različnih meritev tudi združiti v enotno datoteko. ESS si je zastavila visoke cilje, tudi kar zadeva deleže sodelujočih oziroma stopnjo realizacije vzorca, saj je ciljna stopnja sodelovanja 70 , najvišji dovoljen delež izpa-dlih kontaktov pa 3 . S tem skuša zmanjšati dve najbolj značilni skupini, ki ponavadi VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 32 15.6.2012 14:26:54 33 izpadeta iz vzorca, torej anketirance, ki sodelovanje v anketi odklonijo, ter anketirance, s katerimi anketar sploh ne uspe vzpostaviti stika (Billiet, Koch, Philippens, 2007). Navodila za sodelujoče države določajo, da morajo anketarji opraviti vsaj štiri poskuse stika z izbranim anketirancem, preden ga označijo kot nedosegljivega, pri čemer mora biti en poskus stika opravljen zvečer, eden pa ob koncu tedna. Čeprav doseženi deleži sodelovanja sami po sebi še niso zagotovilo kakovosti vzorca ali raziskave, vseeno pomenijo pomemben vidik za vsak mednarodni anketni projekt akademske vrste, še zlasti če ta poteka v obdobju padajočih deležev sodelovanja (za primer trendov stopnje sodelovanja v Slovenije glej Štebe, 2004: 31). Tabela 1: Deleži sodelovanja v raziskavi ESS, meritve 1–3 Država 2002 2004 2006 2008 Avstrija 60,4 62,4 64,0 – Belgija 59,2 61,2 61,0 58,9 Bolgarija – – 64,8 75,0 Ciper – – 67,3 78,7 Češka 43,3 55,3 – – Danska 67,6 64,2 50,8 53,9 Estonija – 79,1 65,0 57,4 Finska 73,2 70,7 64,4 68,4 Francija 43,1 43,6 46,0 49,4 Nemčija 55,7 51,0 54,5 48,0 Grčija 80,0 78,8 – – Madžarska 69,9 65,9 66,1 – Islandija – 51,3 – – Irska 64,5 62,5 56,8 – Izrael 71,0 – – – Italija 43,7 59,3 – – Luksemburg 43,9 50,1 – – Latvija – – 71,2 – Nizozemska 67,9 64,3 59,8 – Norveška 65,0 66,2 65,5 60,4 Poljska 73,2 73,7 70,2 71,2 Portugalska 68,8 71,2 72,8 75,7 Romunija – – 71,8 – Rusija – – 69,5 67,9 Slovaška – 62,7 73,2 72,6 Slovenija 70,5 70,2 65,1 59,1 Španija 53,2 54,9 65,9 66,8 Švedska 69,5 65,4 65,9 62,2 Švica 33,5 48,6 51,5 49,9 Turčija – 50,7 – – Ukrajina – 66,6 66,4 – Velika Britanija 55,5 50,6 54,6 54,5 Vir: National Technical Summaries / ESS Documentation Report. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 33 15.6.2012 14:26:54 34 Težava je v tem, da bi bilo v večini držav treba povečati finančna sredstva, če bi hoteli zvišati deleže sodelovanja. Druga možnost je uporaba kombinacije različ- nih načinov anketiranja (mixed mode), kar bi v prihodnjih meritvah morda lahko pomagalo zmanjšati nekatere skupine nesodelujočih. Nadzor terenskega dela in poenotenje metode zbiranja podatkov ESS ima zelo natančno določene postopke za izvedbo in nadzor terenskega dela. V vsaki državi nacionalni koordinator ali ustrezno raziskovalno telo najprej izbere raziskovalno organizacijo, ki se s pogodbo zaveže, da bo anketo izvedla po enotno določenih standardih28. Navodila za sodelujoče države ( The Specification for Participating Countries) ‚predpisujejo‘ številne vidike izvedbe, vključno z enotnim obdobjem poteka terenske faze, metodo anketiranja, največjim številom anket, ki jih lahko izvede posamezni anketar, minimalno ravnjo kontrole anketarjevega dela ipd. Sodeč po poročilih, ki jih posredujejo nacionalne ekipe, je raven spoštovanja teh pravil visoka, z delno izjemo predvidenega obdobja anketiranja. To bi moralo biti bilo v vseh državah približno isto (od oktobra do decembra vsako drugo leto), a to ni tako v vseh primerih, kar je predvsem posledica težav s financiranjem. Zaradi zamud pri odobritvah nacionalnih finančnih shem del držav namreč v vsaki meritvi začne terensko delo z zamudo, kar lahko v skrajnem primeru tudi ogrozi primerljivost podatkov. V približno polovici držav se kot tehnika zapisovanja podatkov uporablja PAPI ( paper and pencil oziroma ‚papir in svinčnik‘), v drugi polovici pa računalniško podprta tehnika CAPI ( computer-assisted interviewing), kar je odsev različnega stanja raziskovalnih infrastruktur. Ne glede na samo tehniko zapisovanja pa morajo vse države obvezno uporabiti metodo osebnega intervjuja, s čimer se skuša ESS izogniti učinku razlik v metodah izvedbe ( mode effects). Ta ‚vsiljena‘ enotnost načina izvedbe je sicer v tem obdobju izpostavljena obsežnemu programu metodološkega testiranja, katerega namen je oceniti, ali bi jo bilo v prihodnosti mogoče nekoliko omiliti. Nacionalne raziskave namreč hitreje privzamejo nove metode zbiranja podatkov, v zadnjem času predvsem internetne, s čimer skušajo zmanjševati stroške terenskega dela. Problem pa je, da se pred tem ne prepričajo vedno dovolj temeljito, ali je mogoče s spremenjeno metodo pridobiti enako kakovostne podatke. ESS za zdaj (prve štiri meritve) vztraja pri ‚zlatem standardu‘ metode osebnega intervjuja, saj je ta trenutno edina, ki lahko v vseh državah na ustrezni ravni doseže celotno ciljno populacijo. Obenem pa se praviloma izkaže kot najbolj učinkovita, tudi kar zadeva deleže sodelovanja in kakovost podatkov. 28. Raziskovalna organizacija, ki v Sloveniji izvaja ESS, je že od prve meritve Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK) na Fakulteti za družbene vede. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 34 15.6.2012 14:26:54 35 Vendar pa postaja načelo ‚ena metoda za vse‘ vse težje izvedljivo, včasih pa ga je težko tudi metodološko upravičiti. V nekaterih primerih namreč lahko celo zmanjša primerljivost podatkov, predvsem zaradi razlik v običajni metodi anketiranja v posamezni državi. Če namreč v nekem okolju metode osebnega intervjuja skorajda ne uporabljajo (več), je posledično težko najti raziskovalno organizacijo ali usposobljene anketarje, ki bodo takšno meritev izvedli v skladu z vsemi pravili in na ustrezni kakovostni ravni. Tak način spraševanja pa v tem okolju ponavadi odklanjajo tudi sami anketiranci. Poleg tega so stroški izvedbe osebnega intervjuja v nekaterih državah tako visoki, da jih te v prihodnje ne bodo mogle vzdržati, še zlasti če se prednosti te metode za kakovost zbranih podatkov ne bodo pokazale kot zelo izrazite. Mednarodna koordinacijska skupina ESS se zaveda tega problema, a želi, kot re- čeno, dokončati serijo metodoloških eksperimentov, preden predlaga kakršnekoli spremembe strategije. Cilj eksperimentov je razrešiti nekaj bistvenih dilem, kot na primer, ali je sploh mogoče enourno anketo tipa ESS izvesti z drugo metodo, kakšen je vpliv mobilnih telefonov na telefonsko anketiranje, kakšne so razlike v kakovosti podatkov, pridobljenih z različnimi metodami, kakšni so deleži sodelovanja in učinki na pristranost vzorca, v katerih pogledih imajo druge metode prednost pred metodo osebnega intervjuja ipd. Ker prav terensko delo pomeni največje finančno breme, se še s toliko večjim zanimanjem pričakujejo rezultati omenjenih eksperimentov. Če je način zbiranja podatkov enotno določen, pa imajo nacionalne ekipe precejšnjo svobodo pri izbiri tehnik povečevanja deleža sodelovanja, kar pa je spet predvsem odvisno od njihovih finančnih zmožnosti. Nacionalni proračuni za raziskavo ESS so si namreč precej različni, kar je po eni strani posledica izrazitih razlik v ceni terenskega dela in po drugi zmožnosti nacionalnih financerjev za pokrivanje stroškov raziskave. Urejanje in dokumentiranje podatkov Po končani terenski fazi in pred javno objavo skupne datoteke ESS vse nacionalne datoteke obdela in preveri NSD ( Norwegian Social Science Data Service), eden od partnerjev v upravljalskem konzorciju projekta. Preverjanje podatkov poteka deloma avtomatizirano, torej z računalniškimi programi, ki na primer opozorijo na manjkajoče vrednosti ali neveljavne šifre. Del pregleda pomeni tudi izpis frekvenčnih porazdelitev za vse spremenljivke, skupaj z opisnimi statistikami, kot so razpon lestvice, minimalna in maksimalna vrednost, povprečje ipd. Poleg preverjanja skladnosti sklopov povezanih vprašanj (npr. napake pri filtriranju) poteka tudi nadzor medčasovnega ujemanja podatkov znotraj države, ki z do-VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 35 15.6.2012 14:26:54 36 dajanjem vse večjega števila meritev postaja vedno pomembnejša29. Ob koncu postopka preverjanja in priprave podatkov je nacionalni koordinator zadolžen, da pregleda zadnjo različico datoteke in dokončno odobri njeno vključitev v skupno ESS-datoteko. Poleg skupne datoteke in materialov ESS-podatkovna domača stran ponuja še: • mednarodno datoteko vprašalnika za anketarje, ki dokumentira okoliščine poteka intervjuja, anketirančevo pripravljenost za sodelovanje, kognitivne sposobnosti ipd.; • mednarodno datoteko kontaktnih podatkov, ki podrobno dokumentira zgo-dovino (poskusov) vzpostavljanja stika z vsakim od anketirancev ter izide teh poskusov; • mednarodno datoteko s podatki iz eksperimentalnih vprašalnikov (MTMM- -eksperimenti), na podlagi katere je mogoče odkriti in korigirati merske napake po posameznih državah; • nacionalno datoteko v izvorni obliki, kot jo je oddal nacionalni koordinator; • terenske dokumente vseh sodelujočih držav (vprašalnike, pokazne kartice, obvestilna pisma idr.). V celoti gledano ESS ponuja uporabnikom obsežnejšo in lažje dostopno dokumentacijo terenskih materialov kot katerakoli druga podobna mednarodna raziskava (Kolsrund, Kalgraff Skjak, Henrichsen, 2007). Največ metodološko pomembnih ‚meta‘ podatkov o poteku in značilnostih nacionalnih terenskih faz je mogoče najti v standardiziranem Nacionalnem tehničnem poročilu (“National Technical Summary” – NTS), ki je prav tako dostopno na domači strani. NTS ponuja širok razpon informacij, od podatkov o ključnih osebah in ustanovah v posamezni državi, financerjih, poteku terenskega dela, načinih nadzora kakovosti, deležih sodelujočih ipd. Na spletnem strežniku pa so na voljo tudi orodja za sinhrono (on-line) obdelavo podatkov ter za enostavno prenašanja datotek. Število in znanstvena področja uporabnikov ESS je vzpostavila tudi nekaj mehanizmov kvantitativnega spremljanja svojega dometa med potencialnimi uporabniki podatkov, vendar pa tako seznam registriranih uporabnikov kot bibliografskih enot za zdaj nista idealna kazalca, saj deloma podcenita število uporabnikov oziroma publiciranih enot. Število dejanskih uporabnikov datotek, predvsem med populacijo študentov, je namreč lahko precej 29. Nenavadno je namreč, če se med dvema meritvama v neki državi frekvenčna porazdelitev pri nekem vprašanju močno spremeni. Načeloma je to sicer mogoče, na primer kot posledica velikih družbenih dogodkov, a prva hipoteza je konservativna, tj. da gre za metodološki artefakt. Dileme na konkretni ravni razrešujejo nacionalni koordinatorji, ki so naprošeni za mnenje oziroma razlago. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 36 15.6.2012 14:26:54 37 večje, kot je število registriranih uporabnikov predvsem zato, ker predavatelji datoteke pogosto prenesejo za celo skupino. Težava s seznamom bibliografskih enot pa je predvsem ta, da sistem vnosov temelji na prostovoljnih vpisih avtorjev, ki pa nikakor niso sistematični in dosledni. Ne glede na to pa tudi nepopolni podatki kažejo, da je bilo septembra 2010 število registriranih uporabnikov precejšnje, in sicer 32.998, pri čemer jih je 20.008 opravilo tudi operacijo prenosa datotek. Glede na naravo in cilje raziskave ni pre-senetljivo, da močno prevladujejo uporabniki iz akademskih ustanov, pri čemer gre predvsem za dodiplomske in podiplomske študente (54 ) ter fakultetne predavatelje in raziskovalce (24 ). Tabela 2 prikazuje kategorije uporabnikov raziskave ESS za celotno obdobje njenega obstoja, pri čemer je treba upoštevati, da so bili podatki prve meritve ESS objavljeni septembra 2003 in da se torej statistika nanaša na približno sedemletno obdobje. Tabela 2: Število in kategorije registriranih uporabnikov septembra 2010 Kategorija uporabnikov število % študent 17686 53,6 fakultetni učitelj-raziskovalec 8067 24,4 doktorski študent 3047 9,2 zasebnik 985 3,0 vlada 880 2,7 nevladna organizacija 848 2,6 zasebno podjetje 777 2,4 drugo 708 2,1 Skupaj 32998 100,0 Tudi geografski doseg ESS je precejšen, saj uporabniki prihajajo iz 169 držav po vsem svetu. A kot je razvidno iz Tabele 3, jih ima več kot 90 sedež v članicah EU ali drugih evropskih državah, ki sodelujejo v raziskavi ESS. To je tudi pričakovati, saj uporabniki praviloma želijo analizirati tudi oziroma predvsem podatke za svojo državo. Največ registriranih uporabnikov izven Evrope pa prihaja iz ZDA, ki so na šestem mestu po številu uporabnikov na posamično državo. Tabela 3: Geografska pripadnost uporabnikov ESS v obdobju oktober 2006–september 2007 Regija države EU ESS-države Severna druge izven EU Amerika države Skupaj frekvenca 3812 535 288 110 4745 odstotek 80,3 11,3 6,1 2,3 100,0 Sistem registracije in spremljanja dejavnosti uporabnikov žal ne ponuja informacije o tem, katere tematike oziroma dele vprašalnika so analizirali, saj datoteko VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 37 15.6.2012 14:26:54 38 praviloma prenesejo v celoti. Groba informacija o najbolj priljubljenih delih ESS vprašalnikov in področjih zanimanja uporabnikov tako temelji le na podatkih z bibliografskega seznama (Tabela 4). Tabela 4: Uporabniki po znanstvenih področjih (obdobje 2002 - 2007) . . . . . . . . . . . . Število Znanstveno Število Znanstveno področje uporabnikov področje uporabnikov sociologija 1548 geografija 57 politologija 1074 mednarodni odnosi 52 ‘družboslovje’ 435 evropske študije 44 ekonomija 424 menedžment 43 psihologija 209 socialna psihologija 41 socialna politika 169 pravo 32 raziskovalne metode 161 javna uprava 31 mediji in komunikacije 125 primerjalne politike 30 vlada(nje) 114 zgodovina 23 izobraževanje 93 demografija 21 raziskovalna metodologija 78 filozofija 20 statistika 78 kriminologija 17 podjetništvo 75 antropologija 15 marketing 58 umetnost 12 SKUPAJ 5059 Podatki o družbenih dogodkih V sklopu paketa metodoloških inovacij in kot odziv na primanjkljaj dotedanjega primerjalnega raziskovanja je koordinacijska skupina ESS že v pripravljalnem obdobju zaznala potrebo po dodatnem analitičnem vidiku, in sicer spremljanju in dokumentiranju podatkov o družbenem dogajanju v sodelujočih državah. Cilj je bil, da datoteke ESS poleg anketnih podatkov in informaciji o sistemskih značilnostih držav uporabnikom ponudijo tudi pregled pomembnih družbenih dogodkov v času anketiranja in neposredno pred tem. To po eni strani omogoča uvid v družbeni oziroma medijski kontekst, v katerem je potekala nacionalna raziskava, po drugi pa je lahko tudi vir za makrozgodovinsko analizo. Poglavitni namen je vsekakor ta, da se analitiku omogoči ugotavljanje vpliva družbenih dogodkov na stališča anketirancev, saj so prav takšni dogodki lahko vir razlage sicer nepojasnjenih razlik v stališčih prebivalcev različnih držav v eni meritvi, ali pa razlik med različnimi meritvami v isti državi. Zbiranje podatkov o dogodkih v posamezni državi je naloga nacionalnih koordinatorjev, dokumentirati pa morajo take dogodke, ki so bili deležni ‚pomembne pozornosti‘ nacionalnih časopisov, kar pomeni dogodke z naslovnic ali pa take, ki se več dni zaporedoma pojavljajo na notranjih straneh. Selekcija je torej pre-puščena poročevalcem, ki vsak dogodek tudi uvrstijo v širšo tematsko kategorijo VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 38 15.6.2012 14:26:54 39 in opremijo s ključnimi besedami, kratkim opisom, datumom začetka in konca dogajanja (če je to mogoče), navedejo vir informacij ter ocenijo moč in način vplivanja dogodka na odgovore anketirancev (Stoop, 2007). Za tretjo meritev (2006) je ESS vzpostavil ESS-Eventnet (www.scp.nl/ess/events), internetni program, ki nacionalnim koordinatorjem omogoča elektronsko oddajo informacij o dogodkih, ki so s tem prvič dobili obliko datoteke. Nacionalni koordinatorji iz 22 držav so poslali okoli 1500 opisov dogodkov, kar pomeni bogat vir informacij o družbenem dogajanju. Obenem pa se, kar zadeva standardizacijo poročanja, pojavljata tudi dva problema. Število sporočenih dogodkov na državo niha med 6 in 199, poročevalci pa se močno razlikujejo, tudi kar zadeva natančnost opisovanja dogodkov. Tako je v prihodnje mogoče pričakovati večje poenotenje navodil tudi pri tem. Teoretični in metodološki izsledki Končni cilj raziskave ESS je produkcija pomembnih teoretičnih in metodoloških spoznanj in kljub sorazmerno kratki zgodovini raziskave se na njej temelječi izsledki obeh vrst že pojavljajo, najpogosteje v obliki tematskih člankov v recenziranih revijah, monografij, konferenčnih prispevkov, doktorskih disertacij, raziskovalnih projektov, izobraževalnih vsebin, zasnovanih na metodah ESS, in podobno. Tabela 5: Vrste in obseg rezultatov (obdobje 2002 - 2007) Vrsta rezultata skupno število Vrsta analize metodološka vsebinska knjige 7 3 4 poglavja v knjigi 18 5 13 članki v znanstvenih revijah 72 20 52 raziskovalna poročila 40 9 31 prispevki na konferencah 241 143 98 materiali za študente 15 14 1 doktorske disertacije 11 1 10 drugo 3 0 3 SKUPAJ 407 195 212 Ker je ESS zasnovana kot časovna vrsta, torej kot serija ponavljajočih se meritev, je mogoče pričakovati, da bosta njen pomen in uporabnost naraščala z vsako novo raziskavo. Ob tem se ESS, ko gre za vsebinsko analizo podatkov, zanaša predvsem na širšo raziskovalno skupnost, saj v shemi financiranja mednarodne koordinacijske skupine ni predvidenih sredstev za vsebinske analize. Velika ve- čina dosedanje znanstvene produkcije ESS je, zlasti ko gre za vsebinske analize, nastala zunaj kroga raziskovalcev koordinacijske skupine ESS. To je morda ena od pomanjkljivosti sedanje ureditve, saj izkušnje drugih podobnih raziskav kažejo, VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 39 15.6.2012 14:26:54 40 da je za višjo raven analitične izkoriščenosti datotek dobro, če obstaja trajnejša skupina, katere temeljna naloga sta analiza in interpretacija podatkov. Kljub kratkemu obdobju so torej že nastali nekateri vidni teoretični prispevki, predvsem s področja tematskih modulov. Newton in Ramon Montero (2007) sta tako na podlagi modula državljanstvo in demokratična participacija iz leta 2002 raziskovala vzorce politične in družbene participacije v Evropi. Njuno izhodiščno pričakovanje je bilo, da bo imela vsaka od 22 držav drugačen profil participacije, namesto tega pa sta odkrila družine držav, ki so si med seboj močno podobne, kot na primer sosednje države s primerljivo kulturo. Ob tem ugotavljata, da je ‘dejstvo, da podatki nikakor nisi potrdili njunih zdravorazumskih pričakovanj o nacionalnih posebnostih, eden od dokazov uporabnosti anketnega raziskovanja,’ (2007: 227). Tudi Norris in Davis (2007) sta uporabila podatke prve ESS-meritve na temo zaupanja in jih primerjala s podatki raziskave General Social Survey, ki že več desetletij poteka v ZDA. Testirala sta hipotezo, da dejavniki, ki so privedli do upadanja socialnega kapitala v ZDA, podobno delujejo tudi v Evropi, dejansko pa so se pokazale velike mednacionalne razlike v ‚bazenu socialnega kapitala’ (2007: 261). Poleg tega med starejšimi in mlajšimi kohortami v Evropi nista odkrila velikih razlik v stopnji zaupanja, odkrila pa sta povečano družbeno toleranco in prisotnost neformalnih družbenih omrežij med mlajšimi kohortami, kar je v nasprotju s tezo o socialnem kapitalu. Še en primer analitično poglobljene uporabe podatkov ESS je projekt nove evropske socialnoekonomske klasifikacije ( European Socio-economic Classification – ESeC), za katerega je leta 2004 dal pobudo konzorcij evropskih akademskih in državnih statističnih inštitutov. Pogoj za izvedbo projekta je bila ustrezno standardizirana mednarodna datoteka in to vlogo je uspešno odigrala datoteka druge meritve ESS, ki je postala podatkovna podlaga za večino analiz te skupine. ESeC se je tako razvil v visoko ekvivalenten instrument primerjalnega raziskovanja v Evropi, ki ponuja analitikom robusten in zanesljiv model socialno ekonomske klasifikacije (več informacij o ESeC je na voljo na www.iser.essex.ac.uk/esec). Poleg posrednega spodbujanja teoretično relevantnih spoznanj je ESS razvila tudi bolj neposredne oblike prenosa znanja, predvsem metodološkega. Infrastruktura ESS namreč v tem smislu pomeni idealno izhodišče, saj v ESS sodeluje okoli 100 strokovnjakov s področja primerjalnega raziskovanja, ki delujejo v različnih strokovnih skupinah (Znanstveni svet, metodološka skupina, skupina nacionalnih koordinatorjev, konzorcij raziskovalnih organizacij, ekspertne skupine za vzorčenje in prevode ter skupine za oblikovanje tematskih blokov vprašalnikov). Nacionalni koordinatorji iz več kot 30 držav na najbolj neposreden način spozna-vajo metodološko ekspertizo ESS, obenem pa tudi veliko prispevajo k njenemu razvoju, saj so poglavitni vir povratnih informacij o učinkih raziskovalnih metod VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 40 15.6.2012 14:26:54 41 in postopkov na terenu. Od leta 2006 zanje poteka tudi program za pospeševanje kakovosti ( Quality Enhancement Meetings), sestavljen iz serije metodoloških seminarjev, na katerih poteka razprava o najboljših primerih iz prakse in načinih odpravljanja opaženih pomanjkljivosti. V širše raziskovalno okolje pa posega še en program seminarjev, in sicer ESS Train, s katerimi si ESS prizadeva izboljšati znanje nove generacije evropskih kvantitativnih raziskovalcev, analitikov in meto-dologov. Program bo potekal pet let (2007–2011) in vključil okoli 600 udeležencev. Še ena od spremljevalnih izobraževalnih aktivnosti ESS je EduNet, internetni programski paket za učenje metodologije, ki s pomočjo konkretnih primerov vodi uporabnika skozi celoten raziskovalni proces, od formulacije raziskovalnega vprašanja do analize in interpretacije statistik ( http:/ essedunet.nsd.uib.no/). Na leto sta izdelana in objavljena dva paketa EduNet, ki se praviloma navezujeta na enega od tematskih modulov ESS, na primer izobraževalni paketi na temo socialnega kapitala in zaupanja soljudem, ter človeških vrednot in družinskih vrednot. Paketi EduNet ponujajo tudi metodološke tematike, prvi tak primer je modul za učenje regresijske analize. Prihodnost projekta V prihodnje bo ESS verjetno začela uvajati nekatere spremembe, ki pa ne bodo obsežne ali hitre. Konservativen pristop je še zlasti nujen, ko gre za obliko vprašanj in lestvic, saj morajo ti ostati enaki, če naj sorazmerno zanesljivo merijo spremembe v času. Podobno velja tudi za ključne elemente metodologije, na primer vzorčenje. Obenem ima ESS, predvsem v obliki izmenljivih modulov, vgrajen tudi vzvod za uvajanje vsebinskih sprememb, s čimer se vprašalnik tematsko osveži. ESS seveda ne more posnemati logike medijskih anket, katerih namen je merjenje kratkoročnih nihanj ‘političnega vremena’, mora pa zaznati, izmeriti in po možnosti tudi razložiti ‘klimatske spremembe’ stališč in vrednot. To po eni strani pomeni upiranje skušnjavi ‘poigravanja’ s formulacijami vprašanj iz temeljnega dela vprašalnika, po drugi pa raziskava tipa ESS ne sme zapirati vrat novim tematikam ali vprašanjem, pod pogojem, da se nakazuje njihov dolgoročnejši pomen. Poglavitna dilema glede prihodnje strategije pa sega na metodološko področje in zadeva predvsem način zbiranja podatkov. Kot rečeno je v teku eksperimentalni program mešanih pristopov k anketiranju (mixed mode) s ciljem ugotoviti, ali ESS lahko opusti vztrajanje pri osebnem intervjuju kot izključni obliki anketiranja v vseh sodelujočih državah. Alternativa temu bi bila, da se državam dovoli opraviti meritev z drugačnim enotnim načinom zbiranja podatkov, na primer telefonskim anketiranjem, ali pa da se jim dovoli opraviti meritev s kombinacijo več različnih načinov anketiranja (osebni intervju, telefonski intervju, spletna anketa, pisna anketa s samoizpolnjevanjem ipd.). Vsaka radikalna sprememba te vrste pa zahteva temeljito predhodno preverjanje možnih prednosti in slabosti. Prehod z izključno VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 41 15.6.2012 14:26:54 42 osebnega intervjuja na neko obliko mešanega načina anketiranja bi zelo verjetno pomenil prihranek stroškov, a to prednost je treba opazovati v luči možnih nega-tivnih učinkov, na primer nižje stopnje sodelovanja ali pa razlik v porazdelitvah odgovorov, ki so lahko posledica uporabe različnih načinov anketiranja. ESS v Sloveniji. Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na FDV je doslej v vlogi raziskovalne organizacije izvedel prve štiri meritve ESS, v teku pa je tudi izvedba pete v letu 2010. Na CJMMK je tudi sedež nacionalnega koordinatorja ESS za Slovenijo in sedež člana SAB. Od leta 2006 je Center tudi eden od sedmih partnerjev v mednarodnem upravljalskem konzorciju projekta30. Širše gledano je pomen raziskave ESS za slovenski prostor predvsem v pridobivanju zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike stališč na različnih družbenih področjih ter v možnosti sistematične in veljavne primerjave Slovenije z drugimi evropskimi državami. Umeščanje Slovenije v evropski primerjalni kontekst je dobrodošlo tako za akademske kot aplikativne namene, torej na različnih področjih družbenih politik. Analiz, ki na empirični podlagi največjih mednarodnih družboslovnih raziskav postavljajo Slovenijo v primerjalni kontekst, je že veliko. S primerjalno analizo političnih vrednot v Sloveniji se je ukvarjal Miheljak (2005), z odnosom do vloge države Bernik in Malnarjeva (2005), z nacionalizmom in nacionalno identiteto Hafner-Fink (2005). Poleg vsebinskih koristi projekt ESS ustvarja tudi pretok metodološkega znanja tako v raziskovalno kot pedagoško sfero (za analizo učinkov konteksta glej npr. Uhan, Hafner-Fink, 2005) in krepi ‚akademski družbeni kapital‘ raziskovalcev v Sloveniji, ne le tistih, ki neposredno sodelujejo v raziskavi. Konkretneje lahko potencialne uporabnike raziskave ESS razvrstimo v tri širše skupine. Na prvem mestu je, tako kot drugod, vsekakor akademska skupnost, katere pripadniki podatke uporabljajo pri svojem analitično-raziskovalnem in pedagoškem delu. Med najbolj množičnimi uporabniki so tu predavatelji in študentje na družboslovnih fakultetah, zlasti pri predmetih, ki se ukvarjajo z vrednotno dinamiko sodobnih družb in metodami družboslovnega raziskovanja. Druga pomembna skupina uporabnikov sta politika in javna uprava, ki ji rezultati lahko služijo kot informacijska podlaga in teoretsko ozadje za identifikacijo družbeno in politično relevantnih problemov, za oblikovanje političnih strategij in ukrepov ter načrtovanje akcij obveščanja javnosti. Tretja je širša javnost in mediji, ki se lahko seznanijo z rezultati družboslovnih opazovanj procesov v slovenski družbi ter s stališči različnih družbenih skupin do teh procesov. 30. Član Znanstvenega sveta ESS (SAB) je bil v letih Niko Toš, 2001–2008, nato pa Ivan Bernik; nacionalna koordinatorica ESS je bila v letih 2001 – 2008 Brina Malnar, od leta 2008 pa Slavko Kurdija; članica osrednje koordinacije ESS (CCT – Central Coordination Team) je Brina Malnar, član metodološke skupine ESS ( Methods group) Vasja Vehovar, soorganizatorki programa metodoloških seminarjev ESS Train pa sta Rebeka Falle in Živa Broder. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 42 15.6.2012 14:26:54 43 Med širše družbene učinke ESS in podobnih projektov lahko poleg razvoja dodi-plomskega in podiplomskega izobraževanja tako štejemo tudi izboljšanje vodenja in upravljanja, potencialno pa tudi dvig kakovosti življenja. Tovrstne raziskave namreč omogočajo spremljanje družbenih trendov na večini politično najbolj relevantnih področij, kar lahko opredelimo kot mehanizem družbenega samoopazovanja, ki lahko opozori na (anti)demokratične potenciale, žarišča družbenih napetosti in konfliktov, nastajajoče ali vztrajajoče družbene neenakosti in podobno. Literatura Bernik, I., Malnar, B. (2005): ‚Beliefs in state or in the usefulness of state? Attitudes re-garding the role of the state in elenev post-socialist societies‘ v: N. Toš in K. Müller (ur.): Political faces of Slovenia: political orientations and values at the end of the century – outlines based on Slovenian public opinion surveys, (Complexity, design, society, vol. 2): 49–70. Wien: Edition Echoraum. Billiet, J., Koch, A., Philippens, M (2007): ‚Understanding and improving response rates‘ v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 113–136. London: Sage. Hafner-Fink, M. (2005): ‚Nationalism, national identity and European identity: the case of Slovenia from a comparative perspective‘ v: N. Toš in K. Müller (ur.): Political faces of Slovenia: political orientations and values at the end of the century – outlines based on Slovenian public opinion surveys, (Complexity, design, society, vol. 2): 183–202. Wien: Edition Echoraum. Harkness, J. (2007): ‚Improving the comparability of translations‘ v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 79–92. London: Sage. Jowell, R., Kaase, M., Fitzgerald, R., Gillian, E. (2007): ‚The European Social Survey as a measurement model‘ v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 1–29. London: Sage. Kolsrund, K., Skjak, K. K, Henrichsen, B. (2007): ‚Free and immediate access to data‘ V: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 139–156. London: Sage. Kovačič, M., (2006): Nadzor in zasebnost v informacijski družbi: filozofski, sociološki, pravni in tehnični vidiki nadzora in zasebnosti na internetu, (Znanstvena knjižnica, 55). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Malnar, B., Hafner-Fink, M., Štebe, J. (2006): ‘Zmožnosti mednarodnih anketnih družboslovnih primerjalnih raziskav za oblikovanje subjektivnih indikatorjev razvitosti’ v: Tkačik, B., Urbas, M. (ur.). Merjenje razvojne vloge in učinkovitosti javnega sektorja in politik: zbornik: proceedings volume. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije: Statistično društvo Slovenije: = Statistical Office of the Republic of Slovenia: Statistical Society of Slovenia, 2006, str. 64–76. Miheljak, V. (2005): ‚Slovenian identity: intersecting landscapes of values and culture‘ v: N. Toš in K. Müller (ur.): Political faces of Slovenia: political orientations and values at the end of the century - outlines based on Slovenian public opinion surveys, (Complexity, design, society, vol. 2): 71–101. Wien: Edition Echoraum. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 43 15.6.2012 14:26:54 44 Mohler, P. (2007): ‚What is being learned from the ESS?‘ V: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 157–167. London: Sage. Newton, K., Monero, J.R. (2007): ‚Patterns of political and social participation in Europe‘ v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 205–237. London: Sage. Norris, P., Davis, J. (2007): ‚A continental divide? Social capital in the US and Europe‘ v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 239–264. London: Sage. Rus, Veljko, Toš, Niko (2005): Vrednote Slovencev in Evropejcev. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV. Saris, Willem, Gallhofer, Irmtraud (2007): Can questions travel successfully? v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 53–75. London: Sage Schwartz, Shalom (2007): Value orientations: measurement, antecedentes and consequences across nations. v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 169–203. London: Sage. Stoop, Ineke (2007): If it bleeds, it leads: the impact of media-reported events. v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 95–112. London: Sage Štebe, J. 2004. „Načrt in analiza vzorca za anketo slovensko javno mnenje – SJM 2000.“ v: Niko Toš et al. Vrednote v prehodu III. Slovensko javno mnenje 1999–2004. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV – CJMMK, 2004. Toš, Niko, in dr. (1997): Vrednote v prehodu I. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV Toš, Niko, in dr. (1999): Vrednote v prehodu II. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV. Toš, Niko, in dr. (2004): Vrednote v prehodu III. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV. Toš, N., Müller, K. M. (2011): Primerjalno družboslovje. Metodološki in vsebinski vidiki. FDV IDV – CJMMK, Dokumenti CJM 17, Ljubljana Uhan, S., Hafner-Fink, M. (2005): Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah. Družboslovne razprave, letn. 21, št. 49/50, str. 65–83. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 44 15.6.2012 14:26:54 DRUGI DEL EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA V SLOVENIJI Medčasovne primerjave 2002–2010 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 45 15.6.2012 14:26:55 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 46 15.6.2012 14:26:55 47 Evropska družboslovna raziskava v Sloveniji – medčasovne primerjave 2002/2004/2006/2008/2010 Brina Malnar, Slavko Kurdija, Niko Toš, Tina Vovk, Rebeka Falle, Živa Broder, Špela Zajšek Povzetek V tem poglavju so prikazani rezultati raziskave ESS, izvedeni v Sloveniji v petih valovih v obdobju 2002-2010. V prikaz so vključeni naslednji tematski sklopi: uporaba medijev; politične orientacije, zaupanja, aktivnosti; odnos do imigrantov; subjektivna blaginja; ne-religioznost; nacionalna identiteta; vrednote itd. * * * V drugem delu so prikazani rezultati Evropske družboslovne raziskave, izvedene v Sloveniji v obdobju 2002–2010. Raziskovalna gradiva temeljijo na raziskavah ESS, opravljenih na reprezentativnih vzorcih prebivalcev Republike Slovenije, starejših od 15 let (vzorec ESS 2002, N=1519; oktober/november 2002; ESS 2004, N=1442, oktober/november 2004; ESS 2006, N=1476, oktober/november 2006; ESS 2008, N=1286, oktober/december 2008, ESS 2010, N=1403, oktober/februar 2011). Prikazani so tematski bloki, ki so bili vključeni v vseh pet meritev. Ob vprašanjih so prikazana uporabljena merila (lestvice); podatki so prikazani v relativnih deležih – (v %) na osnovi celotne populacije. Če posamezen prikaz temelji na zmanjšanem deležu vzorca, je numerus zapisan v glavi tabele. V prikaz niso vključene skupine sociodemografskih spremenljivk. Popoln pregled raziskav iz prvih štirih valov, vključno z demografijo, je objavljen v knjigah Toš, N., Vrednote v prehodu III.-IV. Popoln pregled raziskave ESS 2010 je podan v petem delu te knjige. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 47 15.6.2012 14:26:55 48 A. Mediji in zaupanje soljudem – blok A A1 Prosimo ocenite, koliko časa na dan gledate televizijo na običajen dan v tednu? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 00 - sploh nič 4,6 3,7 4,8 3,4 4,5 01 - manj kot ½ ure 11,1 10,5 11,0 9,2 9,9 02 - od ½ ure do 1 ure 23,5 25,0 24,0 22,8 21,5 03 - več kot 1 uro do 1½ ure 15,4 14,9 14,8 17,3 15,3 04 - več kot 1½ ure, do 2 uri 17,7 17,5 15,4 17,2 18,2 05 - več kot 2 uri do 2½ uri 10,5 11,0 11,9 11,5 8,8 06 - več kot 2½ uri do 3 ure 6,8 7,8 7,9 7,9 10,7 07 - več kot 3 ure 10,3 9,2 9,8 10,7 11,1 88 - (ne vem, b.o.) 0,1 0,3 0,5 0,1 0,0 PRESKOK (A1=1-8) A2 Ponovno povejte za običajen dan v tednu, koliko od časa, ki ga porabite za gledanje televizije, gledate poročila ali oddaje s politično tematiko oziroma tematiko aktualnih dogodkov? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=1474 n=1391 n=1398 n=1242 n=1340 00 - sploh nič 8,5 9,0 11,7 6,6 10,1 01 - manj kot ½ ure 36,1 37,0 35,6 34,7 42,0 02 - od ½ ure do 1 ure 40,2 38,7 35,0 41,3 34,0 03 - več kot 1 uro do 1½ ure 8,8 9,6 10,5 9,7 7,6 04 - več kot 1½ ure, do 2 uri 3,3 3,7 3,6 3,9 3,4 05 - več kot 2 uri do 2½ uri 1,2 0,8 1,6 1,7 1,2 06 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,9 0,6 0,6 0,8 1,0 07 - več kot 3 ure 0,8 0,5 1,1 1,1 0,4 88 - (ne vem, b.o.) 0,1 0,1 0,3 0,2 0,4 A3 Koliko časa na dan poslušate radio na običajen dan v tednu? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 00 - sploh nič 11,8 11,1 12,5 13,4 16,6 01 - manj kot ½ ure 17,0 16,4 18,1 17,5 17,6 02 - od ½ ure do 1 ure 20,3 17,3 17,2 16,7 16,5 03 - več kot 1 uro do 1½ ure 8,2 7,2 7,6 7,6 5,1 04 - več kot 1½ ure, do 2 uri 6,3 6,3 7,0 7,8 7,1 05 - več kot 2 uri do 2½ uri 6,1 6,2 5,1 5,0 2,9 06 - več kot 2½ uri do 3 ure 4,9 4,9 3,7 4,0 4,5 07 - več kot 3 ure 25,5 30,4 28,7 27,8 29,5 88 - (ne vem, b.o.) 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 48 15.6.2012 14:26:55 49 PRESKOK (A3=1-8) A4 In koliko časa na običajen dan v tednu na radiu poslušate poročila ali oddaje s politično tematiko, oziroma tematiko aktualnih dogodkov? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=1386 n=1313 n=1290 n=1113 n=1169 00 - sploh nič 23,1 23,0 25,3 16,4 22,0 01 - manj kot ½ ure 41,7 42,0 40,3 45,8 48,7 02 - od ½ ure do 1 ure 21,7 21,6 20,3 23,3 19,7 03 - več kot 1 uro do 1½ ure 6,3 6,5 4,4 5,8 4,5 04 - več kot 1½ ure, do 2 uri 2,7 1,9 2,9 2,9 1,5 05 - več kot 2 uri do 2½ uri 1,7 2,2 1,5 1,4 0,9 06 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,9 0,7 1,0 1,3 0,3 07 - več kot 3 ure 1,9 2,1 3,3 3,0 2,1 88 - (ne vem, b.o.) 0,1 0,1 1,0 0,2 0,4 A5 Koliko časa na dan berete časopise na običajen dan v tednu? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 00 - sploh nič 18,8 15,6 19,7 19,0 22,2 01 - manj kot ½ ure 40,9 43,1 43,0 46,3 43,8 02 - od ½ ure do 1 ure 27,5 29,3 25,6 23,8 24,4 03 - več kot 1 uro do 1½ ure 6,6 6,6 6,6 6,1 4,7 04 - več kot 1½ ure, do 2 uri 3,1 3,2 2,3 2,6 3,6 05 - več kot 2 uri do 2½ uri 1,7 1,0 1,6 0,6 0,6 06 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,4 0,2 0,7 0,6 0,4 07 - več kot 3 ure 0,5 0,7 0,4 0,7 0,2 88 - (ne vem, b.o.) 0,6 0,3 0,1 0,2 0,1 PRESKOK (A5=1-8) A6 In koliko tega časa porabite za branje o politiki oziroma aktualnih dogodkih? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=1314 n=1250 n=1183 n=1041 n=1091 00 - sploh nič 32,0 29,7 32,7 22,2 27,2 01 - manj kot ½ ure 53,2 56,1 52,6 62,0 61,6 02 - od ½ ure do 1 ure 11,1 11,1 10,5 12,9 9,0 03 - več kot 1 uro do 1½ ure 2,2 2,0 1,7 1,5 1,3 04 - več kot 1½ ure, do 2 uri 0,7 0,6 1,4 0,3 0,2 05 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,3 0,3 0,1 0,1 0,0 06 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,1 0,1 0,0 0,5 0,0 07 - več kot 3 ure 0,1 0,2 0,3 0,1 0,0 88 - (ne vem, b.o.) 0,4 0,0 0,8 0,5 0,7 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 49 15.6.2012 14:26:55 50 A7 Kako pogosto za osebno rabo uporabljate internet - svetovni splet ali elektronsko pošto – bodisi doma, bodisi v službi? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 00 - doma in v službi nima dostopa 21,2 18,7 13,9 14,5 14,6 01 - nikoli 42,8 37,2 35,3 26,6 23,1 02 - manj kot enkrat mesečno 2,7 3,0 1,6 1,8 1,1 03 - enkrat mesečno 2,6 2,1 1,3 1,4 0,9 04 - nekajkrat mesečno 5,3 5,2 3,7 3,0 2,6 05 - enkrat tedensko 4,5 4,2 3,9 4,1 3,7 06 - večkrat tedensko 10,1 11,4 10,8 10,9 8,6 07 - vsak dan 10,6 18,0 29,5 37,3 45,4 88 - (ne vem, b.o.) 0,2 0,2 0,1 0,4 0,1 A8 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. (ne treba je biti večini ljudi vem, zelo previden lahko zaupamo b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 11,8 7,9 9,7 13,9 9,8 22,3 6,5 8,8 5,5 1,3 2,0 0,6 3,98 SJM04/2 9,6 7,2 11,2 13,5 9,6 21,0 7,6 10,3 7,4 1,5 0,9 0,3 4,13 SJM06/1 13,7 7,2 10,1 11,6 9,3 19,9 7,2 9,1 8,1 1,5 2,2 0,3 4,06 SJM08/2 8,6 6,9 9,0 12,3 9,9 23,8 7,9 10,3 7,5 2,2 1,0 0,6 4,32 SJM10/1 9,9 8,2 12,1 15,0 10,0 20,4 7,0 8,3 5,8 2,1 0,7 0,5 3,94 A9 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno? (ne večina bi me večina bi skušala vem, skušala izkoristiti ravnati pošteno b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 8,1 4,5 8,4 11,3 8,3 25,3 7,6 9,6 10,7 2,8 2,5 1,0 4,68 SJM04/2 5,8 4,4 9,2 11,4 8,6 25,7 7,6 11,1 10,8 2,7 2,0 0,7 4,77 SJM06/1 6,2 4,5 7,9 10,3 9,8 25,3 7,6 10,8 10,4 2,9 3,5 0,9 4,87 SJM08/2 4,7 4,0 7,0 11,4 9,5 24,6 8,8 12,3 11,1 3,0 2,6 1,0 4,99 SJM10/1 6,3 5,3 11,8 13,3 9,7 21,7 6,8 11,7 9,1 2,0 1,8 0,6 4,49 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 50 15.6.2012 14:26:55 51 A10 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa večinoma gledajo predvsem nase? (ne večinoma gledajo večinoma so pripravljeni vem, predvsem nase predvsem nase b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 8,5 6,4 10,7 15,5 8,9 22,3 6,2 9,9 7,7 1,9 1,5 0,5 4,24 SJM04/2 6,9 5,8 11,8 13,0 8,8 24,0 8,0 10,4 7,6 1,6 1,3 0,7 4,36 SJM06/1 6,6 5,6 8,6 12,9 10,5 24,1 7,6 10,3 8,1 2,8 2,3 0,5 4,58 SJM08/2 3,8 4,9 8,6 13,3 11,8 21,5 8,9 11,8 9,4 3,3 2,2 0,6 4,82 SJM10/1 5,1 5,9 13,1 13,5 11,7 19,9 8,3 10,1 9,1 1,7 1,2 0,4 4,41 B. Politične prakse, politično zaupanje, politične orientacije, odnos do priseljevanja… – blok B Zdaj vam bomo zastavili nekaj vprašanj o vladi in politiki na sploh. B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko? (preberi...) SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - zelo se zanimam 6,5 5,5 7,0 7,2 7,3 2 - še kar se zanimam 35,3 36,1 36,2 41,6 35,9 3 - komaj kaj se zanimam 37,1 38,4 35,1 35,2 36,6 4 - sploh se ne zanimam 21,1 19,9 21,4 15,5 19,9 8 - (ne vem, b.o.) 0,1 0,1 0,2 0,5 0,3 B2 Kako pogosto se vam zdi politika tako zapletena, da pravzaprav ne razumete, kaj se dogaja? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 1 - nikoli 7,8 6,8 8,5 8,9 2 - zelo redko 18,4 18,0 16,6 14,9 3 - občasno 36,9 35,9 35,2 38,9 4 - pogosto 22,6 24,1 25,0 24,3 5 - zelo pogosto 12,3 12,5 11,9 10,3 8 - (ne vem, b.o.) 1,9 2,7 2,9 2,7 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 51 15.6.2012 14:26:55 52 B3 Kako težko ali lahko si vi osebno ustvarite mnenje o različnih političnih vprašanjih? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 1 - zelo težko 9,9 7,7 9,2 7,9 2 - težko 21,7 22,9 20,4 20,7 3 - niti težko, niti lahko 38,4 40,6 38,3 41,5 4 - lahko 23,0 19,8 21,0 20,3 5 - zelo lahko 4,9 4,5 6,2 6,0 8 - (ne vem, b.o.) 2,1 4,4 4,8 3,7 Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... (ne sploh ne povsem vem, zaupam zaupam b.o.) B4 državnemu zboru 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 11,1 4,6 9,5 15,1 10,1 22,6 7,1 8,2 5,3 1,1 1,3 4,0 4,04 SJM04/2 8,4 6,1 10,1 15,2 10,3 22,8 6,0 8,4 6,3 1,2 1,4 3,8 4,13 SJM06/1 9,2 5,1 9,0 12,5 12,1 21,6 8,8 7,6 5,6 2,0 1,6 4,8 4,22 SJM08/2 8,0 3,8 7,8 14,0 11,6 22,7 9,5 10,6 6,0 1,1 1,6 3,4 4,41 SJM10/1 18,2 11,9 12,5 15,0 10,3 15,0 5,6 3,8 2,5 0,6 0,1 4,4 2,98 B5 pravnemu sistemu 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 10,7 5,4 9,5 12,9 10,2 17,4 7,7 9,7 7,4 2,8 2,0 4,1 4,28 SJM04/2 10,5 7,2 13,1 15,2 9,0 18,0 6,9 7,4 5,3 1,9 1,0 4,6 3,85 SJM06/1 8,6 6,3 10,0 14,6 11,6 17,6 7,5 7,5 7,5 2,0 1,4 5,5 4,17 SJM08/2 6,4 7,5 10,9 12,6 11,4 19,5 9,3 10,0 5,8 1,6 1,6 3,6 4,27 SJM10/1 18,5 11,4 12,9 15,0 9,6 13,9 5,4 4,9 2,6 1,4 0,7 3,8 3,08 B6 policiji 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 8,1 3,6 8,7 10,5 8,1 20,2 9,5 9,7 11,1 4,5 3,8 2,3 4,89 SJM04/2 7,1 5,2 8,8 11,6 9,2 20,7 8,4 10,0 9,6 3,5 3,1 2,9 4,71 SJM06/1 6,2 4,5 8,2 10,8 8,9 18,6 10,4 9,2 10,7 5,2 4,7 2,6 5,01 SJM08/2 5,3 3,6 7,5 11,3 10,1 19,5 11,1 12,1 10,2 3,9 3,9 1,5 5,05 SJM10/1 4,8 4,7 6,8 10,3 9,2 22,7 11,8 11,5 9,6 3,4 3,0 2,3 4,99 B7 politikom 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 18,0 8,4 14,7 15,9 10,8 17,8 5,7 3,1 1,7 0,5 0,8 2,5 3,07 SJM04/2 14,6 10,1 16,5 16,2 10,0 18,7 4,8 3,8 1,5 0,5 0,4 3,1 3,10 SJM06/1 15,2 10,5 13,6 16,7 10,4 16,7 5,8 3,6 2,8 0,8 0,9 3,2 3,21 SJM08/2 12,5 9,3 12,8 15,8 11,7 21,0 7,5 4,3 1,9 0,5 0,6 2,2 3,42 SJM10/1 26,5 14,8 16,0 14,7 8,6 10,5 2,7 1,9 0,9 0,3 0,2 2,9 2,25 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 52 15.6.2012 14:26:55 53 B8 političnim strankam 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM04/2 12,8 9,2 15,5 18,4 9,7 19,3 5,7 3,4 1,5 0,5 0,5 3,5 3,21 SJM06/1 14,4 9,2 13,7 17,0 11,9 16,9 5,2 3,5 2,7 0,9 0,7 3,9 3,25 SJM08/2 12,6 8,6 12,5 16,3 12,0 19,6 7,0 5,3 1,6 0,5 0,9 3,2 3,44 SJM10/1 25,2 16,0 16,0 14,0 9,1 11,0 2,6 1,6 0,9 0,1 0,0 3,4 2,24 B9 Evropskemu parlamentu 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 8,7 3,6 6,7 8,3 8,3 19,7 9,2 9,3 7,8 3,2 1,8 13,5 4,65 SJM04/2 5,8 4,9 8,8 10,3 8,3 20,0 8,3 9,6 7,5 2,3 0,8 13,5 4,53 SJM06/1 5,5 3,3 6,0 8,5 11,4 19,8 9,8 10,2 9,8 3,5 2,4 9,9 4,98 SJM08/2 5,6 3,6 5,4 10,3 11,4 20,1 12,5 11,4 7,1 2,3 1,9 8,4 4,83 SJM10/1 11,2 5,8 11,0 15,2 12,5 16,0 7,3 6,1 4,2 1,4 0,6 8,7 3,74 B10 Organizaciji Združenih narodov (OZN) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 8,6 3,4 7,2 9,0 6,8 18,2 8,6 9,6 8,6 5,3 3,9 10,9 4,90 SJM04/2 8,6 5,2 8,3 9,6 9,0 17,8 7,5 9,3 9,3 3,0 2,4 10,2 4,57 SJM06/1 6,0 3,1 6,2 8,9 10,2 18,1 10,0 9,5 10,0 4,3 3,8 9,9 5,07 SJM08/2 5,2 3,8 5,4 9,3 9,5 19,2 11,9 13,1 8,2 2,4 1,9 10,1 4,96 SJM10/1 8,4 6,0 9,4 11,8 12,8 16,2 8,8 7,1 5,5 1,9 1,4 10,9 4,13 B11 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev v državni zbor? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da 74,2 65,2 69,4 70,4 65,1 2 - ne 18,5 30,0 21,7 26,5 25,9 3 - nisem imel(a) volilne pravice 6,1 4,4 5,9 2,7 4,8 8 - (ne vem, b.o.) 1,2 0,4 3,0 0,4 4,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 53 15.6.2012 14:26:55 54 PRESKOK (B11=1) B12 Za katero stranko oz. kandidata katere stranke ste glasovali na zadnjih volitvah v državni zbor? SJM08/2 SJM10/1 n=902 n=914 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 6,7 6,3 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 4,0 5,5 03 - LIPA - stranka 0,7 0,8 04 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1,9 2,7 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 21,5 21,4 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka in SMS – Stranka mladih Slovenije 3,5 3,6 07 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 5,1 2,5 08 - SD - Socialni demokrati 31,7 22,8 09 - ZARES - nova politika 6,5 3,7 10 - druga stranka 0,9 1,0 66 - (nisem volil) - 0,3 77 - (ne želi odgovoriti) 15,3 9,8 88 - (ne vem, b.o.) 2,2 19,4 SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 n=1129 n=942 n=1024 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 2,2 4,2 2,5 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 35,7 19,0 21,3 03 - SLS - Slovenska ljudska stranka 9,7 3,1 6,2 04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,0 4,1 3,3 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 9,8 29,0 24,3 06 - NSI – Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 4,9 5,0 4,4 07 - SD (prej ZLSD) - Socialni demokrati 5,8 9,7 7,2 08 - SMS – Stranka mladih - - 1,0 09 - Zelene, ekološke stranke - - 0,3 10 - AS – Aktivna Slovenija - - 0,3 11 - druga stranka 3,6 4,6 1,0 66 - (nisem volil) - - - 77 - (ne želi odgovoriti) 8,2 18,8 8,7 88 - (ne vem, b.o.) 18,2 2,5 19,5 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 54 15.6.2012 14:26:55 55 Obstaja več načinov, kako bi v Sloveniji lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste... (ne vem, da ne b.o.) 1 2 8 B13 stopili v stik s politikom ali predstavnikom SJM02/2 12,1 86,8 1,0 državne ali občinske oblasti SJM04/2 11,2 88,0 0,7 SJM06/1 15,2 84,6 0,1 SJM08/2 11,4 88,2 0,4 SJM10/1 9,1 90,7 0,1 B14 delovali v politični stranki ali skupini aktivistov SJM02/2 3,5 95,5 1,0 SJM04/2 3,0 96,2 0,9 SJM06/1 3,6 96,3 0,1 SJM08/2 3,3 96,3 0,5 SJM10/1 2,9 96,9 0,2 B15 delovali v kakšni drugi politični organizaciji SJM02/2 2,2 96,6 1,2 ali zvezi SJM04/2 1,7 97,6 0,7 SJM06/1 2,4 97,3 0,3 SJM08/2 1,6 97,7 0,7 SJM10/1 1,7 98,1 0,2 B16 nosili značko ali nalepko v podporo neki SJM02/2 2,1 96,6 1,3 politični akciji SJM04/2 1,9 97,3 0,8 SJM06/1 3,3 96,5 0,2 SJM08/2 3,7 95,8 0,6 SJM10/1 2,6 97,2 0,2 B17 podpisali peticijo SJM02/2 11,7 87,2 1,2 SJM04/2 5,7 93,6 0,7 SJM06/1 13,8 85,8 0,4 SJM08/2 8,6 90,7 0,7 SJM10/1 8,6 91,1 0,4 B18 se udeležili zakonitih demonstracij SJM02/2 2,7 96,1 1,3 SJM04/2 1,6 97,7 0,7 SJM06/1 3,9 95,9 0,2 SJM08/2 1,6 97,9 0,6 SJM10/1 2,2 97,6 0,2 B19 bojkotirali določene izdelke SJM02/2 5,1 93,6 1,4 SJM04/2 2,1 97,2 0,7 SJM06/1 5,0 94,5 0,5 SJM08/2 5,1 94,4 0,6 SJM10/1 5,7 93,9 0,3 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 55 15.6.2012 14:26:55 56 B20a Ali je kakšna politična stranka, ki se ji čutite bližje kot drugim strankam? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da 34,6 35,6 35,1 40,5 27,9 2 - ne 62,4 61,2 60,6 56,8 70,1 8 - (ne vem, b.o.) 3,0 3,1 4,3 2,7 1,7 PRESKOK (B20a=1) B20b Katera stranka je to? SJM08/2 SJM10/1 n=521 n=392 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev 8,1 12,0 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 5,8 8,4 03 - LIPA - stranka 0,0 - 04 - NSI – Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 2,3 4,3 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 22,1 28,1 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 3,6 5,1 07 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 7,1 4,8 08 - SD - Socialni demokrati 31,7 23,2 09 - ZARES - nova politika 9,8 2,0 10 - druga stranka 1,0 2,0 77 - (ne želi odgovoriti) 8,3 8,2 88 - (ne vem, b.o.) 0,4 1,8 Dosedanje meritve: SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 n=529 n=516 n=518 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev 5,1 2,7 3,3 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 32,1 20,2 20,8 03 - SLS - Slovenska ljudska stranka 8,1 2,9 6,0 04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 5,5 6,4 5,4 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 15,9 31,6 27,4 06 - NSI – Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 10,4 7,6 7,7 07 - SD (prej ZLSD) - Socialni demokrati 10,4 14,0 16,8 08 - SMS – Stranka mladih - - 1,2 09 - Zelene, ekološke stranke - - 1,7 10 - AS – Aktivna Slovenija - - 0,4 11 - druga stranka 4,3 4,8 1,5 77 - (ne želi odgovoriti) 5,9 8,9 6,6 88 - (ne vem, b.o.) 2,3 1,0 1,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 56 15.6.2012 14:26:56 57 PRESKOK (B20b=01-10) B20c Kako blizu se čutite tej stranki? Se ji čutite... SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=514 n=472 n=491 n=476 n=353 1 - zelo blizu 8,6 10,4 13,6 9,7 8,2 2 - blizu 57,6 56,6 55,0 61,6 54,4 3 - ne preveč blizu 30,5 29,0 27,6 25,2 31,4 4 - sploh ne blizu 2,3 2,3 2,5 1,5 3,4 8 - (ne vem, b.o.) 1,0 1,7 1,2 2,1 2,5 B21 Ali ste član kakšne politične stranke SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da 4,9 3,5 5,4 4,7 3,9 2 - ne 94,1 96,3 94,4 95,2 95,4 8 - (ne vem, b.o.) 1,0 0,3 0,2 0,2 0,6 PRESKOK (B21=1) B22 Katera stranka je to? SJM08/2 SJM10/1 n=60 n=55 01 - DESUS -Demokratična stranka upokojencev Slovenije 10,0 12,7 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 13,3 7,3 03 - LIPA - stranka 0,0 - 04 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 5,0 9,1 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 23,3 23,6 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 15,0 10,9 07 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 3,3 1,8 08 - SD - Socialni demokrati 18,3 16,4 09 - ZARES - nova politika 1,7 1,8 10 - druga stranka 5,0 5,5 77 - (ne želi odgovoriti) 1,7 5,5 88 - (ne vem, b.o.) 3,3 5,5 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 57 15.6.2012 14:26:56 58 Dosedanje meritve: SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 n=83 n=53 n=79 01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev 9,6 5,7 6,3 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 13,3 11,3 13,9 03 - SLS - Slovenska ljudska stranka 19,3 9,4 5,1 04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,2 1,9 0,0 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 12,0 28,3 30,4 06 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 13,3 11,3 16,5 07 - SD (prej ZLSD) - Socialni demokrati 14,5 24,5 19,0 08 - SMS – Stranka mladih - - 2,5 09 - Zelene, ekološke stranke - - 0,0 10 - AS - Aktivna Slovenija - - 0,0 11 - druga stranka 4,8 3,8 2,5 77 - (ne želi odgovoriti) 6,0 0,0 1,3 88 - (ne vem, b.o.) 6,0 3,8 2,5 B23 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno? (ne vem, levo desno b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 4,4 2,8 4,2 7,7 5,9 36,8 3,9 5,5 3,4 1,3 2,7 21,3 4,70 SJM04/2 3,8 2,4 3,4 5,1 6,0 30,7 4,6 5,1 4,9 2,4 3,4 28,3 5,01 SJM06/1 6,0 2,5 4,9 6,2 5,5 29,0 4,3 4,9 4,1 1,3 4,9 26,4 4,78 SJM08/2 6,1 3,3 5,8 8,5 6,4 29,5 5,0 4,7 5,1 1,3 3,9 20,6 4,63 SJM10/1 4,2 2,1 4,3 6,1 5,5 28,7 4,1 4,8 4,0 1,6 3,6 31,0 4,85 B24 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezn-o vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. (ne izjemno izjemno vem, nezadovoljen zadovoljen b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 x SJM02/2 3,0 1,4 2,0 4,0 3,8 19,4 8,8 14,7 22,0 10,0 9,6 1,5 6,57 SJM04/2 1,0 1,5 1,4 2,4 2,8 19,3 8,4 16,8 24,2 12,3 9,7 0,2 6,90 SJM06/1 1,6 0,7 1,7 2,8 3,4 15,8 9,4 16,1 23,8 12,7 11,6 0,4 6,97 SJM08/2 1,2 0,5 1,6 3,6 4,7 14,7 9,1 16,8 25,3 10,5 11,0 0,9 6,93 SJM10/1 1,3 0,8 1,7 3,2 3,5 16,7 7,1 15,5 25,4 14,7 9,5 0,6 6,97 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 58 15.6.2012 14:26:56 59 B25 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Prosimo, uporabite enako lestvico. (ne izjemno izjemno vem, nezadovoljen zadovoljen b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 8,7 5,3 11,3 14,8 10,7 19,8 11,3 9,7 4,5 0,7 1,2 2,0 4,12 SJM04/2 4,2 3,5 9,8 15,3 11,4 21,4 14,0 10,7 5,1 1,1 0,6 2,7 4,50 SJM06/1 3,5 3,2 6,3 12,9 10,9 21,7 12,3 12,6 9,6 1,4 1,8 3,7 4,95 SJM08/2 5,6 5,8 10,6 15,3 12,8 20,4 10,7 8,4 6,1 1,2 1,2 2,0 4,29 SJM10/1 14,0 12,8 21,1 16,7 11,9 11,1 5,3 3,1 1,7 0,4 0,4 1,4 2,87 B26 Kako zadovoljni ste z dosedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico. (ne izjemno izjemno vem, nezadovoljen zadovoljen b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 8,0 5,3 9,6 14,4 11,1 20,1 11,2 9,0 6,0 1,2 1,5 2,7 4,28 SJM04/2 6,5 3,5 8,8 12,3 13,6 22,8 10,7 7,4 4,9 1,0 1,2 7,2 4,35 SJM06/1 5,7 5,0 9,4 13,9 11,9 20,7 8,5 8,2 6,3 2,5 2,5 5,4 4,47 SJM08/2 6,6 6,3 9,3 11,9 10,8 18,8 10,2 9,9 6,9 3,0 2,6 3,7 4,53 SJM10/1 19,3 14,4 16,0 16,9 10,9 10,1 4,6 2,6 2,0 0,3 0,2 2,6 2,65 B27 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? (ne izjemno izjemno vem, nezadovoljen zadovoljen b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 6,4 4,8 9,5 13,9 11,8 20,0 9,9 10,5 6,8 1,3 0,9 4,2 4,39 SJM04/2 4,7 3,4 9,2 11,9 12,2 24,8 9,8 10,2 5,7 1,1 1,2 5,8 4,54 SJM06/1 5,4 4,1 8,1 12,6 10,8 21,3 9,5 11,9 6,3 2,1 1,3 6,6 4,61 SJM08/2 4,0 3,8 6,5 11,6 13,8 23,6 10,8 10,3 7,7 1,9 1,2 4,7 4,75 SJM10/1 13,3 10,5 15,0 15,3 13,5 14,3 5,4 4,2 2,7 0,8 0,3 4,7 3,20 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 59 15.6.2012 14:26:56 60 B28 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? (ne izjemno izjemno vem, slabo dobro b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 3,1 3,0 5,3 9,6 7,5 19,9 11,4 14,7 13,0 4,4 2,6 5,6 5,43 SJM04/2 3,3 2,9 6,1 11,7 11,4 21,0 10,3 12,8 9,8 2,6 1,5 6,5 5,03 SJM06/1 3,0 2,8 4,7 9,3 10,6 19,2 11,7 15,5 11,9 2,8 1,9 6,5 5,31 SJM08/2 2,2 2,7 4,4 9,1 8,8 16,9 13,5 17,5 13,5 3,7 2,1 5,5 5,56 SJM10/1 1,6 1,4 4,8 7,6 10,3 16,8 11,9 16,5 15,0 4,5 2,6 7,1 5,73 B29 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? (ne izjemno izjemno vem, slabo dobro b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 5,6 5,7 9,8 11,3 12,2 16,3 10,7 11,7 9,9 3,3 2,6 0,8 4,75 SJM04/2 3,5 5,3 8,4 12,1 11,9 17,5 13,2 12,9 9,4 2,3 2,5 1,0 4,89 SJM06/1 3,8 3,7 7,7 10,7 10,9 17,1 12,4 12,9 12,9 3,3 3,3 1,3 5,17 SJM08/2 3,6 5,1 8,9 14,0 11,7 16,6 10,8 14,0 9,6 2,6 1,9 1,2 4,83 SJM10/1 2,0 2,2 5,2 7,7 11,0 19,5 12,5 14,3 14,0 6,8 4,1 0,8 5,70 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? sploh (preberi... močno ne ne (ne en odgovor sogla- sogla- niti – sogla- sogla- vem, pov- v vrstici) šam šam niti šam šam b.o.) prečje 1 2 3 4 5 8 B30 Vlada bi morala SJM02/2 33,8 49,2 9,2 5,1 1,1 1,5 1,89 sprejeti ukrepe za SJM04/2 41,1 42,6 9,1 4,2 1,2 1,8 1,80 zmanjšanje razlik v SJM06/1 31,4 47,4 10,8 6,7 0,9 2,8 1,95 dohodkih med SJM08/2 34,9 50,9 7,9 4,4 0,9 1,0 1,84 ljudmi. SJM10/1 44,8 43,3 5,4 3,8 0,8 2,0 1,70 B31 Homoseksualci SJM02/2 12,2 37,3 22,1 15,0 8,8 4,6 2,70 in lezbijke morajo SJM04/2 14,9 36,2 21,6 12,7 8,1 6,4 2,60 imeti svobodo, SJM06/1 11,5 40,0 20,2 14,3 8,5 5,5 2,66 da si uredijo SJM08/2 11,8 43,5 17,5 13,8 8,6 4,7 2,62 življenje po lastnih SJM10/1 9,6 39,0 20,7 15,2 7,8 7,8 2,70 željah. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 60 15.6.2012 14:26:56 61 B32 Politične SJM02/2 16,9 31,5 21,4 19,5 4,6 6,1 2,61 stranke, katerih SJM04/2 15,9 27,7 22,7 19,6 5,1 8,9 2,67 cilj je odprava SJM06/1 16,6 31,8 16,7 19,0 3,9 12,0 2,57 demokracije, je SJM08/2 13,5 32,7 20,3 20,7 3,3 9,5 2,64 potrebno SJM10/1 12,7 31,4 19,9 18,9 2,9 14,2 2,62 prepovedati. B33 Lahko smo SJM02/2 3,2 24,7 28,4 30,0 7,8 6,0 3,15 prepričani, da bo SJM04/2 4,9 23,3 27,1 30,1 8,7 5,9 3,15 moderna znanost SJM06/1 3,8 26,9 27,0 30,8 5,5 6,0 3,08 rešila probleme v SJM08/2 3,5 26,1 27,1 32,6 6,8 3,9 3,14 zvezi z okoljem. SJM10/1 3,3 23,4 23,2 35,9 9,7 4,4 3,26 B34 Nekateri menijo, da bi se morala Evropska unija navznoter še bolj poenotiti, drugi pa pravijo, da je že tako preveč poenotena. Kaj menite vi? Ocenite s pomočjo te lestvice. (ne poenotenje je poenotenja vem, šlo že predaleč je še premalo b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM04/2 1,0 0,9 3,9 6,4 6,5 25,2 8,5 11,8 12,1 4,8 4,6 14,3 5,83 SJM06/1 2,7 2,2 4,3 5,8 6,4 25,3 8,9 10,8 10,0 4,1 5,8 13,6 5,61 SJM08/2 1,5 2,3 5,4 6,4 8,3 26,4 7,6 11,6 9,9 3,7 7,2 9,8 5,63 Zdaj pa nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav, ki prihajajo živet v Slovenijo... B35 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - mnogim naj dovoli priselitev 10,7 14,9 14,3 16,7 17,1 2 - nekaterim naj dovoli 52,2 47,9 51,2 51,3 52,2 3 - zelo redkim naj dovoli 25,9 24,5 22,0 23,3 21,5 4 - nikomur naj ne dovoli 6,8 9,5 9,0 6,1 5,8 8 - (ne vem, b.o.) 4,4 3,2 3,4 2,6 3,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 61 15.6.2012 14:26:56 62 B36 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - mnogim naj dovoli priselitev 7,2 11,4 10,0 11,7 10,6 2 - nekaterim naj dovoli 46,4 43,4 43,6 46,4 49,3 3 - zelo redkim naj dovoli 31,3 29,2 29,5 29,7 28,5 4 - nikomur naj ne dovoli 10,5 12,6 12,8 8,9 8,1 8 - (ne vem, b.o.) 4,7 3,4 4,0 3,3 3,4 B37 In v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - mnogim naj dovoli priselitev 7,2 8,9 8,7 9,7 9,3 2 - nekaterim naj dovoli 46,7 41,1 38,8 41,6 42,2 3 - zelo redkim naj dovoli 31,3 31,2 31,4 31,3 31,7 4 - nikomur naj ne dovoli 10,1 15,4 16,3 14,0 12,7 8 - (ne vem, b.o.) 4,6 3,5 5,0 3,4 4,1 B38 Ali menite, da je v splošnem dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? (ne slabo za dobro za vem, gospodarstvo gospodarstvo b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 7,1 5,4 8,2 11,5 9,0 31,2 8,6 7,2 4,1 0,9 1,6 5,4 4,29 SJM04/2 7,1 6,7 10,2 13,1 8,7 25,9 7,3 8,0 5,8 1,6 1,1 4,4 4,21 SJM06/1 8,5 6,5 9,3 12,9 9,3 21,1 8,3 8,5 7,0 2,0 1,8 4,6 4,29 SJM08/2 6,8 7,2 9,9 11,0 10,8 22,3 9,0 9,4 6,8 1,2 2,7 3,1 4,40 SJM10/1 6,2 9,4 11,3 13,0 9,5 22,9 8,6 8,8 4,0 0,9 1,6 3,8 4,08 B39 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev v splošnem ogroženo ali obogateno?0 (ne kulturno življenje kulturno življenje vem, je ogroženo je obogateno b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 2,6 2,5 5,1 7,8 8,3 34,8 9,0 10,5 9,3 2,7 2,6 4,8 5,21 SJM04/2 3,4 4,3 6,7 10,0 8,0 26,8 9,0 11,0 9,2 2,8 2,8 5,8 5,02 SJM06/1 4,5 4,8 7,3 8,4 6,9 25,7 8,3 11,1 10,2 3,9 3,4 5,4 5,07 SJM08/2 4,2 5,1 6,1 10,0 8,3 24,9 9,7 12,4 9,2 2,5 4,3 3,4 5,06 SJM10/1 3,7 5,1 9,2 7,7 9,6 25,7 8,8 11,6 9,0 2,6 2,8 4,2 4,91 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 62 15.6.2012 14:26:57 63 B40 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? (ne slabša dežela boljša dežela vem, za bivanje za bivanje b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 4,3 3,2 6,3 11,3 11,5 40,8 6,8 5,5 3,5 1,0 0,5 5,5 4,45 SJM04/2 3,4 4,1 9,0 11,1 9,4 31,8 9,4 7,1 5,6 1,0 1,6 6,6 4,58 SJM06/1 5,1 5,1 7,1 9,3 9,6 32,4 8,1 7,6 5,8 1,8 1,8 6,3 4,59 SJM08/2 5,1 5,5 8,6 11,0 10,1 29,4 8,4 8,2 6,1 1,2 2,4 4,0 4,53 SJM10/1 4,4 7,4 9,9 9,9 9,7 32,0 7,6 6,9 5,3 1,3 1,1 4,3 4,35 C. Subjektivna blaginja, religija, nacionalna identiteta… – blok C Zdaj pa vam bomo zastavili nekaj vprašanj o vas in vašem življenju. C1 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10. (ne zelo zelo vem, nesrečen srečen b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 1,1 0,5 1,6 2,5 3,1 18,7 9,5 15,4 25,1 12,3 9,5 0,6 6,93 SJM04/2 0,6 0,3 1,0 2,2 2,4 15,9 9,9 16,0 25,8 14,5 10,7 0,6 7,18 SJM06/1 0,9 0,3 0,9 2,7 2,4 14,1 8,7 16,2 25,9 15,7 11,5 0,6 7,24 SJM08/2 0,4 0,6 1,0 2,2 3,3 12,2 9,6 18,6 26,4 14,6 10,6 0,5 7,23 SJM10/1 0,5 0,4 1,1 1,5 2,5 14,5 8,6 15,8 27,3 17,3 9,7 0,7 7,28 C2 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 01 - nikoli 3,1 1,7 2,2 3,6 1,9 02 - manj kot enkrat na mesec 10,3 9,4 9,8 10,7 9,1 03 - enkrat na mesec 12,6 12,2 14,8 12,8 13,8 04 - nekajkrat na mesec 21,4 21,4 19,9 21,5 20,7 05 - enkrat na teden 17,6 18,1 20,9 18,4 22,0 06 - večkrat na teden 22,5 24,4 20,3 23,1 21,3 07 - vsak dan 12,3 12,5 11,8 9,9 11,1 88 - (ne vem, b.o.) 0,2 0,3 0,4 0,1 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 63 15.6.2012 14:26:57 64 C3 Ali imate koga, s katerim se lahko pogovorite o intimnih in osebnih stvareh? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da 88,9 90,4 89,8 90,7 91,6 2 - ne 10,2 8,5 8,6 8,3 6,6 8 - (ne vem, b.o.) 0,9 1,1 1,6 1,0 1,8 C4 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - precej manj kot večina drugih 12,6 9,8 12,9 15,5 11,7 2 - manj kot večina drugih 25,3 26,4 26,8 25,5 30,8 3 - približno enako 46,5 45,8 44,9 43,3 44,1 4 - več kot večina drugih 12,5 14,6 12,8 11,8 9,6 5 - precej več kot večina drugih 2,0 2,6 1,9 3,4 3,1 8 - (ne vem, b.o.) 1,0 0,7 0,8 0,5 0,7 C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da 11,5 11,8 13,5 11,4 9,2 2 - ne 88,5 87,9 86,2 88,6 90,5 8 - (ne vem, b.o.) 0,1 0,3 0,4 0,1 0,3 C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - zelo varno 29,0 28,3 27,0 26,4 32,3 2 - varno 60,5 61,0 61,3 60,9 60,0 3 - ogroženo 8,9 8,5 9,2 10,7 6,9 4 - zelo ogroženo 0,9 1,0 1,0 1,1 0,1 8 - (ne vem, b.o.) 0,7 1,2 1,5 0,9 0,7 C7 Kako pogosto, če sploh, vas skrbi, da bi kdo vlomil v vaše stanovanje oz. hišo? SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - skoraj ves čas 2,4 2,6 1,6 2 - pogosto 11,3 10,0 8,1 3 - le včasih 45,8 45,2 38,3 4 - nikoli 40,1 41,8 51,3 8 - (ne vem, b.o.) 0,3 0,4 0,7 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 64 15.6.2012 14:26:57 65 PRESKOK (C7=1-3) C8 Ali skrb zaradi možnega vloma v vaš dom... SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=879 n=743 n=673 1 - močno vpliva na kakovost vašega življenja 2,4 2,6 2,4 2 - vpliva do določene mere 28,7 35,5 28,8 3 - nima vpliva na kakovost vašega življenja? 66,2 60,2 62,9 8 - (ne vem, b.o.) 2,7 1,7 5,9 C9 Kako pogosto, če sploh, vas skrbi, da bi postali žrtev nasilnega napada? SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - skoraj ves čas 1,1 0,6 0,6 2 - pogosto 4,5 4,7 3,7 3 - le včasih 39,7 39,1 31,0 4 - nikoli 54,0 55,1 63,6 8 - (ne vem, b.o.) 0,7 0,5 1,0 PRESKOK (C9=1-3) C10 Ali skrb zaradi možnega nasilnega napada... SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=668 n=571 n=495 1 - močno vpliva na kakovost vašega življenja 2,1 1,4 3,4 2 - vpliva do določene mere 33,5 40,6 26,7 3 - nima vpliva na kakovost vašega življenja? 62,3 56,7 37,0 8 - (ne vem, b.o.) 2,1 1,3 32,9* * v meritvi 2010 je prišlo do napake pri preskoku, pri čemer je vprašanje C10 napačno preskočilo tudi del tiste skupine, ki je pri C9 odgovorilo, da jih le včasih skrbi, da bi postali žrtev napada – odgovor 3. ODGOVARJAJO VSI! Sledi nekaj vprašanj o terorizmu C11 Kaj menite, ali je teroristični napad nekje v Evropi v času naslednjih dvanajst mesecev... SJM06/1 SJM08/2 1 - zelo verjeten 12,2 9,3 2 - verjeten 58,9 58,9 3 - ni preveč verjeten 18,4 23,2 4 - sploh ni verjeten 4,0 3,6 8 - (ne vem, b.o.) 6,5 5,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 65 15.6.2012 14:26:57 66 C12 In kaj menite, ali je teroristični napad nekje v Sloveniji v času naslednjih dvanajst mesecev... SJM06/1 SJM08/2 1 - zelo verjeten 1,3 1,5 2 - verjeten 15,0 17,4 3 - ni preveč verjeten 47,0 49,1 4 - sploh ni verjeten 31,5 28,2 8 - (ne vem, b.o.) 5,1 3,8 S pomočjo kartice mi povejte, kako močno soglašate ali ne soglašate z vsako od navedenih trditev. močno sploh ne ((ne sogla- sogla- ne sogla- sogla- vem, pov- šam šam niti – niti šam šam b.o.) prečje 1 2 3 4 5 8 C13 Policija bi morala imeti pravico, da nekoga, ki je osumljen načrtovanja terorističnega napada v Sloveniji, zadrži v priporu, dokler ni prepričana, da ni vpleten. SJM06/1 30,3 50,2 9,0 6,3 1,2 3,0 1,95 SJM08/2 33,0 51,4 7,9 5,1 1,0 1,8 1,88 C14 Za mučenje zapornika v slovenskem zaporu nikoli ni opravičila, četudi bi lahko na ta način prišli do informacij, ki bi preprečile teroristični napad SJM06/1 15,7 36,2 20,4 19,0 3,8 5,0 2,57 SJM08/2 14,5 41,3 20,1 14,9 5,4 3,7 2,54 Sedaj pa še nekaj vprašanj o vas in vašem življenju. C15 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je… SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - zelo dobro 13,6 15,2 13,8 13,8 19,0 2 - dobro 42,7 38,9 41,4 41,1 38,7 3 - zadovoljivo 31,8 33,8 33,9 34,2 32,5 4 - slabo 9,3 10,2 8,1 9,3 7,9 5 - zelo slabo 2,4 1,8 2,6 1,6 1,9 8 - (ne vem, b.o.) 0,1 0,2 0,2 0,0 0,0 C16 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da, precej 10,4 9,4 11,4 10,4 9,3 2 - da, do neke mere 22,1 24,2 21,3 19,8 20,8 3 - ne 67,2 66,1 66,9 69,6 69,6 8 - (ne vem, b.o.) 0,3 0,4 0,5 0,2 0,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 66 15.6.2012 14:26:57 67 C17 Ali se imate za pripadnika kakšne religije ali veroizpovedi? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da 50,0 53,3 49,3 55,1 54,4 2 - ne 49,0 45,8 49,0 44,0 45,3 8 - (ne vem, b.o.) 1,0 0,9 1,7 0,9 0,4 PRESKOK (C17=1) C18 Katere? SJM08/2 SJM10/1 n=709 n=763 1 - rimokatoliška 91,4 93,4 2 - protestantska 1,8 1,0 3 - pravoslavna 2,8 2,5 4 - druge krščanske 1,1 0,4 5- judovske 0,0 0,0 6 - muslimanske 1,6 1,7 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,6 0,0 8 - druge nekrščanske 0,1 0,1 9 - (brez odgovora) 0,3 0,8 Dosedanje meritve: SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 n=761 n=769 n=728 01 - krščanske (splošno) 40,9 47,9 38,2 02 - rimskokatoliške 52,8 45,8 54,0 04 - pravoslavne 2,2 2,1 2,3 05 - protestantske 0,8 2,6 1,8 14 - druge krščanske 0,4 0,3 0,8 18 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,3 0,0 0,1 19 - judovske 0,0 0,0 0,0 20 - muslimanske 2,5 1,3 1,8 21 - druge nekrščanske 0,1 0,1 0,3 99 - (brez odgovora) - - 0,7 PRESKOK (C17=2,8) C19 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=787 n=715 n=748 n=575 n=636 1 - da 18,0 16,2 12,6 12,5 12,3 2 - ne 80,7 82,9 84,6 85,0 86,3 8 - (ne vem, b.o.) 1,3 0,8 2,8 2,4 1,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 67 15.6.2012 14:26:57 68 PRESKOK (C19=1) C20 Katere? SJM08/2 SJM10/1 n=72 n=78 1 - rimokatoliška 95,8 94,9 2 - protestantska 1,4 0,0 3 - pravoslavna 1,4 0,0 4 - druge krščanske 0,0 1,3 5- judovske 0,0 0,0 6 - muslimanske 0,0 1,3 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,0 1,3 8 - druge nekrščanske 0,0 1,3 9 - (brez odgovora) 1,4 0,0 Dosedanje meritve: SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 n=154 n=118 n=94 01 - krščanske (splošno) 55,8 52,5 35,1 02 - rimskokatoliške 33,8 43,2 62,8 04 - pravoslavne 3,2 0,0 0,0 05 - protestantske 3,9 2,5 0,0 14 - druge krščanske 0,0 0,8 0,0 18 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 1,3 0,0 0,0 19 - judovske 0,0 0,0 0,0 20 - muslimanske 1,9 0,8 1,1 21 - druge nekrščanske 0,0 0,0 1,1 ODGOVARJAJO VSI! C21 Ne glede na to, ali pripadate kateri od religij ali ne, prosimo ocenite, koliko ste verni? (ne sploh zelo vem, nisem veren sem veren b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 SJM02/2 10,9 4,4 6,5 9,5 6,4 24,2 8,7 9,0 8,8 4,1 6,8 0,9 4,86 SJM04/2 10,6 4,9 5,5 7,7 6,7 24,8 8,9 11,2 8,9 4,4 4,6 1,8 4,87 SJM06/1 14,5 4,9 6,5 7,1 5,5 23,6 8,8 8,3 9,0 4,1 6,4 1,2 4,69 SJM08/2 13,4 4,5 6,3 8,8 6,9 21,2 8,6 7,7 9,4 3,7 5,7 4,0 4,66 SJM10/1 12,8 4,6 5,8 8,1 6,3 22,5 6,6 8,2 9,3 3,3 4,6 7,8 4,61 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 68 15.6.2012 14:26:57 69 C22 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 01 - vsak dan 0,1 0,5 0,5 0,5 0,3 02 - več kot enkrat na teden 1,8 2,3 2,4 1,6 1,6 03 - enkrat na teden 17,6 13,7 15,1 13,2 11,8 04 - vsaj enkrat na mesec 10,4 11,4 11,3 11,4 10,5 05 - le ob posebnih verskih praznikih 30,6 34,8 31,4 30,8 36,2 06 - še redkeje 13,3 12,8 12,5 14,3 10,8 07 - nikoli 25,4 24,0 26,4 25,3 28,3 88 - (ne vem, b.o.) 0,8 0,5 0,4 2,8 0,5 C23 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 01 - vsak dan 15,1 14,3 16,0 13,9 12,5 02 - več kot enkrat na teden 7,7 5,2 4,9 5,6 4,9 03 - enkrat na teden 6,8 7,6 5,9 6,3 6,0 04 - vsaj enkrat na mesec 5,6 5,5 6,4 5,8 6,5 05 - le ob posebnih verskih praznikih 11,8 13,7 10,5 11,9 16,4 06 - še redkeje 13,0 12,5 14,8 12,3 12,4 07 - nikoli 38,2 39,6 40,4 40,0 39,7 88 - (ne vem, b.o.) 1,7 1,7 1,1 4,2 1,6 C24 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da 5,4 3,3 3,9 3,0 3,0 2 - ne 93,5 95,8 94,6 96,1 96,1 8 - (ne vem, b.o.) 1,2 0,9 1,5 1,0 1,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 69 15.6.2012 14:26:57 70 PRESKOK (C24=1) C25 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana? Dodatna poizvedba: ‚Še na podlagi česa drugega?‘ (Možnih je več odgovorov) SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=75 n=45 n=57 n=38 n=42 01 - barve kože ali rase 14,7 2,2 7,0 0,0 4,9 02 - tujega državljanstva 4,0 4,4 3,5 8,6 17,1 03 - vere 20,0 26,7 19,3 20,0 24,4 04 - jezika 1,3 4,4 7,0 2,9 2,4 05 - narodnostne pripadnosti 13,3 11,1 14,0 25,7 17,1 06 - starosti 9,3 17,8 12,3 14,3 9,8 07 - spola 4,0 13,3 19,3 8,6 9,8 08 - spolne usmerjenosti 6,7 0,0 5,3 5,7 4,9 09 - invalidnosti 22,7 13,3 22,8 14,3 7,3 10 - drugo 28,0 28,9 26,3 17,1 34,1 88 - (ne vem, b.o.) 4,0 2,2 8,8 7,9 0,5 C26 Ali ste državljan(ka) Slovenije? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da 99,7 99,7 99,7 99,0 98,9 2 - ne 0,1 0,1 0,3 1,0 1,0 8 - (ne vem, b.o.) 0,2 0,2 0,0 0,0 0,1 PRESKOK (C26=2,8) C27 Kakšno državljanstvo imate? SJM08/2 SJM10/1 n=13 n=16 2 - BiH 38,5 37,5 3 - hrvaško 23,1 12,5 4 - makedonsko 7,7 6,3 5 - jugoslovansko - 6,3 6 - albansko - 6,3 10 - ukrajinsko 7,7 - 11 - nemško - 6,3 12 - rusko - 6,3 99 - (brez odgovora) 23,1 18,8 C28 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje Slovenije? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da 90,5 91,5 92,3 91,6 91,2 2 - ne 8,9 7,6 7,1 8,3 8,7 8 - (ne vem, b.o.) 0,7 0,9 0,6 0,1 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 70 15.6.2012 14:26:57 71 PRESKOK (C28=2) C29 V kateri državi ste bili rojeni? (Za anketirance, rojene v nekdanji Jugoslaviji – izven Slovenije, vpišite tudi, v kateri republiki so bili rojeni. Na primer Jugoslavija - Bosna in Hercegovina) SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=131 n=108 n=105 n=107 n=122 02 - BiH 34,3 28,7 29,5 40,2 34,4 03 - Hrvaška 25,9 27,8 33,3 26,2 30,3 04 - Makedonija 1,5 0,9 3,8 2,8 2,5 05 - Jugoslavija 22,9 26,9 16,2 14,0 16,4 06 - Albanija - - - - 1,6 09 - Kosovo - - - 1,9 0,8 10 - Nemčija 6,9 6,5 4,8 1,9 4,9 11 - Francija 0,0 0,9 0,0 2,8 0,8 12 - Italija 1,5 3,7 2,9 3,7 3,3 13 - Nizozemska - - - 0,9 - 14 - Rusija 0,0 0,0 3,8 0,9 0,8 15 - Ukrajina - - - 0,9 0,8 16 - ZDA - - - 0,9 - 17 - Češka 0,0 0,9 - - 0,8 18 - Avstrija 2,3 2,8 2,9 - 0,8 88 - (ne vem, b.o.) 0,0 0,0 0,9 1,9 1,6 C30 Koliko let je od tega, ko ste prvič prišli živet v Slovenijo? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=136 n=110 n=105 n=107 n=122 1 - manj kot eno leto nazaj 0,0 0,0 1,0 0,0 0,0 2 - pred 1-5 leti 0,7 1,8 0,0 1,9 2,5 3 - pred 6-10 leti 1,5 0,9 1,9 6,5 4,1 4 - pred 11-20 leti 16,2 13,6 10,5 10,3 8,2 5 - pred več kot 20 leti 80,9 81,8 83,8 76,6 73,8 8 - (ne vem, b.o.) 0,7 1,8 2,9 4,7 11,5 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 71 15.6.2012 14:26:57 72 C31 Kateri jezik ali jezike doma najpogosteje govorite? (seštevek dveh odgovorov) SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 01 - slovenski 98,9 99,4 98,9 99,1 98,6 02 - hrvaški 1,7 2,1 2,2 1,6 1,9 03 - srbski 2,0 1,5 2,4 2,7 1,6 04 - bosanski 1,2 0,9 0,5 1,0 1,3 05 - makedonski 0,1 0,1 0,2 0,1 0,2 06 - albanski 0,2 0,1 0,1 0,2 0,3 07 - italijanski 0,4 0,5 0,5 1,2 0,5 08 - nemški 1,2 0,6 0,8 0,4 0,4 09 - madžarski 0,9 0,3 0,6 0,2 0,9 11 - angleški 0,5 0,3 0,7 0,4 0,5 12 - francoski 0,1 0,0 0,0 0,2 - 13 - romski 0,0 0,4 0,1 0,1 - 14 - romunski - - - 0,1 0,5 17 - ruski 0,0 0,0 0,1 - 0,1 99 - b.o. 0,0 0,2 0,0 0,4 0,3 C32 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v Sloveniji? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da 3,0 1,9 3,0 2,2 2,4 2 - ne 96,1 93,6 94,2 95,5 93,2 8 - (ne vem, b.o.) 1,0 4,6 2,7 2,3 4,4 C33 Je bil vaš oče rojen v Sloveniji oziroma v eni od republik nekdanje Jugoslavije? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 85,7 85,5 85,8 85,2 86,5 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 11,6 11,7 11,2 11,3 10,5 3 - ne 2,4 2,4 2,6 2,9 2,4 8 - (ne vem, b.o.) 0,3 0,5 0,3 0,6 0,6 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 72 15.6.2012 14:26:58 73 PRESKOK (C33=2,3) C34 V kateri državi je bil rojen vaš oče? SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=86 n=39 n=181 n=180 2 - BiH 19,7 5,1 35,4 32,8 3 - Hrvaška 24,4 5,1 31,5 33,9 4 - Makedonija 1,2 0,0 2,2 2,2 5 - Jugoslavija 18,7 0,0 0,6 17,8 7 - Srbija in Črna Gora - 2,6 11,0 - 9 - Kosovo - - 1,7 - 10 - Avstrija 11,6 10,3 3,9 1,7 11 - Avstralija - - 0,6 - 12 - Nemčija 4,7 10,3 2,8 0,6 13 - Egipt - - 0,6 - 14 - Francija 1,2 7,7 0,6 - 15 - Grčija - 2,6 0,6 - 16 - Italija 8,2 20,5 2,2 2,2 17 - Poljska - - 0,6 - 18 - Ukrajina - 2,6 0,6 0,6 19 - ZDA 2,3 2,6 0,6 - 20 - Češka - - - 0,6 21 - Madžarska - 2,6 - 0,6 22 - Rusija 1,2 10,3 - 0,6 88 - (ne vem, b.o.) 5,8 12,8 2,3 5,6 ODGOVARJAJO VSI! C35 Je bila vaša mama rojena v Sloveniji oziroma eni od republik nekdanje Jugoslavije? SJM02/2 SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 86,7 86,8 87,3 87,2 87,7 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 10,3 10,1 9,5 10,2 9,2 3 - ne 2,4 2,4 2,8 2,3 2,9 8 - (ne vem, b.o.) 0,6 0,8 0,4 0,3 0,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 73 15.6.2012 14:26:58 74 PRESKOK (C35=2,3) C36 V kateri državi je bila rojena vaša mati? SJM04/2 SJM06/1 SJM08/2 SJM10/1 n=78 n=42 n=162 n=170 2 - BiH 25,7 4,8 37,0 30,6 3 - Hrvaška 26,9 9,5 35,8 35,9 4 - Makedonija - 0,0 1,2 2,4 5 - Jugoslavija 12,8 0,0 1,2 11,8 6 - Albanija - - - 1,2 7 - Srbija - - 8,0 - 8 - Črna Gora - - 2,5 - 9 - Kosovo - - 1,2 - 10 - Avstrija 10,2 11,9 2,5 2,4 11 - Nemčija 6,4 14,3 1,2 2,4 12 - Španija - - 0,6 - 13 - Madžarska - - 0,6 - 14 - Italija 3,9 21,4 3,1 2,4 15 - Poljska 1,3 0,0 0,6 - 16 - Rusija - 9,5 0,6 0,6 17 - Ukrajina - 2,4 0,6 0,6 18 - Belgija 1,3 0,0 - 1,2 19 - Češka 1,3 0,0 - 0,6 20 - Francija 3,9 4,8 - 2,4 21 - ZDA 2,6 4,8 - 1,2 88 - (ne vem, b.o.) 3,9 11,9 3,1 4,7 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 74 15.6.2012 14:26:58 75 H. Raziskovanje vrednot (Schwartzov model) – blok HF Na kratko vam bomo opisali različne ljudi. Prosimo, preberite vsakega izmed opisov in v vsaki vrstici obkrožite številko, ki pove, koliko je oseba podobna vam. (ANKETAR: prilagodi obliko vprašanj spolu anketiranca) čisto malo malo sploh zelo po- podo- podo- podo- ni mi mi ni/ doben/ ben/ ben/ ben/ podo- podo- (ne vem, podobna podobna podobna podobna ben/ ben/ b.o.) pov- mi je mi je mi je mi je podobna podobna prečje 1 2 3 4 5 6 8 x A Zanj(o) je pomembno, da ima veliko novih zamisli in da je ustvarjalen(a). Stvari rad(a) počne na izviren način. SJM02/2 14,7 39,6 26,7 8,3 7,1 1,5 2,2 2,57 SJM04/2 14,3 38,5 26,3 8,2 9,4 1,5 1,8 2,64 SJM06/1 15,4 41,8 26,2 7,0 7,5 1,3 0,7 2,53 SJM08/2 16,7 39,0 24,8 7,9 7,5 1,6 2,5 2,54 SJM10/1 20,8 41,8 21,4 7,1 5,6 0,9 2,5 2,36 B Zanj(o) je pomembno, da je premožen(a). Imeti želi veliko denarja in dragih predmetov. SJM02/2 2,1 10,7 19,1 16,6 37,3 12,3 2,0 4,15 SJM04/2 2,1 8,2 21,0 16,4 36,3 14,0 1,9 4,21 SJM06/1 1,2 8,1 19,3 15,5 40,6 14,6 0,7 4,31 SJM08/2 1,2 9,6 21,6 17,2 35,8 12,7 1,8 4,17 SJM10/1 1,4 12,3 27,2 14,7 30,9 11,3 2,2 3,97 C Zanj(o) je pomembno, da se vsakega na tem svetu obravnava enako. Verjame, da mora imeti vsakdo v življenju enake možnosti SJM02/2 28,3 50,4 11,9 3,6 2,6 0,9 2,3 2,02 SJM04/2 27,1 50,9 12,2 4,6 2,5 0,7 1,9 2,05 SJM06/1 28,5 54,4 10,0 2,8 3,0 0,7 0,7 1,99 SJM08/2 29,9 51,4 11,1 2,6 2,8 0,3 1,8 1,96 SJM1/10 35,4 51,4 7,1 2,1 1,1 0,4 2,4 1,81 D Zanj(o) je pomembno, da pokaže svoje sposobnosti. Rad(a) vidi, da ljudje občudujejo to, kar počne. SJM02/2 10,9 36,2 25,1 10,7 12,7 2,0 2,3 2,84 SJM04/2 11,2 35,0 26,1 10,7 12,8 2,2 2,0 2,85 SJM06/1 12,3 39,0 23,2 10,6 11,7 2,4 0,7 2,78 SJM08/2 14,9 40,9 23,3 8,5 9,3 1,2 1,8 2,59 SJM1/10 16,0 47,3 18,9 5,4 9,0 0,9 2,5 2,45 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 75 15.6.2012 14:26:58 76 E Zanj(o) je pomembno, da živi v varnem okolju. Izogiba se vsemu, kar bi njegovo /njeno varnost lahko ogrozilo. SJM02/2 22,6 48,1 15,5 6,0 4,5 1,1 2,2 2,23 SJM04/2 23,5 47,5 16,4 5,3 4,4 1,0 1,9 2,21 SJM06/1 21,3 48,7 17,2 5,2 5,8 1,0 0,7 2,28 SJM08/2 26,8 47,5 13,1 6,0 4,0 0,9 1,8 2,14 SJM1/10 27,0 50,0 12,8 4,3 3,3 0,3 2,2 2,06 F Rad(a) ima presenečenja in skuša vedno početi kaj novega... Zdi se mu/ji pomembno, da v življenju počne čim več različnih stvari. SJM02/2 17,8 40,3 20,0 10,1 8,3 1,4 2,0 2,54 SJM04/2 17,0 36,9 23,6 10,2 8,2 1,9 2,1 2,61 SJM06/1 17,4 41,5 22,3 7,9 9,3 0,9 0,7 2,53 SJM08/2 18,0 38,9 20,2 11,7 7,9 1,6 1,9 2,56 SJM1/10 20,5 41,1 20,6 7,4 6,8 1,1 2,3 2,41 G Verjame, da bi morali ljudje narediti to, kar jim ukažejo. Meni, da bi morali ljudje spoštovati pravila ves čas, tudi takrat, ko jih nihče ne opazuje. SJM02/2 9,2 31,6 22,1 13,7 16,3 5,2 2,0 3,12 SJM04/2 7,8 29,0 24,2 13,7 16,6 6,7 2,0 3,23 SJM06/1 9,4 32,3 22,4 13,2 16,8 5,1 0,7 3,11 SJM08/2 9,3 30,2 22,2 16,9 14,0 4,9 2,5 3,11 SJM1/10 7,4 34,7 27,5 10,7 13,5 3,6 2,7 2,99 H Zanj(o) je pomembno, da posluša ljudi, ki so drugačni od njega/nje. Tudi če se z njimi ne strinja, jih še vedno poskuša razumeti. SJM02/2 13,8 48,8 22,3 7,6 4,5 1,0 2,0 2,42 SJM04/2 13,7 44,0 23,8 8,3 6,2 1,7 2,3 2,53 SJM06/1 14,2 52,8 20,7 6,5 4,2 0,9 0,7 2,36 SJM08/2 17,3 46,6 21,6 7,8 4,0 0,6 2,1 2,35 SJM1/10 15,3 54,8 17,7 5,4 3,6 0,5 2,7 2,27 I Zanj(o) je pomembno biti spoštljiv in skromen. Ne želi vzbujati pozornosti. SJM02/2 20,4 45,8 18,7 8,1 4,1 0,8 2,0 2,31 SJM04/2 20,4 46,5 19,3 7,0 3,6 1,2 1,9 2,29 SJM06/1 20,5 54,1 15,8 5,0 3,5 0,5 0,7 2,18 SJM08/2 22,8 47,4 17,3 7,2 2,9 0,3 2,2 2,19 SJM1/10 22,0 53,2 15,5 4,2 2,6 0,3 2,3 2,11 J Zanj(o) je pomembno, da se ima dobro. Rad(a) se razvaja. SJM02/2 9,7 34,0 25,0 12,8 13,8 2,7 2,0 2,95 SJM04/2 13,8 34,5 24,0 13,2 10,1 2,2 2,2 2,77 SJM06/1 13,6 39,0 23,4 11,4 10,6 1,3 0,7 2,70 SJM08/2 17,7 36,1 23,1 11,0 8,7 1,3 2,0 2,60 SJM10/1 16,7 42,8 20,3 7,4 8,7 1,7 2,3 2,53 K Zanj(o) je pomembno, da sam odloča o tem, kaj počne. Rad(a) je svoboden(a) in neodvisen(a) od drugih. SJM02/2 28,4 46,1 14,5 5,1 3,0 0,7 2,2 2,08 SJM04/2 29,1 46,3 13,8 4,9 3,2 1,0 1,8 2,08 SJM06/1 29,7 48,6 13,9 4,3 2,3 0,4 0,7 2,01 SJM08/2 33,4 43,8 14,5 4,4 1,9 0,4 1,7 1,97 SJM10/1 33,6 45,3 13,4 2,4 2,9 0,4 2,2 1,95 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 76 15.6.2012 14:26:58 77 L Zanj(o) je zelo pomembno, da pomaga ljudem okrog sebe. Hoče poskrbeti za njihovo blagostanje. SJM02/2 16,5 46,7 25,2 6,9 2,2 0,4 2,0 2,31 SJM04/2 18,0 47,2 24,3 6,4 1,9 0,2 2,0 2,26 SJM06/1 17,9 56,2 19,1 3,9 1,8 0,3 0,7 2,16 SJM08/2 21,7 53,3 18,6 2,9 1,5 0,4 1,6 2,09 SJM10/1 27,5 53,7 13,6 2,1 0,9 0,1 2,0 1,93 M Zanj(o) je pomembno, da je zelo uspešen(a). Upa, da bodo drugi cenili njegove/ njene dosežke. SJM02/2 11,9 39,0 25,7 11,8 8,1 1,5 1,9 2,69 SJM04/2 10,3 34,7 27,1 13,1 10,3 2,3 2,1 2,85 SJM06/1 11,9 41,9 24,9 9,3 9,4 1,8 0,7 2,68 SJM08/2 12,7 40,4 23,2 12,5 8,2 1,0 2,0 2,66 SJM1/10 14,1 46,7 21,2 7,3 7,2 1,0 2,5 2,49 N Zanj(o) je pomembno, da mu/ ji država zagotavlja varnost pred grožnjami. Želi si močno državo, ki bo lahko zaščitila svoje državljane. SJM02/2 23,4 47,0 16,1 6,3 4,3 0,8 2,0 2,22 SJM04/2 22,3 44,6 17,3 7,4 4,4 1,9 2,1 2,31 SJM06/1 21,1 47,6 16,8 6,4 6,0 1,3 0,7 2,32 SJM08/2 22,8 46,7 16,6 7,3 4,0 0,9 1,7 2,24 SJM10/1 26,1 52,5 11,8 4,3 2,3 0,6 2,5 2,04 O Išče pustolovščine in rad(a) tvega. Imeti želi vznemirljivo življenje. SJM02/2 6,3 15,5 19,6 15,4 29,4 11,4 2,5 3,82 SJM04/2 6,4 15,8 17,9 15,0 31,1 11,7 2,1 3,86 SJM06/1 6,7 19,4 22,0 14,2 26,9 10,0 0,7 3,66 SJM08/2 6,7 16,8 23,1 16,6 25,0 9,7 2,1 3,67 SJM10/1 9,1 17,0 21,6 15,3 22,9 11,6 2,5 3,62 P Zanj(o) je pomembno, da se vedno spodobno obnaša. Ne želi narediti česa takega, kar bi drugi označili kot neprimerno. SJM02/2 14,9 43,6 21,6 7,9 7,8 1,9 2,3 2,55 SJM04/2 16,6 40,0 22,1 9,6 7,5 1,8 2,4 2,56 SJM06/1 17,3 47,4 20,5 7,5 5,4 1,2 0,8 2,40 SJM08/2 19,4 43,6 22,3 8,2 4,0 0,5 1,9 2,34 SJM10/1 20,0 51,7 16,0 5,1 4,2 1,0 2,0 2,23 Q Zanj(o) je pomembno, da si pridobi spoštovanje drugih. Rad(a) vidi, da ljudje storijo to, kar reče. SJM02/2 9,7 35,2 28,3 11,8 10,8 2,0 2,1 2,84 SJM04/2 9,8 32,4 29,9 13,5 10,0 1,7 2,8 2,86 SJM06/1 11,2 41,4 26,2 9,4 9,3 1,6 0,7 2,69 SJM08/2 12,7 37,7 27,1 9,1 10,8 0,8 1,8 2,69 SJM10/1 12,8 44,2 22,6 8,1 8,4 1,4 2,5 2,58 R Zanj(o) je pomembno, da je vdan svojim prijateljem. Rad(a) se razdaja bližnjim. SJM02/2 16,1 48,0 21,5 7,6 3,3 1,2 2,3 2,36 SJM04/2 18,4 44,9 22,7 7,7 3,3 0,9 2,2 2,34 SJM06/1 21,0 55,4 15,7 4,5 2,4 0,3 0,7 2,12 SJM08/2 22,5 51,2 16,5 4,6 3,3 0,2 1,7 2,14 SJM10/1 22,9 53,7 14,7 3,8 2,3 0,4 2,3 2,08 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 77 15.6.2012 14:26:58 78 S Močno je prepričan(a), da bi morali ljudje skrbeti za naravo. Skrb za okolje ima zanj(o) velik pomen. SJM02/2 26,6 46,1 18,3 5,1 1,4 0,4 2,0 2,08 SJM04/2 28,1 45,6 17,3 4,9 1,6 0,3 2,2 2,05 SJM06/1 27,5 47,9 17,1 4,7 1,9 0,2 0,7 2,05 SJM08/2 31,7 46,5 13,6 3,8 2,3 0,4 1,7 1,98 SJM10/1 31,7 51,0 10,1 3,3 1,4 0,4 2,2 1,90 T Tradicija je zanj(o) pomembna. Skuša se ravnati po ustaljenih običajih svoje družine in vere. SJM02/2 14,9 38,9 23,4 10,8 7,4 2,4 2,2 2,63 SJM04/2 16,0 35,9 23,6 11,0 8,4 3,1 2,1 2,69 SJM06/1 14,6 41,9 21,8 9,8 8,1 3,0 0,7 2,64 SJM08/2 15,3 39,3 24,3 9,6 7,3 2,3 1,9 2,60 SJM10/1 17,0 47,3 19,8 6,6 5,3 1,9 2,1 2,41 U Išče priložnosti, da bi se zabaval(a). Zanj(o) je pomembno, da počne stvari, v katerih uživa. SJM02/2 18,8 32,9 20,7 12,2 10,4 3,0 2,0 2,71 SJM04/2 18,2 35,1 20,7 10,5 9,8 3,6 2,1 2,69 SJM06/1 18,0 40,4 19,9 10,4 8,5 1,9 0,8 2,56 SJM08/2 19,0 36,9 18,9 11,5 9,5 2,3 2,1 2,62 SJM10/1 19,9 37,1 17,7 12,0 7,3 3,7 2,3 2,60 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 78 15.6.2012 14:26:58 TRETJI DEL EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA 2010 Mednarodne primerjave VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 79 15.6.2012 14:26:58 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 80 15.6.2012 14:26:58 81 Evropska družboslovna raziskava 2010 – mednarodne primerjave Slavko Kurdija, Niko Toš, Brina Malnar, Tina Vovk, Rebeka Falle, Živa Broder, Simona Rajšp, Špela Zajšek Povzetek V tem poglavju so prikazani rezultati raziskave ESS 2010 za temeljne tematske bloke – v mednarodni primerjavi. Prikaz vključuje naslednje tematske bloke: uporaba medijev; politične orientacije, zaupanja, aktivnosti; odnos do imigrantov; subjektivna blaginja; ne-religioznost; nacionalna identiteta; vrednote itd. * * * Iz obsežnega mednarodno primerjalnega gradiva ESS smo v tem delu izbrali in uredili mednarodne primerjalne preglede osnovnih tematskih blokov (A, B, C, HF) na osnovi zadnje opravljene meritve, ESS 2010. Vpogled v celoten obseg primerjav 2002–2010 je mogoč na osnovi posega v primerjalne podatkovne baze: http:/ ess.nsd.uib.no/. Na istem naslovu so dostopni tudi vsi izvirni metodološki in študijski materiali mednarodne raziskave ESS. Gradiva v tem poglavju vključujejo rezultate meritev v tridesetih državah, v ZRN pa posebej za t.i. vzhodne in zahodne dežele. Vsi prikazani numerični podatki predstavljajo relativne deleže (%) na osnovi celotnega vzorca oz. zmanjšanih vzorcev. Podatki o vzorčnih osnovah posameznih nacionalnih raziskav so dostopni na prej navedenem viru. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 81 15.6.2012 14:26:58 82 A. Mediji in zaupanje soljudem – blok A A1 Prosimo ocenite, koliko časa na dan gledate televizijo na običajen dan v tednu? 0 - sploh nič 1 - manj kot ½ ure 2 - od ½ ure do 1 ure 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 7 - več kot 3 ure 8 - (ne vem) Država 0 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 2,8 4,6 14,3 16,4 15,8 15,0 11,1 20,1 100 BG Bolgarija 2,8 1,0 4,2 7,0 12,3 11,9 16,0 44,9 100 CH Švica 7,6 12,1 21,7 18,7 14,3 10,6 7,0 7,8 100 CZ Republika Češka 2,6 3,0 7,6 9,0 15,2 16,5 15,8 30,4 100 DE Nemčija 4,0 5,7 14,3 13,7 17,2 13,9 13,3 18,0 100 DK Danska 1,3 4,9 15,0 13,8 17,5 15,1 12,3 20,0 100 EE Estonija 5,0 3,4 11,6 10,8 15,5 12,5 13,7 27,6 100 ES Španija 2,6 6,6 17,4 18,9 16,7 12,9 9,2 15,8 100 FI Finska 7,0 5,5 17,2 17,2 16,1 14,2 7,9 14,9 100 FR Francija 4,5 5,7 11,5 14,0 16,0 16,0 11,7 20,5 100 GB Velika Britanija 2,7 3,2 9,3 9,6 13,3 12,3 15,8 33,8 100 HU Madžarska 3,7 5,1 16,8 10,1 21,3 8,2 14,1 20,6 100 IL Izrael 13,1 5,5 9,0 12,7 12,5 13,7 7,6 26,0 100 NL Nizozemska 2,7 4,0 11,6 14,5 16,0 13,5 13,0 24,6 100 NO Norveška 2,7 6,7 16,0 16,7 18,2 16,8 11,4 11,6 100 PL Poljska 4,6 6,0 19,5 11,5 21,8 8,4 12,5 15,7 100 PT Portugalska 1,8 3,7 12,0 15,2 16,7 11,6 12,9 26,2 100 RU Rusija 4,4 4,0 8,2 10,7 15,5 9,9 14,3 32,9 100 SE Švedska 4,1 7,5 17,9 19,1 17,3 12,7 10,6 10,7 100 SI Slovenija 4,5 9,9 21,5 15,3 18,2 8,8 10,7 11,1 100 Skupaj 4,2 5,1 13,1 13,3 16,1 12,8 12,3 22,9 100 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 82 15.6.2012 14:26:59 83 PRESKOK (A1=1-8) A2 Ponovno povejte za običajen dan v tednu, koliko od časa, ki ga porabite za gledanje televizije, gledate poročila ali oddaje s politično tematiko oziroma tematiko aktualnih dogodkov? 0 - sploh nič 1 - manj kot ½ ure 2 - od ½ ure do 1 ure 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 7 - več kot 3 ure 8 - (ne vem) Država 0 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 7,9 30,1 43,6 12,5 3,1 1,2 0,6 1,0 100,0 BG Bolgarija 7,2 21,4 37,7 18,4 7,5 3,3 1,4 3,0 100,0 CH Švica 9,8 47,4 32,4 7,1 2,4 0,4 0,2 0,1 100,0 CZ Republika Češka 10,7 37,4 36,9 9,2 3,1 1,1 0,7 0,9 100,0 DE Nemčija 4,8 43,4 34,6 10,1 4,1 1,8 0,5 0,6 100,0 DK Danska 3,3 21,3 40,4 19,3 8,6 4,1 1,4 1,7 100,0 EE Estonija 3,2 22,6 41,4 18,1 8,4 2,9 1,8 1,7 100,0 ES Španija 11,2 35,0 36,2 11,9 3,2 1,6 0,7 0,2 100,0 FI Finska 3,8 30,9 38,9 13,4 6,7 3,4 1,0 1,9 100,0 FR Francija 7,6 25,0 39,8 15,9 5,8 3,1 1,0 1,7 100,0 GB Velika Britanija 12,9 29,8 35,5 11,7 4,3 2,5 1,0 2,3 100,0 HU Madžarska 8,1 50,6 27,6 6,5 4,5 0,7 0,9 1,1 100,0 IL Izrael 16,4 26,2 25,7 16,0 6,1 3,4 1,1 5,2 100,0 NL Nizozemska 4,6 25,7 38,4 16,5 7,3 3,6 1,7 2,1 100,0 NO Norveška 4,0 26,6 38,3 18,8 6,4 3,3 1,3 1,3 100,0 PL Poljska 4,9 40,4 36,6 8,1 5,7 1,4 1,4 1,4 100,0 PT Portugalska 6,6 26,8 40,9 15,0 5,7 2,2 1,2 1,5 100,0 RU Rusija 10,0 37,0 35,3 8,7 4,1 1,7 1,0 2,2 100,0 SE Švedska 6,8 32,2 39,0 13,1 5,6 1,9 1,0 0,5 100,0 SI Slovenija 10,1 42,2 34,1 7,6 3,4 1,2 1,0 0,4 100,0 Skupaj 7,8 32,5 36,6 12,9 5,3 2,3 1,0 1,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 83 15.6.2012 14:26:59 84 A3 Koliko časa na dan poslušate radio na običajen dan v tednu? 0 - sploh nič 1 - manj kot ½ ure 2 - od ½ ure do 1 ure 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 7 - več kot 3 ure 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 0 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 17,3 15,6 16,5 8,1 4,9 4,5 2,8 30,3 100,0 BG Bolgarija 58,7 5,5 8,3 5,9 5,3 2,4 2,4 11,7 100,0 CH Švica 18,3 18,5 15,5 9,2 4,9 4,8 2,2 26,6 100,0 CZ Republika Češka 21,9 10,9 15,1 9,0 8,3 6,0 5,2 23,5 100,0 DE Nemčija 17,4 18,3 17,8 7,9 6,6 4,2 5,0 22,8 100,0 DK Danska 18,0 20,5 17,0 8,3 4,4 3,4 3,2 25,2 100,0 EE Estonija 19,8 14,5 15,7 7,7 5,5 3,9 3,8 29,2 100,0 ES Španija 36,9 14,1 15,9 7,5 6,3 4,2 1,9 13,2 100,0 FI Finska 22,7 21,7 19,0 6,2 5,1 4,4 2,3 18,6 100,0 FR Francija 22,8 20,3 19,3 8,5 5,0 4,5 3,0 16,5 100,0 GB Velika Britanija 25,4 15,0 17,1 7,5 5,7 4,7 5,2 19,4 100,0 HU Madžarska 30,3 15,0 15,0 4,1 7,3 2,1 4,2 21,9 100,0 IL Izrael 39,2 14,3 11,9 8,7 4,3 3,3 2,1 16,2 100,0 NL Nizozemska 22,8 17,1 14,8 5,2 4,4 3,0 3,7 29,0 100,0 NO Norveška 16,0 22,1 20,1 8,1 6,5 5,4 4,7 17,1 100,0 PL Poljska 25,7 13,2 16,3 5,3 8,3 2,2 4,8 24,2 100,0 PT Portugalska 42,5 15,8 15,5 6,8 5,0 2,3 2,1 9,9 100,0 RU Rusija 58,3 7,7 8,2 5,4 5,8 2,0 2,2 10,4 100,0 SE Švedska 25,4 22,0 17,4 6,4 5,9 4,3 2,8 15,9 100,0 SI Slovenija 16,6 17,6 16,5 5,1 7,1 2,9 4,5 29,6 100,0 Skupaj 29,0 15,5 15,4 7,1 5,8 3,7 3,4 20,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 84 15.6.2012 14:26:59 85 PRESKOK (A3=1-8) A4 In koliko časa na običajen dan v tednu na radiu poslušate poročila ali oddaje s politično tematiko, oziroma tematiko aktualnih dogodkov? 0 - sploh nič 1 - manj kot ½ ure 2 - od ½ ure do 1 ure 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 7 - več kot 3 ure 8 - (ne vem) Država 0 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 14,2 42,4 25,3 9,2 2,9 2,4 0,9 2,7 100,0 BG Bolgarija 21,5 33,4 24,5 11,3 3,9 1,7 0,9 2,6 100,0 CH Švica 14,8 50,5 23,5 6,3 2,0 1,1 0,6 1,3 100,0 CZ Republika Češka 20,3 50,3 20,6 4,8 1,6 0,9 0,7 1,0 100,0 DE Nemčija 8,5 57,3 20,9 6,5 3,2 1,1 1,0 1,5 100,0 DK Danska 11,7 46,2 23,5 8,0 4,0 2,1 1,6 3,0 100,0 EE Estonija 10,3 38,7 25,1 8,4 6,4 3,1 3,1 5,0 100,0 ES Španija 36,3 27,6 18,7 6,6 4,0 1,9 1,3 3,5 100,0 FI Finska 15,1 45,8 21,5 7,3 3,9 1,7 1,2 3,6 100,0 FR Francija 23,4 35,8 22,7 7,8 3,6 2,0 1,0 3,7 100,0 GB Velika Britanija 28,0 41,1 17,2 4,3 3,2 1,8 1,6 2,9 100,0 HU Madžarska 12,1 54,2 21,6 4,1 2,7 1,2 1,1 3,0 100,0 IL Izrael 19,0 36,2 19,1 8,2 3,2 2,0 1,9 10,5 100,0 NL Nizozemska 19,3 44,5 19,6 5,3 3,8 2,4 1,4 3,7 100,0 NO Norveška 9,5 46,3 23,6 8,5 4,8 3,5 1,3 2,5 100,0 PL Poljska 10,5 50,9 24,1 5,9 4,1 0,9 0,8 2,7 100,0 PT Portugalska 22,9 48,4 20,6 3,8 2,5 0,9 0,2 0,7 100,0 RU Rusija 24,9 46,4 18,4 4,2 2,6 0,7 1,0 1,8 100,0 SE Švedska 14,1 46,8 22,7 6,5 3,8 1,8 1,6 2,7 100,0 SI Slovenija 22,1 48,8 19,7 4,5 1,5 0,9 0,3 2,1 100,0 Skupaj 17,5 45,2 21,5 6,5 3,4 1,7 1,2 3,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 85 15.6.2012 14:26:59 86 A5 Koliko časa na dan berete časopise na običajen dan v tednu? 0 - sploh nič 1 - manj kot ½ ure 2 - od ½ ure do 1 ure 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 7 - več kot 3 ure 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 0 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 42,6 23,4 21,3 7,9 2,5 1,3 0,4 0,6 100,0 BG Bolgarija 47,2 16,6 22,1 8,3 3,7 0,9 0,7 0,5 100,0 CH Švica 11,8 40,5 33,7 9,5 2,8 1,2 0,3 0,3 100,0 CZ Republika Češka 35,2 33,2 23,2 5,9 1,7 0,4 0,2 0,3 100,0 DE Nemčija 24,5 34,4 31,0 6,4 2,6 0,6 0,4 0,2 100,0 DK Danska 27,2 36,6 25,7 6,5 2,2 1,2 0,4 0,3 100,0 EE Estonija 23,3 29,2 32,7 8,7 3,5 1,5 0,6 0,5 100,0 ES Španija 47,7 31,0 16,9 2,6 1,1 0,5 0,1 0,1 100,0 FI Finska 9,8 36,5 37,7 9,4 4,2 1,5 0,3 0,5 100,0 FR Francija 41,6 32,4 16,8 5,7 1,8 0,7 0,3 0,6 100,0 GB Velika Britanija 37,4 26,1 22,9 6,9 3,3 1,4 0,6 1,4 100,0 HU Madžarska 29,2 38,6 22,7 4,2 3,5 0,4 0,5 0,9 100,0 IL Izrael 46,8 22,6 16,9 7,1 3,3 1,6 0,5 1,1 100,0 NL Nizozemska 25,6 29,6 28,5 9,0 4,4 1,3 0,7 0,9 100,0 NO Norveška 5,6 30,7 36,6 15,7 5,9 3,0 0,9 1,6 100,0 PL Poljska 36,6 37,0 20,4 2,7 1,9 0,6 0,5 0,3 100,0 PT Portugalska 51,3 27,2 16,7 3,1 1,0 0,3 0,2 0,3 100,0 RU Rusija 46,9 25,6 17,4 6,0 2,3 0,9 0,5 0,5 100,0 SE Švedska 12,1 33,4 42,0 7,8 3,3 0,7 0,3 0,4 100,0 SI Slovenija 22,2 43,9 24,5 4,7 3,6 0,6 0,4 0,2 100,0 Skupaj 32,6 30,7 25,0 6,8 2,9 1,0 0,4 0,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 86 15.6.2012 14:26:59 87 PRESKOK (A5=1-8) A6 In koliko tega časa porabite za branje o politiki oziroma aktualnih dogodkih? 0 - sploh nič 1 - manj kot ½ ure 2 - od ½ ure do 1 ure 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 7 - več kot 3 ure 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 0 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 12,5 57,6 22,4 4,9 1,2 0,3 0,6 0,5 100,0 BG Bolgarija 18,2 54,2 20,1 4,2 2,2 0,4 0,2 0,4 100,0 CH Švica 11,2 69,4 16,2 2,2 0,8 0,1 0,1 0,0 100,0 CZ Republika Češka 17,8 65,1 14,3 2,1 0,4 0,1 0,1 0,1 100,0 DE Nemčija 7,3 70,5 18,7 2,6 0,7 0,1 0,0 0,0 100,0 DK Danska 9,7 59,8 23,9 4,7 1,2 0,4 0,2 0,1 100,0 EE Estonija 10,0 64,0 21,5 3,0 0,9 0,5 0,0 0,1 100,0 ES Španija 12,9 65,2 18,9 2,2 0,5 0,2 0,0 0,1 100,0 FI Finska 7,5 61,4 24,2 4,3 1,9 0,5 0,2 0,1 100,0 FR Francija 18,4 59,6 15,9 3,9 1,1 0,7 0,2 0,3 100,0 GB Velika Britanija 27,6 55,9 12,2 2,3 0,7 0,5 0,2 0,5 100,0 HU Madžarska 22,1 65,3 9,2 1,9 0,9 0,2 0,1 0,4 100,0 IL Izrael 11,5 54,0 22,3 7,3 2,8 0,6 0,6 0,9 100,0 NL Nizozemska 8,8 58,3 25,0 4,6 2,2 0,5 0,1 0,4 100,0 NO Norveška 7,4 56,8 25,3 6,7 2,5 0,8 0,3 0,3 100,0 PL Poljska 22,3 65,8 9,1 1,6 1,1 0,0 0,1 0,1 100,0 PT Portugalska 11,4 67,3 17,2 2,7 1,0 0,2 0,1 0,1 100,0 RU Rusija 24,2 58,9 13,2 2,4 0,8 0,1 0,2 0,2 100,0 SE Švedska 9,3 63,9 22,5 3,2 0,5 0,3 0,2 0,2 100,0 SI Slovenija 27,4 62,0 9,0 1,3 0,2 0,0 0,0 0,0 100,0 Skupaj 14,4 62,0 18,3 3,4 1,2 0,3 0,2 0,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 87 15.6.2012 14:26:59 88 A7 Kako pogosto za osebno rabo uporabljate internet - svetovni splet ali elektronsko pošto - bodisi doma, bodisi v službi? 0 - doma in v službi nimam dostopa 1 - nikoli 2 - manj kot enkrat mesečno 3 - enkrat mesečno 4 - nekajkrat mesečno 5 - enkrat tedensko 6 - večkrat tedensko 7 - vsak dan 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 0 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 15,9 10,0 1,2 1,1 2,8 4,8 14,6 49,8 100,0 BG Bolgarija 52,0 13,3 0,8 0,6 1,4 1,4 7,3 23,1 100,0 CH Švica 15,5 7,5 1,5 1,6 2,5 5,0 16,8 49,6 100,0 CZ Republika Češka 28,8 8,2 1,3 1,1 3,1 4,0 17,1 36,3 100,0 DE Nemčija 19,2 9,2 1,9 1,3 3,3 5,3 16,0 43,7 100,0 DK Danska 7,9 6,2 0,8 0,7 1,6 2,7 11,7 68,4 100,0 EE Estonija 10,3 21,8 0,9 0,8 1,6 3,8 10,7 50,1 100,0 ES Španija 20,8 17,9 0,7 0,5 2,8 3,0 11,9 42,4 100,0 FI Finska 12,6 10,9 1,7 1,5 2,7 4,2 12,6 53,9 100,0 FR Francija 23,9 7,4 0,9 1,0 2,7 3,2 12,3 48,5 100,0 GB Velika Britanija 18,7 9,4 1,2 1,5 2,2 3,9 15,7 47,4 100,0 HU Madžarska 39,1 5,2 2,1 1,0 2,8 2,6 10,5 36,7 100,0 IL Izrael 22,4 8,8 0,9 0,6 1,2 2,8 11,0 52,3 100,0 NL Nizozemska 7,9 7,5 1,0 0,5 2,1 2,5 15,8 62,6 100,0 NO Norveška 7,7 4,3 0,9 0,8 1,6 3,1 13,8 67,8 100,0 PL Poljska 21,5 13,9 1,1 1,3 2,9 4,1 13,6 41,5 100,0 PT Portugalska 36,0 25,2 0,9 1,1 1,4 2,1 6,8 26,5 100,0 RU Rusija 49,8 4,5 1,3 0,7 4,6 2,7 9,8 26,6 100,0 SE Švedska 9,9 5,0 1,1 0,9 2,1 4,8 12,9 63,3 100,0 SI Slovenija 14,6 23,1 1,1 0,9 2,6 3,7 8,6 45,4 100,0 Skupaj 23,2 10,9 1,2 1,0 2,4 3,5 12,5 45,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 88 15.6.2012 14:26:59 89 A8 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi (ne zelo previden lahko zaupamo vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 A9 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno? večina bi me večina bi skušala (ne skušala izkoristiti ravnati pošteno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 A10 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa večinoma gledajo predvsem nase? večinoma gledajo večinoma so pripravljeni (ne predvsem nase pomagati drugim vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država A8 A9 A10 BE Belgija 5,04 5,87 4,76 BG Bolgarija 3,50 4,33 3,30 CH Švica 5,64 6,41 5,58 CZ Republika Češka 4,51 5,09 4,35 DE Nemčija 4,65 5,87 5,01 DK Danska 6,84 7,18 6,17 EE Estonija 5,67 6,13 5,23 ES Španija 5,14 5,29 4,83 FI Finska 6,50 6,76 5,82 FR Francija 4,33 5,81 4,46 GB Velika Britanija 5,36 5,62 5,79 HU Madžarska 4,48 4,84 4,71 IL Izrael 5,17 5,22 4,90 NL Nizozemska 6,00 6,48 5,64 NO Norveška 6,68 6,95 6,09 PL Poljska 4,39 5,05 3,86 PT Portugalska 3,72 4,95 3,92 RU Rusija 4,16 5,02 4,24 SE Švedska 6,34 6,70 6,15 SI Slovenija 3,94 4,49 4,41 Skupaj 5,01 5,64 4,90 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 89 15.6.2012 14:26:59 90 B. Politične prakse, politično zaupanje, politične orientacije, odnos do priseljevanja…. – blok B B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko? 1 - zelo se zanimam 2 - še kar se zanimam 3 - komaj kaj se zanimam 4 - sploh se ne zanimam 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 9,3 36,8 32,2 21,7 100,0 BG Bolgarija 9,4 38,5 30,3 21,7 100,0 CH Švica 16,1 42,7 30,4 10,7 100,0 CZ Republika Češka 3,2 16,2 49,4 31,1 100,0 DE Nemčija 18,9 38,6 34,5 8,0 100,0 DK Danska 20,8 49,0 24,2 6,0 100,0 EE Estonija 5,0 33,6 47,0 14,4 100,0 ES Španija 8,3 20,5 40,2 31,0 100,0 FI Finska 7,2 40,3 40,1 12,4 100,0 FR Francija 14,4 29,6 36,2 19,8 100,0 GB Velika Britanija 11,4 42,1 25,0 21,6 100,0 HU Madžarska 7,6 30,9 36,9 24,6 100,0 IL Izrael 14,5 35,8 26,7 23,1 100,0 NL Nizozemska 13,5 53,0 23,7 9,8 100,0 NO Norveška 9,8 37,7 44,8 7,8 100,0 PL Poljska 6,5 32,9 42,1 18,5 100,0 PT Portugalska 5,4 24,1 28,8 41,7 100,0 RU Rusija 7,2 37,5 35,4 20,0 100,0 SE Švedska 14,9 46,5 29,9 8,7 100,0 SI Slovenija 7,3 36,0 36,7 19,9 100,0 Skupaj 10,5 35,8 34,6 19,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 90 15.6.2012 14:27:00 91 Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... sploh ne povsem (ne zaupam zaupam vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 B4 državnemu zboru B5 pravnemu sistemu B6 policiji B7 politikom B8 političnim strankam B9 Evropskemu parlamentu B10 Organizaciji Združenih narodov OZN Povprečne vrednosti: Država B4 B5 B6 B7 B8 B9 B10 BE Belgija 4,46 4,93 6,01 3,86 3,85 5,03 5,30 BG Bolgarija 2,38 2,50 3,78 1,99 2,01 4,73 4,81 CH Švica 5,80 6,28 7,03 5,01 4,81 4,56 5,32 CZ Republika Češka 3,27 4,11 4,88 2,63 2,69 4,00 4,84 DE Nemčija 4,18 5,54 6,76 3,29 3,26 3,93 4,67 DK Danska 5,83 7,35 7,68 5,04 5,17 4,97 6,17 EE Estonija 4,24 5,22 6,17 3,62 3,43 5,17 5,50 ES Španija 4,30 4,38 6,23 2,72 2,70 4,48 4,95 FI Finska 5,38 6,91 8,03 4,43 4,54 5,09 6,55 FR Francija 4,15 4,91 5,63 3,19 3,07 4,24 4,99 GB Velika Britanija 4,05 5,19 6,23 3,40 3,50 3,27 4,87 HU Madžarska 4,22 4,63 5,10 3,12 3,14 4,75 5,11 IL Izrael 3,64 5,26 4,72 2,95 2,95 3,36 3,39 NL Nizozemska 5,34 5,88 6,32 5,22 5,23 4,93 5,54 NO Norveška 6,03 6,86 7,21 4,96 4,93 4,98 6,68 PL Poljska 3,44 4,26 5,38 2,66 2,55 4,72 5,30 PT Portugalska 2,91 3,44 5,14 2,01 2,02 3,66 4,35 RU Rusija 3,58 3,81 3,53 3,09 3,11 3,98 4,34 SE Švedska 6,28 6,53 6,98 5,04 5,11 4,96 6,34 SI Slovenija 2,98 3,08 4,99 2,25 2,24 3,74 4,13 Skupaj 4,21 4,97 5,80 3,43 3,42 4,38 5,10 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 91 15.6.2012 14:27:00 92 B11 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili letošnjih volitev v državni zbor? 1 - da 2 - ne 3 - nisem imel(a) volilne pravice 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 da 2 ne 3 Skupaj BE Belgija 81,5 10,5 8,0 100,0 BG Bolgarija 75,5 21,3 3,2 100,0 CH Švica 51,0 30,0 19,0 100,0 CZ Republika Češka 59,7 35,3 5,0 100,0 DE Nemčija 73,2 17,0 9,8 100,0 DK Danska 83,2 8,0 8,7 100,0 EE Estonija 62,2 25,8 12,0 100,0 ES Španija 71,3 14,3 14,4 100,0 FI Finska 72,0 17,5 10,5 100,0 FR Francija 64,0 25,5 10,5 100,0 GB Velika Britanija 69,1 26,9 4,1 100,0 HU Madžarska 70,9 26,2 2,9 100,0 IL Izrael 73,5 20,6 5,9 100,0 NL Nizozemska 80,2 16,0 3,7 100,0 NO Norveška 77,0 12,0 11,1 100,0 PL Poljska 65,2 23,4 11,5 100,0 PT Portugalska 71,5 23,9 4,6 100,0 RU Rusija 63,0 28,6 8,4 100,0 SE Švedska 86,9 5,7 7,3 100,0 SI Slovenija 67,9 27,0 5,1 100,0 Skupaj 70,8 21,2 8,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 92 15.6.2012 14:27:00 93 Obstaja več načinov, kako bi v xx (Sloveniji) lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste... da ne (ne vem) (b.o.) 1 2 8 9 B13 stopili v stik s politikom ali predstavnikom državne ali občinske oblasti B14 delovali v politični stranki ali skupini aktivistov B15 delovali v kakšni drugi politični organizaciji ali zvezi B16 nosili značko ali nalepko v podporo neki politični akciji B17 podpisali peticijo B18 se udeležili zakonitih demonstracij B19 bojkotirali določene izdelke B13 B14 B15 Država 1 da 2 ne 1 da 2 ne 1 da 2 ne BE Belgija 11,7 88,3 4,6 95,4 19,6 80,4 BG Bolgarija 5,3 94,7 2,7 97,3 1,4 98,6 CH Švica 15,7 84,3 5,8 94,2 13,6 86,4 CZ Republika Češka 14,2 85,8 2,4 97,6 7,5 92,5 DE Nemčija 15,4 84,6 3,9 96,1 25,6 74,4 DK Danska 17,9 82,1 4,1 95,9 25,0 75,0 EE Estonija 13,9 86,1 3,5 96,5 5,9 94,1 ES Španija 13,5 86,5 7,0 93,0 17,6 82,4 FI Finska 20,8 79,2 3,4 96,6 38,8 61,2 FR Francija 13,8 86,2 3,4 96,6 16,1 83,9 GB Velika Britanija 14,8 85,2 1,7 98,3 6,3 93,7 HU Madžarska 11,9 88,1 2,6 97,4 6,6 93,4 IL Izrael 9,4 90,6 2,6 97,4 3,5 96,5 NL Nizozemska 17,3 82,7 3,7 96,3 23,5 76,5 NO Norveška 22,2 77,8 5,9 94,1 29,1 70,9 PL Poljska 8,6 91,4 2,3 97,7 7,1 92,9 PT Portugalska 5,0 95,0 1,8 98,2 4,0 96,0 RU Rusija 8,2 91,8 5,5 94,5 4,4 95,6 SE Švedska 16,3 83,7 3,6 96,4 28,2 71,8 SI Slovenija 9,1 90,9 2,9 97,1 1,7 98,3 Skupaj 13,0 87,0 3,6 96,4 13,7 86,3 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 93 15.6.2012 14:27:00 94 B16 B17 B18 B19 Država 1 da 2 ne 1 da 2 ne 1 da 2 ne 1 da 2 ne BE Belgija 7,0 93,0 20,6 79,4 6,4 93,6 9,2 90,8 BG Bolgarija 2,1 97,9 6,4 93,6 2,6 97,4 3,6 96,4 CH Švica 4,8 95,2 31,8 68,2 3,9 96,1 27,4 72,6 CZ Republika Češka 3,6 96,4 16,1 83,9 4,6 95,4 10,2 89,8 DE Nemčija 5,0 95,0 30,2 69,8 8,3 91,7 27,8 72,2 DK Danska 8,6 91,4 29,3 70,7 7,7 92,3 21,9 78,1 EE Estonija 4,7 95,3 7,8 92,2 2,0 98,0 9,1 90,9 ES Španija 10,1 89,9 26,2 73,8 18,2 81,8 11,5 88,5 FI Finska 16,7 83,3 27,6 72,4 1,4 98,6 33,1 66,9 FR Francija 9,9 90,1 28,9 71,1 17,1 82,9 28,8 71,2 GB Velika Britanija 5,9 94,1 28,1 71,9 2,4 97,6 19,6 80,4 HU Madžarska 2,6 97,4 2,8 97,2 2,7 97,3 6,1 93,9 IL Izrael 3,6 96,4 12,6 87,4 7,1 92,9 6,5 93,5 NL Nizozemska 3,9 96,1 25,9 74,1 2,5 97,5 10,1 89,9 NO Norveška 28,0 72,0 36,1 63,9 9,6 90,4 19,5 80,5 PL Poljska 5,4 94,6 11,1 88,9 2,1 97,9 5,1 94,9 PT Portugalska 2,1 97,9 5,8 94,2 3,0 97,0 2,2 97,8 RU Rusija 3,5 96,5 6,1 93,9 3,7 96,3 2,3 97,7 SE Švedska 19,5 80,5 37,2 62,8 4,9 95,1 35,6 64,4 SI Slovenija 2,6 97,4 8,6 91,4 2,2 97,8 5,7 94,3 Skupaj 6,9 93,1 19,5 80,5 5,6 94,4 14,4 85,6 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 94 15.6.2012 14:27:00 95 B20a Ali je kakšna politična stranka, ki se ji čutite bližje kot drugim strankam? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) Država 1 da 2 ne Skupaj BE Belgija 50,3 49,7 100,0 BG Bolgarija 49,9 50,1 100,0 CH Švica 54,8 45,2 100,0 CZ Republika Češka 37,1 62,9 100,0 DE Nemčija 47,9 52,1 100,0 DK Danska 70,5 29,5 100,0 EE Estonija 41,3 58,7 100,0 ES Španija 42,9 57,1 100,0 FI Finska 51,9 48,1 100,0 FR Francija 49,7 50,3 100,0 GB Velika Britanija 50,8 49,2 100,0 HU Madžarska 53,7 46,3 100,0 IL Izrael 36,9 63,1 100,0 NL Nizozemska 63,9 36,1 100,0 NO Norveška 63,5 36,5 100,0 PL Poljska 31,3 68,7 100,0 PT Portugalska 45,8 54,2 100,0 RU Rusija 45,4 54,6 100,0 SE Švedska 72,9 27,1 100,0 SI Slovenija 28,5 71,5 100,0 Skupaj 48,8 51,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 95 15.6.2012 14:27:00 96 PRESKOK (B20b=01-10) B20c Kako blizu se čutite tej stranki? Se ji čutite... 1 - zelo blizu 2 - blizu 3 - ne preveč blizu 4 - sploh ne blizu 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 11,2 70,2 17,4 1,1 100,0 BG Bolgarija 31,5 62,3 6,1 - 100,0 CH Švica 12,4 66,6 19,4 1,5 100,0 CZ Republika Češka 13,8 63,6 21,5 1,2 100,0 DE Nemčija 7,9 57,2 32,6 2,2 100,0 DK Danska 9,1 60,8 27,3 2,8 100,0 EE Estonija 3,8 59,5 35,1 1,6 100,0 ES Španija 9,4 54,6 34,4 1,6 100,0 FI Finska 6,5 64,5 27,2 1,8 100,0 FR Francija 8,0 58,6 28,6 4,9 100,0 GB Velika Britanija 9,2 61,3 25,7 3,7 100,0 HU Madžarska 20,7 71,3 7,9 0,1 100,0 IL Izrael 31,1 56,5 9,9 2,4 100,0 NL Nizozemska 11,9 79,1 8,5 0,5 100,0 NO Norveška 8,9 68,2 21,8 1,0 100,0 PL Poljska 6,9 62,1 28,4 2,7 100,0 PT Portugalska 3,6 37,1 48,1 11,1 100,0 RU Rusija 9,7 62,2 26,9 1,1 100,0 SE Švedska 15,0 67,1 16,5 1,5 100,0 SI Slovenija 8,4 55,8 32,1 3,8 100,0 Skupaj 12,2 62,5 23,1 2,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 96 15.6.2012 14:27:00 97 B21 Ali ste član kakšne politične stranke 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 da 2 ne Skupaj BE Belgija 6,0 94,0 100,0 BG Bolgarija 4,9 95,1 100,0 CH Švica 6,9 93,1 100,0 CZ Republika Češka 3,2 96,8 100,0 DE Nemčija 3,2 96,8 100,0 DK Danska 6,5 93,5 100,0 EE Estonija 4,4 95,6 100,0 ES Španija 2,0 98,0 100,0 FI Finska 6,6 93,4 100,0 FR Francija 2,4 97,6 100,0 GB Velika Britanija 2,2 97,8 100,0 HU Madžarska 1,2 98,8 100,0 IL Izrael 4,1 95,9 100,0 NL Nizozemska 5,5 94,5 100,0 NO Norveška 7,8 92,2 100,0 PL Poljska 0,7 99,3 100,0 PT Portugalska 2,1 97,9 100,0 RU Rusija 3,7 96,3 100,0 SE Švedska 7,3 92,7 100,0 SI Slovenija 3,9 96,1 100,0 Skupaj 4,1 95,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 97 15.6.2012 14:27:00 98 B23 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno? (ne levo desno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 B24 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izjemno izjemno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 B25 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v xx (Sloveniji)? Prosimo, uporabite enako lestvico. izjemno izjemno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država B23 B24 B25 BE Belgija 4,98 7,51 5,04 BG Bolgarija 5,38 4,74 2,35 CH Švica 5,12 8,14 6,60 CZ Republika Češka 5,30 6,30 3,47 DE Nemčija 4,54 7,11 5,23 DK Danska 5,20 8,35 5,40 EE Estonija 5,43 6,52 4,17 ES Španija 4,64 7,32 2,72 FI Finska 5,71 7,94 6,04 FR Francija 4,70 6,21 3,30 GB Velika Britanija 5,07 7,10 3,46 HU Madžarska 5,97 5,84 3,16 IL Izrael 5,68 7,41 4,69 NL Nizozemska 5,30 7,69 5,70 NO Norveška 5,49 7,93 7,51 PL Poljska 5,63 7,01 4,45 PT Portugalska 4,97 5,87 2,36 RU Rusija 5,19 5,60 3,67 SE Švedska 5,54 7,91 6,49 SI Slovenija 4,85 6,97 2,87 Skupaj 5,21 6,88 4,34 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 98 15.6.2012 14:27:00 99 B26 Kako zadovoljni ste z dosedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico. B27 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v xx (Sloveniji)? izjemno izjemno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 B28 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v xx (Sloveniji)? B29 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v xx (Sloveniji)? izjemno izjemno (ne slabo dobro vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država B26 B27 B28 B29 BE Belgija 3,65 5,20 6,66 7,44 BG Bolgarija 3,40 3,08 4,01 2,94 CH Švica 5,94 7,07 6,68 6,81 CZ Republika Češka 3,39 4,80 5,99 4,56 DE Nemčija 3,70 5,10 4,62 4,77 DK Danska 4,61 6,94 7,18 6,38 EE Estonija 4,33 5,09 6,05 5,98 ES Španija 2,96 5,09 5,23 6,44 FI Finska 5,44 6,26 7,87 6,94 FR Francija 3,51 4,21 4,70 5,96 GB Velika Britanija 4,27 4,95 5,73 6,34 HU Madžarska 4,38 4,42 4,96 3,82 IL Izrael 3,87 5,17 4,62 6,12 NL Nizozemska 5,27 6,16 5,98 6,35 NO Norveška 5,30 6,93 6,65 6,40 PL Poljska 3,91 5,04 5,93 3,80 PT Portugalska 2,41 3,56 4,52 4,52 RU Rusija 4,52 3,88 4,27 3,62 SE Švedska 6,11 6,75 5,77 6,26 SI Slovenija 2,65 3,20 5,73 5,70 Skupaj 4,11 5,06 5,55 5,44 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 99 15.6.2012 14:27:00 100 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? močno ne sogla- sploh ne (ne soglašam soglašam niti – niti šam soglašam vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 B30 Vlada bi morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje razlik v dohodkih med ljudmi. B31 Homoseksualci in lezbijke morajo imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah. B32 Politične stranke, katerih cilj je odprava demokracije, je potrebno prepovedati. B33 Lahko smo prepričani, da bo moderna znanost rešila probleme v zvezi z okoljem. Povprečne vrednosti: Država B30 B31 B32 B33 BE Belgija 2,22 1,75 2,37 2,50 BG Bolgarija 1,59 2,55 2,33 1,91 CH Švica 2,32 1,94 2,46 2,90 CZ Republika Češka 2,23 2,23 2,35 3,48 DE Nemčija 2,23 1,94 2,02 3,04 DK Danska 2,96 1,61 2,54 3,37 EE Estonija 2,13 2,92 2,48 2,06 ES Španija 1,95 1,86 1,85 2,53 FI Finska 2,05 2,08 2,49 2,81 FR Francija 1,91 1,76 2,43 2,49 GB Velika Britanija 2,45 1,88 2,52 2,79 HU Madžarska 1,60 2,69 2,36 3,01 IL Izrael 1,78 2,37 2,17 2,42 NL Nizozemska 2,53 1,52 2,35 2,81 NO Norveška 2,58 1,87 2,68 2,92 PL Poljska 2,15 2,82 2,38 2,02 PT Portugalska 1,62 2,43 2,52 2,41 RU Rusija 1,76 3,35 3,15 2,43 SE Švedska 2,33 1,64 2,64 2,80 SI Slovenija 1,70 2,70 2,62 3,26 Skupaj 2,09 2,20 2,42 2,69 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 100 15.6.2012 14:27:01 101 Zdaj pa nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav, ki prihajajo živet v xx (Slovenijo)... B35 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom kot ga ima večina prebivalcev xx (Slovenije)? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 16,2 53,3 21,7 8,8 100,0 BG Bolgarija 45,4 33,0 11,4 10,1 100,0 CH Švica 22,4 60,9 14,7 2,0 100,0 CZ Republika Češka 11,3 36,5 37,0 15,2 100,0 DE Nemčija 28,8 48,6 18,5 4,1 100,0 DK Danska 26,8 57,0 15,3 1,0 100,0 EE Estonija 30,9 39,6 23,6 5,8 100,0 ES Španija 17,0 37,9 33,3 11,8 100,0 FI Finska 11,5 44,3 40,5 3,6 100,0 FR Francija 12,2 52,2 29,2 6,4 100,0 GB Velika Britanija 10,7 48,1 28,3 12,9 100,0 HU Madžarska 32,8 30,9 25,5 10,8 100,0 IL Izrael 50,9 25,2 12,0 12,0 100,0 NL Nizozemska 12,7 54,2 27,2 5,9 100,0 NO Norveška 24,9 54,0 19,7 1,4 100,0 PL Poljska 29,8 51,2 15,1 3,8 100,0 PT Portugalska 6,0 38,5 35,3 20,2 100,0 RU Rusija 38,4 32,0 18,8 10,7 100,0 SE Švedska 39,1 53,6 6,3 1,0 100,0 SI Slovenija 17,7 54,0 22,3 6,0 100,0 Skupaj 24,6 44,2 23,0 8,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 101 15.6.2012 14:27:01 102 B36 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev xx (Slovenije)? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 9,3 44,3 29,6 16,8 100,0 BG Bolgarija 31,2 35,0 17,8 15,9 100,0 CH Švica 11,9 48,8 32,5 6,8 100,0 CZ Republika Češka 5,2 28,0 42,4 24,4 100,0 DE Nemčija 14,7 44,3 31,3 9,6 100,0 DK Danska 14,8 45,7 34,7 4,9 100,0 EE Estonija 9,8 36,5 37,2 16,6 100,0 ES Španija 15,3 33,9 36,4 14,4 100,0 FI Finska 6,3 31,3 52,5 9,8 100,0 FR Francija 10,0 43,6 37,6 8,8 100,0 GB Velika Britanija 8,1 41,1 33,0 17,8 100,0 HU Madžarska 6,0 14,8 47,0 32,1 100,0 IL Izrael 10,6 27,6 28,6 33,2 100,0 NL Nizozemska 12,0 50,6 29,8 7,5 100,0 NO Norveška 16,5 48,8 30,8 4,0 100,0 PL Poljska 22,5 49,1 22,8 5,7 100,0 PT Portugalska 5,3 34,4 37,6 22,6 100,0 RU Rusija 13,1 31,1 34,1 21,7 100,0 SE Švedska 35,6 53,1 9,9 1,4 100,0 SI Slovenija 11,0 51,1 29,5 8,4 100,0 Skupaj 13,3 39,0 32,9 14,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 102 15.6.2012 14:27:01 103 B37 In v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 8,6 44,7 31,6 15,1 100,0 BG Bolgarija 27,8 29,8 21,3 21,1 100,0 CH Švica 11,5 45,2 33,8 9,5 100,0 CZ Republika Češka 5,3 26,9 41,5 26,4 100,0 DE Nemčija 13,5 43,5 32,4 10,6 100,0 DK Danska 11,2 37,6 41,0 10,2 100,0 EE Estonija 6,2 25,4 36,5 32,0 100,0 ES Španija 15,4 34,4 36,3 14,0 100,0 FI Finska 5,0 23,5 55,6 15,9 100,0 FR Francija 8,9 38,1 40,0 13,1 100,0 GB Velika Britanija 7,4 35,2 34,4 22,9 100,0 HU Madžarska 4,5 11,6 44,0 39,9 100,0 IL Izrael 8,4 23,0 26,2 42,4 100,0 NL Nizozemska 9,4 44,5 33,1 13,0 100,0 NO Norveška 13,8 48,6 32,7 5,0 100,0 PL Poljska 21,4 49,5 23,6 5,5 100,0 PT Portugalska 4,8 33,6 37,2 24,4 100,0 RU Rusija 11,8 24,4 33,0 30,8 100,0 SE Švedska 34,4 53,0 10,5 2,2 100,0 SI Slovenija 9,7 44,0 33,1 13,2 100,0 Skupaj 11,8 35,2 33,9 19,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 103 15.6.2012 14:27:01 104 B38 Ali menite, da je v splošnem dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za (ne gospodarstvo gospodarstvo vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 B39 Ali menite, da je kulturno življenje v xx (Sloveniji) zaradi priseljencev v splo- šnem ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje (ne je ogroženo je obogateno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 B40 Ali menite, da je xx (Slovenija) zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . slabša dežela boljša dežela (ne za bivanje za bivanje vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država B38 B39 B40 BE Belgija 4,53 5,52 4,66 BG Bolgarija 5,17 5,71 5,43 CH Švica 6,12 6,00 5,50 CZ Republika Češka 3,92 4,06 4,05 DE Nemčija 5,11 5,69 4,93 DK Danska 5,21 6,07 5,84 EE Estonija 4,49 5,34 4,37 ES Španija 4,95 5,94 5,15 FI Finska 5,21 6,84 5,35 FR Francija 4,69 5,21 4,59 GB Velika Britanija 4,49 4,88 4,55 HU Madžarska 3,92 5,28 4,16 IL Izrael 4,37 4,78 4,80 NL Nizozemska 5,23 6,13 5,25 NO Norveška 5,65 5,80 5,32 PL Poljska 5,40 6,41 5,88 PT Portugalska 4,72 5,27 4,10 RU Rusija 3,93 3,74 3,48 SE Švedska 5,95 7,16 6,51 SI Slovenija 4,08 4,91 4,35 Skupaj 4,82 5,46 4,85 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 104 15.6.2012 14:27:01 105 C. Subjektivna blaginja, religija, nacionalna identiteta… – blok C C1 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10. zelo zelo (ne nesrečen srečen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država C1 BE Belgija 7,83 BG Bolgarija 5,43 CH Švica 8,06 CZ Republika Češka 6,59 DE Nemčija 7,36 DK Danska 8,27 EE Estonija 6,91 ES Španija 7,58 FI Finska 7,96 FR Francija 6,98 GB Velika Britanija 7,41 HU Madžarska 6,43 IL Izrael 7,60 NL Nizozemska 7,79 NO Norveška 8,01 PL Poljska 7,31 PT Portugalska 6,60 RU Rusija 6,13 SE Švedska 7,91 SI Slovenija 7,28 Skupaj 7,20 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 105 15.6.2012 14:27:01 106 C2 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela? 1 - nikoli 2 - manj kot enkrat na mesec 3 - enkrat na mesec 4 - nekajkrat na mesec 5 - enkrat na teden 6 - večkrat na teden 7 - vsak dan 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 1,2 3,2 5,9 18,5 19,5 35,5 16,1 100,0 BG Bolgarija 1,7 14,2 8,3 18,1 14,3 24,3 19,0 100,0 CH Švica 0,5 3,9 5,8 18,0 19,6 39,4 12,9 100,0 CZ Republika Češka 1,4 9,4 10,7 23,1 20,7 26,6 8,1 100,0 DE Nemčija 1,1 7,0 10,6 22,9 18,0 29,0 11,5 100,0 DK Danska 0,2 1,8 5,0 15,3 19,9 35,0 22,7 100,0 EE Estonija 1,5 16,2 18,5 19,7 17,6 17,9 8,7 100,0 ES Španija 1,9 4,5 6,1 13,4 20,1 30,9 23,1 100,0 FI Finska 0,2 4,7 8,9 18,9 21,3 31,6 14,4 100,0 FR Francija 1,9 3,4 7,5 20,6 16,8 32,1 17,9 100,0 GB Velika Britanija 2,1 7,6 9,2 12,5 23,1 30,2 15,4 100,0 HU Madžarska 7,6 25,7 15,3 19,9 12,1 13,9 5,5 100,0 IL Izrael 0,8 3,9 6,7 10,9 22,3 25,2 30,3 100,0 NL Nizozemska 0,5 2,8 4,4 17,8 14,9 42,4 17,1 100,0 NO Norveška 0,3 2,4 4,1 15,6 16,1 36,9 24,5 100,0 PL Poljska 2,2 12,9 17,4 23,5 17,9 17,1 8,8 100,0 PT Portugalska 1,9 4,2 3,5 10,7 7,0 22,5 50,3 100,0 RU Rusija 2,7 15,0 10,4 24,8 13,3 21,4 12,3 100,0 SE Švedska 0,3 3,4 5,9 16,5 16,9 32,9 24,0 100,0 SI Slovenija 1,9 9,1 13,8 20,7 22,0 21,3 11,1 100,0 Skupaj 1,6 7,9 8,9 18,2 17,6 28,0 17,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 106 15.6.2012 14:27:01 107 C3 Ali imate koga, s katerim se lahko pogovorite o intimnih in osebnih stvareh? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 da 2 ne Skupaj BE Belgija 88,9 11,1 100,0 BG Bolgarija 81,9 18,1 100,0 CH Švica 96,2 3,8 100,0 CZ Republika Češka 80,7 19,3 100,0 DE Nemčija 96,7 3,3 100,0 DK Danska 93,0 7,0 100,0 EE Estonija 86,2 13,8 100,0 ES Španija 92,4 7,6 100,0 FI Finska 91,4 8,6 100,0 FR Francija 86,2 13,8 100,0 GB Velika Britanija 92,0 8,0 100,0 HU Madžarska 92,4 7,6 100,0 IL Izrael 88,2 11,8 100,0 NL Nizozemska 94,5 5,5 100,0 NO Norveška 92,6 7,4 100,0 PL Poljska 89,9 10,1 100,0 PT Portugalska 90,9 9,1 100,0 RU Rusija 88,1 11,9 100,0 SE Švedska 92,1 7,9 100,0 SI Slovenija 93,3 6,7 100,0 Skupaj 90,2 9,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 107 15.6.2012 14:27:01 108 C4 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj? 1 - precej manj kot večina drugih 2 - manj kot večina drugih 3 - približno enako 4 - več kot večina drugih 5 - precej več kot večina drugih 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 12,2 27,6 37,6 18,2 4,4 100,0 BG Bolgarija 8,2 19,5 47,8 17,9 6,6 100,0 CH Švica 6,8 32,4 42,8 15,8 2,1 100,0 CZ Republika Češka 17,2 23,7 46,6 10,6 1,9 100,0 DE Nemčija 8,3 29,7 44,4 14,9 2,7 100,0 DK Danska 5,0 23,2 49,7 18,6 3,4 100,0 EE Estonija 17,5 34,1 35,4 10,6 2,4 100,0 ES Španija 10,1 25,3 54,0 8,2 2,3 100,0 FI Finska 9,6 33,0 34,6 18,2 4,5 100,0 FR Francija 3,6 16,4 60,4 15,6 4,1 100,0 GB Velika Britanija 10,0 29,4 40,5 17,5 2,6 100,0 HU Madžarska 17,7 34,7 37,0 8,6 2,0 100,0 IL Izrael 17,4 21,6 47,2 10,6 3,2 100,0 NL Nizozemska 8,6 26,1 42,2 19,4 3,7 100,0 NO Norveška 3,1 19,3 56,5 18,8 2,2 100,0 PL Poljska 13,7 26,2 48,5 9,5 2,1 100,0 PT Portugalska 11,0 27,3 52,1 8,1 1,5 100,0 RU Rusija 14,7 22,2 50,0 9,7 3,4 100,0 SE Švedska 5,7 26,0 46,3 19,1 3,0 100,0 SI Slovenija 11,8 31,0 44,5 9,6 3,1 100,0 Skupaj 10,8 26,3 45,9 13,9 3,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 108 15.6.2012 14:27:01 109 C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) Država 1 da 2 ne Skupaj BE Belgija 21,7 78,3 100,0 BG Bolgarija 15,7 84,3 100,0 CH Švica 16,2 83,8 100,0 CZ Republika Češka 10,8 89,2 100,0 DE Nemčija 9,6 90,4 100,0 DK Danska 24,0 76,0 100,0 EE Estonija 22,6 77,4 100,0 ES Španija 23,5 76,5 100,0 FI Finska 27,1 72,9 100,0 FR Francija 20,7 79,3 100,0 GB Velika Britanija 19,1 80,9 100,0 HU Madžarska 13,9 86,1 100,0 IL Izrael 10,1 89,9 100,0 NL Nizozemska 16,5 83,5 100,0 NO Norveška 18,7 81,3 100,0 PL Poljska 11,1 88,9 100,0 PT Portugalska 14,8 85,2 100,0 RU Rusija 14,6 85,4 100,0 SE Švedska 25,4 74,6 100,0 SI Slovenija 9,2 90,8 100,0 Skupaj 16,8 83,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 109 15.6.2012 14:27:01 110 C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski? 1 - zelo varno 2 - varno 3 - ogroženo 4 - zelo ogroženo 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 23,5 58,4 14,5 3,5 100,0 BG Bolgarija 12,2 44,9 31,4 11,6 100,0 CH Švica 42,5 43,1 12,4 1,9 100,0 CZ Republika Češka 7,7 63,4 24,8 4,1 100,0 DE Nemčija 25,4 51,6 18,9 4,1 100,0 DK Danska 49,5 38,6 9,4 2,5 100,0 EE Estonija 21,5 50,7 23,7 4,1 100,0 ES Španija 27,2 53,5 16,8 2,5 100,0 FI Finska 39,5 51,0 7,9 1,6 100,0 FR Francija 35,4 40,8 16,3 7,5 100,0 GB Velika Britanija 23,9 48,2 20,6 7,3 100,0 HU Madžarska 11,1 57,2 24,8 6,9 100,0 IL Izrael 41,7 44,6 11,5 2,2 100,0 NL Nizozemska 18,6 64,3 15,2 1,8 100,0 NO Norveška 53,1 35,9 8,9 2,1 100,0 PL Poljska 23,7 59,4 15,4 1,5 100,0 PT Portugalska 10,1 59,9 23,1 6,9 100,0 RU Rusija 17,7 46,3 28,3 7,7 100,0 SE Švedska 43,2 41,6 12,5 2,7 100,0 SI Slovenija 32,5 60,4 7,0 0,1 100,0 Skupaj 26,7 50,8 18,0 4,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 110 15.6.2012 14:27:01 111 C7 Kako pogosto, če sploh, vas skrbi, da bi kdo vlomil v vaše stanovanje oz. hišo? 1 - skoraj ves čas 2 - pogosto 3 - le včasih 4 - nikoli 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 5,9 29,2 30,6 34,4 100,0 BG Bolgarija 16,7 23,4 33,1 26,8 100,0 CH Švica 2,3 16,7 28,5 52,6 100,0 CZ Republika Češka 1,7 10,3 47,5 40,5 100,0 DE Nemčija 3,1 18,1 31,9 46,8 100,0 DK Danska 4,4 17,3 39,9 38,3 100,0 EE Estonija 4,1 31,3 35,4 29,2 100,0 ES Španija 8,6 27,3 27,2 37,0 100,0 FI Finska 2,1 25,8 41,2 30,8 100,0 FR Francija 6,2 34,6 28,1 31,0 100,0 GB Velika Britanija 6,2 21,1 37,2 35,6 100,0 HU Madžarska 6,9 15,0 39,9 38,3 100,0 IL Izrael 7,6 18,9 21,5 52,0 100,0 NL Nizozemska 4,8 24,1 27,1 43,9 100,0 NO Norveška 1,4 8,3 40,3 50,0 100,0 PL Poljska 2,4 5,9 42,1 49,7 100,0 PT Portugalska 12,9 29,2 30,8 27,1 100,0 RU Rusija 3,6 12,1 44,6 39,7 100,0 SE Švedska 2,7 22,5 39,1 35,7 100,0 SI Slovenija 1,6 8,1 38,6 51,7 100,0 Skupaj 5,5 20,0 35,1 39,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 111 15.6.2012 14:27:02 112 PRESKOK (C7=1-3) C8 Ali skrb zaradi možnega vloma v vaš dom... 1 - močno vpliva na kakovost vašega življenja 2 - vpliva do določene mere 3 - nima vpliva na kakovost vašega življenja? 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 5,2 23,9 70,9 100,0 BG Bolgarija 11,9 42,6 45,5 100,0 CH Švica 4,9 25,0 70,1 100,0 CZ Republika Češka 6,2 39,9 53,9 100,0 DE Nemčija 5,6 27,4 66,9 100,0 DK Danska 1,3 17,9 80,7 100,0 EE Estonija 8,0 42,2 49,8 100,0 ES Španija 5,2 34,0 60,8 100,0 FI Finska 2,2 13,7 84,1 100,0 FR Francija 9,8 31,4 58,8 100,0 GB Velika Britanija 3,4 22,6 74,0 100,0 HU Madžarska 7,6 43,3 49,1 100,0 IL Izrael 12,0 37,1 50,9 100,0 NL Nizozemska 3,8 23,2 73,0 100,0 NO Norveška 1,0 14,7 84,2 100,0 PL Poljska 3,2 28,4 68,4 100,0 PT Portugalska 7,4 55,0 37,6 100,0 RU Rusija 9,2 54,4 36,4 100,0 SE Švedska 0,9 16,8 82,2 100,0 SI Slovenija 2,5 30,6 66,8 100,0 Skupaj 6,0 32,6 61,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 112 15.6.2012 14:27:02 113 C9 Kako pogosto, če sploh, vas skrbi, da bi postali žrtev nasilnega napada? 1 - skoraj ves čas 2 - pogosto 3 - le včasih 4 - nikoli 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 2,9 21,4 30,0 45,7 100,0 BG Bolgarija 9,9 23,1 35,2 31,9 100,0 CH Švica 1,0 11,4 28,6 59,1 100,0 CZ Republika Češka 1,1 7,5 45,2 46,3 100,0 DE Nemčija 1,9 12,6 31,9 53,6 100,0 DK Danska 0,7 7,6 35,9 55,8 100,0 EE Estonija 2,1 19,3 39,6 39,0 100,0 ES Španija 5,2 21,7 31,0 42,1 100,0 FI Finska 0,6 12,9 47,9 38,6 100,0 FR Francija 3,8 27,6 33,0 35,5 100,0 GB Velika Britanija 2,6 15,0 33,5 48,9 100,0 HU Madžarska 2,4 9,1 35,0 53,4 100,0 IL Izrael 2,3 14,0 23,5 60,1 100,0 NL Nizozemska 1,2 12,8 24,8 61,2 100,0 NO Norveška 0,5 6,5 36,6 56,4 100,0 PL Poljska 1,2 3,8 45,0 50,0 100,0 PT Portugalska 9,6 27,1 26,6 36,8 100,0 RU Rusija 2,5 9,7 46,4 41,5 100,0 SE Švedska 1,8 17,1 40,5 40,6 100,0 SI Slovenija 0,6 3,7 31,3 64,3 100,0 Skupaj 2,9 14,5 35,1 47,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 113 15.6.2012 14:27:02 114 PRESKOK (C9=1-3) C10 Ali skrb zaradi možnega nasilnega napada... 1 - močno vpliva na kakovost vašega življenja 2 - vpliva do določene mere 3 - nima vpliva na kakovost vašega življenja 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 4,76 28,03 67,21 100,00 BG Bolgarija 10,04 46,05 43,90 100,00 CH Švica 3,25 28,41 68,34 100,00 CZ Republika Češka 6,93 43,51 49,56 100,00 DE Nemčija 6,71 31,72 61,57 100,00 DK Danska 1,29 23,13 75,57 100,00 EE Estonija 6,84 42,36 50,80 100,00 ES Španija 5,33 38,57 56,11 100,00 FI Finska 1,91 12,15 85,94 100,00 FR Francija 8,91 35,28 55,81 100,00 GB Velika Britanija 4,94 27,96 67,10 100,00 HU Madžarska 7,34 46,12 46,54 100,00 IL Izrael 63,76 25,33 10,91 100,00 NL Nizozemska 6,97 21,34 71,69 100,00 NO Norveška 1,48 21,93 76,59 100,00 PL Poljska 1,91 32,14 65,95 100,00 PT Portugalska 8,43 55,73 35,85 100,00 RU Rusija 8,32 56,54 35,14 100,00 SE Švedska 1,80 21,60 76,60 100,00 SI Slovenija 5,12 39,76 55,12 100,00 Skupaj 8,28 35,46 56,27 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 114 15.6.2012 14:27:02 115 C15 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je… 1 - zelo dobro 2 - dobro 3 - zadovoljivo 4 - slabo 5 - zelo slabo 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 23,90 52,14 19,61 3,52 0,82 100,00 BG Bolgarija 18,86 39,19 28,68 10,31 2,96 100,00 CH Švica 35,06 46,35 15,27 2,79 0,53 100,00 CZ Republika Češka 19,85 38,35 29,14 10,43 2,23 100,00 DE Nemčija 14,17 42,97 32,69 8,72 1,45 100,00 DK Danska 37,12 38,20 18,02 5,65 1,02 100,00 EE Estonija 11,33 34,65 43,53 9,04 1,45 100,00 ES Španija 20,27 43,71 25,09 10,08 0,85 100,00 FI Finska 21,47 42,78 29,36 5,06 1,33 100,00 FR Francija 20,03 43,31 28,14 7,41 1,10 100,00 GB Velika Britanija 29,35 39,94 22,06 6,95 1,70 100,00 HU Madžarska 13,93 36,84 32,99 12,64 3,59 100,00 IL Izrael 46,57 25,58 18,58 7,39 1,88 100,00 NL Nizozemska 12,97 57,25 25,18 4,00 0,60 100,00 NO Norveška 33,20 42,44 19,83 3,88 0,65 100,00 PL Poljska 18,31 44,28 27,00 7,84 2,57 100,00 PT Portugalska 10,42 41,81 31,86 13,77 2,14 100,00 RU Rusija 4,83 30,98 48,90 13,13 2,16 100,00 SE Švedska 32,69 43,83 19,28 3,34 0,87 100,00 SI Slovenija 18,96 38,70 32,50 7,91 1,92 100,00 Skupaj 21,53 40,72 28,07 8,04 1,65 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 115 15.6.2012 14:27:02 116 C16 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira? 1 - da, precej 2 - da, do neke mere 3 - ne 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 5,46 17,25 77,29 100,00 BG Bolgarija 4,25 13,33 82,42 100,00 CH Švica 2,99 15,15 81,86 100,00 CZ Republika Češka 5,43 23,75 70,82 100,00 DE Nemčija 6,41 23,16 70,43 100,00 DK Danska 6,03 19,56 74,41 100,00 EE Estonija 8,89 19,06 72,05 100,00 ES Španija 4,46 10,72 84,83 100,00 FI Finska 8,95 24,93 66,12 100,00 FR Francija 6,66 16,96 76,39 100,00 GB Velika Britanija 9,26 17,94 72,80 100,00 HU Madžarska 9,10 21,35 69,55 100,00 IL Izrael 5,66 15,83 78,52 100,00 NL Nizozemska 6,91 22,60 70,49 100,00 NO Norveška 5,88 18,75 75,37 100,00 PL Poljska 6,26 20,40 73,33 100,00 PT Portugalska 4,14 14,80 81,05 100,00 RU Rusija 6,50 27,47 66,03 100,00 SE Švedska 5,67 21,93 72,40 100,00 SI Slovenija 9,36 20,86 69,79 100,00 Skupaj 6,37 19,42 74,21 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 116 15.6.2012 14:27:02 117 C17 Ali se imate za pripadnika kakšne religije ali veroizpovedi? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 41,86 58,14 100,00 BG Bolgarija 81,15 18,85 100,00 CH Švica 68,09 31,91 100,00 CZ Republika Češka 22,34 77,66 100,00 DE Nemčija 55,49 44,51 100,00 DK Danska 60,03 39,97 100,00 EE Estonija 20,37 79,63 100,00 ES Španija 68,44 31,56 100,00 FI Finska 60,90 39,10 100,00 FR Francija 48,64 51,36 100,00 GB Velika Britanija 45,28 54,72 100,00 HU Madžarska 59,15 40,85 100,00 IL Izrael 99,55 0,45 100,00 NL Nizozemska 40,64 59,36 100,00 NO Norveška 58,69 41,31 100,00 PL Poljska 90,65 9,35 100,00 PT Portugalska 85,28 14,72 100,00 RU Rusija 59,80 40,20 100,00 SE Švedska 30,11 69,89 100,00 SI Slovenija 54,51 45,49 100,00 Skupaj 58,09 41,91 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 117 15.6.2012 14:27:02 118 PRESKOK (C17=1) C18 Katere? 1 - rimokatoliška 2 - protestantska 3 - pravoslavna 4 - druge krščanske 5- judovske 6 - muslimanske 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 8 - druge nekrščanske 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj BE Belgija 84,13 1,97 0,84 2,25 0,42 8,99 0,98 0,42 100,00 BG Bolgarija 0,51 0,97 82,50 0,82 0,05 15,10 0,00 0,05 100,00 CH Švica 45,90 41,44 2,08 1,58 0,10 6,63 1,48 0,79 100,00 CZ Republika Češka 89,67 4,02 0,19 3,63 0,19 0,00 0,38 1,91 100,00 DE Nemčija 40,57 48,35 1,50 4,19 0,06 4,31 0,84 0,18 100,00 DK Danska 2,34 91,38 0,32 1,38 0,11 3,09 0,64 0,74 100,00 EE Estonija 1,13 33,90 57,63 5,08 0,00 0,00 0,00 2,26 100,00 ES Španija 93,06 0,78 1,64 1,48 0,00 2,73 0,08 0,23 100,00 FI Finska 0,35 95,25 2,02 1,23 0,09 0,53 0,26 0,26 100,00 FR Francija 84,09 3,35 0,36 1,91 0,72 8,13 1,08 0,36 100,00 GB Velika Britanija 18,63 65,31 0,55 3,97 0,65 5,81 3,97 1,11 100,00 HU Madžarska 72,37 25,00 0,00 1,75 0,22 0,22 0,22 0,22 100,00 IL Izrael 0,85 0,18 0,49 0,45 82,84 15,14 0,04 0,00 100,00 NL Nizozemska 46,96 41,70 0,40 3,51 0,00 5,26 0,94 1,21 100,00 NO Norveška 3,75 88,86 0,99 0,99 0,11 3,53 0,77 0,99 100,00 PL Poljska 97,78 0,95 0,38 0,76 0,00 0,06 0,00 0,06 100,00 PT Portugalska 94,63 0,99 0,27 3,45 0,05 0,16 0,27 0,16 100,00 RU Rusija 0,40 0,20 88,72 0,53 0,13 9,37 0,59 0,07 100,00 SE Švedska 2,88 82,04 2,66 4,43 0,22 6,21 1,33 0,22 100,00 SI Slovenija 94,08 1,18 2,50 0,39 0,00 1,71 0,00 0,13 100,00 Skupaj 41,97 26,08 14,89 1,90 8,37 5,79 0,61 0,39 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 118 15.6.2012 14:27:03 119 PRESKOK (C17=2,8) C19 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 30,54 69,46 100,00 BG Bolgarija 1,54 98,46 100,00 CH Švica 51,76 48,24 100,00 CZ Republika Češka 4,64 95,36 100,00 DE Nemčija 35,63 64,37 100,00 DK Danska 20,00 80,00 100,00 EE Estonija 3,86 96,14 100,00 ES Španija 48,82 51,18 100,00 FI Finska 24,32 75,68 100,00 FR Francija 24,66 75,34 100,00 GB Velika Britanija 26,51 73,49 100,00 HU Madžarska 14,42 85,58 100,00 IL Izrael 0,00 100,00 100,00 NL Nizozemska 34,26 65,74 100,00 NO Norveška 23,79 76,21 100,00 PL Poljska 52,73 47,27 100,00 PT Portugalska 34,29 65,71 100,00 RU Rusija 4,96 95,04 100,00 SE Švedska 14,14 85,86 100,00 SI Slovenija 12,44 87,56 100,00 Skupaj 21,09 78,91 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 119 15.6.2012 14:27:03 120 PRESKOK (C19=1) C20 Katere? 1 - rimokatoliška 2 - protestantska 3 - pravoslavna 4 - druge krščanske 5- judovske 6 - muslimanske 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 8 - druge nekrščanske 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj BE Belgija 96,01 1,00 0,00 1,66 0,00 1,00 0,33 0,00 100,00 BG Bolgarija 0,00 0,00 100,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 CH Švica 47,79 44,18 2,01 0,40 0,40 2,01 2,81 0,40 100,00 CZ Republika Češka 82,93 6,10 0,00 6,10 1,22 0,00 1,22 2,44 100,00 DE Nemčija 28,63 65,47 0,63 3,79 0,00 0,63 0,08 0,00 100,00 DK Danska 3,20 85,60 0,80 3,20 0,00 1,60 0,00 5,60 100,00 EE Estonija 5,66 26,42 60,38 1,89 0,00 0,00 0,00 5,66 100,00 ES Španija 97,22 0,35 0,00 1,74 0,00 0,35 0,00 0,35 100,00 FI Finska 0,00 95,51 1,12 1,69 0,00 1,12 0,56 0,00 100,00 FR Francija 88,13 4,57 0,46 0,91 0,46 3,20 0,91 1,37 100,00 GB Velika Britanija 19,42 73,04 0,87 3,77 0,87 0,87 0,87 0,29 100,00 HU Madžarska 63,04 34,78 0,00 2,17 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 NL Nizozemska 55,14 40,00 0,27 2,43 0,54 0,00 0,54 0,27 100,00 NO Norveška 3,97 92,05 0,00 0,66 0,00 1,32 0,00 1,99 100,00 PL Poljska 97,67 1,16 0,00 1,16 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 PT Portugalska 90,65 3,74 0,00 3,74 0,93 0,93 0,00 0,00 100,00 RU Rusija 0,00 0,00 88,00 2,00 0,00 0,00 10,00 0,00 100,00 SE Švedska 4,08 81,63 0,68 6,12 3,40 3,40 0,68 2,72 100,00 SI Slovenija 90,24 0,00 2,44 2,44 2,44 2,44 1,22 1,22 100,00 Skupaj 49,55 41,88 2,99 2,52 1,14 1,14 0,82 0,79 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 120 15.6.2012 14:27:03 121 ODGOVARJAJO VSI! C21 Ne glede na to, ali pripadate kateri od religij ali ne, prosimo ocenite, koliko ste verni? sploh zelo (ne nisem veren sem veren vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država C21 BE Belgija 4,54 BG Bolgarija 4,42 CH Švica 5,08 CZ Republika Češka 2,48 DE Nemčija 3,92 DK Danska 4,10 EE Estonija 3,43 ES Španija 4,43 FI Finska 5,20 FR Francija 3,62 GB Velika Britanija 3,98 HU Madžarska 4,23 IL Izrael 4,92 NL Nizozemska 4,75 NO Norveška 3,92 PL Poljska 6,16 PT Portugalska 5,68 RU Rusija 4,69 SE Švedska 3,45 SI Slovenija 4,61 Skupaj 4,36 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 121 15.6.2012 14:27:03 122 C22 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede? 1 - vsak dan 2 - več kot enkrat na teden 3 - enkrat na teden 4 - vsaj enkrat na mesec 5 - le ob posebnih verskih praznikih 6 - še redkeje 7 - nikoli 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 0,70 1,70 5,93 6,04 12,56 14,73 58,33 100,00 BG Bolgarija 0,66 1,57 5,63 10,89 38,77 19,84 22,62 100,00 CH Švica 0,47 1,67 7,20 13,92 20,45 22,78 33,51 100,00 CZ Republika Češka 0,13 1,22 4,00 3,45 12,96 13,30 64,94 100,00 DE Nemčija 0,20 1,19 5,46 10,42 20,51 19,42 42,81 100,00 DK Danska 0,44 0,63 1,97 7,68 22,72 27,60 38,96 100,00 EE Estonija 0,06 0,95 2,46 4,42 31,47 25,66 34,99 100,00 ES Španija 1,01 2,12 11,26 9,13 24,06 15,14 37,28 100,00 FI Finska 0,27 1,71 4,80 7,36 22,13 37,17 26,56 100,00 FR Francija 0,52 1,04 5,50 6,49 17,32 18,60 50,52 100,00 GB Velika Britanija 0,70 3,19 7,53 5,63 11,83 19,90 51,22 100,00 HU Madžarska 0,45 0,96 7,77 8,41 19,91 25,63 36,87 100,00 IL Izrael 7,29 2,85 9,71 6,28 20,95 10,10 42,82 100,00 NL Nizozemska 0,55 3,78 8,21 6,24 12,42 12,59 56,21 100,00 NO Norveška 0,13 1,49 3,68 5,68 23,71 25,32 39,99 100,00 PL Poljska 1,44 6,21 44,11 18,00 19,32 4,03 6,90 100,00 PT Portugalska 1,37 4,55 24,81 14,25 13,45 17,28 24,29 100,00 RU Rusija 0,32 1,47 3,90 10,38 23,31 26,81 33,81 100,00 SE Švedska 0,20 1,47 2,07 5,47 15,41 34,56 40,83 100,00 SI Slovenija 0,29 1,58 11,82 10,60 36,39 10,89 28,44 100,00 Skupaj 0,92 2,08 8,76 8,54 20,86 19,83 39,01 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 122 15.6.2012 14:27:03 123 C23 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite? 1 - vsak dan 2 - več kot enkrat na teden 3 - enkrat na teden 4 - vsaj enkrat na mesec 5 - le ob posebnih verskih praznikih 6 - še redkeje 7 - nikoli 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 13,50 5,28 4,52 3,46 2,76 15,96 54,52 100,00 BG Bolgarija 9,31 6,21 6,72 8,25 18,32 22,70 28,49 100,00 CH Švica 23,88 9,73 6,37 9,32 2,62 16,43 31,66 100,00 CZ Republika Češka 4,79 3,18 1,99 2,54 4,36 11,23 71,91 100,00 DE Nemčija 12,58 8,18 5,77 4,94 3,37 19,99 45,16 100,00 DK Danska 10,60 3,77 2,55 4,34 1,40 17,43 59,90 100,00 EE Estonija 6,83 2,01 2,35 2,52 8,00 14,61 63,68 100,00 ES Španija 20,93 8,09 6,76 5,64 5,11 15,55 37,91 100,00 FI Finska 21,27 7,80 4,65 6,47 1,34 28,27 30,20 100,00 FR Francija 11,61 5,17 4,82 7,37 3,02 14,05 53,98 100,00 GB Velika Britanija 18,89 5,20 5,24 5,41 2,12 15,97 47,17 100,00 HU Madžarska 17,94 5,57 4,79 6,22 5,18 20,47 39,83 100,00 IL Izrael 24,95 3,61 8,36 2,95 11,48 5,94 42,72 100,00 NL Nizozemska 23,09 4,44 3,13 4,06 1,65 11,96 51,67 100,00 NO Norveška 13,33 5,46 3,32 4,75 2,08 21,98 49,09 100,00 PL Poljska 41,01 15,17 12,11 6,53 8,69 7,31 9,17 100,00 PT Portugalska 35,39 16,02 9,19 7,22 3,31 9,64 19,23 100,00 RU Rusija 14,89 9,39 5,54 6,79 9,72 17,46 36,20 100,00 SE Švedska 9,30 3,41 3,08 3,95 0,80 22,14 57,32 100,00 SI Slovenija 12,68 5,00 6,09 6,59 16,67 12,61 40,36 100,00 Skupaj 17,16 6,70 5,43 5,42 5,75 16,05 43,49 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 123 15.6.2012 14:27:03 124 C24 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 4,82 95,18 100,00 BG Bolgarija 9,71 90,29 100,00 CH Švica 4,39 95,61 100,00 CZ Republika Češka 6,20 93,80 100,00 DE Nemčija 4,24 95,76 100,00 DK Danska 4,33 95,67 100,00 EE Estonija 6,14 93,86 100,00 ES Španija 4,53 95,47 100,00 FI Finska 8,80 91,20 100,00 FR Francija 9,41 90,59 100,00 GB Velika Britanija 11,57 88,43 100,00 HU Madžarska 6,37 93,63 100,00 IL Izrael 16,48 83,52 100,00 NL Nizozemska 7,96 92,04 100,00 NO Norveška 5,37 94,63 100,00 PL Poljska 4,41 95,59 100,00 PT Portugalska 3,60 96,40 100,00 RU Rusija 8,00 92,00 100,00 SE Švedska 7,29 92,71 100,00 SI Slovenija 3,02 96,98 100,00 Skupaj 7,05 92,95 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 124 15.6.2012 14:27:03 125 PRESKOK (C24=1) C25 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana? DODATNA POIZVEDBA: ‚Še na podlagi česa drugega?‘ (OBKROŽI VSE USTREZNE ODGOVORE) 01 - barve kože ali rase 02 - tujega državljanstva 03 - vere 04 - jezika 05 - narodnostne pripadnosti 06 - starosti 07 - spola 08 - spolne usmerjenosti 09 - invalidnosti 10 - drugo 88 - (ne vem) 99 - (brez odgovora) Prikazani odstotkov omenjenih področjih diskriminacije: Država 0 1 0 2 0 3 0 4 0 5 0 6 0 7 0 8 0 9 10 BE Belgija 1,12 0,76 1,06 0,29 0,29 0,47 0,12 0,18 0,35 1,47 BG Bolgarija 1,36 0,41 0,94 0,45 4,89 2,59 0,29 0,04 0,53 0,99 CH Švica 0,40 1,86 0,93 0,27 0,73 0,13 0,40 0,20 0,20 0,60 CZ Republika Češka 1,01 0,29 0,21 0,08 0,50 2,60 1,17 0,21 1,34 0,71 DE Nemčija 0,33 1,52 0,59 0,66 0,69 0,13 0,30 0,26 0,30 0,23 DK Danska 1,02 0,70 0,63 0,44 0,57 0,51 0,25 0,32 0,70 0,95 EE Estonija 0,00 3,23 0,06 3,46 0,56 0,50 0,50 0,06 0,39 0,73 ES Španija 0,95 0,90 0,90 0,42 0,21 0,05 0,42 0,37 0,16 0,80 FI Finska 0,27 0,48 0,85 0,96 0,32 1,01 0,59 0,43 0,53 4,31 FR Francija 2,49 1,10 0,93 0,35 0,81 0,46 1,22 0,46 0,87 4,46 GB Velika Britanija 2,56 1,65 2,97 0,29 0,70 1,49 1,11 0,70 0,66 1,69 HU Madžarska 2,56 1,47 0,26 0,19 2,43 0,96 0,19 0,00 0,45 1,54 IL Izrael 4,71 9,37 8,41 6,36 6,02 0,65 1,09 0,44 0,44 2,48 NL Nizozemska 1,20 1,42 1,53 0,27 0,93 1,20 0,60 0,77 0,93 1,53 NO Norveška 0,32 0,39 1,23 0,19 0,52 0,26 0,39 0,32 0,45 2,13 PL Poljska 0,00 0,11 1,14 0,11 0,06 0,40 0,34 0,17 0,34 1,77 PT Portugalska 0,65 0,70 0,60 0,00 0,00 0,42 0,00 0,09 0,14 1,16 RU Rusija 0,54 0,27 0,35 0,12 1,85 2,27 0,50 0,23 0,77 1,58 SE Švedska 0,27 0,93 0,67 0,47 0,67 1,13 2,13 0,20 0,80 2,13 SI Slovenija 0,14 0,50 0,71 0,07 0,50 0,29 0,29 0,14 0,21 1,00 Skupaj 1,14 1,47 1,32 0,82 1,27 0,95 0,60 0,28 0,54 1,56 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 125 15.6.2012 14:27:04 126 C26 Ali ste državljan(ka) xx (Slovenije)? 1- da 2- ne 8- (ne vem) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 93,78 6,22 100,00 BG Bolgarija 99,84 0,16 100,00 CH Švica 84,79 15,21 100,00 CZ Republika Češka 99,33 0,67 100,00 DE Nemčija 95,28 4,72 100,00 DK Danska 96,45 3,55 100,00 EE Estonija 87,90 12,10 100,00 ES Španija 92,89 7,11 100,00 FI Finska 98,08 1,92 100,00 FR Francija 96,41 3,59 100,00 GB Velika Britanija 95,46 4,54 100,00 HU Madžarska 99,42 0,58 100,00 IL Izrael 98,03 1,97 100,00 NL Nizozemska 97,43 2,57 100,00 NO Norveška 93,22 6,78 100,00 PL Poljska 99,71 0,29 100,00 PT Portugalska 96,74 3,26 100,00 RU Rusija 99,50 0,50 100,00 SE Švedska 96,67 3,33 100,00 SI Slovenija 99,00 1,00 100,00 Skupaj 96,22 3,78 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 126 15.6.2012 14:27:04 127 C28 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje xx (Slovenije)? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 88,97 11,03 100,00 BG Bolgarija 99,10 0,90 100,00 CH Švica 76,69 23,31 100,00 CZ Republika Češka 98,07 1,93 100,00 DE Nemčija 90,56 9,44 100,00 DK Danska 93,59 6,41 100,00 EE Estonija 84,61 15,39 100,00 ES Španija 89,81 10,19 100,00 FI Finska 96,54 3,46 100,00 FR Francija 91,08 8,92 100,00 GB Velika Britanija 88,81 11,19 100,00 HU Madžarska 97,31 2,69 100,00 IL Izrael 66,77 33,23 100,00 NL Nizozemska 92,29 7,71 100,00 NO Norveška 90,03 9,97 100,00 PL Poljska 98,57 1,43 100,00 PT Portugalska 93,21 6,79 100,00 RU Rusija 93,83 6,17 100,00 SE Švedska 88,40 11,60 100,00 SI Slovenija 91,30 8,70 100,00 Skupaj 90,56 9,44 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 127 15.6.2012 14:27:04 128 C30 Koliko let je od tega, ko ste prvič prišli živet v xx (Slovenijo)? 1 - manj kot eno leto nazaj 2 - pred 1-5 leti 3 - pred 6-10 leti 4 - pred 11-20 leti 5 - pred več kot 20 leti 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 0,06 1,88 1,70 2,46 4,87 100,00 BG Bolgarija 0,00 0,00 0,04 0,08 0,66 100,00 CH Švica 0,07 2,86 1,79 5,18 13,35 100,00 CZ Republika Češka 0,00 0,00 0,04 0,29 1,51 100,00 DE Nemčija 0,10 0,56 1,02 3,89 3,73 100,00 DK Danska 0,00 0,95 0,57 1,84 2,98 100,00 EE Estonija 0,00 0,17 0,22 0,56 14,17 100,00 ES Španija 0,00 2,76 3,45 1,75 1,96 100,00 FI Finska 0,00 0,53 0,85 1,22 0,85 100,00 FR Francija 0,12 0,58 1,10 0,81 6,31 100,00 GB Velika Britanija 0,29 2,35 1,86 2,06 4,50 100,00 HU Madžarska 0,00 0,32 0,26 1,28 0,83 100,00 IL Izrael 0,04 0,48 1,92 11,51 18,88 100,00 NL Nizozemska 0,00 0,60 0,55 1,80 4,76 100,00 NO Norveška 0,32 2,65 2,13 2,45 3,36 100,00 PL Poljska 0,00 0,00 0,11 0,06 1,20 100,00 PT Portugalska 0,28 1,21 1,26 0,88 2,56 100,00 RU Rusija 0,08 0,27 0,46 1,89 2,97 100,00 SE Švedska 0,00 1,20 1,47 3,27 5,67 100,00 SI Slovenija 0,00 0,21 0,36 0,71 6,41 100,00 Skupaj 0,07 0,93 1,04 2,28 4,96 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 128 15.6.2012 14:27:04 129 C32 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v xx (Sloveniji)? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 3,93 96,07 100,00 BG Bolgarija 18,13 81,87 100,00 CH Švica 6,59 93,41 100,00 CZ Republika Češka 2,48 97,52 100,00 DE Nemčija 4,01 95,99 100,00 DK Danska 2,74 97,26 100,00 EE Estonija 13,30 86,70 100,00 ES Španija 3,14 96,86 100,00 FI Finska 1,44 98,56 100,00 FR Francija 4,10 95,90 100,00 GB Velika Britanija 7,33 92,67 100,00 HU Madžarska 4,62 95,38 100,00 IL Izrael 22,05 77,95 100,00 NL Nizozemska 5,37 94,63 100,00 NO Norveška 4,59 95,41 100,00 PL Poljska 1,28 98,72 100,00 PT Portugalska 1,73 98,27 100,00 RU Rusija 14,23 85,77 100,00 SE Švedska 3,09 96,91 100,00 SI Slovenija 2,46 97,54 100,00 Skupaj 6,64 93,36 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 129 15.6.2012 14:27:04 130 C33 Je bil vaš oče rojen v xx (Sloveniji oziroma v eni od republik nekdanje Jugoslavije)? 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 3 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) V mednarodni skupini je postavljeno vprašanje »Je bil vaš oče rojen v xx (Sloveniji)? Pri slovenski verziji se je v tokratni raziskavi odgovor 1 pretvoril v mednarodni odgovor 1 – da, odgovora 2 in 3, pa sta se pretvorila v odgovor 2 – ne. Država 1 2 Skupaj BE Belgija 84,18 15,82 100,00 BG Bolgarija 97,90 2,10 100,00 CH Švica 68,82 31,18 100,00 CZ Republika Češka 95,19 4,81 100,00 DE Nemčija 84,53 15,47 100,00 DK Danska 90,25 9,75 100,00 EE Estonija 75,04 24,96 100,00 ES Španija 90,34 9,66 100,00 FI Finska 95,94 4,06 100,00 FR Francija 82,92 17,08 100,00 GB Velika Britanija 84,00 16,00 100,00 HU Madžarska 96,33 3,67 100,00 IL Izrael 33,99 66,01 100,00 NL Nizozemska 88,89 11,11 100,00 NO Norveška 89,30 10,70 100,00 PL Poljska 97,14 2,86 100,00 PT Portugalska 93,85 6,15 100,00 RU Rusija 92,27 7,73 100,00 SE Švedska 84,67 15,33 100,00 SI Slovenija 87,09 12,91 100,00 Skupaj 85,50 14,50 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 130 15.6.2012 14:27:04 131 ODGOVARJAJO VSI! C35 Je bila vaša mama rojena v xx (Sloveniji oziroma eni od republik nekdanje Jugoslavije)? 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 3 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) V mednarodni skupini je postavljeno vprašanje »Je bila vaša mama rojena v xx (Sloveniji)? Pri slovenski verziji se je v tokratni raziskavi odgovor 1 pretvoril v mednarodni odgovor 1 – da, odgovora 2 in 3, pa sta se pretvorila v odgovor 2 – ne. Država 1 2 Skupaj BE Belgija 84,32 15,68 100,00 BG Bolgarija 97,62 2,38 100,00 CH Švica 67,93 32,07 100,00 CZ Republika Češka 95,84 4,16 100,00 DE Nemčija 86,09 13,91 100,00 DK Danska 89,77 10,23 100,00 EE Estonija 75,43 24,57 100,00 ES Španija 90,08 9,92 100,00 FI Finska 96,38 3,62 100,00 FR Francija 84,87 15,13 100,00 GB Velika Britanija 84,90 15,10 100,00 HU Madžarska 96,21 3,79 100,00 IL Izrael 37,44 62,56 100,00 NL Nizozemska 88,90 11,10 100,00 NO Norveška 89,70 10,30 100,00 PL Poljska 97,37 2,63 100,00 PT Portugalska 93,30 6,70 100,00 RU Rusija 92,96 7,04 100,00 SE Švedska 82,93 17,07 100,00 SI Slovenija 87,86 12,14 100,00 Skupaj 85,97 14,03 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 131 15.6.2012 14:27:04 132 H. Raziskovanje vrednot (Schwartzov model) – blok HF HF1 Na kratko vam bomo opisali različne ljudi. Prosimo, preberite vsakega izmed opisov in v vsaki vrstici obkrožite številko, ki pove, koliko je oseba podobna vam. zelo malo čisto malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni/ podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ mi je mi je mi je mi je podobna podobna (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 6 8 9 A Zanj(o) je pomembno, da ima veliko novih zamisli in da je ustvarjalen(a). Stvari rad(a) počne na izviren način. B Zanj(o) je pomembno, da je premožen(a). Imeti želi veliko denarja in dragih predmetov. C Zanj(o) je pomembno, da se vsakega na tem svetu obravnava enako. Verjame, da mora imeti vsakdo v življenju enake možnosti. D Zanj(o) je pomembno, da pokaže svoje sposobnosti. Rad(a) vidi, da ljudje občudujejo to, kar počne. E Zanj(o) je pomembno, da živi v varnem okolju. Izogiba se vsemu, kar bi njegovo /njeno varnost lahko ogrozilo. F Rad(a) ima presenečenja in skuša vedno početi kaj novega... Zdi se mu/ji pomembno, da v življenju počne čim več različnih stvari. G Verjame, da bi morali ljudje narediti to, kar jim ukažejo. Meni, da bi morali ljudje spoštovati pravila ves čas, tudi takrat, ko jih nihče ne opazuje. H Zanj(o) je pomembno, da posluša ljudi, ki so drugačni od njega/nje. Tudi če se z njimi ne strinja, jih še vedno poskuša razumeti. I Zanj(o) je pomembno biti spoštljiv in skromen. Ne želi vzbujati pozornosti. J Zanj(o) je pomembno, da se ima dobro. Rad(a) se razvaja. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 132 15.6.2012 14:27:04 133 Povprečna vrednost: Država A B C D E F G H I J BE Belgija 2,67 4,16 2,01 3,23 2,52 2,93 3,26 2,36 2,51 2,59 BG Bolgarija 3,19 3,95 2,20 2,37 1,96 3,14 2,53 2,55 2,57 3,27 CH Švica 2,35 4,21 1,88 3,04 2,28 2,77 3,42 2,01 2,50 2,14 CY Ciper 2,14 4,05 1,65 2,81 1,56 3,00 2,85 2,00 2,25 3,34 CZ Republika Češka 2,53 3,36 2,25 3,45 2,19 3,07 2,80 2,85 2,99 3,07 DE Nemčija 2,46 4,25 1,96 3,43 2,33 2,89 3,31 2,18 2,64 2,45 DK Danska 2,34 4,31 2,16 3,58 2,73 3,13 3,00 2,31 3,46 2,62 EE Estonija 2,98 4,04 2,38 3,47 2,33 2,93 3,27 2,29 2,81 2,63 ES Španija 2,44 4,21 1,64 3,42 2,07 2,90 3,04 2,10 2,24 3,11 FI Finska 2,61 4,32 2,09 3,70 2,50 2,85 2,98 2,40 3,09 3,01 FR Francija 2,62 4,76 1,82 3,48 2,77 2,99 3,97 2,38 2,39 2,34 GB Velika Britanija 2,66 4,26 2,08 2,99 2,25 2,98 3,29 2,36 2,74 3,39 GR Grčija 2,22 3,52 1,62 2,47 1,62 2,78 3,26 2,16 2,43 3,06 HR Hrvaška 2,82 4,22 2,09 3,03 2,06 3,48 3,22 2,55 2,85 3,05 HU Madžarska 2,40 3,59 1,93 2,51 1,69 2,71 3,47 2,51 2,57 2,46 IE Irska 2,53 3,86 2,10 2,88 2,25 2,92 3,01 2,41 2,67 3,34 IL Izrael 2,31 3,22 1,95 2,34 2,06 2,84 2,50 2,25 2,37 2,61 NL Nizozemska 2,40 4,25 2,00 3,32 2,82 2,87 2,91 2,41 3,24 3,07 NO Norveška 2,54 4,52 2,17 3,70 2,97 3,29 2,98 2,42 3,47 3,18 PL Poljska 2,74 3,70 1,99 2,97 2,06 2,90 2,48 2,38 2,80 3,66 PT Portugalska 2,76 4,15 2,29 2,87 2,40 3,16 3,18 2,80 2,62 3,01 RU Rusija 2,80 3,17 2,19 2,74 2,02 3,15 3,05 2,56 2,63 3,01 SE Švedska 2,49 4,59 1,98 3,53 3,23 3,23 3,59 2,35 2,91 2,90 SI Slovenija 2,36 3,97 1,81 2,45 2,06 2,41 2,99 2,27 2,11 2,53 SK Slovaška 2,70 3,47 1,93 2,97 1,86 3,00 2,53 2,56 2,50 3,74 UA Ukrajina 3,36 3,55 2,48 3,51 2,32 3,40 2,92 2,73 3,33 3,74 Skupaj 2,60 3,95 2,03 3,07 2,25 2,99 3,06 2,40 2,71 2,98 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 133 15.6.2012 14:27:05 134 zelo malo čisto malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni/ podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ mi je mi je mi je mi je podobna podobna (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 6 8 9 K Zanj(o) je pomembno, da sam odloča o tem, kaj počne. Rad(a) je svoboden(a) in neodvisen(a) od drugih. L Zanj(o) je zelo pomembno, da pomaga ljudem okrog sebe. Hoče poskrbeti za njihovo blagostanje. M Zanj(o) je pomembno, da je zelo uspešen(a). Upa, da bodo drugi cenili njegove/ njene dosežke. N Zanj(o) je pomembno, da mu/ ji država zagotavlja varnost pred grožnjami. Želi si močno državo, ki bo lahko zaščitila svoje državljane. O Išče pustolovščine in rad(a) tvega. Imeti želi vznemirljivo življenje. Povprečna vrednost: Država K L M N O BE Belgija 2,19 2,06 3,20 2,60 3,91 BG Bolgarija 2,48 2,20 2,53 1,72 3,80 CH Švica 1,76 1,93 3,08 2,40 3,89 CY Ciper 1,98 1,69 2,87 1,52 3,83 CZ Republika Češka 2,34 2,71 3,13 2,21 3,95 DE Nemčija 1,95 2,00 2,92 2,29 4,29 DK Danska 2,12 1,97 3,23 2,93 3,61 EE Estonija 2,16 2,32 3,24 2,28 3,75 ES Španija 2,12 1,74 3,46 1,98 3,98 FI Finska 2,26 2,35 3,48 2,39 3,70 FR Francija 2,57 2,35 4,13 2,68 4,27 GB Velika Britanija 2,11 1,97 3,41 2,33 3,83 GR Grčija 2,00 1,86 2,75 1,60 3,65 HR Hrvaška 2,46 2,04 2,97 2,15 4,47 HU Madžarska 1,98 2,25 2,88 1,87 3,96 IE Irska 2,19 2,17 3,15 2,43 3,53 IL Izrael 2,09 2,11 2,43 1,90 3,54 NL Nizozemska 2,02 2,18 3,24 2,66 3,68 NO Norveška 2,50 2,19 3,30 3,01 3,80 PL Poljska 2,17 2,26 2,91 2,07 3,96 PT Portugalska 2,55 2,43 3,03 2,46 4,05 RU Rusija 2,27 2,40 2,79 1,85 3,78 SE Švedska 2,31 2,14 4,01 3,21 3,86 SI Slovenija 1,95 1,93 2,49 2,04 3,62 SK Slovaška 2,42 2,29 3,11 1,99 4,25 UA Ukrajina 2,75 2,64 3,23 2,10 4,29 Skupaj 2,22 2,17 3,09 2,23 3,89 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 134 15.6.2012 14:27:05 135 zelo malo čisto malo sploh podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi mi ni/ podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/ mi je mi je mi je mi je podobna podobna (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 6 8 9 P Zanj(o) je pomembno, da se vedno spodobno obnaša. Ne želi narediti česa takega, kar bi drugi označili kot neprimerno. Q Zanj(o) je pomembno, da si pridobi spoštovanje drugih. Rad(a) vidi, da ljudje storijo to, kar reče. R Zanj(o) je pomembno, da je vdan svojim prijateljem. Rad(a) se razdaja bližnjim. S Močno je prepričan(a), da bi morali ljudje skrbeti za naravo. Skrb za okolje ima zanj(o) velik pomen. T Tradicija je zanj(o) pomembna. Skuša se ravnati po ustaljenih običajih svoje družine in vere. U Išče priložnosti, da bi se zabaval(a).Zanj(o) je pomembno, da počne stvari, v katerih uživa. Povprečna vrednost: Država P Q R S T U BE Belgija 2,59 3,24 1,74 2,15 2,68 2,56 BG Bolgarija 2,26 2,79 1,82 1,96 2,14 3,34 CH Švica 2,76 2,75 1,62 1,85 2,73 2,93 CY Ciper 2,11 2,46 1,64 1,91 1,76 2,45 CZ Republika Češka 2,62 3,08 2,16 2,33 2,81 3,07 DE Nemčija 2,78 3,28 1,71 2,07 2,81 3,14 DK Danska 2,66 3,20 1,56 2,10 2,71 2,59 EE Estonija 2,59 3,73 1,95 1,96 2,86 3,56 ES Španija 2,31 3,52 1,73 1,94 2,72 3,02 FI Finska 2,77 3,65 1,92 2,10 3,02 3,13 FR Francija 2,74 3,70 1,90 2,31 3,28 3,18 GB Velika Britanija 2,57 3,19 1,85 2,26 2,82 2,93 GR Grčija 2,25 2,26 1,69 1,81 2,10 2,67 HR Hrvaška 2,40 2,54 1,90 2,33 2,28 3,74 HU Madžarska 2,34 2,97 1,81 1,74 2,43 2,27 IE Irska 2,60 2,99 2,11 2,40 2,71 3,02 IL Izrael 2,33 3,01 1,81 1,99 2,62 2,73 NL Nizozemska 2,81 3,33 2,07 2,24 2,77 2,46 NO Norveška 2,50 3,33 1,85 2,51 2,88 3,22 PL Poljska 2,38 2,80 1,94 2,08 2,21 3,70 PT Portugalska 2,99 2,96 2,29 2,44 2,81 3,36 RU Rusija 2,50 2,44 2,06 2,09 2,42 3,30 SE Švedska 3,24 3,55 1,91 2,38 3,19 2,69 SI Slovenija 2,23 2,58 2,08 1,90 2,41 2,60 SK Slovaška 2,35 3,01 2,28 2,16 2,36 3,66 UA Ukrajina 2,68 2,93 2,41 2,30 2,47 3,93 Skupaj 2,56 3,04 1,92 2,13 2,62 3,07 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 135 15.6.2012 14:27:05 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 136 15.6.2012 14:27:05 ČETRTI DEL ESS 2002–2010 Izbrani tematski sklopi v mednarodni primerjavi VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 137 15.6.2012 14:27:05 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 138 15.6.2012 14:27:05 139 Evropska družboslovna raziskava 2002–2010 Mednarodne primerjave izbranih tematskih raziskav Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Tina Vovk, Rebeka Falle, Živa Broder, Špela Zajšek Povzetek V tem poglavju so prikazani mednarodni primerjalni rezultati raziskave ESS 2002–2010 – v obsegu enajstih t.i. izmenljivih tematskih blokov. Prikazane tematike so: odnos do priseljencev; državljanstvo; demokracija, zdravstvo in socialno varstvo; ekonomska morala; družina, delo, blaginja; načrtovanje življenjske poti; osebna in družbena blaginja; odnos do staranja; zaupanje v sodstvo in policijo itd. * * * V tem poglavju so prikazani rezultati raziskave ESS v okviru t.i. izmenljivih tematskih blokov oz. rezultati ožjih problemskih raziskav, ki niso v sestavi longitudinalne zasnove projekta ESS. Vsakokratni meritvi ESS sta dodani dve ali tri tematske raziskave (D, E, G). V obsegu petih valov je bilo doslej vključenih enajst izmenljivih tematskih blokov. Vsi prikazi vključujejo rezultate meritev v vseh vklju- čenih državah. Vsa pojasnila pri predhodnih poglavjih veljajo tudi za to poglavje. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 139 15.6.2012 14:27:05 140 1. Odnos do priseljencev, imigrantov (Immigration –ESS 2002/D) Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v xx (Slovenijo) iz različnih razlogov. Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem. D1 Če pomislite na priseljence, ljudi, ki prihajajo živeti v xx (Slovenijo) iz drugih držav, ali bi rekli... 1 - da je večina podobnega narodnostnega izvora kot večina prebivalcev xx (Slovenije) 2 - da je večina drugačnega narodnostnega izvora 3 - da je približno pol-pol 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 5,7 72,7 21,6 100,0 BE Belgija 13,4 58,9 27,6 100,0 CH Švica 8,7 73,7 17,6 100,0 CZ Republika Češka 19,5 44,7 35,8 100,0 DE Nemčija 9,9 68,3 21,8 100,0 DK Danska 5,7 69,9 24,5 100,0 ES Španija 18,6 54,0 27,3 100,0 FI Finska 11,7 53,5 34,7 100,0 FR Francija 5,2 57,5 37,3 100,0 GB Velika Britanija 3,8 67,8 28,4 100,0 GR Grčija 18,4 65,0 16,6 100,0 HU Madžarska 17,6 36,3 46,1 100,0 IE Irska 6,3 68,7 24,9 100,0 IL Izrael 37,5 26,4 36,1 100,0 IT Italija 15,7 60,7 23,6 100,0 LU Luxembourg 41,8 25,2 33,0 100,0 NL Nizozemska 9,3 72,3 18,4 100,0 NO Norveška 18,8 50,2 31,0 100,0 PL Poljska 36,3 21,0 42,8 100,0 PT Portugalska 17,9 47,0 35,1 100,0 SE Švedska 15,1 46,2 38,7 100,0 SI Slovenija 21,8 46,3 31,9 100,0 Skupaj 15,9 55,1 29,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 140 15.6.2012 14:27:05 141 D2 Če zdaj pomislite na priseljence, ki prihajajo živeti v xx (Slovenijo) iz drugih evropskih držav, ali bi rekli da … 1 - večina prihaja iz bogatejših evropskih držav 2 - večina prihaja iz revnejših evropskih držav 3 - približno pol-pol 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 2,0 79,1 18,9 100,0 BE Belgija 3,9 76,0 20,1 100,0 CH Švica 1,9 84,6 13,5 100,0 CZ Republika Češka 1,7 85,4 13,0 100,0 DE Nemčija 1,0 91,1 7,9 100,0 DK Danska 2,9 65,8 31,4 100,0 ES Španija 2,8 86,6 10,6 100,0 FI Finska 6,1 55,5 38,4 100,0 FR Francija 2,2 67,5 30,2 100,0 GB Velika Britanija 3,0 74,2 22,8 100,0 GR Grčija 1,8 93,1 5,0 100,0 HU Madžarska 5,3 79,2 15,5 100,0 IE Irska 5,3 69,0 25,8 100,0 IL Izrael 6,5 65,9 27,6 100,0 IT Italija 2,6 89,3 8,1 100,0 LU Luxembourg 10,0 68,0 22,0 100,0 NL Nizozemska 4,2 83,6 12,2 100,0 NO Norveška 20,1 44,7 35,2 100,0 PL Poljska 5,9 78,0 16,1 100,0 PT Portugalska 2,4 85,2 12,5 100,0 SE Švedska 8,0 60,8 31,2 100,0 SI Slovenija 4,8 74,6 20,6 100,0 Skupaj 4,7 75,6 19,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 141 15.6.2012 14:27:05 142 D3 Kaj pa priseljenci, ki prihajajo živet v xx (Slovenijo) iz držav zunaj Evrope, ali bi rekli da .. 1 - večina prihaja iz bogatejših držav zunaj Evrope 2 - večina prihaja iz revnejših držav zunaj Evrope 3 - približno pol-pol 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 2,0 84,0 14,0 100,0 BE Belgija 2,7 85,7 11,6 100,0 CH Švica 2,9 89,3 7,8 100,0 CZ Republika Češka 3,9 80,3 15,8 100,0 DE Nemčija 1,2 93,2 5,6 100,0 DK Danska 1,3 87,3 11,4 100,0 ES Španija 1,1 90,7 8,2 100,0 FI Finska 3,1 80,3 16,6 100,0 FR Francija 1,4 80,4 18,2 100,0 GB Velika Britanija 2,2 78,7 19,2 100,0 GR Grčija 0,8 94,6 4,5 100,0 HU Madžarska 9,6 74,6 15,8 100,0 IE Irska 4,2 79,8 16,1 100,0 IL Izrael 7,4 65,9 26,7 100,0 IT Italija 1,3 93,8 4,9 100,0 LU Luxembourg 11,3 73,4 15,3 100,0 NL Nizozemska 2,6 89,2 8,2 100,0 NO Norveška 3,1 80,2 16,7 100,0 PL Poljska 11,4 71,0 17,6 100,0 PT Portugalska 1,8 85,8 12,4 100,0 SE Švedska 4,1 80,7 15,1 100,0 SI Slovenija 7,1 68,4 24,5 100,0 Skupaj 3,8 82,6 13,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 142 15.6.2012 14:27:05 143 D4 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev xx (Slovenije)? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 10,8 32,8 49,3 7,1 100,0 BE Belgija 14,7 53,5 23,3 8,4 100,0 CH Švica 20,4 60,1 18,7 0,9 100,0 CZ Republika Češka 9,4 45,4 37,9 7,3 100,0 DE Nemčija 19,1 53,3 23,8 3,8 100,0 DK Danska 20,9 54,0 23,9 1,2 100,0 ES Španija 19,8 35,7 38,1 6,4 100,0 FI Finska 13,7 44,5 38,6 3,2 100,0 FR Francija 10,0 53,5 29,6 6,9 100,0 GB Velika Britanija 10,8 53,2 27,5 8,6 100,0 GR Grčija 9,9 19,7 55,3 15,1 100,0 HU Madžarska 21,2 28,2 42,3 8,3 100,0 IE Irska 22,9 55,3 18,1 3,7 100,0 IL Izrael 56,5 23,3 10,9 9,3 100,0 IT Italija 22,7 47,8 21,9 7,6 100,0 LU Luxembourg 18,3 38,2 36,0 7,5 100,0 NL Nizozemska 7,9 55,4 31,0 5,7 100,0 NO Norveška 19,7 52,2 26,0 2,2 100,0 PL Poljska 13,5 54,3 28,1 4,1 100,0 PT Portugalska 6,2 38,2 37,5 18,1 100,0 SE Švedska 30,4 58,3 9,9 1,4 100,0 SI Slovenija 11,2 54,6 27,1 7,1 100,0 Skupaj 18,1 45,8 29,6 6,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 143 15.6.2012 14:27:05 144 D5 Kaj pa ljudje z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev xx (Slovenije)? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 8,5 24,9 57,4 9,2 100,0 BE Belgija 8,4 46,9 30,7 14,0 100,0 CH Švica 11,5 54,9 31,6 2,0 100,0 CZ Republika Češka 6,9 39,3 39,3 14,5 100,0 DE Nemčija 10,1 46,3 35,3 8,4 100,0 DK Danska 10,5 38,0 44,0 7,5 100,0 ES Španija 17,0 34,3 39,5 9,2 100,0 FI Finska 7,7 29,6 52,5 10,2 100,0 FR Francija 7,3 45,5 35,8 11,4 100,0 GB Velika Britanija 7,3 43,0 34,2 15,6 100,0 GR Grčija 3,1 11,1 60,3 25,5 100,0 HU Madžarska 3,0 10,8 63,3 22,9 100,0 IE Irska 11,2 53,2 29,0 6,6 100,0 IL Izrael 12,9 27,7 32,5 26,9 100,0 IT Italija 16,9 47,2 25,9 9,9 100,0 LU Luxembourg 11,8 32,4 39,7 16,1 100,0 NL Nizozemska 5,9 52,1 33,4 8,6 100,0 NO Norveška 11,1 45,6 37,5 5,8 100,0 PL Poljska 9,7 46,1 36,2 8,0 100,0 PT Portugalska 5,4 34,0 38,1 22,5 100,0 SE Švedska 27,0 56,0 14,5 2,4 100,0 SI Slovenija 7,5 48,7 32,8 11,0 100,0 Skupaj 9,9 39,4 38,5 12,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 144 15.6.2012 14:27:06 145 D6 V kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje ljudi iz bogatejših evropskih držav? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 11,1 31,2 48,9 8,8 100,0 BE Belgija 14,4 46,7 26,1 12,8 100,0 CH Švica 14,4 54,5 27,7 3,3 100,0 CZ Republika Češka 17,1 47,9 26,4 8,6 100,0 DE Nemčija 15,8 47,8 26,7 9,7 100,0 DK Danska 20,6 48,8 27,0 3,7 100,0 ES Španija 19,6 35,0 36,4 9,0 100,0 FI Finska 12,8 37,0 39,9 10,3 100,0 FR Francija 9,7 45,0 34,4 10,9 100,0 GB Velika Britanija 10,3 46,0 31,1 12,7 100,0 GR Grčija 8,5 24,3 52,3 14,9 100,0 HU Madžarska 6,3 23,4 53,1 17,3 100,0 IE Irska 14,6 53,3 24,5 7,6 100,0 IL Izrael 39,7 30,9 16,1 13,3 100,0 IT Italija 25,0 43,4 21,2 10,4 100,0 LU Luxembourg 15,3 35,0 38,8 10,9 100,0 NL Nizozemska 8,0 46,5 32,0 13,5 100,0 NO Norveška 15,2 47,6 30,9 6,4 100,0 PL Poljska 17,3 51,8 25,1 5,8 100,0 PT Portugalska 8,8 36,9 33,7 20,6 100,0 SE Švedska 27,1 51,7 16,8 4,4 100,0 SI Slovenija 13,7 55,1 24,0 7,2 100,0 Skupaj 15,7 42,6 31,6 10,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 145 15.6.2012 14:27:06 146 D7 V kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših evropskih držav? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 8,8 28,8 54,4 8,0 100,0 BE Belgija 12,3 49,6 27,2 10,8 100,0 CH Švica 16,0 58,0 24,6 1,3 100,0 CZ Republika Češka 7,8 45,2 36,9 10,0 100,0 DE Nemčija 12,3 50,1 31,0 6,6 100,0 DK Danska 12,9 43,5 39,0 4,6 100,0 ES Španija 17,6 33,0 41,7 7,7 100,0 FI Finska 9,9 36,5 47,5 6,1 100,0 FR Francija 8,2 47,6 35,3 8,9 100,0 GB Velika Britanija 8,0 44,9 34,2 12,9 100,0 GR Grčija 3,4 13,0 61,7 22,0 100,0 HU Madžarska 4,0 12,4 63,4 20,2 100,0 IE Irska 12,9 55,2 26,9 5,0 100,0 IL Izrael 24,7 30,0 23,6 21,7 100,0 IT Italija 17,8 46,9 26,7 8,6 100,0 LU Luxembourg 13,7 36,0 40,6 9,7 100,0 NL Nizozemska 6,8 52,0 32,6 8,6 100,0 NO Norveška 14,3 52,5 29,8 3,4 100,0 PL Poljska 10,1 49,3 34,3 6,2 100,0 PT Portugalska 5,7 34,4 39,7 20,2 100,0 SE Švedska 29,7 57,0 11,4 1,8 100,0 SI Slovenija 9,1 50,2 31,5 9,2 100,0 Skupaj 12,1 42,1 36,0 9,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 146 15.6.2012 14:27:06 147 D8 V kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje ljudi iz bogatejših držav zunaj Evrope? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 9,4 27,2 53,8 9,6 100,0 BE Belgija 11,4 43,5 29,9 15,2 100,0 CH Švica 10,7 52,9 32,0 4,4 100,0 CZ Republika Češka 13,6 50,6 26,6 9,3 100,0 DE Nemčija 12,5 46,9 30,3 10,2 100,0 DK Danska 14,3 44,4 36,3 5,0 100,0 ES Španija 18,1 34,7 38,3 8,9 100,0 FI Finska 10,0 31,1 47,1 11,8 100,0 FR Francija 7,2 39,1 39,4 14,3 100,0 GB Velika Britanija 8,0 43,1 34,7 14,2 100,0 GR Grčija 6,1 21,7 55,0 17,3 100,0 HU Madžarska 4,8 18,7 56,8 19,6 100,0 IE Irska 11,7 49,6 29,4 9,3 100,0 IL Izrael 36,1 32,9 17,3 13,6 100,0 IT Italija 22,2 45,7 21,9 10,2 100,0 LU Luxembourg 12,2 35,4 39,7 12,7 100,0 NL Nizozemska 5,6 44,5 35,4 14,4 100,0 NO Norveška 11,0 44,2 36,2 8,6 100,0 PL Poljska 14,9 52,1 26,5 6,5 100,0 PT Portugalska 9,2 35,5 33,7 21,6 100,0 SE Švedska 24,0 51,1 19,8 5,1 100,0 SI Slovenija 9,7 54,2 28,0 8,2 100,0 Skupaj 12,8 40,7 35,1 11,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 147 15.6.2012 14:27:06 148 D9 In v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 2 - nekaterim naj dovoli 3 - zelo redkim naj dovoli 4 - nikomur naj ne dovoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 8,7 25,5 55,8 9,9 100,0 BE Belgija 9,9 46,4 30,8 12,9 100,0 CH Švica 12,6 56,8 28,2 2,4 100,0 CZ Republika Češka 7,5 42,7 36,8 13,0 100,0 DE Nemčija 10,9 46,8 34,5 7,8 100,0 DK Danska 9,9 36,3 46,8 7,0 100,0 ES Španija 16,7 31,7 43,1 8,5 100,0 FI Finska 8,5 31,4 51,3 8,8 100,0 FR Francija 6,9 41,9 37,9 13,3 100,0 GB Velika Britanija 7,1 41,1 36,6 15,1 100,0 GR Grčija 3,0 11,4 61,3 24,2 100,0 HU Madžarska 2,9 9,1 63,4 24,7 100,0 IE Irska 11,8 51,8 30,0 6,4 100,0 IL Izrael 22,6 29,1 25,7 22,5 100,0 IT Italija 16,5 45,4 28,5 9,6 100,0 LU Luxembourg 12,3 32,9 42,5 12,3 100,0 NL Nizozemska 5,9 50,2 34,7 9,2 100,0 NO Norveška 12,1 49,6 33,6 4,6 100,0 PL Poljska 9,2 48,4 35,4 7,0 100,0 PT Portugalska 5,5 32,9 39,8 21,9 100,0 SE Švedska 27,8 56,8 13,0 2,4 100,0 SI Slovenija 7,5 49,0 32,9 10,6 100,0 Skupaj 10,8 39,5 38,3 11,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 148 15.6.2012 14:27:06 149 Povejte prosim, kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal drugje, priseli v xx (Slovenijo). Najprej, kako pomembno je.. sploh ni izredno (ne pomembno pomembno vem) 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 D10 da ima dobro izobrazbo D11 da pri nas že živijo njegovi bližnji sorodniki D12 da zna xx (slovensko) D13 da prihaja iz krščanskega okolja D14 da je belec D15 da je premožen D16 da je usposobljen za take delovne veščine, ki jih xx (Slovenija) potrebuje D17 da sprejme xx (slovenski) način življenja Povprečna vrednost: Država D10 D11 D12 D13 D14 D15 D16 D17 AT Avstrija 6,67 4,70 7,59 3,24 2,07 2,72 6,90 7,09 BE Belgija 6,12 5,08 6,97 2,73 2,21 0,0 6,22 8,23 CH Švica 6,22 5,46 6,19 2,87 1,48 1,87 6,00 7,21 CZ Republika Češka 6,33 6,14 6,30 3,75 3,65 3,86 7,41 8,23 DE Nemčija 6,72 5,00 7,73 2,48 1,51 2,56 7,02 7,92 DK Danska 6,27 5,20 6,37 3,48 1,83 2,60 6,36 6,84 ES Španija 6,09 5,44 5,96 3,87 2,90 3,10 6,64 7,31 FI Finska 6,33 5,92 6,21 3,81 2,75 3,46 6,87 8,16 FR Francija 6,29 5,77 7,27 3,17 2,27 0,00 6,39 7,45 GB Velika Britanija 6,31 5,67 7,32 3,21 2,30 3,05 6,79 7,42 GR Grčija 7,74 6,64 7,74 5,85 3,64 4,45 8,17 8,14 HU Madžarska 6,84 5,81 7,69 4,68 4,08 3,89 8,12 8,93 IE Irska 6,11 4,91 6,37 3,43 2,41 2,55 6,77 6,63 IL Izrael 6,75 6,55 5,26 7,35 2,13 5,30 7,11 7,21 IT Italija 5,73 4,36 5,78 4,49 2,55 0,00 6,51 7,16 LU Luxembourg 6,28 4,34 8,14 2,00 0,84 0,93 6,55 7,74 NL Nizozemska 5,65 4,87 7,43 2,61 1,87 2,36 6,07 7,88 NO Norveška 5,15 4,92 6,31 3,35 2,25 2,36 5,89 6,52 PL Poljska 6,38 6,26 6,84 4,86 2,90 4,10 6,86 6,45 PT Portugalska 6,06 6,48 6,05 3,79 2,85 6,81 7,46 7,11 SE Švedska 4,63 4,41 4,41 2,28 1,30 1,84 4,93 7,77 SI Slovenija 6,33 5,33 7,42 3,38 2,88 3,38 7,21 7,93 Skupaj 6,26 5,44 6,74 3,70 2,35 3,20 6,74 7,52 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 149 15.6.2012 14:27:06 150 Prosim povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 D18 Zaradi priseljencev – ljudi, ki prihajajo v xx (Slovenijo) živeti in delati – se znižujejo povprečne plače. D19 Priseljenci na splošno bolj ogrožajo ekonomske možnosti revnih kot premožnih. D20 Priseljenci pomagajo zapolnit tista delovna mesta, kjer je pomanjkanje delavcev. D21 Če so priseljenci dalj časa brezposelni, bi morali oditi. D22 Priseljenci bi morali imeti enake pravice kot vsi ostali. D23 Če priseljenci zagrešijo hujše kaznivo dejanje, bi morali oditi. D24 Če priseljenci zagrešijo kakršnokoli kaznivo dejanje, bi morali oditi. Povprečna vrednost: Država D18 D19 D20 D21 D22 D23 D24 AT Avstrija 2,99 2,71 2,27 2,95 2,54 1,83 3,02 BE Belgija 3,23 2,90 2,60 2,86 2,56 2,03 2,76 CH Švica 2,88 2,76 2,09 3,06 2,84 1,76 2,60 CZ Republika Češka 3,11 2,68 2,59 2,21 2,16 1,43 1,86 DE Nemčija 2,91 2,55 2,65 2,69 2,57 1,55 2,61 DK Danska 3,47 3,15 2,45 3,43 2,14 1,96 0,0 ES Španija 3,08 2,65 2,33 3,32 2,13 2,09 2,55 FI Finska 2,93 2,69 2,74 3,03 2,18 1,92 3,09 FR Francija 2,75 2,63 2,16 3,24 2,44 2,22 2,94 GB Velika Britanija 2,95 2,70 2,66 2,64 2,46 2,01 2,87 GR Grčija 1,93 1,87 2,58 2,12 2,33 1,58 1,78 HU Madžarska 2,39 2,09 2,75 2,17 2,87 1,33 1,72 IE Irska 2,99 2,78 2,31 2,84 2,26 2,04 2,87 IL Izrael 2,38 2,27 2,68 2,76 2,65 1,93 2,43 IT Italija 3,06 2,91 2,19 2,62 2,22 1,69 2,03 LU Luxembourg 3,11 3,03 2,16 3,15 2,11 2,21 3,44 NL Nizozemska 3,37 2,97 2,63 2,87 2,42 2,02 2,68 NO Norveška 3,57 3,12 2,31 3,02 2,11 2,00 3,01 PL Poljska 2,81 2,56 3,00 2,69 2,31 1,80 2,37 PT Portugalska 2,74 2,51 2,39 2,56 2,03 1,82 2,27 SE Švedska 3,41 3,25 2,40 3,69 1,97 2,04 3,33 SI Slovenija 3,09 2,68 2,45 2,55 2,75 1,89 2,71 Skupaj 2,93 2,68 2,49 2,83 2,38 1,86 2,63 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 150 15.6.2012 14:27:06 151 D25 Kaj menite, ali priseljenci v splošnem predvsem odvzemajo delovna mesta delavcem v xx (Sloveniji), ali predvsem pomagajo ustvarjati nova delovna mesta? odvzemajo ustvarjajo nova (ne delovna mesta delovna mesta vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 D26 Večina priseljencev je zaposlena in plačuje davke. Obenem pa so deležni zdravstvenega in socialnega varstva. Če upoštevate oboje, ali menite, da priseljenci dobijo več kot dajejo, ali dajejo več kot dobijo? v celoti gledano v celoti gledano (ne več dobijo več dajejo vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 D27 Ali menite, da je v splošnem dobro ali slabo za xx (slovensko) gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za (ne gospodarstvo gospodarstvo vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 D28 Ali menite, da je kulturno življenje v xx (Sloveniji) zaradi priseljencev v splo- šnem ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje (ne je ogroženo je obogateno vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 D29 Ali menite, da je xx (Slovenija) zaradi priseljencev iz drugih držav postala boljša ali slabša dežela za bivanje? slabša dežela boljša dežela (ne za bivanje za bivanje vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 D30 Ali menite, da so v xx (Sloveniji) problemi s kriminalom zaradi priseljencev postali večji ali manjši? problemi s kriminalom problemi s kriminalom (ne so večji so manjši vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 151 15.6.2012 14:27:06 152 D31 Kadar ljudje zapustijo svojo državo in pridejo živeti v xx (Slovenijo) – ali menite, da ima to dolgoročno dobre ali slabe posledice za njihovo državo? dolgoročno dolgoročno (ne slabe posledice dobre posledice vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 Povprečna vrednost: Država D25 D26 D27 D28 D29 D30 D31 AT Avstrija 4,67 4,37 5,56 5,83 4,74 3,26 4,07 BE Belgija 4,33 3,98 4,59 5,83 4,27 2,96 4,60 CH Švica 4,89 4,23 5,92 6,35 5,26 2,91 4,28 CZ Republika Češka 3,66 3,53 4,37 4,57 4,21 2,37 4,44 DE Nemčija 4,08 3,78 5,12 6,18 4,82 2,86 3,94 DK Danska 5,63 4,14 4,80 5,79 5,46 3,29 3,82 ES Španija 4,79 4,67 5,36 5,84 4,74 3,25 4,73 FI Finska 5,05 4,10 5,25 7,32 5,28 3,40 4,28 FR Francija 4,92 4,37 5,06 5,19 4,52 3,51 4,67 GB Velika Britanija 4,41 3,89 4,40 5,13 4,55 3,60 4,22 GR Grčija 2,76 3,15 3,62 3,59 3,41 1,92 5,42 HU Madžarska 3,37 3,54 4,10 5,12 4,02 2,74 4,73 IE Irska 4,19 3,65 4,99 5,60 5,33 4,16 4,62 IL Izrael 3,79 4,37 4,78 5,70 4,80 3,06 4,68 IT Italija 4,62 5,06 5,33 5,34 4,53 3,64 4,65 LU Luxembourg 5,26 4,71 6,84 7,16 5,76 2,95 5,02 NL Nizozemska 5,09 4,26 4,82 6,03 4,66 2,85 3,82 NO Norveška 5,53 4,68 5,40 5,83 4,82 2,64 3,95 PL Poljska 3,92 4,10 4,53 6,24 5,23 3,32 4,80 PT Portugalska 3,90 5,51 4,96 5,38 3,94 3,10 5,01 SE Švedska 6,09 4,71 5,46 7,10 6,16 3,43 3,85 SI Slovenija 4,13 4,37 4,29 5,21 4,45 3,52 4,69 Skupaj 4,47 4,18 4,96 5,76 4,77 3,09 4,43 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 152 15.6.2012 14:27:06 153 Prosim povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 D32 Vse države pridobijo, če se ljudje lahko preselijo v tiste države, kjer njihove veščine najbolj potrebujejo. D33 Dolžnost bogatejših držav je, da dovolijo prihod ljudi iz revnejših držav. Povprečna vrednost: Država D32 D33 AT Avstrija 2,27 2,47 BE Belgija 2,26 2,69 CH Švica 2,35 2,71 CZ Republika Češka 2,54 3,18 DE Nemčija 2,28 2,94 DK Danska 2,37 2,66 ES Španija 2,11 2,27 FI Finska 2,22 2,57 FR Francija 1,95 2,47 GB Velika Britanija 2,32 2,82 GR Grčija 2,20 2,05 HU Madžarska 2,31 3,08 IE Irska 2,10 2,24 IL Izrael 2,43 2,75 IT Italija 2,07 2,40 LU Luxembourg 2,18 2,46 NL Nizozemska 2,33 2,88 NO Norveška 2,41 2,63 PL Poljska 2,12 2,34 PT Portugalska 1,99 2,21 SE Švedska 2,29 2,37 SI Slovenija 2,37 2,74 Skupaj 2,26 2,59 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 153 15.6.2012 14:27:06 154 Zopet pomislite na priseljence iz drugih držav, ki so podobnega narodnostnega izvora kot večina prebivalcev xx (Slovenije). Koliko bi ali ne bi imeli proti, če bi nekdo izmed njih.. sploh ne bi imel bi zelo (ne imel nič proti veliko proti vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 D34 postal vaš šef D35 se poročil z nekom iz vašega bližnjega sorodstva In zdaj pomislite na priseljence iz drugih držav, ki so drugačnega narodnostnega izvora kot večina prebivalcev xx (Slovenije). Koliko bi ali ne bi imeli proti, če bi nekdo izmed njih.. sploh ne bi imel bi zelo (ne imel nič proti veliko proti vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 D36 postal vaš šef D37 se poročil z nekom iz vašega bližnjega sorodstva Povprečna vrednost: Država D34 D35 D36 D37 AT Avstrija 1,94 1,83 1,96 1,86 BE Belgija 2,84 2,84 3,81 4,17 CH Švica 1,87 1,68 2,45 2,59 CZ Republika Češka 3,18 3,49 4,03 4,95 DE Nemčija 2,41 2,29 2,98 3,22 DK Danska 1,87 1,96 2,82 3,75 ES Španija 2,24 2,51 2,62 3,25 FI Finska 2,71 2,32 3,29 3,25 FR Francija 2,28 2,67 2,88 3,74 GB Velika Britanija 2,73 2,47 3,24 3,34 GR Grčija 3,70 3,46 4,96 4,93 HU Madžarska 2,95 2,34 3,86 3,29 IE Irska 2,43 2,47 3,16 3,58 IL Izrael 3,76 4,07 4,77 6,14 IT Italija 3,30 3,41 3,67 4,00 LU Luxembourg 0,98 0,82 2,04 2,41 NL Nizozemska 2,54 2,50 2,97 3,40 NO Norveška 2,27 2,21 3,22 4,21 PL Poljska 2,65 2,27 3,14 3,29 PT Portugalska 2,16 2,10 2,70 2,89 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 154 15.6.2012 14:27:07 155 SE Švedska 1,48 1,55 1,84 2,42 SI Slovenija 3,46 3,04 3,82 3,59 Skupaj 2,55 2,47 3,21 3,57 D38 Denimo, da bi bili pred izbiro, kje bi radi živeli. V katerem izmed treh območij, ki vam jih bomo navedli, bi želeli živeti, če bi lahko izbirali? 1 - na območju, kjer skoraj nihče ni drugačnega narodnostnega izvora, kot večina prebivalcev xx (Slovenije) 2 - na območju, kjer je nekaj ljudi drugačnega narodnostnega izvora 3 - na območju, kjer je veliko ljudi drugačnega narodnostnega izvora 4 - bilo bi mi vseeno 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 34,1 35,3 4,0 26,5 100,0 BE Belgija 41,5 38,1 2,5 18,0 100,0 CH Švica 17,0 46,3 5,8 30,9 100,0 CZ Republika Češka 37,6 30,5 2,7 29,1 100,0 DE Nemčija 23,8 49,5 4,1 22,6 100,0 DK Danska 37,4 34,5 1,6 26,5 100,0 ES Španija 33,2 27,3 4,1 35,4 100,0 FI Finska 31,4 30,0 2,3 36,3 100,0 FR Francija 23,3 27,6 8,9 40,2 100,0 GB Velika Britanija 25,6 39,7 3,1 31,6 100,0 GR Grčija 44,5 45,0 4,5 6,1 100,0 HU Madžarska 69,2 28,8 2,0 0,0 100,0 IE Irska 34,0 31,5 2,3 32,1 100,0 IL Izrael 40,5 21,4 10,0 28,0 100,0 IT Italija 27,6 22,6 6,0 43,7 100,0 LU Luxembourg 25,1 24,9 3,8 46,2 100,0 NL Nizozemska 31,6 53,8 0,7 13,8 100,0 NO Norveška 23,2 39,8 2,0 35,0 100,0 PL Poljska 32,9 13,6 2,9 50,6 100,0 PT Portugalska 36,5 24,7 3,2 35,6 100,0 SE Švedska 20,4 41,7 1,0 36,9 100,0 SI Slovenija 34,6 28,7 3,6 33,0 100,0 Skupaj 32,6 34,7 3,7 29,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 155 15.6.2012 14:27:07 156 D39 In kako bi opisali območje, sosesko, v kateri živite sedaj? 1 - kot območje, kjer skoraj nihče ni drugačnega narodnostnega izvora kot večina prebivalcev xx (Slovenije) 2 - kot območje, kjer je nekaj ljudi drugačnega narodnostnega izvora 3 - kot območje, kjer je veliko ljudi drugačnega narodnostnega izvora 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 45,4 40,2 14,4 100,0 BE Belgija 62,9 28,3 8,8 100,0 CH Švica 33,4 51,1 15,4 100,0 CZ Republika Češka 44,9 50,4 4,7 100,0 DE Nemčija 40,9 48,0 11,1 100,0 DK Danska 63,5 29,4 7,1 100,0 ES Španija 40,8 45,2 13,9 100,0 FI Finska 67,1 29,3 3,6 100,0 FR Francija 31,5 43,3 25,2 100,0 GB Velika Britanija 50,5 39,2 10,3 100,0 GR Grčija 19,1 62,4 18,6 100,0 HU Madžarska 65,7 31,5 2,8 100,0 IE Irska 60,9 34,8 4,3 100,0 IL Izrael 52,0 28,7 19,4 100,0 IT Italija 39,5 48,6 11,9 100,0 LU Luxembourg 49,9 41,0 9,0 100,0 NL Nizozemska 56,1 35,1 8,8 100,0 NO Norveška 52,6 40,4 7,0 100,0 PL Poljska 84,8 12,6 2,7 100,0 PT Portugalska 47,9 42,9 9,3 100,0 SE Švedska 64,1 30,3 5,5 100,0 SI Slovenija 52,7 37,4 10,0 100,0 Skupaj 51,0 38,6 10,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 156 15.6.2012 14:27:07 157 Prosim povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 D40 Za državo je bolje, če ima večina ljudi enake navade in običaje. D41 Za državo je bolje, če je v njej več različnih religij. D42 Za državo je bolje, če zna večina govoriti vsaj en skupni jezik. D43 Skupnostim ljudi, ki so prišli živeti k nam, bi morali dovoliti, da svoje otroke izobražujejo v svojih lastnih ločenih šolah, če tako želijo. D44 Če želi država zmanjšati napetosti, mora ustaviti priseljevanje. Povprečna vrednost: Država D40 D41 D42 D43 D44 AT Avstrija 2,91 3,02 1,71 3,38 2,83 BE Belgija 2,61 2,76 1,71 3,63 2,88 CH Švica 3,08 2,69 1,94 3,53 3,17 CZ Republika Češka 2,16 3,13 1,57 2,98 2,51 DE Nemčija 2,87 2,99 1,54 3,79 2,72 DK Danska 2,83 3,04 1,54 3,89 2,82 ES Španija 2,44 2,89 1,94 3,31 3,31 FI Finska 2,59 2,89 1,47 3,54 3,23 FR Francija 2,60 2,35 1,39 3,28 3,17 GB Velika Britanija 2,83 2,69 1,75 3,43 2,83 GR Grčija 1,85 3,61 1,65 2,50 2,14 HU Madžarska 2,42 2,74 1,55 3,05 2,26 IE Irska 2,89 2,57 1,90 2,91 3,17 IL Izrael 2,53 2,96 1,85 3,03 2,95 IT Italija 2,62 3,11 1,91 3,43 2,77 LU Luxembourg 2,86 2,83 1,63 4,07 2,96 NL Nizozemska 2,87 2,62 1,57 3,90 2,95 NO Norveška 2,83 3,51 1,63 3,53 3,15 PL Poljska 2,25 3,37 1,86 2,35 2,52 PT Portugalska 2,22 3,37 1,79 2,59 2,78 SE Švedska 2,93 3,00 1,68 3,51 3,49 SI Slovenija 2,31 3,21 1,74 3,19 2,72 Skupaj 2,63 2,97 1,69 3,31 2,88 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 157 15.6.2012 14:27:07 158 Kako dobra ali slaba je vsaka izmed navedenih stvari za neko državo? zelo zelo (ne slaba dobra vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 D45 Zakon, ki prepoveduje rasno ali narodnostno diskriminacijo na delovnem mestu D46 Zakon, ki prepoveduje širjenje rasnega ali narodnostnega sovraštva Povprečna vrednost: Država D45 D46 AT Avstrija 6,81 7,45 BE Belgija 6,48 6,33 CH Švica 6,23 6,61 CZ Republika Češka 6,64 7,04 DE Nemčija 6,74 7,44 DK Danska 6,13 6,17 ES Španija 7,24 7,47 FI Finska 7,50 7,67 FR Francija 6,90 6,89 GB Velika Britanija 7,17 7,26 GR Grčija 5,87 6,02 HU Madžarska 6,68 7,26 IE Irska 7,36 7,26 IL Izrael 8,49 8,56 IT Italija 6,34 6,05 LU Luxembourg 7,37 7,36 NL Nizozemska 7,03 6,96 NO Norveška 7,40 7,28 PL Poljska 7,16 7,28 PT Portugalska 7,93 7,97 SE Švedska 7,47 8,17 SI Slovenija 6,40 6,71 Skupaj 7,00 7,19 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 158 15.6.2012 14:27:07 159 D47 Ali imate kakšne prijatelje, ki so se priselili v xx (Slovenijo) iz druge države? 1 - da, precej jih je 2 - da, nekaj jih je 3 - ne, nobenega 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 23,6 28,8 47,6 100,0 BE Belgija 15,8 30,4 53,8 100,0 CH Švica 30,8 44,2 25,0 100,0 CZ Republika Češka 10,3 20,5 69,2 100,0 DE Nemčija 14,1 34,1 51,7 100,0 DK Danska 8,5 38,6 52,9 100,0 ES Španija 7,4 29,2 63,4 100,0 FI Finska 7,9 34,3 57,8 100,0 FR Francija 29,9 36,1 33,9 100,0 GB Velika Britanija 15,4 30,1 54,5 100,0 GR Grčija 8,5 22,8 68,7 100,0 HU Madžarska 7,3 21,5 71,3 100,0 IE Irska 7,2 35,3 57,5 100,0 IL Izrael 29,3 29,3 41,4 100,0 IT Italija 4,7 30,2 65,1 100,0 LU Luxembourg 40,0 37,9 22,1 100,0 NL Nizozemska 11,8 31,1 57,1 100,0 NO Norveška 20,4 34,4 45,3 100,0 PL Poljska 1,0 20,9 78,1 100,0 PT Portugalska 10,3 32,8 56,9 100,0 SE Švedska 28,9 39,3 31,8 100,0 SI Slovenija 7,1 45,7 47,2 100,0 Skupaj 15,7 32,0 52,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 159 15.6.2012 14:27:07 160 D48 Ali imate kakšne kolege pri delu, ki so se priselili v xx (Slovenijo) iz druge države? 1 - da, precej jih je 2 - da, nekaj jih je 3 - ne, nobenega 4 - (trenutno nisem zaposlen(a)) 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 19,3 23,0 38,0 19,7 100,0 BE Belgija 14,2 22,5 38,6 24,7 100,0 CH Švica 24,4 28,1 24,7 22,9 100,0 CZ Republika Češka 7,7 14,2 78,0 0,0 100,0 DE Nemčija 10,3 22,9 42,3 24,5 100,0 DK Danska 7,7 32,1 38,1 22,1 100,0 ES Španija 4,1 18,2 46,9 30,9 100,0 FI Finska 3,2 15,8 42,1 39,0 100,0 FR Francija 16,0 22,0 23,2 38,8 100,0 GB Velika Britanija 11,9 19,3 33,2 35,6 100,0 GR Grčija 4,9 9,1 33,3 52,7 100,0 HU Madžarska 5,3 17,5 56,3 20,9 100,0 IE Irska 7,9 23,7 36,2 32,2 100,0 IL Izrael 21,0 21,0 27,9 30,1 100,0 IT Italija 2,7 15,9 81,5 0,0 100,0 LU Luxembourg 22,1 18,2 17,8 41,9 100,0 NL Nizozemska 15,5 23,7 30,5 30,4 100,0 NO Norveška 17,2 24,2 37,5 21,1 100,0 PL Poljska 0,7 5,4 52,4 41,5 100,0 PT Portugalska 6,1 21,5 72,4 0,0 100,0 SE Švedska 17,8 26,3 26,8 29,1 100,0 SI Slovenija 5,3 29,6 38,2 26,8 100,0 Skupaj 11,5 20,5 39,9 28,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 160 15.6.2012 14:27:07 161 Nekateri ljudje pridejo v xx (Slovenijo) in zaprosijo za status begunca, ker se bojijo preganjanja v svoji državi. Prosim povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? močno ne sploh ne soglašam soglašam niti-niti soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 D49 V xx (Sloveniji) je že več kot dovolj ljudi, ki prosijo za status begunca. D50 Medtem ko se razrešujejo njihove prošnje za status begunca, bi tem ljudem morali dovoliti, da si najdejo delo. D51 Država bi morala biti velikodušna pri reševanju prošenj za status begunca. D52 Večina prosilcev za status begunca se v resnici ne boji preganjanja v svoji državi. D53 Medtem ko se rešujejo njihove prošnje, bi morali prosilci ostati v zbirnih centrih. D54 Medtem ko se rešujejo njihove prošnje, bi morala xx (Slovenska) država prosilcem nuditi denarno pomoč. D55 Beguncem, katerih prošnji je bilo ugodeno, bi morali dovoliti, da pripeljejo seboj člane ožje družine. Povprečna vrednost: Država D49 D50 D51 D52 D53 D54 D55 AT Avstrija 2,48 2,26 3,21 2,65 3,26 2,93 2,66 BE Belgija 2,23 2,55 3,53 2,79 3,21 3,41 3,36 CH Švica 2,37 2,31 3,35 2,75 3,38 2,82 2,70 CZ Republika Češka 2,21 2,47 3,68 2,25 2,28 3,08 2,76 DE Nemčija 2,37 2,61 3,63 2,48 3,23 2,85 3,03 DK Danska 2,82 2,32 3,23 2,91 2,81 2,27 3,03 ES Španija 2,34 2,43 2,67 2,76 2,47 2,86 2,31 FI Finska 2,83 2,14 3,02 2,82 2,74 2,72 2,25 FR Francija 2,28 2,57 2,43 3,02 3,26 3,16 2,91 GB Velika Britanija 1,90 3,05 3,25 2,54 2,88 3,09 3,28 GR Grčija 1,72 2,48 2,83 2,52 2,82 2,96 2,76 HU Madžarska 2,33 2,82 3,70 2,31 2,88 3,42 3,19 IE Irska 2,08 2,32 2,63 2,78 3,72 2,70 3,22 IL Izrael 3,03 2,88 3,04 2,99 3,44 3,25 2,82 IT Italija 2,51 2,51 3,14 2,81 3,71 3,05 2,68 LU Luxembourg 2,09 2,15 3,14 2,60 2,92 2,59 2,40 NL Nizozemska 2,27 2,41 3,80 2,83 3,24 2,87 3,43 NO Norveška 2,39 2,61 3,25 3,10 2,62 2,61 2,87 PL Poljska 2,81 2,62 2,45 2,55 2,22 2,70 2,26 PT Portugalska 2,54 2,73 2,51 2,74 3,42 3,00 2,29 SE Švedska 2,67 2,08 2,80 3,16 3,31 2,34 2,91 SI Slovenija 2,34 2,41 3,37 2,82 2,41 3,23 3,14 Skupaj 2,39 2,49 3,14 2,74 3,03 2,90 2,85 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 161 15.6.2012 14:27:07 162 D57 Kaj menite, ali se v primerjavi z drugimi evropskimi državami podobne velikosti, k nam priseljuje več ali manj ljudi? 1 - v xx (Slovenijo) se priseljuje precej več ljudi 2 - v xx (Slovenijo) se priseljuje več ljudi 3 - v xx (Slovenijo) se priseljuje približno enako število ljud 4 - v xx (Slovenijo) se priseljuje manj ljudi 5 - v xx (Slovenijo) se priseljuje precej manj ljudi 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 Skupaj AT Avstrija 14,7 41,2 33,0 10,7 0,4 100,0 BE Belgija 12,3 35,0 42,5 9,6 0,7 100,0 CH Švica 15,2 51,3 27,6 5,5 0,5 100,0 CZ Republika Češka 10,0 23,5 33,1 30,1 3,2 100,0 DE Nemčija 20,4 50,6 23,0 5,8 0,2 100,0 DK Danska 3,6 25,0 38,4 31,5 1,6 100,0 ES Španija 26,3 30,2 30,8 9,7 3,0 100,0 FI Finska 2,6 12,1 20,7 43,4 21,2 100,0 FR Francija 19,3 21,1 52,0 6,4 1,1 100,0 GB Velika Britanija 27,2 53,1 13,6 5,8 0,2 100,0 GR Grčija 32,7 48,2 14,5 4,0 0,5 100,0 HU Madžarska 10,3 37,2 35,5 16,6 0,4 100,0 IE Irska 8,3 38,7 28,5 22,6 2,0 100,0 IL Izrael 21,6 36,6 16,8 21,1 4,0 100,0 IT Italija 24,4 35,6 26,2 12,8 0,9 100,0 LU Luxembourg 28,3 32,1 28,8 9,2 1,6 100,0 NL Nizozemska 14,3 48,0 27,2 10,1 0,4 100,0 NO Norveška 8,6 34,8 30,2 25,0 1,3 100,0 PL Poljska 2,2 16,5 30,2 45,6 5,5 100,0 PT Portugalska 16,0 47,1 25,7 10,6 0,6 100,0 SE Švedska 14,5 45,7 29,9 9,3 0,5 100,0 SI Slovenija 7,0 23,1 36,4 31,4 2,1 100,0 Skupaj 15,8 37,1 28,2 16,5 2,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 162 15.6.2012 14:27:07 163 D58 Kaj menite, kolikšno je število ljudi, ki dandanes zapuščajo xx (Slovenijo), v primerjavi s številom tistih, ki prihajajo živet v xx (Slovenijo)? 1 - veliko več ljudi zapušča xx (Slovenijo) 2 - več ljudi zapušča xx (Slovenijo) 3 - približno enako število ljudi prihaja in odhaja 4 - več ljudi prihaja živet v xx (Slovenijo) 5 - veliko več ljudi prihaja živet v xx (Slovenijo) 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 Skupaj AT Avstrija 0,4 2,1 18,1 60,4 19,0 100,0 BE Belgija 0,7 2,7 18,4 64,1 14,1 100,0 CH Švica 1,0 2,9 12,8 65,5 17,8 100,0 CZ Republika Češka 1,3 7,6 23,9 50,4 16,7 100,0 DE Nemčija 1,3 3,4 8,8 61,7 24,7 100,0 DK Danska 1,2 7,5 23,8 60,4 7,0 100,0 ES Španija 1,1 1,9 5,6 51,4 40,1 100,0 FI Finska 2,4 13,0 37,2 40,5 7,0 100,0 FR Francija 3,0 5,7 17,5 52,5 21,3 100,0 GB Velika Britanija 1,8 9,4 17,8 57,4 13,6 100,0 GR Grčija 0,4 1,2 5,5 56,9 36,0 100,0 HU Madžarska 1,4 4,9 26,3 59,6 7,8 100,0 IE Irska 1,1 3,5 19,5 65,5 10,4 100,0 IL Izrael 5,5 17,1 21,7 41,4 14,3 100,0 IT Italija 1,1 3,0 9,8 57,6 28,6 100,0 LU Luxembourg 1,0 3,0 8,1 61,4 26,5 100,0 NL Nizozemska 0,4 3,9 14,9 71,3 9,6 100,0 NO Norveška 0,8 5,6 20,5 63,8 9,4 100,0 PL Poljska 11,9 44,2 28,8 14,0 1,1 100,0 PT Portugalska 0,6 3,8 10,0 60,4 25,2 100,0 SE Švedska 1,1 5,3 16,8 65,2 11,7 100,0 SI Slovenija 1,2 6,4 33,5 52,8 6,1 100,0 Skupaj 1,9 7,3 17,8 56,3 16,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 163 15.6.2012 14:27:07 164 2. Državljanstvo, vključenost in demokracija (Citizenship, Involvement and Democracy – ESS 2002/E) Modul je zgrajen na obstoječih raziskavah stanja demokratične institucionali-zacije v zahodni Evropi in je naravnan k raziskovanju naraščajočega problema modernih demokratičnih družb, to je politična in socialna neangažiranost, izguba družbenosti ter upadanje zaupanja. Namen modula je ocena socialnih in političnih dejavnikov, ki najverjetneje pri-pomorejo k socialni in politični vključenosti državljanov. Pri tem se osredotoča na obseg in širino civilne vključenosti v različnih družbah ter na raziskavo vpliva le-te. Modul zajema delovanje posameznikov tako na mikro kot tudi makro ravni (»small« democracy in »big« democracy) z namenom izpostavitve povezav med socialno in politično udeležbo ter vpliv obeh na »zdravje« demokracije (health of democracy). VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 164 15.6.2012 14:27:07 165 Zdaj vam bomo zastavili nekaj vprašanj o različnih organizacijah, v katerih nekateri ljudje delujejo. Za vsako izmed prostovoljnih organizacij, ki jih bom navedel/ navedla prosim povejte, ali in na kakšen način ste bili z njeno dejavnostjo povezani v zadnjih 12 mesecih. E1 športni klub, društvo, ali društvo za dejavnosti v naravi (lovci, taborniki) E2 kulturna društva ali skupine, ljubiteljska društva E3 sindikat E4 poslovno, poklicno ali kmečko združenje, društvo E5 potrošniška ali avtomobilistična organizacija E6 organizacija za humanitarno pomoč, za človekove pravice, za pravice manjšin, ali beguncev Prikazani odstotki članstva v organizacijah: Država E1 E2 E3 E4 E5 E6 AT Avstrija 25,1 17,1 20,6 8,2 31,6 8,4 BE Belgija 28,9 22,3 27,6 9,0 9,2 6,5 DE Nemčija 29,6 15,7 13,9 7,9 27,8 5,3 DK Danska 36,1 25,8 64,5 14,3 17,5 11,4 ES Španija 11,0 10,7 5,3 4,5 3,4 3,8 FI Finska 22,4 13,4 45,9 11,8 4,6 3,8 FR Francija 19,4 17,3 8,6 3,5 4,2 5,2 GB Velika Britanija 26,1 16,6 15,0 12,7 31,5 3,4 GR Grčija 4,0 5,5 5,5 5,0 0,4 1,0 HU Madžarska 5,4 4,5 6,0 3,3 2,8 0,7 IE Irska 33,4 18,4 19,2 15,7 9,2 4,7 IL Izrael 14,9 12,2 13,0 6,7 20,7 2,8 IT Italija 8,5 7,3 8,9 8,5 6,0 4,1 LU Luxembourg 24,0 21,3 20,9 11,3 44,4 9,3 NL Nizozemska 44,3 19,0 21,9 12,9 31,7 8,3 NO Norveška 31,4 22,0 47,4 14,0 33,5 16,7 PL Poljska 4,5 3,5 6,2 1,2 0,4 0,5 PT Portugalska 9,2 3,6 5,0 4,0 2,1 2,1 SE Švedska 38,5 24,6 55,6 8,6 37,3 13,5 SI Slovenija 16,1 8,1 19,3 7,6 8,8 5,4 Skupaj 22,2 14,5 21,3 8,6 17,2 5,8 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 165 15.6.2012 14:27:07 166 E7 organizacija za varovanje okolja, mirovniška organizacija, organizacija za zaščito pravic živali E8 verska ali cerkvena organizacija E9 politična stranka E10 organizacija s področja znanosti, izobraževanja, organizacija učiteljev ali staršev E11 družabni klub, mladinski klub, društvo upokojencev, žensk, društva prijateljev E12 kakšna druga prostovoljna organizacija, podobna zgoraj naštetim? Prikazani odstotki članstva v organizacijah: Država E7 E8 E9 E10 E11 E12 AT Avstrija 13,5 29,0 10,6 9,5 18,6 9,9 BE Belgija 7,7 6,7 6,4 8,3 19,5 7,7 DE Nemčija 5,6 17,4 3,1 5,6 13,2 6,9 DK Danska 12,4 26,7 6,2 7,3 17,8 7,0 ES Španija 2,0 5,9 2,7 7,0 7,8 3,0 FI Finska 2,2 24,8 6,2 4,9 8,6 7,2 FR Francija 4,7 4,5 2,1 6,3 9,9 6,9 GB Velika Britanija 6,0 14,1 2,9 6,6 15,8 4,8 GR Grčija 1,6 1,4 4,1 4,0 3,6 1,8 HU Madžarska 0,4 5,9 1,5 3,1 5,3 2,4 IE Irska 4,3 25,0 3,9 7,4 15,7 6,3 IL Izrael 3,5 5,0 8,4 8,8 11,4 6,4 IT Italija 2,8 4,9 3,6 2,3 4,6 2,0 LU Luxembourg 14,2 5,0 7,3 9,8 18,0 4,8 NL Nizozemska 20,3 26,2 4,8 9,0 10,6 11,5 NO Norveška 5,0 13,3 8,8 8,7 22,2 13,2 PL Poljska 1,0 3,1 1,7 1,8 2,1 2,9 PT Portugalska 1,1 5,0 3,2 1,5 3,7 4,4 SE Švedska 6,9 15,2 8,4 10,9 19,3 10,8 SI Slovenija 1,2 8,1 4,0 5,2 13,8 5,2 Skupaj 6,0 12,9 5,1 6,5 11,6 6,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 166 15.6.2012 14:27:08 167 Kako pomembna je vsaka od naštetih stvari v vašem življenju? sploh ni zelo je (ne pomembna pomembna vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 E13 družina E14 prijatelji E15 prosti čas E16 politika E17 delo E18 vera E19 prostovoljne organizacije, društva Povprečna vrednost: Država E13 E14 E15 E16 E17 E18 E19 AT Avstrija 9,20 8,64 8,07 4,88 7,47 4,87 4,20 BE Belgija 9,05 8,26 7,80 4,03 7,53 4,14 5,02 CH Švica 9,25 8,53 7,76 4,63 7,61 4,51 4,85 CZ Republika Češka 9,34 8,14 7,41 3,44 7,11 2,80 3,11 DE Nemčija 9,20 8,43 7,69 5,09 7,41 3,61 4,00 DK Danska 9,50 8,93 8,38 4,89 6,79 3,91 3,82 ES Španija 9,42 8,28 8,00 3,67 7,65 4,76 5,55 FI Finska 9,38 8,79 8,34 3,85 7,48 5,13 4,30 FR Francija 9,19 8,13 7,18 3,83 7,38 3,80 4,82 GB Velika Britanija 9,52 8,57 7,65 3,74 5,53 3,93 3,59 GR Grčija 9,71 8,59 7,71 4,89 8,69 8,29 4,96 HU Madžarska 9,70 7,50 7,41 3,75 7,46 4,29 2,10 IE Irska 9,66 9,02 7,89 3,87 6,78 6,24 4,57 IL Izrael 9,75 8,50 7,75 4,71 7,91 5,83 5,47 IT Italija 9,19 7,65 7,53 4,40 8,11 6,38 6,36 LU Luxembourg 9,60 8,79 8,72 4,57 8,26 4,33 6,87 NL Nizozemska 8,61 8,35 8,13 5,04 6,57 4,41 4,99 NO Norveška 9,44 8,70 8,06 4,43 7,39 3,64 4,37 PL Poljska 9,74 8,08 7,53 3,84 8,11 7,16 3,31 PT Portugalska 9,55 8,32 7,40 3,52 7,50 5,81 5,41 SE Švedska 9,55 8,70 8,32 4,41 7,37 3,27 4,01 SI Slovenija 9,55 8,51 8,18 3,18 8,30 4,63 4,59 Skupaj 9,41 8,45 7,86 4,28 7,47 4,86 4,53 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 167 15.6.2012 14:27:08 168 E20 Če odštejete vse tisto, kar naredite za svojo družino, kar naredite pri delu ali v prostovoljnih organizacijah – kako pogosto, če sploh, pomagate tudi drugim ljudem? 1 - vsak dan 2 - nekajkrat na teden 3 - enkrat na teden 4 - nekajkrat na mesec 5 - enkrat na mesec 6 - redkeje 7 - nikoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj AT Avstrija 12,3 23,4 14,0 19,5 10,4 14,4 5,9 100,0 BE Belgija 9,8 16,6 12,1 19,4 13,2 20,2 8,6 100,0 CH Švica 11,0 18,5 17,5 18,9 17,9 11,9 4,2 100,0 CZ Republika Češka 3,8 5,8 8,2 11,5 8,8 49,3 12,7 100,0 DE Nemčija 11,5 20,4 13,9 23,1 9,3 18,1 3,7 100,0 DK Danska 5,9 14,1 17,0 17,0 18,4 19,3 8,4 100,0 ES Španija 5,8 8,2 6,5 11,9 10,1 36,3 21,2 100,0 FI Finska 3,6 8,6 10,0 15,3 16,4 35,7 10,4 100,0 GB Velika Britanija 9,1 13,8 14,2 12,0 11,9 19,5 19,5 100,0 GR Grčija 3,7 7,6 5,5 19,9 17,7 38,7 6,9 100,0 HU Madžarska 9,2 12,1 9,0 17,0 13,5 28,3 10,9 100,0 IE Irska 8,6 11,4 14,7 10,7 12,3 26,5 15,7 100,0 IL Izrael 13,8 14,8 10,7 15,9 12,3 25,8 6,7 100,0 IT Italija 9,9 8,3 6,5 11,5 8,4 34,8 20,6 100,0 LU Luxembourg 8,7 11,9 10,2 15,5 10,9 29,1 13,7 100,0 NL Nizozemska 10,2 20,6 14,8 17,2 11,6 18,2 7,3 100,0 NO Norveška 3,8 14,7 12,1 19,3 14,6 28,9 6,6 100,0 PL Poljska 5,3 6,7 7,8 16,6 15,7 35,5 12,4 100,0 PT Portugalska 2,5 10,0 9,7 24,3 19,6 24,7 9,2 100,0 SE Švedska 6,7 15,5 13,8 16,6 14,0 24,0 9,4 100,0 SI Slovenija 11,9 13,4 12,8 21,8 14,0 20,5 5,6 100,0 Skupaj 8,2 13,7 11,7 17,2 13,4 26,0 9,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 168 15.6.2012 14:27:08 169 E21 Kaj bi rekli, kako pogosto z drugimi razpravljate o politiki in aktualnih dogodkih? 1 - vsak dan 2 - nekajkrat na teden 3 - enkrat na teden 4 - nekajkrat na mesec 5 - enkrat na mesec 6 - redkeje 7 - nikoli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj AT Avstrija 13,3 26,3 17,2 13,2 5,9 16,6 7,5 100,0 BE Belgija 10,7 17,9 14,3 9,7 7,0 21,0 19,4 100,0 CH Švica 15,7 30,7 18,3 11,7 8,6 10,7 4,3 100,0 CZ Republika Češka 12,5 20,9 13,2 11,2 5,8 26,3 10,3 100,0 DE Nemčija 19,0 29,5 13,9 14,5 4,8 14,4 4,0 100,0 DK Danska 17,1 23,1 16,1 10,6 10,1 15,3 7,8 100,0 ES Španija 13,4 14,1 7,7 10,2 5,3 24,8 24,5 100,0 FI Finska 16,4 24,7 15,8 11,2 8,5 19,1 4,3 100,0 FR Francija 12,8 22,6 14,6 14,1 8,4 14,6 12,8 100,0 GB Velika Britanija 10,8 17,7 16,7 8,4 8,9 16,0 21,5 100,0 GR Grčija 6,3 13,0 6,6 15,1 8,2 35,6 15,4 100,0 HU Madžarska 16,4 20,1 14,2 10,6 7,3 19,2 12,2 100,0 IE Irska 10,2 16,9 15,9 8,4 8,9 21,0 18,8 100,0 IL Izrael 19,9 22,9 14,1 10,1 5,1 17,6 10,3 100,0 IT Italija 16,4 15,9 8,4 8,7 3,6 26,3 20,7 100,0 LU Luxembourg 19,2 22,6 14,5 6,6 5,1 16,3 15,7 100,0 NL Nizozemska 12,9 24,3 14,9 11,9 6,3 18,4 11,2 100,0 NO Norveška 11,3 31,6 14,3 15,2 8,5 15,6 3,6 100,0 PL Poljska 15,2 20,7 15,0 11,2 6,9 19,3 11,6 100,0 PT Portugalska 10,5 20,0 11,5 11,9 8,4 20,1 17,7 100,0 SE Švedska 11,7 23,5 15,6 11,1 8,5 22,4 7,1 100,0 SI Slovenija 9,4 15,8 14,7 11,7 8,2 24,4 15,7 100,0 Skupaj 13,7 21,9 14,1 11,4 7,2 19,6 12,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 169 15.6.2012 14:27:08 170 Kako pomembne so naslednje stvari za to, da je nekdo dober državljan? sploh ni zelo je (ne pomembna pomembna vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 E22 da pomaga ljudem, ki jim gre slabše kot njemu E23 da hodi na volitve E24 da vedno spoštuje zakone in predpise E25 da ima svoje lastno mnenje, neodvisno od drugih E26 da je dejaven v prostovoljnih organizacijah E27 da je dejaven na političnem področju Povprečna vrednost: Država E22 E23 E24 E25 E26 E27 AT Avstrija 7,57 7,99 7,68 8,75 5,17 4,03 BE Belgija 6,95 6,56 7,43 7,81 5,35 3,41 CH Švica 7,41 7,40 7,27 8,71 5,65 4,40 CZ Republika Češka 6,15 6,17 8,18 7,92 4,48 2,93 DE Nemčija 7,36 7,47 7,59 8,84 4,78 4,20 DK Danska 7,86 8,87 8,58 8,87 5,41 4,73 ES Španija 7,74 6,48 7,12 7,50 5,79 3,52 FI Finska 8,02 7,59 8,56 8,51 5,50 4,43 FR Francija 7,06 8,27 8,15 7,66 5,20 2,95 GB Velika Britanija 6,89 7,19 8,32 8,28 5,17 3,44 GR Grčija 8,38 8,10 8,73 8,52 5,94 5,37 HU Madžarska 6,71 8,26 9,10 7,93 4,51 3,66 IE Irska 7,67 7,72 8,36 8,17 5,77 3,81 IL Izrael 8,48 7,80 8,92 8,38 6,72 4,35 IT Italija 7,80 7,55 8,45 7,97 6,38 4,08 LU Luxembourg 7,51 8,04 8,49 9,12 6,70 3,75 NL Nizozemska 7,43 7,53 7,30 8,20 5,79 4,22 NO Norveška 7,90 8,22 8,11 8,62 5,88 4,77 PL Poljska 7,47 7,65 8,99 8,19 5,52 5,09 PT Portugalska 8,14 7,12 7,51 8,28 6,54 5,18 SE Švedska 7,60 8,38 8,32 8,93 4,75 3,96 SI Slovenija 7,60 6,74 8,06 8,41 6,01 4,37 Skupaj 7,57 7,62 8,14 8,38 5,58 4,17 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 170 15.6.2012 14:27:08 171 NASLEDNJI SKLOP VPRAŠANJ ZADEVA VAŠE DELO. E29 Ali lahko najprej poveste, ali ste sedaj.. 1 - zaposleni 2 - samozaposleni 3 - niste zaposleni 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 48,7 8,2 43,1 100,0 BE Belgija 46,5 8,5 45,0 100,0 CH Švica 54,2 10,9 35,0 100,0 CZ Republika Češka 43,3 7,8 48,9 100,0 DE Nemčija 45,4 7,0 47,6 100,0 DK Danska 58,4 7,0 34,6 100,0 ES Španija 35,9 7,6 56,5 100,0 FI Finska 46,1 8,2 45,8 100,0 FR Francija 44,4 5,1 50,5 100,0 GB Velika Britanija 48,0 7,4 44,5 100,0 GR Grčija 24,7 17,6 57,7 100,0 HU Madžarska 36,2 8,4 55,4 100,0 IE Irska 43,6 12,6 43,8 100,0 IL Izrael 44,7 10,0 45,3 100,0 IT Italija 34,3 16,6 49,2 100,0 LU Luxembourg 38,5 7,0 54,5 100,0 NL Nizozemska 51,7 7,1 41,2 100,0 NO Norveška 62,0 8,0 30,1 100,0 PL Poljska 33,5 10,4 56,1 100,0 PT Portugalska 39,4 12,3 48,2 100,0 SE Švedska 55,2 7,3 37,5 100,0 SI Slovenija 44,4 4,2 51,4 100,0 Skupaj 44,7 9,1 46,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 171 15.6.2012 14:27:08 172 PRESKOK (E29=01;); preskok velja za vsa vprašanja sklopa E. Prebral(a) vam bom nekaj stvari v zvezi z vašim delom, zaposlitvijo. Prosim ocenite, koliko vam vaši predpostavljeni pri delu dopuščajo... sploh nimam v celoti (ne vplivam na to vpliva na to vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 E30 da si lahko po svoje prilagajate delovni čas E31 da se sami odločate, kako si boste organizirali delo čez dan E32 da lahko vplivate na svoje (delovno) okolje E33 da vplivate na odločitve glede splošnega poteka vašega dela E34 da spremenite svoje delovne naloge in zadolžitve, če tako želite Povprečna vrednost: Država E30 E31 E32 E33 E34 AT Avstrija 4,73 6,06 5,69 5,33 4,13 BE Belgija 4,86 6,43 5,83 5,63 4,67 CH Švica 5,87 6,44 5,94 5,60 4,84 CZ Republika Češka 3,42 4,42 4,48 3,75 3,61 DE Nemčija 4,10 5,65 4,90 4,35 3,01 DK Danska 5,80 7,17 7,46 6,45 5,91 ES Španija 3,34 5,04 4,45 4,20 3,75 FI Finska 6,30 6,48 5,99 6,04 6,06 FR Francija 4,41 6,66 4,47 4,97 4,94 GB Velika Britanija 5,55 6,43 5,80 5,93 5,26 GR Grčija 3,20 4,45 4,39 3,86 2,95 HU Madžarska 2,76 4,40 5,86 5,10 2,43 IE Irska 5,05 5,94 5,35 5,90 5,14 IL Izrael 5,79 6,33 6,65 6,06 5,50 IT Italija 5,05 6,21 6,82 5,42 4,01 LU Luxembourg 4,58 5,88 5,08 5,16 4,44 NL Nizozemska 5,74 6,84 6,23 5,98 5,30 NO Norveška 6,02 6,79 7,38 6,91 5,95 PL Poljska 2,86 4,53 4,96 4,33 3,46 PT Portugalska 3,56 5,07 5,45 4,99 4,70 SE Švedska 5,99 7,40 6,65 6,34 5,69 SI Slovenija 3,41 5,09 4,94 5,42 3,75 Skupaj 4,87 6,06 5,79 5,48 4,66 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 172 15.6.2012 14:27:08 173 Kako težko ali enostavno bi bilo za vas... zelo zelo (ne težko enostavno vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 E35 najti podobno ali boljšo zaposlitev pri drugem delodajalcu? E36 pričeti z lastnim podjetjem, če bi tako želeli? Povprečna vrednost: Država E35 E36 AT Avstrija 3,75 2,57 BE Belgija 4,51 3,24 CH Švica 4,09 2,76 CZ Republika Češka 3,33 2,37 DE Nemčija 2,75 2,13 DK Danska 5,03 3,36 ES Španija 3,94 2,49 FI Finska 4,82 4,21 FR Francija 4,19 2,71 GB Velika Britanija 5,48 3,56 GR Grčija 2,68 1,61 HU Madžarska 2,96 1,85 IE Irska 5,04 2,95 IL Izrael 4,77 3,01 IT Italija 4,21 3,69 LU Luxembourg 3,17 2,06 NL Nizozemska 5,34 3,74 NO Norveška 5,26 3,96 PL Poljska 2,35 2,25 PT Portugalska 2,99 2,42 SE Švedska 5,52 4,43 SI Slovenija 3,40 2,70 Skupaj 4,22 3,01 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 173 15.6.2012 14:27:08 174 E37 Ali imate v vašem podjetju oziroma organizaciji sindikat? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 59,4 40,6 100,0 BE Belgija 66,1 33,9 100,0 CH Švica 42,6 57,4 100,0 CZ Republika Češka 43,7 56,3 100,0 DE Nemčija 49,6 50,4 100,0 DK Danska 66,9 33,1 100,0 ES Španija 41,4 58,6 100,0 FI Finska 80,9 19,1 100,0 FR Francija 64,8 35,2 100,0 GB Velika Britanija 47,1 52,9 100,0 GR Grčija 43,0 57,0 100,0 HU Madžarska 43,1 56,9 100,0 IE Irska 53,0 47,0 100,0 IL Izrael 37,9 62,1 100,0 IT Italija 65,2 34,8 100,0 LU Luxembourg 58,6 41,4 100,0 NL Nizozemska 64,4 35,6 100,0 NO Norveška 77,8 22,2 100,0 PL Poljska 42,9 57,1 100,0 PT Portugalska 34,0 66,0 100,0 SE Švedska 85,8 14,2 100,0 SI Slovenija 72,0 28,0 100,0 Skupaj 57,7 42,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 174 15.6.2012 14:27:08 175 PRESKOK (E37=01); preskok velja za vprašanji E38 in E39. Kako težko ali enostavno je... zelo zelo (ne težko enostavno vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 E38 vplivati na dejavnost, odločitve sindikata? E39 da sindikat vpliva na delovne pogoje v vašem podjetju, organizaciji? Povprečna vrednost: Država E38 E39 AT Avstrija 4,41 4,15 BE Belgija 4,65 5,07 CH Švica 5,39 4,60 CZ Republika Češka 3,90 4,21 DE Nemčija 5,32 4,05 DK Danska 5,23 5,35 ES Španija 3,74 5,00 FI Finska 4,93 5,10 FR Francija 5,18 5,15 GB Velika Britanija 4,96 5,16 GR Grčija 4,34 4,39 HU Madžarska 4,27 4,12 IE Irska 5,07 5,48 IL Izrael 4,01 5,74 IT Italija 6,13 5,13 LU Luxembourg 4,05 4,28 NL Nizozemska 5,02 4,87 NO Norveška 4,66 5,37 PL Poljska 3,56 3,83 PT Portugalska 4,47 4,70 SE Švedska 5,30 5,22 SI Slovenija 3,48 3,56 Skupaj 4,75 4,84 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 175 15.6.2012 14:27:08 176 E40 Kako zadovoljni ali nezadovoljni ste bili na splošno v zadnjih 12 mesecih s tem, kako se urejajo stvari v vaši službi? zelo zelo (ne nezadovoljen zadovoljen vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 Povprečna vrednost: Država E40 AT Avstrija 6,72 BE Belgija 6,44 CH Švica 6,63 CZ Republika Češka 5,89 DE Nemčija 6,26 DK Danska 6,76 ES Španija 6,14 FI Finska 6,36 FR Francija 5,60 GB Velika Britanija 5,87 GR Grčija 6,38 HU Madžarska 5,65 IE Irska 6,62 IL Izrael 6,28 IT Italija 5,99 LU Luxembourg 6,51 NL Nizozemska 6,30 NO Norveška 6,59 PL Poljska 6,08 PT Portugalska 6,86 SE Švedska 6,15 SI Slovenija 5,31 Skupaj 6,29 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 176 15.6.2012 14:27:08 177 E41 Ali ste v zadnjih 12 mesecih poskušali storiti karkoli, da bi izboljšali delovne pogoje, ali pa preprečili njihovo poslabšanje? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 49,2 50,8 100,0 BE Belgija 53,7 46,3 100,0 CH Švica 59,8 40,2 100,0 CZ Republika Češka 45,6 54,4 100,0 DE Nemčija 51,9 48,1 100,0 DK Danska 71,2 28,8 100,0 ES Španija 48,5 51,5 100,0 FI Finska 75,8 24,2 100,0 FR Francija 67,5 32,5 100,0 GB Velika Britanija 63,6 36,4 100,0 GR Grčija 36,9 63,1 100,0 HU Madžarska 40,2 59,8 100,0 IE Irska 51,5 48,5 100,0 IL Izrael 50,6 49,4 100,0 IT Italija 48,8 51,2 100,0 LU Luxembourg 43,4 56,6 100,0 NL Nizozemska 54,3 45,7 100,0 NO Norveška 73,9 26,1 100,0 PL Poljska 39,3 60,7 100,0 PT Portugalska 32,6 67,4 100,0 SE Švedska 75,7 24,3 100,0 SI Slovenija 65,2 34,8 100,0 Skupaj 56,4 43,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 177 15.6.2012 14:27:08 178 PRESKOK (E41=01); preskok velja za vprašanji E42 in E43 E42 Ali so se stvari kaj izboljšale? 1 - da 2 - ne 3 - še ni mogoče oceniti 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 76,0 24,0 0,0 100,0 BE Belgija 62,7 20,4 16,9 100,0 CH Švica 65,4 15,2 19,4 100,0 CZ Republika Češka 53,6 28,0 18,4 100,0 DE Nemčija 51,6 24,4 24,0 100,0 DK Danska 74,0 15,4 10,6 100,0 ES Španija 60,4 25,7 13,9 100,0 FI Finska 70,4 17,1 12,5 100,0 FR Francija 56,7 15,9 27,3 100,0 GB Velika Britanija 66,2 23,2 10,6 100,0 GR Grčija 65,5 21,7 12,8 100,0 HU Madžarska 54,2 32,1 13,8 100,0 IE Irska 74,9 13,9 11,2 100,0 IL Izrael 60,1 26,2 13,7 100,0 IT Italija 63,3 16,8 19,9 100,0 LU Luxembourg 66,1 21,4 12,5 100,0 NL Nizozemska 62,7 22,0 15,4 100,0 NO Norveška 74,4 14,9 10,7 100,0 PL Poljska 53,8 33,8 12,4 100,0 PT Portugalska 74,9 15,2 9,9 100,0 SE Švedska 67,2 13,1 19,8 100,0 SI Slovenija 49,0 24,7 26,3 100,0 Skupaj 65,0 19,9 15,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 178 15.6.2012 14:27:09 179 E43 Ne glede na to, ali ste uspeli ali ne, povejte, kako pravično ali nepravično so vas obravnavali pri vaših namerah, da bi izboljšali razmere pri delu? zelo zelo (ne nepravično pravično vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 Povprečna vrednost: Država E43 AT Avstrija 6,99 BE Belgija 6,77 CH Švica 7,10 CZ Republika Češka 6,21 DE Nemčija 6,66 DK Danska 7,63 ES Španija 7,05 FI Finska 7,40 FR Francija 0,00 GB Velika Britanija 7,10 GR Grčija 6,33 HU Madžarska 7,05 IE Irska 7,23 IL Izrael 7,09 IT Italija 6,50 LU Luxembourg 7,35 NL Nizozemska 6,76 NO Norveška 7,33 PL Poljska 6,26 PT Portugalska 6,90 SE Švedska 7,36 SI Slovenija 5,96 Skupaj 7,01 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 179 15.6.2012 14:27:09 180 3. Mnenja o zdravstvenem in socialnem varstvu (Opinions on Health & Care Seeking – ESS 2004/D) Zdravstveno varstvo je pogosto na dnevnem redu večine evropskih vlad, predvsem zaradi naraščajočih stroškov,ki so povezani z njegovim razvojem. Znotraj Evrope je moč zaslediti velike razlike v sistemih zdravstvenega varstva. Nekatere države nudijo svojim prebivalcem celotno zdravstveno oskrbo do točke, ko pride do medikalizacije (medicalising) družbe. Po drugi strani pa v nekaterih državah, javno ustanovljeni sistemi zdravstvenega varstva prebivalcem brezplačno ne nudijo niti najnujnejših osnovnih uslug. Ureditve zdravstvenih sistemov imajo skupaj s socialnimi in kulturnimi dejavniki močan vpliv na dojemanje osebnega zdravja med populacijo ter načinom iskanja zdravstvene oskrbe v primeru bolezni. Namen modula je pridobiti podatke, ki bi nazorno pokazali notranja razmerja med strukturo in kulturo znotraj polja zdravstvenega in socialnega varstva ter odnose z zdravstvenim in socialnim varstvom. Modul načenja naslednje teme: 1. Pojem zdravje, kaj (dobro) zdravje pomeni ljudem? Ali pomeni zdravje predvsem odsotnost bolezni, ali je zdravje definirano drugače: kot zmožnost delovanja, energija, samoizpolnitev? 2. Pojem bolezni; Kdaj je simptom obravnavan kot bolezen? Kakšni simptomi narekujejo oz. zahtevajo medicinsko obravnavo? 3. Iskanje ambulantne pomoči, uporaba zdravil, naklonjenost do zdravljenja ter dojemanje odnosov med zdravnikom in pacientom? VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 180 15.6.2012 14:27:09 181 Zdaj pa bi vam rad(a) zastavil(a) nekaj vprašanj o zdravju in zdravstvu. V kolikšni meri odobravate oz. ne odobravate, da ljudje, ki so sicer zdravi, uporabljajo zdravila za to, da bi… niti odobravam zelo niti ne ne sploh ne (ne vem, odobravam odobravam odobravam odobravam odobravam b.o.) 1 2 3 4 5 8 D1 shujšali D2 preprečili izpadanje las D3 izboljšali svoj spomin D4 se počutili bolj srečne D5 izboljšali svoje spolno življenje Povprečna vrednost: Država D1 D2 D3 D4 D5 AT Avstrija 3,88 3,11 2,97 3,59 3,29 BE Belgija 3,77 3,14 2,84 3,37 3,12 CH Švica 3,96 3,39 3,20 3,68 3,40 CZ Republika Češka 3,21 2,76 2,55 3,30 2,75 DE Nemčija 3,86 3,16 2,99 3,83 3,28 DK Danska 3,52 3,03 2,61 3,25 2,82 EE Estonija 3,35 2,84 2,73 3,44 2,93 ES Španija 3,59 2,86 2,55 3,14 2,68 FI Finska 3,41 2,78 2,32 3,18 2,56 FR Francija 3,70 3,06 2,78 3,46 3,13 GB Velika Britanija 3,46 3,09 2,65 2,97 2,83 GR Grčija 4,05 3,36 3,53 4,12 3,76 HU Madžarska 3,90 2,92 2,60 3,96 3,23 IE Irska 3,51 3,14 2,66 2,96 2,89 IS Islandija 3,89 2,86 2,67 3,12 2,68 LU Luksemburg 3,97 3,19 3,00 3,76 3,40 NL Nizozemska 3,51 3,05 2,68 3,03 2,96 NO Norveška 3,89 3,26 2,92 3,54 3,02 PL Poljska 3,28 2,60 2,39 2,86 2,99 PT Portugalska 2,89 2,40 2,19 2,54 2,57 SE Švedska 3,27 2,81 2,37 3,06 2,71 SI Slovenija 3,51 2,80 2,50 3,06 2,80 SK Slovaška 3,53 2,82 2,81 3,62 2,93 TR Turčija 3,76 3,35 3,42 3,79 3,79 UA Ukrajina 3,40 2,94 2,67 3,56 3,23 Skupaj 3,59 3,00 2,76 3,38 3,04 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 181 15.6.2012 14:27:09 182 D6 Kako pogosto uporabljate zeliščna zdravila, kadar imate težave z zdravjem? 1 - nikoli ali skoraj nikoli 2 - včasih 3 - približno v polovici primerov 4 - pogosto 5 - vedno ali skoraj vedno 6 - ( nima težav z zdravjem) 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 19,8 34,7 14,9 16,6 9,6 4,4 100,0 BE Belgija 56,8 26,1 3,9 6,6 4,5 2,2 100,0 CH Švica 20,7 34,1 6,5 23,7 12,0 2,9 100,0 CZ Republika Češka 25,7 47,6 9,6 8,4 3,8 5,0 100,0 DE Nemčija 21,7 38,6 14,0 13,8 5,6 6,3 100,0 DK Danska 63,9 17,8 2,4 4,0 7,3 4,6 100,0 EE Estonija 10,0 41,9 15,8 17,7 12,1 2,6 100,0 ES Španija 56,6 30,3 3,9 4,6 3,3 1,3 100,0 FI Finska 45,6 36,6 5,2 6,5 4,4 1,6 100,0 FR Francija 49,9 33,3 3,4 8,7 3,4 1,2 100,0 GB Velika Britanija 59,8 27,3 4,5 4,3 3,0 1,1 100,0 GR Grčija 72,0 17,2 1,8 1,9 3,0 4,1 100,0 HU Madžarska 33,8 35,7 6,8 12,7 8,7 2,3 100,0 IE Irska 56,5 25,6 3,7 4,4 2,0 7,8 100,0 IS Islandija 53,7 26,6 3,5 8,6 4,6 3,0 100,0 LU Luksemburg 38,1 36,4 5,2 10,4 5,3 4,6 100,0 NL Nizozemska 51,7 28,5 5,5 7,7 4,2 2,4 100,0 NO Norveška 49,0 31,4 5,0 6,4 5,2 3,0 100,0 PL Poljska 33,7 42,4 7,0 8,8 4,0 4,0 100,0 PT Portugalska 59,8 29,6 3,7 4,0 2,2 0,6 100,0 SE Švedska 57,9 26,1 4,9 5,8 3,5 1,7 100,0 SI Slovenija 17,5 48,4 7,7 18,4 7,0 1,1 100,0 SK Slovaška 14,0 43,3 12,0 17,6 10,8 2,2 100,0 TR Turčija 42,6 25,6 19,2 8,2 2,8 1,6 100,0 UA Ukrajina 10,9 35,9 18,8 21,2 9,8 3,3 100,0 Skupaj 40,1 33,1 7,9 10,1 5,6 3,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 182 15.6.2012 14:27:09 183 D7 Kako pogosto vas skrbijo stranski učinki, kadar vam zdravnik predpiše zdravila? 1 - nikoli ali skoraj nikoli 2 - včasih 3 - približno v polovici primerov 4 - pogosto 5 - vedno ali skoraj vedno 6 - (ne uporablja zdravil na recept) 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 16,5 24,1 8,3 22,1 25,4 3,7 100,0 BE Belgija 34,4 19,9 4,1 15,7 24,4 1,6 100,0 CH Švica 22,1 22,1 3,3 22,3 25,7 4,5 100,0 CZ Republika Češka 37,8 33,7 5,8 10,9 7,3 4,5 100,0 DE Nemčija 18,2 24,5 6,0 23,5 23,1 4,6 100,0 DK Danska 40,3 22,1 3,2 11,1 13,8 9,5 100,0 EE Estonija 27,9 27,7 5,4 14,5 18,3 6,1 100,0 ES Španija 23,7 22,0 6,5 14,3 32,4 1,1 100,0 FI Finska 37,7 35,4 4,8 12,4 7,5 2,3 100,0 FR Francija 21,0 12,7 2,1 21,1 42,0 1,2 100,0 GB Velika Britanija 41,0 29,3 7,1 12,3 9,3 1,0 100,0 GR Grčija 29,0 33,1 3,8 14,3 17,1 2,6 100,0 HU Madžarska 37,8 24,8 5,7 11,7 14,5 5,4 100,0 IE Irska 45,9 33,2 4,3 6,9 6,6 3,2 100,0 IS Islandija 46,0 25,3 3,7 11,2 10,4 3,4 100,0 LU Luksemburg 23,0 24,4 4,7 21,6 22,6 3,7 100,0 NL Nizozemska 46,5 28,9 3,6 10,2 7,7 3,1 100,0 NO Norveška 39,1 30,3 3,0 14,2 9,2 4,2 100,0 PL Poljska 32,1 33,7 7,7 12,1 7,8 6,6 100,0 PT Portugalska 17,2 22,6 6,0 20,6 33,1 0,4 100,0 SE Švedska 52,5 25,1 2,9 8,7 6,5 4,2 100,0 SI Slovenija 30,9 34,8 7,8 14,5 9,1 2,9 100,0 SK Slovaška 14,4 17,2 4,1 22,8 39,7 1,9 100,0 TR Turčija 39,6 18,2 22,0 11,7 5,7 2,7 100,0 UA Ukrajina 24,6 29,6 9,7 15,5 13,9 6,6 100,0 Skupaj 31,4 26,5 5,9 15,2 17,3 3,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 183 15.6.2012 14:27:09 184 D8 Kadar imate težave z zdravjem, kako pogosto se raje odločite za zdravila na recept, ki vam jih predpiše zdravnik uradne medicine, kot pa za tista, ki jih lahko kupite brez recepta, ali na priporočilo alternativnega zdravnika? 1 - nikoli ali skoraj nikoli 2 - včasih 3 - približno v polovici primerov 4 - pogosto 5 - vedno ali skoraj vedno 6 - (ne uporablja zdravil na recept) 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 9,5 16,9 15,0 25,0 27,4 6,2 100,0 BE Belgija 6,8 10,7 7,1 26,1 46,7 2,5 100,0 CH Švica 12,8 21,3 8,1 28,1 23,1 6,6 100,0 CZ Republika Češka 2,6 13,2 8,6 31,6 39,2 4,7 100,0 DE Nemčija 3,8 10,6 12,1 31,8 34,6 7,1 100,0 DK Danska 9,3 10,5 5,6 14,3 48,6 11,8 100,0 EE Estonija 10,0 15,5 9,8 24,3 33,5 6,9 100,0 ES Španija 9,4 10,8 6,3 16,3 55,9 1,3 100,0 FI Finska 7,5 12,2 8,2 27,7 41,4 3,0 100,0 FR Francija 1,8 8,4 3,5 29,8 55,0 1,4 100,0 GB Velika Britanija 7,1 19,2 11,6 27,6 33,2 1,3 100,0 GR Grčija 2,3 5,6 1,4 11,5 75,7 3,4 100,0 HU Madžarska 10,1 12,3 7,9 12,2 51,4 6,2 100,0 IE Irska 7,5 14,7 7,4 20,0 42,5 7,9 100,0 IS Islandija 10,9 9,6 7,2 19,0 48,4 5,0 100,0 LU Luksemburg 13,4 13,9 6,0 23,9 36,9 6,0 100,0 NL Nizozemska 7,7 13,0 8,9 24,6 40,2 5,6 100,0 NO Norveška 9,0 30,5 6,5 29,4 19,7 4,9 100,0 PL Poljska 12,3 17,2 7,7 23,9 31,5 7,4 100,0 PT Portugalska 8,6 10,7 4,4 21,7 54,3 0,3 100,0 SE Švedska 7,4 12,8 7,3 23,6 43,7 5,2 100,0 SI Slovenija 8,3 23,1 13,3 21,0 31,4 2,9 100,0 SK Slovaška 12,4 17,9 9,5 22,4 34,6 3,3 100,0 TR Turčija 2,6 3,5 5,1 28,6 57,7 2,4 100,0 UA Ukrajina 11,3 26,8 17,2 22,6 15,2 6,9 100,0 Skupaj 7,7 14,4 8,3 24,1 40,7 4,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 184 15.6.2012 14:27:09 185 D9 Prosim, pomislite na zadnji primer, ko vam je zdravnik predpisal zdravilo, ki ga pred tem še niste jemali. Katera od naslednjih trditev najbolj ustreza temu, kako ste takrat ravnali? 1 - zdravila sploh nisem šel iskat v lekarno 2 - zdravilo sem šel iskat v lekarno, a ga nisem niti enkrat uporabil 3 - zdravilo sem deloma ali v celoti porabil, vendar ne povsem tako, kot je bilo predpisano 4 - zdravilo sem porabil natanko tako, kot je bilo predpisano 5 - (ne spominjam se) 6 - (nikoli nisem dobil zdravil na recept) 7 - (drug odgovor) 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj AT Avstrija 3,3 3,9 12,4 70,8 6,6 1,6 1,4 100,0 BE Belgija 3,3 3,4 13,3 74,7 4,5 0,6 0,3 100,0 CH Švica 3,4 2,9 9,6 77,3 4,3 2,3 0,3 100,0 CZ Republika Češka 2,1 3,1 11,6 73,1 9,1 0,5 0,4 100,0 DE Nemčija 2,8 2,9 9,2 76,3 6,2 1,6 1,0 100,0 DK Danska 2,3 2,0 8,2 77,1 7,4 2,9 0,1 100,0 EE Estonija 3,4 2,9 11,4 62,6 17,5 2,0 0,1 100,0 ES Španija 1,7 2,3 13,0 77,7 4,9 0,2 0,2 100,0 FI Finska 3,4 1,7 11,2 81,3 1,6 0,8 0,0 100,0 FR Francija 3,5 4,0 11,1 79,5 1,2 0,6 0,1 100,0 GB Velika Britanija 2,2 3,0 10,8 80,6 2,6 0,8 0,1 100,0 GR Grčija 1,0 0,8 4,3 82,9 9,6 0,8 0,5 100,0 HU Madžarska 2,9 2,1 13,5 73,6 4,6 3,0 0,4 100,0 IE Irska 1,2 1,1 9,7 79,3 7,7 0,8 0,1 100,0 IS Islandija 4,4 2,1 12,1 75,4 3,9 1,4 0,5 100,0 LU Luksemburg 3,2 4,6 16,1 71,4 2,7 1,7 0,2 100,0 NL Nizozemska 0,6 2,1 8,4 82,3 4,8 1,5 0,3 100,0 NO Norveška 8,6 8,0 7,2 63,4 6,8 3,8 2,1 100,0 PL Poljska 7,7 2,7 9,6 66,7 12,0 1,1 0,4 100,0 PT Portugalska 0,7 0,9 4,0 90,6 3,2 0,1 0,4 100,0 SE Švedska 4,8 3,2 11,4 74,8 2,9 2,6 0,3 100,0 SI Slovenija 1,8 2,7 14,0 76,5 3,6 1,1 0,3 100,0 SK Slovaška 2,8 4,0 9,5 72,9 9,5 0,5 0,7 100,0 TR Turčija 2,0 1,8 6,7 77,8 7,8 2,2 1,6 100,0 UA Ukrajina 6,3 2,4 16,5 46,7 23,8 3,9 0,5 100,0 Skupaj 3,1 2,8 10,4 74,8 6,9 1,5 0,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 185 15.6.2012 14:27:09 186 D10 Ali redno jemljete kakšne tablete oz. uporabljate kakšno zdravilo, ki ste ga dobili na recept? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 33,2 66,8 100,0 BE Belgija 47,3 52,7 100,0 CH Švica 36,6 63,4 100,0 CZ Republika Češka 47,8 52,2 100,0 DE Nemčija 46,5 53,5 100,0 DK Danska 39,2 60,8 100,0 EE Estonija 34,5 65,5 100,0 ES Španija 39,8 60,2 100,0 FI Finska 47,1 52,9 100,0 FR Francija 58,0 42,0 100,0 GB Velika Britanija 48,8 51,2 100,0 GR Grčija 32,7 67,3 100,0 HU Madžarska 45,0 55,0 100,0 IE Irska 33,5 66,5 100,0 IS Islandija 46,0 54,0 100,0 LU Luksemburg 39,7 60,3 100,0 NL Nizozemska 47,5 52,5 100,0 NO Norveška 40,8 59,2 100,0 PL Poljska 30,4 69,6 100,0 PT Portugalska 45,4 54,6 100,0 SE Švedska 43,0 57,0 100,0 SI Slovenija 41,7 58,3 100,0 SK Slovaška 34,6 65,4 100,0 TR Turčija 23,2 76,8 100,0 UA Ukrajina 33,8 66,2 100,0 Skupaj 40,6 59,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 186 15.6.2012 14:27:09 187 D11 Precej ljudi včasih uporabi zdravila, ki so bila predpisana za nekoga drugega. Kako pogosto ste vi v zadnjih 5 letih vzeli zdravila, ki so bila sicer dana na recept nekomu drugemu? 1 - štirikrat ali več 2 - dvakrat ali trikrat 3 - enkrat 4 - nikoli v zadnjih 5 letih 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 4,6 12,5 11,2 71,8 100,0 BE Belgija 3,1 9,0 9,4 78,4 100,0 CH Švica 1,5 4,1 5,0 89,3 100,0 CZ Republika Češka 3,0 10,4 12,2 74,3 100,0 DE Nemčija 3,5 8,6 7,2 80,6 100,0 DK Danska 1,8 3,8 4,1 90,3 100,0 EE Estonija 0,7 4,8 6,4 88,2 100,0 ES Španija 4,8 12,6 10,3 72,3 100,0 FI Finska 5,6 9,9 11,2 73,3 100,0 FR Francija 6,0 12,3 10,2 71,5 100,0 GB Velika Britanija 2,2 5,0 6,4 86,4 100,0 GR Grčija 1,9 4,5 6,0 87,7 100,0 HU Madžarska 1,2 4,2 4,9 89,7 100,0 IE Irska 1,6 5,1 6,5 86,8 100,0 IS Islandija 2,8 4,2 8,5 84,5 100,0 LU Luksemburg 2,6 10,0 10,5 76,9 100,0 NL Nizozemska 1,3 2,4 5,4 90,9 100,0 NO Norveška 2,8 6,3 8,7 82,2 100,0 PL Poljska 3,7 8,3 6,0 82,1 100,0 PT Portugalska 3,2 16,3 16,5 64,0 100,0 SE Švedska 4,1 7,7 11,5 76,6 100,0 SI Slovenija 1,6 5,2 6,6 86,6 100,0 SK Slovaška 2,0 5,2 7,8 85,1 100,0 TR Turčija 7,9 9,5 5,4 77,2 100,0 UA Ukrajina 2,6 9,4 8,1 79,8 100,0 Skupaj 3,1 7,9 8,3 80,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 187 15.6.2012 14:27:09 188 D12 Denimo, da imate zelo vneto grlo. Na koga, če sploh koga, bi se najprej obrnili za nasvet ali zdravljenje? Prosim izberite en odgovor. 1 - na nikogar 2 - prijatelje ali družino 3 - lekarnarja 4 - zdravnika 5 - medicinsko sestro 6 - internet 7 - telefonsko linijo za zdravstvene nasvete 8 - na alternativnega zdravnika 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj AT Avstrija 17,5 19,6 13,8 43,0 1,3 0,3 0,2 4,3 100,0 BE Belgija 20,6 14,8 20,9 41,6 0,9 0,3 0,1 0,7 100,0 CH Švica 32,5 14,4 27,1 22,9 0,7 0,1 0,5 1,9 100,0 CZ Republika Češka 26,5 18,0 15,1 39,6 0,4 0,1 0,0 0,4 100,0 DE Nemčija 23,0 22,8 13,6 38,8 0,6 0,2 0,0 1,1 100,0 DK Danska 21,0 15,5 8,0 50,4 0,5 1,1 2,7 0,9 100,0 EE Estonija 38,5 29,9 15,7 14,8 0,5 0,2 0,2 0,3 100,0 ES Španija 17,1 12,0 15,4 54,6 0,4 0,1 0,0 0,4 100,0 FI Finska 17,4 21,1 13,4 35,5 11,3 0,2 0,7 0,4 100,0 FR Francija 16,1 10,6 24,7 48,1 0,3 0,0 0,1 0,2 100,0 GB Velika Britanija 21,9 13,4 40,1 22,9 0,7 0,3 0,4 0,4 100,0 GR Grčija 30,4 5,6 8,3 55,6 0,1 0,0 0,0 0,0 100,0 HU Madžarska 35,1 17,5 5,9 41,1 0,1 0,1 0,0 0,3 100,0 IE Irska 29,4 13,1 30,5 25,8 0,5 0,1 0,0 0,6 100,0 IS Islandija 16,8 19,0 8,1 47,3 1,4 1,8 3,2 2,5 100,0 LU Luksemburg 30,2 13,1 12,7 42,2 0,5 0,1 0,3 0,9 100,0 NL Nizozemska 28,0 16,2 24,0 29,6 0,3 1,1 0,2 0,6 100,0 NO Norveška 22,2 19,5 22,7 31,8 0,5 0,8 0,2 2,4 100,0 PL Poljska 27,3 20,0 19,5 32,4 0,5 0,1 0,0 0,2 100,0 PT Portugalska 17,1 3,5 12,5 65,8 0,6 0,0 0,1 0,3 100,0 SE Švedska 9,6 21,9 10,5 35,7 10,6 0,5 10,6 0,6 100,0 SI Slovenija 18,7 25,2 16,8 37,6 0,8 0,1 0,1 0,7 100,0 SK Slovaška 23,0 21,4 10,9 43,4 0,7 0,1 0,0 0,5 100,0 TR Turčija 6,6 8,2 4,5 80,5 0,1 0,1 0,0 0,1 100,0 UA Ukrajina 41,0 25,2 10,4 21,1 1,4 0,0 0,0 0,9 100,0 Skupaj 23,9 16,8 16,5 39,6 1,4 0,2 0,7 0,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 188 15.6.2012 14:27:10 189 PRESKOK (D12=08) D12a H kateremu izmed spodaj navedenih alternativnih zdravnikov bi se najprej obrnili po nasvet ali zdravljenje? Prosim izberite en odgovor. 1 - akupunktura ali akupresura 2 - kitajska medicina 3 - kiropraktika ali osteopatija 4 - zdravljenje z zelišči ali homeopatija 5 - terapija s hipnozo 6 - masažna terapija 7 - fizioterapija 8 - refleksologija 9 - druge prakse 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 6 7 8 9 Skupaj AT Avstrija 5,3 9,5 4,2 65,3 1,1 1,1 4,2 9,5 100,0 BE Belgija 0,0 0,0 0,0 69,2 0,0 0,0 0,0 30,8 100,0 CH Švica 2,5 0,0 5,0 65,0 2,5 0,0 5,0 20,0 100,0 CZ Republika Češka 9,1 9,1 0,0 45,5 0,0 0,0 0,0 36,4 100,0 DE Nemčija 3,1 3,1 0,0 68,8 3,1 0,0 0,0 21,9 100,0 DK Danska 15,4 0,0 0,0 38,5 7,7 0,0 23,1 15,4 100,0 EE Estonija 0,0 50,0 0,0 50,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 ES Španija 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 FI Finska 0,0 0,0 0,0 75,0 0,0 0,0 12,5 12,5 100,0 FR Francija 0,0 0,0 0,0 33,3 0,0 0,0 0,0 66,7 100,0 GB Velika Britanija 14,3 0,0 0,0 71,4 0,0 0,0 0,0 14,3 100,0 HU Madžarska 0,0 0,0 0,0 75,0 0,0 0,0 0,0 25,0 100,0 IE Irska 21,4 0,0 7,1 64,3 0,0 0,0 0,0 7,1 100,0 IS Islandija 7,1 7,1 7,1 21,4 7,1 35,7 0,0 14,3 100,0 LU Luksemburg 0,0 13,3 0,0 80,0 0,0 0,0 0,0 6,7 100,0 NL Nizozemska 0,0 0,0 9,1 45,5 9,1 9,1 0,0 27,3 100,0 NO Norveška 29,3 0,0 2,4 56,1 2,4 2,4 2,4 4,9 100,0 PL Poljska 0,0 0,0 0,0 50,0 0,0 0,0 0,0 50,0 100,0 PT Portugalska 16,7 0,0 0,0 83,3 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 SE Švedska 0,0 0,0 0,0 36,4 0,0 9,1 18,2 36,4 100,0 SI Slovenija 6,7 6,7 13,3 46,7 6,7 0,0 6,7 13,3 100,0 SK Slovaška 0,0 0,0 0,0 50,0 12,5 0,0 0,0 37,5 100,0 TR Turčija 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 100,0 UA Ukrajina 0,0 11,8 0,0 35,3 11,8 11,8 0,0 29,4 100,0 Skupaj 7,4 4,9 3,1 58,7 2,8 2,8 3,6 16,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 189 15.6.2012 14:27:10 190 D13 Sedaj pa si predstavljajte, da imate hud glavobol. Na koga, če sploh koga, bi se najprej obrnili za nasvet ali zdravljenje? Prosim izberite en odgovor. 1 - na nikogar 2 - prijatelje ali družino 3 - lekarnarja 4 - zdravnika 5 - medicinsko sestro 6 - internet 7 - telefonsko linijo za zdravstvene nasvete 8 - na alternativnega zdravnika 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj AT Avstrija 19,6 18,1 10,7 44,2 1,2 0,3 0,4 5,5 100,0 BE Belgija 35,2 14,0 14,3 34,5 0,6 0,1 0,1 1,2 100,0 CH Švica 41,6 11,9 22,3 21,3 0,6 0,0 0,3 2,0 100,0 CZ Republika Češka 35,2 18,9 14,3 30,1 0,5 0,0 0,0 0,9 100,0 DE Nemčija 31,6 20,8 14,2 31,5 0,6 0,1 0,0 1,1 100,0 DK Danska 36,8 12,5 9,3 36,4 0,3 0,7 1,8 2,2 100,0 EE Estonija 28,4 26,6 19,0 23,9 0,5 0,1 0,5 1,0 100,0 ES Španija 31,7 10,4 11,3 45,5 0,4 0,1 0,0 0,6 100,0 FI Finska 29,1 17,9 13,2 30,4 7,6 0,2 0,7 0,7 100,0 FR Francija 35,6 9,9 16,1 37,9 0,3 0,0 0,1 0,1 100,0 GB Velika Britanija 22,5 12,5 26,1 36,4 0,6 0,3 1,4 0,3 100,0 GR Grčija 35,5 5,5 6,1 51,9 0,2 0,0 0,0 0,8 100,0 HU Madžarska 47,3 18,9 6,0 27,1 0,2 0,1 0,0 0,5 100,0 IE Irska 25,7 12,6 19,7 40,2 0,5 0,4 0,1 0,8 100,0 IS Islandija 32,4 16,7 12,5 32,6 1,4 0,9 2,1 1,4 100,0 LU Luksemburg 39,7 13,2 10,3 34,7 0,3 0,1 0,2 1,4 100,0 NL Nizozemska 32,4 12,5 16,7 36,6 0,3 0,4 0,3 0,9 100,0 NO Norveška 25,1 16,9 20,8 33,9 0,9 0,3 0,2 2,0 100,0 PL Poljska 26,3 16,7 15,1 40,8 0,4 0,2 0,0 0,5 100,0 PT Portugalska 25,2 4,3 11,3 58,3 0,6 0,0 0,0 0,3 100,0 SE Švedska 17,3 18,3 11,1 35,0 7,4 0,1 10,2 0,6 100,0 SI Slovenija 24,1 24,0 15,1 34,5 0,8 0,3 0,1 1,1 100,0 SK Slovaška 31,4 21,9 10,2 34,9 0,4 0,1 0,1 1,0 100,0 TR Turčija 13,0 10,6 5,7 70,2 0,2 0,1 0,0 0,2 100,0 UA Ukrajina 47,4 23,9 10,1 16,4 1,4 0,0 0,0 0,7 100,0 Skupaj 30,7 15,5 13,8 36,8 1,1 0,2 0,7 1,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 190 15.6.2012 14:27:10 191 PRESKOK (D13=8) D13a H kateremu izmed spodaj navedenih praktikov bi se najprej obrnili po nasvet ali zdravljenje? Prosim izberite en odgovor. 1 - akupunktura ali akupresura 2 - kitajska medicina 3 - kiropraktika ali osteopatija 4 - zdravljenje z zelišči ali homeopatija 5 - terapija s hipnozo 6 - masažna terapija 7 - fizioterapija 8 - refleksologija 9 - druge prakse 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj AT Avstrija 31,3 13,0 6,1 29,6 0,0 1,7 0,0 3,5 14,8 100,0 BE Belgija 4,5 4,5 4,5 68,2 0,0 4,5 0,0 0,0 13,6 100,0 CH Švica 14,3 4,8 2,4 52,4 0,0 2,4 0,0 4,8 19,0 100,0 CZ Republika Češka 7,7 11,5 3,8 23,1 0,0 7,7 7,7 0,0 38,5 100,0 DE Nemčija 22,6 16,1 3,2 54,8 0,0 0,0 0,0 0,0 3,2 100,0 DK Danska 12,1 0,0 18,2 9,1 0,0 12,1 9,1 18,2 21,2 100,0 EE Estonija 31,6 5,3 5,3 15,8 0,0 31,6 0,0 10,5 0,0 100,0 ES Španija 20,0 0,0 10,0 40,0 0,0 0,0 0,0 0,0 30,0 100,0 FI Finska 0,0 6,7 0,0 40,0 0,0 26,7 0,0 6,7 20,0 100,0 FR Francija 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 100,0 GB Velika Britanija 20,0 0,0 20,0 60,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 GR Grčija 10,5 0,0 0,0 36,8 5,3 5,3 31,6 0,0 10,5 100,0 HU Madžarska 0,0 0,0 14,3 57,1 0,0 14,3 0,0 0,0 14,3 100,0 IE Irska 0,0 0,0 5,6 77,8 0,0 5,6 5,6 0,0 5,6 100,0 IS Islandija 25,0 0,0 0,0 12,5 0,0 12,5 12,5 0,0 37,5 100,0 LU Luksemburg 38,1 4,8 4,8 38,1 0,0 9,5 0,0 0,0 4,8 100,0 NL Nizozemska 11,8 0,0 5,9 17,6 0,0 5,9 11,8 5,9 41,2 100,0 NO Norveška 28,6 2,9 5,7 34,3 0,0 8,6 2,9 5,7 11,4 100,0 PL Poljska 0,0 12,5 12,5 12,5 0,0 12,5 12,5 0,0 37,5 100,0 PT Portugalska 0,0 16,7 0,0 66,7 0,0 0,0 16,7 0,0 0,0 100,0 SE Švedska 20,0 0,0 40,0 0,0 0,0 10,0 10,0 10,0 10,0 100,0 SI Slovenija 5,9 5,9 0,0 35,3 0,0 17,6 5,9 11,8 17,6 100,0 SK Slovaška 20,0 0,0 0,0 40,0 0,0 0,0 0,0 13,3 26,7 100,0 TR Turčija 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 UA Ukrajina 7,1 14,3 0,0 42,9 0,0 0,0 0,0 0,0 35,7 100,0 Skupaj 18,6 6,8 6,0 36,0 0,2 6,8 3,9 4,5 17,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 191 15.6.2012 14:27:10 192 D14 Kaj pa če bi imeli resne probleme z nespečnostjo? Na koga, če sploh koga, bi se najprej obrnili za nasvet ali zdravljenje? Prosim izberite en odgovor. 1 - na nikogar 2 - prijatelje ali družino 3 - lekarnarja 4 - zdravnika 5 - medicinsko sestro 6 - internet 7 - telefonsko linijo za zdravstvene nasvete 8 - na alternativnega zdravnika 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj AT Avstrija 12,8 13,2 5,1 57,9 0,9 0,6 0,3 9,2 100,0 BE Belgija 24,6 11,1 3,8 57,8 0,4 0,3 0,1 1,9 100,0 CH Švica 24,9 9,2 15,4 45,7 0,5 0,3 0,3 3,6 100,0 CZ Republika Češka 27,6 15,0 10,3 44,9 0,6 0,2 0,0 1,5 100,0 DE Nemčija 16,5 13,8 7,6 58,4 0,4 0,4 0,1 2,9 100,0 DK Danska 19,6 15,8 2,7 55,4 0,3 1,3 1,7 3,2 100,0 EE Estonija 28,0 21,1 8,3 40,0 0,4 0,4 0,3 1,6 100,0 ES Španija 13,5 6,7 6,4 72,7 0,2 0,0 0,0 0,6 100,0 FI Finska 15,7 17,0 1,9 58,4 4,7 0,8 0,2 1,3 100,0 FR Francija 24,6 6,9 6,2 61,4 0,1 0,0 0,1 0,7 100,0 GB Velika Britanija 14,4 10,2 12,6 59,5 0,7 0,8 0,7 1,1 100,0 GR Grčija 22,2 3,8 1,7 71,0 0,2 0,0 0,1 1,0 100,0 HU Madžarska 37,6 12,3 1,8 47,0 0,1 0,1 0,1 0,9 100,0 IE Irska 18,1 9,9 11,3 55,8 0,6 1,8 0,1 2,5 100,0 IS Islandija 21,7 19,7 1,8 48,6 1,1 3,3 1,1 2,7 100,0 LU Luksemburg 34,2 8,6 4,5 49,6 0,3 0,3 0,3 2,4 100,0 NL Nizozemska 23,2 12,8 6,5 53,6 0,2 1,3 0,3 2,1 100,0 NO Norveška 10,4 15,7 3,3 64,2 0,6 0,8 0,2 4,9 100,0 PL Poljska 24,1 12,6 8,7 53,4 0,4 0,1 0,0 0,7 100,0 PT Portugalska 17,9 2,8 6,8 71,4 0,6 0,0 0,0 0,5 100,0 SE Švedska 12,1 18,4 4,0 51,0 5,6 0,6 5,4 2,9 100,0 SI Slovenija 20,5 18,9 8,3 49,2 0,5 0,2 0,3 2,1 100,0 SK Slovaška 29,8 17,9 6,3 44,4 0,2 0,2 0,0 1,2 100,0 TR Turčija 10,4 5,9 1,0 82,4 0,0 0,2 0,0 0,2 100,0 UA Ukrajina 42,4 18,0 6,9 30,5 1,0 0,2 0,0 1,2 100,0 Skupaj 21,6 12,4 6,4 55,6 0,8 0,5 0,4 2,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 192 15.6.2012 14:27:10 193 PRESKOK (D14=8) D14a H kateremu izmed spodaj navedenih praktikov bi se najprej obrnili po nasvet ali zdravljenje? Prosim, izberite en odgovor. 1 - akupunktura ali akupresura 2 - kitajska medicina 3 - kiropraktika ali osteopatija 4 - zdravljenje z zelišči ali homeopatija 5 - terapija s hipnozo 6 - masažna terapija 7 - fizioterapija 8 - refleksologija 9 - druge prakse 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj AT Avstrija 12,6 10,4 4,4 45,9 5,5 2,7 1,1 3,3 14,2 100,0 BE Belgija 3,0 6,1 6,1 57,6 0,0 6,1 0,0 0,0 21,2 100,0 CH Švica 2,7 12,0 1,3 54,7 1,3 2,7 2,7 5,3 17,3 100,0 CZ Republika Češka 9,5 4,8 0,0 47,6 4,8 9,5 4,8 0,0 19,0 100,0 DE Nemčija 15,7 9,6 2,4 54,2 1,2 6,0 1,2 0,0 9,6 100,0 DK Danska 11,4 4,5 2,3 20,5 6,8 0,0 2,3 22,7 29,5 100,0 EE Estonija 10,3 17,2 3,4 27,6 10,3 20,7 3,4 6,9 0,0 100,0 ES Španija 11,1 0,0 11,1 55,6 0,0 0,0 0,0 0,0 22,2 100,0 FI Finska 3,8 0,0 0,0 38,5 3,8 11,5 3,8 23,1 15,4 100,0 FR Francija 30,8 0,0 7,7 0,0 7,7 0,0 0,0 0,0 53,8 100,0 GB Velika Britanija 15,8 5,3 5,3 52,6 0,0 5,3 0,0 5,3 10,5 100,0 GR Grčija 4,3 0,0 4,3 34,8 4,3 0,0 8,7 8,7 34,8 100,0 HU Madžarska 0,0 0,0 7,7 76,9 0,0 0,0 7,7 0,0 7,7 100,0 IE Irska 7,4 1,9 0,0 74,1 1,9 3,7 1,9 3,7 5,6 100,0 IS Islandija 6,7 6,7 6,7 33,3 0,0 13,3 6,7 13,3 13,3 100,0 LU Luksemburg 5,7 5,7 2,9 60,0 2,9 2,9 5,7 2,9 11,4 100,0 NL Nizozemska 15,4 0,0 2,6 43,6 0,0 0,0 2,6 2,6 33,3 100,0 NO Norveška 28,2 3,5 2,4 35,3 1,2 8,2 5,9 4,7 10,6 100,0 PL Poljska 0,0 8,3 0,0 50,0 0,0 8,3 8,3 0,0 25,0 100,0 PT Portugalska 30,0 0,0 0,0 60,0 0,0 0,0 0,0 0,0 10,0 100,0 SE Švedska 18,5 3,7 1,9 44,4 0,0 1,9 1,9 9,3 18,5 100,0 SI Slovenija 5,4 8,1 2,7 35,1 0,0 21,6 5,4 2,7 18,9 100,0 SK Slovaška 0,0 0,0 0,0 50,0 16,7 5,6 0,0 5,6 22,2 100,0 TR Turčija 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 UA Ukrajina 0,0 0,0 0,0 71,4 0,0 4,8 4,8 0,0 19,0 100,0 Skupaj 11,6 6,3 2,8 46,9 3,0 5,3 2,9 4,9 16,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 193 15.6.2012 14:27:10 194 D15 In če bi imeli hude bolečine v križu? Na koga, če sploh koga, bi se najprej obrnili za nasvet ali zdravljenje? Prosim izberite en odgovor. 1 - na nikogar 2 - prijatelje ali družino 3 - lekarnarja 4 - zdravnika 5 - medicinsko sestro 6 - internet 7 - telefonsko linijo za zdravstvene nasvete 8 - na alternativnega zdravnika 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj AT Avstrija 7,0 9,8 1,9 67,2 1,4 0,5 0,2 12,0 100,0 BE Belgija 10,8 8,0 1,5 71,7 0,5 0,2 0,0 7,3 100,0 CH Švica 12,2 6,7 5,7 62,2 0,5 0,0 0,2 12,5 100,0 CZ Republika Češka 10,0 10,9 4,9 67,5 0,5 0,1 0,1 6,0 100,0 DE Nemčija 5,4 7,9 2,2 80,0 0,3 0,1 0,1 4,0 100,0 DK Danska 5,1 6,6 0,5 70,4 0,4 0,5 1,6 14,9 100,0 EE Estonija 8,8 14,5 4,3 68,9 0,3 0,2 0,2 2,8 100,0 ES Španija 7,3 6,4 3,7 79,5 0,4 0,0 0,0 2,8 100,0 FI Finska 6,5 10,5 1,7 69,8 3,8 0,3 0,3 7,1 100,0 FR Francija 10,4 5,3 1,6 77,7 0,2 0,0 0,0 4,8 100,0 GB Velika Britanija 7,3 5,9 5,0 72,0 0,5 0,3 0,8 8,2 100,0 GR Grčija 7,9 1,9 1,7 86,2 0,3 0,0 0,1 2,0 100,0 HU Madžarska 19,4 9,3 0,9 66,8 0,1 0,1 0,0 3,5 100,0 IE Irska 5,9 5,1 5,1 70,6 0,7 0,6 0,1 11,9 100,0 IS Islandija 11,8 11,1 1,9 59,4 0,7 0,2 1,4 13,4 100,0 LU Luksemburg 9,5 6,3 1,7 75,7 0,1 0,1 0,4 6,1 100,0 NL Nizozemska 8,5 8,2 2,2 73,7 0,1 0,7 0,2 6,4 100,0 NO Norveška 3,1 6,2 0,6 75,9 0,5 0,2 0,3 13,3 100,0 PL Poljska 6,3 5,7 1,7 83,2 0,4 0,1 0,1 2,5 100,0 PT Portugalska 11,6 2,0 5,2 79,3 0,9 0,0 0,0 1,0 100,0 SE Švedska 3,8 8,6 1,1 58,5 5,4 0,1 3,7 18,9 100,0 SI Slovenija 8,3 12,2 2,8 71,7 0,4 0,4 0,5 3,7 100,0 SK Slovaška 14,1 13,8 2,5 66,2 0,1 0,1 0,2 3,1 100,0 TR Turčija 2,9 5,3 0,5 91,1 0,0 0,1 0,0 0,1 100,0 UA Ukrajina 16,7 16,9 3,5 58,3 1,2 0,1 0,1 3,2 100,0 Skupaj 8,6 8,1 2,7 72,5 0,8 0,2 0,4 6,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 194 15.6.2012 14:27:10 195 PRESKOK (D15=8) D15a H kateremu izmed spodaj navedenih praktikov bi se najprej obrnili po nasvet ali zdravljenje? Prosim izberite en odgovor. 1 - akupunktura ali akupresura 2 - kitajska medicina 3 - kiropraktika ali osteopatija 4 - zdravljenje z zelišči ali homeopatija 5 - terapija s hipnozo 6 - masažna terapija 7 - fizioterapija 8 - refleksologija 9 - druge prakse 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj AT Avstrija 6,3 7,0 28,9 5,9 0,4 27,0 15,6 2,3 6,6 100,0 BE Belgija 3,1 0,8 49,6 7,8 0,0 12,4 10,1 1,6 14,7 100,0 CH Švica 4,9 3,4 39,0 7,6 0,0 17,4 19,3 0,8 7,6 100,0 CZ Republika Češka 6,8 0,6 2,8 5,6 1,7 55,9 13,0 1,1 12,4 100,0 DE Nemčija 13,2 4,4 22,8 13,2 0,0 21,1 18,4 1,8 5,3 100,0 DK Danska 4,5 0,0 59,1 0,5 0,0 7,7 18,2 3,6 6,4 100,0 EE Estonija 4,0 8,0 14,0 6,0 0,0 62,0 4,0 2,0 0,0 100,0 ES Španija 4,3 0,0 6,5 0,0 4,3 26,1 50,0 0,0 8,7 100,0 FI Finska 1,4 0,7 24,3 4,2 0,0 34,7 18,1 4,9 11,8 100,0 FR Francija 3,5 1,2 67,4 0,0 2,3 5,8 0,0 0,0 19,8 100,0 GB Velika Britanija 2,0 1,3 68,0 3,3 0,0 5,2 15,0 0,0 5,2 100,0 GR Grčija 2,1 0,0 21,3 17,0 0,0 4,3 38,3 4,3 12,8 100,0 HU Madžarska 3,9 0,0 27,5 23,5 0,0 31,4 7,8 0,0 5,9 100,0 IE Irska 4,2 0,4 51,2 2,7 0,0 11,2 23,5 1,9 5,0 100,0 IS Islandija 4,0 2,7 22,7 4,0 0,0 22,7 37,3 0,0 6,7 100,0 LU Luksemburg 5,1 3,1 40,8 8,2 0,0 31,6 7,1 2,0 2,0 100,0 NL Nizozemska 4,2 0,8 28,0 4,2 0,0 4,2 48,3 1,7 8,5 100,0 NO Norveška 6,0 0,0 68,4 2,1 0,4 2,6 12,0 2,1 6,4 100,0 PL Poljska 5,0 2,5 10,0 5,0 0,0 52,5 7,5 2,5 15,0 100,0 PT Portugalska 21,1 0,0 0,0 21,1 0,0 36,8 21,1 0,0 0,0 100,0 SE Švedska 4,1 0,3 56,2 0,3 0,0 9,9 21,6 1,4 6,3 100,0 SI Slovenija 5,1 1,7 30,5 11,9 0,0 25,4 15,3 0,0 10,2 100,0 SK Slovaška 2,3 0,0 2,3 4,5 0,0 45,5 11,4 15,9 18,2 100,0 TR Turčija 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 100,0 UA Ukrajina 0,0 3,2 8,1 6,5 1,6 54,8 8,1 3,2 14,5 100,0 Skupaj 4,8 1,7 40,1 4,9 0,3 19,8 18,3 2,0 8,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 195 15.6.2012 14:27:10 196 D16 Ali menite, da imate pri izbiri svojega osebnega zdravnika... 1 - dovolj možnosti izbire 2 - premalo možnosti izbire 8 - (ne vem) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 85,9 14,1 100,0 BE Belgija 95,5 4,5 100,0 CH Švica 95,6 4,4 100,0 CZ Republika Češka 74,5 25,5 100,0 DE Nemčija 89,3 10,7 100,0 DK Danska 86,3 13,7 100,0 EE Estonija 61,8 38,2 100,0 ES Španija 61,3 38,7 100,0 FI Finska 63,6 36,4 100,0 FR Francija 91,0 9,0 100,0 GB Velika Britanija 76,3 23,7 100,0 GR Grčija 55,0 45,0 100,0 HU Madžarska 61,3 38,7 100,0 IE Irska 85,2 14,8 100,0 IS Islandija 46,5 53,5 100,0 LU Luksemburg 87,5 12,5 100,0 NL Nizozemska 69,4 30,6 100,0 NO Norveška 78,2 21,8 100,0 PL Poljska 67,2 32,8 100,0 PT Portugalska 42,7 57,3 100,0 SE Švedska 62,9 37,1 100,0 SI Slovenija 80,3 19,7 100,0 SK Slovaška 78,8 21,2 100,0 TR Turčija 45,9 54,1 100,0 UA Ukrajina 18,1 81,9 100,0 Skupaj 71,4 28,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 196 15.6.2012 14:27:11 197 D17 Nekateri ljudje za pomoč pri manjših zdravstvenih težavah najraje obiščejo vedno istega zdravnika. Drugi za pomoč pri manjših težavah raje obiskujejo različne zdravnike. Kaj pa vi, ali raje obiščete... 1 - istega zdravnika za vse manjše zdravstvene težave 2 - različne zdravnike za različne manjše zdravstvene težave 3 - (ne daje prednosti enemu ali drugemu) 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 67,2 23,4 9,3 100,0 BE Belgija 93,4 5,0 1,7 100,0 CH Švica 81,5 12,3 6,2 100,0 CZ Republika Češka 65,0 23,7 11,4 100,0 DE Nemčija 87,4 10,3 2,3 100,0 DK Danska 82,2 15,0 2,8 100,0 EE Estonija 49,4 44,4 6,3 100,0 ES Španija 75,9 21,1 3,1 100,0 FI Finska 66,2 20,5 13,3 100,0 FR Francija 87,9 10,0 2,1 100,0 GB Velika Britanija 63,4 10,8 25,8 100,0 GR Grčija 44,6 45,8 9,6 100,0 HU Madžarska 84,1 12,4 3,5 100,0 IE Irska 76,9 11,6 11,4 100,0 IS Islandija 62,5 29,9 7,6 100,0 LU Luksemburg 72,2 25,4 2,4 100,0 NL Nizozemska 87,9 6,5 5,6 100,0 NO Norveška 82,9 13,9 3,2 100,0 PL Poljska 59,0 35,4 5,6 100,0 PT Portugalska 65,0 27,8 7,2 100,0 SE Švedska 69,2 21,8 9,0 100,0 SI Slovenija 94,3 4,0 1,7 100,0 SK Slovaška 67,2 27,8 5,0 100,0 TR Turčija 24,2 69,4 6,4 100,0 UA Ukrajina 26,3 61,8 11,8 100,0 Skupaj 69,1 23,6 7,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 197 15.6.2012 14:27:11 198 D18 Kolikokrat ste v zadnjih 12 mesecih iskali nasvet zdravnika zaradi svojega zdravja? Upoštevajte stike z vsemi vrstami zdravnikov, tako specialisti kot osebnim zdravnikom. 1 - nikoli 2 - enkrat ali dvakrat 3 - 3-5 krat 4 - 6-10 krat 5 - več kot 10 krat 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 Skupaj AT Avstrija 8,2 28,5 35,5 15,9 11,8 100,0 BE Belgija 11,4 34,9 25,5 12,3 15,9 100,0 CH Švica 22,6 37,4 20,2 9,5 10,2 100,0 CZ Republika Češka 16,5 38,0 25,3 11,9 8,2 100,0 DE Nemčija 14,4 30,8 27,5 13,6 13,7 100,0 DK Danska 21,8 38,7 22,0 10,1 7,2 100,0 EE Estonija 24,0 37,0 20,9 9,9 8,1 100,0 ES Španija 17,2 38,3 22,1 9,8 12,6 100,0 FI Finska 19,2 43,2 25,2 7,8 4,6 100,0 FR Francija 7,7 29,0 32,4 15,1 15,8 100,0 GB Velika Britanija 18,0 35,3 24,3 10,8 11,6 100,0 GR Grčija 23,2 39,1 19,3 9,5 8,9 100,0 HU Madžarska 16,7 30,1 19,0 10,0 24,2 100,0 IE Irska 20,3 40,6 24,7 8,2 6,3 100,0 IS Islandija 18,5 40,4 22,7 11,5 6,8 100,0 LU Luksemburg 8,4 30,4 35,5 15,5 10,2 100,0 NL Nizozemska 19,9 35,2 24,2 11,6 9,2 100,0 NO Norveška 19,5 40,0 22,7 9,6 8,2 100,0 PL Poljska 25,9 32,2 19,4 10,0 12,5 100,0 PT Portugalska 14,1 40,9 26,0 10,3 8,7 100,0 SE Švedska 26,5 42,3 19,8 6,5 4,8 100,0 SI Slovenija 24,1 38,2 23,0 7,5 7,1 100,0 SK Slovaška 18,1 37,7 22,3 8,1 13,8 100,0 TR Turčija 28,4 31,0 23,3 8,1 9,2 100,0 UA Ukrajina 34,4 38,8 16,2 5,3 5,4 100,0 Skupaj 19,1 36,2 24,1 10,4 10,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 198 15.6.2012 14:27:11 199 V kolikšni meri soglašate oz. ne soglašate z naslednjimi trditvami? niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 D19 Večina bolezni se pozdravi sama od sebe, ne da bi bilo treba hoditi k zdravniku. D20 Bolezni, kot so navaden prehlad, si ljudje lahko pozdravijo sami. D21 Ljudje se pri skrbi za svoje zdravje preveč zanašajo na svoje zdravnike namesto sami nase. D22 Kadar ljudje že sami dobro vedo, katero zdravilo potrebujejo, potem jim ga mora zdravnik le še predpisati. D23 Najbolje je, da upoštevaš navodila zdravnikov. D24 Kar malo sem razočaran, kadar grem iz zdravniške ordinacije brez recepta. Povprečna vrednost: Država D19 D20 D21 D22 D23 D24 AT Avstrija 2,89 1,80 2,30 3,14 2,35 4,07 BE Belgija 3,03 1,87 2,23 3,37 1,79 4,16 CH Švica 2,62 1,56 1,98 3,24 2,03 4,42 CZ Republika Češka 3,15 2,69 2,47 2,87 1,88 3,80 DE Nemčija 2,94 1,92 2,42 3,16 1,91 4,05 DK Danska 2,48 1,62 2,17 3,91 2,10 4,34 EE Estonija 2,91 1,90 2,29 3,38 2,00 4,04 ES Španija 3,56 2,34 2,35 3,37 1,79 3,80 FI Finska 2,68 1,70 2,43 3,78 1,65 4,02 FR Francija 3,38 1,76 2,04 3,60 1,42 4,26 GB Velika Britanija 2,84 1,89 2,07 3,56 1,94 3,86 GR Grčija 3,50 2,09 2,46 3,55 1,58 4,20 HU Madžarska 3,16 2,06 2,39 3,40 1,78 4,08 IE Irska 2,83 1,87 2,17 3,27 1,78 3,78 IS Islandija 3,28 2,02 2,29 3,75 2,00 4,17 LU Luksemburg 3,16 1,88 2,37 3,56 2,05 4,09 NL Nizozemska 2,84 1,83 2,48 3,30 2,48 4,04 NO Norveška 2,89 1,78 2,42 3,57 2,03 4,19 PL Poljska 2,91 2,20 2,49 3,20 1,93 3,71 PT Portugalska 3,33 2,31 2,14 3,57 1,78 3,86 SE Švedska 2,60 1,71 2,37 3,52 1,82 3,93 SI Slovenija 2,98 1,81 2,33 2,84 1,92 3,79 SK Slovaška 2,87 2,00 2,56 3,11 2,17 3,66 TR Turčija 3,19 2,50 2,50 2,89 1,88 2,93 UA Ukrajina 2,98 1,90 2,47 3,17 2,20 3,68 Skupaj 3,00 1,97 2,33 3,34 1,92 3,96 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 199 15.6.2012 14:27:11 200 Kako pogosto po vašem mnenju za zdravnike veljajo naslednje stvari... le včasih je enkrat je tako, večinoma je nikoli ni tako tako drugič ni tako vedno je tako (ne vem) 1 2 3 4 5 8 D25 Zdravniki pacientom ne povedo vse resnice. D26 Osebni zdravniki ravnajo s svojimi pacienti kot s sebi enakimi. D27 Preden se zdravniki odločijo za način zdravljenja, se o tem najprej pogovorijo s pacientom. D28 Pacienti si svojega zdravnika ne upajo vprašati vsega, kar jih zanima. D29 Zdravniki so svoje napake pripravljeni priznati svojim pacientom. D30 Zdravniki uporabljajo izraze, k jih pacienti težko razumejo. Povprečna vrednost: Država D25 D26 D27 D28 D29 D30 AT Avstrija 2,00 3,23 3,52 2,61 1,96 2,74 BE Belgija 2,05 3,51 3,62 2,48 1,92 2,62 CH Švica 2,23 3,44 3,83 2,63 2,00 2,66 CZ Republika Češka 2,69 2,78 3,04 2,80 1,77 2,92 DE Nemčija 2,02 3,18 3,05 2,35 1,65 2,87 DK Danska 2,30 3,93 3,65 2,25 2,11 2,32 EE Estonija 1,93 3,39 3,30 2,20 1,98 2,34 ES Španija 2,23 3,40 2,31 2,52 1,73 2,73 FI Finska 2,40 3,12 3,54 2,94 1,95 2,93 FR Francija 2,17 3,60 3,64 2,69 1,94 2,86 GB Velika Britanija 1,95 2,99 3,33 2,74 1,89 2,52 GR Grčija 2,44 3,21 3,16 2,30 1,61 2,69 HU Madžarska 2,18 3,39 3,63 2,80 1,82 3,09 IE Irska 1,98 3,26 3,28 2,68 1,90 2,55 IS Islandija 2,24 3,90 4,06 2,67 1,96 2,54 LU Luksemburg 2,36 3,36 3,79 2,60 1,61 2,69 NL Nizozemska 2,15 3,28 3,77 2,39 2,16 2,34 NO Norveška 2,18 3,50 3,45 2,41 2,08 2,43 PL Poljska 2,51 2,81 2,82 2,73 1,43 2,73 PT Portugalska 2,03 2,94 2,96 2,17 2,08 2,54 SE Švedska 2,30 3,19 3,66 2,82 1,84 2,60 SI Slovenija 2,54 3,00 3,62 2,65 2,08 3,04 SK Slovaška 2,55 2,70 3,24 2,72 1,60 2,88 TR Turčija 2,42 2,56 2,41 2,93 1,86 3,17 UA Ukrajina 2,63 2,70 2,58 2,76 1,79 2,88 Skupaj 2,26 3,19 3,30 2,59 1,86 2,71 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 200 15.6.2012 14:27:11 201 4. Ekonomska morala v Evropi: Tržna družba & državljanstvo (Economic Morality in Europe: Market Society & Citizenship – ESS 2004/E) Modul temelji na obstoječih primerjavah in je namenjen raziskavi normativnih in moralnih kultur trga ter potrošnje v evropskih državah. Prikazuje kako ekonomska morala vpliva na evropsko tržno/potrošniško družbo pod pritiski globalizacije, neoliberalnih politik trga in tranzicije. Modul je razkril obe plati: viktimizacijo potrošnika zaradi (večjih ali manjših ) prevar in nepoštenih poslov ter vlogo potrošnika kot nastopajočega v vrsti nelegalnih, neetičnih in sumljivih poslih na različnih področjih potrošnje ( tudi na državnem področju). Zasnovan je bil delavni okvir za zajemanje omenjenih fenomenov, še posebej z vidika zaupanja v poslovne odnose in državne/vladne institucije ter splošne normativne vzorce. Izveden modul tako nudi meddržavne primerjave glede zlorabe potrošnika ter kršitve, ki jih stori potrošnik sam, strahu pred zlorabo in načrtovanjem zlorab trga. Obenem predstavlja modul vir informacij za podjetja, vladne agencije ter ostala vladna telesa in organizacije kot so na primer uradi za varstvo potrošnikov, ipd. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 201 15.6.2012 14:27:11 202 Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako naj bi ravnali državljani in pripadniki neke družbe. V kolikšni meri soglašate oz. ne soglašate z naslednjimi trditvami? niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 E1 Državljani bi vsaj nekaj svojega prostega časa morali nameniti za pomoč drugim. E2 V družbi bi šle stvari bolje, če bi vsak poskrbel predvsem zase. E3 Državljani ne bi smeli goljufati pri svoji davčni napovedi. Povprečna vrednost: Država D1 D2 D3 AT Avstrija 2,23 3,39 2,09 BE Belgija 2,32 3,30 2,42 CH Švica 2,12 3,60 1,98 CZ Republika Češka 2,06 3,71 1,91 DE Nemčija 2,20 4,02 2,20 DK Danska 2,43 3,92 1,90 EE Estonija 2,37 2,72 1,86 ES Španija 2,02 3,75 2,08 FI Finska 2,33 3,79 1,89 FR Francija 1,99 3,16 1,96 GB Velika Britanija 2,21 3,80 2,06 GR Grčija 1,97 4,05 2,07 HU Madžarska 2,16 3,59 1,83 IE Irska 1,94 3,75 1,92 IS Islandija 2,30 3,66 1,90 LU Luksemburg 2,08 3,14 2,02 NL Nizozemska 2,61 3,66 2,07 NO Norveška 2,10 2,99 2,06 PL Poljska 2,12 2,77 1,92 PT Portugalska 1,85 3,83 1,83 SE Švedska 2,29 4,38 2,10 SI Slovenija 2,05 2,54 1,92 SK Slovaška 2,11 3,70 2,07 TR Turčija 1,64 3,37 1,53 UA Ukrajina 2,20 3,42 2,10 Skupaj 2,14 3,55 1,99 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 202 15.6.2012 14:27:11 203 Koliko zaupate naslednjim skupinam in organizacijam, da bodo pošteni v odnosu do ljudi kot ste vi? niti zaupam, sploh ne niti ne zaupam ne zaupam zaupam zaupam zelo zaupam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 E4 inštalaterji, gradbinci, avtomehaniki in drugi serviserji E5 finančne družbe kot so banke ali zavarovalnice E6 javni uslužbenci Povprečna vrednost: Država D4 D5 D6 AT Avstrija 3,36 3,23 3,49 BE Belgija 3,25 3,18 3,29 CH Švica 3,58 3,15 3,37 CZ Republika Češka 2,99 2,97 2,84 DE Nemčija 3,09 2,85 3,23 DK Danska 3,30 3,38 3,58 EE Estonija 3,21 3,38 3,10 ES Španija 3,10 2,85 3,20 FI Finska 3,53 3,49 3,35 FR Francija 3,28 2,77 3,38 GB Velika Britanija 2,84 3,07 2,93 GR Grčija 3,07 2,81 2,87 HU Madžarska 3,33 2,98 3,29 IE Irska 3,22 2,97 3,12 IS Islandija 3,57 3,41 3,26 LU Luksemburg 3,07 3,36 3,45 NL Nizozemska 3,22 3,17 3,18 NO Norveška 3,45 3,43 3,56 PL Poljska 3,12 3,10 3,05 PT Portugalska 3,11 3,07 3,29 SE Švedska 3,38 3,03 3,18 SI Slovenija 3,37 3,28 3,29 SK Slovaška 3,21 3,13 2,87 TR Turčija 3,16 3,16 3,32 UA Ukrajina 2,98 2,49 2,65 Skupaj 3,22 3,09 3,19 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 203 15.6.2012 14:27:11 204 Kolikokrat se vam je v zadnjih petih letih zgodila katera od naslednjih stvari? ANKETAR: šifrirajte »nimam izkušnje« kot »ne vem« nikoli enkrat dvakrat 3 -4 krat 5-krat in več (ne vem) 1 2 3 4 5 8 E7 Inštalater, gradbinec, avtomehanik ali drug serviser vam je računal preveč, alI opravil nepotrebno delo. E8 Kupili ste hrano, ki je bila pakirana tako, da so bili najslabši kosi prikriti. E9 Banka ali zavarovalnica vam ni ponudila najboljših možnih pogojev, do katerih ste bili upravičeni. E10 Kupili ste rabljeno blago, ki se je kmalu pokazalo kot blago z napako. E11 Javni uslužbenec je za svojo storitev od vas zahteval protiuslugo ali podkupnino. Povprečna vrednost: Država D7 D8 D9 D10 D11 AT Avstrija 1,70 2,32 1,60 1,28 1,09 BE Belgija 1,62 1,80 1,43 1,30 1,03 CH Švica 1,49 1,74 1,40 1,18 1,03 CZ Republika Češka 1,75 2,10 1,42 1,54 1,21 DE Nemčija 1,68 2,29 1,63 1,31 1,03 DK Danska 1,59 2,42 1,64 1,34 1,04 EE Estonija 1,70 2,15 1,30 1,72 1,14 ES Španija 1,63 1,63 1,57 1,17 1,05 FI Finska 1,35 1,67 1,32 1,41 1,02 FR Francija 1,61 1,53 1,46 1,22 1,02 GB Velika Britanija 1,58 1,79 1,65 1,37 1,02 GR Grčija 1,61 1,25 1,15 1,14 1,19 HU Madžarska 1,69 2,47 1,54 1,59 1,08 IE Irska 1,44 1,66 1,54 1,26 1,02 IS Islandija 1,44 2,62 1,77 1,59 1,02 LU Luksemburg 1,85 2,17 1,45 1,33 1,05 NL Nizozemska 1,61 2,06 1,39 1,30 1,02 NO Norveška 1,58 2,52 1,76 1,38 1,03 PL Poljska 1,73 2,39 1,35 1,55 1,21 PT Portugalska 1,32 1,45 1,22 1,15 1,06 SE Švedska 1,48 2,46 1,53 1,38 1,03 SI Slovenija 1,56 2,04 1,43 1,55 1,05 SK Slovaška 1,69 2,57 1,37 2,03 1,27 TR Turčija 1,46 1,52 1,15 1,25 1,15 UA Ukrajina 1,78 2,34 1,33 1,56 1,67 Skupaj 1,59 2,00 1,45 1,37 1,10 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 204 15.6.2012 14:27:11 205 E12 Povprašali smo vas o vaših izkušnjah z nepoštenim ravnanjem do vas v zadnjih petih letih. Koliko vas skrbi, da bi se vam kaj takega zgodilo v prihodnje? 1 - sploh me ne skrbi 2 - malo me skrbi 3 - kar precej me skrbi 4 - zelo me skrbi 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 33,8 51,0 12,1 3,1 100,0 BE Belgija 32,1 48,9 15,2 3,8 100,0 CH Švica 46,3 45,7 7,2 0,9 100,0 CZ Republika Češka 13,6 34,9 31,0 20,5 100,0 DE Nemčija 21,7 57,9 16,6 3,8 100,0 DK Danska 46,2 45,8 5,4 2,6 100,0 EE Estonija 35,3 50,2 12,2 2,3 100,0 ES Španija 20,3 38,7 28,1 12,9 100,0 FI Finska 43,7 42,6 11,1 2,6 100,0 FR Francija 33,7 50,4 13,0 2,9 100,0 GB Velika Britanija 31,5 50,8 14,3 3,4 100,0 GR Grčija 38,0 37,7 18,8 5,5 100,0 HU Madžarska 29,7 49,6 15,7 4,9 100,0 IE Irska 47,2 40,5 9,5 2,8 100,0 IS Islandija 61,0 32,6 5,7 0,7 100,0 LU Luksemburg 30,3 51,5 14,4 3,7 100,0 NL Nizozemska 37,9 49,6 10,5 2,1 100,0 NO Norveška 42,5 51,3 4,8 1,3 100,0 PL Poljska 9,2 31,5 50,3 9,0 100,0 PT Portugalska 23,2 42,9 24,5 9,5 100,0 SE Švedska 53,8 40,0 5,0 1,1 100,0 SI Slovenija 26,6 56,9 13,1 3,3 100,0 SK Slovaška 21,2 55,1 19,5 4,2 100,0 TR Turčija 23,0 50,0 20,1 6,8 100,0 UA Ukrajina 9,4 43,1 25,3 22,1 100,0 Skupaj 31,6 46,1 16,5 5,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 205 15.6.2012 14:27:11 206 Kakšno je vaše mnenje o spodaj navedenih ravnanjih? Kako napačna se vam zdijo, če sploh? to je povsem v redu ni čisto v redu to je narobe to je zelo narobe (ne vem) 1 2 3 4 8 E13 Če nekdo plača z gotovino brez računa, da bi se tako izognil plačilu DDV ali drugih davkov? E14 Če nekdo prodaja rabljeno blago tako, da prikrije napake na tem blagu? E15 Če nekdo pri zavarovalnici vloži pretirano ali lažno zahtevo za povrnitev škode? E16 Če javni uslužbenec od nekoga za svojo storitev zahteva protiuslugo ali podkupnino? Povprečna vrednost: Država E13 E17 E15 E16 AT Avstrija 2,25 3,31 3,01 3,64 BE Belgija 2,28 3,51 3,42 3,61 CH Švica 2,65 3,30 3,32 3,63 CZ Republika Češka 2,77 3,49 3,35 3,69 DE Nemčija 2,36 3,28 3,10 3,68 DK Danska 2,74 3,68 3,57 3,82 EE Estonija 2,75 3,34 3,32 3,55 ES Španija 2,65 3,47 3,27 3,59 FI Finska 2,77 3,46 3,40 3,71 FR Francija 2,12 3,11 2,98 3,43 GB Velika Britanija 2,59 3,38 3,38 3,69 GR Grčija 3,06 3,48 3,58 3,69 HU Madžarska 2,68 3,48 3,25 3,57 IE Irska 2,65 3,37 3,59 3,73 IS Islandija 2,91 3,68 3,53 3,74 LU Luksemburg 2,27 3,45 3,29 3,68 NL Nizozemska 2,40 3,42 3,50 3,72 NO Norveška 2,75 3,60 3,62 3,76 PL Poljska 2,58 3,50 3,37 3,73 PT Portugalska 3,00 3,49 3,43 3,50 SE Švedska 2,81 3,61 3,59 3,71 SI Slovenija 2,58 3,29 3,21 3,59 SK Slovaška 2,72 3,22 3,15 3,40 TR Turčija 3,23 3,56 3,57 3,65 UA Ukrajina 2,68 3,24 3,24 3,44 Skupaj 2,64 3,42 3,36 3,64 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 206 15.6.2012 14:27:12 207 Sledi nekaj trditev o tem, kako ljudje razumejo pravila in zakone. V kolikšni meri soglašate ali ne soglašate s temi trditvami? niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 E17 Če hočeš kaj zaslužiti, ne moreš biti vedno pošten. E18 Zakone moraš vedno dosledno spoštovati, tudi če zaradi tega zamudiš kakšno dobro priložnost. E19 Včasih ni nič narobe, če se za zakone ne zmeniš in počneš to, kar želiš. Povprečna vrednost: Država E17 E18 E19 AT Avstrija 3,27 2,56 3,28 BE Belgija 2,95 2,70 3,13 CH Švica 2,99 2,37 3,34 CZ Republika Češka 3,26 2,26 3,54 DE Nemčija 3,12 2,33 3,46 DK Danska 3,59 2,23 3,50 EE Estonija 3,05 2,35 3,39 ES Španija 3,39 2,39 3,55 FI Finska 3,22 2,17 3,63 FR Francija 3,32 2,15 3,70 GB Velika Britanija 3,25 2,30 3,65 GR Grčija 2,65 2,14 3,62 HU Madžarska 2,90 2,26 3,48 IE Irska 3,10 2,24 3,62 IS Islandija 3,39 2,36 3,65 LU Luksemburg 2,93 2,30 3,39 NL Nizozemska 3,57 2,76 3,11 NO Norveška 3,62 2,20 3,62 PL Poljska 2,89 2,28 3,29 PT Portugalska 3,68 2,19 3,70 SE Švedska 3,44 2,35 3,58 SI Slovenija 2,99 2,57 3,44 SK Slovaška 3,11 2,48 3,46 TR Turčija 2,81 1,87 3,82 UA Ukrajina 2,61 2,30 3,58 Skupaj 3,16 2,32 3,50 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 207 15.6.2012 14:27:12 208 In koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o tem, kako danes delujejo stvari v gospodarstvu? niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 E20 Danes podjetja zanima le dobiček, nič pa izboljšanje uslug ali izdelkov v korist njihovih strank. E21 Danes velika podjetja sodelujejo med sabo tako, da ohranjajo previsoke cene. E22 Danes imajo potrošniki boljše možnosti za zaščito svojih interesov. Povprečna vrednost: Država E20 E21 E22 AT Avstrija 2,39 2,29 2,52 BE Belgija 2,31 2,28 2,32 CH Švica 2,40 2,25 2,43 CZ Republika Češka 2,22 2,14 2,79 DE Nemčija 2,41 2,19 2,71 DK Danska 2,87 2,32 2,49 EE Estonija 2,55 2,29 2,86 ES Španija 2,17 2,08 2,33 FI Finska 2,53 2,42 2,45 FR Francija 2,09 1,96 2,41 GB Velika Britanija 2,29 2,36 2,46 GR Grčija 1,82 1,77 2,34 HU Madžarska 2,09 2,20 3,50 IE Irska 2,34 2,22 2,34 IS Islandija 2,70 2,20 2,74 LU Luksemburg 2,41 2,23 2,45 NL Nizozemska 2,54 2,46 2,19 NO Norveška 2,59 2,61 2,43 PL Poljska 2,20 2,15 2,74 PT Portugalska 1,88 2,02 2,55 SE Švedska 2,55 2,39 2,50 SI Slovenija 2,41 2,39 2,54 SK Slovaška 2,31 2,31 2,85 TR Turčija 2,06 2,06 2,24 UA Ukrajina 2,07 1,96 3,13 Skupaj 2,31 2,22 2,56 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 208 15.6.2012 14:27:12 209 E23 Denimo, da bi radi prišli do ugodnosti ali uslug, do katerih niste upravičeni. Kaj mislite, koliko prijateljev ali sorodnikov bi lahko pri tem prosili za podporo? 1 - nobenega 2 - le nekatere od njih 3 - kar precej 4 - večino ali kar vse 5 - (tega ne bi nikoli naredil) 7 - (odklonil odgovor) 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 Skupaj AT Avstrija 27,7 37,0 9,7 5,3 20,2 100,0 BE Belgija 55,6 29,8 4,8 1,5 8,3 100,0 CH Švica 58,3 18,7 1,5 0,8 20,7 100,0 CZ Republika Češka 37,9 28,4 7,4 3,3 23,0 100,0 DE Nemčija 33,7 33,7 6,1 2,9 23,6 100,0 DK Danska 46,5 20,5 5,2 3,7 24,1 100,0 EE Estonija 28,1 25,9 5,5 0,8 39,7 100,0 ES Španija 33,2 28,2 13,6 9,5 15,5 100,0 FI Finska 50,4 35,2 6,0 0,8 7,6 100,0 FR Francija 65,2 22,8 2,2 1,3 8,4 100,0 GB Velika Britanija 58,7 22,4 6,1 4,0 8,8 100,0 GR Grčija 46,5 15,7 3,0 0,5 34,3 100,0 HU Madžarska 57,7 25,1 4,0 1,0 12,2 100,0 IE Irska 37,2 12,1 2,0 2,7 45,9 100,0 IS Islandija 32,8 35,7 16,4 5,1 10,0 100,0 LU Luksemburg 39,9 31,7 6,6 3,2 18,6 100,0 NL Nizozemska 65,2 18,9 2,4 0,9 12,7 100,0 NO Norveška 55,9 31,1 6,7 1,3 5,0 100,0 PL Poljska 24,1 45,2 12,7 2,9 15,1 100,0 PT Portugalska 27,8 44,2 10,5 3,9 13,6 100,0 SE Švedska 58,3 28,2 6,5 1,6 5,4 100,0 SI Slovenija 35,6 41,7 10,7 1,9 10,0 100,0 SK Slovaška 28,3 49,7 8,2 1,9 11,9 100,0 TR Turčija 43,4 14,0 4,5 1,3 36,9 100,0 UA Ukrajina 32,3 26,8 5,2 1,3 34,4 100,0 Skupaj 43,5 28,2 6,2 2,4 19,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 209 15.6.2012 14:27:12 210 Kako pogosto, če sploh, ste v preteklih petih letih storil kaj od naštetega? Torej, kako pogosto ste... 5 krat in (nima nikoli enkrat dvakrat 3 – 4 krat več izkušenj) (odklonil) (ne vem) 1 2 3 4 5 6 7 8 E24 Obdržali drobiž od prodajalke ali natakarja, čeprav ste vedeli da ste dobili vrnjeno preveč? E25 Plačali z gotovino brez računa, da bi se tako izognili plačilu DDV ali drugih davkov? E26 Prodali rabljeno blago in ob tem prikrili nekatere napake na tem blagu? E27 Uporabili ali priredili neko izkaznico ali dokument tako, da ste se prikazali kot upravičeni do nečesa, do česar sicer ne bi bili upravičeni E28 Pri zavarovalnici vložili pretirano ali neresnično zahtevo za povrnitev škode? E29 Ponudili protiuslugo ali podkupnino javnemu uslužbencu za njegovo storitev? E30 V vlogi za državna nadomestila kot npr. socialno zavarovanje in podobno, navedli višje zahtevke kot so vam pripadali? Povprečna vrednost: Država E24 E25 E26 E27 E28 E29 E30 AT Avstrija 1,53 1,92 1,45 1,29 1,36 1,26 1,29 BE Belgija 1,64 1,86 1,16 1,10 1,11 1,10 1,09 CH Švica 1,42 1,39 1,16 1,14 1,14 1,10 1,11 CZ Republika Češka 1,32 1,54 1,08 1,08 1,07 1,12 1,06 DE Nemčija 1,62 2,01 1,56 1,49 1,44 1,39 1,36 DK Danska 1,94 2,19 1,56 1,56 1,58 1,54 1,55 EE Estonija 2,86 3,24 2,85 2,70 2,75 2,61 2,54 ES Španija 1,58 1,85 1,19 1,18 1,15 1,13 1,17 FI Finska 1,56 1,70 1,23 1,14 1,18 1,14 1,18 FR Francija 1,34 1,58 1,02 1,02 1,03 1,01 1,01 GB Velika Britanija 1,57 1,40 1,06 1,05 1,03 1,01 1,02 GR Grčija 1,35 1,91 1,58 1,45 1,40 1,41 1,33 HU Madžarska 1,73 2,19 1,63 1,65 1,77 1,77 1,76 IE Irska 1,39 1,45 1,21 1,17 1,20 1,17 1,19 IS Islandija 1,37 2,16 1,10 1,08 1,12 1,02 1,05 LU Luksemburg 1,56 1,74 1,21 1,20 1,25 1,23 1,23 NL Nizozemska 1,45 1,60 1,08 1,05 1,04 1,02 1,02 NO Norveška 1,48 1,66 1,12 1,08 1,08 1,06 1,08 PL Poljska 1,84 2,23 2,00 1,84 2,03 1,92 1,81 PT Portugalska 1,53 1,89 1,69 1,56 1,63 1,51 1,50 SE Švedska 1,51 1,82 1,21 1,14 1,15 1,15 1,15 SI Slovenija 1,37 1,65 1,25 1,18 1,19 1,17 1,21 SK Slovaška 1,72 1,91 1,45 1,33 1,39 1,40 1,33 TR Turčija 1,87 2,38 1,95 1,71 1,76 1,68 1,71 UA Ukrajina 1,68 2,07 1,70 1,66 1,81 1,83 1,63 Skupaj 1,60 1,87 1,43 1,36 1,39 1,35 1,34 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 210 15.6.2012 14:27:12 211 5. Družina, delo in blaginja (Family, Work and Well-being) – ESS 2004/G Modul je osredotočen predvsem na odnose med delom in družino in v povezavi le teh z blaginjo v družbi. Ukvarja se predvsem povezavo med osebno blaginjo ter spremembami v delavnem okolju in v povezavi med različnimi tipi (nature of family) družin ter gospodinjstev. Kar zadeva delavno okolje, se te spremembe nanašajo predvsem na porast netipičnih oblik a-tipičnega dela in splošnega zvišanja zahtevnosti delavnega mesta. Na področju družine je opazna porast enočlanskih gospodinjstev, porast družin z dvema dohodkoma, istočasno pa vse pogostejše razpadanje družin. Vsakodnevne izkušnje usklajevanja delavnih obveznosti ter družine so pomembne za zadovoljstvo v življenju in psihološko blagostanje Evropejcev. Mnogo tistih, ki so zaposleni, so razpeti med dvema poloma. Na eni strani se srečujejo s časovno stisko, na drugi pa z željo po ekonomski varnosti in osebnem zadovoljstvu. Kvaliteta življenja otrok je tako praviloma izpostavljena tako pozitivnim kot tudi negativnim vplivom delovno- družinskih razmerij (work family relations) njihovih staršev. Prav tako je od delavnega ritma ter prispevka v gospodinjstvu odvisno dobro počutje (well-being) zakonca ali partnerja. Raziskava teh odnosov in primerjalni pogled prispevata k splošnemu razumevanju virov zadovoljstva in psiholoških teženj evropske populacije na eni strani, na drugi pa k temu prispeva vloga režima nacionalnih blaginjskih modelov na družbene odnose. Namen modula je omogočiti vpogled v trenutna pereča vprašanja, ki zadevajo delo, družino in blagostanje ter odnose med njimi. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 211 15.6.2012 14:27:12 212 In zdaj nekaj vprašanj o tem, kako usklajujete različna področja svojega življenja Najprej vam bom prebral/a nekaj trditev o tem, kako ste se morda počutili v zadnjem času. Za vsako trditev prosim povejte, kako pogosto ste se tako počutili v zadnjih dveh tednih. več kot manj kot polovico polovico le malo ves čas večino časa časa časa časa nikoli (ne vem) 1 2 3 4 5 6 8 G1 Bil sem se vesel in dobre volje. G2 Bil sem miren in sproščen. G3 Bil sem dejaven in poln energije. G4 Zbujal sem se svež in spočit. G5 Moje vsakodnevno življenje je bilo polno stvari, ki me zanimajo. Povprečna vrednost: Država G1 G2 G3 G4 G5 AT Avstrija 2,58 2,90 2,98 3,36 2,83 BE Belgija 2,59 2,93 2,77 3,15 2,50 CH Švica 2,38 2,73 2,63 2,97 2,36 CZ Republika Češka 2,97 2,97 3,15 3,23 2,93 DE Nemčija 2,70 2,92 3,00 3,24 2,77 DK Danska 2,22 2,51 2,78 2,97 2,32 EE Estonija 3,19 3,27 3,40 3,36 3,51 ES Španija 2,59 2,95 2,63 2,94 2,94 FI Finska 2,73 2,96 3,06 3,26 2,85 FR Francija 2,72 3,11 2,82 3,24 2,58 GB Velika Britanija 2,66 2,98 3,38 3,80 3,08 GR Grčija 3,23 3,14 3,09 3,15 3,27 HU Madžarska 2,95 3,34 3,00 3,36 3,72 IE Irska 2,33 2,46 2,77 2,92 2,55 IS Islandija 2,39 2,60 2,77 3,27 2,54 LU Luksemburg 2,52 2,82 2,50 3,02 2,37 NL Nizozemska 2,68 2,85 2,95 3,22 2,47 NO Norveška 2,33 2,54 2,91 2,99 2,39 PL Poljska 3,03 3,06 2,89 3,12 2,68 PT Portugalska 3,08 3,12 3,23 3,16 3,70 SE Švedska 2,40 2,64 2,83 3,47 2,57 SI Slovenija 2,84 2,95 2,92 3,35 2,91 SK Slovaška 3,07 3,16 3,16 3,53 2,93 TR Turčija 3,47 3,33 3,41 3,36 3,88 UA Ukrajina 3,36 3,46 3,41 3,45 3,40 Skupaj 2,78 2,96 2,99 3,23 2,90 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 212 15.6.2012 14:27:12 213 Sedaj pa vam bom prebral/a nekaj trditev o moških in ženskah ter o njihovih vlogah v družini. V kolikšni meri soglašate oz. ne soglašate z vsako od teh trditev? niti soglašam, močno niti ne sploh ne soglšam soglašam soglašam ne soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 G6 Ženska mora biti pripravljena zmanjšati obseg svojega plačanega dela v korist svoje družine. G7 Moški morajo prevzeti enako mero odgovornosti za dom in družino kot ženske. G8 Kadar ni dovolj delovnih mest, bi morali imeti moški prednost pri zaposlovanju pred ženskami. G9 Kadar so v družini otroci, bi morali starši ostati skupaj, tudi če se ne razumejo. G10 Družina bi morala biti za vsakega najpomembnejša stvar v njegovem / njenem življenju. Povprečna vrednost: Država G6 G7 G8 G9 G10 AT Avstrija 2,74 2,04 3,43 3,39 1,83 BE Belgija 3,07 1,84 3,32 3,64 1,99 CH Švica 2,41 2,05 3,37 3,53 1,94 CZ Republika Češka 2,51 1,93 3,01 3,07 1,69 DE Nemčija 2,83 1,97 3,51 3,44 1,84 DK Danska 3,57 1,71 4,14 3,80 2,17 EE Estonija 2,49 1,76 3,10 3,45 1,79 ES Španija 2,66 1,95 3,40 3,36 1,99 FI Finska 3,33 1,64 3,85 3,63 1,79 FR Francija 2,68 1,49 3,49 3,61 1,89 GB Velika Britanija 2,73 1,82 3,32 3,48 1,84 GR Grčija 2,81 2,07 2,79 2,57 1,65 HU Madžarska 2,36 1,55 2,43 3,25 1,42 IE Irska 2,78 1,76 3,37 3,25 1,75 IS Islandija 3,23 1,67 3,84 3,76 1,81 LU Luksemburg 2,49 1,74 3,40 3,48 1,77 NL Nizozemska 3,14 2,00 3,59 3,77 2,11 NO Norveška 3,28 1,81 4,02 3,42 2,09 PL Poljska 2,49 1,77 2,95 2,78 1,57 PT Portugalska 2,36 1,97 3,11 3,10 1,93 SE Švedska 3,40 1,67 4,01 3,67 2,05 SI Slovenija 2,86 1,81 3,47 3,33 1,84 SK Slovaška 2,86 2,10 3,18 3,03 1,87 TR Turčija 2,18 1,99 2,13 2,29 1,54 UA Ukrajina 2,10 1,65 2,77 2,76 1,54 Skupaj 2,75 1,85 3,30 3,29 1,82 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 213 15.6.2012 14:27:12 214 G11 ANKETARSKA ŠIFRA: GLEDE NA DRUŽINSKO TABELO KODIRAJTE 1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z MOŽEM / ŽENO /PARTNERJEM (šifra 01 pri F4) 2 - NE ŽIVI Z ZAKONCEM ALI PARTNERJEM Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 53,2 46,8 100,0 BE Belgija 62,0 38,0 100,0 CH Švica 56,1 43,9 100,0 CZ Republika Češka 55,3 44,7 100,0 DE Nemčija 61,5 38,5 100,0 DK Danska 66,0 34,0 100,0 EE Estonija 54,2 45,8 100,0 ES Španija 60,5 39,5 100,0 FI Finska 63,5 36,5 100,0 FR Francija 61,8 38,2 100,0 GB Velika Britanija 52,8 47,2 100,0 GR Grčija 62,2 37,8 100,0 HU Madžarska 60,7 39,3 100,0 IE Irska 59,0 41,0 100,0 IS Islandija 67,6 32,4 100,0 LU Luksemburg 62,0 38,0 100,0 NL Nizozemska 60,9 39,1 100,0 NO Norveška 66,7 33,3 100,0 PL Poljska 59,7 40,3 100,0 PT Portugalska 59,0 41,0 100,0 SE Švedska 62,9 37,1 100,0 SI Slovenija 59,2 40,8 100,0 SK Slovaška 58,1 41,9 100,0 TR Turčija 65,7 34,3 100,0 UA Ukrajina 53,9 46,1 100,0 Skupaj 59,7 40,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 214 15.6.2012 14:27:12 215 Zakonci ali partnerji imajo včasih različna mnenja o družinskih zadevah. Kako pogosto se zgodi, da sta z vašim možem/ženo/partnerjem/-ico nesoglasna glede tega.. manj kot nekaj- enkrat enkrat nekaj- enkrat krat nobeden meseč- meseč- krat me- teden- teden- ni zapo- nikoli no no sečno sko sko vsak dan slen (ne vem) 1 2 3 4 5 6 7 - 88 G13 kako si razdeliti delo v gospodinjstvu G14 glede denarja G15 glede tega, koliko časa naj kdo preživi v službi Povprečna vrednost: Država G13 G14 G15 AT Avstrija 2,46 2,21 2,33 BE Belgija 2,31 1,82 2,30 CH Švica 2,12 1,71 1,96 CZ Republika Češka 2,44 2,32 2,30 DE Nemčija 2,38 1,92 2,32 DK Danska 2,31 1,70 2,21 EE Estonija 2,18 1,96 2,66 ES Španija 2,22 2,14 2,41 FI Finska 2,87 2,11 3,29 FR Francija 2,04 1,68 2,72 GB Velika Britanija 2,24 2,06 2,17 GR Grčija 1,51 1,70 1,81 HU Madžarska 1,91 1,84 2,64 IE Irska 1,81 1,68 1,67 IS Islandija 2,47 1,90 2,12 LU Luksemburg 2,34 1,95 2,90 NL Nizozemska 2,14 1,70 2,12 NO Norveška 2,53 1,97 2,16 PL Poljska 2,46 2,16 3,68 PT Portugalska 1,81 1,96 2,26 SE Švedska 2,30 1,65 2,76 SI Slovenija 2,31 1,93 2,60 SK Slovaška 2,72 2,50 2,80 TR Turčija 1,56 1,68 1,99 UA Ukrajina 2,16 2,16 2,32 Skupaj 2,21 1,93 2,40 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 215 15.6.2012 14:27:12 216 Čigava beseda obvelja, kadar se z vašim možem / ženo / partnerjem odločata o naslednjih stvareh… navadno ponavadi od obeh ponavadi vedno par- od nekoga vedno moja moja enako partnerjeva tnerjeva tretjega (ne vem) 1 2 3 4 5 6 8 G16 občasnih večjih nakupih za gospodinjstvo G17 o tem, kako si razdeliti delo v gospodinjstvu Povprečna vrednost: Država G16 G17 AT Avstrija 2,94 2,87 BE Belgija 2,98 2,95 CH Švica 2,97 2,88 CZ Republika Češka 2,95 2,93 DE Nemčija 2,91 2,91 DK Danska 2,99 2,92 EE Estonija 3,00 3,01 ES Španija 3,08 3,12 FI Finska 2,96 2,97 FR Francija 2,93 2,91 GB Velika Britanija 2,92 2,93 GR Grčija 2,94 2,81 HU Madžarska 2,91 2,89 IE Irska 2,91 2,83 IS Islandija 2,97 2,91 LU Luksemburg 2,98 2,94 NL Nizozemska 2,92 2,97 NO Norveška 2,94 2,99 PL Poljska 2,93 3,01 PT Portugalska 2,91 2,84 SE Švedska 2,93 2,99 SI Slovenija 2,98 2,97 SK Slovaška 2,93 2,96 TR Turčija 2,95 2,72 UA Ukrajina 2,80 2,77 Skupaj 2,94 2,92 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 216 15.6.2012 14:27:12 217 G18 ANKETARSKA ŠIFRA: ANKETAR, ŠIFRIRAJ NA PODLAGI VPRAŠANJ F37a IN F38 1 - PARTNER ANKETIRANCA IMA PLAČANO ZAPOSLITEV (šifra 01 pri F37a ali 01 pri F38) 2 - PARTNER NI ZAPOSLEN Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 65,1 34,9 100,0 BE Belgija 57,5 42,5 100,0 CH Švica 65,3 34,7 100,0 CZ Republika Češka 63,0 37,0 100,0 DE Nemčija 57,0 43,0 100,0 DK Danska 68,9 31,1 100,0 EE Estonija 62,1 37,9 100,0 ES Španija 53,5 46,5 100,0 FI Finska 61,9 38,1 100,0 FR Francija 58,7 41,3 100,0 GB Velika Britanija 59,1 40,9 100,0 GR Grčija 47,0 53,0 100,0 HU Madžarska 56,3 43,7 100,0 IE Irska 65,4 34,6 100,0 IS Islandija 79,6 20,4 100,0 LU Luksemburg 54,5 45,5 100,0 NL Nizozemska 61,8 38,2 100,0 NO Norveška 72,6 27,4 100,0 PL Poljska 56,5 43,5 100,0 PT Portugalska 59,3 40,7 100,0 SE Švedska 70,2 29,8 100,0 SI Slovenija 61,5 38,5 100,0 SK Slovaška 63,7 36,3 100,0 TR Turčija 38,2 61,8 100,0 UA Ukrajina 55,2 44,8 100,0 Skupaj 59,9 40,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 217 15.6.2012 14:27:13 218 PRESKOK (G18=1) do vključno G21 Kako pogosto mora partner pri svojem delu oz. službi... manj kot enkrat enkrat nekajkrat enkrat nekajkrat nikoli mesečno mesečno mesečno tedensko tedensko vsak dan (ne vem) 1 2 3 4 5 6 7 88 G19 delati zvečer ali ponoči G20 delati nadure brez predhodnega obvestila Povprečna vrednost: Država G19 G20 AT Avstrija 2,46 3,06 BE Belgija 2,72 2,43 CH Švica 2,54 2,81 CZ Republika Češka 2,40 2,87 DE Nemčija 2,44 3,23 DK Danska 2,78 2,62 EE Estonija 3,02 2,36 ES Španija 2,45 2,26 FI Finska 3,27 2,71 FR Francija 2,21 2,45 GB Velika Britanija 2,77 2,47 GR Grčija 2,58 2,46 HU Madžarska 2,25 2,05 IE Irska 3,01 2,36 IS Islandija 3,06 3,14 LU Luksemburg 2,06 2,63 NL Nizozemska 2,74 2,29 NO Norveška 3,27 2,58 PL Poljska 2,85 2,68 PT Portugalska 2,63 2,41 SE Švedska 3,13 2,42 SI Slovenija 2,34 2,36 SK Slovaška 2,78 2,98 TR Turčija 2,73 1,72 UA Ukrajina 2,85 2,94 Skupaj 2,70 2,59 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 218 15.6.2012 14:27:13 219 G21 Kako pogosto mora partner delati ob vikendih (ob sobotah in nedeljah)? 1 - nikoli 2 - manj kot enkrat mesečno 3 - enkrat mesečno 4 - nekajkrat mesečno 5 - vsak teden 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 Skupaj AT Avstrija 48,3 13,4 9,2 21,6 7,4 100,0 BE Belgija 46,4 15,0 9,3 16,9 12,3 100,0 CH Švica 46,0 14,4 10,5 15,9 13,2 100,0 CZ Republika Češka 33,2 15,5 15,6 30,0 5,8 100,0 DE Nemčija 40,1 15,9 11,0 26,2 6,8 100,0 DK Danska 39,9 20,8 10,8 21,2 7,3 100,0 EE Estonija 29,8 18,3 12,4 29,5 10,1 100,0 ES Španija 49,4 10,9 10,9 14,1 14,7 100,0 FI Finska 31,7 27,2 11,5 20,9 8,7 100,0 FR Francija 50,1 12,1 10,3 16,8 10,7 100,0 GB Velika Britanija 32,0 18,5 11,4 20,1 18,0 100,0 GR Grčija 34,9 12,7 8,0 25,0 19,4 100,0 HU Madžarska 32,1 19,4 11,6 28,5 8,4 100,0 IE Irska 39,2 14,2 9,8 18,1 18,8 100,0 IS Islandija 23,9 23,2 10,4 30,3 12,1 100,0 LU Luksemburg 55,7 10,2 6,0 16,2 11,9 100,0 NL Nizozemska 51,2 16,0 10,1 14,8 7,8 100,0 NO Norveška 36,2 21,7 19,2 19,5 3,4 100,0 PL Poljska 23,7 16,2 12,5 28,2 19,3 100,0 PT Portugalska 48,9 9,2 8,9 23,0 10,0 100,0 SE Švedska 38,9 21,4 14,8 20,3 4,7 100,0 SI Slovenija 33,5 16,8 16,0 24,0 9,6 100,0 SK Slovaška 29,5 15,5 13,1 33,9 8,1 100,0 TR Turčija 24,7 5,9 5,9 23,8 39,8 100,0 UA Ukrajina 27,6 17,6 10,9 28,7 15,2 100,0 Skupaj 38,5 16,2 11,4 22,5 11,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 219 15.6.2012 14:27:13 220 G22 Sedaj vam bom zastavil(a) nekaj vprašanj o gospodinjskem delu. Z gospodinjskim delom imamo v mislih stvari, ki jih običajno delamo na domu ali okoli njega, kot na primer kuhanje, pomivanje, pospravljanje, pranje, delo na vrtu, nakupovanje, vzdrževanje in popravila v hiši oz. stanovanju – ne pa tudi varstva otrok in prostočasnih dejavnosti. Če vzamemo običajen dan v tednu, približno koliko ur skupaj člani vašega gospodinjstva porabijo za gospodinjsko delo? (ANKETAR: Zaokroži na najbližjo celo uro. Sprejmi tudi približno oceno!) Povprečna vrednost: Država G22 AT Avstrija 3,63 BE Belgija 4,08 CH Švica 3,94 CZ Republika Češka 4,37 DE Nemčija 3,61 DK Danska 2,59 EE Estonija 3,82 ES Španija 4,29 FI Finska 3,01 FR Francija 2,86 GB Velika Britanija 3,46 GR Grčija 3,98 HU Madžarska 4,63 IE Irska 5,13 IS Islandija 5,36 LU Luksemburg 4,43 NL Nizozemska 3,58 NO Norveška 3,05 PL Poljska 4,70 PT Portugalska 3,53 SE Švedska 2,97 SI Slovenija 5,22 SK Slovaška 5,00 TR Turčija 5,05 UA Ukrajina 5,86 Skupaj 4,01 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 220 15.6.2012 14:27:13 221 G23 In približno kolikšen delež tega časa za gospodinjska dela porabite vi? 1 - nič ali skoraj nič 2 - do ene četrtine 3 - od ene četrtine do polovice 4 - od ene polovice do treh četrtin 5 - nad tri četrtine, a ne ves čas 6 - ves čas ali skoraj ves čas 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 12,8 15,4 18,3 17,0 9,3 27,2 100,0 BE Belgija 14,0 18,1 21,5 17,0 11,3 18,2 100,0 CH Švica 16,6 18,2 15,2 13,0 12,3 24,8 100,0 CZ Republika Češka 10,7 17,6 21,5 20,6 12,1 17,3 100,0 DE Nemčija 15,1 18,0 19,2 16,2 12,9 18,5 100,0 DK Danska 10,9 14,8 31,9 22,8 8,2 11,3 100,0 EE Estonija 7,2 18,6 29,0 22,3 10,3 12,6 100,0 ES Španija 26,8 13,9 12,5 11,8 7,5 27,5 100,0 FI Finska 5,2 16,6 31,3 24,3 10,6 12,1 100,0 FR Francija 12,7 18,3 19,2 14,2 14,0 21,6 100,0 GB Velika Britanija 11,8 17,8 23,9 16,4 9,6 20,5 100,0 GR Grčija 25,5 13,3 8,3 6,5 7,2 39,1 100,0 HU Madžarska 14,1 17,1 27,5 13,1 7,9 20,2 100,0 IE Irska 14,8 15,7 14,1 12,0 12,1 31,3 100,0 IS Islandija 5,6 15,5 30,6 23,9 10,2 14,2 100,0 LU Luksemburg 17,7 17,4 18,2 11,1 10,8 24,8 100,0 NL Nizozemska 9,6 15,7 21,5 18,0 11,5 23,8 100,0 NO Norveška 7,5 19,1 31,3 22,5 8,2 11,3 100,0 PL Poljska 13,8 18,0 22,8 20,7 11,1 13,6 100,0 PT Portugalska 26,2 11,1 5,8 9,5 10,1 37,3 100,0 SE Švedska 5,1 14,3 38,2 22,2 8,6 11,6 100,0 SI Slovenija 11,8 16,7 27,5 20,5 10,7 12,8 100,0 SK Slovaška 10,4 19,9 26,7 17,8 10,7 14,5 100,0 TR Turčija 36,2 10,5 6,6 5,9 4,7 36,1 100,0 UA Ukrajina 8,4 16,5 28,7 22,6 9,2 14,6 100,0 Skupaj 14,4 16,3 21,4 16,5 10,1 21,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 221 15.6.2012 14:27:13 222 G24 In približno kolikšen delež časa za gospodinjska dela porabi vaš mož/ žena/ partner? 1 - nič ali skoraj nič 2 - do ene četrtine 3 - od ene četrtine do polovice 4 - od ene polovice do treh četrtin 5 - nad tri četrtine, a ne ves čas 6 - ves čas ali skoraj ves čas 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 26,1 19,5 18,9 14,9 9,9 10,7 100,0 BE Belgija 19,4 17,5 18,9 18,4 13,5 12,4 100,0 CH Švica 25,5 16,7 15,3 11,8 16,2 14,5 100,0 CZ Republika Češka 17,0 24,8 23,8 14,9 9,3 10,1 100,0 DE Nemčija 20,2 18,7 20,4 14,2 13,8 12,6 100,0 DK Danska 14,3 17,0 33,6 18,6 8,7 7,8 100,0 EE Estonija 10,1 24,9 29,4 20,2 7,8 7,6 100,0 ES Španija 31,7 12,4 8,9 12,3 10,6 24,1 100,0 FI Finska 10,9 17,2 31,6 23,8 10,7 5,8 100,0 FR Francija 21,7 19,7 16,9 13,0 16,8 11,8 100,0 GB Velika Britanija 20,1 19,5 23,1 17,5 9,9 10,0 100,0 GR Grčija 41,1 11,8 6,0 8,1 7,4 25,7 100,0 HU Madžarska 22,7 20,8 22,6 17,6 4,4 11,8 100,0 IE Irska 29,4 20,8 13,8 11,5 9,9 14,7 100,0 IS Islandija 15,0 17,4 30,3 23,9 8,3 5,1 100,0 LU Luksemburg 24,5 15,5 17,9 12,5 12,3 17,4 100,0 NL Nizozemska 20,9 21,5 19,5 15,2 13,3 9,6 100,0 NO Norveška 12,9 16,7 28,8 22,7 13,3 5,6 100,0 PL Poljska 16,8 20,4 20,7 19,7 10,9 11,6 100,0 PT Portugalska 38,6 12,9 7,4 8,3 9,1 23,7 100,0 SE Švedska 11,5 16,2 40,2 18,5 8,4 5,1 100,0 SI Slovenija 16,6 20,3 24,4 18,9 9,7 10,1 100,0 SK Slovaška 11,6 23,3 26,3 19,7 7,2 12,0 100,0 TR Turčija 45,0 10,0 5,1 6,4 4,7 28,7 100,0 UA Ukrajina 12,6 24,4 29,1 17,5 7,2 9,2 100,0 Skupaj 22,0 18,3 20,8 15,5 10,3 13,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 222 15.6.2012 14:27:13 223 G25 Še vedno govoriva o tem, koliko časa člani vašega gospodinjstva porabijo za gospodinjska dela na domu. Prosim povejte mi, koliko ur skupaj običajno porabite za gospodinjska dela ob koncu tedna. (ANKETAR: Zaokroži na najbližjo celo uro. Sprejmi tudi približno oceno!) Povprečna vrednost: Država G25 AT Avstrija 3,63 BE Belgija 4,08 CH Švica 3,94 CZ Republika Češka 4,37 DE Nemčija 3,61 DK Danska 2,59 EE Estonija 3,82 ES Španija 4,29 FI Finska 3,01 FR Francija 2,86 GB Velika Britanija 3,46 GR Grčija 3,98 HU Madžarska 4,63 IE Irska 5,13 IS Islandija 5,36 LU Luksemburg 4,43 NL Nizozemska 3,58 NO Norveška 3,05 PL Poljska 4,70 PT Portugalska 3,53 SE Švedska 2,97 SI Slovenija 5,22 SK Slovaška 5,00 TR Turčija 5,05 UA Ukrajina 5,86 Skupaj 4,01 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 223 15.6.2012 14:27:13 224 G26 In približno kolikšen delež tega časa za gospodinjska dela ob vikendih porabite vi? 1 - nič ali skoraj nič 2 - do ene četrtine 3 - od ene četrtine do polovice 4 - od ene polovice do treh četrtin 5 - nad tri četrtine, a ne ves čas 6 - ves čas ali skoraj ves čas 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 10,7 13,0 23,9 19,3 9,9 23,1 100,0 BE Belgija 15,0 14,4 27,1 15,6 10,1 17,8 100,0 CH Švica 11,2 14,5 24,6 18,7 12,2 18,9 100,0 CZ Republika Češka 8,6 15,6 23,7 24,2 12,9 15,0 100,0 DE Nemčija 8,7 17,6 26,3 20,1 12,0 15,2 100,0 DK Danska 9,7 10,8 40,4 22,8 7,0 9,3 100,0 EE Estonija 5,3 15,5 36,1 25,7 8,8 8,6 100,0 ES Španija 25,6 12,3 13,1 13,9 9,0 26,1 100,0 FI Finska 4,7 13,3 36,4 26,9 9,2 9,6 100,0 FR Francija 16,8 15,0 18,7 15,0 15,6 19,0 100,0 GB Velika Britanija 13,5 14,6 29,7 16,1 8,4 17,7 100,0 GR Grčija 25,8 12,6 8,7 6,1 7,3 39,5 100,0 HU Madžarska 10,7 18,8 30,4 16,4 9,1 14,7 100,0 IE Irska 14,0 14,5 18,4 15,7 11,4 26,0 100,0 IS Islandija 7,5 10,2 33,8 28,2 7,2 13,1 100,0 LU Luksemburg 18,1 14,3 21,7 14,1 8,8 23,1 100,0 NL Nizozemska 9,9 12,3 26,9 21,1 12,0 17,8 100,0 NO Norveška 8,3 14,1 37,7 22,3 8,0 9,5 100,0 PL Poljska 12,9 17,8 25,1 20,4 12,2 11,6 100,0 PT Portugalska 25,5 11,3 6,6 10,2 10,5 35,8 100,0 SE Švedska 4,9 9,6 48,5 22,3 6,3 8,5 100,0 SI Slovenija 12,1 17,6 28,5 21,1 9,7 11,0 100,0 SK Slovaška 7,2 19,5 29,7 20,9 9,9 12,7 100,0 TR Turčija 37,3 10,2 6,8 6,1 5,8 33,8 100,0 UA Ukrajina 7,8 15,7 34,7 21,2 8,7 11,9 100,0 Skupaj 13,5 14,2 25,7 18,2 9,8 18,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 224 15.6.2012 14:27:13 225 G27 Kaj pa vaš mož/ žena/ partner? Približno kolikšen delež časa za gospodinjska dela ob vikendih porabi on / ona? 1 - nič ali skoraj nič 2 - do ene četrtine 3 - od ene četrtine do polovice 4 - od ene polovice do treh četrtin 5 - nad tri četrtine, a ne ves čas 6 - ves čas ali skoraj ves čas 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 23,1 18,8 24,6 16,3 7,8 9,4 100,0 BE Belgija 19,0 15,9 22,3 19,2 11,6 12,0 100,0 CH Švica 19,4 15,8 24,9 17,4 13,4 9,1 100,0 CZ Republika Češka 14,8 22,5 29,4 16,4 8,5 8,4 100,0 DE Nemčija 15,5 18,5 27,2 17,6 12,8 8,4 100,0 DK Danska 13,0 13,6 42,0 17,7 6,5 7,1 100,0 EE Estonija 6,7 21,0 38,8 20,4 7,4 5,7 100,0 ES Španija 29,3 12,0 10,9 14,2 9,8 23,8 100,0 FI Finska 8,5 15,3 39,7 22,4 8,8 5,4 100,0 FR Francija 22,1 18,5 17,8 13,6 15,1 12,8 100,0 GB Velika Britanija 19,4 15,3 29,5 17,6 7,8 10,3 100,0 GR Grčija 41,7 11,1 6,0 7,4 7,7 26,1 100,0 HU Madžarska 15,6 21,6 31,2 15,9 6,7 9,1 100,0 IE Irska 25,5 20,6 18,2 12,8 9,3 13,7 100,0 IS Islandija 14,5 12,1 37,1 23,4 7,0 5,9 100,0 LU Luksemburg 24,0 14,5 21,4 13,7 10,8 15,6 100,0 NL Nizozemska 17,1 18,3 28,1 16,0 12,2 8,4 100,0 NO Norveška 12,0 14,4 36,0 21,5 10,0 6,2 100,0 PL Poljska 15,5 20,9 22,1 20,9 9,9 10,7 100,0 PT Portugalska 37,7 12,6 8,1 8,4 9,1 24,1 100,0 SE Švedska 8,7 12,0 49,1 20,1 5,4 4,8 100,0 SI Slovenija 14,1 20,4 26,8 19,1 10,1 9,6 100,0 SK Slovaška 9,9 21,1 29,3 19,4 8,8 11,4 100,0 TR Turčija 43,2 10,3 6,1 5,4 5,1 29,9 100,0 UA Ukrajina 11,5 21,2 34,6 18,3 6,0 8,4 100,0 Skupaj 19,8 16,8 25,9 16,2 9,2 12,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 225 15.6.2012 14:27:13 226 G28 ANKETARSKA ŠIFRA: ŠIFRIRAJ NA PODLAGI VPRAŠANJ G23 IN G26 1 - ANKETIRANEC NE OPRAVLJA NIČ ALI SKORAJ NIČ GOSPODINJSKEGA DELA (šifra 1 pri G23 in šifra 1 pri G26) 2 - VSE OSTALO Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 8,3 91,7 100,0 BE Belgija 10,3 89,7 100,0 CH Švica 8,6 91,4 100,0 CZ Republika Češka 6,8 93,2 100,0 DE Nemčija 6,6 93,4 100,0 DK Danska 7,2 92,8 100,0 EE Estonija 4,5 95,5 100,0 ES Španija 21,8 78,2 100,0 FI Finska 2,6 97,4 100,0 FR Francija 9,2 90,8 100,0 GB Velika Britanija 7,9 92,1 100,0 GR Grčija 24,3 75,7 100,0 HU Madžarska 8,7 91,3 100,0 IE Irska 11,4 88,6 100,0 IS Islandija 4,3 95,7 100,0 LU Luksemburg 14,2 85,8 100,0 NL Nizozemska 6,0 94,0 100,0 NO Norveška 4,3 95,7 100,0 PL Poljska 11,2 88,8 100,0 PT Portugalska 23,1 76,9 100,0 SE Švedska 2,2 97,8 100,0 SI Slovenija 9,4 90,6 100,0 SK Slovaška 5,4 94,6 100,0 TR Turčija 34,8 65,2 100,0 UA Ukrajina 5,1 94,9 100,0 Skupaj 10,6 89,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 226 15.6.2012 14:27:13 227 ČE ANKETIRANEC NE ŽIVI S PARTNERJEM do vključno G32 G29 Sedaj vam bom zastavil(a) nekaj vprašanj o gospodinjskem delu. Z gospodinj skim delom imamo v mislih stvari, ki jih običajno delamo na domu ali okoli njega, kot na primer kuhanje, pomivanje, pospravljanje, pranje, delo na vrtu, nakupovanje, vzdrževanje in popravila v hiši oz. stanovanju – ne pa tudi varstva otrok in prostočasnih dejavnosti. Če vzamemo običajen dan v tednu, približno koliko ur skupaj člani vašega gospodinjstva porabijo za gospodinjsko delo? (ANKETAR: Zaokroži na najbližjo celo uro. Sprejmi tudi približno oceno!) Povprečna vrednost: Država G29 AT Avstrija 2,66 BE Belgija 3,30 CH Švica 2,50 CZ Republika Češka 3,55 DE Nemčija 2,61 DK Danska 2,04 EE Estonija 3,22 ES Španija 3,66 FI Finska 2,28 FR Francija 2,34 GB Velika Britanija 2,75 GR Grčija 2,99 HU Madžarska 3,81 IE Irska 3,84 IS Islandija 4,02 LU Luksemburg 3,53 NL Nizozemska 2,44 NO Norveška 2,22 PL Poljska 4,25 PT Portugalska 2,94 SE Švedska 2,32 SI Slovenija 4,79 SK Slovaška 4,55 TR Turčija 4,54 UA Ukrajina 4,83 Skupaj 3,22 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 227 15.6.2012 14:27:13 228 G30 In približno kolikšen delež tega časa za gospodinjska dela porabite vi? 1 - nič ali skoraj nič 2 - do ene četrtine 3 - od ene četrtine do polovice 4 - od ene polovice do treh četrtin 5 - nad tri četrtine, a ne ves čas 6 - ves čas ali skoraj ves čas 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 21,6 13,4 7,3 4,0 3,2 50,5 100,0 BE Belgija 22,8 17,8 9,2 4,2 1,9 44,1 100,0 CH Švica 10,8 9,6 4,1 2,4 3,6 69,6 100,0 CZ Republika Češka 11,8 13,1 7,8 6,4 4,0 57,0 100,0 DE Nemčija 16,1 12,8 7,1 2,8 4,2 56,8 100,0 DK Danska 15,1 9,0 6,4 3,6 3,6 62,2 100,0 EE Estonija 15,8 16,9 9,2 5,7 4,3 48,0 100,0 ES Španija 40,1 18,0 5,0 5,8 2,9 28,2 100,0 FI Finska 8,0 13,9 8,9 2,7 2,9 63,6 100,0 FR Francija 11,7 11,1 6,3 5,1 4,4 61,3 100,0 GB Velika Britanija 10,8 10,8 5,1 2,5 3,3 67,5 100,0 GR Grčija 21,1 10,2 6,9 3,4 1,5 56,9 100,0 HU Madžarska 19,2 21,2 11,7 4,1 2,1 41,6 100,0 IE Irska 26,7 15,7 8,5 4,4 2,1 42,5 100,0 IS Islandija 18,8 15,6 11,5 6,3 4,2 43,8 100,0 LU Luksemburg 34,0 14,9 8,3 1,9 1,9 39,2 100,0 NL Nizozemska 10,5 5,8 2,5 0,8 1,7 78,8 100,0 NO Norveška 9,4 13,5 5,5 3,8 4,1 63,8 100,0 PL Poljska 20,4 30,9 10,8 7,4 5,5 25,0 100,0 PT Portugalska 19,9 9,0 6,0 5,9 3,0 56,2 100,0 SE Švedska 11,5 12,8 3,8 3,4 2,8 65,6 100,0 SI Slovenija 17,6 28,6 16,2 7,0 3,7 26,9 100,0 SK Slovaška 21,4 25,8 14,7 8,6 3,5 26,0 100,0 TR Turčija 40,2 18,4 9,1 4,9 2,3 25,2 100,0 UA Ukrajina 8,1 13,7 11,2 10,1 5,7 51,3 100,0 Skupaj 18,0 14,8 7,8 4,6 3,3 51,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 228 15.6.2012 14:27:14 229 G31 Še vedno govoriva o tem, koliko časa člani vašega gospodinjstva porabijo za gospodinjska dela na domu. Prosim povejte mi, koliko ur skupaj običajno porabite za gospodinjska dela ob koncu tedna. (ANKETAR: Zaokroži na najbližjo celo uro. Sprejmi tudi približno oceno!) Povprečna vrednost: Država G31 AT Avstrija 3,58 BE Belgija 4,40 CH Švica 3,38 CZ Republika Češka 5,25 DE Nemčija 4,01 DK Danska 3,54 EE Estonija 4,57 ES Španija 5,16 FI Finska 3,73 FR Francija 2,61 GB Velika Britanija 3,44 GR Grčija 3,91 HU Madžarska 6,18 IE Irska 5,82 IS Islandija 3,42 LU Luksemburg 4,25 NL Nizozemska 2,98 NO Norveška 3,37 PL Poljska 5,06 PT Portugalska 4,41 SE Švedska 3,68 SI Slovenija 6,06 SK Slovaška 7,23 TR Turčija 4,55 UA Ukrajina 5,10 Skupaj 4,38 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 229 15.6.2012 14:27:14 230 G32 In približno kolikšen delež tega časa za gospodinjska dela ob vikendih porabite vi? 1 - nič ali skoraj nič 2 - do ene četrtine 3 - od ene četrtine do polovice 4 - od ene polovice do treh četrtin 5 - nad tri četrtine, a ne ves čas 6 - ves čas ali skoraj ves čas 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 21,2 13,1 7,2 4,5 3,7 50,3 100,0 BE Belgija 25,1 15,4 8,5 4,3 2,1 44,7 100,0 CH Švica 11,1 8,8 3,9 2,6 2,3 71,2 100,0 CZ Republika Češka 10,7 13,3 9,4 6,0 4,3 56,3 100,0 DE Nemčija 14,1 14,2 7,1 3,7 4,5 56,4 100,0 DK Danska 16,2 9,1 6,9 2,8 3,6 61,4 100,0 EE Estonija 11,4 18,5 11,7 6,7 4,7 46,9 100,0 ES Španija 37,6 18,2 6,1 6,1 2,8 29,2 100,0 FI Finska 9,5 12,7 7,0 3,9 4,0 62,8 100,0 FR Francija 14,0 10,2 7,3 3,5 2,6 62,3 100,0 GB Velika Britanija 13,0 9,7 4,7 2,2 2,4 68,1 100,0 GR Grčija 21,6 10,4 6,5 4,3 1,6 55,6 100,0 HU Madžarska 15,5 22,8 12,9 6,6 2,6 39,5 100,0 IE Irska 24,8 17,5 8,7 4,2 2,1 42,6 100,0 IS Islandija 20,1 13,8 12,2 5,3 4,2 44,4 100,0 LU Luksemburg 35,3 15,3 7,0 1,9 0,7 39,9 100,0 NL Nizozemska 15,1 3,8 3,0 1,2 1,4 75,4 100,0 NO Norveška 10,8 12,5 5,5 4,6 3,3 63,3 100,0 PL Poljska 18,8 26,0 15,0 10,8 4,9 24,5 100,0 PT Portugalska 20,1 9,0 5,8 7,2 3,0 54,8 100,0 SE Švedska 10,5 12,2 6,5 4,0 2,8 64,0 100,0 SI Slovenija 14,9 30,2 16,3 9,4 4,2 25,0 100,0 SK Slovaška 16,3 24,5 17,9 9,5 4,9 26,9 100,0 TR Turčija 39,3 17,4 8,5 6,7 2,9 25,2 100,0 UA Ukrajina 9,2 13,1 13,5 7,9 6,1 50,2 100,0 Skupaj 17,6 14,5 8,5 5,1 3,3 51,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 230 15.6.2012 14:27:14 231 G33 ANKETARSKA ŠIFRA: ŠIFRIRAJ NA PODLAGI VPRAŠANJ G30 IN G32 1 - ANKETIRANEC NE OPRAVLJA NIČ ALI SKORAJ NIČ GOSPODINJSKEGA DELA (šifra 1 pri G30 IN šifra 1 pri G32) 2 - VSE OSTALO Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 16,2 83,8 100,0 BE Belgija 18,4 81,6 100,0 CH Švica 8,0 92,0 100,0 CZ Republika Češka 7,6 92,4 100,0 DE Nemčija 10,1 89,9 100,0 DK Danska 11,2 88,8 100,0 EE Estonija 10,1 89,9 100,0 ES Španija 31,2 68,8 100,0 FI Finska 5,1 94,9 100,0 FR Francija 7,0 93,0 100,0 GB Velika Britanija 8,5 91,5 100,0 GR Grčija 20,5 79,5 100,0 HU Madžarska 12,5 87,5 100,0 IE Irska 21,3 78,7 100,0 IS Islandija 13,4 86,6 100,0 LU Luksemburg 28,7 71,3 100,0 NL Nizozemska 8,7 91,3 100,0 NO Norveška 6,7 93,3 100,0 PL Poljska 15,2 84,8 100,0 PT Portugalska 17,5 82,5 100,0 SE Švedska 7,5 92,5 100,0 SI Slovenija 10,1 89,9 100,0 SK Slovaška 14,0 86,0 100,0 TR Turčija 37,4 62,6 100,0 UA Ukrajina 5,9 94,1 100,0 Skupaj 13,6 86,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 231 15.6.2012 14:27:14 232 Če pomislite na delo, ki ga običajno opravljate v gospodinjstvu, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami? niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne soglašam so-gla-šam soglašam soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 G34 Doma je treba postoriti veliko stvari in pogosto mi zmanjka časa, predno vse naredim. G35 Moje delo v gospodinjstvu se mi zdi enolično. G36 Sam(a) se lahko odločim, kdaj in kako opravljam gospodinjska del. G37 Moje delo v gospodinjstvu se mi zdi stresno. Povprečna vrednost: Država G34 G35 G36 G37 AT Avstrija 2,88 2,98 1,76 3,38 BE Belgija 3,06 3,21 1,88 3,90 CH Švica 3,05 3,28 1,67 3,77 CZ Republika Češka 2,84 2,58 1,91 3,59 DE Nemčija 2,94 2,96 1,82 3,32 DK Danska 3,63 2,64 1,85 3,35 EE Estonija 2,89 3,21 1,83 3,88 ES Španija 2,82 2,59 2,27 3,38 FI Finska 3,25 3,29 1,88 3,78 FR Francija 2,63 2,53 1,63 3,91 GB Velika Britanija 2,76 2,68 1,92 3,58 GR Grčija 3,23 2,89 1,92 3,48 HU Madžarska 3,17 2,93 1,82 3,42 IE Irska 2,81 2,87 2,00 3,57 IS Islandija 3,20 2,98 2,06 3,88 LU Luksemburg 2,67 3,08 1,79 3,41 NL Nizozemska 3,24 3,03 1,91 3,94 NO Norveška 3,26 2,65 2,03 3,56 PL Poljska 2,78 3,18 1,88 3,85 PT Portugalska 2,50 2,79 2,06 3,29 SE Švedska 2,95 3,07 2,02 3,73 SI Slovenija 2,55 2,84 2,02 3,83 SK Slovaška 3,08 2,87 2,07 3,64 TR Turčija 2,94 3,11 2,00 3,19 UA Ukrajina 2,85 2,73 1,85 3,59 Skupaj 2,96 2,92 1,90 3,61 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 232 15.6.2012 14:27:14 233 ODGOVARJAJO VSI! G38 Kako dobro je vaše gospodinjstvo opremljeno za gospodinjska dela? Če na primer 00 pomeni, da v gospodinjstvu ni tekoče vode, 10 pa, da imajo stroj za pomivanje posode, kako bi vi ocenili opremljenost vašega gospodinjstva? zelo slabo zelo dobro (ne opremljeno opremljeno vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 Povprečna vrednost: Država G38 AT Avstrija 8,67 BE Belgija 8,14 CH Švica 8,37 CZ Republika Češka 7,07 DE Nemčija 8,35 DK Danska 8,90 EE Estonija 6,22 ES Španija 7,16 FI Finska 8,54 FR Francija 7,60 GB Velika Britanija 8,26 GR Grčija 7,33 HU Madžarska 6,85 IE Irska 8,63 IS Islandija 9,19 LU Luksemburg 9,05 NL Nizozemska 8,31 NO Norveška 8,96 PL Poljska 6,43 PT Portugalska 6,89 SE Švedska 8,88 SI Slovenija 7,88 SK Slovaška 7,08 TR Turčija 6,06 UA Ukrajina 4,44 Skupaj 7,69 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 233 15.6.2012 14:27:14 234 G39 Če pustimo ob strani gospodinjsko delo – ali poleg tega dela morda tudi skr-bite za kakega člana gospodinjstva, na primer za majhnega otroka ali nekoga, ki je bolan, invaliden ali ostarel? 1 - da 22,1 2 - ne 77,7 8 - (ne vem) 0,2 Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 26,3 73,7 100,0 BE Belgija 24,0 76,0 100,0 CH Švica 24,1 75,9 100,0 CZ Republika Češka 22,1 77,9 100,0 DE Nemčija 20,5 79,5 100,0 DK Danska 15,3 84,7 100,0 EE Estonija 25,6 74,4 100,0 ES Španija 21,0 79,0 100,0 FI Finska 29,6 70,4 100,0 FR Francija 24,7 75,3 100,0 GB Velika Britanija 27,4 72,6 100,0 GR Grčija 25,5 74,5 100,0 HU Madžarska 35,5 64,5 100,0 IE Irska 28,3 71,7 100,0 IS Islandija 32,3 67,7 100,0 LU Luksemburg 24,4 75,6 100,0 NL Nizozemska 22,5 77,5 100,0 NO Norveška 24,6 75,4 100,0 PL Poljska 25,7 74,3 100,0 PT Portugalska 25,8 74,2 100,0 SE Švedska 21,8 78,2 100,0 SI Slovenija 22,1 77,9 100,0 SK Slovaška 27,0 73,0 100,0 TR Turčija 12,0 88,0 100,0 UA Ukrajina 42,6 57,4 100,0 Skupaj 25,0 75,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 234 15.6.2012 14:27:14 235 G40 Ali poleg skrbi za lastne otroke kdaj brez plačila pomagate tudi članom širše družine ali sorodnikom, ki niso člani vašega gospodinjstva, npr. z varstvom otrok ali drugih odvisnih članov, ali z delom v njihovem gospodinjstvu? 1 - nikoli 2 - manj kot enkrat mesečno 3 - enkrat mesečno 4 - nekajkrat mesečno 5 - enkrat tedensko 6 - večkrat tedensko 7 - vsak dan 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj AT Avstrija 36,6 19,2 13,1 15,3 6,5 7,3 1,9 100,0 BE Belgija 47,6 13,5 10,6 12,7 6,9 6,6 2,1 100,0 CH Švica 50,0 12,4 10,9 10,6 8,1 6,1 1,9 100,0 CZ Republika Češka 41,7 18,8 10,0 14,6 5,6 5,9 3,5 100,0 DE Nemčija 40,2 20,4 6,0 16,0 6,6 7,9 2,9 100,0 DK Danska 42,9 19,7 14,1 12,2 5,9 4,2 1,0 100,0 EE Estonija 48,5 17,4 11,1 9,2 6,2 5,4 2,1 100,0 ES Španija 67,2 9,0 7,2 7,8 3,3 2,9 2,5 100,0 FI Finska 31,6 27,4 14,0 11,4 8,1 6,1 1,3 100,0 FR Francija 49,7 13,4 10,3 10,8 6,4 7,3 2,0 100,0 GB Velika Britanija 51,0 11,3 9,1 7,3 9,8 7,5 3,9 100,0 GR Grčija 73,5 9,1 3,7 5,7 1,3 4,2 2,5 100,0 HU Madžarska 44,7 17,3 7,6 15,5 5,3 7,1 2,5 100,0 IE Irska 58,7 9,8 7,2 8,6 7,5 5,9 2,3 100,0 IS Islandija 16,5 26,2 13,2 25,3 6,4 10,9 1,6 100,0 LU Luksemburg 58,3 10,3 7,9 8,2 6,4 6,6 2,2 100,0 NL Nizozemska 48,1 15,2 10,0 9,3 8,7 7,6 1,1 100,0 NO Norveška 22,5 18,9 18,8 21,3 8,2 8,7 1,7 100,0 PL Poljska 49,3 14,1 10,2 12,9 4,2 6,5 2,9 100,0 PT Portugalska 84,9 7,4 1,6 2,0 1,2 1,8 1,1 100,0 SE Švedska 36,7 18,9 15,9 13,5 9,6 4,9 0,6 100,0 SI Slovenija 52,7 12,6 10,5 10,9 4,0 5,3 3,9 100,0 SK Slovaška 48,0 11,6 8,6 12,0 7,7 7,9 4,2 100,0 TR Turčija 83,2 5,1 2,9 3,9 1,9 1,5 1,6 100,0 UA Ukrajina 38,9 22,5 9,8 12,2 6,6 5,5 4,6 100,0 Skupaj 49,8 15,1 9,5 11,2 6,1 5,9 2,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 235 15.6.2012 14:27:15 236 G41 In če bi pomoč potrebovali vi – ali je kdo izven vašega gospodinjstva, ki ga lahko zaprosite za brezplačno pomoč pri varstvu otrok ali drugih odvisnih članov, ali za delo v vašem gospodinjstvu? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 76,0 24,0 100,0 BE Belgija 77,1 22,9 100,0 CH Švica 83,3 16,7 100,0 CZ Republika Češka 80,2 19,8 100,0 DE Nemčija 75,7 24,3 100,0 DK Danska 91,7 8,3 100,0 EE Estonija 79,4 20,6 100,0 ES Španija 66,8 33,2 100,0 FI Finska 82,9 17,1 100,0 FR Francija 70,3 29,7 100,0 GB Velika Britanija 75,0 25,0 100,0 GR Grčija 50,6 49,4 100,0 HU Madžarska 67,2 32,8 100,0 IE Irska 78,1 21,9 100,0 IS Islandija 89,3 10,7 100,0 LU Luksemburg 69,4 30,6 100,0 NL Nizozemska 75,9 24,1 100,0 NO Norveška 82,5 17,5 100,0 PL Poljska 84,0 16,0 100,0 PT Portugalska 64,4 35,6 100,0 SE Švedska 85,2 14,8 100,0 SI Slovenija 80,5 19,5 100,0 SK Slovaška 85,5 14,5 100,0 TR Turčija 38,2 61,8 100,0 UA Ukrajina 72,5 27,5 100,0 Skupaj 74,6 25,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 236 15.6.2012 14:27:15 237 G42 ANKETAR, ŠIFRIRAJ ALI PO POTREBI VPRAŠAJ Rad(a) bi še enkrat preveril(a), ali z vami v gospodinjstvu živijo otroci stari do vključno 12 let? Prosim upoštevajte tudi pastorke, posvojence, rejence ali partnerjeve otroke. 1 - da 2 - ne Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 18,1 81,9 100,0 BE Belgija 23,5 76,5 100,0 CH Švica 23,0 77,0 100,0 CZ Republika Češka 18,9 81,1 100,0 DE Nemčija 19,2 80,8 100,0 DK Danska 23,9 76,1 100,0 EE Estonija 18,7 81,3 100,0 ES Španija 18,1 81,9 100,0 FI Finska 21,1 78,9 100,0 FR Francija 24,0 76,0 100,0 GB Velika Britanija 26,0 74,0 100,0 GR Grčija 17,6 82,4 100,0 HU Madžarska 18,8 81,2 100,0 IE Irska 21,8 78,2 100,0 IS Islandija 35,4 64,6 100,0 LU Luksemburg 25,7 74,3 100,0 NL Nizozemska 20,6 79,4 100,0 NO Norveška 26,7 73,3 100,0 PL Poljska 23,7 76,3 100,0 PT Portugalska 21,4 78,6 100,0 SE Švedska 21,7 78,3 100,0 SI Slovenija 23,7 76,3 100,0 SK Slovaška 23,8 76,2 100,0 TR Turčija 37,2 62,8 100,0 UA Ukrajina 17,4 82,6 100,0 Skupaj 22,1 77,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 237 15.6.2012 14:27:15 238 PRESKOK (G42=1) do vključno G45 G43 Sedaj vas sprašujem za najmlajšega otroka v vašem gospodinjstvu – Prosim povejte, kdo ga ima običajno v varstvu, kadar ni z vami ali vašim možem / ženo / partnerjem, oziroma kadar ni v šoli? Izberite le en odgovor. 1 - stari starši 2 - moj nekdanji mož / nekdanja žena / nekdanji partner 3 - nek drug član družine 4 - nekdo, ki ni član družine, ga ima v brezplačnem varstvu na našem domu ali pri sebi 5 - nekdo ga ima v plačanem varstvo na našem domu ali pri sebi 6 - je v brezplačnem vrtcu ali jaslih izven našega doma 7 - je v plačanem vrtcu ali jaslih izven našega doma 8 - otrok je lahko sam doma 9 - varstva otrok ne potrebujemo (nekdo od staršev je ves čas doma, ni v službi) 10 - drugo 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Skupaj AT Avstrija 41,2 2,6 10,8 0,3 4,7 1,8 7,1 1,6 26,9 2,9 100,0 BE Belgija 32,9 2,6 9,1 1,9 5,3 1,0 10,3 2,9 30,8 3,1 100,0 CH Švica 31,0 5,0 6,2 2,5 6,2 0,4 4,4 6,9 34,3 3,1 100,0 CZ Republika Češka 36,9 0,9 11,2 0,7 0,5 2,4 6,3 9,0 26,9 5,1 100,0 DE Nemčija 24,2 1,9 9,2 0,8 2,6 2,3 17,9 7,5 32,1 1,5 100,0 DK Danska 12,2 2,0 3,7 1,7 3,4 0,8 43,9 11,3 13,0 7,9 100,0 EE Estonija 27,8 1,1 3,5 0,5 0,3 1,3 17,5 21,6 25,6 0,8 100,0 ES Španija 25,8 7,0 5,0 0,7 4,4 0,7 5,4 2,0 46,6 2,3 100,0 FI Finska 23,9 1,6 4,2 0,5 4,0 1,4 27,7 12,0 21,8 2,8 100,0 FR Francija 13,9 3,9 4,6 1,2 17,3 1,8 13,6 6,9 33,9 2,8 100,0 GB Velika Britanija 25,3 1,8 13,1 1,2 6,7 1,6 8,6 0,8 39,8 1,0 100,0 GR Grčija 34,1 2,8 2,4 0,5 3,3 1,7 2,4 5,0 46,4 1,4 100,0 HU Madžarska 42,3 2,8 14,9 1,8 0,0 0,7 2,1 4,6 29,5 1,1 100,0 IE Irska 24,3 0,6 10,7 2,1 13,2 0,8 9,7 0,6 36,4 1,6 100,0 IS Islandija 19,8 2,5 24,4 5,1 4,6 0,5 18,8 5,6 17,3 1,5 100,0 LU Luksemburg 22,8 5,1 9,0 1,5 7,7 0,7 5,8 3,6 40,7 3,1 100,0 NL Nizozemska 26,2 1,0 4,7 1,3 6,5 1,6 12,5 2,3 42,9 1,0 100,0 NO Norveška 26,7 3,2 10,5 1,3 3,2 0,9 27,6 7,7 15,6 3,4 100,0 PL Poljska 31,2 8,3 7,3 0,8 1,8 0,5 5,3 3,8 38,7 2,5 100,0 PT Portugalska 29,1 0,5 9,2 0,3 3,8 3,8 22,3 1,6 24,7 4,6 100,0 SE Švedska 2,1 0,7 1,2 0,7 6,7 1,9 49,6 11,9 24,5 0,7 100,0 SI Slovenija 38,0 0,6 12,8 3,6 2,4 0,3 12,2 11,2 14,0 4,9 100,0 SK Slovaška 32,5 2,0 5,9 0,6 0,0 0,6 10,7 9,0 36,2 2,5 100,0 TR Turčija 8,8 5,0 7,7 0,3 0,9 0,3 0,4 5,0 70,5 1,2 100,0 UA Ukrajina 40,4 2,3 9,9 0,6 1,2 1,5 6,4 10,8 23,0 4,1 100,0 Skupaj 26,3 2,7 8,1 1,2 4,5 1,3 13,5 6,5 33,2 2,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 238 15.6.2012 14:27:15 239 G44 Glede na vašo sedanjo situacijo – ali bi v idealnem primeru želeli veliko več varstva za otroke, nekaj več, ali je sedaj v redu? 1 - precej več 2 - nekaj več 3 - sedaj je v redu 4 - (želel bi manj varstva) 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 5,2 16,8 77,7 0,3 100,0 BE Belgija 4,5 12,7 77,9 4,8 100,0 CH Švica 5,6 13,5 77,4 3,4 100,0 CZ Republika Češka 2,5 12,7 82,5 2,3 100,0 DE Nemčija 5,1 15,6 77,9 1,4 100,0 DK Danska 2,4 7,5 87,3 2,7 100,0 EE Estonija 6,2 19,6 74,2 0,0 100,0 ES Španija 8,6 30,3 60,3 0,7 100,0 FI Finska 0,2 9,6 83,7 6,5 100,0 FR Francija 14,7 27,8 57,5 0,0 100,0 GB Velika Britanija 6,0 16,0 75,1 2,9 100,0 GR Grčija 12,2 18,4 68,7 0,7 100,0 HU Madžarska 3,6 15,5 79,4 1,4 100,0 IE Irska 9,2 16,9 72,2 1,7 100,0 IS Islandija 3,4 14,7 81,9 0,0 100,0 LU Luksemburg 4,5 8,2 84,9 2,4 100,0 NL Nizozemska 2,3 8,6 86,8 2,3 100,0 NO Norveška 2,4 18,2 77,5 1,9 100,0 PL Poljska 3,8 10,6 85,4 0,3 100,0 PT Portugalska 39,0 36,8 24,3 0,0 100,0 SE Švedska 1,5 5,4 89,0 4,1 100,0 SI Slovenija 3,8 18,0 77,8 0,3 100,0 SK Slovaška 5,2 20,1 74,8 0,0 100,0 TR Turčija 16,0 19,6 63,9 0,6 100,0 UA Ukrajina 11,1 23,8 64,5 0,6 100,0 Skupaj 7,5 16,6 74,2 1,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 239 15.6.2012 14:27:15 240 G45 Ali imate kaj otrok katerekoli starosti, ki sedaj ne živijo v vašem gospodinjstvu? Prosim upoštevajte tudi pastorke, posvojence, rejence ali partnerjeve otroke. OPOMBA ZA ANKETARJA: upoštevajte le še živeče otroke 1 - da 2 - ne Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 29,0 71,0 100,0 BE Belgija 33,7 66,3 100,0 CH Švica 39,9 60,1 100,0 CZ Republika Češka 40,7 59,3 100,0 DE Nemčija 41,2 58,8 100,0 DK Danska 47,3 52,7 100,0 EE Estonija 43,5 56,5 100,0 ES Španija 28,1 71,9 100,0 FI Finska 47,2 52,8 100,0 FR Francija 44,9 55,1 100,0 GB Velika Britanija 41,1 58,9 100,0 GR Grčija 42,8 57,2 100,0 HU Madžarska 40,4 59,6 100,0 IE Irska 38,4 61,6 100,0 IS Islandija 46,4 53,6 100,0 LU Luksemburg 28,3 71,7 100,0 NL Nizozemska 40,6 59,4 100,0 NO Norveška 45,5 54,5 100,0 PL Poljska 29,6 70,4 100,0 PT Portugalska 38,4 61,6 100,0 SE Švedska 43,2 56,8 100,0 SI Slovenija 31,4 68,6 100,0 SK Slovaška 26,9 73,1 100,0 TR Turčija 26,9 73,1 100,0 UA Ukrajina 45,4 54,6 100,0 Skupaj 38,6 61,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 240 15.6.2012 14:27:16 241 G47 ANKETARSKA ŠIFRA: ŠIFRIRAJ NA PODLAGI VPRAŠANJA G46 1 - ANKETIRANEC IMA ENEGA OTROKA, KI NE ŽIVI V GOSPODINJSTVU (G46 = 1) 2 - ANKETIRANEC IMA DVA ALI VEČ OTROK, KI NE ŽIVJO V GOSPODINJSTVU (G46 = 2 ALI VEČ ) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 39,5 60,5 100,0 BE Belgija 35,3 64,7 100,0 CH Švica 20,9 79,1 100,0 CZ Republika Češka 35,7 64,3 100,0 DE Nemčija 39,6 60,4 100,0 DK Danska 25,4 74,6 100,0 EE Estonija 44,3 55,7 100,0 ES Španija 33,8 66,2 100,0 FI Finska 27,0 73,0 100,0 FR Francija 30,3 69,7 100,0 GB Velika Britanija 26,9 73,1 100,0 GR Grčija 34,2 65,8 100,0 HU Madžarska 43,3 56,7 100,0 IE Irska 18,8 81,2 100,0 IS Islandija 23,3 76,7 100,0 LU Luksemburg 46,8 53,2 100,0 NL Nizozemska 24,5 75,5 100,0 NO Norveška 27,1 72,9 100,0 PL Poljska 46,0 54,0 100,0 PT Portugalska 42,7 57,3 100,0 SE Švedska 26,7 73,3 100,0 SI Slovenija 41,1 58,9 100,0 SK Slovaška 37,3 62,7 100,0 TR Turčija 25,4 74,6 100,0 UA Ukrajina 47,8 52,2 100,0 Skupaj 33,5 66,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 241 15.6.2012 14:27:16 242 ČE IMA ANKETIRANEC ENEGA OTROKA, KI NE ŽIVI V GOSPODINJSTVU G48 Je to sin ali hči? 1 - sin 2 - hči 8 - (ne vem) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 53,0 47,0 100,0 BE Belgija 54,0 46,0 100,0 CH Švica 46,1 53,9 100,0 CZ Republika Češka 55,1 44,9 100,0 DE Nemčija 45,7 54,3 100,0 DK Danska 50,8 49,2 100,0 EE Estonija 49,6 50,4 100,0 ES Španija 45,5 54,5 100,0 FI Finska 45,7 54,3 100,0 FR Francija 50,0 50,0 100,0 GB Velika Britanija 48,8 51,2 100,0 GR Grčija 47,4 52,6 100,0 HU Madžarska 45,8 54,2 100,0 IE Irska 43,3 56,7 100,0 IS Islandija 55,6 44,4 100,0 LU Luksemburg 48,4 51,6 100,0 NL Nizozemska 47,3 52,7 100,0 NO Norveška 43,3 56,7 100,0 PL Poljska 45,7 54,3 100,0 PT Portugalska 56,9 43,1 100,0 SE Švedska 46,4 53,6 100,0 SI Slovenija 46,9 53,1 100,0 SK Slovaška 45,3 54,7 100,0 TR Turčija 52,8 47,2 100,0 UA Ukrajina 51,2 48,8 100,0 Skupaj 49,2 50,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 242 15.6.2012 14:27:16 243 ČE KATERI IZMED OTROK SEDAJ NE ŽIVI V GOSPODINJSTVU ANKETIRANCA G53 Koliko finančne pomoči dajete vašemu otroku /otrokom, oziroma vnuku / vnukom, ki ne živijo v vašem gospodinjstvu? 1 - veliko finančne pomoči 2 - nekaj finančne pomoči 3 - nič finančne pomoči 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 17,0 44,2 38,8 100,0 BE Belgija 10,5 34,4 55,1 100,0 CH Švica 10,6 20,8 68,6 100,0 CZ Republika Češka 8,7 57,7 33,6 100,0 DE Nemčija 16,2 44,8 39,0 100,0 DK Danska 4,8 36,0 59,2 100,0 EE Estonija 5,6 44,5 49,9 100,0 ES Španija 7,9 28,2 63,9 100,0 FI Finska 8,7 52,7 38,6 100,0 FR Francija 13,2 38,1 48,7 100,0 GB Velika Britanija 12,3 29,4 58,3 100,0 GR Grčija 12,3 32,9 54,7 100,0 HU Madžarska 13,5 47,3 39,2 100,0 IE Irska 9,0 23,1 67,9 100,0 IS Islandija 11,9 46,2 41,9 100,0 LU Luksemburg 25,2 37,2 37,6 100,0 NL Nizozemska 7,1 21,7 71,2 100,0 NO Norveška 11,7 54,3 34,1 100,0 PL Poljska 9,9 39,9 50,2 100,0 PT Portugalska 7,9 39,5 52,6 100,0 SE Švedska 8,5 47,3 44,3 100,0 SI Slovenija 5,2 49,2 45,6 100,0 SK Slovaška 5,8 45,1 49,1 100,0 TR Turčija 13,9 29,5 56,6 100,0 UA Ukrajina 14,0 49,4 36,6 100,0 Skupaj 10,8 40,2 49,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 243 15.6.2012 14:27:16 244 G54 Koliko pomoči pri vsakdanjem gospodinjskem delu dajete vašim odraslim otrokom ali vnukom, ki ne živijo v vašem gospodinjstvu? 1 - veliko pomoči pri gospodinjskem delu 2 - nekaj pomoči pri gospodinjskem delu 3 - nič pomoči pri gospodinjskem delu 4 - (otroci, ki ne živijo v gospodinjstvu še niso odrasli 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 9,6 39,0 46,8 4,6 100,0 BE Belgija 7,8 32,5 56,3 3,4 100,0 CH Švica 7,1 18,8 72,7 1,4 100,0 CZ Republika Češka 5,3 46,6 42,8 5,3 100,0 DE Nemčija 7,7 31,6 56,2 4,5 100,0 DK Danska 3,0 25,2 66,3 5,5 100,0 EE Estonija 3,7 34,3 58,5 3,5 100,0 ES Španija 3,8 22,7 72,4 1,1 100,0 FI Finska 2,5 30,9 61,1 5,5 100,0 FR Francija 6,5 29,6 64,0 0,0 100,0 GB Velika Britanija 6,0 20,9 68,5 4,7 100,0 GR Grčija 8,3 29,0 60,9 1,9 100,0 HU Madžarska 9,8 35,8 52,6 1,8 100,0 IE Irska 6,5 26,5 66,1 1,0 100,0 IS Islandija 8,8 43,3 39,1 8,8 100,0 LU Luksemburg 12,0 23,6 59,6 4,8 100,0 NL Nizozemska 3,0 18,3 75,8 2,9 100,0 NO Norveška 4,5 28,7 62,1 4,6 100,0 PL Poljska 7,3 36,7 54,4 1,6 100,0 PT Portugalska 6,5 38,1 54,3 1,1 100,0 SE Švedska 4,4 30,7 63,2 1,7 100,0 SI Slovenija 3,6 35,6 58,6 2,3 100,0 SK Slovaška 3,5 45,1 50,1 1,3 100,0 TR Turčija 5,7 15,8 78,0 0,6 100,0 UA Ukrajina 9,0 45,3 41,6 4,0 100,0 Skupaj 6,1 31,4 59,3 3,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 244 15.6.2012 14:27:16 245 PRESKOK (G54=1,2 3 ali 8) G55 In koliko finančne pomoči dobite od vaših odraslih otrok ali vnukov, ki ne živijo v vašem gospodinjstvu? 1 - veliko finančne pomoči 2 - nekaj finančne pomoči 3 - nič finančne pomoči 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 2,6 14,5 82,8 100,0 BE Belgija 1,2 4,4 94,4 100,0 CH Švica 0,2 2,8 97,0 100,0 CZ Republika Češka 6,1 51,9 41,9 100,0 DE Nemčija 1,0 8,5 90,5 100,0 DK Danska 0,5 3,1 96,5 100,0 EE Estonija 2,3 23,1 74,6 100,0 ES Španija 1,8 9,3 88,9 100,0 FI Finska 0,8 8,4 90,8 100,0 FR Francija 0,2 3,4 96,4 100,0 GB Velika Britanija 2,4 9,9 87,7 100,0 GR Grčija 3,3 20,2 76,5 100,0 HU Madžarska 3,7 15,8 80,5 100,0 IE Irska 2,4 19,0 78,6 100,0 IS Islandija 0,8 2,9 96,2 100,0 LU Luksemburg 1,8 5,0 93,2 100,0 NL Nizozemska 0,4 1,4 98,2 100,0 NO Norveška 0,5 2,6 96,8 100,0 PL Poljska 1,8 15,2 83,0 100,0 PT Portugalska 2,4 36,1 61,5 100,0 SE Švedska 0,9 4,4 94,8 100,0 SI Slovenija 0,2 16,3 83,5 100,0 SK Slovaška 1,3 24,6 74,2 100,0 TR Turčija 5,5 22,2 72,3 100,0 UA Ukrajina 9,2 46,1 44,7 100,0 Skupaj 2,3 16,2 81,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 245 15.6.2012 14:27:16 246 G56 Koliko pa dobite pomoči pri vsakdanjem gospodinjskem delu od vaših odraslih otrok ali vnukov, ki ne živijo v vašem gospodinjstvu? 1 - veliko pomoči pri gospodinjskem delu 2 - nekaj pomoči pri gospodinjskem delu 3 - nič pomoči pri gospodinjskem delu 8 - (ne vem) Država 1 2 3 Skupaj AT Avstrija 4,8 30,1 65,1 100,0 BE Belgija 3,5 10,0 86,5 100,0 CH Švica 1,1 14,0 84,9 100,0 CZ Republika Češka 4,1 35,4 60,5 100,0 DE Nemčija 4,2 29,8 66,0 100,0 DK Danska 0,9 9,6 89,5 100,0 EE Estonija 7,2 46,2 46,6 100,0 ES Španija 4,7 15,1 80,2 100,0 FI Finska 2,6 25,3 72,1 100,0 FR Francija 2,0 15,1 82,9 100,0 GB Velika Britanija 4,1 16,0 79,9 100,0 GR Grčija 1,9 22,3 75,8 100,0 HU Madžarska 5,6 33,1 61,4 100,0 IE Irska 3,7 27,3 69,0 100,0 IS Islandija 2,1 26,1 71,8 100,0 LU Luksemburg 5,0 18,5 76,5 100,0 NL Nizozemska 1,2 10,3 88,5 100,0 NO Norveška 0,9 15,8 83,3 100,0 PL Poljska 3,3 25,6 71,1 100,0 PT Portugalska 4,9 39,4 55,8 100,0 SE Švedska 2,1 18,5 79,4 100,0 SI Slovenija 3,9 32,8 63,3 100,0 SK Slovaška 5,9 52,3 41,8 100,0 TR Turčija 7,9 21,6 70,5 100,0 UA Ukrajina 13,8 53,7 32,5 100,0 Skupaj 4,0 26,0 70,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 246 15.6.2012 14:27:16 247 ANKETARSKA ŠIFRA: ŠIFRIRAJ NA PODLAGI VPRAŠANJA F3 1 - ANKETIRANEC JE BIL ROJEN PO LETU 1958 (F3 = od 1959 do vključno 1990) 2 - VSE OSTALO Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 59,0 41,0 100,0 BE Belgija 53,1 46,9 100,0 CH Švica 49,6 50,4 100,0 CZ Republika Češka 44,2 55,8 100,0 DE Nemčija 47,9 52,1 100,0 DK Danska 48,9 51,1 100,0 EE Estonija 47,4 52,6 100,0 ES Španija 55,2 44,8 100,0 FI Finska 47,5 52,5 100,0 FR Francija 46,7 53,3 100,0 GB Velika Britanija 50,1 49,9 100,0 GR Grčija 46,7 53,3 100,0 HU Madžarska 48,9 51,1 100,0 IE Irska 47,6 52,4 100,0 IS Islandija 56,2 43,8 100,0 LU Luksemburg 55,6 44,4 100,0 NL Nizozemska 43,8 56,2 100,0 NO Norveška 51,7 48,3 100,0 PL Poljska 57,1 42,9 100,0 PT Portugalska 46,7 53,3 100,0 SE Švedska 49,1 50,9 100,0 SI Slovenija 53,6 46,4 100,0 SK Slovaška 59,1 40,9 100,0 TR Turčija 70,4 29,6 100,0 UA Ukrajina 43,3 56,7 100,0 Skupaj 50,6 49,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 247 15.6.2012 14:27:17 248 G58 Ali nameravate v naslednjih treh letih imeti otroka? OPOMBA ZA ANKETARJA: ČE JE ANKETIRANKA ALI ANKETIRANČEVA PARTNERKA NOSEČA, ŠIFRIRAJTE S 4 1 - zagotovo ne 2 - verjetno ne 3 - verjetno da 4 - zagotovo da 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 56,3 26,6 10,3 6,8 100,0 BE Belgija 57,8 20,8 12,0 9,4 100,0 CH Švica 55,5 18,5 14,9 11,2 100,0 CZ Republika Češka 57,8 21,2 12,1 8,9 100,0 DE Nemčija 59,6 24,5 9,8 6,0 100,0 DK Danska 59,9 16,9 11,3 11,9 100,0 EE Estonija 52,9 22,1 17,1 7,9 100,0 ES Španija 45,9 27,4 17,9 8,8 100,0 FI Finska 38,0 36,7 17,7 7,5 100,0 FR Francija 49,1 18,9 15,6 16,4 100,0 GB Velika Britanija 59,8 18,1 12,3 9,9 100,0 GR Grčija 58,1 18,4 13,9 9,6 100,0 HU Madžarska 69,4 7,3 11,4 11,8 100,0 IE Irska 63,3 19,3 10,2 7,1 100,0 IS Islandija 45,6 21,2 16,3 16,9 100,0 LU Luksemburg 62,7 14,9 13,1 9,3 100,0 NL Nizozemska 59,5 17,7 13,1 9,7 100,0 NO Norveška 50,1 25,2 15,1 9,6 100,0 PL Poljska 53,5 24,4 12,6 9,5 100,0 PT Portugalska 54,9 22,4 14,2 8,4 100,0 SE Švedska 47,8 24,3 16,0 11,8 100,0 SI Slovenija 51,4 28,2 14,5 5,9 100,0 SK Slovaška 63,7 19,6 9,9 6,7 100,0 TR Turčija 63,6 17,5 10,8 8,1 100,0 UA Ukrajina 57,2 22,6 11,6 8,6 100,0 Skupaj 56,0 21,6 13,2 9,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 248 15.6.2012 14:27:17 249 G59 ANKETARSKA ŠIFRA: ŠIFRIRAJ NA PODLAGI VPRAŠANJA F8d: Glavna aktivnost anketiranca: 1 - opravlja plačano delo (šifra 01 pri F8d) 2 - se izobražuje (šifra 02 pri F8d) 3 - upokojen (šifra 06 pri F8d) 4 - ostalo (šifre 03-05, 07-09, 88 pri F8d) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 46,9 15,1 20,3 17,7 100,0 BE Belgija 47,2 7,5 20,2 25,0 100,0 CH Švica 55,3 5,8 21,1 17,8 100,0 CZ Republika Češka 46,4 7,4 29,4 16,8 100,0 DE Nemčija 44,2 10,0 23,6 22,1 100,0 DK Danska 55,3 11,1 22,5 11,1 100,0 EE Estonija 50,8 11,0 26,4 11,8 100,0 ES Španija 53,0 9,0 13,9 24,2 100,0 FI Finska 51,3 11,8 27,3 9,6 100,0 FR Francija 50,1 6,3 29,9 13,7 100,0 GB Velika Britanija 48,1 6,1 25,5 20,3 100,0 GR Grčija 38,4 6,2 28,5 26,9 100,0 HU Madžarska 45,1 9,7 26,8 18,4 100,0 IE Irska 48,6 8,0 17,2 26,3 100,0 IS Islandija 67,8 10,0 7,9 14,2 100,0 LU Luksemburg 49,7 12,7 16,4 21,2 100,0 NL Nizozemska 47,0 5,3 17,2 30,5 100,0 NO Norveška 61,4 9,5 13,5 15,5 100,0 PL Poljska 44,0 13,9 25,8 16,3 100,0 PT Portugalska 42,7 8,2 27,8 21,3 100,0 SE Švedska 57,8 12,1 18,6 11,5 100,0 SI Slovenija 45,4 15,4 29,4 9,8 100,0 SK Slovaška 48,6 11,5 20,3 19,6 100,0 TR Turčija 27,0 10,2 9,1 53,8 100,0 UA Ukrajina 39,7 6,9 37,9 15,5 100,0 Skupaj 47,6 9,4 22,9 20,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 249 15.6.2012 14:27:17 250 G60 ANKETARSKA ŠIFRA: ŠIFRIRAJ NA PODLAGI VPRAŠANJA F12: 1 - dela za nekoga drugega (šifra 1 pri F12) 2 - vse ostalo (šifre 2-8 pri F12) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 85,5 14,5 100,0 BE Belgija 85,4 14,6 100,0 CH Švica 82,8 17,2 100,0 CZ Republika Češka 85,9 14,1 100,0 DE Nemčija 86,3 13,7 100,0 DK Danska 88,4 11,6 100,0 EE Estonija 90,3 9,7 100,0 ES Španija 80,5 19,5 100,0 FI Finska 85,3 14,7 100,0 GB Velika Britanija 84,1 15,9 100,0 GR Grčija 64,9 35,1 100,0 IE Irska 80,7 19,3 100,0 IS Islandija 81,7 18,3 100,0 LU Luksemburg 86,8 13,2 100,0 NL Nizozemska 87,8 12,2 100,0 NO Norveška 86,9 13,1 100,0 PL Poljska 78,5 21,5 100,0 PT Portugalska 81,4 18,6 100,0 SE Švedska 87,5 12,5 100,0 SI Slovenija 90,0 10,0 100,0 SK Slovaška 84,8 15,2 100,0 TR Turčija 68,5 31,5 100,0 UA Ukrajina 92,8 7,2 100,0 Skupaj 84,2 15,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 250 15.6.2012 14:27:17 251 PRESKOK (G60=1) G61 Če bi se danes kdo potegoval za delo, ki ga sedaj opravljate, ali bi za to moral narediti več kot osnovno šolo? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 78,6 21,4 100,0 BE Belgija 69,1 30,9 100,0 CH Švica 83,5 16,5 100,0 CZ Republika Češka 77,9 22,1 100,0 DE Nemčija 72,3 27,7 100,0 DK Danska 75,2 24,8 100,0 EE Estonija 69,8 30,2 100,0 ES Španija 49,8 50,2 100,0 FI Finska 84,3 15,7 100,0 FR Francija 77,3 22,7 100,0 GB Velika Britanija 52,7 47,3 100,0 GR Grčija 60,9 39,1 100,0 HU Madžarska 80,0 20,0 100,0 IE Irska 65,2 34,8 100,0 IS Islandija 66,9 33,1 100,0 LU Luksemburg 59,7 40,3 100,0 NL Nizozemska 82,9 17,1 100,0 NO Norveška 81,0 19,0 100,0 PL Poljska 74,0 26,0 100,0 PT Portugalska 38,1 61,9 100,0 SE Švedska 83,7 16,3 100,0 SI Slovenija 88,9 11,1 100,0 SK Slovaška 78,3 21,7 100,0 TR Turčija 49,6 50,4 100,0 UA Ukrajina 70,0 30,0 100,0 Skupaj 72,1 27,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 251 15.6.2012 14:27:17 252 PRESKOK (G61=1) G62 Koliko let dodatne izobrazbe bi poleg obvezne osnovne šole potreboval za tako delo? 1 - manj kot leto več (od osnovnošolske) 2 - približno 1 leto več 3 - približno 2 leti več 4 - približno 3 leta več 5 - približno 4-5 let več 6 - približno 6-7 let več 7 - približno 8-9 let več 8 - 10 ali več let več (od osnovnošolske izobrazbe) 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj AT Avstrija 4,9 5,4 8,8 31,1 25,6 11,0 8,8 4,5 100,0 BE Belgija 12,4 15,4 12,0 36,5 18,7 2,1 0,8 2,1 100,0 CH Švica 1,7 3,4 7,0 31,6 28,1 14,5 9,4 4,3 100,0 CZ Republika Češka 14,1 6,4 6,9 25,3 33,5 4,7 7,0 1,9 100,0 DE Nemčija 3,7 6,3 15,4 37,2 22,1 9,1 2,9 3,3 100,0 DK Danska 3,4 3,4 5,8 17,2 29,1 22,3 11,7 7,2 100,0 EE Estonija 15,2 21,9 13,5 17,0 19,7 7,7 4,7 0,3 100,0 ES Španija 6,4 9,3 15,7 18,6 23,7 9,6 8,7 8,0 100,0 FI Finska 3,3 4,7 13,6 32,9 21,1 12,6 5,8 6,2 100,0 FR Francija 1,2 3,2 20,5 16,4 29,7 17,0 5,5 6,5 100,0 GB Velika Britanija 5,9 16,3 19,8 21,9 23,9 7,4 1,8 3,1 100,0 GR Grčija 23,1 22,5 13,7 8,5 24,6 4,7 0,6 2,3 100,0 HU Madžarska 6,3 7,7 6,6 21,7 25,8 11,6 15,3 5,0 100,0 IE Irska 7,1 9,4 15,7 19,8 31,9 9,0 4,0 3,1 100,0 IS Islandija 5,5 4,0 5,0 9,5 25,0 16,0 23,0 12,0 100,0 LU Luksemburg 5,5 4,5 9,8 27,5 18,8 15,0 10,0 9,0 100,0 NL Nizozemska 2,6 4,7 11,1 15,5 45,0 13,7 4,7 2,8 100,0 NO Norveška 5,4 6,7 12,8 22,1 25,8 17,2 5,7 4,2 100,0 PL Poljska 10,2 9,9 6,6 14,4 31,2 10,6 11,8 5,2 100,0 PT Portugalska 3,5 3,5 8,3 33,0 4,8 14,3 27,0 5,7 100,0 SE Švedska 7,6 6,7 7,8 30,9 16,2 22,4 5,4 3,0 100,0 SI Slovenija 1,4 1,9 7,8 23,2 35,8 11,3 15,2 3,5 100,0 SK Slovaška 5,7 6,6 5,3 24,3 34,4 7,3 11,5 4,9 100,0 TR Turčija 4,8 3,6 2,4 20,6 22,4 17,0 17,0 12,1 100,0 UA Ukrajina 24,6 15,4 12,5 13,5 28,3 4,1 1,0 0,6 100,0 Skupaj 7,2 7,9 10,9 24,0 26,4 11,8 7,5 4,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 252 15.6.2012 14:27:17 253 PRESKOK (G61=2,8) G63 Če bi vas pri vašem delu nadomestil nekdo s primerno stopnjo izobrazbe, koliko časa bi potreboval, da bi lahko delo zares dobro opravljal? 1 - 1 dan ali manj 2 - 2 do 6 dni 3 - 1do 4 tedne 4 - 1do 3 mesece 5 - 3 mesece do 1 leta 6 - 1 do 2 leti 7 - 2 do5 let 8 - več kot 5 let 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj AT Avstrija 2,2 8,3 17,9 26,0 31,4 9,7 4,0 0,5 100,0 BE Belgija 3,1 7,3 14,5 21,9 28,9 15,0 7,5 1,7 100,0 CH Švica 3,4 6,4 17,6 24,4 32,0 12,8 3,1 0,3 100,0 CZ Republika Češka 5,5 13,8 20,5 26,7 20,8 7,6 3,8 1,4 100,0 DE Nemčija 2,5 9,8 16,7 22,6 30,7 9,4 6,6 1,6 100,0 DK Danska 3,1 4,5 12,6 26,1 32,0 13,3 6,7 1,7 100,0 EE Estonija 6,0 16,4 20,6 22,3 24,0 7,6 2,5 0,6 100,0 ES Španija 7,1 11,7 20,8 22,8 19,7 10,8 4,9 2,2 100,0 FI Finska 1,6 6,6 16,7 19,3 27,9 16,7 8,2 3,1 100,0 FR Francija 4,9 5,9 11,9 18,5 28,0 15,4 11,0 4,4 100,0 GB Velika Britanija 3,4 6,9 14,1 18,6 29,2 13,7 11,7 2,4 100,0 GR Grčija 7,5 16,1 20,7 19,4 21,9 9,7 3,6 1,0 100,0 HU Madžarska 5,3 9,2 12,5 20,7 25,3 15,2 7,8 4,1 100,0 IE Irska 4,5 12,9 21,7 19,7 21,4 11,1 7,4 1,4 100,0 IS Islandija 4,2 10,8 18,3 28,1 25,2 8,2 4,2 1,0 100,0 LU Luksemburg 5,8 11,2 15,3 22,3 24,9 10,2 8,0 2,3 100,0 NL Nizozemska 2,7 5,1 13,3 20,9 35,4 12,3 7,9 2,5 100,0 NO Norveška 1,6 7,7 14,8 23,7 28,9 15,0 6,3 2,0 100,0 PL Poljska 6,5 13,7 18,7 20,1 20,1 11,0 7,7 2,1 100,0 PT Portugalska 7,0 17,4 28,0 23,8 16,3 5,2 1,8 0,3 100,0 SE Švedska 1,9 7,4 18,0 21,1 31,7 11,5 7,4 1,0 100,0 SI Slovenija 3,3 4,6 11,2 19,1 29,1 19,4 9,3 4,0 100,0 SK Slovaška 4,6 10,1 19,1 25,8 25,1 10,1 3,9 1,2 100,0 TR Turčija 5,7 9,3 10,5 18,9 27,9 13,5 7,8 6,3 100,0 UA Ukrajina 9,6 17,0 15,8 23,3 19,5 7,7 4,9 2,3 100,0 Skupaj 4,3 9,9 17,0 22,3 26,6 11,7 6,3 1,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 253 15.6.2012 14:27:18 254 Prosim povejte, koliko naslednje trditve veljajo za vaše delo oz. službo. Preskok do vključno do G80 sploh ne velja le malo velja precej velja v celoti velja (ne vem) 1 2 3 4 8 G64 Moje delo je zelo raznoliko. G65 Moje delo zahteva, da se ves čas učim novih stvari. G66 Varnost zaposlitve je visoka. G67 Moja plača je odvisna od tega, koliko se pri delu potrudim. G68 Od sodelavcev lahko dobim pomoč, kadar jo potrebujem. G69 Sam si lahko določim, kdaj z delom pričnem ali končam. G70 Moje zdravje ali varnost sta zaradi dela ogrožena. Povprečna vrednost: Država G64 G65 G66 G67 G68 G69 G70 AT Avstrija 3,02 2,80 2,91 1,88 3,09 1,99 1,55 BE Belgija 3,12 2,65 3,09 1,61 3,08 1,90 1,78 CH Švica 3,31 3,01 3,21 2,05 3,20 2,40 1,74 CZ Republika Češka 2,84 2,84 2,36 2,64 2,88 1,83 1,96 DE Nemčija 2,99 2,63 2,56 1,77 3,06 1,84 1,58 DK Danska 3,25 2,84 2,93 1,97 3,30 2,02 1,45 EE Estonija 2,56 2,69 3,13 2,13 2,79 1,69 1,88 ES Španija 2,43 2,48 2,91 1,85 2,93 1,68 1,64 FI Finska 3,22 2,91 3,04 1,69 3,28 2,10 1,66 FR Francija 3,08 2,78 2,70 1,73 2,91 2,61 1,94 GB Velika Britanija 2,99 2,98 2,97 1,73 3,18 1,84 1,63 GR Grčija 2,70 2,75 2,62 2,20 2,95 1,49 1,79 HU Madžarska 2,68 2,68 2,56 2,01 2,97 1,58 1,92 IE Irska 2,91 2,84 3,13 1,64 3,18 1,63 1,42 IS Islandija 3,17 2,92 3,18 1,81 3,18 1,75 1,45 LU Luksemburg 3,18 2,81 3,19 1,72 3,18 1,84 1,80 NL Nizozemska 3,19 2,78 2,78 1,54 3,14 1,96 1,54 NO Norveška 3,24 3,30 3,00 1,81 3,24 2,09 1,47 PL Poljska 2,65 2,78 2,59 2,04 2,77 1,69 2,11 PT Portugalska 2,31 2,36 2,65 1,95 2,68 1,42 1,59 SE Švedska 3,07 3,14 2,93 1,96 3,23 2,13 1,78 SI Slovenija 3,12 2,96 2,88 2,12 3,09 1,74 1,96 SK Slovaška 2,78 2,71 1,97 2,44 2,77 1,78 2,17 TR Turčija 2,48 2,52 2,48 1,98 2,75 1,73 1,91 UA Ukrajina 2,52 2,50 2,80 2,22 3,07 1,73 2,20 Skupaj 2,93 2,80 2,84 1,94 3,05 1,89 1,75 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 254 15.6.2012 14:27:18 255 In koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o vašem delu oz. službi? niti soglašam, močno sogla- niti ne ne sploh ne šam soglašam soglašam soglašam sogla-šam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 G71 Delati moram zelo veliko. G72 Nikoli ni dovolj časa, da bi opravil(a) vse stvari, ki bi jih pri delu mora(la). G73 Možnosti za napredovanje so velike. Povprečna vrednost: Država G71 G72 G73 AT Avstrija 2,52 3,22 3,28 BE Belgija 2,61 2,84 2,88 CH Švica 2,52 2,80 2,92 CZ Republika Češka 2,47 3,22 3,69 DE Nemčija 2,33 2,96 3,34 DK Danska 2,57 2,88 3,37 EE Estonija 2,56 3,53 3,61 ES Španija 2,35 2,95 3,01 FI Finska 2,41 2,84 3,17 FR Francija 2,72 2,66 3,59 GB Velika Britanija 2,00 2,67 2,88 GR Grčija 2,50 3,39 3,13 HU Madžarska 2,06 3,35 3,79 IE Irska 2,09 2,99 2,86 IS Islandija 2,05 2,99 3,01 LU Luksemburg 3,06 3,03 2,97 NL Nizozemska 2,49 2,90 2,86 NO Norveška 2,49 2,72 3,29 PL Poljska 2,25 3,34 3,48 PT Portugalska 2,24 2,57 3,22 SE Švedska 2,40 2,80 3,16 SI Slovenija 2,14 2,88 3,43 SK Slovaška 2,00 2,84 3,43 TR Turčija 2,28 3,23 3,24 UA Ukrajina 1,79 3,17 3,31 Skupaj 2,38 2,98 3,24 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 255 15.6.2012 14:27:18 256 G74 Za koliko ljudi je odgovoren vaš neposredno nadrejeni oziroma šef? 1 - nimam šefa 2 - za 1-3 ljudi 3 - za 4-9 ljudi 4 - za 10-19 ljudi 5 - za 20-49 ljudi 6 - za 50-99 ljudi 7 - za 100 za ali več ljudi 88 - ne vem za koliko 89 - ne vem, kdo je moj šef Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj AT Avstrija 4,6 14,1 25,7 21,2 17,5 9,0 7,9 100,0 BE Belgija 3,7 10,4 19,2 22,8 24,2 9,5 10,2 100,0 CH Švica 4,1 13,4 25,8 21,9 19,4 8,6 6,9 100,0 CZ Republika Češka 5,6 10,2 28,5 27,6 17,9 5,6 4,6 100,0 DE Nemčija 4,4 10,8 25,6 23,7 20,3 7,9 7,1 100,0 DK Danska 1,4 7,6 16,2 22,6 30,1 13,1 9,0 100,0 EE Estonija 2,2 12,2 23,9 21,8 24,6 9,6 5,5 100,0 ES Španija 6,3 23,5 27,6 18,4 13,8 4,8 5,5 100,0 FI Finska 3,5 10,6 26,2 26,0 23,8 6,1 3,8 100,0 FR Francija 6,3 14,3 24,4 20,3 18,6 8,3 7,9 100,0 GB Velika Britanija 3,2 13,2 25,7 23,2 19,3 8,9 6,5 100,0 GR Grčija 8,0 13,9 26,4 21,4 19,8 5,9 4,7 100,0 HU Madžarska 1,1 15,0 25,3 21,9 21,8 9,0 5,8 100,0 IE Irska 3,8 20,4 23,4 19,8 19,6 7,3 5,8 100,0 IS Islandija 3,4 12,7 26,7 26,0 20,9 6,5 3,8 100,0 LU Luksemburg 8,0 11,9 22,0 19,3 15,3 9,4 14,1 100,0 NL Nizozemska 2,4 6,1 18,4 22,9 27,5 10,9 11,8 100,0 NO Norveška 3,6 9,3 21,6 23,7 26,4 7,8 7,7 100,0 PL Poljska 1,4 11,0 23,7 21,9 26,1 9,5 6,4 100,0 PT Portugalska 17,4 14,5 26,6 19,4 11,5 4,8 5,8 100,0 SE Švedska 1,2 7,1 16,0 24,9 31,8 11,2 7,7 100,0 SI Slovenija 2,5 10,2 21,8 21,3 25,0 9,8 9,5 100,0 SK Slovaška 1,9 9,7 24,7 27,8 20,7 7,8 7,4 100,0 TR Turčija 14,2 23,6 11,8 14,2 15,5 12,4 8,2 100,0 UA Ukrajina 2,9 8,4 20,4 20,9 22,0 10,8 14,6 100,0 Skupaj 4,4 12,2 23,3 22,5 21,6 8,5 7,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 256 15.6.2012 14:27:18 257 PRESKOK (G74=02-88) G75 Je vaš neposredno nadrejeni moški ali ženska? 1 - moški 2 - ženski Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 77,8 22,2 100,0 BE Belgija 79,4 20,6 100,0 CH Švica 81,9 18,1 100,0 CZ Republika Češka 76,0 24,0 100,0 DE Nemčija 77,0 23,0 100,0 DK Danska 68,8 31,2 100,0 EE Estonija 64,7 35,3 100,0 ES Španija 76,0 24,0 100,0 FI Finska 60,3 39,7 100,0 FR Francija 74,0 26,0 100,0 GB Velika Britanija 60,6 39,4 100,0 GR Grčija 85,4 14,6 100,0 HU Madžarska 66,4 33,6 100,0 IE Irska 67,0 33,0 100,0 IS Islandija 64,8 35,2 100,0 LU Luksemburg 84,0 16,0 100,0 NL Nizozemska 77,0 23,0 100,0 NO Norveška 66,5 33,5 100,0 PL Poljska 67,3 32,7 100,0 PT Portugalska 78,7 21,3 100,0 SE Švedska 64,6 35,4 100,0 SI Slovenija 70,5 29,5 100,0 SK Slovaška 76,3 23,7 100,0 TR Turčija 90,8 9,2 100,0 UA Ukrajina 69,3 30,7 100,0 Skupaj 72,5 27,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 257 15.6.2012 14:27:18 258 G75a Kolikšen je pri vašem delu oz. v vaši službi delež žensk? 1 - nič jih ni 2 - zelo majhen delež 3 - manj kot polovica 4 - približno polovica 5 - več kot polovica 6 - zelo velik delež 7 - vse so ženske 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj AT Avstrija 5,3 16,3 17,1 20,3 17,7 17,1 6,3 100,0 BE Belgija 11,6 21,9 14,4 13,3 16,7 17,7 4,3 100,0 CH Švica 5,3 23,7 17,1 18,0 13,8 17,9 4,2 100,0 CZ Republika Češka 13,1 21,9 12,7 12,6 14,4 15,3 10,0 100,0 DE Nemčija 4,6 21,9 16,9 16,2 18,9 17,0 4,6 100,0 DK Danska 6,4 19,4 13,5 15,2 16,8 23,3 5,3 100,0 EE Estonija 9,6 20,2 11,2 9,4 11,0 25,2 13,4 100,0 ES Španija 16,5 23,9 18,1 13,2 13,9 8,7 5,5 100,0 FI Finska 9,1 21,0 10,4 11,2 10,4 27,0 10,9 100,0 FR Francija 8,6 20,1 14,3 14,0 19,4 16,5 7,1 100,0 GB Velika Britanija 6,1 18,3 12,0 16,6 18,4 22,4 6,3 100,0 GR Grčija 17,7 23,3 15,7 17,2 12,6 9,3 4,2 100,0 HU Madžarska 8,5 18,8 11,5 12,0 18,5 21,4 9,4 100,0 IE Irska 11,2 23,6 11,2 12,3 15,4 18,8 7,4 100,0 IS Islandija 9,0 16,5 13,2 14,5 13,5 26,8 6,5 100,0 LU Luksemburg 12,8 25,3 14,8 16,7 10,3 14,2 5,9 100,0 NL Nizozemska 8,8 23,4 13,5 15,9 14,6 20,3 3,5 100,0 NO Norveška 7,6 21,2 14,8 13,6 16,9 19,0 6,9 100,0 PL Poljska 11,9 25,1 11,9 7,0 13,7 22,7 7,7 100,0 PT Portugalska 12,8 15,6 12,2 16,5 17,1 17,2 8,7 100,0 SE Švedska 6,7 22,4 15,1 14,0 13,3 22,1 6,3 100,0 SI Slovenija 11,0 22,9 11,1 10,8 15,8 22,6 5,8 100,0 SK Slovaška 14,6 23,5 10,8 10,6 15,1 15,0 10,4 100,0 TR Turčija 35,3 24,4 13,8 15,0 7,1 1,2 3,2 100,0 UA Ukrajina 8,8 18,8 11,4 12,8 17,9 21,4 9,0 100,0 Skupaj 10,1 21,4 13,7 14,0 15,1 18,7 7,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 258 15.6.2012 14:27:19 259 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjima trditvama o vašem podjetju? niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 G77 Zavrnil bi tudi bolje plačano službo, da bi ostal v sedanjem podjetju. G78 Pri mojem delu me zelo natančno kontrolirajo. Povprečna vrednost: Država G77 G78 AT Avstrija 3,02 2,83 BE Belgija 2,91 2,90 CH Švica 2,91 3,02 CZ Republika Češka 3,67 2,01 DE Nemčija 2,96 2,74 DK Danska 2,95 3,66 EE Estonija 3,71 2,53 ES Španija 3,29 2,78 FI Finska 3,25 2,97 FR Francija 3,30 2,91 GB Velika Britanija 3,31 3,16 GR Grčija 3,16 2,53 HU Madžarska 3,18 2,35 IE Irska 3,14 2,95 IS Islandija 3,28 2,99 LU Luksemburg 3,12 2,97 NL Nizozemska 3,26 3,15 NO Norveška 3,12 3,32 PL Poljska 3,54 2,59 PT Portugalska 2,91 3,06 SE Švedska 3,26 3,17 SI Slovenija 3,37 2,88 SK Slovaška 3,70 2,38 TR Turčija 3,33 2,59 UA Ukrajina 3,47 2,14 Skupaj 3,24 2,83 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 259 15.6.2012 14:27:19 260 G79 Kako težko ali enostavno bi bilo za vas najti podobno ali boljšo zaposlitev pri drugem delodajalcu, če bi tako želeli? zelo zelo (ne težko enostavno vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 G80 Kaj menite, kako težko ali enostavno bi vas vaš delodajalec nadomestil z nekom drugim, če bi odšli drugam? zelo zelo (ne težko enostavno vem) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 Povprečna vrednost: Država G79 G80 AT Avstrija 3,95 6,59 BE Belgija 4,62 5,79 CH Švica 3,93 6,29 CZ Republika Češka 3,33 6,56 DE Nemčija 3,06 6,69 DK Danska 5,51 5,65 EE Estonija 3,94 6,24 ES Španija 4,84 6,37 FI Finska 4,93 6,14 FR Francija 4,57 5,93 GB Velika Britanija 5,90 5,80 GR Grčija 2,98 7,74 HU Madžarska 3,02 5,51 IE Irska 5,61 6,45 IS Islandija 5,86 6,35 LU Luksemburg 3,73 6,36 NL Nizozemska 4,62 6,24 NO Norveška 5,18 6,06 PL Poljska 3,21 7,04 PT Portugalska 3,89 6,58 SE Švedska 5,17 5,73 SI Slovenija 3,95 6,12 SK Slovaška 3,85 6,40 TR Turčija 3,73 7,39 UA Ukrajina 3,17 6,85 Skupaj 4,26 6,32 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 260 15.6.2012 14:27:19 261 Kako pogosto morate pri svojem delu oz. službi... manj kot enkrat enkrat nekajkrat enkrat nekajkrat nikoli mesečno mesečno mesečno tedensko tedensko vsak dan (ne vem) 1 2 3 4 5 6 7 88 G82 delati zvečer ali ponoči G83 delati nadure brez predhodnega obvestila Povprečna vrednost: Država G82 G83 AT Avstrija 2,50 3,10 BE Belgija 2,80 2,83 CH Švica 2,84 2,89 CZ Republika Češka 2,50 2,83 DE Nemčija 2,64 3,44 DK Danska 3,03 2,96 EE Estonija 3,14 2,34 ES Španija 2,71 2,62 FI Finska 3,41 2,76 FR Francija 2,65 2,90 GB Velika Britanija 3,16 2,81 GR Grčija 2,70 2,54 HU Madžarska 2,51 2,21 IE Irska 3,05 2,49 IS Islandija 3,23 3,23 LU Luksemburg 2,29 2,90 NL Nizozemska 2,74 2,48 NO Norveška 3,50 2,88 PL Poljska 2,90 2,75 PT Portugalska 2,58 2,35 SE Švedska 3,37 2,71 SI Slovenija 2,47 2,44 SK Slovaška 3,00 3,38 TR Turčija 2,72 2,04 UA Ukrajina 2,81 2,93 Skupaj 2,86 2,77 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 261 15.6.2012 14:27:19 262 G84 Kako pogosto morate delati ob vikendih (ob sobotah in nedeljah)? 1 - nikoli 2 - manj kot enkrat mesečno 3 - enkrat mesečno 4 - nekajkrat mesečno 5 - vsak teden 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 Skupaj AT Avstrija 47,0 14,2 9,2 21,1 8,5 100,0 BE Belgija 45,8 13,3 9,9 15,9 15,1 100,0 CH Švica 40,2 15,9 11,3 20,2 12,5 100,0 CZ Republika Češka 34,6 16,7 14,0 29,4 5,3 100,0 DE Nemčija 37,2 16,7 12,5 24,9 8,7 100,0 DK Danska 34,1 23,5 13,1 21,4 7,8 100,0 EE Estonija 30,4 16,5 11,4 29,2 12,5 100,0 ES Španija 46,1 12,3 7,9 16,6 17,2 100,0 FI Finska 30,3 26,1 12,6 21,9 9,1 100,0 FR Francija 49,1 13,7 6,7 17,9 12,6 100,0 GB Velika Britanija 33,7 15,7 10,5 20,4 19,8 100,0 GR Grčija 33,5 11,1 8,4 26,7 20,2 100,0 HU Madžarska 33,1 18,5 8,8 31,6 8,0 100,0 IE Irska 39,0 13,1 11,2 16,9 19,8 100,0 IS Islandija 24,4 19,2 13,0 33,2 10,1 100,0 LU Luksemburg 46,1 12,5 8,1 17,6 15,7 100,0 NL Nizozemska 48,7 15,2 8,2 20,4 7,4 100,0 NO Norveška 30,5 22,1 18,4 23,5 5,6 100,0 PL Poljska 27,6 13,9 10,3 25,4 22,8 100,0 PT Portugalska 49,5 11,6 8,3 18,3 12,3 100,0 SE Švedska 35,8 21,5 15,0 21,0 6,7 100,0 SI Slovenija 30,2 18,2 14,0 25,3 12,2 100,0 SK Slovaška 28,3 11,8 14,0 36,2 9,7 100,0 TR Turčija 27,3 7,7 5,6 21,9 37,5 100,0 UA Ukrajina 30,2 17,9 12,7 27,0 12,1 100,0 Skupaj 37,1 16,2 11,2 23,0 12,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 262 15.6.2012 14:27:19 263 Kako pogosto se vam dogaja, da... nima družine, nikoli skoraj nikoli občasno pogosto vedno partnerja (ne vem) 1 2 3 4 5 8 8 G85 imate skrbi zaradi službenih problemov tudi kadar niste v službi? G86 ste po službi preveč utrujeni, da bi doma počeli stvari, ki bi jih radi? G87 imate občutek, da zaradi službe ne morete posvetiti dovolj časa svojemu partnerjuali družini? Povprečna vrednost: Država G85 G86 G87 AT Avstrija 2,74 2,84 3,27 BE Belgija 2,79 2,84 2,86 CH Švica 2,63 2,79 2,74 CZ Republika Češka 2,64 2,92 2,70 DE Nemčija 2,82 2,96 2,94 DK Danska 2,58 2,82 2,58 EE Estonija 2,76 2,92 2,91 ES Španija 2,56 2,84 2,64 FI Finska 2,77 2,87 3,47 FR Francija 3,14 2,89 2,94 GB Velika Britanija 2,56 2,99 2,80 GR Grčija 2,70 2,93 3,37 HU Madžarska 2,56 2,70 3,61 IE Irska 2,16 2,58 3,17 IS Islandija 2,54 2,84 2,64 LU Luksemburg 2,98 2,85 3,10 NL Nizozemska 2,50 2,68 3,41 NO Norveška 2,49 2,75 2,53 PL Poljska 2,81 3,04 3,13 PT Portugalska 2,26 2,51 2,53 SE Švedska 2,57 2,98 2,89 SI Slovenija 2,67 2,72 2,63 SK Slovaška 2,87 3,02 2,96 TR Turčija 2,56 2,81 2,58 UA Ukrajina 2,75 3,29 3,22 Skupaj 2,65 2,86 2,95 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 263 15.6.2012 14:27:19 264 G88 ANKETARSKA ŠIFRA: ŠIFRIRAJ NA PODLAGI VPRAŠANJA G87: 1 - šifra 06 pri G87 (anketiranec nima partnerja / družine) 2 - vse ostale šifre (01-05 ali 88 pri G87) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 20,2 79,8 100,0 BE Belgija 4,9 95,1 100,0 CH Švica 7,7 92,3 100,0 CZ Republika Češka 5,6 94,4 100,0 DE Nemčija 5,8 94,2 100,0 DK Danska 2,9 97,1 100,0 EE Estonija 11,0 89,0 100,0 ES Španija 0,5 99,5 100,0 FI Finska 17,4 82,6 100,0 FR Francija 9,8 90,2 100,0 GB Velika Britanija 2,9 97,1 100,0 GR Grčija 21,7 78,3 100,0 HU Madžarska 29,3 70,7 100,0 IE Irska 24,4 75,6 100,0 IS Islandija 1,7 98,3 100,0 LU Luksemburg 15,7 84,3 100,0 NL Nizozemska 25,0 75,0 100,0 NO Norveška 0,7 99,3 100,0 PL Poljska 8,3 91,7 100,0 PT Portugalska 9,1 90,9 100,0 SE Švedska 7,9 92,1 100,0 SI Slovenija 3,6 96,4 100,0 SK Slovaška 1,6 98,4 100,0 TR Turčija 5,4 94,6 100,0 UA Ukrajina 10,9 89,1 100,0 Skupaj 10,4 89,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 264 15.6.2012 14:27:19 265 PRESKOK (G88=2) Kako pogosto se vam dogaja, da... nima družine, nikoli skoraj nikoli občasno pogosto vedno partnerja (ne vem) 1 2 3 4 5 8 8 G89 ima vaš partner ali družina že čez glavo vaših službenih skrbi? G90 se le težko osredotočite na delo zaradi vaših domačih obveznosti? Povprečna vrednost: Država G89 G90 AT Avstrija 1,98 1,76 BE Belgija 2,27 1,83 CH Švica 2,05 1,72 CZ Republika Češka 2,11 2,02 DE Nemčija 2,17 1,82 DK Danska 2,16 1,67 EE Estonija 2,24 1,85 ES Španija 2,02 1,93 FI Finska 2,46 2,05 FR Francija 2,05 1,60 GB Velika Britanija 2,34 2,04 GR Grčija 1,95 1,84 HU Madžarska 3,29 2,95 IE Irska 1,93 1,74 IS Islandija 2,30 2,01 LU Luksemburg 2,28 1,77 NL Nizozemska 2,02 1,81 NO Norveška 2,13 1,86 PL Poljska 2,13 1,92 PT Portugalska 1,70 1,78 SE Švedska 2,28 1,87 SI Slovenija 2,09 1,64 SK Slovaška 2,49 2,04 TR Turčija 1,78 1,83 UA Ukrajina 2,12 1,90 Skupaj 2,17 1,88 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 265 15.6.2012 14:27:20 266 G90a ANKETARSKA ŠIFRA: ŠIFRIRAJ NA PODLAGI VPRAŠANJA G60: 1 - dela za nekoga drugega 2 - drugo (šifra 2 pri G60) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 85,5 14,5 100,0 BE Belgija 85,4 14,6 100,0 CH Švica 82,8 17,2 100,0 CZ Republika Češka 85,9 14,1 100,0 DE Nemčija 86,3 13,7 100,0 DK Danska 88,4 11,6 100,0 EE Estonija 90,3 9,7 100,0 ES Španija 80,5 19,5 100,0 FI Finska 85,3 14,7 100,0 GB Velika Britanija 84,1 15,9 100,0 GR Grčija 64,9 35,1 100,0 IE Irska 80,7 19,3 100,0 IS Islandija 81,9 18,1 100,0 LU Luksemburg 87,1 12,9 100,0 NL Nizozemska 87,8 12,2 100,0 NO Norveška 86,9 13,1 100,0 PL Poljska 78,5 21,5 100,0 PT Portugalska 81,5 18,5 100,0 SE Švedska 87,5 12,5 100,0 SI Slovenija 90,1 9,9 100,0 SK Slovaška 84,8 15,2 100,0 TR Turčija 68,6 31,4 100,0 UA Ukrajina 93,1 6,9 100,0 Skupaj 84,2 15,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 266 15.6.2012 14:27:20 267 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o vaši šoli oziroma fakulteti? niti soglašam, močno niti ne ne sploh ne (ne vem, se soglašam soglašam soglašam soglašam soglašam ne nanaša) 1 2 3 4 5 8 G95 Prostori so prijetni. G96 Med poukom oz. predavanji navadno vladata mir in tišina. G97 Nekateri učitelji z menoj ravnajo slabo ali nepravično. G98 Nekateri sošolci z menoj ravnajo slabo ali nepravično. G99 Učitelji kažejo zavzetost za učence / študente. G100 Če imam kakšne pripombe, so me moji učitelji pripravljeni poslušati. G101 Imam sošolce, ki jih ob morebitnih težavah lahko zaprosim za pomoč. G102 Zaradi šole / študija se ne morem posvetiti svoji družini toliko, kot bi si želel(a). G103 Zaradi družinskih obveznosti se ne morem posvetiti šoli / študiju toliko, kot bi si želel(a). VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 267 15.6.2012 14:27:20 268 Povprečna vrednost: Država G95 G96 G97 G98 G99 G100 G101 G102 G103 AT Avstrija 2,46 2,68 3,17 3,98 2,57 2,34 1,84 3,28 3,88 BE Belgija 2,70 2,81 3,63 3,97 2,43 2,34 1,98 3,16 3,97 CH Švica 2,15 2,35 3,69 4,14 2,24 2,16 1,98 3,60 4,17 CZ Republika Češka 2,62 2,67 3,43 3,54 2,47 2,77 2,06 3,29 4,04 DE Nemčija 2,65 2,68 3,45 3,79 2,43 2,27 1,89 3,61 4,03 DK Danska 2,67 2,68 4,04 4,10 2,21 2,19 1,79 3,25 3,92 EE Estonija 2,23 2,52 3,54 3,88 2,44 2,44 1,91 3,37 4,05 ES Španija 2,52 2,22 3,76 4,18 2,54 2,52 1,90 3,51 4,03 FI Finska 2,33 2,58 3,76 4,01 2,48 2,19 1,73 3,31 4,07 FR Francija 2,63 3,09 4,07 4,40 2,53 2,27 1,72 3,38 4,49 GB Velika Britanija 2,15 2,45 3,80 3,90 2,15 2,22 1,98 2,86 3,54 GR Grčija 2,68 2,95 3,36 3,75 2,55 2,48 2,08 3,56 4,32 HU Madžarska 2,17 2,30 3,02 3,73 2,55 2,42 1,72 3,36 4,08 IE Irska 2,08 2,24 3,96 4,10 2,09 2,21 2,03 3,31 3,89 IS Islandija 2,47 2,35 3,89 4,13 2,13 2,04 1,80 3,53 3,95 LU Luksemburg 2,65 2,69 3,18 3,77 2,56 2,34 2,00 3,23 3,99 NL Nizozemska 2,27 2,80 3,70 3,98 2,31 2,33 2,02 3,52 4,09 NO Norveška 2,10 2,39 3,92 4,19 2,11 2,22 1,79 3,45 3,95 PL Poljska 2,36 2,76 3,41 3,82 2,44 2,51 2,00 3,34 3,91 PT Portugalska 2,21 2,36 3,86 4,04 2,39 2,31 1,99 3,21 3,75 SE Švedska 2,35 2,39 4,01 4,18 2,12 2,14 1,73 3,23 3,94 SI Slovenija 2,52 2,92 3,47 4,07 2,63 2,45 1,94 3,38 3,99 SK Slovaška 2,61 2,81 3,42 3,88 2,69 2,68 1,96 3,02 3,86 TR Turčija 2,57 2,65 3,44 3,66 2,39 2,40 2,18 3,23 3,62 UA Ukrajina 2,37 2,89 3,09 3,62 2,44 2,53 1,85 3,50 3,85 Skupaj 2,42 2,61 3,57 3,93 2,41 2,35 1,91 3,35 3,97 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 268 15.6.2012 14:27:20 269 Kako pomembne bi bile za vas osebno naslednje stvari, če bi se odločali za zaposlitev? (Če je bil anketiranec rojen po letu 1934) sploh ni zelo je pomembno ni pomembno nitiniti je pomembno pomembno (ne vem) 1 2 3 4 5 8 G111 varnost zaposlitve G112 visoki dohodki G113 dobre možnosti za napredovanje G114 možnost lastne pobude pri delu G115 da je mogoče uskladiti službene in družinske obveznosti Povprečna vrednost: Država G111 G112 G113 G114 G115 AT Avstrija 4,34 3,91 3,72 4,09 4,21 BE Belgija 4,32 3,88 3,68 4,04 4,18 CH Švica 4,15 3,53 3,38 4,15 4,14 CZ Republika Češka 4,25 4,04 3,53 3,75 3,96 DE Nemčija 4,47 3,83 3,49 3,98 4,01 DK Danska 3,68 3,33 2,97 4,09 3,80 EE Estonija 4,43 4,18 3,54 3,79 3,73 ES Španija 4,52 4,44 4,23 4,22 4,31 FI Finska 4,22 3,64 3,38 4,06 3,64 FR Francija 4,24 3,88 3,94 4,08 4,08 GB Velika Britanija 4,20 3,73 3,59 4,05 4,07 GR Grčija 4,65 4,61 4,47 4,22 4,55 HU Madžarska 4,55 4,27 3,55 3,81 4,22 IE Irska 4,28 4,08 3,91 4,26 4,27 IS Islandija 4,16 4,19 3,92 4,20 4,16 LU Luksemburg 4,48 3,98 3,95 4,18 4,19 NL Nizozemska 3,88 3,34 3,26 4,00 3,85 NO Norveška 4,16 3,96 3,26 4,07 3,95 PL Poljska 4,51 4,31 4,06 4,14 4,13 PT Portugalska 4,52 4,42 4,28 4,24 4,43 SE Švedska 4,09 3,71 3,22 4,20 4,05 SI Slovenija 4,33 4,08 4,02 4,11 4,22 SK Slovaška 4,14 4,01 3,58 3,75 3,88 TR Turčija 4,59 4,39 4,11 4,26 4,47 UA Ukrajina 4,26 4,41 3,79 3,75 3,93 Skupaj 4,31 4,00 3,71 4,05 4,10 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 269 15.6.2012 14:27:20 270 6. Načrtovanje življenjske poti: Organiziranje poteka življenja v Evropi (The Timing of Life: The organisation of the life course in Europe – ESS 2006/D) Modul naj bi prispeval k širitvi razumevanja pogleda evropskih državljanov na organizacijo poteka življenja ter njihove strategije ljudi pri načrtovanju njihovih lastnih življenj. Raziskava se je dotaknila treh glavnih tem, ki zadevajo organizacijo poteka življenja: 1) do kakšne mere dojemajo ljudje potek življenja kot strukturirane nize življenjskih etap ter kateri dogodki predstavljajo prehode med etapami; 2) ali obstajajo družbene norme, ki zadevajo življenjska obdobja in če, do katere stopnje so zavarovane s sankcijami; 3) kakšna so pričakovanja in realne zmožnosti ljudi v zvezi z načrtovanjem lastnega življenja? Temelječ na teoriji poteka življenja (life course theory) lahko pričakujemo, da bomo na ta tri vprašanja dobili različne odgovore, glede na različna kulturna in institucionalna ozadja. Ta modul prispeva k zadovoljitvi primarne težnje po raziskovanju ter se vključuje v javno debato glede ponovne uveljavitve socialne države. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 270 15.6.2012 14:27:20 271 Zdaj pa nekaj vprašanj o načrtovanju življenjske poti... D1 Ali ste kadarkoli imeli plačano zaposlitev ali pripravništvo, ki je obsegalo vsaj 20 ur dela tedensko in je trajalo vsaj tri mesece? 1 - da 2 - ne 9 - b.o. Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 86,5 13,5 100,0 BE Belgija 86,9 13,1 100,0 BG Bulgaria 89,5 10,5 100,0 CH Švica 94,5 5,5 100,0 CY Cyprus 82,3 17,7 100,0 DE Nemčija 90,5 9,5 100,0 DK Danska 93,8 6,2 100,0 EE Estonija 77,6 22,4 100,0 ES Španija 84,6 15,4 100,0 FI Finska 91,8 8,2 100,0 FR Francija 87,6 12,4 100,0 GB Velika Britanija 87,0 13,0 100,0 HU Madžarska 91,3 8,7 100,0 IE Irska 76,1 23,9 100,0 NL Nizozemska 91,2 8,8 100,0 NO Norveška 88,6 11,4 100,0 PL Poljska 86,5 13,5 100,0 PT Portugalska 78,6 21,4 100,0 RU Rusija 89,2 10,8 100,0 SE Švedska 91,3 8,7 100,0 SI Slovenija 74,8 25,2 100,0 SK Slovaška 71,7 28,3 100,0 UA Ukrajina 87,3 12,7 100,0 Skupaj 86,3 13,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 271 15.6.2012 14:27:20 272 ODGOVARJAJO VSI! D4 Ali ste kdaj živeli z zakoncem ali partnerjem vsaj tri mesece ali več? 1 - da 2 - ne b.o. Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 78,3 21,7 100,0 BE Belgija 74,3 25,7 100,0 BG Bulgaria 86,0 14,0 100,0 CH Švica 82,1 17,9 100,0 CY Cyprus 80,3 19,7 100,0 DE Nemčija 80,3 19,7 100,0 DK Danska 90,0 10,0 100,0 EE Estonija 80,3 19,7 100,0 ES Španija 74,5 25,5 100,0 FI Finska 84,5 15,5 100,0 FR Francija 85,6 14,4 100,0 GB Velika Britanija 84,0 16,0 100,0 HU Madžarska 87,1 12,9 100,0 IE Irska 71,2 28,8 100,0 NL Nizozemska 72,8 27,2 100,0 NO Norveška 83,3 16,7 100,0 PL Poljska 74,8 25,2 100,0 PT Portugalska 83,3 16,7 100,0 RU Rusija 80,4 19,6 100,0 SE Švedska 85,8 14,2 100,0 SI Slovenija 75,9 24,1 100,0 SK Slovaška 72,4 27,6 100,0 UA Ukrajina 75,9 24,1 100,0 Skupaj 80,1 19,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 272 15.6.2012 14:27:20 273 ODGOVARJAJO VSI! D6 Ste bili kdaj poročeni? 1 - da 2 - ne b.o. Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 63,4 36,6 100,0 BE Belgija 69,7 30,3 100,0 BG Bulgaria 82,1 17,9 100,0 CH Švica 74,1 25,9 100,0 CY Cyprus 79,0 21,0 100,0 DE Nemčija 69,3 30,7 100,0 DK Danska 73,1 26,9 100,0 EE Estonija 66,7 33,3 100,0 ES Španija 66,6 33,4 100,0 FI Finska 66,9 33,1 100,0 FR Francija 68,7 31,3 100,0 GB Velika Britanija 70,8 29,2 100,0 HU Madžarska 79,2 20,8 100,0 IE Irska 63,6 36,4 100,0 NL Nizozemska 68,7 31,3 100,0 NO Norveška 64,8 35,2 100,0 PL Poljska 71,1 28,9 100,0 PT Portugalska 77,4 22,6 100,0 RU Rusija 74,9 25,1 100,0 SE Švedska 61,2 38,8 100,0 SI Slovenija 64,5 35,5 100,0 SK Slovaška 69,5 30,5 100,0 UA Ukrajina 80,4 19,6 100,0 Skupaj 70,4 29,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 273 15.6.2012 14:27:21 274 D8 Ali se vam je kdaj rodil otrok? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 60,7 39,3 100,0 BE Belgija 67,5 32,5 100,0 BG Bulgaria 82,1 17,9 100,0 CH Švica 65,5 34,5 100,0 CY Cyprus 73,4 26,6 100,0 DE Nemčija 66,4 33,6 100,0 DK Danska 74,0 26,0 100,0 EE Estonija 70,8 29,2 100,0 ES Španija 62,7 37,3 100,0 FI Finska 68,2 31,8 100,0 FR Francija 73,4 26,6 100,0 GB Velika Britanija 69,9 30,1 100,0 HU Madžarska 76,5 23,5 100,0 IE Irska 64,2 35,8 100,0 NL Nizozemska 65,9 34,1 100,0 NO Norveška 69,2 30,8 100,0 PL Poljska 67,9 32,1 100,0 PT Portugalska 74,8 25,2 100,0 RU Rusija 72,9 27,1 100,0 SE Švedska 68,7 31,3 100,0 SI Slovenija 69,7 30,3 100,0 SK Slovaška 67,9 32,1 100,0 UA Ukrajina 78,4 21,6 100,0 Skupaj 69,7 30,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 274 15.6.2012 14:27:21 275 PRESKOK (D8=1) D9 Koliko otrok skupno se vam je doslej rodilo? (Navodilo: Upoštevajte živorojene otroke.) 1 - 1 otrok 2 - 2 otroka 3 - 3 otroci 4 - 4 otroci 5 - 5 otrok in več 88 - ne vem 99 - (brez odgovora) Povprečna vrednost: Država D9 AT Avstrija 2,13 BE Belgija 2,24 BG Bulgaria 1,91 CH Švica 2,31 CY Cyprus 2,59 DE Nemčija 2,03 DK Danska 2,30 EE Estonija 1,92 ES Španija 2,33 FI Finska 2,33 FR Francija 2,29 GB Velika Britanija 2,32 HU Madžarska 2,03 IE Irska 3,04 NL Nizozemska 2,38 NO Norveška 2,44 PL Poljska 2,41 PT Portugalska 2,23 RU Rusija 1,78 SE Švedska 2,24 SI Slovenija 2,07 SK Slovaška 2,31 UA Ukrajina 1,80 Skupaj 2,21 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 275 15.6.2012 14:27:21 276 PRESKOK (D10 = 1990 ALI PREJ) D12 Koliko vnukov imate, če sploh? 0 - nič vnukov 1 - 1 vnuk 2 - 2 vnuka 3 - 3 vnuki 4 - 4 vnuki 5 - 5 vnukov 6 - 6 vnukov in več 88 - ne vem 99 - (brez odgovora) Povprečna vrednost: Država D12 AT Avstrija 1,62 BE Belgija 2,16 BG Bulgaria 1,92 CH Švica 2,30 CY Cyprus 3,27 DE Nemčija 1,74 DK Danska 2,66 EE Estonija 1,87 ES Španija 1,90 FI Finska 2,46 FR Francija 2,53 GB Velika Britanija 2,79 HU Madžarska 2,24 IE Irska 3,39 NL Nizozemska 2,73 NO Norveška 2,41 PL Poljska 2,47 PT Portugalska 2,61 RU Rusija 1,72 SE Švedska 2,11 SI Slovenija 1,87 SK Slovaška 2,33 UA Ukrajina 1,82 Skupaj 2,25 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 276 15.6.2012 14:27:21 277 PRESKOK (D13a=1) D14 Imate kaj pravnukov? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 29,3 70,7 100,0 BE Belgija 29,9 70,1 100,0 BG Bulgaria 24,1 75,9 100,0 CH Švica 14,8 85,2 100,0 CY Cyprus 26,1 73,9 100,0 DE Nemčija 31,3 68,7 100,0 DK Danska 28,8 71,2 100,0 EE Estonija 36,1 63,9 100,0 ES Španija 18,1 81,9 100,0 FI Finska 35,9 64,1 100,0 FR Francija 29,6 70,4 100,0 GB Velika Britanija 36,0 64,0 100,0 HU Madžarska 31,4 68,6 100,0 IE Irska 20,0 80,0 100,0 NL Nizozemska 22,3 77,7 100,0 NO Norveška 31,3 68,8 100,0 PL Poljska 34,6 65,4 100,0 PT Portugalska 33,6 66,4 100,0 RU Rusija 38,0 62,0 100,0 SE Švedska 35,2 64,8 100,0 SI Slovenija 25,0 75,0 100,0 SK Slovaška 33,6 66,4 100,0 UA Ukrajina 40,9 59,1 100,0 Skupaj 31,2 68,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 277 15.6.2012 14:27:21 278 ODGOVARJAJO VSI! D16a ANKETARSKA ŠIFRA: NA PODLAGI ŠTEVILKE V VZORČNEM SEZNAMU UVRSTITE ANKETIRANCA V USTREZNO SKUPINO 1 - SKUPINA 1 VPRAŠAJ D17a (vprašalnik A) 2 - SKUPINA 2 PRESKOK NA D17b (vprašalnik B) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 53,2 46,8 100,0 BE Belgija 48,0 52,0 100,0 BG Bulgaria 48,4 51,6 100,0 CH Švica 52,3 47,7 100,0 CY Cyprus 51,0 49,0 100,0 DE Nemčija 50,4 49,6 100,0 DK Danska 48,8 51,2 100,0 EE Estonija 52,0 48,0 100,0 ES Španija 51,1 48,9 100,0 FI Finska 51,4 48,6 100,0 FR Francija 50,4 49,6 100,0 GB Velika Britanija 50,7 49,3 100,0 HU Madžarska 49,3 50,7 100,0 IE Irska 48,9 51,1 100,0 NL Nizozemska 49,1 50,9 100,0 NO Norveška 49,9 50,1 100,0 PL Poljska 50,1 49,9 100,0 PT Portugalska 51,5 48,5 100,0 RU Rusija 50,0 50,0 100,0 SE Švedska 49,1 50,9 100,0 SI Slovenija 48,4 51,6 100,0 SK Slovaška 49,1 50,9 100,0 UA Ukrajina 54,4 45,6 100,0 Skupaj 50,4 49,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 278 15.6.2012 14:27:21 279 Zdaj vam bom zastavil(a) nekaj vprašanj o dekletih in ženskah, medtem ko bo druga polovica anketirancev odgovarjala na vprašanja o fantih in moških. D17a Ljudje imajo različne poglede na to, pri kateri starosti dekleta oziroma ženske / fantje oz. moški odrastejo, pridejo v srednja leta oziroma ostarijo. Kaj bi vi rekli, približno pri kateri starosti dekleta oz. ženske / fantje oz. moški postanejo odrasle /-i? D18a In kaj bi rekli, približno pri kateri starosti ženske / moški stopijo v srednja leta? D19a In približno pri kateri starosti ženske / moški dosežejo starost? Povprečna vrednost: ŽENSKA Država D17 D18 D19 AT Avstrija 21,49 40,76 68,35 BE Belgija 19,21 40,57 68,45 BG Bulgaria 22,35 41,70 63,81 CH Švica 19,04 39,05 68,95 CY Cyprus 19,76 45,28 66,82 DE Nemčija 19,51 39,50 64,55 DK Danska 19,80 47,40 70,78 EE Estonija 19,46 41,60 64,08 ES Španija 19,89 41,36 66,12 FI Finska 19,16 42,41 67,96 FR Francija 20,33 35,56 69,10 GB Velika Britanija 18,13 44,52 68,24 HU Madžarska 18,90 40,16 61,23 IE Irska 18,40 45,74 70,19 NL Nizozemska 18,66 47,01 70,98 NO Norveška 20,37 47,64 69,71 PL Poljska 18,97 39,81 61,78 PT Portugalska 19,78 46,25 69,11 RU Rusija 19,52 38,37 63,45 SE Švedska 19,24 43,72 68,56 SI Slovenija 20,48 38,17 64,02 SK Slovaška 19,90 39,91 63,42 UA Ukrajina 19,94 38,82 63,88 Skupaj 19,61 41,81 66,74 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 279 15.6.2012 14:27:21 280 MOŠKI Država D17 D18 D19 AT Avstrija 22,97 41,23 68,61 BE Belgija 21,63 41,55 69,25 BG Bulgaria 24,44 42,73 65,70 CH Švica 21,20 40,44 70,26 CY Cyprus 21,54 46,83 70,49 DE Nemčija 21,73 40,54 65,99 DK Danska 21,17 49,07 71,18 EE Estonija 21,60 42,09 64,65 ES Španija 21,28 41,96 66,67 FI Finska 21,56 43,01 67,36 FR Francija 22,54 35,93 69,80 GB Velika Britanija 19,76 45,30 69,13 HU Madžarska 21,70 41,47 63,16 IE Irska 19,59 46,15 70,22 NL Nizozemska 20,81 47,17 71,08 NO Norveška 22,41 47,94 70,22 PL Poljska 20,68 40,76 63,34 PT Portugalska 21,57 47,03 69,56 RU Rusija 20,69 39,36 65,50 SE Švedska 21,30 43,65 67,24 SI Slovenija 22,68 38,62 63,99 SK Slovaška 21,83 41,23 65,37 UA Ukrajina 21,96 40,56 65,59 Skupaj 21,53 42,64 67,58 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 280 15.6.2012 14:27:21 281 Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kdaj naj bi žensko / moškega imeli za odraslo/-ega. D20a Kako pomembno je, da je ženska / moški že zapustil-a dom svojih staršev, da bi jo /ga lahko imeli za odraslo-ega? D21a Kako pomembno je, da ima ženska / moški že redno zaposlitev, da bi jo / ga lahko imeli za odraslo-ega? D22a Kako pomembno je, da je ženska / moški kdaj živel-a z možem / ženo ali partnerjem / -ko, da bi jo / ga lahko imeli za odraslo-ega? D23a In kako pomembno je, da je ženska / moški že postal-a mama / oče, da bi jo / ga lahko imeli za odraslo-ega? In zdaj nekaj vprašanj o tem, kdaj naj bi žensko / moškega imeli za staro-ega. D24a Kako pomembno je, da je ženska / moški fizično šibka /-ek, da bi jo / ga imeli za staro - ega? D25a Kako pomembno je, da je ženska / moški postal-a stara mama / oče / babica / dedek, da bi jo / ga imeli za staro-ega? D26a In kako pomembno je, da ženska / moški potrebuje oskrbo drugih ljudi, da bi jo / ga imeli za staro-ega? 1 - sploh ni pomembno 2 - ni pomembno 3 - niti pomembno niti nepomembno 4 - pomembno 5 - zelo pomembno 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 281 15.6.2012 14:27:21 282 Povprečna vrednost: ŽENSKA Država D20 D21 D22 D23 D27 D25 D26 AT Avstrija 3,01 3,00 2,45 2,41 2,14 2,20 2,42 BE Belgija 2,48 2,83 2,31 2,51 2,72 2,27 3,13 BG Bulgaria 2,74 3,63 3,44 3,85 2,95 3,11 3,74 CH Švica 2,77 2,65 2,29 2,54 2,80 2,20 2,92 CY Cyprus 2,66 3,14 2,79 3,10 2,80 2,47 3,47 DE Nemčija 2,68 2,73 2,53 2,82 3,03 2,35 3,21 DK Danska 3,30 2,76 2,39 2,97 3,28 2,61 3,39 EE Estonija 2,80 2,99 2,66 2,83 2,73 2,33 2,91 ES Španija 2,31 2,40 2,08 2,27 1,95 1,86 2,06 FI Finska 2,92 2,81 2,23 2,05 2,33 2,11 2,73 FR Francija 2,85 3,32 2,57 2,94 2,88 2,33 3,53 GB Velika Britanija 2,52 2,72 2,17 2,24 2,47 2,13 2,67 HU Madžarska 1,98 2,45 2,06 2,11 2,61 1,98 2,69 IE Irska 2,39 2,76 2,06 2,15 2,44 2,14 2,79 NL Nizozemska 2,49 2,42 2,17 2,21 2,42 2,15 2,66 NO Norveška 2,91 2,47 1,91 1,98 2,51 2,06 2,63 PL Poljska 2,53 2,94 2,89 3,16 2,55 2,60 2,81 PT Portugalska 3,08 3,39 3,39 3,64 3,02 2,86 3,22 RU Rusija 2,99 3,14 3,29 3,58 3,06 2,25 3,10 SE Švedska 2,69 2,19 1,74 1,76 2,26 1,76 2,22 SI Slovenija 2,50 2,89 2,40 2,58 2,33 2,21 2,75 SK Slovaška 2,23 2,92 2,31 2,48 2,49 2,14 2,69 UA Ukrajina 3,00 3,23 3,28 3,59 2,88 2,22 2,88 Skupaj 2,71 2,86 2,50 2,69 2,64 2,27 2,88 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 282 15.6.2012 14:27:22 283 MOŠKI Država D20 D21 D22 D23 D27 D25 D26 AT Avstrija 3,44 3,88 2,79 2,54 2,20 2,29 2,41 BE Belgija 2,74 3,56 2,52 2,63 2,84 2,31 3,20 BG Bulgaria 2,72 3,93 3,55 3,78 2,92 3,03 3,63 CH Švica 3,08 3,14 2,57 2,80 2,92 2,23 3,03 CY Cyprus 2,70 3,54 2,94 3,07 2,87 2,56 3,40 DE Nemčija 2,83 3,05 2,67 2,82 3,10 2,40 3,24 DK Danska 3,67 3,16 2,66 3,10 3,45 2,70 3,64 EE Estonija 3,13 3,74 2,91 2,98 2,85 2,41 3,00 ES Španija 2,37 2,76 2,22 2,38 2,07 1,92 2,15 FI Finska 3,43 3,36 2,62 2,31 2,56 2,25 2,88 FR Francija 3,16 3,88 2,74 3,11 2,97 2,37 3,58 GB Velika Britanija 2,91 3,57 2,41 2,44 2,59 2,22 2,77 HU Madžarska 2,28 3,05 2,16 2,05 2,68 1,96 2,71 IE Irska 2,86 3,61 2,42 2,41 2,57 2,28 2,86 NL Nizozemska 2,80 2,83 2,33 2,36 2,55 2,27 2,73 NO Norveška 3,31 3,09 2,25 2,25 2,61 2,17 2,77 PL Poljska 2,71 3,43 3,08 3,17 2,58 2,65 2,82 PT Portugalska 3,06 3,47 3,37 3,58 3,08 2,93 3,29 RU Rusija 3,27 3,38 3,36 3,58 3,09 2,33 3,12 SE Švedska 3,37 2,78 2,07 2,05 2,46 1,87 2,37 SI Slovenija 2,88 3,40 2,73 2,71 2,49 2,31 2,91 SK Slovaška 2,51 3,51 2,58 2,52 2,63 2,27 2,74 UA Ukrajina 3,21 3,52 3,40 3,70 2,91 2,39 3,00 Skupaj 2,99 3,37 2,70 2,79 2,74 2,34 2,95 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 283 15.6.2012 14:27:22 284 Zdaj vam bom zastavil(a) nekaj vprašanj o tem, katera je za dekleta ali ženske / fante oz. moške idealna (najprimernejša) starost za določene stvari in kdaj so za nekatere stvari premlade/-i oziroma prestare/-i. Prosim, da v vsakem od teh primerov ocenite približno starost. D27a Kaj bi rekli, katera je za dekle ali žensko / fanta oz. moškega idealna starost za to, da začne živeti s partnerjem/-ko, s katerim nista poročena? D28a In katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da se dekle ali ženska / fant oz. moški poroči in živi skupaj z možem / ženo? D29a Katera je po vašem mnenju idealna starost za to, da dekle ali ženska ženska / fant oz. moški postane mama / oče? D30a In katera je idealna starost za to, da se ženska / moški dokončno upokoji? Povprečna vrednost: ŽENSKA Država D27 D28 D29 D30 AT Avstrija 21,70 25,02 25,72 57,64 BE Belgija 22,14 24,09 25,68 56,42 BG Bulgaria 20,79 22,57 23,74 55,78 CH Švica 22,72 25,83 26,79 59,31 CY Cyprus 23,97 25,09 26,07 59,43 DE Nemčija 21,91 24,57 25,23 57,88 DK Danska 21,60 24,69 25,57 61,49 EE Estonija 20,46 22,59 23,42 57,76 ES Španija 23,50 25,58 26,73 58,40 FI Finska 20,13 22,87 24,11 60,84 FR Francija 21,65 24,41 25,63 55,62 GB Velika Britanija 21,01 23,57 24,81 59,64 HU Madžarska 21,46 23,11 24,79 55,12 IE Irska 22,51 25,45 26,11 60,09 NL Nizozemska 22,24 24,67 26,69 59,96 NO Norveška 21,80 24,54 25,33 63,07 PL Poljska 21,88 22,93 23,92 53,28 PT Portugalska 22,70 23,18 24,38 59,31 RU Rusija 19,86 21,31 22,57 52,62 SE Švedska 20,98 24,64 25,69 61,92 SI Slovenija 22,41 24,12 24,57 55,25 SK Slovaška 21,26 23,21 24,37 55,54 UA Ukrajina 20,15 21,04 22,44 52,75 Skupaj 21,64 23,79 24,93 57,71 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 284 15.6.2012 14:27:22 285 MOŠKI Država D27 D28 D29 D30 AT Avstrija 22,88 26,67 27,53 61,42 BE Belgija 23,50 25,50 27,19 59,75 BG Bulgaria 22,58 25,10 26,47 60,40 CH Švica 23,65 27,53 28,58 61,94 CY Cyprus 25,24 27,74 29,10 61,62 DE Nemčija 23,54 26,48 27,17 60,71 DK Danska 22,26 25,82 26,77 63,10 EE Estonija 22,06 24,84 25,79 61,63 ES Španija 24,59 26,41 28,12 60,76 FI Finska 21,23 24,46 25,78 61,83 FR Francija 23,16 26,12 27,19 59,20 GB Velika Britanija 22,10 24,80 26,34 62,18 HU Madžarska 23,94 26,18 27,64 59,63 IE Irska 23,32 26,78 27,50 63,25 NL Nizozemska 23,48 26,11 27,85 61,60 NO Norveška 22,94 25,64 26,51 64,28 PL Poljska 23,43 24,80 25,72 59,27 PT Portugalska 24,35 25,09 26,24 60,94 RU Rusija 20,82 24,08 25,53 59,13 SE Švedska 22,15 26,11 27,13 63,16 SI Slovenija 24,39 26,45 27,03 59,46 SK Slovaška 23,55 25,70 26,64 60,20 UA Ukrajina 21,78 24,45 25,77 59,03 Skupaj 23,02 25,70 26,88 61,02 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 285 15.6.2012 14:27:22 286 Včasih se nam ljudje zdijo premladi, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D31a Kaj bi rekli, do katere starosti je dekle ali ženska / fant ali moški na splošno premlad/-a, da bi prenehal/-a z rednim šolanjem? D32a Do katere starosti je ženska / moški po vašem mnenju na splošno premlad/-a, da bi pričel/-a s spolnimi odnosi? D33a Do katere starosti je ženska / moški na splošno premlad/-a, da bi pričel/-a živeti s partnerjem/-ko, s katerim nista poročena? D34a Do katere starosti je ženska / moški na splošno premlad/-a, da bi se poročil/-a in živel/-a z možem / ženo? D35a Do katere starosti je ženska / moški na splošno premlad/-a, da bi postal/-a mama / oče? D36a In do katere starosti je ženska / moški na splošno premlad/-a, da bi se dokončno upokojil/-a? Povprečna vrednost: ŽENSKA Država D31 D32 D33 D34 D35 D36 AT Avstrija 16,09 15,22 17,84 19,13 18,59 48,76 BE Belgija 17,53 16,40 18,65 19,44 19,43 48,02 BG Bulgaria 16,50 16,53 18,25 18,98 19,20 50,79 CH Švica 18,35 15,94 18,47 19,66 19,47 47,00 CY Cyprus 16,46 16,89 18,82 19,12 19,71 48,15 DE Nemčija 16,74 15,24 17,99 19,32 18,93 47,64 DK Danska 22,38 15,99 18,35 19,84 19,96 54,30 EE Estonija 17,80 16,65 17,92 18,81 18,80 51,94 ES Španija 16,65 15,89 18,45 19,09 19,30 45,27 FI Finska 19,04 16,85 18,42 19,06 19,09 51,81 FR Francija 17,53 16,27 18,50 19,58 19,55 45,22 GB Velika Britanija 16,44 16,61 18,47 19,20 18,99 50,51 HU Madžarska 18,88 16,79 18,72 19,49 19,84 49,16 IE Irska 17,54 17,67 19,98 21,27 20,81 52,87 NL Nizozemska 16,74 16,10 18,36 19,11 19,39 52,04 NO Norveška 19,43 16,18 18,39 19,35 18,92 54,89 PL Poljska 19,87 17,05 18,74 18,82 18,71 46,23 PT Portugalska 17,06 16,18 18,14 18,42 18,32 48,06 RU Rusija 20,93 16,95 17,90 18,54 19,13 48,40 SE Švedska 19,10 16,52 18,53 19,93 19,52 54,24 SI Slovenija 19,95 16,42 18,95 19,57 19,33 48,09 SK Slovaška 17,34 16,72 18,67 19,19 19,12 47,88 UA Ukrajina 21,18 16,95 17,72 18,27 18,85 46,87 Skupaj 18,01 16,38 18,40 19,24 19,21 49,40 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 286 15.6.2012 14:27:22 287 MOŠKI Država D31 D32 D33 D34 D35 D36 AT Avstrija 16,18 15,28 18,49 20,19 20,17 51,46 BE Belgija 17,56 16,32 19,26 19,99 20,64 51,05 BG Bulgaria 16,63 16,64 19,20 20,48 21,40 53,81 CH Švica 19,01 16,08 19,21 20,84 21,22 52,64 CY Cyprus 16,45 15,43 19,40 20,64 21,37 49,84 DE Nemčija 17,11 15,49 18,81 20,42 20,51 51,48 DK Danska 22,40 15,87 18,96 20,70 21,27 56,40 EE Estonija 18,17 16,78 18,58 20,25 20,48 55,36 ES Španija 16,44 15,64 18,81 19,66 19,96 48,04 FI Finska 19,39 16,62 18,85 19,88 20,37 51,92 FR Francija 17,35 16,08 19,41 20,77 21,13 49,93 GB Velika Britanija 16,43 16,66 19,04 19,97 20,37 52,48 HU Madžarska 18,72 16,61 19,66 21,32 22,34 52,10 IE Irska 17,62 17,77 20,34 22,22 22,08 55,66 NL Nizozemska 17,01 16,16 18,90 19,98 20,85 53,67 NO Norveška 19,71 16,32 18,86 19,98 20,02 55,28 PL Poljska 20,17 17,34 19,51 20,10 20,27 49,85 PT Portugalska 16,67 15,61 18,52 19,23 19,61 49,15 RU Rusija 20,89 16,54 18,52 20,24 21,01 53,22 SE Švedska 18,93 16,09 18,89 20,76 21,00 54,47 SI Slovenija 20,12 16,64 19,75 20,88 21,31 50,47 SK Slovaška 17,59 16,90 19,52 20,57 20,73 51,54 UA Ukrajina 22,11 17,21 18,86 20,21 20,79 50,86 Skupaj 18,16 16,33 19,07 20,37 20,77 52,14 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 287 15.6.2012 14:27:22 288 Tako kot se nam včasih zdijo premladi, se nam ljudje vljudje včasih zdijo tudi prestari, da bi naredili ali počeli nekatere stvari... D37a Kaj bi rekli, pri kateri starosti je ženska / moški na splošno prestar/-a, da bi še vedno živel/-a pri svojih starših? D38a Pri kateri starosti je ženska / moški na splošno že prestar/-a, da bi imel/-a še kakšnega otroka? D39a In pri kateri starosti je ženska / moški na splošno že prestar/-a, da bi hodil/-a v službo 20 ur ali več tedensko? Povprečna vrednost: ŽENSKA Država D37 D38 D39 AT Avstrija 28,15 43,78 59,77 BE Belgija 29,27 40,67 55,11 BG Bulgaria 28,75 41,23 57,37 CH Švica 26,98 41,71 61,03 CY Cyprus 31,91 42,69 61,42 DE Nemčija 27,39 41,25 60,85 DK Danska 24,07 40,47 63,78 EE Estonija 27,18 43,33 60,58 ES Španija 30,70 42,84 59,53 FI Finska 26,42 42,61 62,61 FR Francija 27,85 41,89 56,55 GB Velika Britanija 28,55 42,41 59,98 HU Madžarska 30,24 39,21 56,21 IE Irska 28,86 42,12 60,25 NL Nizozemska 28,02 40,77 58,90 NO Norveška 26,44 41,63 63,32 PL Poljska 27,76 40,67 57,89 PT Portugalska 31,42 42,70 61,25 RU Rusija 23,65 41,19 52,49 SE Švedska 26,18 42,52 63,65 SI Slovenija 30,03 42,43 55,86 SK Slovaška 30,85 40,82 57,91 UA Ukrajina 23,04 41,75 52,85 Skupaj 27,71 41,81 58,97 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 288 15.6.2012 14:27:22 289 MOŠKI Država D37 D38 D39 AT Avstrija 29,31 51,01 64,70 BE Belgija 29,90 45,48 60,90 BG Bulgaria 28,91 45,39 62,10 CH Švica 27,70 47,36 65,93 CY Cyprus 32,90 48,41 66,74 DE Nemčija 28,04 47,03 64,60 DK Danska 24,71 45,26 66,67 EE Estonija 28,39 51,11 63,86 ES Španija 31,21 45,95 62,88 FI Finska 26,40 50,52 64,75 FR Francija 28,20 47,82 60,78 GB Velika Britanija 29,19 48,41 65,20 HU Madžarska 31,22 45,66 61,03 IE Irska 29,00 47,03 63,55 NL Nizozemska 28,84 46,05 64,48 NO Norveška 26,53 47,33 66,86 PL Poljska 28,63 46,72 63,19 PT Portugalska 31,48 48,09 64,29 RU Rusija 23,94 47,62 59,38 SE Švedska 26,60 47,80 65,95 SI Slovenija 30,18 48,70 60,20 SK Slovaška 31,07 46,63 62,26 UA Ukrajina 23,88 46,71 58,85 Skupaj 28,27 47,49 63,38 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 289 15.6.2012 14:27:23 290 Koliko odobravate oziroma ne odobravate, če se ženska / moški … sploh ne ne močno odobravam odobravam niti - niti odobravam odobravam (ne vem) 1 2 3 4 5 8 D40a …odloči, da nikoli ne bo imel-a otrok? D41a …živi s partnerjem /-ko, ne da bi bil/a z njim poročen/a? D42a …ima otroka s partnerjem/-ko, s katerim/-o skupaj živita, a z njim ni poročen/a? D43a …je zaposlen/a s polnim delovnim časom, čeprav ima otroke mlajše od treh let? D44a …se loči, čeprav ima otroke mlajše od 12 let? Povprečna vrednost: ŽENSKA Država D40 D41 D52 D43 D44 AT Avstrija 2,91 3,48 3,34 2,47 2,87 BE Belgija 3,61 3,91 3,78 3,40 3,25 BG Bulgaria 1,56 2,96 2,97 2,76 2,36 CH Švica 3,19 3,39 3,21 2,46 2,81 CY Cyprus 2,23 2,96 2,61 3,55 3,06 DE Nemčija 2,87 3,22 3,11 2,67 2,79 DK Danska 4,36 4,47 4,35 3,95 4,01 EE Estonija 2,08 2,85 2,94 2,45 2,52 ES Španija 3,19 3,56 3,48 3,29 3,03 FI Finska 3,73 3,95 3,80 3,61 3,40 FR Francija 3,00 3,59 3,57 3,12 2,96 GB Velika Britanija 3,27 3,15 3,00 2,73 2,92 HU Madžarska 2,34 3,26 3,30 2,61 2,87 IE Irska 3,08 3,04 2,93 3,05 2,76 NL Nizozemska 3,86 3,95 3,84 2,75 3,31 NO Norveška 3,98 4,25 4,26 3,90 3,61 PL Poljska 2,65 3,04 3,09 3,21 2,73 PT Portugalska 3,08 3,36 3,34 3,26 2,96 RU Rusija 1,82 2,79 2,79 2,51 2,58 SE Švedska 3,69 3,88 3,85 3,34 3,39 SI Slovenija 2,93 3,54 3,61 3,20 3,03 SK Slovaška 2,43 2,87 2,77 2,70 2,59 UA Ukrajina 1,64 2,50 2,54 2,32 2,49 Skupaj 2,95 3,38 3,32 2,97 2,96 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 290 15.6.2012 14:27:23 291 MOŠKI Država D40 D41 D52 D43 D44 AT Avstrija 2,91 3,47 3,36 3,56 2,67 BE Belgija 3,43 3,85 3,71 4,17 3,04 BG Bulgaria 1,60 2,96 2,98 4,04 2,41 CH Švica 3,08 3,38 3,14 3,54 2,72 CY Cyprus 2,39 3,15 2,74 4,01 2,94 DE Nemčija 2,83 3,21 3,12 3,60 2,64 DK Danska 4,30 4,50 4,33 4,46 3,73 EE Estonija 2,03 2,79 2,82 3,92 2,28 ES Španija 3,06 3,54 3,49 3,83 2,85 FI Finska 3,32 3,90 3,73 4,15 3,05 FR Francija 2,76 3,51 3,47 3,97 2,72 GB Velika Britanija 3,16 3,09 2,97 3,79 2,75 HU Madžarska 2,40 3,19 3,17 4,06 2,61 IE Irska 2,93 2,99 2,94 3,75 2,61 NL Nizozemska 3,73 3,94 3,82 3,92 3,16 NO Norveška 3,82 4,16 4,15 4,23 3,30 PL Poljska 2,61 3,09 3,15 4,03 2,49 PT Portugalska 3,06 3,41 3,38 3,59 2,99 RU Rusija 1,86 2,68 2,66 3,96 2,24 SE Švedska 3,30 3,68 3,66 3,52 3,05 SI Slovenija 2,76 3,37 3,43 3,58 2,78 SK Slovaška 2,42 2,82 2,73 3,83 2,37 UA Ukrajina 1,61 2,46 2,44 3,95 2,09 Skupaj 2,86 3,35 3,28 3,87 2,76 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 291 15.6.2012 14:27:23 292 Ne glede na to, kako sami gledate na stvari, prosim ocenite, kako bi po vašem mnenju reagirala večina ljudi, če bi ženska, ki jo dobro poznajo, naredila kaj od navedenega? Kako bi ljudje reagirali, če bi... večina ljudi bi to večina ljudi bi to večini ljudi večina ljudi bi to odkrito obsojala po tihem obsojala bi bilo vseeno odobravala (ne vem) 1 2 3 4 8 D45a …postala mama še pred svojim 18 letom? D46a …hodila v službo tudi po dopolnjenem 70 letu? D47a …se odločila, da nikoli ne bo imela otrok? D48a …živela s partnerjem, ne da bi bila z njim poročena? D49a …imela otroka s partnerjem, s katerim skupaj živita, a z njim ni poročena? D50a … imel … imela zaposlitev s polnim delovnim časom, čeprav ima otroke mlajše od treh let? D51a … se ločila, čeprav ima otroke mlajše od 12 let? Povprečna vrednost: ŽENSKA Država D45 D46 D17 D18 D49 D50 D51 AT Avstrija 2,20 2,24 2,61 3,03 2,92 2,20 2,49 BE Belgija 1,98 1,96 2,83 3,18 3,06 2,99 2,59 BG Bulgaria 1,89 2,00 1,68 2,42 2,40 2,70 2,18 CH Švica 2,03 2,32 2,80 3,03 2,82 2,24 2,43 CY Cyprus 1,96 2,08 1,86 1,99 1,79 2,91 2,29 DE Nemčija 2,00 2,17 2,63 2,84 2,76 2,38 2,48 DK Danska 2,43 3,10 3,28 3,58 3,55 3,38 3,28 EE Estonija 2,18 2,58 2,14 2,78 2,77 2,59 2,46 ES Španija 1,93 1,97 2,63 2,72 2,65 2,75 2,39 FI Finska 2,39 2,59 2,95 3,44 3,38 3,23 2,91 FR Francija 2,04 1,89 2,54 2,94 2,93 2,72 2,47 GB Velika Britanija 2,16 2,62 2,85 2,90 2,80 2,53 2,63 HU Madžarska 1,99 2,04 2,25 2,81 2,77 2,46 2,63 IE Irska 2,06 2,49 2,73 2,75 2,66 2,82 2,47 NL Nizozemska 2,00 2,26 2,89 3,29 3,18 2,30 2,59 NO Norveška 2,69 3,20 3,34 3,56 3,54 3,36 3,15 PL Poljska 2,28 2,25 2,46 2,52 2,48 2,92 2,42 PT Portugalska 2,35 2,42 2,78 2,84 2,88 3,02 2,66 RU Rusija 2,00 2,33 1,82 2,50 2,48 2,37 2,33 SE Švedska 2,33 2,54 2,86 3,40 3,43 2,94 2,87 SI Slovenija 2,22 1,97 2,44 2,77 2,81 2,84 2,41 SK Slovaška 1,91 2,00 2,31 2,43 2,37 2,49 2,36 UA Ukrajina 1,85 2,12 1,72 2,31 2,30 2,30 2,34 Skupaj 2,13 2,32 2,56 2,89 2,83 2,69 2,56 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 292 15.6.2012 14:27:23 293 MOŠKI Država D45 D46 D17 D18 D49 D50 D51 AT Avstrija 2,13 2,46 2,65 3,03 2,92 3,24 2,40 BE Belgija 1,87 2,25 2,90 3,23 3,08 3,49 2,51 BG Bulgaria 1,65 2,23 1,70 2,49 2,50 3,32 2,21 CH Švica 1,92 2,47 2,80 3,00 2,78 3,23 2,39 CY Cyprus 1,90 2,28 1,95 2,10 1,81 3,34 2,33 DE Nemčija 1,91 2,35 2,67 2,85 2,75 3,28 2,35 DK Danska 2,28 3,25 3,37 3,59 3,56 3,64 3,06 EE Estonija 2,19 2,77 2,15 2,73 2,69 3,46 2,18 ES Španija 1,93 2,16 2,60 2,76 2,71 3,14 2,33 FI Finska 2,30 2,72 2,91 3,46 3,37 3,67 2,65 FR Francija 1,93 2,04 2,56 2,96 2,93 3,23 2,34 GB Velika Britanija 2,04 2,81 2,86 2,91 2,78 3,38 2,48 HU Madžarska 1,67 2,19 2,30 2,81 2,72 3,39 2,40 IE Irska 2,04 2,71 2,78 2,78 2,72 3,44 2,37 NL Nizozemska 1,80 2,53 2,91 3,31 3,20 3,41 2,54 NO Norveška 2,46 3,27 3,36 3,55 3,53 3,58 2,96 PL Poljska 2,22 2,48 2,57 2,57 2,54 3,43 2,24 PT Portugalska 2,36 2,54 2,78 3,01 3,01 3,27 2,69 RU Rusija 1,92 2,63 1,88 2,45 2,45 3,38 1,98 SE Švedska 2,17 2,62 2,88 3,36 3,34 3,22 2,74 SI Slovenija 2,13 2,16 2,47 2,74 2,78 3,03 2,25 SK Slovaška 1,83 2,23 2,35 2,48 2,41 3,31 2,21 UA Ukrajina 1,71 2,40 1,67 2,32 2,31 3,47 1,91 Skupaj 2,02 2,51 2,59 2,91 2,84 3,36 2,42 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 293 15.6.2012 14:27:23 294 ODGOVARJAJO VSI! D52 Ali svojo prihodnost na splošno načrtujete, ali živite bolj iz dneva v dan? Prosim ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni ‚svojo prihodnost kolikor je mogoče načrtujem‘, 10 pa ‚živim bolj iz dneva v dan‘. svojo prihodnost kolikor živim bolj (ne je mogoče načrtujem iz dneva v dan vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Sledi nekaj vprašanj o vaših pogledih na upokojevanje. D53 Koliko, če sploh, vas skrbi, da vaši prihodki v starosti ne bodo zadostovali za vaše takratne potrebe? Prosim, ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni ‚sploh me ne skrbi‘, 10 pa ‚izredno me skrbi‘. sploh me izredno (ne ne skrbi me skrbi vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D54 Povejte prosim, kdo naj bi bil po vašem mnenju predvsem odgovoren za to, da ljudem v starosti zagotovi primeren življenjski standard? Prosim, ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni ‚to je predvsem odgovornost posameznika‘, 10 pa ‚to je predvsem odgovornost države‘. to je predvsem to je predvsem (ne odgovornost posameznika odgovornost države vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 294 15.6.2012 14:27:23 295 Povprečna vrednost: Država D52 D53 D54 AT Avstrija 4,11 5,26 5,40 BE Belgija 5,38 5,46 6,46 BG Bulgaria 4,99 7,31 7,70 CH Švica 5,43 4,29 4,94 CY Cyprus 4,79 4,74 6,82 DE Nemčija 4,72 5,92 5,42 DK Danska 5,61 3,53 5,24 EE Estonija 5,65 5,64 7,12 ES Španija 5,59 6,04 6,62 FI Finska 5,53 4,57 6,86 FR Francija 5,40 6,24 6,36 GB Velika Britanija 6,01 5,19 6,01 HU Madžarska 4,09 6,49 7,21 IE Irska 5,40 4,43 6,15 NL Nizozemska 5,75 4,34 5,78 NO Norveška 5,26 3,59 6,68 PL Poljska 5,68 6,92 6,38 PT Portugalska 4,91 6,70 6,88 RU Rusija 4,53 6,73 7,16 SE Švedska 5,28 4,04 6,26 SI Slovenija 4,82 5,84 6,47 SK Slovaška 5,17 6,09 6,76 UA Ukrajina 4,49 7,05 7,20 Skupaj 5,14 5,52 6,38 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 295 15.6.2012 14:27:23 296 D55 Prosim, pomislite na različne načine varčevanja kot so bančne vloge, investicije, zasebne in službene pokojninske sheme kot tudi nakupi posesti. Ali morda trenutno varčujete oziroma ste to počeli kdaj v preteklosti z izrecnim namenom, da bi na starost bolje živeli? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 74,9 25,1 100,0 BE Belgija 69,0 31,0 100,0 BG Bulgaria 32,1 67,9 100,0 CH Švica 74,7 25,3 100,0 CY Cyprus 44,0 56,0 100,0 DE Nemčija 64,1 35,9 100,0 DK Danska 79,7 20,3 100,0 EE Estonija 42,4 57,6 100,0 ES Španija 47,8 52,2 100,0 FI Finska 38,8 61,2 100,0 FR Francija 61,1 38,9 100,0 GB Velika Britanija 63,5 36,5 100,0 HU Madžarska 51,2 48,8 100,0 IE Irska 64,7 35,3 100,0 NL Nizozemska 69,1 30,9 100,0 NO Norveška 56,7 43,3 100,0 PL Poljska 29,6 70,4 100,0 PT Portugalska 35,7 64,3 100,0 RU Rusija 27,2 72,8 100,0 SE Švedska 63,2 36,8 100,0 SI Slovenija 46,7 53,3 100,0 SK Slovaška 63,2 36,8 100,0 UA Ukrajina 20,1 79,9 100,0 Skupaj 53,5 46,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 296 15.6.2012 14:27:23 297 7. Osebna in družbena blaginja: Kreiranje kazalcev (indikatorjev) za razvoj Evrope (Personal & Social Wel being: Creating indicators for a flourishing Europe – ESS 2006/E) Tekom časa je prešlo v navado, da kvaliteto družb ocenjujemo na podlagi objek-tivnih indikatorjev, še posebej socialno-ekonomskih. Pa vendar v večini razvitih držav Evrope in drugje po svetu porast dohodka, izboljšanje zdravja in izobrazbe ne zagotavlja primerljive sorazmerne rasti sreče ali zadovoljstva v življenju. Zasnovan je bil modul, s katerim želimo oceniti uspeh evropskih držav pri podpori osebnega in socialnega blagostanja njihovih prebivalcev. Veliko je bilo dognanega že s samo vpeljavo subjektivnih meril globalne sreče oz. življenjskega zadovoljstva v raziskavo. Vendar pa pomembnejšega napredka v smeri razvoja visoko kvalitetnih subjektivnih meril glede osebnega in družbenega blagostanja ni bilo, zato ga je potrebno sistematično raziskati v vsej Evropi. Za te potrebe smo izvedli podrobnejšo analizo specifičnih področnih meril, ki zajemajo dohodek, zadovoljstvo z delom in družino, tako z vidika vzrokov kot posledic. Nadaljnji pomemben korak s tega vidika je pogled preko hedonističnih meril osebnega blagostanja (občutki in evaluacija), uporaba eudaimoničnih meril zmožnosti in funkcionalnosti, saj se le ti povezujeta s trajnim blagostanjem in ne z zgolj začasnim. Modul tako predstavlja (prvi) sistematični poskus oblikovanja niza relevantnih (policy relevant) podatkov o nacionalnem blagostanju. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 297 15.6.2012 14:27:23 298 In še nekaj vprašanj o vaših morebitnih prostovoljnih dejavnostih v zadnjih 12 mesecih... E1 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih opravljali delo za kakšno prostovoljno ali dobrodelno organizacijo? 01 - vsaj enkrat tedensko 02 - vsaj enkrat mesečno 03 - vsaj enkrat na tri mesece 04 - vsaj enkrat na šest mesecev 05 - še manj pogosto 06 - nikoli 88 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 11,1 12,5 6,3 5,8 19,4 44,8 100,0 BE Belgija 7,7 6,5 6,0 5,1 9,9 64,7 100,0 BG Bulgaria 0,5 0,5 0,8 0,5 4,7 93,0 100,0 CH Švica 17,2 12,3 6,6 6,1 9,9 47,9 100,0 CY Cyprus 1,5 3,5 4,9 8,0 26,7 55,4 100,0 DE Nemčija 12,6 14,4 6,1 3,0 9,7 54,2 100,0 DK Danska 10,2 9,8 6,0 5,6 11,5 56,9 100,0 EE Estonija 1,7 2,0 2,1 3,7 8,4 82,1 100,0 ES Španija 2,5 8,7 4,8 5,9 17,6 60,5 100,0 FI Finska 4,6 8,4 6,6 10,5 19,3 50,7 100,0 FR Francija 11,7 8,1 4,1 4,2 6,0 65,9 100,0 GB Velika Britanija 9,1 8,1 5,3 6,5 11,1 59,9 100,0 HU Madžarska 1,5 2,3 1,5 2,8 8,9 83,0 100,0 IE Irska 8,7 9,0 5,5 9,8 13,6 53,4 100,0 NL Nizozemska 17,6 10,7 5,3 4,8 9,5 52,1 100,0 NO Norveška 9,1 14,0 10,5 9,7 23,6 33,2 100,0 PL Poljska 0,8 1,5 1,6 3,2 6,6 86,4 100,0 PT Portugalska 2,5 2,9 3,7 8,6 16,5 65,9 100,0 RU Rusija 1,3 1,3 2,5 4,1 7,7 83,2 100,0 SE Švedska 5,8 5,9 4,3 3,4 12,1 68,4 100,0 SI Slovenija 5,1 7,2 5,1 8,1 10,3 64,3 100,0 SK Slovaška 1,5 2,6 2,0 3,4 14,3 76,1 100,0 UA Ukrajina 1,6 3,0 3,1 5,3 7,3 79,8 100,0 Skupaj 6,7 7,1 4,6 5,5 12,2 63,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 298 15.6.2012 14:27:23 299 E2 Če odštejete vse tisto, kar naredite za svojo družino, kar naredite pri delu ali v prostovoljnih organizacijah - kako pogosto, če sploh, pomagate tudi drugim ljudem? 01 - vsaj enkrat tedensko 02 - vsaj enkrat mesečno 03 - vsaj enkrat na tri mesece 04 - vsaj enkrat na šest mesecev 05 - še manj pogosto 06 - nikoli 88 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 20,3 23,7 11,4 8,6 20,0 16,0 100,0 BE Belgija 15,8 20,8 12,8 9,4 15,5 25,7 100,0 BG Bulgaria 7,4 9,6 5,7 2,8 16,6 57,8 100,0 CH Švica 22,0 28,1 10,5 6,1 11,6 21,6 100,0 CY Cyprus 7,7 17,9 10,0 8,3 27,5 28,6 100,0 DE Nemčija 26,2 29,5 9,3 4,3 11,8 18,8 100,0 DK Danska 21,1 33,5 14,7 7,1 11,1 12,5 100,0 EE Estonija 9,4 11,1 6,4 5,4 11,1 56,6 100,0 ES Španija 6,6 15,2 10,0 8,9 21,5 37,8 100,0 FI Finska 16,1 21,2 13,2 11,9 18,8 18,7 100,0 FR Francija 17,3 21,3 10,8 7,8 13,0 29,9 100,0 GB Velika Britanija 16,1 17,8 11,5 8,1 12,1 34,3 100,0 HU Madžarska 7,7 9,7 5,6 6,9 19,2 51,0 100,0 IE Irska 16,2 18,5 10,6 9,8 14,6 30,2 100,0 NL Nizozemska 16,0 20,2 11,6 5,5 14,1 32,6 100,0 NO Norveška 14,5 28,2 15,7 8,4 19,3 13,9 100,0 PL Poljska 7,5 12,5 9,2 9,6 13,2 47,9 100,0 PT Portugalska 3,4 6,1 5,4 8,3 15,2 61,6 100,0 RU Rusija 6,2 9,0 7,8 9,2 10,6 57,1 100,0 SE Švedska 23,7 28,1 9,4 4,2 21,8 12,9 100,0 SI Slovenija 25,9 25,9 13,5 10,6 8,0 16,1 100,0 SK Slovaška 10,1 15,1 10,5 8,8 30,1 25,4 100,0 UA Ukrajina 6,4 12,6 7,9 8,1 11,2 53,7 100,0 Skupaj 14,5 19,1 10,2 7,7 15,7 32,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 299 15.6.2012 14:27:23 300 E3 In kolikokrat ste se v zadnjih 12 mesecih pomagali pri pripravi ali se udeležili dejavnosti, ki so potekale v vašem kraju ali soseski? NAVODILO ANKETARJU: ‘Dejavnosti, ki so potekale v vašem kraju ali soseski‘ vključujejo vse dejavnosti, ki jih kot take vidi anketiranec. 01 - vsaj enkrat tedensko 02 - vsaj enkrat mesečno 03 - vsaj enkrat na tri mesece 04 - vsaj enkrat na šest mesecev 05 - še manj pogosto 06 - nikoli 88 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj AT Avstrija 8,5 14,7 10,0 8,3 23,9 34,6 100,0 BE Belgija 2,9 8,7 11,5 11,9 14,7 50,3 100,0 BG Bulgaria 0,7 2,5 2,3 3,5 10,5 80,5 100,0 CH Švica 3,6 11,7 14,4 14,2 15,9 40,3 100,0 CY Cyprus 1,3 4,4 4,8 4,2 23,1 62,1 100,0 DE Nemčija 2,3 8,7 10,9 9,6 19,5 49,1 100,0 DK Danska 5,5 10,9 15,5 14,4 18,8 35,0 100,0 EE Estonija 1,3 4,5 6,0 6,7 11,3 70,3 100,0 ES Španija 2,6 6,9 9,1 10,7 22,4 48,3 100,0 FI Finska 1,5 4,2 4,8 8,4 19,6 61,5 100,0 FR Francija 6,0 8,8 11,9 11,1 10,4 51,9 100,0 GB Velika Britanija 8,0 10,0 11,1 8,9 12,1 50,1 100,0 HU Madžarska 2,1 3,4 2,4 4,5 13,3 74,3 100,0 IE Irska 7,6 12,7 10,7 12,1 15,8 41,0 100,0 NL Nizozemska 2,7 5,5 7,2 9,1 14,4 61,2 100,0 NO Norveška 7,5 13,3 11,6 13,7 25,2 28,7 100,0 PL Poljska 1,3 3,0 3,1 6,7 12,1 73,8 100,0 PT Portugalska 1,4 2,2 2,7 6,7 16,0 71,0 100,0 RU Rusija 2,4 3,6 2,3 6,4 10,5 74,7 100,0 SE Švedska 2,4 6,2 7,9 11,3 19,2 52,9 100,0 SI Slovenija 3,3 9,4 11,0 12,3 14,2 49,8 100,0 SK Slovaška 2,7 4,5 5,4 7,9 28,1 51,3 100,0 UA Ukrajina 2,2 4,6 3,5 6,9 9,0 73,9 100,0 Skupaj 3,6 7,3 8,0 9,2 16,5 55,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 300 15.6.2012 14:27:24 301 Zdaj pa sledijo vprašanja o vaših pogledih nase in vaše življenje. Prosim povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti – niti soglašam soglašam (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 E4 Kar zadeva mojo prihodnost, sem vedno optimističen(a). E5 Na splošno imam do sebe zelo pozitiven odnos. E6 Včasih se počutim, kot da sem zguba. E7 V celoti gledano je moje življenje v glavnem tako, kakršno si želim, da bi bilo. Povprečna vrednost: Država E4 E5 E6 E7 AT Avstrija 2,11 2,06 3,84 2,13 BE Belgija 2,45 2,38 3,81 2,44 BG Bulgaria 2,50 2,10 3,66 2,94 CH Švica 2,13 2,01 3,79 2,14 CY Cyprus 2,00 1,95 3,90 2,45 DE Nemčija 2,26 1,96 3,92 2,40 DK Danska 2,11 2,09 3,59 2,04 EE Estonija 2,29 2,18 3,12 2,68 ES Španija 2,31 1,99 3,81 2,37 FI Finska 2,21 2,10 2,65 2,19 FR Francija 2,60 2,57 4,11 2,48 GB Velika Britanija 2,38 2,24 3,50 2,54 HU Madžarska 2,61 2,49 3,67 2,79 IE Irska 2,14 2,09 3,70 2,28 NL Nizozemska 2,39 2,29 3,77 2,49 NO Norveška 2,24 2,32 3,40 2,25 PL Poljska 2,46 2,09 3,47 2,73 PT Portugalska 2,51 2,14 3,75 2,71 RU Rusija 2,45 2,18 3,33 3,02 SE Švedska 2,22 2,10 3,17 2,29 SI Slovenija 2,21 2,06 3,68 2,40 SK Slovaška 2,42 2,30 2,88 2,78 UA Ukrajina 2,33 2,17 3,22 3,23 Skupaj 2,32 2,17 3,56 2,51 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 301 15.6.2012 14:27:24 302 Zdaj vam bom naštel(a) različne vrste razpoloženj in vas povprašal(a) ali ste se v preteklem tednu morda tudi vi tako počutili. Prosim povejte, koliko časa ste se prejšnji teden.. nikoli ali ves čas ali skoraj nikoli le malo časa večino časa skoraj ves čas (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 8 9 E8 … počutili depresivno? E9 … ste imeli občutek, da vse stvari delate s težavo? E10 … ste imeli nemiren spanec? E11 … ste bili srečni? E12 … ste se počutili osamljeno? E13 … ste uživali v življenju? E14 … ste bili žalostni? E15 … se nekako niste mogli spraviti v pogon? Povprečna vrednost: Država E8 E9 E10 E11 E12 E13 E14 E15 AT Avstrija 1,47 1,61 1,78 2,97 1,47 2,90 1,53 1,51 BE Belgija 1,49 1,66 1,84 3,00 1,37 2,97 1,52 1,53 BG Bulgaria 1,73 1,94 1,92 2,41 1,67 2,47 1,89 1,65 CH Švica 1,44 1,65 1,68 3,08 1,28 3,05 1,48 1,38 CY Cyprus 1,40 1,40 1,61 2,91 1,52 2,70 1,61 1,31 DE Nemčija 1,52 1,87 1,76 2,77 1,36 2,64 1,49 1,50 DK Danska 1,26 1,73 1,71 2,92 1,20 3,04 1,34 1,49 EE Estonija 1,63 1,85 1,85 2,68 1,49 2,75 1,71 1,69 ES Španija 1,50 1,65 1,66 3,00 1,41 2,81 1,63 1,58 FI Finska 1,24 1,54 1,65 2,80 1,28 2,88 1,29 1,64 FR Francija 1,54 1,66 1,88 2,90 1,54 3,06 1,59 1,36 GB Velika Britanija 1,46 1,72 1,94 2,94 1,42 2,97 1,55 1,65 HU Madžarska 2,13 2,08 2,29 2,78 1,68 2,57 1,94 1,91 IE Irska 1,34 1,59 1,69 3,06 1,40 3,04 1,47 1,55 NL Nizozemska 1,40 1,58 1,72 2,99 1,35 2,96 1,54 1,70 NO Norveška 1,27 1,42 1,58 2,88 1,25 3,18 1,33 1,47 PL Poljska 1,71 1,75 1,72 2,66 1,48 2,75 1,69 1,69 PT Portugalska 1,75 2,22 1,79 2,72 1,70 2,63 1,81 1,85 RU Rusija 1,76 1,97 1,99 2,63 1,80 2,54 1,94 1,85 SE Švedska 1,32 1,51 1,64 2,93 1,32 2,79 1,39 1,54 SI Slovenija 1,44 1,62 1,82 2,94 1,44 2,89 1,65 1,66 SK Slovaška 1,66 2,13 1,90 2,73 1,65 2,84 1,89 1,80 UA Ukrajina 1,76 2,15 2,13 2,70 1,94 2,60 2,08 2,00 Skupaj 1,53 1,76 1,81 2,85 1,48 2,83 1,62 1,62 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 302 15.6.2012 14:27:24 303 nikoli ali ves čas ali skoraj nikoli le malo časa večino časa skoraj ves čas (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 8 9 Prosim povejte še, kako pogosto ste prejšnji teden ... E16 … imeli veliko energije? E17 … občutili tesnobo? E18 … se počutili utrujeno? E19 … bili povsem prevzeti z nečim, kar ste počeli? E20 … bili mirni in spokojni? E21 … bili zdolgočaseni? E22 … se počutili zelo spočiti, ko ste se zjutraj zbudili? Povprečna vrednost: Država E16 E17 E18 E19 E20 E21 E22 AT Avstrija 2,75 1,63 1,84 2,74 2,61 1,40 2,65 BE Belgija 2,53 1,84 1,99 2,62 2,62 1,29 2,46 BG Bulgaria 2,40 2,03 2,17 2,66 2,36 1,65 2,54 CH Švica 2,76 1,73 1,90 2,65 2,78 1,18 2,69 CY Cyprus 2,42 1,71 2,11 1,74 2,51 1,58 2,71 DE Nemčija 2,70 1,22 1,91 2,72 2,82 1,31 2,53 DK Danska 2,68 1,22 1,97 2,91 3,00 1,22 2,54 EE Estonija 2,60 1,80 2,07 2,86 2,73 1,67 2,55 ES Španija 2,25 1,39 2,02 1,82 2,61 1,46 2,58 FI Finska 2,48 1,39 1,80 2,36 2,68 1,28 2,39 FR Francija 2,63 1,79 2,10 2,47 2,49 1,35 2,40 GB Velika Britanija 2,37 1,58 2,15 2,62 2,48 1,54 2,15 HU Madžarska 0,0 1,99 2,24 3,05 2,82 1,31 2,38 IE Irska 2,62 1,60 1,97 2,70 2,68 1,47 2,45 NL Nizozemska 2,69 1,80 1,92 2,61 2,72 1,24 2,38 NO Norveška 2,56 1,20 1,85 2,49 2,85 1,33 2,37 PL Poljska 2,59 1,66 2,11 2,70 2,44 1,55 2,36 PT Portugalska 2,41 1,88 2,13 2,48 2,49 1,89 2,34 RU Rusija 2,52 2,07 2,32 2,76 2,48 1,73 2,54 SE Švedska 2,47 1,45 2,00 2,25 2,81 1,46 2,31 SI Slovenija 2,82 1,49 2,05 2,37 2,68 1,51 2,50 SK Slovaška 2,61 1,71 2,20 2,43 2,71 1,47 2,46 UA Ukrajina 2,57 2,16 2,49 2,77 2,60 1,85 2,64 Skupaj 2,57 1,66 2,05 2,57 2,65 1,47 2,47 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 303 15.6.2012 14:27:24 304 Prosim povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti – niti soglašam soglašam (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 E23 Občutek imam, da lahko svobodno odločam o tem, kako naj živim svoje življenje. E24 V svojem vsakodnevnem življenju le poredko najdem čas za stvari, ki me res veselijo. E25 V svojem vsakodnevnem življenju imam zelo malo možnosti pokazati svoje prave sposobnosti. E26 Rad(a) se učim novih stvari. E27 Skoraj vsak dan se počutim izpolnjenega, s tem kar počnem. E28 Rad(a) načrtujem in se pripravljam na prihodnost E29 Kadar gredo stvari v mojem življenju narobe, ponavadi potrebujem precej časa, da pridem spet k sebi. E30 V mojem življenju je veliko fizične aktivnosti. Povprečna vrednost: Država E23 E24 E25 E26 E27 E28 E29 E30 AT Avstrija 1,82 3,19 3,35 1,93 1,98 2,28 3,28 2,43 BE Belgija 1,97 3,09 3,26 1,92 2,18 2,46 3,26 2,79 BG Bulgaria 2,07 2,80 2,94 2,04 2,23 2,36 2,66 2,78 CH Švica 1,94 3,16 3,46 1,92 1,94 2,56 3,47 2,64 CY Cyprus 2,20 3,15 3,20 1,82 2,17 2,27 3,11 3,32 DE Nemčija 2,22 3,05 3,29 2,06 2,10 2,48 3,33 2,76 DK Danska 1,93 3,56 3,73 1,97 1,95 2,38 3,61 2,74 EE Estonija 1,98 2,85 3,14 2,09 2,42 2,55 3,10 2,46 ES Španija 2,12 3,07 3,14 1,91 2,43 2,66 3,29 3,16 FI Finska 1,90 3,34 3,37 1,90 2,16 2,36 3,53 2,45 FR Francija 1,87 2,79 2,76 1,57 2,10 2,30 3,24 2,97 GB Velika Britanija 2,00 3,04 3,27 2,02 2,37 2,57 3,32 2,99 HU Madžarska 2,21 3,18 3,07 2,42 2,11 2,34 3,12 2,49 IE Irska 1,85 3,04 3,32 1,94 2,19 2,28 3,32 2,91 NL Nizozemska 1,93 3,34 3,50 2,03 2,36 2,78 3,29 2,56 NO Norveška 1,93 3,33 3,62 1,79 2,15 2,45 3,61 2,42 PL Poljska 2,19 2,96 3,01 2,40 2,42 2,63 3,18 2,79 PT Portugalska 2,14 2,93 2,90 2,00 2,39 2,39 3,13 3,21 RU Rusija 2,24 2,85 2,93 2,08 2,05 2,41 3,02 2,43 SE Švedska 2,07 3,19 3,44 2,01 2,07 2,48 3,51 2,71 SI Slovenija 2,08 3,05 3,18 2,11 2,38 2,45 3,02 2,52 SK Slovaška 2,18 3,01 3,16 2,12 2,46 2,46 3,12 2,63 UA Ukrajina 2,25 2,81 2,87 1,94 2,12 2,30 2,90 2,36 Skupaj 2,05 3,07 3,21 2,00 2,20 2,45 3,25 2,71 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 304 15.6.2012 14:27:24 305 E31 Kako zadovoljni ste z dosedanjim potekom svojega življenja? izredno izredno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 E32 In kako ste zadovoljni z vašim sedanjim življenjskim standardom? izredno izredno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečna vrednost: Država E31 E32 AT Avstrija 7,24 7,14 BE Belgija 7,19 7,33 BG Bulgaria 5,01 3,70 CH Švica 7,72 7,77 CY Cyprus 7,39 6,88 DE Nemčija 6,91 6,62 DK Danska 7,95 8,19 EE Estonija 6,58 5,75 ES Španija 7,39 6,95 FI Finska 7,79 7,37 FR Francija 6,90 6,52 GB Velika Britanija 7,24 7,14 HU Madžarska 6,11 5,41 IE Irska 7,35 7,18 NL Nizozemska 7,16 7,27 NO Norveška 7,55 7,68 PL Poljska 7,02 5,99 PT Portugalska 6,21 5,77 RU Rusija 5,49 4,13 SE Švedska 7,64 7,66 SI Slovenija 7,04 6,41 SK Slovaška 6,39 6,02 UA Ukrajina 5,26 3,85 Skupaj 6,88 6,46 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 305 15.6.2012 14:27:24 306 Prosim ocenite, v kolikšni meri je čas, ki ga preživite s člani svoje ožje družine... NAVODILO ANKETARJU: ‘člani ožje družine‘ so otroci, starši, bratje, sestre ter zakonec oz. partner. ‘Se ne nanaša’ pomeni, da z ožjo družino ne preživi nič časa, ali pa, da ožje družine nima. (se ne (ne nikoli vedno nanaša) vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 5 6 55 88 99 E33 …prijeten E34 …naporen Povprečna vrednost: Država E33 E34 AT Avstrija 4,83 2,31 BE Belgija 4,97 1,79 BG Bulgaria 5,00 1,09 CH Švica 5,11 1,84 CY Cyprus 5,19 1,77 DE Nemčija 4,91 2,33 DK Danska 5,21 1,25 EE Estonija 5,05 1,51 ES Španija 5,40 1,46 FI Finska 5,00 2,17 FR Francija 5,23 1,67 GB Velika Britanija 5,07 2,05 HU Madžarska 4,74 1,45 IE Irska 5,15 1,69 NL Nizozemska 4,85 1,53 NO Norveška 5,11 1,81 PL Poljska 5,21 1,21 PT Portugalska 5,28 1,37 RU Rusija 4,92 1,69 SE Švedska 5,25 2,31 SI Slovenija 5,20 1,96 SK Slovaška 4,98 1,41 UA Ukrajina 4,90 1,71 Skupaj 5,06 1,75 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 306 15.6.2012 14:27:24 307 Prosim povejte, v kolikšni meri... sploh ni v glavnem tako je tako (ne vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 88 99 E35 … imate možnost, da se učite novih stvari? E36 …imate občutek, da ljudje v vaši soseski pomagajo drug drugemu? E37 … imate občutek, da imajo ljudje do vas spoštljiv odnos? E38 … imate občutek, da so ljudje do vas krivični? E39 … imate občutek, da dobite zasluženo priznanje za to, kar naredite? Povprečna vrednost: Država E35 E36 E37 E38 E39 AT Avstrija 4,06 3,66 4,45 1,95 3,90 BE Belgija 3,88 3,40 4,30 1,76 4,03 BG Bulgaria 2,89 3,22 4,32 1,86 3,78 CH Švica 4,12 3,78 4,78 1,42 4,34 CY Cyprus 3,68 3,71 4,43 1,81 4,08 DE Nemčija 3,83 3,53 4,43 1,93 3,83 DK Danska 4,61 3,76 4,85 1,22 4,55 EE Estonija 3,28 2,92 4,35 1,50 4,14 ES Španija 4,05 3,29 4,82 1,34 4,06 FI Finska 4,45 3,41 4,36 1,39 4,17 FR Francija 4,21 3,20 4,43 1,60 4,00 GB Velika Britanija 3,52 3,27 4,20 1,75 3,77 HU Madžarska 2,92 4,10 4,48 1,13 4,27 IE Irska 3,58 3,85 4,60 1,31 4,22 NL Nizozemska 3,99 3,69 4,40 1,54 4,12 NO Norveška 4,34 3,83 4,82 1,36 4,42 PL Poljska 3,30 3,06 4,21 1,64 3,76 PT Portugalska 3,67 3,55 4,74 1,51 3,88 RU Rusija 3,79 3,16 4,28 1,92 3,83 SE Švedska 4,50 3,75 4,77 1,57 4,30 SI Slovenija 3,88 3,54 4,45 1,80 3,65 SK Slovaška 3,78 3,20 3,79 2,00 3,61 UA Ukrajina 3,67 3,16 4,07 1,92 3,69 Skupaj 3,85 3,47 4,45 1,63 4,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 307 15.6.2012 14:27:24 308 Prosim povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti – niti soglašam soglašam (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 E40 Na splošno imam občutek, da je to, kar v življenju počnem, pomembno in koristno. E41 Če nekomu pomagam, pričakujem tudi nekaj pomoči v povračilo. E42 Glede na to, kako stojijo stvari, je težko biti optimist, kar zadeva prihodnost sveta. E43 V mojem življenju so ljudje, ki jim resnično ni vseeno zame. E44 Za večino ljudi v xx (Sloveniji) se življenje spreminja na slabše, ne boljše. E45 Čutim navezanost na ljudi v mojem naselju, soseski. Povprečna vrednost: Država E40 E41 E42 E43 E44 E45 AT Avstrija 1,90 2,96 3,38 1,56 2,72 2,41 BE Belgija 2,01 3,71 2,66 1,68 2,50 2,58 BG Bulgaria 2,15 3,25 2,27 1,61 1,60 2,33 CH Švica 1,90 3,81 2,75 1,63 2,74 2,47 CY Cyprus 1,92 3,88 2,86 1,54 2,82 2,45 DE Nemčija 2,16 3,44 2,52 1,65 2,23 2,47 DK Danska 1,77 3,05 3,14 1,34 3,50 2,69 EE Estonija 2,16 3,23 2,73 1,64 3,16 2,67 ES Španija 2,13 3,52 2,85 1,49 2,90 2,31 FI Finska 2,02 3,55 2,99 1,56 3,23 2,61 FR Francija 1,96 4,05 2,23 1,99 1,86 2,65 GB Velika Britanija 2,12 3,69 2,82 1,48 2,66 2,84 HU Madžarska 2,15 3,13 2,62 1,73 1,91 2,08 IE Irska 1,92 3,58 3,32 1,55 3,27 2,48 NL Nizozemska 2,09 3,63 2,97 1,63 2,91 2,70 NO Norveška 2,02 3,30 3,06 1,57 3,53 2,31 PL Poljska 2,10 3,35 2,59 1,78 2,11 2,42 PT Portugalska 2,05 3,81 2,47 1,74 1,88 2,31 RU Rusija 2,34 2,72 2,49 1,88 2,40 2,69 SE Švedska 2,09 3,03 3,03 1,56 3,07 2,51 SI Slovenija 2,02 2,92 2,55 1,88 2,50 2,57 SK Slovaška 2,11 3,05 2,79 1,94 2,48 2,17 UA Ukrajina 2,17 2,67 2,21 1,78 1,91 2,45 Skupaj 2,06 3,36 2,75 1,67 2,58 2,49 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 308 15.6.2012 14:27:24 309 E46 Ali imate kdaj občutek slabe vesti zaradi pretiranega gledanja televizije? 1 - da, pogosto 2 - da, včasih 3 - le poredko 4 - ne, nikoli 5 - nikoli ne gledam televizije 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 Skupaj AT Avstrija 1,2 8,7 18,8 68,5 2,8 100,0 BE Belgija 9,6 24,5 13,2 50,8 1,9 100,0 BG Bulgaria 2,8 9,2 14,2 71,4 2,5 100,0 CH Švica 3,4 14,3 13,1 62,1 7,1 100,0 CY Cyprus 1,0 4,9 11,9 81,3 0,8 100,0 DE Nemčija 2,3 11,5 21,5 61,2 3,5 100,0 DK Danska 3,5 20,3 20,2 54,9 1,2 100,0 EE Estonija 7,0 28,8 27,3 33,0 4,0 100,0 ES Španija 2,3 12,2 15,0 69,7 0,8 100,0 FI Finska 4,7 25,3 24,7 41,2 4,1 100,0 FR Francija 3,3 14,9 16,8 61,8 3,2 100,0 GB Velika Britanija 6,4 19,2 20,6 51,0 2,8 100,0 HU Madžarska 3,7 10,8 19,5 64,9 1,0 100,0 IE Irska 4,7 15,6 20,6 56,6 2,6 100,0 NL Nizozemska 1,2 13,4 12,1 70,6 2,7 100,0 NO Norveška 4,3 17,6 22,3 54,8 1,1 100,0 PL Poljska 3,0 12,4 19,1 62,2 3,4 100,0 PT Portugalska 2,7 14,1 19,6 61,6 2,0 100,0 RU Rusija 2,1 5,6 30,9 58,7 2,7 100,0 SE Švedska 3,4 15,9 23,7 54,8 2,1 100,0 SI Slovenija 2,1 12,1 12,6 70,1 3,2 100,0 SK Slovaška 4,3 14,0 21,2 58,9 1,6 100,0 UA Ukrajina 2,2 6,6 29,3 57,5 4,5 100,0 Skupaj 3,5 14,4 19,9 59,5 2,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 309 15.6.2012 14:27:25 310 E47 Ali lahko preverim, če imate trenutno kakršnokoli plačano zaposlitev? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj AT Avstrija 61,1 38,9 100,0 BE Belgija 50,8 49,2 100,0 BG Bulgaria 43,3 56,7 100,0 CH Švica 61,4 38,6 100,0 CY Cyprus 52,5 47,5 100,0 DE Nemčija 52,0 48,0 100,0 DK Danska 64,1 35,9 100,0 EE Estonija 57,9 42,1 100,0 ES Španija 55,2 44,8 100,0 FI Finska 52,7 47,3 100,0 FR Francija 55,2 44,8 100,0 GB Velika Britanija 54,5 45,5 100,0 HU Madžarska 42,9 57,1 100,0 IE Irska 54,2 45,8 100,0 NL Nizozemska 59,0 41,0 100,0 NO Norveška 69,5 30,5 100,0 PL Poljska 48,1 51,9 100,0 PT Portugalska 46,9 53,1 100,0 RU Rusija 52,6 47,4 100,0 SE Švedska 64,6 35,4 100,0 SI Slovenija 48,0 52,0 100,0 SK Slovaška 55,2 44,8 100,0 UA Ukrajina 44,3 55,7 100,0 Skupaj 54,3 45,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 310 15.6.2012 14:27:25 311 PRESKOK (E47=1) E48 Če ocenjujete na splošno, kako zadovoljni ste z vašo sedanjo zaposlitvijo? NAVODILO ANKETARJU: če ima anketiranec več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za svojo glavno zaposlitev. izredno izredno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 PRESKOK (E47=1) E49 Kako zadovoljni ste s porazdelitvijo svojega časa med tistega, ki ga porabite za službo, in tistega, ki ga porabite za druge stvari v življenju? izredno izredno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečna vrednost: Država E48 E49 AT Avstrija 7,43 6,54 BE Belgija 7,50 6,22 BG Bulgaria 6,34 5,33 CH Švica 7,71 6,45 CY Cyprus 7,67 6,95 DE Nemčija 6,90 5,72 DK Danska 7,82 6,89 EE Estonija 6,90 5,87 ES Španija 7,19 5,90 FI Finska 7,62 6,40 FR Francija 6,95 6,13 GB Velika Britanija 6,96 6,04 HU Madžarska 7,12 5,89 IE Irska 7,27 6,29 NL Nizozemska 7,30 6,48 NO Norveška 7,45 6,25 PL Poljska 6,90 5,18 PT Portugalska 6,94 5,95 RU Rusija 6,14 5,36 SE Švedska 7,40 5,97 SI Slovenija 7,28 6,06 SK Slovaška 6,70 5,46 UA Ukrajina 6,28 5,54 Skupaj 7,12 6,04 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 311 15.6.2012 14:27:25 312 PRESKOK (E47=1) Kako pogosto se vam zdi vaše delo... nikoli vedno (ne vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 5 6 88 99 E50 …zanimivo E51 …stresno Povprečna vrednost: Država E50 E51 AT Avstrija 4,55 3,57 BE Belgija 4,59 3,44 BG Bulgaria 4,04 2,13 CH Švica 4,76 3,84 CY Cyprus 4,52 2,82 DE Nemčija 4,52 3,90 DK Danska 4,60 3,17 EE Estonija 4,08 3,08 ES Španija 4,46 3,18 FI Finska 4,44 3,87 FR Francija 4,56 3,51 GB Velika Britanija 4,22 3,40 HU Madžarska 4,18 2,84 IE Irska 4,35 2,97 NL Nizozemska 4,49 2,66 NO Norveška 4,42 3,29 PL Poljska 4,09 2,98 PT Portugalska 4,52 3,22 RU Rusija 3,99 3,02 SE Švedska 4,59 3,80 SI Slovenija 4,61 3,64 SK Slovaška 4,19 2,79 UA Ukrajina 3,86 2,70 Skupaj 4,39 3,27 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 312 15.6.2012 14:27:25 313 PRESKOK (E47=1) E52 Kako verjetno se vam zdi, da bi v naslednjih 12 mesecih izgubili zaposlitev? Se vam zdi to... 1 - zelo verjetno 2 - verjetno 3 - ne preveč verjetno 4 - sploh ni verjetno 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj AT Avstrija 3,0 6,0 42,5 48,5 100,0 BE Belgija 2,1 7,7 33,3 56,8 100,0 BG Bulgaria 9,6 17,4 44,1 28,9 100,0 CH Švica 2,5 6,7 35,9 55,0 100,0 CY Cyprus 3,2 10,4 31,9 54,6 100,0 DE Nemčija 5,2 8,4 43,1 43,2 100,0 DK Danska 3,2 6,7 34,4 55,7 100,0 EE Estonija 4,6 13,0 51,9 30,5 100,0 ES Španija 3,8 8,4 37,4 50,4 100,0 FI Finska 4,3 6,2 32,9 56,5 100,0 FR Francija 4,8 11,0 27,4 56,8 100,0 GB Velika Britanija 5,0 6,8 39,1 49,1 100,0 HU Madžarska 5,1 14,7 55,1 25,2 100,0 IE Irska 5,6 6,1 32,3 55,9 100,0 NL Nizozemska 2,4 4,5 42,7 50,4 100,0 NO Norveška 1,5 4,1 24,6 69,8 100,0 PL Poljska 6,4 20,4 47,2 26,0 100,0 PT Portugalska 2,5 12,2 40,3 45,0 100,0 RU Rusija 5,4 14,9 48,3 31,5 100,0 SE Švedska 4,5 5,3 25,7 64,5 100,0 SI Slovenija 4,5 12,6 45,2 37,6 100,0 SK Slovaška 5,6 18,5 49,8 26,1 100,0 UA Ukrajina 5,7 19,3 44,8 30,3 100,0 Skupaj 4,2 9,7 38,9 47,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 313 15.6.2012 14:27:25 314 PRESKOK (E47=1) Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo? močno ne sploh ne soglašam soglašam niti – niti soglašam soglašam (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 E53 Upoštevajoč moj trud in dosežke pri delu, se mi zdi, da za to dobim ustrezno plačilo. Povprečna vrednost: Država E53 AT Avstrija 3,13 BE Belgija 3,13 BG Bulgaria 3,38 CH Švica 3,13 CY Cyprus 3,36 DE Nemčija 3,23 DK Danska 2,67 EE Estonija 3,15 ES Španija 3,48 FI Finska 2,68 FR Francija 3,00 GB Velika Britanija 2,99 HU Madžarska 3,05 IE Irska 3,16 NL Nizozemska 3,12 NO Norveška 2,36 PL Poljska 3,37 PT Portugalska 3,29 RU Rusija 3,11 SE Švedska 2,27 SI Slovenija 2,86 SK Slovaška 3,03 UA Ukrajina 3,28 Skupaj 3,03 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 314 15.6.2012 14:27:25 315 PRESKOK (E47=1) E54 Kako pomembno se vam zdi primerjati vaše dohodke z dohodki drugih ljudi? sploh zelo je ni pomembno pomembno (ne vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 88 99 Povprečna vrednost: Država E54 AT Avstrija 2,06 BE Belgija 2,10 BG Bulgaria 2,34 CH Švica 1,97 CY Cyprus 0,0 DE Nemčija 2,09 DK Danska 2,23 EE Estonija 2,49 ES Španija 2,65 FI Finska 2,00 FR Francija 2,35 GB Velika Britanija 2,14 HU Madžarska 2,34 IE Irska 2,15 NL Nizozemska 1,92 NO Norveška 2,31 PL Poljska 2,59 PT Portugalska 2,15 RU Rusija 2,50 SE Švedska 2,36 SI Slovenija 2,50 SK Slovaška 2,80 UA Ukrajina 2,68 Skupaj 2,28 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 315 15.6.2012 14:27:25 316 PRESKOK (E47=1) E55 Čigave dohodke bi najverjetneje primerjali s svojimi? Prosim izberite eno od skupin na seznamu. 1 - kolegi pri delu 2 - družinski člani 3 - prijatelji 4 - drugi 5 - ne bi primerjal 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 Skupaj AT Avstrija 31,5 6,3 18,8 4,7 38,7 100,0 BE Belgija 34,2 5,9 11,8 9,2 38,9 100,0 BG Bulgaria 27,5 2,0 15,4 15,6 39,6 100,0 CH Švica 33,3 4,5 17,3 5,4 39,4 100,0 CY Cyprus 34,0 1,0 9,6 5,7 49,8 100,0 DE Nemčija 32,5 3,1 14,1 9,9 40,4 100,0 DK Danska 44,8 5,2 14,6 8,4 26,9 100,0 EE Estonija 31,2 5,8 14,1 14,6 34,2 100,0 ES Španija 24,4 6,7 13,8 6,9 48,2 100,0 FI Finska 38,3 10,8 16,9 12,3 21,6 100,0 FR Francija 37,6 7,5 9,6 7,4 37,9 100,0 GB Velika Britanija 33,6 6,9 19,3 6,8 33,4 100,0 HU Madžarska 38,2 4,1 10,9 7,6 39,1 100,0 IE Irska 31,8 6,7 15,6 5,2 40,7 100,0 NL Nizozemska 35,1 4,4 13,3 7,7 39,5 100,0 NO Norveška 53,1 3,4 17,2 7,7 18,7 100,0 PL Poljska 20,6 8,3 23,1 9,3 38,7 100,0 PT Portugalska 33,5 6,7 5,7 5,7 48,5 100,0 RU Rusija 34,3 3,7 18,8 3,3 39,9 100,0 SE Švedska 57,6 5,6 10,2 5,7 20,9 100,0 SI Slovenija 41,2 6,5 12,2 5,2 34,9 100,0 SK Slovaška 39,4 4,0 10,4 6,5 39,7 100,0 UA Ukrajina 25,5 7,0 21,2 6,6 39,8 100,0 Skupaj 35,9 5,6 14,7 7,5 36,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 316 15.6.2012 14:27:25 317 8. Odnos do blaginje v spreminjajoči se Evropi (Welfare attitudes in a changing Europe – ESS 2008/D) Namen modula je predvsem predstaviti odnose med percepcijo in evaluacijo socialnih politik v evropskem prostoru. Na tej osnovi zbrani podatki omogočajo/odpi-rajo interdisciplinarni pregled socialnih konceptov in socialnih politik evropskih držav ter kritičen vpogled v legitimnost blaginjskih reform v vključenih državah. Modul pokriva sledeče teme: zaupanje, zaznavanje tveganj, verovanja, socialne vrednote, osebne izkušnje. Poleg tega pa tudi stališča v zvezi z delovanjem socialne države ter razumevanja njenih vlog in odgovornosti, odnosa do davčnih in finančnih sistemov, alternativnih modelov državne blaginje, do privatizacije, do evropskega poenotenja socialnih politik in ocenjevanja ekonomskih ter moralno socialnih posledic reform. Sledi nekaj vprašanj o tem, kakšna je naša družba. Povejte, kako močno soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami. močno ne sploh ne soglašam soglašam niti – niti soglašam soglašam (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 D1 Velike razlike v dohodkih so sprejemljive, ker nagrajujejo razlike v sposobnostih in vloženem trudu ljudi. D2 Šola mora naučiti otroke ubogljivosti. D3 Ženska mora biti pripravljena zmanjšati obseg svojega plačanega dela v korist svoje družine. D4 Družba je lahko pravična le, če so razlike v življenjskem standardu ljudi majhne. D5 Ljudje, ki kršijo zakon bi morali biti kaznovani dosti strožje kot doslej. D6 Kadar ni dovolj delovnih mest, bi morali imeti moški prednost pri zaposlovanju pred ženskami. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 317 15.6.2012 14:27:25 318 Povprečne vrednosti: Država D1 D2 D3 D4 D5 D6 BE Belgija 2,63 1,84 3,34 2,47 2,22 3,80 BG Bolgarija 2,65 1,29 2,57 2,04 1,33 3,17 CH Švica 2,65 2,62 2,61 2,38 2,42 3,68 CY Ciper 2,70 1,65 2,15 1,96 2,00 3,14 CZ Republika Češka 2,15 1,78 2,67 2,55 1,77 3,38 DE Nemčija 2,56 2,55 3,00 2,54 2,30 3,76 DK Danska 2,33 2,15 3,86 3,15 2,55 4,52 EE Estonija 2,37 2,43 2,75 2,43 2,06 3,59 ES Španija 2,64 1,76 2,64 1,98 1,74 3,91 FI Finska 3,32 1,93 3,58 2,30 2,06 4,24 FR Francija 2,79 1,85 3,06 2,48 2,27 4,11 GB Velika Britanija 2,49 1,75 3,02 2,72 1,95 3,84 GR Grčija 2,11 1,85 2,65 1,74 1,94 2,83 HR Hrvaška 2,72 1,96 2,80 2,14 1,83 3,53 HU Madžarska 3,45 2,03 2,91 2,06 1,49 2,97 IE Irska 2,56 1,84 3,21 2,53 1,83 3,96 IL Izrael 2,59 1,81 2,59 2,21 1,88 3,31 LV Latvija 2,27 1,51 2,43 2,06 2,10 3,49 NL Nizozemska 2,59 2,01 3,56 2,77 2,26 3,94 NO Norveška 2,64 2,23 3,68 2,61 2,37 4,36 PL Poljska 2,38 1,69 2,48 2,41 1,93 3,38 PT Portugalska 2,78 1,83 2,63 1,87 2,00 3,63 RO Romunija 2,12 1,71 2,62 2,14 1,92 3,06 RU Rusija 2,95 1,85 2,21 2,22 2,27 3,17 SE Švedska 2,76 2,56 3,73 2,54 2,39 4,43 SI Slovenija 3,07 2,50 3,09 2,46 2,16 3,79 SK Slovaška 2,98 2,19 2,59 2,23 1,75 3,14 TR Turčija 2,40 1,87 2,14 1,82 1,99 2,20 UA Ukrajina 2,30 1,48 1,93 2,01 1,96 2,87 *AT Avstrija* 2,89 3,09 3,23 2,38 2,50 3,94 Skupaj 2,61 1,94 2,83 2,29 2,02 3,55 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 318 15.6.2012 14:27:25 319 D7 Kaj menite, koliko ljudi je nezaposlenih oziroma išče zaposlitev med 100 ljudmi v xx (Sloveniji), ki so primerno stari za zaposlitev. Če ne veste natančno, izberite odgovor, ki se vam zdi najverjetnejši. 01 - 0-4 08 - 35-39 02 - 5-9 09 - 40-44 03 - 10-14 10 - 45-49 04 - 15-19 11 - 50 ali več 05 - 20-24 88 - (ne vem) 06 - 25-29 99 - (brez odgovora) 07 - 30-34 Država 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Skupaj BE Belgija 1,6 12,1 17,1 14,8 13,0 9,4 9,5 5,3 6,3 2,5 8,3 100,0 BG Bolgarija 1,4 7,2 15,2 11,1 13,1 6,6 10,8 6,8 5,3 5,3 17,1 100,0 CH Švica 31,0 30,9 15,9 7,2 5,8 2,4 2,3 1,3 1,5 0,3 1,5 100,0 CY Ciper 19,3 22,5 19,7 10,8 9,1 7,5 5,8 1,5 1,5 0,6 1,7 100,0 CZ Republika Češka 4,8 35,8 29,2 10,2 6,7 3,9 3,3 1,2 1,5 0,9 2,5 100,0 DE Nemčija 2,6 20,2 22,7 13,7 10,7 6,2 6,2 3,4 4,1 2,7 7,3 100,0 DK Danska 27,5 28,3 15,6 7,2 6,3 3,6 2,4 1,8 1,5 1,5 4,6 100,0 EE Estonija 3,6 15,1 21,8 13,7 12,7 7,2 6,1 4,1 4,3 3,0 8,3 100,0 ES Španija 2,2 7,7 19,8 13,0 14,1 9,1 8,7 3,8 5,8 3,0 12,9 100,0 FI Finska 2,9 37,3 23,7 12,3 9,7 4,8 3,5 2,2 1,2 0,9 1,5 100,0 FR Francija 2,0 16,3 21,7 12,4 12,7 8,0 8,9 5,9 4,6 2,0 5,7 100,0 GB Velika Britanija 4,7 14,2 15,7 12,3 12,8 9,2 7,3 5,0 3,8 2,4 12,6 100,0 GR Grčija 1,0 7,9 17,9 15,0 16,8 9,7 8,8 4,4 5,0 4,1 9,6 100,0 HR Hrvaška 1,9 7,1 11,4 11,2 15,4 9,4 11,5 7,0 6,2 4,6 14,2 100,0 HU Madžarska 0,6 4,5 9,2 8,0 11,5 8,5 10,6 6,0 7,8 5,8 27,5 100,0 IE Irska 0,5 4,4 15,4 11,4 13,7 8,9 9,3 6,6 7,9 4,2 17,6 100,0 IL Izrael 2,3 15,9 17,7 14,2 11,3 8,3 7,8 4,5 3,6 2,7 11,8 100,0 LV Latvija 0,6 3,1 11,2 11,3 14,4 7,4 9,3 11,9 8,6 6,3 16,1 100,0 NL Nizozemska 8,1 26,4 18,1 15,2 10,1 5,7 4,7 2,8 2,6 1,3 4,8 100,0 NO Norveška 27,4 28,8 16,4 8,0 7,6 3,8 2,9 1,4 1,3 0,6 1,9 100,0 PL Poljska 4,3 15,4 23,0 13,7 14,2 7,5 7,3 3,0 3,6 3,3 4,8 100,0 PT Portugalska 0,9 11,1 15,7 9,7 12,9 7,3 7,4 5,5 5,5 3,5 20,6 100,0 RO Romunija 5,3 11,6 12,3 13,0 11,6 7,7 6,5 7,7 4,7 4,8 14,8 100,0 RU Rusija 1,1 7,5 14,0 11,6 12,8 8,4 13,3 7,6 5,6 3,6 14,5 100,0 SE Švedska 5,5 38,4 18,2 11,5 8,6 5,7 4,6 1,9 1,8 1,1 2,8 100,0 SI Slovenija 1,7 16,2 19,0 14,0 13,6 7,2 7,8 3,8 5,1 1,8 9,6 100,0 SK Slovaška 4,6 14,6 21,7 17,1 13,1 7,1 6,6 2,5 3,2 3,3 6,1 100,0 TR Turčija 2,8 6,0 6,2 5,1 12,0 12,6 7,9 4,5 6,1 6,4 30,3 100,0 UA Ukrajina 0,5 3,4 7,4 7,3 9,3 6,8 9,8 6,5 7,4 7,9 33,7 100,0 *AT Avstrija* 8,7 30,3 20,1 14,0 10,1 5,3 4,6 2,3 1,5 1,4 1,6 100,0 Skupaj 5,4 16,2 17,1 11,7 11,6 7,3 7,3 4,5 4,4 3,1 11,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 319 15.6.2012 14:27:26 320 D8 In koliko ljudi je težje bolnih ali invalidnih med 100 ljudmi v xx (Sloveniji), ki so primerno stari za zaposlitev. 01 - 0-4 07 - 30-34 02 - 5-9 08 - 35-39 03 - 10-14 09 - 40-44 04 - 15-19 10 - 45-49 05 - 20-24 11 - 50 ali več 06 - 25-29 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Skupaj BE Belgija 11,5 25,3 22,6 12,6 10,8 6,3 3,6 2,0 2,5 1,1 1,8 100,0 BG Bolgarija 5,9 13,9 21,1 12,5 13,8 7,5 6,3 3,3 4,0 3,4 8,3 100,0 CH Švica 19,7 33,8 22,3 10,3 6,1 2,8 2,0 1,1 0,9 0,4 0,6 100,0 CY Ciper 23,2 32,9 22,6 10,4 5,4 2,9 1,1 0,3 0,2 0,3 0,7 100,0 CZ Republika Češka 22,7 33,7 20,2 9,4 5,4 2,9 1,7 1,0 0,9 0,6 1,4 100,0 DE Nemčija 12,7 25,1 22,9 13,6 9,5 4,6 4,8 2,4 1,6 0,9 1,9 100,0 DK Danska 22,4 31,1 22,1 9,1 6,5 2,7 2,2 1,3 0,7 0,8 1,0 100,0 EE Estonija 18,3 28,3 21,1 11,3 7,2 4,2 3,3 1,6 1,4 0,7 2,6 100,0 ES Španija 14,4 23,1 28,3 12,1 9,3 5,0 3,2 1,5 1,2 0,6 1,3 100,0 FI Finska 17,5 32,0 22,0 11,1 6,6 3,2 2,9 1,5 1,2 1,3 0,8 100,0 FR Francija 16,8 27,2 21,9 10,9 7,5 5,4 3,8 2,2 2,2 0,8 1,3 100,0 GB Velika Britanija 9,9 21,1 17,5 12,2 11,1 7,0 6,4 3,0 3,9 1,8 5,9 100,0 GR Grčija 14,5 33,3 21,2 9,2 8,1 4,2 2,9 1,1 1,2 1,1 3,1 100,0 HR Hrvaška 17,2 25,1 22,5 11,0 9,5 3,5 3,3 1,1 1,9 0,9 4,1 100,0 HU Madžarska 4,2 12,0 19,8 13,3 14,6 8,6 9,8 4,1 3,6 2,5 7,7 100,0 IE Irska 13,6 23,2 20,0 11,4 11,9 6,7 4,6 2,0 1,8 1,2 3,7 100,0 IL Izrael 10,5 23,2 19,0 13,4 10,9 6,3 5,3 1,7 2,2 1,0 6,7 100,0 LV Latvija 19,3 21,8 20,0 13,8 8,9 5,1 4,3 2,4 1,1 0,9 2,3 100,0 NL Nizozemska 15,7 30,7 22,6 11,4 7,5 3,7 3,0 1,5 1,5 1,1 1,4 100,0 NO Norveška 8,5 26,8 26,4 15,3 9,4 5,0 3,9 1,8 1,1 0,8 0,9 100,0 PL Poljska 12,4 24,6 20,5 13,4 11,0 5,2 5,1 2,0 1,9 1,8 2,1 100,0 PT Portugalska 24,6 25,3 22,0 9,6 8,1 2,8 2,3 2,6 0,9 0,5 1,4 100,0 RO Romunija 11,5 16,2 14,7 13,5 12,4 5,8 5,7 4,6 4,1 3,8 7,6 100,0 RU Rusija 2,6 7,4 12,9 9,0 11,0 7,3 11,6 7,4 6,4 6,1 18,5 100,0 SE Švedska 22,2 31,9 21,4 8,4 7,0 3,1 2,8 1,1 1,0 0,3 0,8 100,0 SI Slovenija 16,9 29,1 17,5 11,3 7,7 3,8 4,9 2,2 2,5 1,0 3,2 100,0 SK Slovaška 16,8 27,9 22,6 12,1 8,0 3,8 1,8 1,2 1,3 1,6 2,9 100,0 TR Turčija 10,7 18,9 19,0 11,6 11,5 6,2 6,3 2,1 3,4 3,4 6,9 100,0 UA Ukrajina 4,1 11,1 16,9 13,0 12,8 9,2 9,0 4,3 5,6 3,5 10,6 100,0 *AT Avstrija* 28,6 31,3 18,8 9,1 5,0 2,8 2,2 0,7 0,5 0,1 0,7 100,0 Skupaj 14,2 24,5 20,8 11,6 9,3 5,1 4,5 2,3 2,2 1,6 4,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 320 15.6.2012 14:27:26 321 D9 In koliko ljudi nima denarja za pokritje osnovnih življenjskih potreb med 100 ljudmi v xx (Sloveniji), ki so primerno stari za zaposlitev. Če ne veste natančneje, izberite odgovor, k se vam zdi najverjetnejši. 01 - 0-4 07 - 30-34 02 - 5-9 08 - 35-39 03 - 10-14 09 - 40-44 04 - 15-19 10 - 45-49 05 - 20-24 11 - 50 ali več 06 - 25-29 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Skupaj BE Belgija 4,7 14,2 17,9 13,4 11,7 6,5 7,2 5,3 6,1 3,9 9,1 100,0 BG Bolgarija 0,9 3,8 5,7 7,1 8,8 6,6 5,9 6,9 6,7 7,8 39,8 100,0 CH Švica 15,5 21,5 23,7 14,6 9,5 4,5 3,9 1,8 1,4 0,9 2,7 100,0 CY Ciper 24,3 21,6 18,0 10,4 10,4 5,4 2,4 2,3 1,0 1,9 2,3 100,0 CZ Republika Češka 21,3 21,7 16,8 10,6 8,7 5,8 3,7 2,2 2,9 1,7 4,6 100,0 DE Nemčija 10,7 16,3 17,6 13,8 11,1 6,1 5,7 3,4 4,9 3,0 7,4 100,0 DK Danska 30,5 28,6 17,8 7,7 6,3 3,0 2,0 1,2 1,0 0,7 1,3 100,0 EE Estonija 4,5 10,3 14,1 12,9 12,0 8,8 8,8 6,9 5,9 4,1 11,8 100,0 ES Španija 5,0 11,3 12,4 11,2 10,0 8,0 7,5 6,4 5,9 3,9 18,4 100,0 FI Finska 15,7 24,7 20,9 12,4 9,3 4,7 4,1 2,4 1,6 1,7 2,6 100,0 FR Francija 2,6 8,4 12,7 12,4 11,4 9,4 10,2 7,0 8,3 5,3 12,3 100,0 GB Velika Britanija 11,3 14,3 16,8 11,7 9,4 5,8 5,6 4,8 4,9 3,7 11,7 100,0 GR Grčija 4,3 8,1 13,0 10,9 10,0 7,5 9,8 5,8 7,3 6,0 17,2 100,0 HR Hrvaška 2,4 3,9 7,0 8,5 8,8 7,6 9,0 6,5 7,5 7,3 31,5 100,0 HU Madžarska 2,5 5,7 10,4 6,5 10,1 7,0 11,1 4,6 6,9 4,3 30,9 100,0 IE Irska 10,9 18,2 15,9 12,2 9,4 6,6 4,9 4,0 4,9 3,3 9,7 100,0 IL Izrael 4,8 9,9 12,0 9,4 9,8 7,3 9,1 4,3 6,6 5,4 21,5 100,0 LV Latvija 2,5 8,0 9,3 7,6 9,3 7,6 8,6 11,3 8,1 6,1 21,6 100,0 NL Nizozemska 21,7 24,6 18,4 9,0 8,2 3,8 3,5 1,9 2,8 1,4 4,6 100,0 NO Norveška 39,2 29,8 14,9 5,3 3,8 1,9 1,2 0,7 0,7 0,4 2,0 100,0 PL Poljska 2,2 7,5 11,4 9,3 11,3 9,3 10,0 5,8 8,4 8,3 16,5 100,0 PT Portugalska 2,8 4,3 7,4 7,4 9,2 6,7 9,1 6,3 6,9 5,7 34,3 100,0 RO Romunija 4,1 5,3 6,8 7,3 7,8 6,7 5,7 11,3 6,8 6,1 32,0 100,0 RU Rusija 2,7 5,8 10,7 9,2 8,8 7,7 12,2 6,8 5,9 5,8 24,4 100,0 SE Švedska 19,3 25,3 19,1 11,0 8,7 4,4 3,3 3,0 2,4 1,2 2,2 100,0 SI Slovenija 5,2 10,7 13,9 11,7 13,5 8,1 7,1 6,0 5,9 4,2 13,8 100,0 SK Slovaška 8,7 15,4 16,1 12,8 12,8 8,3 5,9 3,9 4,8 3,5 7,8 100,0 TR Turčija 3,8 5,3 6,4 5,0 7,9 8,0 8,3 5,8 7,8 7,4 34,3 100,0 UA Ukrajina 1,4 1,6 6,1 7,0 6,9 5,1 6,0 6,0 6,5 6,8 46,5 100,0 *AT Avstrija* 13,4 20,7 21,3 13,4 9,7 5,7 5,4 2,5 2,2 2,1 3,4 100,0 Skupaj 9,5 13,2 13,6 10,0 9,5 6,5 6,7 5,0 5,3 4,2 16,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 321 15.6.2012 14:27:26 322 D10 In koliko ljudi je bilo rojenih izven meja xx (Slovenije) med 100 ljudmi v xx (Sloveniji), ki so primerno stari za zaposlitev. 01 - 0-4 07 - 30-34 02 - 5-9 08 - 35-39 03 - 10-14 09 - 40-44 04 - 15-19 10 - 45-49 05 - 20-24 11 - 50 ali več 06 - 25-29 88 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Skupaj BE Belgija 6,2 15,4 20,3 14,8 12,7 8,7 7,4 2,7 3,4 2,5 5,9 100,0 BG Bolgarija 47,1 27,9 12,3 4,0 2,8 1,1 1,1 1,1 0,6 0,3 1,7 100,0 CH Švica 1,8 8,3 17,9 19,9 21,4 10,0 8,1 3,8 3,3 1,8 3,8 100,0 CY Ciper 8,5 16,2 18,7 17,0 11,2 9,1 8,3 4,3 2,5 2,1 2,2 100,0 CZ Republika Češka 44,0 28,3 15,1 5,4 2,8 1,7 1,0 0,6 0,2 0,3 0,5 100,0 DE Nemčija 6,7 16,2 22,5 18,0 12,1 6,6 6,1 2,7 2,4 1,4 5,3 100,0 DK Danska 18,3 31,3 24,1 10,6 6,1 2,7 2,6 1,2 1,3 0,8 0,9 100,0 EE Estonija 12,7 19,3 19,6 16,4 9,9 6,8 5,4 2,9 2,3 2,3 2,4 100,0 ES Španija 4,3 12,9 19,1 17,2 12,0 8,5 9,4 4,1 4,2 1,8 6,6 100,0 FI Finska 38,6 32,3 15,0 6,8 3,6 1,1 1,0 0,6 0,2 0,3 0,5 100,0 FR Francija 7,5 17,0 21,1 15,4 12,4 7,2 7,2 2,9 3,5 1,7 4,2 100,0 GB Velika Britanija 5,7 14,7 17,7 13,2 11,7 8,9 7,8 4,0 4,7 2,4 9,2 100,0 GR Grčija 7,5 18,5 25,6 16,6 13,1 5,8 5,6 1,6 1,9 1,1 2,8 100,0 HR Hrvaška 26,2 20,7 18,2 9,2 7,8 3,3 4,2 2,0 1,7 2,2 4,6 100,0 HU Madžarska 40,0 29,8 15,2 4,9 3,8 2,5 1,4 0,4 0,8 0,1 1,2 100,0 IE Irska 8,2 20,8 24,5 13,5 11,6 6,3 4,9 2,1 2,6 1,4 4,1 100,0 IL Izrael 2,8 7,1 10,9 12,7 13,9 12,0 14,2 5,4 5,8 2,8 12,5 100,0 LV Latvija 16,4 17,3 18,8 14,0 10,9 4,2 3,4 3,2 5,5 3,4 2,9 100,0 NL Nizozemska 8,6 19,2 21,4 16,5 11,5 7,0 5,5 2,4 3,0 1,3 3,5 100,0 NO Norveška 14,4 27,2 26,5 14,1 8,5 3,8 2,4 0,9 0,8 0,3 1,1 100,0 PL Poljska 40,6 27,8 14,9 6,6 4,8 1,7 1,6 0,3 0,7 0,2 0,6 100,0 PT Portugalska 7,9 24,5 27,8 14,0 10,4 5,0 3,4 2,6 1,6 0,8 2,1 100,0 RO Romunija 52,2 18,1 8,6 4,6 3,7 1,8 1,7 2,7 2,7 1,1 2,7 100,0 RU Rusija 8,4 18,0 20,7 11,4 12,0 7,3 9,9 3,7 2,0 1,6 4,9 100,0 SE Švedska 8,2 18,9 27,6 18,3 11,4 5,6 3,9 1,8 1,3 0,6 2,3 100,0 SI Slovenija 11,6 17,0 19,9 13,4 12,4 6,4 5,3 3,5 3,6 1,9 4,9 100,0 SK Slovaška 51,3 27,7 11,1 2,8 2,5 0,9 1,3 0,4 0,3 0,7 1,1 100,0 TR Turčija 30,3 24,3 17,3 8,0 7,0 3,6 3,5 1,3 1,2 0,9 2,6 100,0 UA Ukrajina 14,9 20,9 21,1 14,3 9,6 6,6 4,5 2,0 1,8 0,9 3,4 100,0 *AT Avstrija* 8,9 17,6 23,9 18,8 12,1 5,9 5,1 2,9 2,0 1,1 1,7 100,0 Skupaj 17,6 20,1 19,3 12,6 9,8 5,6 5,2 2,4 2,4 1,4 3,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 322 15.6.2012 14:27:26 323 Sedaj pa nekaj vprašanj o tem, kako dobre ali slabe so določene stvari za različne družbene skupine v xx (Sloveniji) danes. D11 Ocenite, kakšen se vam na splošno zdi življenjski standard upokojencev? Ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni izjemno slab, 10 pa zjemno dober. D12 Kakšen se vam na splošno zdi življenjski standard brezposelnih? Uporabite isto lestvico. (ne izjemno slab izjemno dober vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D13 Kako se vam zdi na splošno poskrbljeno za to, da zaposleni starši dobijo cenovno dostopno varstvo za svoje otroke? D14 In kako bi na splošno ocenili možnosti, da mladi ljudje v xx (Sloveniji) pridejo do zaposlitve? Uporabite isto lestvico. (ne izjemno slabe izjemno dobre vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 323 15.6.2012 14:27:26 324 Povprečne vrednosti: Država D11 D12 D13 D14 BE Belgija 5,45 4,95 4,98 5,09 BG Bolgarija 1,51 1,33 4,15 3,03 CH Švica 6,21 4,86 4,49 5,34 CY Ciper 5,03 4,54 6,27 5,50 CZ Republika Češka 4,33 3,89 5,06 3,94 DE Nemčija 5,59 3,75 4,41 4,60 DK Danska 5,39 5,09 5,45 7,08 EE Estonija 4,56 2,37 5,37 3,81 ES Španija 4,93 3,70 4,19 3,39 FI Finska 5,30 4,24 6,58 5,56 FR Francija 4,35 3,77 4,87 3,53 GB Velika Britanija 4,29 4,63 4,42 4,64 GR Grčija 2,79 2,34 4,21 3,13 HR Hrvaška 2,32 1,80 4,29 2,90 HU Madžarska 3,93 2,37 5,67 2,83 IE Irska 5,58 4,66 4,19 2,92 IL Izrael 4,26 3,37 5,67 5,18 LV Latvija 2,83 2,15 4,36 3,01 NL Nizozemska 6,26 5,12 5,51 6,10 NO Norveška 5,80 4,97 6,12 6,53 PL Poljska 3,20 2,38 4,87 3,86 PT Portugalska 2,67 3,01 3,92 2,90 RO Romunija 2,94 2,61 3,72 3,10 RU Rusija 2,00 1,84 3,62 3,55 SE Švedska 4,70 4,18 6,40 4,66 SI Slovenija 4,09 3,37 5,11 4,01 SK Slovaška 4,10 2,95 4,22 3,41 TR Turčija 3,31 2,22 3,81 2,89 UA Ukrajina 2,17 1,32 3,65 2,16 *AT Avstrija* 5,97 4,97 6,41 5,32 Skupaj 4,08 3,33 4,75 4,05 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 324 15.6.2012 14:27:26 325 Ljudje imajo različne poglede na to, za kaj bi morala biti odgovorna država in za kaj ne. Za vsako od navedenih stvari z lestvico od 0 do 10 ocenite, kolikšna naj bo po vašem mnenju odgovornost države. 0 pomeni, da naj država za navedeno stvar sploh ne bi bila odgovorna, 10 pa da naj bi bila za to odgovorna v celoti. Najprej - to da... država naj sploh država naj bi bila (ne ne bi bila odgovorna odgovorna v celoti vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D15 zagotovi zaposlitev vsakemu, ki to želi D16 zagotovi primerno zdravstveno oskrbo za bolne D17 zagotovi primeren življenjski standard za starejše In kako odgovorna naj bi bila po vašem mnenju država za naslednje stvari. Da... D18 zagotovi primeren življenjski standard za brezposelne D19 zagotovi otroško varstvo zaposlenim staršem D20 zagotovi plačan dopust ljudem, ki začasno skrbijo za bolne družinske člane VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 325 15.6.2012 14:27:26 326 Povprečne vrednosti: Država D15 D16 D17 D18 D19 D20 BE Belgija 6,23 8,03 7,87 6,06 7,28 7,31 BG Bolgarija 7,43 9,09 9,15 7,25 8,48 8,54 CH Švica 4,84 7,66 7,23 6,28 6,47 6,11 CY Ciper 6,50 8,75 8,95 7,64 8,54 8,26 CZ Republika Češka 6,16 8,38 8,22 6,30 7,42 7,51 DE Nemčija 6,26 8,40 7,60 6,46 8,02 7,37 DK Danska 5,47 8,85 8,29 6,62 8,06 8,20 EE Estonija 6,65 8,66 8,71 7,26 8,23 8,04 ES Španija 7,66 8,96 8,83 7,73 8,30 8,20 FI Finska 6,75 8,75 8,44 7,47 8,16 7,46 FR Francija 5,86 8,02 7,94 6,12 7,14 7,17 GB Velika Britanija 5,94 8,74 8,53 6,00 6,93 7,16 GR Grčija 8,22 9,23 8,92 8,42 8,94 8,11 HR Hrvaška 7,87 8,77 8,72 7,76 7,78 8,04 HU Madžarska 8,14 9,04 8,77 6,85 8,38 8,26 IE Irska 6,28 8,58 8,48 6,77 6,82 7,00 IL Izrael 7,83 9,14 9,02 7,51 8,42 8,04 LV Latvija 8,51 9,28 9,32 8,54 8,80 8,57 NL Nizozemska 5,35 8,24 7,72 6,31 6,29 6,71 NO Norveška 6,03 8,96 8,66 7,34 7,97 8,19 PL Poljska 7,21 8,91 8,65 6,36 7,27 7,75 PT Portugalska 7,29 8,77 8,88 7,33 8,25 8,17 RO Romunija 7,30 7,87 8,05 7,76 7,65 7,36 RU Rusija 7,90 9,11 9,22 7,08 8,15 8,33 SE Švedska 6,04 8,66 8,48 7,39 7,92 7,90 SI Slovenija 6,97 8,62 8,34 6,75 8,15 7,98 SK Slovaška 6,46 8,39 8,41 5,84 7,06 7,35 TR Turčija 7,43 8,22 8,24 7,89 7,44 8,20 UA Ukrajina 8,78 9,32 9,37 8,27 8,34 8,55 *AT Avstrija* 6,71 7,92 7,73 6,37 7,66 7,36 Skupaj 6,91 8,67 8,52 7,09 7,83 7,79 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 326 15.6.2012 14:27:26 327 Sedaj pa nekaj vprašanj o tem, kakšen vpliv imajo izdatki za socialno varnost na različna področja življenja v xx (Sloveniji). Z izdatki za socialno varnost mislimo predvsem na izdatke na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter pokojnin. Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate s tem, da izdatki za socialno varnost v xx (Sloveniji)... močno ne sploh ne soglašam soglašam niti – niti soglašam soglašam (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 D21 ... predstavljajo preveliko breme za gospodarstvo D22 … preprečujejo širjenje revščine D23 … zagotavljajo pravičnejšo družbo D24 ... vzpodbujajo priseljevanje ljudi iz drugih držav D25 … predstavljajo prevelik strošek za podjetja zaradi davkov in prispevkov D26 … omogočajo ljudem, da lažje uskladijo delo in družinsko življenje VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 327 15.6.2012 14:27:27 328 Povprečne vrednosti: Država D21 D22 D23 D24 D25 D26 BE Belgija 2,96 2,33 2,37 2,51 2,53 2,33 BG Bolgarija 3,35 3,16 3,53 4,00 3,24 3,04 CH Švica 3,05 2,36 2,58 2,25 3,05 2,69 CY Ciper 3,20 2,22 2,18 2,40 3,04 2,45 CZ Republika Češka 2,84 2,52 3,11 2,77 2,93 2,86 DE Nemčija 2,96 2,40 2,84 2,01 2,81 2,53 DK Danska 3,21 2,31 2,54 2,27 3,22 2,46 EE Estonija 3,37 2,67 2,85 3,53 3,06 2,73 ES Španija 2,89 2,75 2,63 2,28 2,72 2,51 FI Finska 3,36 2,44 2,36 2,35 2,97 2,32 FR Francija 2,70 2,38 2,56 2,16 2,49 2,41 GB Velika Britanija 2,64 2,58 2,89 2,09 2,66 2,55 GR Grčija 3,07 2,48 2,42 2,60 3,12 2,53 HR Hrvaška 2,92 2,76 2,70 2,99 2,74 2,90 HU Madžarska 2,49 3,41 3,63 3,43 2,13 3,45 IE Irska 2,53 2,35 2,72 2,01 2,54 2,49 IL Izrael 3,16 2,68 2,67 2,73 2,84 2,61 LV Latvija 3,22 3,14 3,23 3,70 3,00 2,95 NL Nizozemska 3,20 2,28 2,44 2,64 2,82 2,44 NO Norveška 3,24 2,43 2,40 2,22 2,97 2,32 PL Poljska 3,18 2,83 3,01 3,32 2,87 2,78 PT Portugalska 2,82 2,60 2,64 2,97 2,76 2,58 RO Romunija 2,72 2,74 2,90 3,12 2,87 2,83 RU Rusija 3,60 3,08 3,36 3,51 3,46 3,07 SE Švedska 3,14 2,36 2,43 2,51 2,93 2,26 SI Slovenija 2,99 2,76 2,71 2,96 2,99 2,64 SK Slovaška 2,58 2,84 3,10 3,40 2,89 2,96 TR Turčija 3,22 2,63 2,67 3,00 2,83 2,66 UA Ukrajina 3,38 2,99 3,11 3,74 3,15 2,99 *AT Avstrija* 3,10 2,29 2,84 2,58 3,04 2,30 Skupaj 3,03 2,64 2,78 2,77 2,88 2,66 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 328 15.6.2012 14:27:27 329 In koliko soglašate ali ne soglašate s tem, da izdatki za socialno varnost v xx (Sloveniji)... močno ne sploh ne soglašam soglašam niti – niti soglašam soglašam (ne vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 D27 ... ljudi polenijo D28 …povzročajo, da so ljudje manj pripravljeni pomagati drug drugemu D29 …povzročajo, da so ljudje manj pripravljeni skrbeti zase in svojo družino Povprečne vrednosti: Država D27 D28 D29 BE Belgija 2,89 2,92 2,98 BG Bolgarija 3,04 3,27 3,41 CH Švica 3,13 2,85 3,02 CY Ciper 3,40 3,54 3,61 CZ Republika Češka 2,72 2,94 3,23 DE Nemčija 2,95 2,91 3,08 DK Danska 3,25 2,99 3,22 EE Estonija 3,45 3,52 3,55 ES Španija 2,96 3,16 3,48 FI Finska 3,07 2,98 3,32 FR Francija 2,77 2,73 2,62 GB Velika Britanija 2,38 2,73 2,72 GR Grčija 3,58 3,52 3,61 HR Hrvaška 2,99 3,09 3,24 HU Madžarska 2,67 2,80 2,89 IE Irska 2,46 2,96 2,99 IL Izrael 2,93 3,20 3,25 LV Latvija 3,57 3,67 3,74 NL Nizozemska 2,91 2,85 3,16 NO Norveška 2,82 2,91 3,31 PL Poljska 2,79 2,87 2,84 PT Portugalska 2,89 3,08 3,13 RO Romunija 2,92 3,05 3,10 RU Rusija 3,67 3,67 3,66 SE Švedska 3,04 3,23 3,28 SI Slovenija 2,69 2,93 3,13 SK Slovaška 2,80 2,92 3,06 TR Turčija 2,95 2,88 2,92 UA Ukrajina 3,65 3,76 3,79 *AT Avstrija* 3,04 3,15 3,25 Skupaj 3,01 3,10 3,22 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 329 15.6.2012 14:27:27 330 D30 Zopet pomislite na izdatke za socialno varnost. Povejte, kako učinkovito se vam zdi zagotavljanje zdravstvenega varstva v xx (Sloveniji) z vidika porabe časa in denarja. Ocenite na lestvici 0 do 10, pri čemer 0 pomeni izjemno neučinkovito, 10 pa izjemno učinkovito. izjemno izjemno (ne neučinkovito učinkovito vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D31 In kako učinkovita se vam zdi davčna uprava pri stvareh kot so: pomoč ljudem pri davčnih napovedih, izogibanje napakam pri odmerah davka in preprečevanje davčnih utaj? Uporabite lestvico, pri čemer 0 pomeni, da je izjemno neučinkovita, 10 pa, da je izjemno učinkovita. izjemno izjemno (ne neučinkovita učinkovita vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D32 Povejte, ali menite, da zdravniki in medicinske sestre v xx (Sloveniji) za nekatere ljudi poskrbijo bolje kot za druge ali pa vse obravnavajo na enak način? Ocenite na lestvici 0 do10, pri čemer 0 pomeni, da za nekatere poskrbijo bolje kot za druge, 10 pa da vse obravnavajo na enak način. za nekatere ljudi poskrbijo vse obravnavajo (ne bolje kot za druge na enak način vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D33 S pomočjo iste lestvice povejte, ali menite, da davčna uprava v xx (Sloveniji) nekatere ljudi obravnava manj strogo kot druge ali vse ljudi obravnava na enak način? Ocenite na lestvici 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da nekatere ljudi obravnava manj strogo kot druge, 10 pa, da vse ljudi obravnava na enak način. nekatere ljudi obravnava vse ljudi (ne manj strogo kot druge obravnava enako vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D34 Velik del socialne podpore se financira iz davkov. Če bi država morala izbirati - med višjimi davki za več podpore socialnim programom ali nižjimi davki ter manj podpore socialnim programom - kaj bi po vašem mnenju morala storiti? država bi morala močno država bi morala močno znižati zvišati davke in nameniti davke in precej zmanjšati veliko več podpore socialnim (ne podporo socialnim programom programom vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 330 15.6.2012 14:27:27 331 Povprečne vrednosti: Država D30 D31 D32 D33 D34 BE Belgija 7,06 5,17 6,42 5,23 5,06 BG Bolgarija 3,61 4,09 3,54 3,55 4,85 CH Švica 6,90 6,10 5,37 4,45 5,11 CY Ciper 6,35 5,80 5,15 5,83 5,72 CZ Republika Češka 5,81 4,84 4,29 4,85 5,18 DE Nemčija 5,20 5,19 3,19 4,82 4,81 DK Danska 6,11 5,87 7,12 6,78 5,98 EE Estonija 5,17 5,57 5,72 6,11 5,61 ES Španija 6,22 5,58 5,37 5,19 5,28 FI Finska 6,78 6,76 6,42 7,04 5,89 FR Francija 6,59 5,59 6,51 5,00 5,04 GB Velika Britanija 5,97 4,72 7,00 5,70 5,23 GR Grčija 4,40 3,76 3,30 3,13 5,16 HR Hrvaška 4,53 3,89 3,55 3,29 4,82 HU Madžarska 4,11 4,72 3,39 3,64 3,59 IE Irska 4,36 5,05 6,20 5,02 5,20 IL Izrael 7,00 5,46 5,73 5,00 5,51 LV Latvija 3,93 4,84 3,85 4,34 4,63 NL Nizozemska 5,71 5,18 6,57 6,65 5,28 NO Norveška 5,45 5,51 6,41 6,56 5,60 PL Poljska 4,08 5,55 3,94 4,61 4,47 PT Portugalska 4,69 4,51 4,36 4,06 4,91 RO Romunija 4,48 4,59 3,34 3,74 3,63 RU Rusija 3,73 4,89 2,98 3,87 5,22 SE Švedska 6,16 5,85 6,18 7,02 5,44 SI Slovenija 4,93 4,94 4,42 4,78 4,55 SK Slovaška 4,79 4,81 3,48 4,35 5,20 TR Turčija 5,15 5,02 4,81 4,61 5,31 UA Ukrajina 2,64 3,05 2,35 2,59 5,24 *AT Avstrija* 6,41 5,59 4,75 4,83 5,22 Skupaj 5,25 5,08 4,83 4,89 5,10 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 331 15.6.2012 14:27:27 332 D35 Predstavljajte si dva človeka kjer eden zasluži dvakrat več kot drugi. Katera od aslednjih trditev najbolj ustreza vaši predstavi o tem, kako naj bi plačevala davke od vojega dohodka? (le en odgovor) 1 - Oba naj plačujeta enak delež davka (enak ) od svojega dohodka, tako da bi tisti, ki zasluži dvakrat več, plačal dvakrat večji davek. 2 - Tisti, ki zasluži več, bi moral plačati večji delež (večji ) od svojega dohodka, tako da bi tisti, ki zasluži dvakrat več, plačal več kot dvakrat večji davek. 3 - Oba naj plačata enako vsoto denarja ne glede na razlike v njunem dohodku. 4 - (nič od tega) 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 41,8 49,5 8,3 0,4 100,0 BG Bolgarija 41,0 52,1 5,0 1,9 100,0 CH Švica 39,7 55,9 3,0 1,4 100,0 CY Ciper 37,3 52,7 3,6 6,4 100,0 CZ Republika Češka 38,0 54,5 5,9 1,7 100,0 DE Nemčija 44,9 47,3 5,9 1,8 100,0 DK Danska 37,8 48,9 9,5 3,7 100,0 EE Estonija 41,4 46,7 10,7 1,1 100,0 ES Španija 37,9 57,5 3,5 1,1 100,0 FI Finska 36,2 57,0 5,2 1,6 100,0 FR Francija 52,1 41,1 5,3 1,5 100,0 GB Velika Britanija 40,6 46,4 11,7 1,4 100,0 GR Grčija 47,1 49,1 2,7 1,1 100,0 HR Hrvaška 50,8 35,2 10,1 3,9 100,0 HU Madžarska 37,5 52,7 5,6 4,2 100,0 IE Irska 25,0 66,1 8,6 0,3 100,0 IL Izrael 22,1 70,3 6,8 0,8 100,0 LV Latvija 47,6 42,5 6,1 3,8 100,0 NL Nizozemska 38,1 53,5 7,1 1,3 100,0 NO Norveška 45,8 48,2 5,0 1,0 100,0 PL Poljska 42,3 46,6 9,8 1,3 100,0 PT Portugalska 52,3 36,6 6,2 4,9 100,0 RO Romunija 46,1 42,1 7,1 4,7 100,0 RU Rusija 42,9 48,2 5,9 3,0 100,0 SE Švedska 46,0 43,9 8,1 2,1 100,0 SI Slovenija 36,9 57,0 5,2 1,0 100,0 SK Slovaška 43,1 48,2 5,3 3,4 100,0 TR Turčija 49,7 42,8 4,9 2,7 100,0 UA Ukrajina 42,4 46,3 5,9 5,4 100,0 *AT Avstrija* 45,3 37,8 7,4 9,5 100,0 Skupaj 41,6 49,7 6,4 2,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 332 15.6.2012 14:27:27 333 D36 Nekateri ljudje pravijo, da bi morali ljudje z višjimi dohodki dobiti višje pokojnine, ker bo plačevali več. Drugi pravijo, da bi morali ljudje z nižjimi dohodki dobiti višje pokojnine, ker so njihove potrebe večje. Katera od treh trditev je najbližja vašemu mnenju? (le en odgovor) 1 - Ljudje z višjimi dohodki naj dobijo višje pokojnine kot ljudje z nižjimi dohodki. 2 - Ljudje z visokimi in ljudje z nizkimi dohodki bi morali dobiti enake pokojnine. 3 - Ljudje z nižjimi dohodki naj dobijo višje pokojnine kot ljudje z višjimi dohodki. 4 - (nič od tega) 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 36,6 50,3 12,7 0,5 100,0 BG Bolgarija 69,2 22,2 4,9 3,7 100,0 CH Švica 29,4 57,6 11,1 1,9 100,0 CY Ciper 45,2 36,1 12,0 6,8 100,0 CZ Republika Češka 57,2 33,8 6,1 2,9 100,0 DE Nemčija 64,1 24,8 6,8 4,3 100,0 DK Danska 5,8 67,9 24,9 1,5 100,0 EE Estonija 42,3 50,9 4,5 2,3 100,0 ES Španija 59,3 30,5 8,1 2,0 100,0 FI Finska 40,7 39,3 18,3 1,7 100,0 FR Francija 49,3 33,6 14,8 2,4 100,0 GB Velika Britanija 17,2 65,1 16,7 1,0 100,0 GR Grčija 39,1 42,2 13,5 5,3 100,0 HR Hrvaška 50,3 35,4 8,0 6,3 100,0 HU Madžarska 47,0 31,3 15,4 6,4 100,0 IE Irska 19,0 66,6 14,0 0,4 100,0 IL Izrael 21,5 55,9 22,2 0,5 100,0 LV Latvija 55,5 34,0 5,3 5,2 100,0 NL Nizozemska 12,1 69,4 17,5 1,0 100,0 NO Norveška 36,6 52,9 9,2 1,3 100,0 PL Poljska 67,3 28,0 3,8 0,9 100,0 PT Portugalska 62,1 22,9 8,9 6,1 100,0 RO Romunija 51,1 29,9 11,2 7,8 100,0 RU Rusija 58,6 30,5 3,8 7,1 100,0 SE Švedska 39,7 48,0 10,4 1,9 100,0 SI Slovenija 45,5 31,7 17,7 5,2 100,0 SK Slovaška 56,7 31,3 6,0 6,1 100,0 TR Turčija 12,7 48,6 36,9 1,8 100,0 UA Ukrajina 63,2 21,3 3,8 11,6 100,0 *AT Avstrija* 55,3 29,1 5,2 10,4 100,0 Skupaj 43,5 40,9 12,1 3,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 333 15.6.2012 14:27:27 334 D37 Nekateri menijo, da bi morali ljudje z višjimi dohodki prejemati višje nadomestilo za brezposelnost, ker so plačevali višje davke. Drugi pa menijo, da bi morali ljudje z nižjimi dohodki prejemati višje nadomestilo za brezposelnost, ker ga bolj potrebujejo. S katero od treh trditev se najbolj strinjate? (le en odgovor) 1 - Ljudje z višjimi dohodki bi morali prejemati višje nadomestilo za brezposelnost. 2 - Ljudje z visokimi in ljudje z nizkimi dohodki bi morali dobiti enako nadomestilo za brezposelnost. 3 - Ljudje z nižjimi dohodki bi morali prejemati višje nadomestilo za brezposelnost. 4 - (nič od tega) 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 25,0 61,4 12,9 0,7 100,0 BG Bolgarija 39,5 51,8 6,1 2,6 100,0 CH Švica 38,9 50,3 8,8 2,0 100,0 CY Ciper 24,8 53,0 16,2 6,0 100,0 CZ Republika Češka 44,8 45,9 6,6 2,7 100,0 DE Nemčija 58,9 32,4 6,2 2,5 100,0 DK Danska 13,3 77,5 7,1 2,1 100,0 EE Estonija 21,7 68,7 8,2 1,4 100,0 ES Španija 53,8 35,8 8,7 1,7 100,0 FI Finska 30,9 52,9 14,6 1,6 100,0 FR Francija 39,6 45,4 12,8 2,2 100,0 GB Velika Britanija 13,6 71,7 13,6 1,1 100,0 GR Grčija 9,6 67,7 19,8 3,0 100,0 HR Hrvaška 11,0 78,4 7,5 3,1 100,0 HU Madžarska 20,0 52,0 20,7 7,3 100,0 IE Irska 13,8 72,0 13,9 0,3 100,0 IL Izrael 42,4 43,3 13,5 0,9 100,0 LV Latvija 46,9 42,1 7,0 4,1 100,0 NL Nizozemska 31,9 55,5 10,9 1,7 100,0 NO Norveška 30,8 58,2 9,7 1,3 100,0 PL Poljska 25,9 66,6 6,2 1,3 100,0 PT Portugalska 57,5 25,9 10,4 6,1 100,0 RO Romunija 27,4 50,9 15,0 6,6 100,0 RU Rusija 38,1 52,3 3,8 5,7 100,0 SE Švedska 29,6 58,7 9,8 2,0 100,0 SI Slovenija 20,0 57,3 19,6 3,1 100,0 SK Slovaška 45,3 43,9 5,9 5,0 100,0 TR Turčija 9,7 47,2 41,3 1,8 100,0 UA Ukrajina 39,0 51,5 3,6 5,9 100,0 *AT Avstrija* 44,3 41,8 5,9 8,1 100,0 Skupaj 32,4 53,0 11,7 2,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 334 15.6.2012 14:27:27 335 D38 Če pomislite na ljudi, ki prihajajo živet v xx (Slovenijo) iz drugih držav, kdaj menite, da bi lahko pridobili enake socialne pravice kot državljani Slovenije. 1 - takoj ob prihodu 2 - potem ko so eno leto bivali v xx (Sloveniji), ne glede na to ali so bili zaposleni ali ne 3 - samo v primeru, da so bili vsaj leto dni zaposleni in so plačevali davke 4 - potem ko postanejo xx (slovenski) državljani 5 - nikoli ne bi smeli dobiti enakih pravic 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 6,3 10,4 48,0 29,2 6,2 100,0 BG Bolgarija 5,0 4,3 36,7 39,0 15,0 100,0 CH Švica 11,6 13,1 56,8 16,0 2,6 100,0 CY Ciper 3,1 2,5 15,7 55,5 23,2 100,0 CZ Republika Češka 2,5 5,3 35,4 41,3 15,4 100,0 DE Nemčija 8,8 11,8 42,6 29,9 6,9 100,0 DK Danska 14,0 15,6 31,9 36,3 2,2 100,0 EE Estonija 4,8 5,3 40,5 45,6 3,8 100,0 ES Španija 10,4 9,0 52,9 21,1 6,6 100,0 FI Finska 5,1 12,4 37,1 42,5 2,9 100,0 FR Francija 12,0 10,6 46,8 25,6 4,9 100,0 GB Velika Britanija 5,7 5,5 48,5 31,5 8,9 100,0 GR Grčija 8,7 4,4 33,6 33,9 19,3 100,0 HR Hrvaška 7,0 6,6 32,4 54,0 0,0 100,0 HU Madžarska 1,5 3,0 29,4 52,1 14,1 100,0 IE Irska 4,9 10,1 56,3 22,4 6,2 100,0 IL Izrael 26,6 17,3 18,5 31,6 6,0 100,0 LV Latvija 4,3 3,0 35,8 39,1 17,8 100,0 NL Nizozemska 7,6 9,8 35,4 43,9 3,3 100,0 NO Norveška 13,4 12,9 34,5 37,3 2,0 100,0 PL Poljska 5,6 7,2 39,4 45,5 2,3 100,0 PT Portugalska 10,1 11,9 59,5 14,9 3,5 100,0 RO Romunija 6,4 7,9 28,9 48,7 8,2 100,0 RU Rusija 4,7 5,3 31,6 45,5 13,0 100,0 SE Švedska 19,5 16,1 31,9 31,7 0,8 100,0 SI Slovenija 4,1 4,9 32,7 51,4 6,8 100,0 SK Slovaška 3,7 7,7 49,1 27,6 11,9 100,0 TR Turčija 9,6 9,9 18,8 43,0 18,8 100,0 UA Ukrajina 8,6 7,3 27,8 46,3 10,0 100,0 *AT Avstrija* 8,1 9,1 39,5 32,0 11,3 100,0 Skupaj 8,4 8,9 38,2 36,1 8,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 335 15.6.2012 14:27:28 336 D39 Veliko ljudi iz drugih držav, ki pridejo živet v xx (Slovenijo), plačuje davke ter so deležni socialnih pravic in drugih ugodnosti. Če upoštevate oboje, kaj bi rekli, ali ljudje, ki pridejo živet v xx (Slovenijo), dobijo več kot prispevajo ali prispevajo več kot dobijo? Odgovorite s pomočjo lestvice, kjer 0 pomeni, da dobijo mnogo več in 10, da prispevajo mnogo več. dobijo veliko več prispevajo veliko (ne kot prispevajo več kot dobijo vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država D39 BE Belgija 3,82 BG Bolgarija 4,51 CH Švica 4,76 CY Ciper 5,50 CZ Republika Češka 3,76 DE Nemčija 3,78 DK Danska 4,39 EE Estonija 4,68 ES Španija 4,40 FI Finska 4,27 FR Francija 4,40 GB Velika Britanija 3,84 GR Grčija 4,09 HR Hrvaška 4,06 HU Madžarska 3,45 IE Irska 3,98 IL Izrael 5,05 LV Latvija 4,25 NL Nizozemska 4,20 NO Norveška 4,38 PL Poljska 4,51 PT Portugalska 4,73 RO Romunija 5,01 RU Rusija 4,07 SE Švedska 4,57 SI Slovenija 4,09 SK Slovaška 3,64 TR Turčija 6,33 UA Ukrajina 4,32 *AT Avstrija* 4,42 Skupaj 4,36 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 336 15.6.2012 14:27:28 337 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev o ljudeh v xx (Sloveniji). (preberi... en močno ne sploh ne (ne odgovor v vrstici) soglašam soglašam niti – niti soglašam soglašam vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 8 9 D40 Večina brezposelnih si v resnici ne prizadeva najti zaposlitve. D41 Veliko ljudi z najnižjimi dohodki dobi manj podpore kot so jo po zakonu upravičeni dobiti. D42 Veliko ljudi uspe pridobiti podporo, ki jim ne pripada. D43 V xx (Sloveniji) ni dovolj socialne pomoči za ljudi, ki jo zares potrebujejo. D44 Zaposleni se pogosto pretvarjajo, da so bolni, da lahko ostanejo doma. Povprečne vrednosti: Država D40 D41 D42 D43 D44 BE Belgija 2,72 2,78 2,49 2,56 2,88 BG Bolgarija 3,16 2,27 2,10 1,78 3,17 CH Švica 3,21 2,88 2,62 3,09 3,17 CY Ciper 2,59 2,48 2,19 2,64 2,69 CZ Republika Češka 2,84 3,11 2,36 2,52 2,92 DE Nemčija 3,02 2,70 2,38 2,68 3,42 DK Danska 3,47 3,10 3,01 3,02 3,30 EE Estonija 3,06 2,65 2,71 2,08 3,24 ES Španija 3,18 2,38 2,25 2,24 2,74 FI Finska 2,98 2,36 2,73 2,44 3,24 FR Francija 2,84 2,68 2,38 2,50 3,17 GB Velika Britanija 2,77 2,67 2,16 2,62 2,41 GR Grčija 3,19 2,32 2,08 2,03 2,89 HR Hrvaška 2,95 2,08 1,99 1,97 2,70 HU Madžarska 2,70 2,52 1,86 2,20 2,54 IE Irska 3,23 2,82 2,19 2,47 2,38 IL Izrael 3,02 2,33 2,33 2,38 2,65 LV Latvija 3,18 2,35 2,50 2,22 3,29 NL Nizozemska 3,09 3,15 2,70 3,16 3,02 NO Norveška 3,40 3,10 2,71 2,75 3,07 PL Poljska 2,37 2,38 2,14 1,98 2,73 PT Portugalska 2,82 2,23 2,50 1,92 2,79 RO Romunija 2,74 2,29 2,16 1,98 2,77 RU Rusija 2,81 2,43 2,58 2,25 3,34 SE Švedska 3,51 3,12 2,69 3,07 3,42 SI Slovenija 2,56 2,50 2,29 2,10 2,70 SK Slovaška 2,31 2,46 2,24 2,11 3,31 TR Turčija 2,76 1,88 1,83 1,77 2,51 UA Ukrajina 3,19 2,18 2,24 2,33 3,28 *AT Avstrija* 3,01 2,95 2,62 2,90 2,89 Skupaj 2,96 2,54 2,35 2,36 2,96 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 337 15.6.2012 14:27:28 338 D45 V zadnjem času je dosti govora o izdatkih za javno zdravstvo v xx (Sloveniji). Če pomislite za 10 let naprej, katera od trditev je najbližje vašemu mnenju? Čez 10 let...: 1 - si xx (Slovenija) ne bo mogla privoščiti javnega zdravstva v takšnem obsegu kot ga imamo doslej. 2 - bo xx (Slovenija) lahko ohranila sedanji obseg javnega zdravstva, ne bo pa ga mogla povečati. 3 - si bo xx (Slovenija) lahko privoščila večji obseg javnega zdravstva. 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 27,5 60,4 12,1 100,0 BG Bolgarija 13,5 30,1 56,4 100,0 CH Švica 30,3 55,2 14,5 100,0 CY Ciper 20,9 56,2 22,9 100,0 CZ Republika Češka 26,7 51,7 21,5 100,0 DE Nemčija 50,5 42,2 7,2 100,0 DK Danska 21,1 52,3 26,6 100,0 EE Estonija 16,1 39,4 44,4 100,0 ES Španija 26,8 48,1 25,1 100,0 FI Finska 24,2 59,8 16,0 100,0 FR Francija 51,3 37,8 11,0 100,0 GB Velika Britanija 46,5 41,2 12,3 100,0 GR Grčija 37,0 46,0 17,0 100,0 HR Hrvaška 45,5 40,0 14,5 100,0 HU Madžarska 48,2 36,5 15,3 100,0 IE Irska 37,3 47,0 15,7 100,0 IL Izrael 20,1 50,7 29,1 100,0 LV Latvija 42,2 41,9 15,8 100,0 NL Nizozemska 28,5 51,5 20,0 100,0 NO Norveška 13,3 56,8 30,0 100,0 PL Poljska 37,3 46,0 16,7 100,0 PT Portugalska 31,2 50,3 18,4 100,0 RO Romunija 31,6 41,7 26,7 100,0 RU Rusija 19,7 40,0 40,3 100,0 SE Švedska 25,6 57,2 17,2 100,0 SI Slovenija 42,4 46,9 10,6 100,0 SK Slovaška 21,4 49,1 29,4 100,0 TR Turčija 23,4 56,3 20,4 100,0 UA Ukrajina 34,3 39,0 26,7 100,0 *AT Avstrija* 43,7 48,5 7,8 100,0 Skupaj 31,2 47,3 21,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 338 15.6.2012 14:27:28 339 D46 Prav tako je veliko govora o izdatkih za pokojnine v xx (Sloveniji). Če pomislite za 10 let naprej, katera od trditev je najbližje vašemu mnenju? Čez 10 let: 1 - si xx (Slovenija) ne bo mogla privoščiti izplačevanja pokojnin v sedanjem obsegu. 2 - bo xx (Slovenija) lahko ohranila sedanji obseg izplačevanja pokojnin, ne bo pa ga mogla povečati. 3 - si bo xx (Slovenija) lahko privoščila večji obseg izplačevanja pokojnin. 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 41,5 50,5 8,0 100,0 BG Bolgarija 14,1 25,9 60,0 100,0 CH Švica 33,2 58,0 8,8 100,0 CY Ciper 18,8 60,7 20,5 100,0 CZ Republika Češka 38,5 44,7 16,8 100,0 DE Nemčija 63,6 31,4 5,0 100,0 DK Danska 31,3 54,7 14,0 100,0 EE Estonija 16,6 36,8 46,6 100,0 ES Španija 31,2 46,9 21,9 100,0 FI Finska 30,1 58,4 11,5 100,0 FR Francija 61,8 32,6 5,6 100,0 GB Velika Britanija 50,9 35,2 13,9 100,0 GR Grčija 40,7 44,0 15,3 100,0 HR Hrvaška 45,3 40,7 14,0 100,0 HU Madžarska 61,1 29,8 9,1 100,0 IE Irska 36,3 47,3 16,4 100,0 IL Izrael 19,6 51,1 29,3 100,0 LV Latvija 41,7 42,6 15,6 100,0 NL Nizozemska 35,9 54,0 10,1 100,0 NO Norveška 19,3 57,9 22,9 100,0 PL Poljska 48,3 41,1 10,6 100,0 PT Portugalska 38,1 47,1 14,8 100,0 RO Romunija 30,6 42,4 27,0 100,0 RU Rusija 19,2 33,9 46,8 100,0 SE Švedska 41,5 47,9 10,7 100,0 SI Slovenija 53,5 39,4 7,1 100,0 SK Slovaška 26,6 43,4 30,0 100,0 TR Turčija 24,5 58,6 16,9 100,0 UA Ukrajina 30,6 40,9 28,5 100,0 *AT Avstrija* 54,4 40,2 5,4 100,0 Skupaj 36,5 44,5 19,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 339 15.6.2012 14:27:28 340 Pri naslednjih vprašanjih si skušajte predstavljati, kaj bi se lahko zgodilo v naslednjih 12 mesecih. D47 Povejte, kako verjetno je, da boste v naslednjih 12 mesecih brezposelni in boste vsaj 4 tedne zapored iskali zaposlitev? 1 - sploh ni verjetno 2 - ni preveč verjetno 3 - verjetno 4 - zelo verjetno 5 - ni bil oz. ni več zaposlen in ne išče zaposlitve 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 38,5 23,8 9,8 5,7 22,2 100,0 BG Bolgarija 21,2 14,2 17,6 13,9 33,1 100,0 CH Švica 40,2 28,9 5,8 3,2 21,9 100,0 CY Ciper 33,1 16,1 8,4 3,8 38,6 100,0 CZ Republika Češka 25,2 27,0 21,4 8,5 17,8 100,0 DE Nemčija 33,7 26,8 7,8 6,3 25,3 100,0 DK Danska 52,5 26,1 6,0 3,7 11,8 100,0 EE Estonija 16,3 24,0 21,1 9,8 28,8 100,0 ES Španija 40,3 20,5 13,1 8,3 17,8 100,0 FI Finska 35,3 25,8 6,1 4,2 28,5 100,0 FR Francija 26,2 22,3 11,0 8,2 32,3 100,0 GB Velika Britanija 37,8 29,7 10,4 6,0 16,1 100,0 GR Grčija 32,0 13,9 13,5 11,4 29,2 100,0 HR Hrvaška 21,5 21,6 12,4 9,2 35,3 100,0 HU Madžarska 26,6 22,5 11,8 9,6 29,5 100,0 IE Irska 32,1 22,2 13,9 12,9 18,8 100,0 IL Izrael 28,6 25,5 19,1 9,2 17,6 100,0 LV Latvija 8,9 13,2 26,9 14,3 36,8 100,0 NL Nizozemska 48,0 24,8 5,1 3,8 18,3 100,0 NO Norveška 54,0 28,4 5,0 2,3 10,4 100,0 PL Poljska 17,1 25,7 12,2 5,2 39,8 100,0 PT Portugalska 16,9 22,4 12,0 4,9 43,8 100,0 RO Romunija 34,8 13,1 14,8 7,9 29,5 100,0 RU Rusija 9,5 19,8 14,7 7,1 48,8 100,0 SE Švedska 45,3 19,3 8,4 5,3 21,7 100,0 SI Slovenija 26,5 24,6 12,1 3,5 33,2 100,0 SK Slovaška 27,7 25,6 13,7 7,1 26,0 100,0 TR Turčija 22,2 8,2 17,7 16,7 35,2 100,0 UA Ukrajina 6,5 14,1 19,8 10,9 48,8 100,0 *AT Avstrija* 32,4 25,2 5,0 5,0 32,4 100,0 Skupaj 29,5 21,7 12,9 7,8 28,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 340 15.6.2012 14:27:28 341 PRESKOK (D47=1-4, 8); D48 Kako verjetno je, da boste v naslednjih 12 mesecih v službi preživeli manj časa kot bi hoteli zaradi nege družinskih članov ali sorodnikov? 1 - sploh ni verjetno 2 - ni preveč verjetno 3 - verjetno 4 - zelo verjetno 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 44,3 42,8 10,2 2,7 100,0 BG Bolgarija 41,7 25,7 22,5 10,1 100,0 CH Švica 46,5 44,8 6,5 2,2 100,0 CY Ciper 60,8 24,9 12,4 1,9 100,0 CZ Republika Češka 40,3 37,6 16,4 5,7 100,0 DE Nemčija 40,5 47,7 8,8 3,0 100,0 DK Danska 52,4 41,0 4,9 1,6 100,0 EE Estonija 29,7 43,6 21,0 5,7 100,0 ES Španija 60,7 27,0 9,8 2,5 100,0 FI Finska 48,4 42,5 5,9 3,2 100,0 FR Francija 41,1 44,9 11,3 2,7 100,0 GB Velika Britanija 47,0 39,5 9,2 4,3 100,0 GR Grčija 54,2 19,2 17,2 9,5 100,0 HR Hrvaška 40,0 42,6 14,3 3,2 100,0 HU Madžarska 45,1 42,0 9,6 3,2 100,0 IE Irska 47,1 38,3 9,5 5,1 100,0 IL Izrael 31,7 36,4 25,2 6,6 100,0 LV Latvija 20,8 40,8 31,1 7,2 100,0 NL Nizozemska 46,4 44,5 5,9 3,2 100,0 NO Norveška 39,7 50,8 8,0 1,6 100,0 PL Poljska 22,6 52,4 19,6 5,3 100,0 PT Portugalska 36,0 46,4 14,9 2,6 100,0 RO Romunija 47,1 20,3 22,3 10,3 100,0 RU Rusija 28,2 45,0 20,4 6,4 100,0 SE Švedska 55,7 36,8 6,1 1,4 100,0 SI Slovenija 39,6 46,3 11,9 2,2 100,0 SK Slovaška 40,4 40,9 13,2 5,4 100,0 TR Turčija 33,6 20,5 34,1 11,7 100,0 UA Ukrajina 17,8 34,7 35,1 12,3 100,0 *AT Avstrija* 53,0 38,2 6,3 2,5 100,0 Skupaj 42,3 38,5 14,4 4,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 341 15.6.2012 14:27:28 342 D49 In kako verjetno je, da bodo v naslednjih 12 mesecih obdobja, ko ne boste imeli dovolj denarja za pokritje materialnih stroškov vašega gospodinjstva. 1 - sploh ni verjetno 2 - ni preveč verjetno 3 - verjetno 4 - zelo verjetno 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 34,7 47,6 14,5 3,2 100,0 BG Bolgarija 10,5 25,1 39,9 24,6 100,0 CH Švica 43,2 47,0 7,7 2,0 100,0 CY Ciper 46,3 28,3 21,2 4,2 100,0 CZ Republika Češka 17,0 50,3 26,1 6,7 100,0 DE Nemčija 37,7 46,5 11,7 4,2 100,0 DK Danska 61,3 31,3 5,7 1,6 100,0 EE Estonija 17,1 42,4 30,7 9,7 100,0 ES Španija 34,1 37,6 20,7 7,6 100,0 FI Finska 36,0 49,6 10,4 4,1 100,0 FR Francija 27,2 48,3 17,9 6,6 100,0 GB Velika Britanija 28,3 41,0 20,4 10,3 100,0 GR Grčija 25,7 26,7 30,1 17,6 100,0 HR Hrvaška 14,4 36,9 34,2 14,5 100,0 HU Madžarska 16,6 42,6 29,5 11,4 100,0 IE Irska 26,7 40,0 23,0 10,2 100,0 IL Izrael 30,2 37,4 23,9 8,5 100,0 LV Latvija 4,0 25,3 50,2 20,4 100,0 NL Nizozemska 42,3 47,6 7,6 2,5 100,0 NO Norveška 53,3 39,6 5,4 1,7 100,0 PL Poljska 10,9 48,6 32,1 8,4 100,0 PT Portugalska 8,5 42,7 32,7 16,1 100,0 RO Romunija 16,5 20,8 36,9 25,9 100,0 RU Rusija 7,7 26,0 43,2 23,1 100,0 SE Švedska 51,4 38,8 7,3 2,6 100,0 SI Slovenija 16,1 47,0 29,3 7,6 100,0 SK Slovaška 17,1 52,8 24,7 5,3 100,0 TR Turčija 18,0 17,1 40,2 24,7 100,0 UA Ukrajina 2,6 16,0 45,5 35,9 100,0 *AT Avstrija* 41,4 40,1 12,8 5,7 100,0 Skupaj 25,9 37,8 24,9 11,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 342 15.6.2012 14:27:28 343 D50 Povejte še, kako verjetno je, da v naslednjih 12 mesecih ne boste deležni zdravstvene oskrbe, ki bi jo potrebovali, če bi zboleli? 1 - sploh ni verjetno 2 - ni preveč verjetno 3 - verjetno 4 - zelo verjetno 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 41,2 49,7 7,6 1,5 100,0 BG Bolgarija 18,6 32,6 33,8 15,0 100,0 CH Švica 51,0 45,3 3,2 0,5 100,0 CY Ciper 53,2 28,1 16,1 2,7 100,0 CZ Republika Češka 22,9 51,1 21,8 4,2 100,0 DE Nemčija 29,0 53,5 14,3 3,2 100,0 DK Danska 36,8 47,7 11,7 3,9 100,0 EE Estonija 21,7 49,9 21,7 6,7 100,0 ES Španija 64,5 29,7 4,5 1,3 100,0 FI Finska 42,5 49,2 5,9 2,3 100,0 FR Francija 34,1 50,9 11,4 3,6 100,0 GB Velika Britanija 29,2 53,2 13,0 4,6 100,0 GR Grčija 43,6 28,1 20,2 8,1 100,0 HR Hrvaška 20,1 45,7 26,3 7,9 100,0 HU Madžarska 17,7 45,4 28,6 8,3 100,0 IE Irska 21,6 49,5 21,5 7,4 100,0 IL Izrael 42,8 39,5 14,9 2,7 100,0 LV Latvija 8,0 30,5 44,6 17,0 100,0 NL Nizozemska 35,5 55,6 7,0 1,9 100,0 NO Norveška 36,6 54,3 7,5 1,7 100,0 PL Poljska 17,8 59,2 19,7 3,3 100,0 PT Portugalska 14,9 53,6 26,0 5,5 100,0 RO Romunija 22,0 24,1 35,8 18,1 100,0 RU Rusija 8,9 31,7 37,3 22,1 100,0 SE Švedska 40,4 49,8 8,2 1,6 100,0 SI Slovenija 27,6 52,9 16,6 2,9 100,0 SK Slovaška 30,4 52,8 14,8 1,9 100,0 TR Turčija 25,0 19,7 37,7 17,6 100,0 UA Ukrajina 5,1 22,6 43,6 28,7 100,0 *AT Avstrija* 14,0 20,2 25,3 40,5 100,0 Skupaj 30,1 43,1 19,6 7,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 343 15.6.2012 14:27:28 344 9. Izkušnje in odnos do staranja (Experiences and Expressions of Ageism – ESS 2008/E) Na splošno gledano se evropsko prebivalstvo stara dokaj enakomerno, vendar pa prihaja do razlik med generacijami v posameznih evropskih državah. Staranje predstavlja lavni izziv tako za posameznika osebno in delovno življenje kot tudi za javne politike. Modul vključuje vprašanja, ki so bila oblikovana in uporabljena v dveh velikih nacionalnih raziskavah, izvedenih v Veliki Britaniji (2004, 2006). Raziskavi temeljita na teorijah in metodah socialne psihologije in vključujeta različne vidike in elemente staranja: starostni stereotipov, odnosov do staranja, medgeneracijskih odnosov, medgeneracijsko obnašanje in občutenje staranja. Raziskava je ponudila zanesljive ugotovitve, ki pa se žal nanašajo zgolj na Veliko Britanijo. Najpomembnejša je zagotovo ugotovitev, da predstavlja starostna diskriminacija daleč najpogostejši predsodek. Vendar pa staranje do sedaj še nikoli ni bilo predmet katere od obsežnejših mednarodnih raziskav. Evropske države se spopadajo s problemom staranja prebivalstva ter diskriminacije na tej osnovi na različne načine, kar predstavlja odlično priložnost za primerjalni pregled tako z vidika različnih modelov socialnih politik kot tudi z vidika razlik kulturnih okolij, ki so prav tako pod vplivom demografskih sprememb, ki so prav tako pod vplivom demografskih sprememb, ki se izražajo skozi staranje prebivalstva. Modul o staranju je pripravila raziskovalna skupina raziskovalcev iz Velike Britanije, Portugalske in Francije. Raziskava na tej osnovi ponuja vpogled v razmerja med generacijami ter prevladujoče stereotipe v zvezi s staranjem. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 344 15.6.2012 14:27:28 345 Sedaj bi vam želeli zastaviti nekaj vprašanj povezanih s starostjo. E1 Kaj bi rekli, pri kateri starosti ljudi ne dojemamo več kot mlade? E2 Kaj bi rekli, pri kateri starosti, ljudi začenjamo dojemati kot stare? 1 - do 50 let 2 - 50 - 59 let 3 - 60 - 69 let 4 - 70 - 79 let 5 - 80 let in več Povprečne vrednosti: Država E1 E2 BE Belgija 43,79 64,31 BG Bolgarija 43,54 63,47 CH Švica 41,52 65,77 CY Ciper 51,56 66,89 CZ Republika Češka 40,71 60,67 DE Nemčija 43,34 61,54 DK Danska 38,51 64,35 EE Estonija 39,63 61,39 ES Španija 42,76 62,22 FI Finska 34,80 61,06 FR Francija 40,10 63,69 GB Velika Britanija 35,86 59,49 GR Grčija 52,10 68,25 HR Hrvaška 39,32 60,35 HU Madžarska 39,24 61,64 IE Irska 39,96 62,48 IL Izrael 43,59 65,49 LV Latvija 44,01 63,15 NL Nizozemska 41,09 63,49 NO Norveška 33,70 62,48 PL Poljska 41,66 63,94 PT Portugalska 34,96 65,63 RO Romunija 47,22 62,20 RU Rusija 38,11 63,85 SE Švedska 34,22 62,20 SI Slovenija 44,31 63,91 SK Slovaška 43,35 61,55 TR Turčija 35,37 54,83 UA Ukrajina 44,37 63,84 *AT Avstrija* 43,08 65,73 Skupaj 40,90 62,80 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 345 15.6.2012 14:27:29 346 E3 Povejte, katera črka najbolje opisuje starostno skupino, za katero mislite, da ji pripadate. Če se vidite kot zelo mladi, izberite prvo črko. Če se vidite kot zelo stari, izberite zadnjo črko. Če se vidite kje vmes, pa izberite eno od vmesnih črk. mladi srednja leta stari A B C D E F G H J Država 1 A 2 B 3 C 4 D 5 E 6 F 7 G 8 H 9 J Skupaj BE Belgija 2,4 11,4 14,3 18,4 30,6 9,7 8,5 3,5 1,2 100,0 BG Bolgarija 6,4 10,5 8,8 10,4 19,3 15,8 13,5 10,6 4,8 100,0 CH Švica 4,8 9,8 14,4 16,1 31,8 9,7 9,0 3,2 1,2 100,0 CY Ciper 6,1 13,6 15,7 19,0 17,0 10,4 10,3 5,9 1,9 100,0 CZ Republika Češka 6,5 9,1 11,7 12,1 16,7 15,3 16,6 8,0 3,9 100,0 DE Nemčija 2,3 8,1 12,3 17,3 28,4 14,3 11,5 4,5 1,4 100,0 DK Danska 2,0 10,0 16,5 21,4 23,3 12,3 8,6 3,9 1,9 100,0 EE Estonija 3,0 11,2 14,3 16,2 22,5 10,2 12,3 7,0 3,3 100,0 ES Španija 5,9 12,4 15,4 16,5 18,0 11,7 8,6 7,7 3,8 100,0 FI Finska 2,1 7,1 19,0 21,7 23,7 14,9 7,8 2,5 1,2 100,0 FR Francija 2,2 7,6 13,5 18,0 29,9 12,5 10,4 4,8 1,1 100,0 GB Velika Britanija 1,2 4,9 13,2 22,1 27,3 11,2 11,2 6,4 2,5 100,0 GR Grčija 9,0 11,7 16,3 15,7 19,0 12,4 8,5 5,8 1,7 100,0 HR Hrvaška 6,0 12,2 13,4 13,7 20,2 10,0 12,3 7,4 4,9 100,0 HU Madžarska 5,9 14,5 13,1 12,4 17,8 10,8 11,7 9,8 3,9 100,0 IE Irska 0,9 8,2 17,7 22,3 24,5 10,4 9,8 5,4 0,7 100,0 IL Izrael 10,6 13,5 15,1 11,8 19,4 13,8 8,3 5,2 2,1 100,0 LV Latvija 3,9 11,8 11,6 12,2 20,5 14,0 14,7 9,2 2,0 100,0 NL Nizozemska 1,4 5,8 14,7 18,7 31,1 13,4 9,1 4,5 1,3 100,0 NO Norveška 2,3 13,4 21,5 21,6 23,6 7,8 5,8 2,7 1,2 100,0 PL Poljska 6,5 13,9 12,7 14,1 22,6 11,7 9,6 6,6 2,3 100,0 PT Portugalska 3,7 6,6 11,5 13,5 17,8 11,8 16,0 12,2 6,9 100,0 RO Romunija 9,9 10,8 13,2 16,2 16,1 14,7 10,2 6,3 2,6 100,0 RU Rusija 8,6 10,0 11,9 13,8 19,2 13,9 11,9 6,3 4,5 100,0 SE Švedska 1,8 11,8 16,7 21,3 20,6 10,0 11,2 4,8 1,8 100,0 SI Slovenija 3,1 13,3 14,3 16,4 24,0 11,1 9,1 6,5 2,1 100,0 SK Slovaška 4,4 7,9 11,7 12,3 22,3 14,0 16,3 8,1 3,0 100,0 TR Turčija 12,4 15,2 10,3 8,6 28,8 8,2 6,2 7,6 2,7 100,0 UA Ukrajina 7,1 8,7 12,1 10,2 16,8 14,2 13,9 11,5 5,5 100,0 *AT Avstrija* 1,5 9,7 14,4 18,7 21,5 16,8 9,5 5,2 2,6 100,0 Skupaj 5,1 10,4 13,9 15,9 22,6 12,2 10,8 6,5 2,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 346 15.6.2012 14:27:29 347 E4 Povejte, kako močan ali šibak občutek pripadnosti tej starostni skupini imate. Ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni zelo šibak občutek pripadnosti, 10 pa zelo močan občutek pripadnosti. zelo šibak zelo močan (ne občutek pripadnosti občutek pripadnosti vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečna vrednost: Država E4 BE Belgija 6,37 BG Bolgarija 7,08 CH Švica 6,78 CY Ciper 7,93 CZ Republika Češka 7,04 DE Nemčija 6,53 DK Danska 6,42 EE Estonija 6,65 ES Španija 6,66 FI Finska 7,10 FR Francija 6,15 GB Velika Britanija 6,28 GR Grčija 7,98 HR Hrvaška 6,69 HU Madžarska 7,48 IE Irska 6,60 IL Izrael 7,27 LV Latvija 7,16 NL Nizozemska 6,34 NO Norveška 6,59 PL Poljska 6,80 PT Portugalska 7,03 RO Romunija 6,94 RU Rusija 6,50 SE Švedska 6,77 SI Slovenija 6,62 SK Slovaška 7,43 TR Turčija 7,64 UA Ukrajina 6,81 *AT Avstrija* 6,82 Skupaj 6,88 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 347 15.6.2012 14:27:29 348 Sedaj pa nekaj vprašanj o tem kakšen družbeni ugled imajo ljudje iz različnih starostnih skupin. Zanima me, kakšen ugled po vašem mnenju večina v xx (Sloveniji) pripisuje ljudem starim med 20 in 30 let in kakšen ugled ljudem starim med 40 in 50 let ter kakšen ugled ljudem starejšim od 70 let. Povejte, kakšen ugled večina ljudi pripisuje ljudem ... izjemno nizek izjemno visok (ne ugled v družbi ugled v družbi vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 E5 ... starim med 20 in 30 let? E6 ... starim med 40 in 50 let? E7 ...starejšim od 70 let? Povprečna vrednost: Država E5 E6 E7 BE Belgija 5,46 7,05 5,61 BG Bolgarija 3,77 6,18 2,39 CH Švica 5,36 7,34 5,60 CY Ciper 5,71 7,81 7,09 CZ Republika Češka 4,27 7,07 3,74 DE Nemčija 4,83 7,07 5,04 DK Danska 5,66 7,69 4,75 EE Estonija 5,18 7,27 4,41 ES Španija 4,81 6,78 5,06 FI Finska 6,70 7,41 5,12 FR Francija 4,47 6,65 5,14 GB Velika Britanija 5,28 7,02 5,19 GR Grčija 4,94 7,23 5,65 HR Hrvaška 4,27 6,18 3,70 HU Madžarska 4,34 5,31 3,86 IE Irska 5,53 6,60 5,94 IL Izrael 6,20 7,04 5,50 LV Latvija 5,91 6,95 4,19 NL Nizozemska 5,29 7,18 5,90 NO Norveška 5,25 7,62 5,24 PL Poljska 5,90 6,61 3,65 PT Portugalska 4,67 6,24 4,99 RO Romunija 4,08 6,31 4,19 RU Rusija 5,77 6,44 3,19 SE Švedska 5,84 7,62 4,63 SI Slovenija 5,70 7,08 5,43 SK Slovaška 4,29 6,74 3,32 TR Turčija 5,97 6,31 4,45 UA Ukrajina 4,32 6,48 3,13 *AT Avstrija* 5,27 6,71 5,23 Skupaj 5,17 6,86 4,67 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 348 15.6.2012 14:27:29 349 Sledi nekaj vprašanj o ljudeh, ki so stari med 20 in 30 let. Z lestvico od 0 do 10 povejte, koliko vas skrbi za vsako od navedenih stvari. 0 pomeni, da vas sploh ne skrbi in 10, da vas izjemno skrbi. Koliko vas skrbi... sploh me izjemno (ne ne skrbi me skrbi vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 E8 … obseg kriminala, ki ga dandanes zakrivijo ljudje, ki so stari med 20 in 30 let? E9 ... možnost da bi delodajalci pri zaposlovanju dali prednost ljudem starim med 20 in 30 let, pred tistimi, ki so stari med 40 in 50 let ali starejšimi? Povprečna vrednost: Država E8 E9 BE Belgija 5,80 5,43 BG Bolgarija 7,93 4,69 CH Švica 6,20 5,26 CY Ciper 7,02 4,19 CZ Republika Češka 5,19 4,73 DE Nemčija 6,37 5,73 DK Danska 6,17 4,26 EE Estonija 6,79 5,09 ES Španija 6,34 5,57 FI Finska 7,49 6,40 FR Francija 5,29 5,67 GB Velika Britanija 6,58 5,41 GR Grčija 6,90 6,29 HR Hrvaška 5,90 5,27 HU Madžarska 6,04 5,19 IE Irska 6,70 5,43 IL Izrael 7,50 5,81 NL Nizozemska 6,38 5,92 NO Norveška 5,89 4,16 PL Poljska 6,50 5,86 PT Portugalska 7,07 6,33 RO Romunija 6,59 5,80 RU Rusija 7,29 5,99 SE Švedska 5,92 4,51 SI Slovenija 6,51 5,68 SK Slovaška 6,22 5,04 TR Turčija 6,07 4,71 UA Ukrajina 7,60 6,14 *AT Avstrija* 5,06 4,95 Skupaj 6,54 5,43 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 349 15.6.2012 14:27:29 350 E10 Kaj menite, ali ima večina ljudi starih med 20 in 30 let dober ali slab vpliv na xx (slovenske) navade in način življenja? Ocenite na lestvici, kjer 0 pomeni izjemno slab vpliv, 10 pa izjemno dober vpliv. izjemno izjemno (ne slab vpliv dober vpliv vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 E11 Gledano na splošno, kaj menite, ali ljudje stari med 20 in 30 let dajejo majhen ali velik prispevek xx (slovenskemu) gospodarstvu danes? Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni, da prispevajo zelo malo in 10, da prispevajo zelo veliko. dajejo zelo majhen prispevek xx dajejo zelo velik prispevek xx (ne (slovenskemu) gospodarstvu (slovenskemu) gospodarstvu vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 350 15.6.2012 14:27:29 351 Povprečna vrednost: Država E10 E11 BE Belgija 5,62 5,43 BG Bolgarija 4,47 3,87 CH Švica 5,66 5,43 CY Ciper 5,38 4,82 CZ Republika Češka 5,37 4,32 DE Nemčija 4,71 5,07 DK Danska 5,21 5,21 EE Estonija 5,37 4,62 ES Španija 5,39 4,78 FI Finska 5,84 5,60 FR Francija 5,45 5,39 GB Velika Britanija 4,97 5,35 GR Grčija 5,94 4,88 HR Hrvaška 5,00 4,32 HU Madžarska 5,05 4,48 IE Irska 5,63 5,67 IL Izrael 5,69 5,82 LV Latvija 6,05 6,43 NL Nizozemska 5,65 5,70 NO Norveška 5,02 4,96 PL Poljska 5,48 6,09 PT Portugalska 5,65 4,28 RO Romunija 5,53 4,33 RU Rusija 5,39 5,79 SE Švedska 5,26 5,24 SI Slovenija 5,48 5,46 SK Slovaška 4,75 3,54 TR Turčija 5,51 5,68 UA Ukrajina 4,78 3,97 *AT Avstrija* 5,65 6,29 Skupaj 5,37 5,07 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 351 15.6.2012 14:27:29 352 Sledi nekaj podobnih vprašanj o ljudeh, ki so starejši od 70 let. E12 Povejte, ali menite, da ljudje starejši od 70 let predstavljajo breme za xx (slovenski)zdravstveni sistem, ali ne? 0 pomeni, da nisobreme in 10, da so hudo breme. niso so hudo (ne breme breme vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 E13 Kaj menite, ali ima večina ljudi starejših od 70 let dober ali slab vpliv na xx (slovenske) navade in način življenja? Ocenite z lestvico, kjer 0 pomeni izjemno slab vpliv, 10 pa izjemno dober vpliv. izjemno izjemno (ne slab vpliv dober vpliv vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 E14 Gledano na splošno, kaj menite, ali ljudje starejši od 70 let dajejo danes majhen ali velik prispevek xx (slovenskemu) gospodarstvu? Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni, da prispevajo zelo malo in 10, da prispevajo zelo veliko. prispevajo prispevajo (ne zelo malo zelo veliko vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 352 15.6.2012 14:27:29 353 Povprečna vrednost: Država E12 E13 E14 BE Belgija 5,57 6,26 4,52 BG Bolgarija 3,89 7,79 2,73 CH Švica 6,22 6,60 5,21 CY Ciper 5,76 7,75 4,24 CZ Republika Češka 7,38 7,27 2,68 DE Nemčija 6,17 7,31 4,85 DK Danska 4,91 7,37 4,31 EE Estonija 5,72 6,95 3,44 ES Španija 4,24 7,13 4,44 FI Finska 4,43 7,62 4,88 FR Francija 6,12 6,05 5,47 GB Velika Britanija 4,33 7,13 4,92 GR Grčija 5,99 7,97 4,68 HR Hrvaška 5,31 7,01 2,96 HU Madžarska 6,19 6,89 2,94 IE Irska 3,79 7,53 5,34 IL Izrael 5,41 6,93 4,12 LV Latvija 5,29 7,52 2,97 NL Nizozemska 5,25 6,67 4,91 NO Norveška 4,55 7,21 4,93 PL Poljska 5,53 7,21 3,56 PT Portugalska 4,74 6,69 4,17 RO Romunija 4,55 7,24 3,37 RU Rusija 5,10 6,97 2,54 SE Švedska 5,26 7,50 4,41 SI Slovenija 4,93 6,70 3,54 SK Slovaška 5,89 7,26 2,52 TR Turčija 3,47 7,26 3,79 UA Ukrajina 5,28 7,30 2,69 *AT Avstrija* 6,42 6,72 5,03 Skupaj 5,19 7,15 4,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 353 15.6.2012 14:27:29 354 Zdaj smo vas spraševali o vaših pogledih. Pri naslednjih vprašanjih pa nas zanima kako večina ljudi v xx (Sloveniji) gleda na ljudi različnih generacij. Povejte, kako verjetno je, da večina ljudi v xx (Sloveniji) vidi ljudi stare med 20 in 30 let.. sploh ni verjetno, zelo verjetno je, (ne da jih vidijo tako da jih vidijo tako vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 8 9 E15 ...kot prijazne? E16 ...kot sposobne? E17 ...kot ljudi z visokimi moralnimi načeli? E18 ... kot ljudi vredne spoštovanja? VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 354 15.6.2012 14:27:30 355 Povprečna vrednost: Država E15 E16 E17 E18 BE Belgija 2,28 2,30 1,94 2,20 BG Bolgarija 2,40 2,01 1,59 2,10 CH Švica 2,33 2,17 1,83 2,07 CY Ciper 2,91 2,76 2,44 2,37 CZ Republika Češka 2,69 2,65 2,08 2,02 DE Nemčija 2,20 2,28 1,71 1,81 DK Danska 2,51 2,48 1,98 2,06 EE Estonija 2,37 2,06 1,73 1,82 ES Španija 2,76 2,60 2,33 2,26 FI Finska 2,47 2,81 2,13 2,23 FR Francija 2,65 2,42 2,02 2,19 GB Velika Britanija 2,03 2,13 1,56 1,66 GR Grčija 3,06 2,95 2,30 2,21 HR Hrvaška 2,80 2,67 2,05 2,11 HU Madžarska 2,42 2,17 1,66 1,95 IE Irska 2,53 2,68 1,91 2,27 IL Izrael 2,95 2,94 2,40 2,64 LV Latvija 2,68 2,54 2,15 2,29 NL Nizozemska 2,12 2,14 1,79 2,06 NO Norveška 2,49 2,33 2,00 2,06 PL Poljska 2,31 2,83 2,14 2,31 PT Portugalska 2,77 2,47 2,19 2,78 RO Romunija 2,38 2,22 1,97 2,09 RU Rusija 1,97 1,93 1,52 1,97 SE Švedska 2,50 2,50 2,01 2,13 SI Slovenija 2,51 2,87 2,30 2,45 SK Slovaška 2,49 2,16 1,86 1,82 TR Turčija 2,61 2,89 2,43 2,36 UA Ukrajina 2,16 1,76 1,51 1,98 *AT Avstrija* 2,50 2,68 1,93 2,08 Skupaj 2,49 2,43 1,98 2,15 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 355 15.6.2012 14:27:30 356 Sedaj pa pomislite na ljudi starejše od 70 let. S pomočjo iste lestvice povejte kako verjetno je, da večina ljudi v xx (Sloveniji) vidi ljudi starejše od 70 let... preberite... sploh ni verjetno, zelo verjetno je, (ne da jih vidijo tako da jih vidijo tako vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 8 9 E19 ...kot prijazne? E20 ...kot sposobne? E21 ...kot ljudi z visokimi moralnimi načeli? E22 ... kot ljudi vredne spoštovanja? Povprečna vrednost: Država E19 E20 E21 E22 BE Belgija 2,86 2,51 2,88 3,12 BG Bolgarija 2,91 2,60 3,18 2,96 CH Švica 2,64 2,49 2,97 2,92 CY Ciper 3,14 2,27 3,21 3,18 CZ Republika Češka 2,75 2,08 2,99 2,72 DE Nemčija 2,74 2,30 3,10 2,89 DK Danska 3,17 2,52 3,13 2,93 EE Estonija 2,87 2,80 3,06 3,20 ES Španija 3,11 2,61 3,35 3,37 FI Finska 3,03 2,71 3,23 3,34 FR Francija 2,82 2,47 3,04 3,03 GB Velika Britanija 2,97 2,35 3,30 2,95 GR Grčija 3,10 2,07 3,33 3,31 HR Hrvaška 2,80 1,92 2,90 3,02 HU Madžarska 3,07 3,01 3,52 3,48 IE Irska 3,35 2,70 3,47 3,23 IL Izrael 3,11 2,24 3,35 2,77 LV Latvija 2,75 2,81 3,11 3,32 NL Nizozemska 2,89 2,54 3,17 3,33 NO Norveška 3,18 2,67 3,27 3,15 PL Poljska 2,97 1,86 3,21 2,96 PT Portugalska 2,85 2,59 3,28 3,41 RO Romunija 2,49 2,50 2,92 3,06 RU Rusija 2,65 2,69 3,10 2,85 SE Švedska 3,12 2,53 3,27 2,99 SI Slovenija 2,98 2,03 2,93 3,29 SK Slovaška 2,74 2,10 2,85 2,84 TR Turčija 2,97 2,26 3,20 3,25 UA Ukrajina 2,74 2,64 3,15 3,26 *AT Avstrija* 2,69 1,86 3,06 2,91 Skupaj 2,91 2,45 3,16 3,10 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 356 15.6.2012 14:27:30 357 E23 Povejte, kako sprejemljivo ali nesprejemljivo bi se večini ljudi v xx (Sloveniji) zdelo, če bi bil ustrezno kvalificiran 30-letnik postavljen za njihovega šefa. Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni, da bi se večini ljudi to zdelo povsem nesprejemljivo in 10, da bi se večini ljudi to zdelo povsem sprejemljivo. povsem povsem (ne nesprejemljivo sprejemljivo vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 E24 Povejte še, kako sprejemljivo ali nesprejemljivo bi se večini ljudi v xx (Sloveniji) zdelo, če bi bil ustrezno kvalificiran 70-letnik postavljen za njihovega šefa. Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni, da bi se večini ljudi to zdelo povsem nesprejemljivo in 10, da bi se večini ljudi to zdelo povsem sprejemljivo. povsem povsem (ne nesprejemljivo sprejemljivo vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 357 15.6.2012 14:27:30 358 Povprečna vrednost: Država E23 E24 BE Belgija 6,41 5,24 BG Bolgarija 7,83 3,20 CH Švica 7,05 5,88 CY Ciper 6,91 5,63 CZ Republika Češka 6,88 4,45 DE Nemčija 6,60 5,69 DK Danska 7,09 5,47 EE Estonija 7,23 4,37 ES Španija 7,15 4,81 FI Finska 6,56 4,22 FR Francija 5,89 5,82 GB Velika Britanija 6,23 5,24 GR Grčija 7,01 4,85 HR Hrvaška 7,16 4,41 HU Madžarska 6,84 3,68 IE Irska 6,19 5,21 IL Izrael 7,01 6,07 LV Latvija 8,06 5,11 NL Nizozemska 6,69 5,40 NO Norveška 6,84 5,76 PL Poljska 7,35 5,29 PT Portugalska 7,47 6,74 RO Romunija 4,93 4,54 RU Rusija 7,26 3,63 SE Švedska 6,28 4,82 SI Slovenija 6,24 4,38 SK Slovaška 6,88 3,33 TR Turčija 7,25 4,82 UA Ukrajina 7,77 3,63 *AT Avstrija* 6,41 5,59 Skupaj 6,86 4,92 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 358 15.6.2012 14:27:30 359 Ocenite, kako verjetno je, da večina ljudi v xx (Sloveniji) gleda na ljudi stare med 20 in 30 let... sploh ni verjetno, zelo verjetno je, (ne da jih vidijo tako da jih vidijo tako vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 8 9 E25 ...z zavistjo? E26 ...s pomilovanjem? E27 ...z občudovanjem? E28 ...z zaničevanjem? Povprečna vrednost: Država E25 E26 E27 E28 BE Belgija 1,95 1,35 1,94 1,48 BG Bolgarija 1,54 1,05 1,99 ,84 CH Švica 1,73 1,19 1,68 1,45 CY Ciper 1,37 ,90 2,04 1,17 CZ Republika Češka 1,78 1,21 1,81 1,49 DE Nemčija 2,02 1,42 1,60 1,71 DK Danska 1,96 1,16 2,01 1,27 EE Estonija 1,78 1,44 2,00 1,08 ES Španija 1,74 1,30 2,15 ,98 FI Finska 2,15 1,47 2,37 1,48 FR Francija 2,37 1,52 2,02 1,49 GB Velika Britanija 2,04 1,53 1,74 1,80 GR Grčija 1,99 ,90 2,42 1,21 HR Hrvaška 1,66 1,22 1,80 1,50 HU Madžarska 1,63 1,88 1,38 1,09 IE Irska 2,18 1,59 2,23 1,61 IL Izrael 2,21 1,15 2,17 1,22 LV Latvija 2,01 1,19 2,03 1,08 NL Nizozemska 1,75 1,23 1,80 1,37 NO Norveška 1,95 1,37 1,96 1,14 PL Poljska 2,39 1,10 2,39 1,17 PT Portugalska 1,37 1,23 2,18 1,11 RO Romunija 1,73 1,37 2,30 1,50 RU Rusija 1,97 1,18 1,93 1,11 SE Švedska 2,19 1,43 2,09 1,25 SI Slovenija 1,71 1,25 2,31 1,19 SK Slovaška 1,56 1,25 1,78 1,25 TR Turčija 2,28 1,08 2,51 ,92 UA Ukrajina 1,73 1,20 1,86 1,46 *AT Avstrija* 1,79 1,23 1,77 1,14 Skupaj 1,90 1,28 2,02 1,30 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 359 15.6.2012 14:27:30 360 Sedaj pa povejte, kako verjetno je, da večina ljudi v xx (Sloveniji) gleda na ljudi starejše od 70 let... sploh ni verjetno, zelo verjetno je, (ne da jih vidijo tako da jih vidijo tako vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 8 9 E29 ...z zavistjo? E30 ...s pomilovanjem? E31 ...z občudovanjem? E32 ...z zaničevanjem? Povprečna vrednost: Država E29 E30 E31 E32 BE Belgija 1,58 1,96 2,37 1,33 BG Bolgarija 0,60 2,40 1,80 0,99 CH Švica 1,38 1,69 2,04 1,25 CY Ciper 0,54 1,90 2,33 1,31 CZ Republika Češka 1,04 2,49 2,01 1,54 DE Nemčija 1,59 1,96 1,99 1,57 DK Danska 1,10 1,83 1,99 0,90 EE Estonija 1,04 1,95 2,06 1,00 ES Španija 1,10 1,90 2,69 0,88 FI Finska 1,30 2,16 2,24 1,24 FR Francija 1,70 1,80 2,41 1,28 GB Velika Britanija 1,27 2,17 2,42 1,48 GR Grčija 0,82 2,20 2,34 1,43 HR Hrvaška 0,78 2,20 1,77 1,42 HU Madžarska 1,10 2,17 2,05 1,10 IE Irska 1,30 2,04 2,78 1,28 IL Izrael 1,28 2,28 2,35 1,25 LV Latvija 0,96 2,56 1,94 0,99 NL Nizozemska 1,39 1,89 2,38 1,09 NO Norveška 1,15 2,12 2,23 0,86 PL Poljska 1,16 2,17 2,25 1,20 PT Portugalska 0,79 2,10 2,76 1,12 RO Romunija 1,17 2,51 2,77 1,30 RU Rusija 0,73 2,59 1,67 1,06 SE Švedska 1,21 2,20 2,24 1,02 SI Slovenija 1,09 1,99 2,25 1,13 SK Slovaška 0,95 2,05 2,07 1,20 TR Turčija 2,19 1,76 2,31 1,19 UA Ukrajina 0,53 2,71 1,41 1,34 *AT Avstrija* 1,36 2,03 1,96 1,05 Skupaj 1,15 2,14 2,21 1,20 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 360 15.6.2012 14:27:30 361 Sledi še nekaj vprašanj o vaših pogledih na ljudi različnih starosti. E33 S pomočjo te lestvice povejte, kako negativne ali pozitivne občutke vi osebno na splošno gojite do ljudi, ki so stari med 20 in 30 let? Ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni izjemno negativne, 10 pa izjemno pozitivne. izjemno izjemno (ne negativne pozitivne vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 E34 In kako negativne ali pozitivne občutke vi osebno na splošno gojite do ljudi, ki so starejši od 70 let? Ocenite z isto lestvico. izjemno izjemno (ne negativne pozitivne vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 361 15.6.2012 14:27:30 362 Povprečna vrednost: Država E33 E34 BE Belgija 6,64 7,17 BG Bolgarija 7,77 8,24 CH Švica 7,37 7,63 CY Ciper 7,87 8,17 CZ Republika Češka 6,92 7,36 DE Nemčija 7,12 7,59 DK Danska 7,37 7,77 EE Estonija 7,45 7,89 ES Španija 6,99 7,47 FI Finska 7,92 8,28 FR Francija 6,56 7,01 GB Velika Britanija 6,11 7,38 GR Grčija 8,33 8,11 HR Hrvaška 7,68 7,54 HU Madžarska 7,10 7,47 IE Irska 7,07 7,79 IL Izrael 7,12 7,45 LV Latvija 8,09 8,28 NL Nizozemska 6,55 7,39 NO Norveška 7,24 7,77 PL Poljska 7,42 7,76 PT Portugalska 6,48 6,95 RO Romunija 6,69 7,26 RU Rusija 7,64 7,87 SE Švedska 7,53 7,75 SI Slovenija 7,82 7,93 SK Slovaška 6,34 6,73 TR Turčija 7,24 6,92 UA Ukrajina 7,07 7,49 *AT Avstrija* 7,25 7,22 Skupaj 7,20 7,58 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 362 15.6.2012 14:27:30 363 Povejte, kako pogosto se vam je v zadnjem letu zgodilo, da je kdo imel do vas pred-sodke ali vas obravnaval na neenakopraven način zaradi… zelo (ne nikoli pogosto vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 8 9 E35 vaše starosti? E36 vašega spola? E37 vaše rasne ali etnične pripadnosti? Povprečna vrednost: Država E35 E36 E37 BE Belgija 0,78 0,50 0,28 BG Bolgarija 0,53 0,27 0,30 CH Švica 0,47 0,32 0,20 CY Ciper 0,31 0,20 0,15 CZ Republika Češka 1,01 0,74 0,45 DE Nemčija 0,59 0,29 0,16 DK Danska 0,52 0,31 0,12 EE Estonija 0,65 0,37 0,36 ES Španija 0,53 0,42 0,37 FI Finska 0,80 0,47 0,11 FR Francija 0,66 0,45 0,27 GB Velika Britanija 0,51 0,42 0,27 GR Grčija 0,39 0,30 0,23 HR Hrvaška 0,46 0,34 0,22 HU Madžarska 0,48 0,22 0,17 IE Irska 0,57 0,40 0,33 IL Izrael 0,70 0,58 0,77 LV Latvija 0,53 0,28 0,36 NL Nizozemska 0,81 0,58 0,30 NO Norveška 0,47 0,31 0,15 PL Poljska 0,52 0,25 0,09 PT Portugalska 0,31 0,20 0,17 RO Romunija 0,73 0,52 0,43 RU Rusija 0,83 0,50 0,37 SE Švedska 0,61 0,45 0,15 SI Slovenija 0,65 0,36 0,20 SK Slovaška 0,65 0,37 0,24 TR Turčija 0,50 0,47 0,40 UA Ukrajina 0,66 0,31 0,20 *AT Avstrija* 0,69 0,54 0,36 Skupaj 0,60 0,39 0,28 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 363 15.6.2012 14:27:30 364 E38 In kako pogosto, če sploh, vas je v zadnjem letu zaradi vaše starosti kdo obravnaval manj spoštljivo, na primer vas ignoriral ali bil z vami pokroviteljski? nikoli zelo pogosto (ne vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 8 9 E39 Posebej nas še zanima, kako pogosto, če sploh, se je kdo v zadnjem letu zaradi vaše starosti do vas neprimerno obnašal, na primer vas žalil, vas izkoristil ali vam odklonil storitev? nikoli zelo pogosto (ne vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 8 9 Povprečna vrednost: Država E38 E39 BE Belgija 0,60 0,37 BG Bolgarija 0,70 0,49 CH Švica 0,52 0,31 CY Ciper 0,39 0,30 CZ Republika Češka 1,12 0,85 DE Nemčija 0,62 0,27 DK Danska 0,43 0,20 EE Estonija 0,56 0,35 ES Španija 0,51 0,38 FI Finska 0,60 0,38 FR Francija 0,74 0,37 GB Velika Britanija 0,78 0,38 GR Grčija 0,59 0,53 HR Hrvaška 0,51 0,44 HU Madžarska 0,65 0,39 IE Irska 0,58 0,42 IL Izrael 0,65 0,57 LV Latvija 0,51 0,40 NL Nizozemska 0,47 0,34 NO Norveška 0,52 0,25 PL Poljska 0,55 0,44 PT Portugalska 0,32 0,25 RO Romunija 0,89 0,77 RU Rusija 0,86 0,66 SE Švedska 0,56 0,30 SI Slovenija 0,55 0,43 SK Slovaška 0,92 0,66 TR Turčija 0,71 0,67 UA Ukrajina 0,83 0,71 *AT Avstrija* 0,89 0,55 Skupaj 0,64 0,45 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 364 15.6.2012 14:27:31 365 Sledi nekaj vprašanj o vaših prijateljih in nato še o vaši družini. E40 Koliko prijateljev mlajših od 30 let imate, če odštejete družinske člane? 1 - nič 2 - 1 3 - 2 do 5 4 - 6 do 9 5 - 10 ali več 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 31,0 5,6 25,7 11,1 26,6 100,0 BG Bolgarija 38,6 5,3 28,5 10,8 16,8 100,0 CH Švica 21,1 2,9 25,2 13,0 37,8 100,0 CY Ciper 24,6 3,6 24,5 11,9 35,5 100,0 CZ Republika Češka 25,6 10,9 32,8 12,8 18,0 100,0 DE Nemčija 24,7 4,2 29,4 12,7 28,9 100,0 DK Danska 39,1 7,1 23,4 10,7 19,7 100,0 EE Estonija 33,3 6,9 28,8 10,1 20,9 100,0 ES Španija 32,0 3,6 22,9 11,3 30,2 100,0 FI Finska 19,7 5,9 33,9 16,5 24,1 100,0 FR Francija 33,2 4,5 25,9 13,0 23,4 100,0 GB Velika Britanija 28,8 4,8 26,9 13,0 26,5 100,0 GR Grčija 30,2 7,0 30,9 11,6 20,3 100,0 HR Hrvaška 29,0 4,8 28,4 10,9 26,8 100,0 HU Madžarska 37,4 3,3 24,6 9,4 25,3 100,0 IE Irska 25,0 4,5 27,0 15,3 28,2 100,0 IL Izrael 37,5 2,9 17,8 7,2 34,6 100,0 LV Latvija 33,9 5,7 28,1 8,5 23,8 100,0 NL Nizozemska 46,6 6,3 24,7 8,7 13,7 100,0 NO Norveška 28,0 4,8 28,3 11,3 27,5 100,0 PL Poljska 24,0 3,5 29,0 13,0 30,4 100,0 PT Portugalska 25,5 5,1 28,4 12,8 28,3 100,0 RO Romunija 27,4 6,0 32,6 10,9 23,2 100,0 RU Rusija 48,8 6,4 23,5 7,5 13,8 100,0 SE Švedska 24,6 5,5 29,5 12,5 27,9 100,0 SI Slovenija 25,9 3,2 26,4 12,3 32,2 100,0 SK Slovaška 31,4 7,6 29,0 10,3 21,8 100,0 TR Turčija 21,6 5,4 25,5 13,8 33,8 100,0 UA Ukrajina 39,9 8,2 27,5 8,8 15,6 100,0 *AT Avstrija* 28,7 9,0 25,3 12,8 24,2 100,0 Skupaj 30,7 5,4 27,2 11,4 25,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 365 15.6.2012 14:27:31 366 PRESKOK (E40=2-5, 8); E41 Koliko se lahko s katerimkoli od teh prijateljev pogovorite o svojih osebnih zadevah, na primer občutkih, prepričanjih ali življenjskih izkušnjah? 1 - pogovorim se lahko o čisto vseh osebnih zadevah 2 - pogovorim se lahko o skoraj vseh osebnih zadevah 3 - pogovorim se lahko o precejšnjem številu osebnih zadev 4 - pogovorim se lahko le o nekaterih osebnih zadevah 5 - pogovorim se lahko le o zelo redkih osebnih zadevah 6 - ne morem govoriti o osebnih zadevah 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj BE Belgija 18,3 22,2 17,6 21,9 14,5 5,5 100,0 BG Bolgarija 9,4 14,3 17,7 29,7 18,0 10,9 100,0 CH Švica 21,5 21,2 25,5 18,1 10,8 2,9 100,0 CY Ciper 21,7 11,8 16,4 24,3 18,0 7,9 100,0 CZ Republika Češka 17,0 21,2 23,0 21,4 13,5 3,8 100,0 DE Nemčija 16,9 21,5 23,7 21,3 12,4 4,2 100,0 DK Danska 25,2 24,8 19,8 15,3 10,5 4,4 100,0 EE Estonija 13,4 19,1 22,3 25,3 14,0 5,9 100,0 ES Španija 45,7 22,6 12,0 12,2 5,9 1,7 100,0 FI Finska 26,9 23,2 17,6 20,4 7,1 4,8 100,0 FR Francija 28,6 21,4 20,0 14,3 12,7 3,1 100,0 GB Velika Britanija 24,3 16,3 17,0 18,2 13,7 10,5 100,0 GR Grčija 12,0 21,2 17,6 21,9 16,7 10,5 100,0 HR Hrvaška 23,3 23,2 22,3 16,9 11,5 2,8 100,0 HU Madžarska 16,7 21,6 19,1 23,6 13,9 5,1 100,0 IE Irska 15,4 16,8 17,8 22,6 17,5 9,8 100,0 IL Izrael 45,2 15,9 11,0 13,2 9,3 5,5 100,0 LV Latvija 10,5 16,0 25,4 21,2 21,4 5,5 100,0 NL Nizozemska 23,4 22,8 19,7 17,4 9,7 6,9 100,0 NO Norveška 15,8 22,1 23,8 21,7 12,8 3,7 100,0 PL Poljska 26,4 21,1 20,0 19,0 8,5 4,8 100,0 PT Portugalska 22,6 17,9 21,9 23,8 10,0 4,0 100,0 RO Romunija 11,5 19,0 25,2 22,1 14,3 7,8 100,0 RU Rusija 18,9 14,2 22,0 23,9 15,6 5,4 100,0 SE Švedska 22,0 25,8 20,0 19,0 9,7 3,5 100,0 SI Slovenija 15,9 23,0 24,5 23,1 10,1 3,4 100,0 SK Slovaška 11,7 21,4 26,9 20,7 14,0 5,3 100,0 TR Turčija 12,9 7,5 14,7 28,8 24,4 11,7 100,0 UA Ukrajina 11,8 16,5 25,5 22,4 17,3 6,6 100,0 *AT Avstrija* 28,9 22,5 22,4 16,2 7,8 2,1 100,0 Skupaj 20,6 19,3 20,1 20,8 13,3 5,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 366 15.6.2012 14:27:31 367 E42 Koliko prijateljev starejših od 70 let imate, če odštejete družinske člane? 1 - nič 2 - 1 3 - 2 do 5 4 - 6 do 9 5 - 10 ali več 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 47,4 8,8 26,0 8,0 9,9 100,0 BG Bolgarija 42,8 8,6 32,8 8,3 7,4 100,0 CH Švica 34,2 6,9 29,5 10,4 19,0 100,0 CY Ciper 48,2 10,8 26,0 7,1 7,9 100,0 CZ Republika Češka 41,3 17,7 29,1 7,0 5,0 100,0 DE Nemčija 33,4 8,1 33,2 11,6 13,6 100,0 DK Danska 49,0 7,6 22,4 9,5 11,6 100,0 EE Estonija 49,8 11,8 28,6 6,4 3,5 100,0 ES Španija 48,1 4,8 26,1 8,3 12,8 100,0 FI Finska 36,6 11,6 31,2 10,9 9,7 100,0 FR Francija 44,3 7,2 24,8 9,9 13,8 100,0 GB Velika Britanija 40,4 8,0 27,4 10,5 13,6 100,0 GR Grčija 51,4 8,8 22,9 7,7 9,1 100,0 HR Hrvaška 48,5 10,5 28,6 6,7 5,8 100,0 HU Madžarska 57,6 8,0 24,5 4,5 5,4 100,0 IE Irska 37,1 7,8 32,8 11,1 11,2 100,0 IL Izrael 64,3 6,2 15,3 5,1 9,2 100,0 LV Latvija 44,9 11,4 32,0 7,1 4,6 100,0 NL Nizozemska 56,9 7,5 21,9 6,9 6,8 100,0 NO Norveška 49,6 8,0 23,6 9,3 9,4 100,0 PL Poljska 51,9 8,6 26,5 7,3 5,7 100,0 PT Portugalska 28,4 6,2 32,8 16,9 15,7 100,0 RO Romunija 47,5 12,7 29,2 6,6 4,0 100,0 RU Rusija 63,7 11,9 20,3 2,9 1,2 100,0 SE Švedska 41,0 8,0 28,0 10,6 12,4 100,0 SI Slovenija 45,1 8,1 26,4 9,7 10,7 100,0 SK Slovaška 43,6 13,5 28,8 7,2 6,9 100,0 TR Turčija 63,4 7,2 19,5 4,5 5,4 100,0 UA Ukrajina 52,7 11,7 26,6 4,4 4,6 100,0 *AT Avstrija* 47,1 14,4 23,9 7,7 6,8 100,0 Skupaj 46,9 9,2 26,8 8,2 9,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 367 15.6.2012 14:27:31 368 PRESKOK (E42=2-5, 8); E43 Koliko se lahko s katerimkoli od teh prijateljev pogovorite o svojih osebnih zadevah, na primer občutkih, prepričanjih ali življenjskih izkušnjah? 1 - pogovorim se lahko o čisto vseh osebnih zadevah 2 - pogovorim se lahko o skoraj vseh osebnih zadevah 3 - pogovorim se lahko o precejšnjem števil-u osebnih zadev 4 - pogovorim se lahko le o nekaterih osebnih zadevah 5 - pogovorim se lahko le o zelo redkih osebnih zadevah 6 - ne morem se pogovoriti o nobeni osebni zadevi 8 - (ne vem) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj BE Belgija 13,8 15,4 22,3 23,5 15,1 10,0 100,0 BG Bolgarija 6,6 11,6 16,3 28,4 24,5 12,6 100,0 CH Švica 13,4 17,5 25,6 22,8 15,1 5,6 100,0 CY Ciper 7,4 11,2 16,9 24,0 25,8 14,7 100,0 CZ Republika Češka 12,1 19,0 23,5 25,1 15,7 4,7 100,0 DE Nemčija 11,8 17,9 25,0 23,9 16,4 4,9 100,0 DK Danska 17,3 22,8 22,7 20,4 12,1 4,7 100,0 EE Estonija 11,2 15,1 23,8 27,6 14,0 8,2 100,0 ES Španija 32,5 24,8 13,0 16,9 9,7 3,1 100,0 FI Finska 18,1 19,1 20,0 26,0 11,2 5,5 100,0 FR Francija 21,4 20,2 18,5 17,4 15,0 7,5 100,0 GB Velika Britanija 15,3 12,2 19,9 22,8 18,3 11,6 100,0 GR Grčija 6,2 16,1 20,7 24,0 19,1 14,0 100,0 HR Hrvaška 15,3 17,7 24,7 21,3 16,8 4,2 100,0 HU Madžarska 13,0 18,2 18,0 22,2 19,6 9,0 100,0 IE Irska 10,4 12,8 18,8 26,6 19,5 11,8 100,0 IL Izrael 33,6 18,7 14,1 15,8 9,5 8,3 100,0 LV Latvija 9,0 14,9 25,0 23,5 21,2 6,3 100,0 NL Nizozemska 18,8 20,4 21,6 20,9 11,8 6,6 100,0 NO Norveška 11,1 19,2 23,6 24,6 16,6 5,0 100,0 PL Poljska 23,2 18,3 19,0 22,8 12,0 4,7 100,0 PT Portugalska 16,6 19,5 22,3 26,9 10,1 4,5 100,0 RO Romunija 9,8 17,3 24,9 19,2 19,7 9,2 100,0 RU Rusija 19,3 13,5 22,4 23,3 15,5 6,1 100,0 SE Švedska 12,9 21,9 22,1 24,7 12,3 6,1 100,0 SI Slovenija 11,8 17,3 21,7 28,7 13,5 7,0 100,0 SK Slovaška 8,6 23,0 22,5 23,3 15,9 6,7 100,0 TR Turčija 10,2 7,8 15,1 24,3 25,3 17,2 100,0 UA Ukrajina 10,6 16,3 24,6 24,3 17,5 6,7 100,0 *AT Avstrija* 15,0 22,0 23,3 22,9 13,6 3,2 100,0 Skupaj 14,6 17,4 21,1 23,3 16,0 7,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 368 15.6.2012 14:27:31 369 E44 Povejte prosim, koliko ste stari? 1 - 29 let ali manj 2 - 30 let ali več 7 - (zavrnil odgovor) 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 22,9 77,1 100,0 BG Bolgarija 14,1 85,9 100,0 CH Švica 18,9 81,1 100,0 CY Ciper 24,8 75,2 100,0 CZ Republika Češka 20,3 79,7 100,0 DE Nemčija 17,0 83,0 100,0 DK Danska 16,2 83,8 100,0 EE Estonija 23,4 76,6 100,0 ES Španija 21,8 78,2 100,0 FI Finska 21,4 78,6 100,0 FR Francija 18,1 81,9 100,0 GB Velika Britanija 17,3 82,7 100,0 GR Grčija 21,8 78,2 100,0 HR Hrvaška 24,6 75,4 100,0 HU Madžarska 21,9 78,1 100,0 IE Irska 17,6 82,4 100,0 IL Izrael 28,0 72,0 100,0 LV Latvija 20,8 79,2 100,0 NL Nizozemska 16,3 83,7 100,0 NO Norveška 22,1 77,9 100,0 PL Poljska 28,8 71,2 100,0 PT Portugalska 16,4 83,6 100,0 RO Romunija 22,7 77,3 100,0 RU Rusija 23,6 76,4 100,0 SE Švedska 21,3 78,7 100,0 SI Slovenija 24,4 75,6 100,0 SK Slovaška 15,4 84,6 100,0 TR Turčija 34,0 66,0 100,0 UA Ukrajina 20,7 79,3 100,0 *AT Avstrija* 25,4 74,6 100,0 Skupaj 21,2 78,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 369 15.6.2012 14:27:31 370 PRESKOK (E44=2, 7, 8); E45 Ali imate otroke ali vnuke, ki so stari od 15 do 30 let? 1 - da 2 - ne 7 - (zavrnil odgovor) 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 52,3 47,7 100,0 BG Bolgarija 67,7 32,3 100,0 CH Švica 44,1 55,9 100,0 CY Ciper 54,0 46,0 100,0 CZ Republika Češka 60,6 39,4 100,0 DE Nemčija 55,3 44,7 100,0 DK Danska 54,1 45,9 100,0 EE Estonija 49,4 50,6 100,0 ES Španija 50,4 49,6 100,0 FI Finska 55,7 44,3 100,0 FR Francija 50,1 49,9 100,0 GB Velika Britanija 46,7 53,3 100,0 GR Grčija 51,3 48,7 100,0 HR Hrvaška 60,3 39,7 100,0 HU Madžarska 62,7 37,3 100,0 IE Irska 44,0 56,0 100,0 IL Izrael 60,0 40,0 100,0 LV Latvija 70,8 29,2 100,0 NL Nizozemska 42,8 57,2 100,0 NO Norveška 51,8 48,2 100,0 PL Poljska 63,6 36,4 100,0 PT Portugalska 53,8 46,2 100,0 RO Romunija 66,9 33,1 100,0 RU Rusija 66,3 33,7 100,0 SE Švedska 52,2 47,8 100,0 SI Slovenija 60,3 39,7 100,0 SK Slovaška 67,3 32,7 100,0 TR Turčija 59,7 40,3 100,0 UA Ukrajina 66,6 33,4 100,0 *AT Avstrija* 49,7 50,3 100,0 Skupaj 56,6 43,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 370 15.6.2012 14:27:31 371 PRESKOK (E45=1); E46 Koliko se lahko s katerimkoli od teh otrok ali vnukov pogovorite o svojih osebnih zadevah, na primer občutkih, prepričanjih ali življenjskih izkušnjah? 1 - pogovorim se lahko o čisto vseh osebnih zadevah 2 - pogovorim se lahko o skoraj vseh osebnih zadevah 3 - pogovorim se lahko o precejšnjem številu osebnih zadev 4 - pogovorim se lahko le o nekaterih osebnih zadevah 5 - pogovorim se lahko le o zelo redkih osebnih zadevah 6 - ne morem se pogovoriti o nobeni osebni zadevi 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj BE Belgija 25,1 23,2 15,3 20,8 8,6 7,1 100,0 BG Bolgarija 17,7 16,1 19,3 22,6 15,5 8,7 100,0 CH Švica 25,1 24,8 24,8 12,8 8,5 4,0 100,0 CY Ciper 21,3 16,9 20,6 21,7 13,5 5,9 100,0 CZ Republika Češka 19,1 22,9 19,3 18,2 13,3 7,1 100,0 DE Nemčija 30,1 27,0 18,8 13,0 7,3 3,7 100,0 DK Danska 26,1 30,4 18,2 13,2 6,3 5,8 100,0 EE Estonija 19,5 22,9 22,4 20,0 9,4 5,7 100,0 ES Španija 44,5 22,9 14,1 11,2 5,0 2,4 100,0 FI Finska 30,1 30,6 18,2 12,4 4,6 4,1 100,0 FR Francija 34,0 20,7 17,5 10,0 9,9 7,8 100,0 GB Velika Britanija 28,2 16,7 15,0 16,0 11,2 12,9 100,0 GR Grčija 13,5 14,5 23,1 22,4 16,4 10,0 100,0 HR Hrvaška 27,0 21,8 21,7 14,4 10,8 4,4 100,0 HU Madžarska 33,4 21,0 18,0 11,9 9,6 6,0 100,0 IE Irska 18,7 18,8 17,9 22,9 10,4 11,3 100,0 IL Izrael 47,8 16,2 14,0 11,9 5,0 5,2 100,0 LV Latvija 23,2 22,8 20,2 15,4 12,8 5,6 100,0 NL Nizozemska 30,5 23,1 15,3 12,9 7,3 11,0 100,0 NO Norveška 23,6 27,3 25,2 14,0 6,6 3,4 100,0 PL Poljska 32,9 20,1 18,5 18,0 6,8 3,8 100,0 PT Portugalska 36,4 19,9 20,5 15,5 4,5 3,3 100,0 RO Romunija 17,1 19,2 20,2 16,5 16,0 11,0 100,0 RU Rusija 15,8 13,3 23,1 22,7 15,7 9,6 100,0 SE Švedska 33,0 28,7 18,8 11,3 5,0 3,4 100,0 SI Slovenija 24,9 28,5 20,1 15,2 6,7 4,5 100,0 SK Slovaška 22,9 23,8 23,6 14,2 10,6 4,8 100,0 TR Turčija 28,0 12,8 16,9 20,3 14,0 8,0 100,0 UA Ukrajina 18,0 17,3 22,7 20,8 15,4 5,7 100,0 *AT Avstrija* 22,2 22,3 22,7 17,8 9,1 5,9 100,0 Skupaj 26,5 21,2 19,4 16,3 10,1 6,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 371 15.6.2012 14:27:31 372 E47 Je kdo od članov vaše družine starejši od 70 let? 1 - da 2 - ne 7 - (zavrnil odgovor) 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 84,5 15,5 100,0 BG Bolgarija 77,8 22,2 100,0 CH Švica 80,1 19,9 100,0 CY Ciper 84,0 16,0 100,0 CZ Republika Češka 54,2 45,8 100,0 DE Nemčija 76,2 23,8 100,0 DK Danska 81,0 19,0 100,0 EE Estonija 61,9 38,1 100,0 ES Španija 74,1 25,9 100,0 FI Finska 65,4 34,6 100,0 FR Francija 81,1 18,9 100,0 GB Velika Britanija 71,8 28,2 100,0 GR Grčija 49,8 50,2 100,0 HR Hrvaška 71,5 28,5 100,0 HU Madžarska 59,2 40,8 100,0 IE Irska 66,4 33,6 100,0 IL Izrael 66,8 33,2 100,0 LV Latvija 33,7 66,3 100,0 NL Nizozemska 86,0 14,0 100,0 NO Norveška 84,9 15,1 100,0 PL Poljska 77,7 22,3 100,0 PT Portugalska 76,8 23,2 100,0 RO Romunija 55,0 45,0 100,0 RU Rusija 24,8 75,2 100,0 SE Švedska 69,5 30,5 100,0 SI Slovenija 50,7 49,3 100,0 SK Slovaška 55,0 45,0 100,0 TR Turčija 43,6 56,4 100,0 UA Ukrajina 35,3 64,7 100,0 *AT Avstrija* 77,4 22,6 100,0 Skupaj 64,9 35,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 372 15.6.2012 14:27:32 373 PRESKOK (E47=1); E48 Koliko se lahko s katerimkoli od teh družinskih članov pogovorite o svojih osebnih zadevah, na primer občutkih, prepričanjih ali življenjskih izkušnjah? 1 - pogovorim se lahko o čisto vseh osebnih zadevah 2 - pogovorim se lahko o skoraj vseh osebnih zadevah 3 - pogovorim se lahko o precejšnjem številu osebnih zadev 4 - pogovorim se lahko le o nekaterih osebnih zadevah 5 - pogovorim se lahko le o zelo redkih osebnih zadevah 6 - ne morem se pogovoriti o nobeni osebni zadevi 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj BE Belgija 17,6 17,5 15,8 19,7 14,4 15,0 100,0 BG Bolgarija 9,2 12,7 14,0 28,6 20,1 15,5 100,0 CH Švica 17,9 19,1 18,5 18,2 17,3 9,0 100,0 CY Ciper 9,6 10,8 10,7 20,0 29,5 19,4 100,0 CZ Republika Češka 19,6 17,6 19,9 18,1 16,4 8,4 100,0 DE Nemčija 22,2 22,8 20,8 17,5 11,4 5,4 100,0 DK Danska 16,7 22,8 19,4 18,0 13,3 9,7 100,0 EE Estonija 13,8 14,4 15,9 23,8 17,1 14,8 100,0 ES Španija 34,3 22,0 14,0 15,7 10,2 3,9 100,0 FI Finska 19,7 20,7 19,9 21,6 9,4 8,7 100,0 FR Francija 25,5 19,2 14,3 11,0 16,2 13,8 100,0 GB Velika Britanija 23,6 14,5 16,2 19,2 14,6 12,0 100,0 GR Grčija 11,3 12,3 17,2 27,5 19,6 12,1 100,0 HR Hrvaška 17,0 16,7 22,2 16,5 16,8 10,8 100,0 HU Madžarska 22,4 16,7 13,4 15,0 18,5 14,1 100,0 IE Irska 14,4 16,8 19,0 19,6 17,5 12,8 100,0 IL Izrael 34,6 13,9 14,5 12,5 7,5 17,0 100,0 LV Latvija 19,3 18,5 14,8 17,2 22,7 7,4 100,0 NL Nizozemska 17,4 18,2 16,5 17,8 12,7 17,4 100,0 NO Norveška 15,3 18,1 21,3 20,5 15,6 9,3 100,0 PL Poljska 24,2 17,2 16,3 21,9 13,1 7,3 100,0 PT Portugalska 29,8 21,7 16,4 16,7 8,5 6,9 100,0 RO Romunija 16,1 20,4 18,8 16,7 15,7 12,2 100,0 RU Rusija 24,1 10,7 14,7 20,9 20,7 9,0 100,0 SE Švedska 21,9 21,6 17,2 18,5 13,0 7,8 100,0 SI Slovenija 20,9 17,9 17,4 22,9 12,6 8,3 100,0 SK Slovaška 19,3 17,2 22,1 17,4 15,8 8,2 100,0 TR Turčija 17,0 7,5 12,1 19,4 22,1 21,9 100,0 UA Ukrajina 19,8 15,4 15,0 20,0 18,9 10,9 100,0 *AT Avstrija* 18,4 15,6 20,3 20,6 16,1 9,1 100,0 Skupaj 20,5 17,6 16,9 18,8 15,1 11,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 373 15.6.2012 14:27:32 374 E49 Ali ste v zadnjem mesecu opravljali kakršnokoli plačano ali prostovoljno delo? ČE DA: Je šlo le za plačano delo, le za prostovoljno delo ali oboje? 1 - da - le plačano delo 2 - da - le prostovoljno delo 3 - da - plačano in prostovoljno delo 4 - ne, ne eno ne drugo 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 43,4 7,8 11,0 37,8 100,0 BG Bolgarija 43,7 1,2 2,5 52,7 100,0 CH Švica 50,5 5,7 9,7 34,0 100,0 CY Ciper 55,6 0,6 1,0 42,9 100,0 CZ Republika Češka 46,7 3,3 6,9 43,1 100,0 DE Nemčija 44,7 6,7 12,1 36,5 100,0 DK Danska 42,5 8,7 19,7 29,1 100,0 EE Estonija 51,3 1,9 6,3 40,5 100,0 ES Španija 51,3 2,1 2,0 44,6 100,0 FI Finska 51,3 6,6 6,6 35,6 100,0 FR Francija 42,2 8,6 10,7 38,5 100,0 GB Velika Britanija 45,6 6,8 7,8 39,8 100,0 GR Grčija 52,5 1,4 0,8 45,3 100,0 HR Hrvaška 35,0 1,7 3,8 59,6 100,0 HU Madžarska 40,8 2,5 3,5 53,2 100,0 IE Irska 35,6 10,3 10,6 43,5 100,0 IL Izrael 48,6 3,8 3,5 44,1 100,0 LV Latvija 44,7 2,7 3,0 49,5 100,0 NL Nizozemska 41,5 12,9 20,0 25,6 100,0 NO Norveška 48,1 6,2 22,4 23,3 100,0 PL Poljska 46,8 2,6 3,9 46,6 100,0 PT Portugalska 36,9 1,5 1,4 60,2 100,0 RO Romunija 42,7 2,5 4,1 50,7 100,0 RU Rusija 53,0 0,8 3,1 43,1 100,0 SE Švedska 49,2 5,4 16,0 29,4 100,0 SI Slovenija 41,0 6,1 10,6 42,4 100,0 SK Slovaška 36,6 4,9 4,0 54,4 100,0 TR Turčija 20,3 1,2 0,9 77,6 100,0 UA Ukrajina 38,3 3,0 4,3 54,4 100,0 *AT Avstrija* 41,5 6,5 17,0 35,0 100,0 Skupaj 44,1 4,4 7,0 44,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 374 15.6.2012 14:27:32 375 PRESKOK (E49=1-3); E50 Koliko od tega časa ste delali s sodelavci ali prostovoljci, ki so stari med 20 in 30 let? 1 - nič od tega časa 2 - nekaj tega časa 3 - večino tega časa 4 - cel čas ali skoraj cel čas 5 - (v zadnjem mesecu nisem delal z drugimi ljudmi) 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 25,6 30,1 27,2 16,6 0,5 100,0 BG Bolgarija 45,9 25,1 13,5 11,9 3,5 100,0 CH Švica 25,4 37,1 22,3 14,1 1,1 100,0 CY Ciper 42,1 32,0 16,3 8,3 1,3 100,0 CZ Republika Češka 22,3 47,5 20,8 7,8 1,6 100,0 DE Nemčija 24,1 45,6 19,2 9,3 1,7 100,0 DK Danska 31,6 40,1 16,6 9,4 2,3 100,0 EE Estonija 34,3 31,5 19,0 13,4 1,8 100,0 ES Španija 37,2 23,9 19,7 16,3 2,9 100,0 FI Finska 22,5 38,3 21,6 16,2 1,3 100,0 FR Francija 24,2 26,6 26,4 22,0 0,9 100,0 GB Velika Britanija 25,6 39,8 21,2 12,8 0,5 100,0 GR Grčija 50,5 25,5 10,5 10,9 2,6 100,0 HR Hrvaška 19,8 40,4 27,8 10,8 1,2 100,0 HU Madžarska 20,3 23,8 27,2 25,6 3,1 100,0 IE Irska 27,6 43,1 19,6 8,5 1,1 100,0 IL Izrael 38,2 23,0 20,7 17,8 0,4 100,0 LV Latvija 18,5 29,6 30,9 19,0 2,0 100,0 NL Nizozemska 33,1 31,2 21,0 13,6 1,1 100,0 NO Norveška 25,7 44,1 17,1 13,1 0,0 100,0 PL Poljska 18,5 29,7 31,9 19,2 0,6 100,0 PT Portugalska 32,9 43,8 16,0 6,8 0,5 100,0 RO Romunija 33,7 32,8 24,3 6,7 2,5 100,0 RU Rusija 10,5 29,7 35,7 21,9 2,3 100,0 SE Švedska 22,4 33,6 16,9 26,2 0,9 100,0 SI Slovenija 23,0 31,7 29,5 15,2 0,7 100,0 SK Slovaška 19,1 46,7 24,7 9,1 0,4 100,0 TR Turčija 13,8 32,2 32,6 19,8 1,6 100,0 UA Ukrajina 37,3 30,5 21,9 8,2 2,1 100,0 *AT Avstrija* 16,2 31,7 38,9 10,1 3,1 100,0 Skupaj 28,0 34,2 22,0 14,3 1,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 375 15.6.2012 14:27:32 376 PRESKOK (E49=1-3); E51 In koliko od tega časa ste delali s sodelavci ali prostovoljci, ki so starejši od 70 let? 1 - nič od tega časa 2 - nekaj tega časa 3 - večino tega časa 4 - cel čas ali skoraj cel čas 5 - (v zadnjem mesecu nisem delal z drugimi ljudmi) 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 81,6 13,9 2,6 1,2 0,7 100,0 BG Bolgarija 85,5 7,3 1,2 1,1 4,9 100,0 CH Švica 79,9 14,9 3,1 0,9 1,2 100,0 CY Ciper 78,9 14,0 3,1 2,6 1,4 100,0 CZ Republika Češka 79,2 15,4 2,8 0,7 1,8 100,0 DE Nemčija 75,7 17,6 2,5 0,7 3,5 100,0 DK Danska 77,6 13,8 3,0 2,1 3,4 100,0 EE Estonija 77,6 14,3 1,9 2,1 4,1 100,0 ES Španija 83,3 8,6 2,7 1,3 4,1 100,0 FI Finska 87,3 7,9 2,0 1,1 1,7 100,0 FR Francija 76,2 14,7 5,7 2,5 0,8 100,0 GB Velika Britanija 76,4 17,7 3,5 1,6 0,9 100,0 GR Grčija 87,1 6,2 1,1 2,6 3,0 100,0 HR Hrvaška 79,9 12,5 3,0 1,4 3,3 100,0 HU Madžarska 77,3 8,4 2,2 1,3 10,9 100,0 IE Irska 75,1 18,1 3,7 1,5 1,6 100,0 IL Izrael 67,8 20,1 6,7 5,0 0,5 100,0 LV Latvija 81,5 10,9 3,0 2,2 2,3 100,0 NL Nizozemska 78,2 14,1 4,1 1,9 1,7 100,0 NO Norveška 80,2 16,5 2,4 0,9 0,0 100,0 PL Poljska 85,5 11,1 1,2 0,9 1,4 100,0 PT Portugalska 86,0 11,4 1,4 0,7 0,5 100,0 RO Romunija 76,1 14,4 4,6 1,2 3,7 100,0 RU Rusija 71,6 15,5 2,8 1,7 8,4 100,0 SE Švedska 79,2 14,7 2,3 2,9 0,9 100,0 SI Slovenija 84,3 11,8 1,6 1,1 1,2 100,0 SK Slovaška 78,2 16,5 3,5 0,9 1,0 100,0 TR Turčija 71,7 16,2 3,4 2,4 6,3 100,0 UA Ukrajina 73,0 15,6 3,9 1,0 6,4 100,0 *AT Avstrija* 74,3 16,0 3,8 1,7 4,3 100,0 Skupaj 79,0 13,7 3,0 1,7 2,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 376 15.6.2012 14:27:32 377 E52 Povejte, kako na splošno danes v xx (Sloveniji) gledate na ljudi stare med 20 in 30 let, in tiste, ki so starejši od 70 let? Ljudi stare med 20 in 30 let in starejše od 70 let vidim kot: 1 - A eno skupino 2 - B dve različni skupini, ki sta del iste skupnosti 3 - C dve različni skupini, ki nista del iste skupnosti 4 - D nanje gledam kot na posameznike, ne kot na skupini 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 12,6 45,1 14,2 28,1 100,0 BG Bolgarija 4,2 52,9 12,0 30,9 100,0 CH Švica 7,9 53,3 15,4 23,4 100,0 CY Ciper 22,1 32,5 11,1 34,2 100,0 CZ Republika Češka 10,5 64,7 5,7 19,1 100,0 DE Nemčija 9,7 59,3 11,4 19,6 100,0 DK Danska 6,1 46,8 17,0 30,1 100,0 EE Estonija 10,7 55,4 18,4 15,5 100,0 ES Španija 7,3 55,5 11,2 26,1 100,0 FI Finska 5,4 54,4 2,5 37,7 100,0 FR Francija 11,1 34,0 18,1 36,8 100,0 GB Velika Britanija 11,6 46,3 11,1 31,0 100,0 GR Grčija 10,5 41,0 9,2 39,3 100,0 HR Hrvaška 7,3 40,9 9,2 42,6 100,0 HU Madžarska 4,7 52,3 25,4 17,7 100,0 IE Irska 10,6 50,6 11,1 27,7 100,0 IL Izrael 8,4 60,7 13,4 17,4 100,0 LV Latvija 17,6 46,6 6,3 29,5 100,0 NL Nizozemska 14,1 45,0 7,2 33,7 100,0 NO Norveška 7,9 52,9 10,8 28,4 100,0 PL Poljska 11,7 65,6 8,8 13,9 100,0 PT Portugalska 13,2 41,7 8,1 36,9 100,0 RO Romunija 9,2 55,4 10,8 24,6 100,0 RU Rusija 3,6 39,0 18,0 39,4 100,0 SE Švedska 11,8 42,0 5,4 40,8 100,0 SI Slovenija 8,1 42,8 14,8 34,2 100,0 SK Slovaška 9,5 36,6 17,3 36,6 100,0 TR Turčija 19,1 44,3 11,2 25,3 100,0 UA Ukrajina 8,7 49,5 14,6 27,2 100,0 *AT Avstrija* 9,7 43,2 17,5 29,6 100,0 Skupaj 10,1 48,9 11,9 29,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 377 15.6.2012 14:27:33 378 E53 Povejte, kako pomembno je za vas, da nimate predsodkov do ljudi iz drugih starostnih skupin. Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni, da to za vas sploh ni pomembno, 10 pa, da je to za vas izjemno pomembno. sploh ni izjemno (ne pomembno pomembno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 E54 Sedaj pa mi povejte, kako pomembno je za vas, da vas drugi vidijo kot človeka, ki nima predsodkov do ljudi iz drugih starostnih skupin. sploh ni izjemno (ne pomembno pomembno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečna vrednost: Država E53 E54 BE Belgija 7,25 7,05 BG Bolgarija 6,85 6,84 CH Švica 8,15 7,30 CY Ciper 7,99 7,73 CZ Republika Češka 6,69 6,88 DE Nemčija 7,88 7,61 DK Danska 8,34 7,93 EE Estonija 6,93 6,66 ES Španija 6,92 6,32 FI Finska 8,41 8,03 FR Francija 7,39 7,04 GB Velika Britanija 8,07 7,45 GR Grčija 8,22 8,05 HR Hrvaška 6,92 7,00 HU Madžarska 8,33 7,22 IE Irska 8,15 7,77 IL Izrael 7,44 7,08 LV Latvija 7,24 6,58 NL Nizozemska 7,56 7,25 NO Norveška 8,13 7,97 PL Poljska 7,74 7,69 PT Portugalska 7,93 7,78 RO Romunija 7,13 6,86 RU Rusija 6,00 5,78 SE Švedska 8,17 7,75 SI Slovenija 7,16 7,12 SK Slovaška 6,06 6,51 TR Turčija 7,31 7,05 UA Ukrajina 5,95 5,79 *AT Avstrija* 8,38 7,60 Skupaj 7,46 7,17 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 378 15.6.2012 14:27:33 379 E55 Kaj bi rekli, kako pereč problem, če sploh, je v xx (Sloveniji) diskriminacija ljudi zaradi njihove starosti - bodisi da so stari, bodisi da so mladi. 1 - zelo pereč 2 - dokaj pereč 3 - ni preveč pereč 4 - sploh ni pereč 5 - (odvisno) 6 - (v xx (Sloveniji) sploh ni diskriminacije glede na starost) 8 - (ne vem) 9 - (brez odgovora) Država 1 2 3 4 5 6 Skupaj BE Belgija 4,8 36,4 45,4 11,6 1,3 0,5 100,0 BG Bolgarija 3,7 22,6 36,3 20,2 12,1 5,1 100,0 CH Švica 15,1 26,9 36,3 13,3 5,0 3,4 100,0 CY Ciper 4,0 24,4 42,5 15,5 5,8 7,8 100,0 CZ Republika Češka 8,8 41,1 32,4 9,2 7,5 0,9 100,0 DE Nemčija 8,3 37,1 37,4 10,5 5,8 1,0 100,0 DK Danska 2,4 19,4 57,5 12,4 2,5 5,8 100,0 EE Estonija 6,8 29,4 41,5 14,9 3,0 4,4 100,0 ES Španija 11,1 28,9 28,5 15,1 7,8 8,6 100,0 FI Finska 8,4 38,5 47,2 3,7 1,5 0,8 100,0 FR Francija 10,9 55,3 26,7 5,1 1,2 0,8 100,0 GB Velika Britanija 11,7 51,2 29,7 4,9 2,2 0,3 100,0 GR Grčija 8,8 26,0 37,8 20,4 4,8 2,2 100,0 HR Hrvaška 8,0 26,0 39,2 20,4 6,2 0,3 100,0 HU Madžarska 14,3 43,0 28,6 8,3 5,1 0,7 100,0 IE Irska 7,1 28,4 41,7 17,3 4,2 1,4 100,0 IL Izrael 10,4 40,7 28,7 10,6 4,8 4,7 100,0 LV Latvija 10,4 29,5 22,1 9,1 21,8 7,1 100,0 NL Nizozemska 16,0 43,5 32,2 5,6 2,0 0,7 100,0 NO Norveška 25,3 35,7 32,7 3,8 1,3 1,2 100,0 PL Poljska 12,3 39,7 30,0 13,1 2,7 2,2 100,0 PT Portugalska 26,6 33,8 24,6 5,4 4,9 4,7 100,0 RO Romunija 25,3 38,5 19,2 6,5 7,4 3,2 100,0 RU Rusija 6,9 27,8 26,3 10,0 20,1 8,9 100,0 SE Švedska 9,8 41,6 40,7 5,6 0,8 1,6 100,0 SI Slovenija 6,6 33,7 40,3 15,5 2,3 1,5 100,0 SK Slovaška 5,4 37,9 34,9 13,1 4,9 3,8 100,0 TR Turčija 5,9 10,5 18,1 22,8 18,1 24,7 100,0 UA Ukrajina 6,6 28,6 25,3 13,6 13,3 12,7 100,0 *AT Avstrija* 6,1 20,7 33,1 18,6 16,4 5,1 100,0 Skupaj 10,6 33,9 33,3 11,4 6,5 4,3 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 379 15.6.2012 14:27:33 380 10. Zaupanje v kazensko sodstvo: Evropska primerjalna analiza (Trust in Criminal Justice: A comparative European Analysis – ESS 2010/D) Namen modula je raziskava zaupanja družbe v kazensko sodstvo. Večina držav članic oblikuje kaznovalno politiko glede na stopnjo kriminala in stopnjo ponovnih obsodb. Po eni strani bi to lahko zadoščalo pa vendar je dobro vedeti tudi kakšno zaupanje sistem dejansko uživa med ljudmi. Javno zaupanje v pravni sistem je odločilnega pomena za oceno uspešnosti njegovega delovanja v posamezni državi. Prav zato je smiselno s pomočjo raziskave ugotoviti na kakšni ravni so kazalci zaupanja. Modul zajema informacije tako glede zaupanja kot tudi dejstva o zakonitosti in pripravljenosti sodelovanja s kazenskim sodstvom. Prav tako omogoča testiranje teorij o legitimnosti institucij. Ugotovitve Tyler-ja in kolegov, ki se nanašajo predvsem na dejstva, da je v ZDA legitimnost policije in sodišč odvisna predvsem od poštenega, spoštljivega ter dostojanstvenega obnašanja uslužbencev teh institucij. Beetham, Robinson in Darley pa so bili mnenja, da je za zaupanje v kazenskem sodstvu pomembna skladnost vrednot ter njegova pričakovana učinkovitost. Z uporabo tega teoretičnega pristopa evropski raziskavi, predstavlja modul prelo-mnico v primerjalnih študijah javnega razumevanja pravičnosti. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 380 15.6.2012 14:27:33 381 Želim vam zastaviti nekaj vprašanj o tem, kako napačna se vam zdijo spodaj nave-dena ravnanja. Prosim povejte, kako napačno je, če… to je to je povsem ni čisto to je zelo (ne v redu v redu narobe narobe vem) (b.o.) 1 2 3 4 8 9 D1 …bi nekdo pri zavarovalnici vložili pretirano ali lažno zahtevo za povrnitev škode? D2 ...bi nekdo kupil nekaj kar misli, da bi lahko bilo ukradeno? D3 ...bi nekdo naredili prometni prekršek, kot je prekoračitev hitro- sti ali prevozil rdečo luč? Povprečne vrednosti: Država D1 D2 D3 BE Belgija 3,17 3,16 2,94 BG Bolgarija 3,39 3,24 3,35 CH Švica 3,20 3,23 2,87 CZ Republika Češka 3,11 3,01 2,97 DE Nemčija 3,00 3,35 2,80 DK Danska 3,63 3,70 3,04 EE Estonija 3,44 3,39 3,22 ES Španija 3,33 3,38 3,10 FI Finska 3,31 3,47 2,86 FR Francija 3,07 3,15 2,88 GB Velika Britanija 3,58 3,47 3,03 HU Madžarska 3,14 3,04 3,00 IL Izrael 3,40 3,44 3,41 NL Nizozemska 3,49 3,37 2,77 NO Norveška 3,64 3,58 2,84 PL Poljska 3,15 3,40 3,17 PT Portugalska 3,45 3,53 3,39 RU Rusija 2,78 3,02 3,05 SE Švedska 3,68 3,65 2,95 SI Slovenija 3,37 3,26 3,13 Skupaj 3,30 3,33 3,04 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 381 15.6.2012 14:27:33 382 Predstavljajte si, da ste v xx (Sloveniji) naredili katero od omenjenih stvari. Kako verjetno se vam zdi, da bi vas odkrili in kaznovali, če bi vi … sploh ni ni je zelo je (ne verjetno verjetno verjetno verjetno vem) (b.o.) 1 2 3 4 8 9 D4 ...pri zavarovalnici vložili pretirano ali lažno zahtevo za povrnitev škode? D5 ...kupili nekaj, kar mislite, da bi lahko bilo ukradeno? D6 ...naredili prometni prekršek, kot je prekoračitev hitrosti ali prevozili rdečo luč? Povprečne vrednosti: Država D4 D5 D6 BE Belgija 2,66 2,34 2,90 BG Bolgarija 2,85 2,47 2,85 CH Švica 2,68 2,48 3,01 CZ Republika Češka 2,66 2,38 2,67 DE Nemčija 2,63 2,43 2,71 DK Danska 2,48 2,34 2,50 EE Estonija 3,09 2,55 2,74 ES Španija 2,71 2,39 2,94 FI Finska 2,82 2,50 2,47 FR Francija 2,61 2,48 2,94 GB Velika Britanija 2,81 2,52 2,91 HU Madžarska 2,76 2,60 2,81 IL Izrael 2,63 2,35 2,63 NL Nizozemska 2,52 2,22 2,79 NO Norveška 2,79 2,28 2,40 PL Poljska 2,62 2,40 2,74 PT Portugalska 2,02 1,88 2,16 RU Rusija 2,25 2,11 2,47 SE Švedska 2,71 2,27 2,39 SI Slovenija 3,21 2,98 3,08 Skupaj 2,66 2,39 2,70 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 382 15.6.2012 14:27:33 383 Sledi nekaj vprašanj o xx (slovenski) policiji. D7 Če upoštevate vse, s čimer se ukvarja policija, ali bi rekli, da svoje delo opravlja dobro ali slabo? Izberite odgovor na kartici. 1 - zelo dobro 2 - dobro 3 - niti dobro, niti slabo 4 - slabo 5 - zelo slabo 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 4,8 62,7 26,5 5,3 0,8 100,0 BG Bolgarija 4,8 45,4 36,6 11,0 2,1 100,0 CH Švica 10,4 70,7 15,7 2,5 0,7 100,0 CZ Republika Češka 2,6 41,9 43,1 10,8 1,6 100,0 DE Nemčija 7,1 70,4 19,3 2,8 0,5 100,0 DK Danska 14,9 64,8 14,2 5,4 0,7 100,0 EE Estonija 2,5 61,0 29,6 5,9 0,9 100,0 ES Španija 8,4 62,2 21,3 6,9 1,3 100,0 FI Finska 13,7 71,9 11,6 2,4 0,4 100,0 FR Francija 5,2 57,2 28,4 7,8 1,4 100,0 GB Velika Britanija 9,4 62,2 21,0 6,1 1,2 100,0 HU Madžarska 1,6 39,0 47,0 9,8 2,6 100,0 IL Izrael 3,5 22,4 49,6 16,2 8,2 100,0 NL Nizozemska 1,4 53,3 34,1 9,8 1,5 100,0 NO Norveška 5,4 68,0 19,6 6,1 0,9 100,0 PL Poljska 1,8 53,3 34,4 9,8 0,7 100,0 PT Portugalska 1,9 47,1 41,8 7,7 1,5 100,0 RU Rusija 1,1 16,7 55,3 20,3 6,7 100,0 SE Švedska 7,5 69,4 16,6 5,8 0,6 100,0 SI Slovenija 3,6 51,5 35,6 7,9 1,5 100,0 Skupaj 5,5 53,6 30,8 8,3 1,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 383 15.6.2012 14:27:33 384 D8 Ali je v zadnjih dveh letih policija v xx (Sloveniji) iz kakršnih koli razlogov pristopila k vam, vas ustavila ali kako drugače prišla v stik z vami? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 47,8 52,2 100,0 BG Bolgarija 15,4 84,6 100,0 CH Švica 43,0 57,0 100,0 CZ Republika Češka 33,4 66,6 100,0 DE Nemčija 37,0 63,0 100,0 DK Danska 29,9 70,1 100,0 EE Estonija 39,1 60,9 100,0 ES Španija 38,3 61,7 100,0 FI Finska 50,6 49,4 100,0 FR Francija 33,4 66,6 100,0 GB Velika Britanija 36,9 63,1 100,0 HU Madžarska 36,4 63,6 100,0 IL Izrael 18,1 81,9 100,0 NL Nizozemska 41,3 58,7 100,0 NO Norveška 38,6 61,4 100,0 PL Poljska 30,5 69,5 100,0 PT Portugalska 23,7 76,3 100,0 RU Rusija 23,9 76,1 100,0 SE Švedska 49,7 50,3 100,0 SI Slovenija 35,1 64,9 100,0 Skupaj 34,2 65,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 384 15.6.2012 14:27:33 385 PRESKOK (D8=1); n=489 D9 Kako zadovoljni ali nezadovoljni ste bili z odnosom policije do vas ob zadnjem takem dogodku? 1 - zelo nezadovoljen 2 - nezadovoljen 3 - niti zadovoljen, niti nezadovoljen 4 - zadovoljen 5 - zelo zadovoljen 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 7,1 11,2 10,6 49,8 21,4 100,0 BG Bolgarija 9,9 19,3 20,4 43,2 7,2 100,0 CH Švica 11,2 9,6 12,0 41,9 25,3 100,0 CZ Republika Češka 5,1 11,2 26,5 46,0 11,2 100,0 DE Nemčija 10,2 12,1 13,3 41,3 23,0 100,0 DK Danska 16,8 6,6 6,0 31,1 39,6 100,0 EE Estonija 4,1 9,3 13,6 50,1 22,9 100,0 ES Španija 6,5 12,3 13,5 47,4 20,2 100,0 FI Finska 6,1 7,5 7,2 45,1 34,2 100,0 FR Francija 14,9 16,6 9,9 42,3 16,3 100,0 GB Velika Britanija 11,1 10,7 10,1 35,7 32,5 100,0 HU Madžarska 11,8 18,9 18,3 42,2 8,8 100,0 IL Izrael 22,2 16,0 21,9 26,4 13,5 100,0 NL Nizozemska 8,4 12,4 8,6 48,2 22,4 100,0 NO Norveška 13,5 7,4 8,5 40,3 30,3 100,0 PL Poljska 13,8 12,9 21,2 43,8 8,3 100,0 PT Portugalska 6,5 10,5 15,6 56,4 11,0 100,0 RU Rusija 12,5 19,4 29,6 31,6 6,9 100,0 SE Švedska 5,5 3,6 10,8 42,6 37,5 100,0 SI Slovenija 7,4 10,6 14,1 50,7 17,2 100,0 Skupaj 9,7 11,5 14,1 43,1 21,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 385 15.6.2012 14:27:34 386 Sledi nekaj vprašanj o tem, ali policija pri nas v xx (Sloveniji) vse žrtve kriminala obravnava na enak način ali ne. Odgovorite na podlagi tega, kar ste slišali ali na podlagi lastnih izkušenj. D10 Ali menite, da policija ob prijavi kriminalnega dejanja premožne žrtve obravnava slabše ali bogate in revne žrtve obravnava enako? 1 - premožne obravnava slabše 2 - revne obravnava slabše 3 - premožne in revne obravnava enako 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 0,9 37,1 62,0 100,0 BG Bolgarija 1,0 63,5 35,4 100,0 CH Švica 0,9 39,1 59,9 100,0 CZ Republika Češka 0,7 56,2 43,1 100,0 DE Nemčija 1,2 38,0 60,9 100,0 DK Danska 0,7 25,6 73,7 100,0 EE Estonija 0,9 31,8 67,4 100,0 ES Španija 1,0 50,1 48,9 100,0 FI Finska 0,3 29,5 70,2 100,0 FR Francija 0,8 56,5 42,7 100,0 GB Velika Britanija 1,2 41,3 57,6 100,0 HU Madžarska 1,5 55,8 42,6 100,0 IL Izrael 3,3 67,0 29,7 100,0 NL Nizozemska 1,3 22,6 76,0 100,0 NO Norveška 2,0 39,9 58,1 100,0 PL Poljska 1,0 62,6 36,4 100,0 PT Portugalska 1,2 60,8 38,0 100,0 RU Rusija 1,7 72,6 25,6 100,0 SE Švedska 0,9 48,4 50,7 100,0 SI Slovenija 6,3 56,2 37,5 100,0 Skupaj 1,4 48,2 50,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 386 15.6.2012 14:27:34 387 D11 Ali menite, da policija ob prijavi kriminalnega dejanja nekatere ljudi obravnava slabše zaradi njihovega narodnostnega izvora, ali obravnava vse enako? 1 - Ljudi drugačnega narodnostnega izvora obravnava slabše kot večino prebivalcev Slovenije. 2 - Ljudi z enakim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije, obravnava slabše. 3 - Vse ljudi obravnava enako, ne glede na njihov narodnostni izvor. 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 48,1 11,1 40,9 100,0 BG Bolgarija 39,3 8,4 52,4 100,0 CH Švica 50,0 5,2 44,8 100,0 CZ Republika Češka 32,9 11,8 55,3 100,0 DE Nemčija 36,7 8,4 54,9 100,0 DK Danska 44,6 4,2 51,3 100,0 EE Estonija 16,4 4,1 79,6 100,0 ES Španija 45,9 7,1 47,0 100,0 FI Finska 38,8 5,8 55,4 100,0 FR Francija 57,2 11,2 31,6 100,0 GB Velika Britanija 36,3 10,7 53,0 100,0 HU Madžarska 41,9 13,7 44,4 100,0 IL Izrael 66,7 10,4 22,9 100,0 NL Nizozemska 38,2 5,9 55,9 100,0 NO Norveška 47,8 5,9 46,4 100,0 PL Poljska 43,8 8,5 47,7 100,0 PT Portugalska 52,2 8,3 39,4 100,0 RU Rusija 51,9 6,8 41,3 100,0 SE Švedska 64,7 3,8 31,5 100,0 SI Slovenija 33,1 13,4 53,5 100,0 Skupaj 44,1 8,3 47,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 387 15.6.2012 14:27:34 388 D12 Na podlagi tega kar ste slišali, ali na podlagi lastnih izkušenj povejte, kako uspešna je po vašem mnenju policija pri preprečevanju nasilnega kriminala v xx (Sloveniji)? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni izjemno neuspešna in 10 izjemno uspešna. izjemno izjemno (ne neuspešna uspešna vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D13 In kako uspešna je po vašem mnenju xx (slovenska) policija pri prijetju vlomilcev? izjemno izjemno (ne neuspešna uspešna vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D14 Če bi se zgodilo nasilno dejanje v bližini vašega prebivališča in bi poklicali policijo, kaj menite, kako hitro bi ta prišla na mesto dogodka? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni izjemno počasi in 10 izjemno hitro. izjemno izjemno (ne počasi hitro vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 55 - (V bližini mojega bivališča ni nasilnih dejanj) Povprečne vrednosti: Država D12 D13 D14 BE Belgija 5,38 4,90 5,61 BG Bolgarija 4,62 4,18 5.50 CH Švica 5,71 5,60 6,54 CZ Republika Češka 5,31 5,05 6,08 DE Nemčija 5,35 5,26 6,25 DK Danska 5,73 4,37 5,99 EE Estonija 5,06 4,50 5,87 ES Španija 5,96 5,25 5,85 FI Finska 5,89 6,10 6,47 FR Francija 5,28 4,86 5,60 GB Velika Britanija 5,32 4,45 5,91 HU Madžarska 4,77 4,66 6,13 IL Izrael 4,27 3,63 4,97 NL Nizozemska 5,25 4,60 6,00 NO Norveška 5,27 4,36 5,54 PL Poljska 5,34 5,00 5,71 PT Portugalska 4,96 4,51 4,74 RU Rusija 4,21 3,92 5,10 SE Švedska 5,25 4,31 5,47 SI Slovenija 5,24 4,75 6,15 Skupaj 5,17 4,70 5,76 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 388 15.6.2012 14:27:34 389 Sedaj pa nekaj vprašanj o tem, kako policija obravnava kriminalna dejanja kot so vlom in fizični napad. Povejte na podlagi tega, kar ste slišali ali na podlagi lastnih izkušenj. sploh ne ne prav zelo pogo- pogo- pogo- pogo- (ne sto sto sto sto vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 8 9 D15 Kako pogosto na splošno policija v Sloveniji ljudi obravnava spoštljivo? D16 Kako pogosto je policija, v primerih ki jih obravnava, pri svojih odločitvah poštena in nepristranska? Povprečne vrednosti: Država D15 D16 BE Belgija 2,95 2,85 BG Bolgarija 2,61 2,59 CH Švica 3,06 2,92 CZ Republika Češka 2,64 2,71 DE Nemčija 3,00 2,95 DK Danska 3,13 3,07 EE Estonija 2,76 2,78 ES Španija 3,13 2,98 FI Finska 3,02 3,04 FR Francija 2,68 2,68 GB Velika Britanija 2,99 2,92 HU Madžarska 2,68 2,64 IL Izrael 2,39 2,41 NL Nizozemska 2,89 2,82 NO Norveška 3,03 2,95 PL Poljska 2,64 2,62 PT Portugalska 2,78 2,58 RU Rusija 2,30 2,26 SE Švedska 2,98 2,91 SI Slovenija 2,74 2,72 Skupaj 2,81 2,77 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 389 15.6.2012 14:27:34 390 D17 Kaj bi rekli, kako pogosto policija ustrezno pojasni svoje odločitve in ravnanja ljudem s katerimi ima opravka, kadar je za to naprošena? 1 - sploh ne pogosto 2 - ne prav pogosto 3 - pogosto 4 - zelo pogosto 5 - (Policije nikoli nihče ne sprašuje za pojasnila o njenih odločitvah in ravnanjih) 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 4,8 32,4 54,2 7,9 0,7 100,0 BG Bolgarija 19,0 40,6 24,5 5,5 10,4 100,0 CH Švica 3,7 20,6 61,4 13,2 1,1 100,0 CZ Republika Češka 7,9 46,2 39,2 6,7 0,0 100,0 DE Nemčija 2,5 25,4 54,9 13,2 3,9 100,0 DK Danska 1,9 17,6 64,2 16,1 0,3 100,0 EE Estonija 5,6 33,7 51,5 4,8 4,3 100,0 ES Španija 6,1 27,4 56,4 7,9 2,2 100,0 FI Finska 3,1 22,8 59,8 12,5 1,8 100,0 FR Francija 15,4 43,9 34,4 3,6 2,8 100,0 GB Velika Britanija 3,6 28,8 54,1 12,4 1,1 100,0 HU Madžarska 9,0 39,2 38,1 7,0 6,6 100,0 IL Izrael 17,5 36,3 30,2 6,3 9,8 100,0 NL Nizozemska 2,7 31,4 58,5 6,0 1,3 100,0 NO Norveška 2,7 28,4 60,2 8,7 0,0 100,0 PL Poljska 10,3 35,5 47,9 4,1 2,2 100,0 PT Portugalska 13,6 37,4 34,2 6,7 8,0 100,0 RU Rusija 16,5 45,5 25,6 7,1 5,3 100,0 SE Švedska 4,5 28,7 58,9 7,7 0,2 100,0 SI Slovenija 4,7 28,2 52,3 7,0 7,8 100,0 Skupaj 7,9 32,8 47,3 8,4 3,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 390 15.6.2012 14:27:34 391 Sedaj pa nekaj vprašanj o vaših dolžnostih do policije v xx (Sloveniji). Uporabite kartico, kjer 0 pomeni sploh ni vaša dolžnost in 10, da je to v celoti vaša dolžnost. V kolikšni meri je vaša dolžnost da ... D18 …podprete odločitve policije tudi kadar se z njimi ne strinjate? to sploh ni to je v celoti (ne moja dolžnost moja dolžnost vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D19 … storite to, kar od vas zahteva policija, tudi če razlogov za to ne razumete ali se z njimi ne strinjate? to sploh ni to je v celoti (ne moja dolžnost moja dolžnost vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D20 … storite to, kar od vas zahteva policija, tudi če vam ni všeč način, kako vas obravnavajo? to sploh ni to je v celoti (ne moja dolžnost moja dolžnost vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država D18 D19 D20 BE Belgija 5,71 6,11 5,87 BG Bolgarija 4,82 5,00 4,75 CH Švica 6,85 6,84 6,53 CZ Republika Češka 6,68 6,48 6,39 DE Nemčija 6,67 6,78 6,35 DK Danska 6,64 7,98 7,81 EE Estonija 5,18 5,58 5,48 ES Španija 5,68 5,93 5,51 FI Finska 5,87 7,79 7,66 FR Francija 6,14 5,67 5,53 GB Velika Britanija 5,17 6,14 5,93 HU Madžarska 5,08 6,92 7,17 IL Izrael 6,61 7,40 7,18 NL Nizozemska 5,66 6,80 6,31 NO Norveška 5,57 6,99 6,88 PL Poljska 6,60 6,26 5,56 PT Portugalska 5,74 6,32 6,02 RU Rusija 4,05 4,24 3,98 SE Švedska 6,30 7,23 7,19 SI Slovenija 4,07 4,50 4,69 Skupaj 5,76 6,32 6,09 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 391 15.6.2012 14:27:34 392 Koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev o policiji v xx (Sloveniji). moč- sploh no ne ne sogla- sogla- niti – sogla- sogla- (ne -šam šam niti šam šam vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 D21 Na splošno ima policija isti občutek za to, kaj je prav in kaj je narobe, kot ga imam jaz. D22 Policija se zavzema za vrednote, ki so pomembne ljudem kot sem jaz. D23 Na splošno podpiram način dela policije. D24 Odločitve in ravnanja policije so preveč podvržena pritiskom političnih strank in politikov. Povprečne vrednosti: Država D21 D22 D23 D24 BE Belgija 2,48 2,25 2,44 2,62 BG Bolgarija 2,64 2,52 2,65 2,16 CH Švica 2,33 2,14 2,20 2,64 CZ Republika Češka 2,75 2,61 2,71 2,43 DE Nemčija 2,21 2,12 2,12 2,35 DK Danska 2,23 2,06 2,08 2,65 EE Estonija 2,41 2,23 2,27 3,02 ES Španija 2,41 2,21 2,36 2,30 FI Finska 2,10 2,02 1,92 3,10 FR Francija 2,70 2,34 2,76 2,11 GB Velika Britanija 2,41 2,35 2,21 2,37 HU Madžarska 2,71 2,47 2,58 2,31 IL Izrael 2,81 2,79 2,86 2,53 NL Nizozemska 2,34 2,20 2,43 2,36 NO Norveška 2,22 2,10 2,03 2,95 PL Poljska 2,36 2,21 2,38 2,80 PT Portugalska 2,56 2,26 2,59 2,31 RU Rusija 2,92 2,97 3,03 2,50 SE Švedska 2,29 2,11 2,18 3,03 SI Slovenija 2,73 2,56 2,38 2,36 Skupaj 2,49 2,34 2,42 2,52 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 392 15.6.2012 14:27:34 393 D2 Kaj bi rekli, kako pogosto policisti v xx (Sloveniji) sprejemajo podkupnine? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni nikoli 10 pa vedno. (ne nikoli vedno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Država 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Skupaj BE Belgija 5,7 9,2 16,1 16,7 9,7 19,1 9,4 8,0 4,3 1,0 0,8 100 BG Bolgarija 2,2 2,2 5,0 10,4 9,7 18,4 10,9 15,2 13,8 7,0 5,3 100 CH Švica 18,4 19,3 22,4 14,3 5,9 9,6 4,3 3,4 1,7 0,6 0,2 100 CZ Republika Češka 0,5 2,9 6,7 11,4 10,5 16,4 14,0 15,9 13,0 4,3 4,3 100 DE Nemčija 11,2 17,0 25,2 17,0 7,5 12,7 3,8 3,2 1,9 0,3 0,3 100 DK Danska 31,2 27,4 19,6 10,7 3,2 3,4 1,5 1,3 0,8 0,5 0,3 100 EE Estonija 4,8 6,3 16,1 22,2 11,0 19,1 8,8 6,2 3,6 0,9 1,0 100 ES Španija 6,0 7,3 13,9 14,7 9,7 21,1 9,0 8,2 6,6 1,7 2,0 100 FI Finska 20,1 21,7 24,0 14,2 6,7 6,1 3,1 2,3 1,1 0,4 0,2 100 FR Francija 7,6 6,2 11,1 11,4 7,3 23,2 9,7 11,1 7,8 2,0 2,6 100 GB Velika Britanija 10,9 15,7 20,7 16,3 8,2 14,3 4,8 4,9 2,5 0,9 0,7 100 HU Madžarska 1,9 3,1 5,9 12,3 10,5 21,5 11,5 13,6 10,8 5,4 3,4 100 IL Izrael 8,5 7,7 11,0 14,9 11,1 18,4 7,1 7,7 5,3 2,9 5,2 100 NL Nizozemska 10,8 17,5 23,0 15,7 8,6 13,4 6,3 3,0 1,3 0,3 0,1 100 NO Norveška 18,6 26,5 24,0 13,9 4,0 7,6 2,2 1,6 1,1 0,3 0,1 100 PL Poljska 3,6 6,8 12,6 14,1 11,0 20,9 11,3 9,3 6,4 2,9 1,1 100 PT Portugalska 3,4 3,6 9,3 9,8 10,4 23,9 12,8 11,9 9,9 3,0 2,0 100 RU Rusija 0,8 0,8 2,2 5,0 5,6 21,6 9,5 15,0 17,0 8,4 14,1 100 SE Švedska 17,4 22,6 25,6 16,2 4,8 7,0 2,6 2,7 0,8 0,1 0,1 100 SI Slovenija 7,4 6,7 15,1 11,5 8,8 21,1 9,6 9,6 7,5 1,6 1,2 100 Skupaj 9,4 11,5 15,5 13,6 8,2 15,8 7,5 7,8 6,0 2,3 2,5 100 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 393 15.6.2012 14:27:34 394 Sedaj pa nekaj vprašanj o sodiščih v xx (Sloveniji), ki se ukvarjajo s kaznivimi dejanji kot so vlom in fizični napad. Odgovorite na podlagi tega, kar ste slišali ali na podlagi lastnih izkušenj. D26 Če upoštevate vse, s čimer se ukvarjajo sodišča, ali bi rekli, da sodišča delajo dobro ali slabo? 1 - zelo dobro 2 - dobro 3 - niti dobro, niti slabo 4 - slabo 5 - zelo slabo 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 1,4 53,0 30,5 13,5 1,6 100,0 BG Bolgarija 1,8 24,4 41,7 26,8 5,3 100,0 CH Švica 5,6 66,4 20,8 6,3 0,8 100,0 CZ Republika Češka 1,8 30,6 41,9 21,5 4,2 100,0 DE Nemčija 3,9 58,5 28,6 7,9 1,1 100,0 DK Danska 13,0 68,1 13,7 4,6 0,7 100,0 EE Estonija 0,9 44,4 39,4 13,8 1,6 100,0 ES Španija 0,7 35,4 34,0 25,2 4,8 100,0 FI Finska 5,0 63,7 23,1 7,7 0,5 100,0 FR Francija 2,5 58,2 28,9 9,4 1,0 100,0 GB Velika Britanija 3,0 52,4 24,3 17,8 2,4 100,0 HU Madžarska 2,0 45,5 39,7 11,4 1,5 100,0 IL Izrael 6,3 37,2 39,8 12,1 4,6 100,0 NL Nizozemska 1,3 60,5 26,3 10,8 1,0 100,0 NO Norveška 5,2 71,4 18,4 4,8 0,3 100,0 PL Poljska 1,4 44,1 36,2 16,8 1,5 100,0 PT Portugalska 0,4 20,5 38,4 30,3 10,3 100,0 RU Rusija 1,3 23,1 60,5 12,2 3,0 100,0 SE Švedska 5,7 67,2 20,0 6,4 0,7 100,0 SI Slovenija 0,7 28,9 35,3 29,5 5,7 100,0 Skupaj 3,1 46,7 32,8 14,7 2,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 394 15.6.2012 14:27:34 395 D27 Kaj menite, kako pogosto zaradi napak sodišč storilci ostanejo nekaznovani? Uporabite kartico kjer 0 pomeni nikoli 10 pa vedno. (ne nikoli vedno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 D28 Kaj menite, kako pogosto sodišča odločajo pošteno in nepristransko, na podlagi dokazov, ki jih imajo na voljo? Uporabite isto kartico. (ne nikoli vedno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država D27 D28 BE Belgija 4,93 6,33 BG Bolgarija 6,18 4,56 CH Švica 4,17 6,70 CZ Republika Češka 5,61 5,85 DE Nemčija 4,19 6,52 DK Danska 3,26 7,65 EE Estonija 4,62 6,35 ES Španija 5,70 5,71 FI Finska 4,10 7,41 FR Francija 5,63 6,04 GB Velika Britanija 5,18 6,36 HU Madžarska 4,38 6,05 IL Izrael 4,75 5,98 NL Nizozemska 4,71 6,83 NO Norveška 3,76 7,13 PL Poljska 4,82 6,06 PT Portugalska 5,46 5,23 RU Rusija 4,99 5,44 SE Švedska 4,14 6,88 SI Slovenija 6,11 5,56 Skupaj 4,86 6,20 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 395 15.6.2012 14:27:34 396 Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako verjetno je, da bi bili različi ljudje v xx (Sloveniji) obsojeni za prestopek, ki ga niso zagrešili. D29 Denimo, da se na sodšču znajdeta dva človeka - eden premožen in eden reven - obtožena za enako kaznivo dejanje, ki ga nista zagrešila. Kaj menite, kateri bo bolj verjetno spoznan za krivega? 1 - Premožna oseba bo bolj verjetno spoznana za krivo. 2 - Revna oseba bo bolj verjetno spoznana za krivo. 3 - Obe osebi imata enake možnosti, da bosta spoznani za krivo. 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 1,4 53,8 44,8 100,0 BG Bolgarija 1,3 79,6 19,1 100,0 CH Švica 1,9 51,0 47,1 100,0 CZ Republika Češka 1,4 64,5 34,1 100,0 DE Nemčija 1,7 50,8 47,5 100,0 DK Danska 1,7 31,8 66,5 100,0 EE Estonija 0,9 50,3 48,8 100,0 ES Španija 1,4 69,7 28,8 100,0 FI Finska 1,4 43,2 55,4 100,0 FR Francija 1,4 59,0 39,6 100,0 GB Velika Britanija 1,3 50,1 48,6 100,0 HU Madžarska 1,9 56,4 41,6 100,0 IL Izrael 4,3 61,0 34,6 100,0 NL Nizozemska 1,5 38,3 60,2 100,0 NO Norveška 1,2 41,9 56,9 100,0 PL Poljska 2,6 56,0 41,4 100,0 PT Portugalska 1,1 78,0 20,8 100,0 RU Rusija 4,9 70,5 24,6 100,0 SE Švedska 0,7 53,6 45,7 100,0 SI Slovenija 1,3 73,0 25,7 100,0 Skupaj 1,8 57,3 40,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 396 15.6.2012 14:27:35 397 D30 Sedaj pa recimo, da se na sodišču pojavita dva človeka različnega narodnostnega izvora. Obtožena sta za enako kaznivo dejanje, ki ga nista zagrešila. Kaj menite, kateri bo bolj verjetno spoznan za krivega? Izberite ustrezen odgovor na kartici. 1 - Bolj verjetno je, da bo spoznana za krivo oseba z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev xx (Slovenije). 2 - Bolj verjetno je, da bo spoznana za krivo oseba, z enakim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev xx (Slovenije). 3 - Obe osebi imata enako možnost, da bosta spoznani za krivo. 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 43,5 8,0 48,5 100,0 BG Bolgarija 44,4 9,7 45,9 100,0 CH Švica 43,7 5,1 51,2 100,0 CZ Republika Češka 29,2 15,3 55,6 100,0 DE Nemčija 33,6 9,0 57,4 100,0 DK Danska 35,8 2,7 61,5 100,0 EE Estonija 17,1 3,7 79,2 100,0 ES Španija 50,4 7,3 42,3 100,0 FI Finska 42,1 4,4 53,5 100,0 FR Francija 45,4 7,0 47,6 100,0 GB Velika Britanija 29,6 9,6 60,9 100,0 HU Madžarska 42,0 10,3 47,7 100,0 IL Izrael 51,4 12,0 36,6 100,0 NL Nizozemska 28,6 5,1 66,3 100,0 NO Norveška 39,5 4,0 56,5 100,0 PL Poljska 35,0 9,2 55,8 100,0 PT Portugalska 54,1 8,2 37,7 100,0 RU Rusija 38,8 7,7 53,5 100,0 SE Švedska 50,2 1,6 48,2 100,0 SI Slovenija 35,8 13,8 50,3 100,0 Skupaj 39,2 7,9 52,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 397 15.6.2012 14:27:35 398 D31 Kaj mislite, kako pogosto sodniki v xx (Sloveniji) sprejemajo podkupnine? Izberite odgovor na kartici. (ne nikoli vedno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država D31 BE Belgija 3,32 BG Bolgarija 6,48 CH Švica 2,26 CZ Republika Češka 5,37 DE Nemčija 2,48 DK Danska 1,09 EE Estonija 3,84 ES Španija 4,38 FI Finska 2,20 FR Francija 3,55 GB Velika Britanija 2,42 HU Madžarska 3,68 IL Izrael 2,69 NL Nizozemska 2,35 NO Norveška 1,69 PL Poljska 3,97 PT Portugalska 4,44 RU Rusija 5,81 SE Švedska 1,83 SI Slovenija 5,12 Skupaj 3,45 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 398 15.6.2012 14:27:35 399 Koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od navedenih trditev o xx (Sloveniji) dandanes? moč- sploh no ne ne sogla- sogla- niti – sogla- sogla- (ne šam šam niti šam šam vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 D32 Sodišča na splošno bolj ščitijo interese premožnejših in vplivnejših v primerjavi z običajnimi ljudmi. D33 Ljudi, ki kršijo zakon je potrebno precej strožje kaznovati kot doslej. D34 Dolžnost vsakega posameznika je, da podpre končno razsodbo sodišča. D35 Vse zakone bi morali dosledno spoštovati. D36 Narediti to, kar je prav, lahko včasih pomeni tudi prekršiti zakon. D37 Odločitve in ravnanja sodišč so preveč podvržena pritiskom političnih strank in politikov. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 399 15.6.2012 14:27:35 400 Povprečne vrednosti: Država D32 D33 D34 D35 D36 D37 BE Belgija 2,82 2,39 2,52 2,20 2,44 2,68 BG Bolgarija 1,75 1,67 2,00 1,43 2,99 1,94 CH Švica 3,00 2,43 2,42 2,24 2,64 2,90 CZ Republika Češka 2,43 2,06 2,12 2,12 2,83 2,27 DE Nemčija 2,93 2,34 2,56 2,24 2,80 2,64 DK Danska 3,70 2,80 2,00 2,20 2,50 3,11 EE Estonija 2,69 2,27 2,71 2,05 2,53 2,90 ES Španija 2,13 2,06 2,57 2,29 3,06 2,09 FI Finska 3,13 2,06 2,59 2,28 2,77 3,17 FR Francija 2,46 2,31 2,08 1,98 2,38 2,31 GB Velika Britanija 2,83 2,05 2,54 2,19 2,65 2,57 HU Madžarska 2,74 1,77 2,24 1,75 3,14 2,52 IL Izrael 2,68 2,07 2,29 1,98 3,15 2,70 NL Nizozemska 3,48 2,40 2,89 2,37 2,50 2,94 NO Norveška 3,53 2,47 2,65 2,46 2,42 3,14 PL Poljska 2,37 2,16 2,20 2,04 2,79 2,62 PT Portugalska 1,88 2,10 2,58 1,99 2,73 2,03 RU Rusija 2,12 2,32 2,41 2,06 2,48 2,44 SE Švedska 3,36 2,53 2,08 2,34 2,49 3,25 SI Slovenija 2,17 2,11 2,73 1,98 2,37 2,13 Skupaj 2,67 2,20 2,41 2,10 2,70 2,59 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 400 15.6.2012 14:27:35 401 D38 Ljudje imajo različne poglede na to, kakšne kazni naj dobijo prestopniki. Vzemimo primer 25 letnega moškega, ki je bil že drugič spoznam za krivega vloma. Kaj menite, katero od navedenih kazni bi moral dobiti? ANKETAR: - Če anketiranec navaja več kot eno kazen, kodirajte najnižjo šifro. - Če vpraša, kaj je pogojna kazen ali kazen v obliki javnih del, pojasnite: Pogojno izrečena kazen se odsluži le, če obsojeni ponovno zagreši kaznivo dejanje ali prekrši pogoje pogojne kazni. Kazen v obliki javnih del se nanaša na nezaporno in nedenarno kazen, obsojenec pa je dolžan opravljati delo v korist skupnosti. 1 - zaporna kazen 2 - pogojna zaporna kazen 3 - globa, denarna kazen 4 - delo v korist skupnosti 5 - katera druga kazen 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 49,8 16,6 6,6 24,7 2,2 100,0 BG Bolgarija 72,5 8,0 4,1 13,9 1,6 100,0 CH Švica 43,7 19,9 4,0 30,7 1,8 100,0 CZ Republika Češka 63,1 15,7 4,8 13,7 2,8 100,0 DE Nemčija 47,5 20,8 5,0 24,1 2,5 100,0 DK Danska 44,3 16,1 2,3 34,8 2,5 100,0 EE Estonija 63,6 9,9 3,7 19,6 3,2 100,0 ES Španija 61,9 5,9 5,9 23,2 3,1 100,0 FI Finska 42,2 22,9 3,6 29,1 2,3 100,0 FR Francija 46,8 18,3 3,1 29,6 2,2 100,0 GB Velika Britanija 71,1 12,4 2,8 12,2 1,6 100,0 HU Madžarska 71,3 6,1 5,1 15,6 2,0 100,0 IL Izrael 77,1 8,8 4,5 7,1 2,5 100,0 NL Nizozemska 63,1 11,5 7,1 14,6 3,8 100,0 NO Norveška 50,9 14,6 3,7 27,3 3,5 100,0 PL Poljska 57,1 10,3 4,5 26,1 2,0 100,0 PT Portugalska 63,3 2,4 1,9 31,2 1,1 100,0 RU Rusija 70,5 11,3 5,7 9,9 2,6 100,0 SE Švedska 49,5 22,8 4,5 20,3 2,9 100,0 SI Slovenija 51,0 7,3 5,5 35,0 1,2 100,0 Skupaj 58,8 13,1 4,4 21,3 2,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 401 15.6.2012 14:27:35 402 PRESKOK (D38=1); n=694 D39 Kako dolgo bi po vašem menju moral prestajati zaporno kazen? 01 - 1-3 mesece 02 - 4-6 mesecev 03 - 7– 11 mesecev 04 - približno 1 leto 05 - približno 2 leti 06 - približno 3 leta 07 - približno 4 leta 08 - približno 5 let 09 - 6-10 let 10 - več kot 10 let 88 - (ne vem) 99 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Skupaj BE Belgija 11,4 18,8 8,9 23,6 14 7,1 2,4 7,6 3,7 2,4 100,0 BG Bolgarija 3,6 9,4 5,5 29,4 14,4 15,5 4,0 9,7 4,2 4,3 100,0 CH Švica 20,0 24,2 7,0 24,9 11 4,9 2,5 2,9 1,6 1,0 100,0 CZ Republika Češka 2,1 7,6 6,8 24 20 13,9 7,4 10,6 4,3 3,2 100,0 DE Nemčija 11,7 23,6 12,2 27,5 13,6 4,3 1,4 4,0 1,0 0,8 100,0 DK Danska 29,7 28,7 11,8 16,7 6,9 2,1 1,2 1,2 1,2 0,5 100,0 EE Estonija 6,0 11,6 6,8 26,6 19,4 10,3 3,7 10,1 4,3 1,3 100,0 ES Španija 6,7 14,3 10,1 30,4 18,1 5,8 3,1 5,8 2,4 3,0 100,0 FI Finska 19,1 28,2 11,8 21,9 9,0 4,1 1,3 3,4 0,5 0,7 100,0 FR Francija 19,7 26,4 8,7 22,7 10,5 4,0 1,5 3,3 1,3 1,8 100,0 GB Velika Britanija 6,0 14,7 7,8 27,0 20,2 9,6 3,8 6,4 3,3 1,2 100,0 HU Madžarska 2,5 8,3 8,3 25,8 18,6 12,3 4,4 10,7 5,7 3,4 100,0 IL Izrael 3,5 7,1 4,3 24,6 19,2 11,4 6,1 8,9 5,7 9,2 100,0 NL Nizozemska 19,5 26,6 8,7 21,5 11,7 4,4 2,0 2,9 1,9 0,7 100,0 NO Norveška 26,2 24,3 13,2 18,8 9,2 2,5 1,2 2,7 1,4 0,4 100,0 PL Poljska 3,6 12,3 6,0 24,6 21,4 11,9 4,3 9,6 3,7 2,6 100,0 PT Portugalska 1,1 5,5 3,5 12,5 16,8 11,0 5,4 16,6 10,2 17,3 100,0 RU Rusija 1,0 3,9 2,7 15,8 19,7 21,8 9,6 15,4 6,4 3,6 100,0 SE Švedska 17,7 25,8 13,9 23,6 10,5 13,9 0,6 2,9 0,7 0,4 100,0 SI Slovenija 4,7 9,5 5,9 22,4 12,8 10,5 6,8 9,9 14,3 3,2 100,0 Skupaj 9,2 15,1 7,8 23,6 15,7 9,5 4,0 7,8 4,0 3,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 402 15.6.2012 14:27:35 403 Sedaj pa še nekaj vprašanj o tem, kaj bi storili, če bi bili edina priča kaznivega dejanja. D40 Predstavljajte si, da ste nekje zunaj in vidite kako nekdo podre človeka na tla in mu ukrade denarnico. Kako verjetno je, da bi poklicali policijo? To … 1 - sploh ni verjetno 2 - ni zelo verjetno 3 - je verjetno 4 - je zelo verjetno 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 2,1 5,3 24,2 68,4 100,0 BG Bolgarija 4,4 9,7 37,1 48,8 100,0 CH Švica 1,8 2,7 21,3 74,2 100,0 CZ Republika Češka 2,3 9,5 39,1 49,1 100,0 DE Nemčija 0,8 2,6 17,2 79,4 100,0 DK Danska 0,9 3,1 26,1 69,9 100,0 EE Estonija 2,1 4,7 43,9 49,3 100,0 ES Španija 1,3 3,3 31,1 64,3 100,0 FI Finska 1,2 3,8 32,8 62,2 100,0 FR Francija 2,3 4,8 23,4 69,5 100,0 GB Velika Britanija 1,4 4,2 25,5 68,9 100,0 HU Madžarska 3,6 9,4 39,2 47,8 100,0 IL Izrael 7,4 10,5 37,6 44,5 100,0 NL Nizozemska 2,6 6,4 29,4 61,6 100,0 NO Norveška 0,8 4,9 32,1 62,2 100,0 PL Poljska 2,2 6,7 38,4 52,7 100,0 PT Portugalska 2,6 5,7 40,9 50,8 100,0 RU Rusija 6,2 19,9 41,5 32,3 100,0 SE Švedska 1,9 2,6 26,2 69,2 100,0 SI Slovenija 1,3 4,2 39,4 55,1 100,0 Skupaj 2,6 6,5 32,3 58,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 403 15.6.2012 14:27:35 404 D41 V kolikšni meri bi bili pripravljeni identificirati osebo, ki je to storila? To … 1 - sploh ne bi bil pripravljen 2 - ne bi bil preveč pripravljen 3 - bi bil pripravljen 4 - bi bil zelo pripravljen 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 2,8 5,4 35,2 56,6 100,0 BG Bolgarija 7,4 17,5 42,7 32,5 100,0 CH Švica 1,1 2,8 32,5 63,6 100,0 CZ Republika Češka 3,9 20,5 53,9 21,7 100,0 DE Nemčija 0,7 2,6 26,9 69,8 100,0 DK Danska 1,0 5,9 38,2 54,9 100,0 EE Estonija 2,7 11,3 58,8 27,2 100,0 ES Španija 2,9 10,2 44,0 42,9 100,0 FI Finska 1,6 6,8 43,5 48,1 100,0 FR Francija 3,2 6,2 32,7 57,9 100,0 GB Velika Britanija 2,0 7,3 36,5 54,2 100,0 HU Madžarska 5,5 14,5 43,4 36,5 100,0 IL Izrael 13,0 17,0 39,8 30,3 100,0 NL Nizozemska 1,9 5,9 44,1 48,0 100,0 NO Norveška 0,3 4,0 38,7 56,9 100,0 PL Poljska 5,1 35,1 42,5 17,2 100,0 PT Portugalska 4,0 8,9 45,1 42,0 100,0 RU Rusija 6,8 19,6 45,7 27,9 100,0 SE Švedska 1,2 7,3 39,9 51,5 100,0 SI Slovenija 2,1 8,3 51,4 38,2 100,0 Skupaj 3,6 11,1 41,5 43,8 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 404 15.6.2012 14:27:35 405 D42 V kolikšni meri bi bili pripravljeni na sodišču pričati proti obtoženemu? To … 1 - sploh ne bi bil pripravljen 2 - ne bi bil preveč pripravljen 3 - bi bil pripravljen 4 - bi bil zelo pripravljen? 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 6,0 12,2 37,3 44,5 100,0 BG Bolgarija 13,9 22,5 35,4 28,2 100,0 CH Švica 1,3 5,1 34,6 59,0 100,0 CZ Republika Češka 10,6 34,3 43,7 11,4 100,0 DE Nemčija 1,0 5,4 31,6 62,0 100,0 DK Danska 2,6 10,6 40,8 46,0 100,0 EE Estonija 5,5 21,8 55,6 17,2 100,0 ES Španija 5,8 17,0 42,6 34,6 100,0 FI Finska 3,2 16,4 45,8 34,6 100,0 FR Francija 6,6 11,0 31,8 50,7 100,0 GB Velika Britanija 4,8 12,5 35,3 47,4 100,0 HU Madžarska 11,5 20,6 37,3 30,6 100,0 IL Izrael 17,8 21,7 33,7 26,8 100,0 NL Nizozemska 5,4 17,3 43,7 33,5 100,0 NO Norveška 1,2 10,5 44,1 44,2 100,0 PL Poljska 10,3 45,6 32,7 11,5 100,0 PT Portugalska 5,8 11,3 41,9 41,0 100,0 RU Rusija 9,3 21,6 42,4 26,7 100,0 SE Švedska 4,1 15,8 42,7 37,4 100,0 SI Slovenija 5,8 17,3 52,7 24,2 100,0 Skupaj 6,8 17,5 39,8 36,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 405 15.6.2012 14:27:35 406 S pomočjo kartice povejte, kako pogosto ste v zadnjih petih letih naredili katero od navedenih stvari. Kako pogosto ste… tri ali pet ali dva- štiri- več- (ne nikoli enkrat krat -krat krat vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 D43 pri zavarovalnici vložili pretirano ali lažno zahtevo za povrnitev škode? D44 kupili nekaj za kar mislite, da bi bilo lahko ukradeno? D45 naredili prometni prekršek, npr. prekoračili dovoljeno hitrost ali prevozili rdečo luč? Povprečne vrednosti: Država D43 D44 D45 BE Belgija 1,02 1,10 2,59 BG Bolgarija 1,01 1,08 1,46 CH Švica 1,04 1,06 2,32 CZ Republika Češka 1,06 1,21 1,90 DE Nemčija 1,04 1,06 2,59 DK Danska 1,04 1,09 3,57 EE Estonija 1,01 1,09 2,21 ES Španija 1,03 1,14 2,25 FI Finska 1,04 1,05 3,13 FR Francija 1,03 1,11 2,58 GB Velika Britanija 1,02 1,12 2,09 HU Madžarska 1,02 1,11 1,52 IL Izrael 1,03 1,07 1,47 NL Nizozemska 1,01 1,08 3,02 NO Norveška 1,02 1,10 3,74 PL Poljska 1,02 1,08 2,04 PT Portugalska 1,02 1,03 1,48 RU Rusija 1,05 1,12 1,75 SE Švedska 1,02 1,09 3,27 SI Slovenija 1,02 1,04 2,09 Skupaj 1,03 1,09 2,30 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 406 15.6.2012 14:27:35 407 11. Delo, družina in blaginja: Vpliv ekonomske recesije (Work, Family and Wel -being: The Implications of Economic Recession – ESS 2010/G) Ta modul predstavlja ponovitev tematike iz drugega vala, ki je zajemala podro- čja družine, dela ter blaginje. Tematika modula vključuje predvsem področja delovnih izkušenj, razmerij delo-družina ter morebitnih konfliktov, ki izvirajo iz teh odnosov. Obenem ta modul odpira dodatne možnosti za raziskavo vpliva na razvoj trga dela v času krize ter razširitev analize razmerja delo-življenje. Zaradi nastopa ekonomske krize sta se drastično spremenila tako ekonomsko kot tudi socialno okolje. Ponovna izvedba modula tako ponuja možnost preizkusa teoretičnih predpostavk o dejanskih vplivih na delo, družinske odnose in dobro počutje posameznika, obenem pa prispeva k zaznavi sprememb, ki se dogajajo v družbi in med posamezniki ter družbeno ceno teh sprememb. Glede na različne institucionalne ureditve v državah članicah evropske unije, izvedba tega modula ponuja prikaz kako se lahko različne ureditve zaposlovanja oziroma režimi socialne politike spopadajo z ekonomsko krizo. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 407 15.6.2012 14:27:36 408 Prebral vam bom nekaj izjav o tem, kako se morda počutite v zadnjem času. Za vsako posebej povejte, kako pogosto ste se tako počutili v zadnjih dveh tednih. več manj kot kot polo- polo- le ves večino vico vico malo (ne čas časa časa časa časa nikoli vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 6 8 9 G1 Bil sem vesel in dobre volje. G2 Bil sem miren in sproščen. G3 Bil sem dejaven in poln energije. Povprečne vrednosti: Država G1 G2 G3 BE Belgija 2,53 2,80 2,72 BG Bolgarija 3,33 3,28 3,12 CH Švica 2,30 2,63 2,62 CZ Republika Češka 3,00 2,97 3,17 DE Nemčija 2,58 2,82 2,97 DK Danska 2,17 2,40 2,73 EE Estonija 2,95 3,16 3,05 ES Španija 2,54 2,83 2,62 FI Finska 2,62 2,91 3,00 FR Francija 2,75 3,05 2,78 GB Velika Britanija 2,56 2,83 3,32 HU Madžarska 2,86 3,13 2,88 IL Izrael 2,70 2,85 2,73 NL Nizozemska 2,57 2,72 2,86 NO Norveška 2,24 2,52 2,87 PL Poljska 2,84 2,92 2,81 PT Portugalska 2,70 2,73 2,87 RU Rusija 3,02 3,06 3,14 SE Švedska 2,33 2,59 2,86 SI Slovenija 2,68 2,80 2,74 Skupaj 2,69 2,87 2,92 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 408 15.6.2012 14:27:36 409 Sedaj vam bom prebral nekaj trditev o moških, ženskah in njihovi vlogi v družini. S pomočjo kartice povejte, kako močno soglašate ali ne soglašate z njimi. moč- sploh no ne ne sogla- sogla- niti – sogla- sogla- (ne -šam šam niti šam šam vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 G4 Ženska mora biti pripravljena zmanjšati obseg svojega plačanega dela v korist svoje družine. G5 Kadar ni dovolj delovnih mest, bi morali imeti moški prednost pri zaposlovanju pred ženskami. Povprečne vrednosti: Država G4 G5 BE Belgija 3,35 3,79 BG Bolgarija 2,74 3,14 CH Švica 2,52 3,62 CZ Republika Češka 2,67 3,29 DE Nemčija 2,87 3,88 DK Danska 3,72 4,35 EE Estonija 2,68 3,47 ES Španija 2,84 3,96 FI Finska 3,45 4,00 FR Francija 2,90 3,82 GB Velika Britanija 2,96 3,72 HU Madžarska 2,56 2,59 IL Izrael 2,78 3,42 NL Nizozemska 3,45 3,95 NO Norveška 3,49 4,19 PL Poljska 2,60 3,30 PT Portugalska 2,59 3,47 RU Rusija 2,11 2,91 SE Švedska 3,58 4,28 SI Slovenija 2,92 3,76 Skupaj 2,90 3,62 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 409 15.6.2012 14:27:36 410 G6 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo. “Država bi morala narediti veliko več zato, da ljudje ne bi padli v revščino.” 1 - močno soglašam 2 - soglašam 3 - niti soglašam – niti ne soglašam 4 - ne soglašam 5 - sploh ne soglašam 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 42,4 43,7 9,2 4,4 0,3 100,0 BG Bolgarija 73,7 22,4 2,4 0,9 0,6 100,0 CH Švica 25,1 52,3 13,3 8,7 0,5 100,0 CZ Republika Češka 58,2 28,7 9,8 2,3 0,9 100,0 DE Nemčija 42,5 41,8 9,9 4,9 0,9 100,0 DK Danska 19,8 41,1 20,1 16,2 2,8 100,0 EE Estonija 55,8 37,8 4,7 1,3 0,4 100,0 ES Španija 58,6 36,8 3,0 1,4 0,1 100,0 FI Finska 41,6 49,1 6,0 2,4 0,9 100,0 FR Francija 54,7 35,1 6,2 3,2 0,8 100,0 GB Velika Britanija 27,8 53,1 11,1 7,5 0,5 100,0 HU Madžarska 69,7 23,9 5,8 0,5 0,1 100,0 IL Izrael 69,5 20,8 8,1 1,5 0,2 100,0 NL Nizozemska 28,7 46,4 14,5 8,8 1,5 100,0 NO Norveška 19,8 51,6 17,2 10,0 1,4 100,0 PL Poljska 53,1 40,2 3,2 3,1 0,5 100,0 PT Portugalska 54,7 39,0 5,0 1,2 0,0 100,0 RU Rusija 62,7 29,9 6,9 0,5 0,0 100,0 SE Švedska 25,1 52,1 16,6 5,7 0,5 100,0 SI Slovenija 60,5 35,3 3,0 1,1 0,1 100,0 Skupaj 48,4 38,4 8,6 4,0 0,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 410 15.6.2012 14:27:36 411 G7 Povejte mi še, kako pogosto ste se v preteklem tednu počutili osamljeno? 1 - nikoli ali skoraj nikoli 61,1 2 - le malo časa 30,7 3 - večino časa 5,4 4 - ves čas ali skoraj ves čas 1,3 8 - (ne vem) 1,1 9 - (b.o.) 0,4 Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 74,9 19,9 3,8 1,4 100,0 BG Bolgarija 58,2 25,0 10,1 6,7 100,0 CH Švica 81,2 15,6 2,5 0,7 100,0 CZ Republika Češka 50,4 35,3 10,8 3,4 100,0 DE Nemčija 76,9 18,3 3,4 1,4 100,0 DK Danska 84,3 13,7 1,3 0,8 100,0 EE Estonija 62,8 29,1 6,3 1,9 100,0 ES Španija 66,4 26,7 5,5 1,3 100,0 FI Finska 78,2 18,4 2,8 0,6 100,0 FR Francija 64,1 24,3 7,8 3,8 100,0 GB Velika Britanija 71,2 21,8 4,3 2,7 100,0 HU Madžarska 62,3 26,3 8,2 3,2 100,0 IL Izrael 63,6 25,3 9,1 2,1 100,0 NL Nizozemska 80,1 16,1 2,7 1,1 100,0 NO Norveška 80,8 16,9 1,4 0,8 100,0 PL Poljska 71,9 17,9 7,4 2,7 100,0 PT Portugalska 62,3 26,2 7,8 3,6 100,0 RU Rusija 47,9 37,4 11,3 3,3 100,0 SE Švedska 76,0 18,5 3,9 1,6 100,0 SI Slovenija 62,0 31,2 5,5 1,3 100,0 Skupaj 67,9 23,6 6,1 2,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 411 15.6.2012 14:27:36 412 Povejte, koliko spodaj naštete stvari ustrezajo vaši situaciji v zadnjih treh letih. sploh ne v celoti (ne ustreza ustreza vem) (b.o.) povp. 0 1 2 3 4 5 6 8 9 G8 Moje gospodinjstvo je moralo živeti z nižjimi prihodki. G9 Moral sem uporabiti prihranke ali se zadolžiti, da bi lahko pokril svoje življenjske stroške. G10 Moral sem varčevati pri počitnicah ali nakupih nove gospodinjske opreme. Povprečne vrednosti: Država G8 G9 G10 BE Belgija 1,75 1,27 1,59 BG Bolgarija 4,12 2,71 2,27 CH Švica 1,64 1,14 1,55 CZ Republika Češka 3,29 2,35 3,28 DE Nemčija 2,12 1,30 2,01 DK Danska 1,51 0,95 1,07 EE Estonija 3,22 1,87 2,88 ES Španija 2,83 2,23 2,62 FI Finska 2,71 1,56 1,31 FR Francija 2,60 2,10 2,51 GB Velika Britanija 2,71 2,12 2,50 HU Madžarska 3,00 2,52 2,67 IL Izrael 2,65 2,54 2,66 NL Nizozemska 1,47 1,15 1,41 NO Norveška 1,64 0,94 1,18 PL Poljska 2,47 1,84 2,33 PT Portugalska 2,75 1,96 2,11 RU Rusija 3,43 2,53 3,15 SE Švedska 1,81 1,13 1,24 SI Slovenija 2,95 2,30 3,06 Skupaj 2,60 1,86 2,22 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 412 15.6.2012 14:27:36 413 G11 Koliko let delovne dobe imate do sedaj? ANKETAR: štejte tako zaposlitev s polnim kot s skrajšanim delovnim časom. Če je manj kot pol leta, šifriraj 0. 1 - 0 let 2 - 1 do 10 let 3 - 11 do 20 let 4 - 21 do 30 let 5 - 31 let in več 555 - nikoli ni imel plačane zaposlitve 888 - (ne vem) 999 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 555 BE Belgija 2,9 21,1 19,2 16,8 28,0 12,1 BG Bolgarija 0,8 15,3 17,3 21,1 39,0 6,5 CH Švica 3,5 23,1 17,9 19,9 32,8 2,8 CZ Republika Češka 0,9 19,6 16,4 16,9 34,2 12,1 DE Nemčija 3,7 19,9 16,5 18,0 35,4 6,5 DK Danska 2,9 20,6 17,9 19,0 39,3 0,3 EE Estonija 3,5 19,4 15,5 15,4 41,2 5,0 ES Španija 1,2 28,3 20,9 14,9 19,0 15,7 FI Finska 6,9 21,6 16,6 17,3 37,2 0,5 FR Francija 6,7 21,3 19,9 16,1 34,0 2,0 GB Velika Britanija 4,8 19,8 18,5 19,2 35,7 2,0 HU Madžarska 1,5 17,9 19,3 16,7 35,7 8,9 IL Izrael 5,5 28,6 20,6 15,4 21,8 8,2 NL Nizozemska 2,4 21,8 24,5 21,2 28,0 2,1 NO Norveška 6,2 22,5 19,4 20,9 29,3 1,8 PL Poljska 2,4 25,3 16,7 18,6 24,8 12,2 PT Portugalska 1,9 17,7 17,6 15,4 35,8 11,5 RU Rusija 1,5 23,6 16,3 17,1 31,4 10,1 SE Švedska 4,2 20,1 15,4 17,6 42,7 0,0 SI Slovenija 6,4 15,1 15,6 17,8 33,2 12,0 Skupaj 3,4 21,1 18,1 17,7 32,9 6,7 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 413 15.6.2012 14:27:36 414 G12 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ F17d IN OBKOŽI USTREZNO: glavna dejavnost respondenta: 1 - ima plačano zaposlitev (šifra 1 pri F17d) 2 - upokojen (šifra 6 pri F17d) 3 - drugo (šifre 02-05, 07-09, 88 pri F17d) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 48,7 19,2 32,0 100,0 BG Bolgarija 37,1 37,9 25,0 100,0 CH Švica 56,7 19,2 24,1 100,0 CZ Republika Češka 50,1 27,1 22,8 100,0 DE Nemčija 49,7 23,9 26,5 100,0 DK Danska 52,3 25,4 22,3 100,0 EE Estonija 47,7 27,5 24,8 100,0 ES Španija 48,0 14,1 37,9 100,0 FI Finska 47,1 29,9 23,0 100,0 FR Francija 49,9 29,6 20,4 100,0 GB Velika Britanija 48,8 27,5 23,7 100,0 HU Madžarska 47,6 32,2 20,3 100,0 IL Izrael 44,5 18,2 37,3 100,0 NL Nizozemska 51,0 22,0 27,0 100,0 NO Norveška 59,4 16,7 23,9 100,0 PL Poljska 48,7 25,5 25,8 100,0 PT Portugalska 37,2 38,0 24,9 100,0 RU Rusija 51,5 28,5 20,1 100,0 SE Švedska 55,5 23,2 21,3 100,0 SI Slovenija 44,4 27,1 28,4 100,0 Skupaj 48,4 26,0 25,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 414 15.6.2012 14:27:36 415 PRESKOK (G12=1); n=615 G13 Katero od spodaj navedenih nalog pretežno opravljate v okviru svoje glavne zaposlitve? ANKETAR: Glavna zaposlitev: Če ima respondent več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za tisto, za katero na teden porabi največ časa. Če sta zaposlitvi časovno izenačeni, naj odgovarja za tisto, ki je bolje plačana. 1 - nadzorovanje osebja (npr. vodenje, dajanje navodil, usklajevanje in podobno) 2 - delo z drugimi ljudmi, ki niso zaposleni v podjetju (npr. strankami, klienti, pacienti, študenti) 3 - delo z besedilom in/ali številkami (npr. branje, pisanje, štetje, računanje) 4 - delo s fizičnimi predmeti in/ali drugimi materialnimi snovmi (delo v proizvodnji, gradbeništvo, montaža, kuhanje, čiščenje, pleskanje, popravljanje, nekladanje, prevozništvo) 5 - delo z živalmi in/ali rastlinami 6 - drugo 7 - enako časa porabim za dve opravili ali več 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 12,5 39,5 17,8 25,6 1,9 1,8 0,8 100,0 BG Bolgarija 9,3 30,4 11,6 36,5 3,7 3,4 5,1 100,0 CH Švica 16,6 37,8 15,2 22,5 4,2 2,2 1,4 100,0 CZ Republika Češka 7,2 29,4 16,2 41,0 1,5 3,8 0,9 100,0 DE Nemčija 15,3 34,6 17,5 25,3 2,4 2,9 1,9 100,0 DK Danska 13,0 38,0 18,0 24,2 1,7 2,7 2,4 100,0 EE Estonija 7,6 35,1 16,3 34,9 3,2 1,8 1,2 100,0 ES Španija 13,5 32,1 17,7 29,8 3,1 2,8 1,0 100,0 FI Finska 8,0 39,0 22,7 26,6 2,3 0,6 0,9 100,0 FR Francija 11,2 45,8 14,7 21,7 4,3 1,7 0,6 100,0 GB Velika Britanija 16,0 41,9 18,2 18,1 2,0 2,8 1,1 100,0 HU Madžarska 12,3 30,3 11,2 37,9 4,4 2,4 1,5 100,0 IL Izrael 12,0 47,7 10,9 16,4 0,8 4,8 7,4 100,0 NL Nizozemska 16,0 40,4 19,9 15,6 2,2 4,8 1,3 100,0 NO Norveška 13,4 40,5 18,0 22,9 2,5 1,6 1,1 100,0 PL Poljska 17,0 26,9 15,0 31,8 5,4 2,6 1,2 100,0 PT Portugalska 7,2 31,0 13,5 34,9 3,6 7,5 2,3 100,0 RU Rusija 12,2 33,5 12,5 31,1 1,3 7,8 1,5 100,0 SE Švedska 12,0 41,0 20,7 20,7 1,4 1,9 2,3 100,0 SI Slovenija 14,6 33,8 14,1 31,6 1,6 2,6 1,8 100,0 Skupaj 12,4 36,4 16,1 27,3 2,6 3,2 1,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 415 15.6.2012 14:27:36 416 PRESKOK (G12=1); n=615 G14 Če upoštevate vse svoje dosedanje zaposlitve, koliko let ste v celoti gledano opravljali tako vrsto dela, kot ga sedaj? 1 - 0 do 5 let 2 - 6 do 10 let 3 - 11 do 20 let 4 - 21 do in več 888 - (ne vem) 999 - (b.o.) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 33,80 17,20 25,50 23,30 100,00 BG Bolgarija 32,00 23,50 23,20 21,30 100,00 CH Švica 30,60 18,50 23,70 27,60 100,00 CZ Republika Češka 26,60 23,00 29,90 20,60 100,00 DE Nemčija 27,40 18,80 29,30 24,20 100,00 DK Danska 26,80 17,90 24,90 30,50 100,00 EE Estonija 31,40 20,00 26,40 22,00 100,00 ES Španija 32,40 24,00 24,50 18,90 100,00 FI Finska 28,50 19,90 26,00 25,60 100,00 FR Francija 33,90 24,30 22,90 19,00 100,00 GB Velika Britanija 31,60 24,20 22,10 22,50 100,00 HU Madžarska 32,90 19,00 25,70 22,10 100,00 IL Izrael 37,50 20,10 25,10 17,00 100,00 NL Nizozemska 27,70 22,10 25,70 24,60 100,00 NO Norveška 31,00 21,00 24,70 23,00 100,00 PL Poljska 39,20 17,70 23,30 19,90 100,00 PT Portugalska 31,30 19,90 25,60 23,30 100,00 RU Rusija 36,40 26,20 21,20 16,50 100,00 SE Švedska 36,50 19,90 22,90 20,70 100,00 SI Slovenija 26,50 18,60 28,40 26,30 100,00 Skupaj 31,60 21,00 25,10 22,30 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 416 15.6.2012 14:27:36 417 PRESKOK (G12=1); n=615 Kako pogosto morate pri svojem delu oz. službi... manj kot nekaj- nekaj- enkrat enkrat krat enkrat krat vsak (ne nikoli me- me- me- teden- teden- dan vem) sečno sečno sečno sko sko (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 6 7 88 99 G15 delati zvečer ali ponoči G16 delati nadure brez predhodnega obvestila Povprečne vrednosti: Država G15 G16 BE Belgija 2,92 2,91 BG Bolgarija 2,41 2,19 CH Švica 2,85 2,87 CZ Republika Češka 2,69 3,18 DE Nemčija 2,75 3,66 DK Danska 2,63 2,91 EE Estonija 3,00 2,31 ES Španija 2,87 2,79 FI Finska 3,16 2,78 FR Francija 2,70 3,16 GB Velika Britanija 3,18 2,83 HU Madžarska 2,57 2,20 IL Izrael 2,78 2,55 NL Nizozemska 2,73 2,67 NO Norveška 3,46 2,76 PL Poljska 2,78 2,62 PT Portugalska 2,74 2,23 RU Rusija 2,97 2,82 SE Švedska 3,44 2,71 SI Slovenija 2,50 2,44 Skupaj 2,87 2,78 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 417 15.6.2012 14:27:37 418 PRESKOK (G12=1); n=615 G17 Kako pogosto morate delati ob vikendih (ob sobotah in nedeljah)? 1 - nikoli 2 - manj kot enkrat mesečno 3 - enkrat mesečno 4 - nekajkrat mesečno 5 - vsak teden 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 43,3 14,9 9,2 18,2 14,5 100,0 BG Bolgarija 33,3 19,9 9,8 24,0 13,1 100,0 CH Švica 36,9 18,0 12,4 20,8 11,8 100,0 CZ Republika Češka 32,2 17,9 13,3 31,0 5,6 100,0 DE Nemčija 35,6 17,4 11,2 25,8 9,9 100,0 DK Danska 34,3 21,3 14,2 24,2 6,1 100,0 EE Estonija 31,3 19,1 11,0 30,6 8,1 100,0 ES Španija 37,8 12,1 8,5 24,3 17,2 100,0 FI Finska 33,6 25,8 10,5 19,5 10,5 100,0 FR Francija 44,5 14,3 8,3 17,3 15,6 100,0 GB Velika Britanija 34,3 15,5 9,4 20,8 19,9 100,0 HU Madžarska 31,8 18,2 9,7 29,1 11,2 100,0 IL Izrael 67,9 4,4 6,2 12,0 9,5 100,0 NL Nizozemska 44,5 16,3 9,9 19,4 9,9 100,0 NO Norveška 31,0 23,3 18,2 21,7 5,8 100,0 PL Poljska 30,3 13,9 11,7 28,2 15,9 100,0 PT Portugalska 43,7 14,0 8,5 20,3 13,5 100,0 RU Rusija 23,0 18,0 10,1 31,1 17,8 100,0 SE Švedska 33,3 21,1 13,4 25,8 6,5 100,0 SI Slovenija 35,9 12,8 17,0 25,2 9,2 100,0 Skupaj 36,7 16,9 11,0 23,7 11,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 418 15.6.2012 14:27:37 419 PRESKOK (G12=1); n=615 G18 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ F21 IN OBKOŽI USTREZNO: glavna dejavnost respondenta: 1 - zaposlen (šifra 1 pri F21) 2 - vsi ostali (šifra 2-8 pri F21) 9 - (b.o.) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 87,1 12,9 100,0 BG Bolgarija 93,7 6,3 100,0 CH Švica 85,4 14,6 100,0 CZ Republika Češka 88,3 11,7 100,0 DE Nemčija 89,1 10,9 100,0 DK Danska 90,3 9,7 100,0 EE Estonija 92,2 7,8 100,0 ES Španija 82,0 18,0 100,0 FI Finska 84,0 16,0 100,0 FR Francija 88,8 11,2 100,0 GB Velika Britanija 87,3 12,7 100,0 HU Madžarska 90,8 9,2 100,0 IL Izrael 87,4 12,6 100,0 NL Nizozemska 86,7 13,3 100,0 NO Norveška 90,8 9,2 100,0 PL Poljska 84,2 15,8 100,0 PT Portugalska 83,0 17,0 100,0 RU Rusija 94,6 5,4 100,0 SE Švedska 87,5 12,5 100,0 SI Slovenija 89,8 10,2 100,0 Skupaj 88,3 11,7 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 419 15.6.2012 14:27:37 420 PRESKOK (G18=1); n=548 G19 Katerega leta ste prvič pričeli delati za vašega sedanjega delodajalca? 1 - pred letom 1990 2 - od 1990 do 1999 3 - od 2000 do 2005 4 - od 2006 do 2010 8888 - (ne vem) 9999 - (b.o.) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 23,8 20,5 21,5 34,3 100,0 BG Bolgarija 15,5 16,0 28,6 40,0 100,0 CH Švica 18,5 18,9 22,7 39,8 100,0 CZ Republika Češka 11,8 22,2 31,6 34,4 100,0 DE Nemčija 17,7 25,2 22,0 35,1 100,0 DK Danska 16,4 19,5 22,4 41,7 100,0 EE Estonija 7,8 20,8 27,9 43,5 100,0 ES Španija 14,8 18,3 23,1 43,8 100,0 FI Finska 21,3 18,4 24,3 36,1 100,0 FR Francija 19,9 21,5 24,1 34,6 100,0 GB Velika Britanija 13,3 15,6 27,4 43,7 100,0 HU Madžarska 10,3 20,2 24,6 44,9 100,0 IL Izrael 12,1 21,8 18,5 47,7 100,0 NL Nizozemska 17,4 20,5 22,2 39,9 100,0 NO Norveška 18,8 20,3 21,9 39,0 100,0 PL Poljska 13,0 18,6 22,7 45,6 100,0 PT Portugalska 15,9 24,5 25,2 34,5 100,0 RU Rusija 11,4 14,5 28,7 45,4 100,0 SE Švedska 16,3 15,4 24,2 44,1 100,0 SI Slovenija 24,8 25,2 19,5 30,5 100,0 Skupaj 15,8 19,8 24,4 40,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 420 15.6.2012 14:27:37 421 PRESKOK (G18=1); n=548 G20 Ali poznate katerega drugega delodajalca, kjer bi lahko uporabili znanje, ki ste ga pridobili pri vaši sedanji zaposlitvi? Izberite odgovor na kartici. 1 - veliko 2 - nekaj 3 - enega ali dva 4 - nobenega 5 - (pri moji sedanji zaposlitvi se nisem naučil ničesar) 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 31,3 51,6 8,5 7,9 0,7 100,0 BG Bolgarija 28,9 30,1 13,6 23,7 3,7 100,0 CH Švica 33,6 47,0 10,5 8,4 0,4 100,0 CZ Republika Češka 15,3 39,8 21,0 22,5 1,3 100,0 DE Nemčija 29,9 44,3 10,6 14,4 0,9 100,0 DK Danska 42,3 37,3 15,2 4,8 0,4 100,0 EE Estonija 19,9 28,0 14,0 37,6 0,4 100,0 ES Španija 32,6 47,3 5,8 13,9 0,4 100,0 FI Finska 45,4 37,8 8,7 7,8 0,3 100,0 FR Francija 26,4 51,8 11,9 9,7 0,3 100,0 GB Velika Britanija 42,9 40,6 9,0 7,3 0,2 100,0 HU Madžarska 13,7 36,9 23,2 25,6 0,6 100,0 IL Izrael 31,7 30,7 15,2 20,5 1,8 100,0 NL Nizozemska 50,5 42,6 3,0 3,8 0,1 100,0 NO Norveška 46,3 41,7 6,9 5,0 0,1 100,0 PL Poljska 45,3 39,0 9,6 4,5 1,6 100,0 PT Portugalska 18,4 48,3 17,1 13,2 3,0 100,0 RU Rusija 38,4 41,7 11,3 6,7 1,9 100,0 SE Švedska 50,4 36,6 8,2 4,7 0,1 100,0 SI Slovenija 22,1 47,5 15,3 15,1 0,0 100,0 Skupaj 33,7 41,0 11,8 12,6 0,9 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 421 15.6.2012 14:27:37 422 PRESKOK (G18=1); n=548 G21 Ljudje se pri svojem delu trudijo iz različnih razlogov. Kateri od razlogov je glavni zaradi katerega se vi trudite pri svoje delu? Glavni razlog, zaradi katerega se pri svojem delu trudim, je: 0 - (pri svojem delu se ne trudim) 1 - da sem zadovoljen s tistim, kar naredim 2 - da obdržim službo 3 - ker je moje delo koristno za druge ljudi 4 - da bi dobil višjo plačo ali napredovanje 5 - ker je moje delo zanimivo 6 - ker je dolžnost vsakega, da se trudi po svojih najboljših močeh 7 - (drugo) 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj BE Belgija 31,7 17,2 16,7 3,9 18,5 11,6 0,4 0,0 100,0 BG Bolgarija 18,2 36,7 8,8 17,8 7,4 10,3 0,3 0,5 100,0 CH Švica 38,8 10,4 14,4 3,2 26,2 6,2 0,7 0,0 100,0 CZ Republika Češka 13,7 43,6 8,0 16,8 9,4 6,6 0,7 1,2 100,0 DE Nemčija 40,2 23,0 9,7 5,0 10,7 9,6 1,4 0,4 100,0 DK Danska 51,4 5,4 15,0 1,5 16,8 8,8 0,4 0,6 100,0 EE Estonija 15,4 16,0 17,7 20,1 12,7 15,1 1,5 1,5 100,0 ES Španija 49,5 23,6 10,1 3,0 2,8 10,8 0,1 0,0 100,0 FI Finska 48,4 4,9 16,9 4,3 11,1 14,4 0,0 0,0 100,0 FR Francija 29,9 15,7 15,2 2,6 27,1 9,2 0,4 0,0 100,0 GB Velika Britanija 47,7 17,0 11,3 5,9 7,1 10,0 0,9 0,1 100,0 HU Madžarska 27,9 32,9 9,9 9,9 4,7 13,8 0,5 0,5 100,0 IL Izrael 17,6 36,1 11,1 13,9 9,5 8,5 2,4 0,9 100,0 NL Nizozemska 29,8 8,7 20,2 4,1 25,3 10,1 1,9 0,0 100,0 NO Norveška 37,1 5,9 18,2 3,4 26,8 7,8 0,7 0,0 100,0 PL Poljska 27,0 24,7 12,1 12,5 5,6 17,8 0,3 0,0 100,0 PT Portugalska 30,2 41,7 10,3 3,4 3,7 8,6 2,0 0,2 100,0 RU Rusija 16,9 16,3 13,9 31,4 11,9 7,0 1,5 1,1 100,0 SE Švedska 56,9 4,4 16,1 2,8 14,0 5,4 0,4 0,0 100,0 SI Slovenija 43,5 19,7 8,3 6,6 7,0 14,0 0,4 0,6 100,0 Skupaj 32,9 20,4 13,1 9,3 13,0 10,0 0,9 0,4 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 422 15.6.2012 14:27:37 423 PRESKOK (G21=1-7); n=540 G22 In kaj je drugi najpomembnejši razlog? Izberite odgovor na kartici. 0 - (pri svojem delu se ne trudim) 1 - da sem zadovoljen s tistim, kar naredim 2 - da obdržim službo 3 - ker je moje delo koristno za druge ljudi 4 - da bi dobil višjo plačo ali napredovanje 5 - ker je moje delo zanimivo 6 - ker je dolžnost vsakega, da se trudi po svojih najboljših močeh 7 - (drugo) 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj BE Belgija 24,4 13,6 17,9 9,8 19,9 12,0 0,4 2,0 100,0 BG Bolgarija 14,9 21,3 13,7 29,1 8,2 7,8 0,6 4,5 100,0 CH Švica 26,1 13,2 17,8 6,3 23,6 10,4 1,1 1,4 100,0 CZ Republika Češka 11,9 19,2 8,5 30,9 12,9 7,1 1,1 8,3 100,0 DE Nemčija 23,9 20,8 13,5 12,2 17,4 10,4 0,7 1,1 100,0 DK Danska 25,4 8,6 21,1 5,5 22,7 14,6 1,0 1,1 100,0 EE Estonija 19,7 18,1 15,8 12,7 18,4 10,5 1,2 3,6 100,0 ES Španija 24,1 22,9 15,9 9,6 9,2 18,1 0,0 0,1 100,0 FI Finska 24,2 9,6 18,6 9,1 23,1 14,3 0,6 0,6 100,0 FR Francija 21,5 16,3 18,4 7,0 23,1 11,5 2,0 0,3 100,0 GB Velika Britanija 21,6 18,3 20,3 11,2 11,1 15,3 0,9 1,3 100,0 HU Madžarska 19,4 23,3 12,3 17,5 8,1 13,4 0,6 5,3 100,0 IL Izrael 13,5 22,9 14,6 19,2 12,4 9,0 1,9 6,7 100,0 NL Nizozemska 26,1 12,1 19,7 5,8 22,4 10,2 2,0 1,7 100,0 NO Norveška 24,5 6,9 23,4 6,5 24,9 12,6 0,8 0,4 100,0 PL Poljska 19,8 20,7 14,0 20,4 8,4 14,2 0,6 1,9 100,0 PT Portugalska 22,8 22,6 16,3 8,5 7,9 17,6 2,3 2,0 100,0 RU Rusija 13,0 14,3 17,3 23,4 16,2 8,5 2,5 4,8 100,0 SE Švedska 23,3 12,6 20,2 7,5 24,6 10,1 1,3 0,4 100,0 SI Slovenija 23,6 18,8 14,1 12,9 16,5 13,1 0,8 0,2 100,0 Skupaj 20,9 16,8 16,6 13,7 16,6 11,8 1,1 2,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 423 15.6.2012 14:27:37 424 PRESKOK (G18=1); n=548 G23 Če bi se danes kdo potegoval za delo, ki ga sedaj opravljate, ali bi za to moral narediti več kot osnovno šolo? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 67,7 32,3 100,0 BG Bolgarija 73,6 26,4 100,0 CH Švica 79,8 20,2 100,0 CZ Republika Češka 69,7 30,3 100,0 DE Nemčija 67,6 32,4 100,0 DK Danska 78,5 21,5 100,0 EE Estonija 67,6 32,4 100,0 ES Španija 54,3 45,7 100,0 FI Finska 83,9 16,1 100,0 FR Francija 69,8 30,2 100,0 GB Velika Britanija 58,7 41,3 100,0 HU Madžarska 74,0 26,0 100,0 IL Izrael 52,4 47,6 100,0 NL Nizozemska 84,0 16,0 100,0 NO Norveška 79,6 20,4 100,0 PL Poljska 75,2 24,8 100,0 PT Portugalska 43,8 56,2 100,0 RU Rusija 72,5 27,5 100,0 SE Švedska 81,7 18,3 100,0 SI Slovenija 87,0 13,0 100,0 Skupaj 70,8 29,2 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 424 15.6.2012 14:27:37 425 PRESKOK (G23=1); n=462 G24 Koliko let dodatne izobrazbe bi poleg obvezne osnovne šole potreboval za tako delo? 01 - manj kot leto več (od osnovnošolske) 02 - približno 1 leto več 03 - približno 2 leti več 04 - približno 3 leta več 05 - približno 4-5 let več 06 - približno 6-7 let več 07 - približno 8-9 let več 08 - 10 ali več let več (od osnovnošolske izobrazbe) 88 - (ne vem) 99 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj BE Belgija 15,4 13,1 10,8 34,8 19,8 3,5 1,0 1,5 100,0 BG Bolgarija 5,4 6,0 4,7 19,6 26,8 13,6 16,4 7,6 100,0 CH Švica 3,1 4,6 8,9 31,4 26,5 13,0 8,2 4,4 100,0 CZ Republika Češka 15,0 9,4 6,5 26,1 29,8 5,4 5,9 1,9 100,0 DE Nemčija 4,5 5,2 10,7 44,1 20,1 8,7 2,2 4,5 100,0 DK Danska 5,0 4,7 9,7 16,6 25,4 20,8 10,7 7,2 100,0 EE Estonija 17,1 17,3 16,1 23,0 19,5 3,5 1,6 2,0 100,0 ES Španija 7,5 5,2 15,8 19,5 29,3 12,1 4,0 6,6 100,0 FI Finska 2,8 4,0 9,9 34,3 18,5 13,5 11,7 5,4 100,0 FR Francija 8,2 10,1 17,1 15,0 25,7 14,7 3,6 5,5 100,0 GB Velika Britanija 9,1 13,8 21,6 25,2 20,3 6,0 1,4 2,7 100,0 HU Madžarska 7,7 5,3 8,1 20,9 30,8 9,8 11,3 6,0 100,0 IL Izrael 15,9 13,7 10,7 16,8 28,7 7,3 3,1 3,8 100,0 NL Nizozemska 5,7 10,9 15,1 18,8 36,8 7,8 2,2 2,8 100,0 NO Norveška 4,5 9,4 9,1 25,8 27,3 14,2 5,8 3,9 100,0 PL Poljska 9,5 12,8 9,9 16,4 18,5 10,3 15,6 6,9 100,0 PT Portugalska 10,1 7,8 7,8 27,5 9,6 12,4 11,5 13,3 100,0 RU Rusija 18,0 12,2 9,3 17,2 33,6 6,8 1,2 1,7 100,0 SE Švedska 6,3 6,3 8,3 27,6 17,4 24,3 5,8 4,0 100,0 SI Slovenija 0,7 2,2 3,3 21,7 31,1 11,8 20,6 8,6 100,0 Skupaj 8,5 8,7 10,7 24,7 25,3 10,9 6,7 4,6 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 425 15.6.2012 14:27:37 426 PRESKOK (G18=1); n=548 G25 Če bi vas pri vašem delu nadomestil nekdo s primerno stopnjo izobrazbe, koliko časa bi potreboval, da bi lahko delo zares dobro opravljal? 01 - 1 dan ali manj 02 - 2 do 6 dni 03 - 1 do 4 tedne 04 - 1 do 3 mesece 05 - 3 mesece do 1 leta 06 - 1 do 2 leti 07 - 2 do5 let 08 - več kot 5 let 88 - (ne vem) 99 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj BE Belgija 3,5 7,2 14,1 20,9 27,0 16,3 8,2 2,7 100,0 BG Bolgarija 3,5 11,1 13,6 24,9 29,0 11,1 5,2 1,5 100,0 CH Švica 3,0 8,5 13,3 22,9 32,4 12,5 5,6 1,9 100,0 CZ Republika Češka 5,1 12,0 19,5 24,1 24,1 10,0 4,3 0,9 100,0 DE Nemčija 3,9 7,3 15,7 20,6 31,9 11,2 7,6 1,9 100,0 DK Danska 0,8 5,9 11,2 22,0 36,4 14,3 6,7 2,8 100,0 EE Estonija 5,3 12,6 19,1 21,4 26,9 9,4 4,2 1,0 100,0 ES Španija 4,8 13,6 21,0 20,8 22,1 11,6 3,5 2,6 100,0 FI Finska 1,1 6,8 15,2 21,0 27,0 18,5 8,1 2,3 100,0 FR Francija 3,5 8,5 15,4 22,6 26,5 14,5 6,3 2,7 100,0 GB Velika Britanija 3,2 4,7 15,7 20,0 31,7 12,6 9,5 2,6 100,0 HU Madžarska 7,6 12,7 12,7 22,5 24,1 13,7 5,0 1,8 100,0 IL Izrael 6,8 15,5 21,9 18,7 19,3 8,1 7,4 2,2 100,0 NL Nizozemska 2,7 6,0 10,8 23,9 31,5 14,5 8,2 2,5 100,0 NO Norveška 1,9 5,9 12,4 23,5 34,9 12,2 7,5 1,7 100,0 PL Poljska 3,5 14,3 18,3 20,9 26,6 10,5 4,6 1,2 100,0 PT Portugalska 8,3 11,5 22,0 23,2 16,0 10,9 4,1 4,1 100,0 RU Rusija 7,5 11,5 15,5 20,3 23,8 11,5 7,2 2,8 100,0 SE Švedska 2,3 8,7 16,9 24,2 28,0 11,5 6,4 2,0 100,0 SI Slovenija 0,6 2,9 9,8 24,4 29,8 20,7 9,6 2,3 100,0 Skupaj 4,0 9,3 15,7 22,0 27,8 12,6 6,6 2,1 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 426 15.6.2012 14:27:37 427 PRESKOK (G18=1); n=548 Prosim povejte, koliko naslednje trditve veljajo za vaše delo oz. službo. sploh le v ne malo precej celoti (ne velja velja velja velja vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 8 9 G26 Moje delo je zelo raznoliko. G27 Moje delo zahteva, da se ves čas učim novih stvari. G28 Moja plača je odvisna od tega, koliko se pri delu potrudim. G29 Od sodelavcev lahko dobim pomoč, kadar jo potrebujem. G30 Moje zdravje ali varnost sta zaradi dela ogrožena. G31 Sam si lahko določim, kdaj z delom pričnem ali končam. G32 Varnost zaposlitve je visoka. G33 V naslednjih 12 mesecih me bodo morda premestili na manj zanimivo delovno mesto. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 427 15.6.2012 14:27:38 428 Povprečne vrednosti: Država G26 G27 G28 G29 G30 G31 G32 G33 BE Belgija 3,10 2,66 1,47 3,13 1,69 1,86 3,06 1,18 BG Bolgarija 2,41 2,35 2,22 2,85 1,83 1,49 2,34 1,38 CH Švica 3,28 2,96 2,02 3,31 1,74 2,28 3,36 1,38 CZ Republika Češka 2,66 2,56 2,53 2,81 1,85 1,65 2,09 1,64 DE Nemčija 3,13 2,68 1,57 3,23 1,73 1,92 2,92 1,23 DK Danska 3,26 2,79 1,76 3,36 1,46 2,03 2,89 1,19 EE Estonija 3,03 2,91 2,10 3,17 1,93 1,82 3,49 1,35 ES Španija 2,46 2,54 1,50 3,03 1,63 1,55 2,88 1,45 FI Finska 3,19 2,84 1,53 3,30 1,72 2,08 3,11 0,0 FR Francija 3,11 2,76 1,68 3,05 1,95 2,00 2,75 1,43 GB Velika Britanija 2,97 2,97 1,64 3,29 1,68 1,77 2,76 1,31 HU Madžarska 2,65 2,54 1,90 3,10 1,75 1,44 2,40 0,0 IL Izrael 2,78 2,80 2,21 2,93 1,96 2,09 2,97 1,70 NL Nizozemska 3,17 2,68 1,50 3,25 1,53 1,89 2,88 1,21 NO Norveška 3,29 3,36 1,71 3,47 1,53 2,02 3,34 1,21 PL Poljska 2,80 2,88 2,03 2,98 1,96 1,75 2,80 1,52 PT Portugalska 2,09 2,19 1,74 2,48 1,53 1,35 2,35 1,27 RU Rusija 2,38 2,48 2,35 2,89 2,10 1,76 2,56 1,48 SE Švedska 3,13 3,20 2,01 3,37 1,80 2,09 3,14 1,22 SI Slovenija 3,26 3,06 1,84 3,09 2,01 1,69 2,85 1,33 Skupaj 2,90 2,75 1,88 3,11 1,77 1,83 2,84 1,36 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 428 15.6.2012 14:27:38 429 PRESKOK (G18=1); n=548 In koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o vašem delu oz. službi? moč- sploh no so niti – ne ne (ne sogla- gla- niti sogla- sogla- vem) (b.o.) povp. -šam šam šam šam 1 2 3 4 5 8 9 G34 Delati moram zelo veliko. G35 Nikoli ni dovolj časa, da bi opravil vse stvari, ki bi jih pri delu moral. G36 Možnosti za napredovanje so velike. Povprečne vrednosti: Država G34 G35 G36 BE Belgija 2,47 2,82 2,82 BG Bolgarija 2,08 3,31 3,29 CH Švica 2,48 2,88 2,85 CZ Republika Češka 2,44 3,24 3,62 DE Nemčija 2,23 2,91 3,30 DK Danska 2,58 2,83 3,42 EE Estonija 2,42 3,19 2,59 ES Španija 2,06 2,94 3,07 FI Finska 2,20 2,91 3,21 FR Francija 2,59 2,65 3,64 GB Velika Britanija 1,81 2,71 2,91 HU Madžarska 2,10 3,22 3,68 IL Izrael 2,51 3,06 2,99 NL Nizozemska 2,30 2,97 2,75 NO Norveška 2,38 2,78 3,16 PL Poljska 2,20 3,50 3,25 PT Portugalska 2,08 2,43 3,17 RU Rusija 2,29 3,21 3,35 SE Švedska 2,29 2,74 2,99 SI Slovenija 2,12 2,80 3,34 Skupaj 2,28 2,97 3,17 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 429 15.6.2012 14:27:38 430 PRESKOK (G18=1); n=548 G37 Je vaš neposredno nadrejeni moški ali ženska? 1 - moški 2 - ženska 9 - (b.o.) Država Moški Ženske Skupaj BE Belgija 70,5 29,5 100,0 BG Bolgarija 70,7 29,3 100,0 CH Švica 78,2 21,8 100,0 CZ Republika Češka 74,0 26,0 100,0 DE Nemčija 75,6 24,4 100,0 DK Danska 63,5 36,5 100,0 EE Estonija 61,5 38,5 100,0 ES Španija 72,1 27,9 100,0 FI Finska 62,1 37,9 100,0 FR Francija 66,6 33,4 100,0 GB Velika Britanija 57,4 42,6 100,0 HU Madžarska 66,7 33,3 100,0 IL Izrael 65,4 34,6 100,0 NL Nizozemska 70,5 29,5 100,0 NO Norveška 61,5 38,5 100,0 PL Poljska 68,3 31,7 100,0 PT Portugalska 71,9 28,1 100,0 RU Rusija 64,7 35,3 100,0 SE Švedska 61,6 38,4 100,0 SI Slovenija 64,9 35,1 100,0 Skupaj 67,5 32,5 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 430 15.6.2012 14:27:38 431 PRESKOK (G18=1); n=548 G38 Kolikšen je pri vašem delu oz. v vaši službi delež žensk? 1 - nič jih ni 2 - zelo majhen delež 3 - manj kot polovica 4 - približno polovica 5 - več kot polovica 6 - zelo velik delež 7 - vse so ženske 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 7,13 21,26 14,69 14,27 15,10 20,42 7,13 100,00 BG Bolgarija 12,21 20,52 10,78 13,51 16,62 15,58 10,78 100,00 CH Švica 8,68 23,53 16,95 17,23 14,57 15,55 3,50 100,00 CZ Republika Češka 14,95 23,74 11,62 11,31 13,03 14,95 10,40 100,00 DE Nemčija 4,51 21,35 19,20 15,61 15,53 18,82 4,97 100,00 DK Danska 4,72 20,69 12,64 16,25 15,28 27,78 2,64 100,00 EE Estonija 9,11 21,14 9,91 9,64 14,66 24,83 10,70 100,00 ES Španija 9,01 16,17 17,45 19,60 18,88 14,02 4,86 100,00 FI Finska 7,00 23,18 10,70 13,85 14,27 23,05 7,96 100,00 FR Francija 6,65 17,99 14,99 13,69 21,38 18,38 6,91 100,00 GB Velika Britanija 4,27 16,67 13,21 19,41 19,31 22,26 4,88 100,00 HU Madžarska 10,12 17,45 11,37 18,07 17,45 18,38 7,17 100,00 IL Izrael 8,90 18,91 11,99 14,46 14,22 23,73 7,79 100,00 NL Nizozemska 7,91 20,15 14,67 14,29 14,29 25,00 3,70 100,00 NO Norveška 7,21 18,91 16,67 17,97 15,25 20,33 3,66 100,00 PL Poljska 12,23 22,42 12,08 11,64 13,39 23,44 4,80 100,00 PT Portugalska 14,65 17,17 15,12 18,74 13,70 13,23 7,40 100,00 RU Rusija 9,21 19,24 11,27 14,14 17,52 19,90 8,72 100,00 SE Švedska 5,38 18,98 15,30 17,00 16,86 21,95 4,53 100,00 SI Slovenija 10,02 20,41 11,13 12,24 16,70 23,56 5,94 100,00 Skupaj 8,52 20,04 13,71 15,13 15,93 20,18 6,49 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 431 15.6.2012 14:27:38 432 PRESKOK (G18=1); n=548 G39 Kako težko ali lahko vaš šef ugotovi, koliko se pri svojem delu trudite? (ne zelo težko zelo lahko vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 PRESKOK (G18=1); n=548 G40 Kako težko ali lahko bi bilo za vas najti podobno ali boljšo zaposlitev pri drugem delodajalcu, če bi morali pustiti sedanjo službo? (ne zelo težko zelo lahko vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 PRESKOK (G18=1); n=548 G41 Kaj menite, kako težko ali lahko bi vas vaš delodajalec nadomestil z nekom drugim, če bi odšli drugam? (ne zelo težko zelo lahko vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država G39 G40 G41 BE Belgija 7,18 5,06 5,44 BG Bolgarija 7,57 3,14 6,69 CH Švica 7,34 5,04 5,81 CZ Republika Češka 7,31 4,14 6,45 DE Nemčija 6,60 3,94 5,27 DK Danska 7,41 5,15 5,59 EE Estonija 6,92 3,90 5,39 ES Španija 7,54 4,08 7,01 FI Finska 7,60 5,23 5,96 FR Francija 7,38 4,58 6,06 GB Velika Britanija 7,17 5,02 6,58 HU Madžarska 6,95 2,92 5,71 IL Izrael 7,71 5,44 6,24 NL Nizozemska 6,97 5,08 5,38 NO Norveška 7,05 6,05 5,67 PL Poljska 7,74 4,53 6,28 PT Portugalska 7,37 4,42 6,77 RU Rusija 7,29 4,78 5,94 SE Švedska 6,58 5,71 5,68 SI Slovenija 7,65 4,42 5,61 Skupaj 7,24 4,64 5,96 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 432 15.6.2012 14:27:38 433 PRESKOK (G18=1); n=548 G42 Ali imate v vašem podjetju redne sestanke med predstavniki delodajalcev in predstavniki zaposlenih, na katerih se govori o načinu in pogojih dela? 1 - da 2 - ne 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država Da Ne Skupaj BE Belgija 59,69 40,31 100,00 BG Bolgarija 38,71 61,29 100,00 CH Švica 58,00 42,00 100,00 CZ Republika Češka 46,96 53,04 100,00 DE Nemčija 53,01 46,99 100,00 DK Danska 67,09 32,91 100,00 EE Estonija 59,57 40,43 100,00 ES Španija 44,80 55,20 100,00 FI Finska 74,34 25,66 100,00 FR Francija 61,54 38,46 100,00 GB Velika Britanija 68,42 31,58 100,00 HU Madžarska 68,71 31,29 100,00 IL Izrael 37,94 62,06 100,00 NL Nizozemska 58,24 41,76 100,00 NO Norveška 81,61 18,39 100,00 PL Poljska 48,39 51,61 100,00 PT Portugalska 20,89 79,11 100,00 RU Rusija 47,76 52,24 100,00 SE Švedska 82,23 17,77 100,00 SI Slovenija 55,31 44,69 100,00 Skupaj 56,54 43,46 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 433 15.6.2012 14:27:38 434 PRESKOK (G42=1); n=297 G43 Koliko vpliva imajo po vašem mnenju na splošno ti sestanki na odločitve o načinu in pogojih dela? 1 - nimajo dosti vpliva 2 - imajo nekaj vpliva 3 - imajo kar dosti vpliva 4 - imajo veliko vpliva 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 13,91 54,20 25,90 6,00 100,00 BG Bolgarija 8,84 49,32 31,29 10,54 100,00 CH Švica 13,18 53,23 25,12 8,46 100,00 CZ Republika Češka 7,80 45,88 40,53 5,79 100,00 DE Nemčija 9,26 49,41 33,82 7,50 100,00 DK Danska 8,81 47,80 30,19 13,21 100,00 EE Estonija 8,78 54,73 32,21 4,28 100,00 ES Španija 21,74 48,83 22,41 7,02 100,00 FI Finska 8,55 50,00 32,71 8,74 100,00 FR Francija 26,78 56,80 11,88 4,54 100,00 GB Velika Britanija 10,32 57,81 23,67 8,19 100,00 HU Madžarska 20,37 43,29 25,69 10,65 100,00 IL Izrael 13,10 36,90 40,00 10,00 100,00 NL Nizozemska 13,45 49,55 30,72 6,28 100,00 NO Norveška 5,84 45,26 42,63 6,28 100,00 PL Poljska 7,19 34,06 49,38 9,38 100,00 PT Portugalska 17,97 51,56 22,66 7,81 100,00 RU Rusija 13,20 64,38 18,44 3,98 100,00 SE Švedska 7,87 47,03 35,14 9,97 100,00 SI Slovenija 13,22 56,95 24,75 5,08 100,00 Skupaj 11,85 50,32 30,23 7,60 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 434 15.6.2012 14:27:38 435 PRESKOK (G18=1); n=548 G44 Koliko vpliva imajo po vašem mnenju na splošno sindikati na odločitve o načinu in pogojih dela v vašem podjetju? 1 - nimajo dosti vpliva 2 - imajo nekaj vpliva 3 - imajo kar dosti vpliva 4 - imajo veliko vpliva 5 - (v podjetju nimamo sindikata) 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 42,61 31,11 14,49 3,55 8,24 100,00 BG Bolgarija 32,02 19,10 2,95 1,12 44,80 100,00 CH Švica 43,05 30,04 8,37 1,49 17,04 100,00 CZ Republika Češka 17,68 19,58 11,16 3,16 48,42 100,00 DE Nemčija 35,99 30,97 13,01 2,63 17,40 100,00 DK Danska 40,74 37,34 15,28 4,53 2,12 100,00 EE Estonija 41,89 13,87 4,85 0,69 38,70 100,00 ES Španija 45,68 26,71 11,53 2,88 13,20 100,00 FI Finska 34,17 46,86 15,90 1,95 1,12 100,00 FR Francija 35,70 28,06 5,14 1,32 29,78 100,00 GB Velika Britanija 42,09 26,16 9,39 3,06 19,30 100,00 HU Madžarska 29,46 16,86 3,60 1,80 48,28 100,00 IL Izrael 25,87 23,08 25,17 6,29 19,58 100,00 NL Nizozemska 38,58 32,58 20,43 3,74 4,67 100,00 NO Norveška 28,47 38,72 23,40 3,38 6,03 100,00 PL Poljska 16,41 22,70 9,51 2,15 49,23 100,00 PT Portugalska 46,85 18,91 3,58 1,87 28,79 100,00 RU Rusija 26,89 19,25 4,34 0,85 48,68 100,00 SE Švedska 37,59 39,91 15,97 3,63 2,90 100,00 SI Slovenija 33,20 36,70 6,02 1,17 22,91 100,00 Skupaj 34,38 27,80 11,36 2,58 23,88 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 435 15.6.2012 14:27:38 436 PRESKOK (G18=1); n=548 G45 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo? »Upoštevajoč moj trud in dosežke pri delu, se mi zdi, da za to dobim ustrezno plačilo.« 1 - močno soglašam 2 - soglašam 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 4 - ne soglašam 5 - sploh ne soglašam 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 12,71 52,65 14,11 17,18 3,35 100,00 BG Bolgarija 5,30 29,97 27,65 27,78 9,30 100,00 CH Švica 10,91 51,19 14,69 20,70 2,52 100,00 CZ Republika Češka 6,52 31,16 28,72 24,03 9,57 100,00 DE Nemčija 4,59 41,06 19,72 23,55 11,09 100,00 DK Danska 9,12 48,20 13,26 24,17 5,25 100,00 EE Estonija 4,35 33,73 21,61 32,94 7,38 100,00 ES Španija 6,99 40,37 17,55 26,25 8,84 100,00 FI Finska 7,44 39,81 16,80 30,17 5,79 100,00 FR Francija 8,94 31,35 16,58 31,99 11,14 100,00 GB Velika Britanija 7,51 48,68 11,76 26,27 5,78 100,00 HU Madžarska 2,34 23,83 33,96 27,41 12,46 100,00 IL Izrael 7,48 28,92 27,70 20,59 15,32 100,00 NL Nizozemska 7,74 53,17 15,48 20,56 3,05 100,00 NO Norveška 7,57 51,12 16,21 21,42 3,67 100,00 PL Poljska 2,04 28,03 19,27 38,98 11,68 100,00 PT Portugalska 1,70 36,88 29,17 26,39 5,86 100,00 RU Rusija 4,79 20,69 33,47 30,70 10,34 100,00 SE Švedska 4,67 49,01 17,85 22,24 6,23 100,00 SI Slovenija 1,68 34,26 27,56 29,98 6,52 100,00 Skupaj 6,27 38,48 21,26 26,04 7,95 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 436 15.6.2012 14:27:38 437 PRESKOK (G12=1); n=615 Kako pogosto se vam dogaja, da... nima družine skoraj obča- pogo- / par- (ne nikoli nikoil sno sto vedno tnerja vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 6 8 9 G46 ...imate skrbi zaradi službenih problemov tudi kadar niste v službi? G47 ...ste po službi preveč utrujeni, da bi doma počeli stvari, ki bi jih radi? G48 ...imate občutek, da zaradi službe ne morete posvetiti dovolj časa svojemu partnerju ali družini? Povprečne vrednosti: Država G46 G47 G48 BE Belgija 2,82 2,82 2,85 BG Bolgarija 2,80 3,20 3,17 CH Švica 2,61 2,87 2,64 CZ Republika Češka 2,79 3,10 3,39 DE Nemčija 2,88 2,98 2,95 DK Danska 2,59 2,82 2,56 EE Estonija 2,98 3,11 2,76 ES Španija 2,86 2,92 2,63 FI Finska 2,89 2,85 3,18 FR Francija 3,19 3,02 3,00 GB Velika Britanija 2,68 3,00 2,68 HU Madžarska 2,63 2,79 2,84 IL Izrael 2,71 2,84 2,72 NL Nizozemska 2,55 2,70 2,90 NO Norveška 2,60 2,76 2,48 PL Poljska 2,85 2,94 3,02 PT Portugalska 2,46 2,56 2,39 RU Rusija 2,81 3,11 3,58 SE Švedska 2,67 2,98 2,79 SI Slovenija 2,76 2,75 2,72 Skupaj 2,76 2,92 2,89 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 437 15.6.2012 14:27:39 438 PRESKOK (G12=1); n=615 G49 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ F48 IN OBKOŽI USTREZNO: 1 - NIMA PARTNERJA / DRUŽINE (G48 = 06) 2 - DRUGO (G48 = 1 – 5 ali 8) 9 - (b.o.) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 3,61 96,39 100,00 BG Bolgarija 13,30 86,70 100,00 CH Švica 3,51 96,49 100,00 CZ Republika Češka 14,81 85,19 100,00 DE Nemčija 2,79 97,21 100,00 DK Danska 1,47 98,53 100,00 EE Estonija 1,17 98,83 100,00 ES Španija 2,87 97,13 100,00 FI Finska 9,72 90,28 100,00 FR Francija 9,15 90,85 100,00 GB Velika Britanija 2,71 97,29 100,00 HU Madžarska 6,47 93,53 100,00 IL Izrael 7,06 92,94 100,00 NL Nizozemska 10,30 89,70 100,00 NO Norveška 0,22 99,78 100,00 PL Poljska 5,65 94,35 100,00 PT Portugalska 2,25 97,75 100,00 RU Rusija 19,85 80,15 100,00 SE Švedska 3,85 96,15 100,00 SI Slovenija 7,22 92,78 100,00 Skupaj 6,73 93,27 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 438 15.6.2012 14:27:39 439 PRESKOK (G49=2); n=578 In kako pogosto se vam zgodi, da ... nikoli skoraj obča- pogo- nikoil sno sto vedno (ne vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 G50 ...ima vaš partner ali družina že čez glavo vaših službenih skrbi? G51 ...ima vaš partner ali družina že čez glavo vaših službenih skrbi? G52 ...se le težko osredotočite na delo zaradi vaših domačih obveznosti? Povprečne vrednosti: Država G50 G51 G52 BE Belgija 2,10 1,75 1,71 BG Bolgarija 2,17 1,65 1,59 CH Švica 1,94 1,67 1,58 CZ Republika Češka 2,40 2,16 2,08 DE Nemčija 2,15 1,78 1,64 DK Danska 2,16 1,69 1,64 EE Estonija 2,32 1,88 1,88 ES Španija 1,86 1,54 1,55 FI Finska 2,42 1,97 1,96 FR Francija 2,16 1,65 1,71 GB Velika Britanija 2,18 1,84 1,84 HU Madžarska 2,16 1,79 1,78 IL Izrael 2,10 1,97 1,93 NL Nizozemska 2,03 1,77 1,71 NO Norveška 2,06 1,70 1,76 PL Poljska 2,15 1,94 1,83 PT Portugalska 1,79 1,73 1,87 RU Rusija 2,40 2,00 2,01 SE Švedska 2,14 1,84 1,78 SI Slovenija 2,13 1,73 1,67 Skupaj 2,15 1,80 1,78 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 439 15.6.2012 14:27:39 440 PRESKOK (G12=1); n=615 G53 Kako zadovoljni ste s svojo glavno zaposlitvijo? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni izjemno nezadovoljen in 10 izjemno zadovoljen. izjemno izjemno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 PRESKOK (G12=1); n=615 G54 Kako zadovoljni ste s porazdelitvijo svojega časa med tistega, ki ga porabite za službo, in tistega, ki ga porabite za druge stvari v življenju? izjemno izjemno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečne vrednosti: Država G53 G54 BE Belgija 7,80 6,73 BG Bolgarija 6,91 6,30 CH Švica 8,03 6,96 CZ Republika Češka 6,75 5,71 DE Nemčija 7,47 6,16 DK Danska 8,25 7,27 EE Estonija 7,17 6,18 ES Španija 7,55 6,34 FI Finska 7,78 6,90 FR Francija 7,41 6,42 GB Velika Britanija 7,29 6,38 HU Madžarska 7,22 6,04 IL Izrael 7,56 6,92 NL Nizozemska 7,66 6,88 NO Norveška 7,94 6,76 PL Poljska 7,26 6,05 PT Portugalska 6,88 6,18 RU Rusija 6,65 5,83 SE Švedska 7,66 6,44 SI Slovenija 7,39 6,45 Skupaj 7,40 6,41 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 440 15.6.2012 14:27:39 441 PRESKOK (G12=1); n=615 G55 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo? Z veseljem bi opravljal svoje sedanje delo tudi če ne bi potreboval denarja. 1 - močno soglašam 2 - soglašam 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 4 - ne soglašam 5 - sploh ne soglašam 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 15,66 42,77 12,17 20,00 9,40 100,00 BG Bolgarija 17,21 30,69 21,18 20,72 10,19 100,00 CH Švica 15,23 49,82 11,57 15,94 7,44 100,00 CZ Republika Češka 4,75 20,64 25,39 25,82 23,40 100,00 DE Nemčija 13,66 45,63 14,06 16,02 10,63 100,00 DK Danska 21,52 48,41 12,10 13,45 4,52 100,00 EE Estonija 5,17 25,50 16,45 35,72 17,16 100,00 ES Španija 10,57 33,48 17,58 25,70 12,68 100,00 FI Finska 13,70 33,07 10,87 23,67 18,69 100,00 FR Francija 13,79 28,97 15,64 18,31 23,29 100,00 GB Velika Britanija 9,23 45,56 12,22 22,14 10,85 100,00 HU Madžarska 11,43 37,69 23,95 15,37 11,56 100,00 IL Izrael 21,37 33,30 23,55 12,03 9,75 100,00 NL Nizozemska 14,38 54,38 11,14 14,81 5,30 100,00 NO Norveška 14,21 54,21 11,04 14,86 5,68 100,00 PL Poljska 8,03 36,37 18,98 26,76 9,85 100,00 PT Portugalska 4,82 34,26 19,54 25,00 16,37 100,00 RU Rusija 6,15 20,23 29,81 28,17 15,64 100,00 SE Švedska 10,63 46,01 14,37 18,84 10,14 100,00 SI Slovenija 6,86 33,11 21,57 28,43 10,03 100,00 Skupaj 11,84 37,52 17,30 21,02 12,32 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 441 15.6.2012 14:27:39 442 PRESKOK (G12=1); n=615 G56 Kolikšna je običajno vaša mesečna bruto plača, torej pred odbitjem davkov in prispevkov? 1 - do 1.000 € 20,0 2 - od 1.000 do 1.499 € 16,6 3 - od 1.500 do 2.499 € 14,8 4 - 2.500 € in več 6,0 777777 - ne želi odgovoriti 29,3 888888 - (ne vem) 12,2 999999 - (b.o.) 1,1 PRESKOK (G56=1-4); n=361 G57 Za kakšno obdobje oz. kako pogosto dobivate to plačo? 01 - na uro 06 - na koledarski mesec 02 - na dan 07 - na leto 03 - na teden 08 - drugo 04 - na dva tedna 88 - (ne vem) 05 - na štiri tedne 99 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj BE Belgija 1,31 0,37 0,19 0,19 14,55 80,41 2,43 0,56 100,00 BG Bolgarija 0,00 0,18 0,0 0 0,18 3,91 95,55 0,18 0,00 100,00 CH Švica 0,00 0,00 0,17 0,00 13,07 71,65 15,11 0,00 100,00 CZ Republika Češka 0,00 0,00 0,00 0,00 4,09 92,92 2,83 0,16 100,00 DE Nemčija 0,09 0,09 0,46 1,00 17,35 77,90 3,11 0,00 100,00 DK Danska 0,53 0,13 0,13 0,66 1,71 40,45 56,26 0,13 100,00 EE Estonija 1,57 0,00 0,35 0,35 2,79 94,60 0,17 0,17 100,00 ES Španija 0,33 0,17 0,33 0,17 17,61 63,95 17,28 0,17 100,00 FI Finska 1,03 0,26 0,13 1,03 10,47 82,04 5,04 0,00 100,00 FR Francija 1,57 0,13 0,00 0,00 4,97 85,47 7,46 0,39 100,00 GB Velika Britanija 0,79 0,57 16,46 0,34 4,99 16,35 60,27 0,23 100,00 HU Madžarska 0,19 0,19 0,00 0,19 10,15 89,27 0,00 0,00 100,00 IL Izrael 0,00 0,00 3,08 9,90 7,95 78,08 0,65 0,32 100,00 NL Nizozemska 0,64 0,16 1,44 0,00 12,30 72,04 13,10 0,32 100,00 NO Norveška 2,13 0,00 0,11 0,00 0,34 30,49 66,93 0,00 100,00 PL Poljska 0,00 0,00 0,00 0,00 5,94 93,88 0,18 0,00 100,00 PT Portugalska 0,00 0,00 0,71 0,00 11,70 86,88 0,35 0,35 100,00 RU Rusija 0,23 0,23 0,23 1,85 11,94 85,52 0,00 0,00 100,00 SE Švedska 1,65 0,13 0,00 0,13 7,00 90,20 0,76 0,13 100,00 SI Slovenija 0,00 0,0 0 0,00 0,28 5,03 94,41 0,00 0,28 100,00 Skupaj 0,67 0,14 1,44 0,84 8,40 73,25 15,11 0,14 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 442 15.6.2012 14:27:39 443 PRESKOK (G12=1); n=615 Prosim povejte, ali se vam je v zadnjih treh letih zgodilo kaj od naslednjega? Ste morali… da ne (ne vem) (b.o.) 1 2 8 9 G58 … opravljati manj zanimivo delo? G59 … pristati na manjše plačilo? G60 … delati krajši delovni čas? G61 ... sprijazniti se z manj varno zaposlitvijo? Delež odgovorov DA: Država G58 G59 G60 G61 BE Belgija 25,09 11,59 13,77 18,09 BG Bolgarija 34,68 25,65 14,14 19,70 CH Švica 19,55 12,37 9,28 9,46 CZ Republika Češka 22,46 28,51 7,82 33,51 DE Nemčija 30,56 23,22 13,77 18,62 DK Danska 49,88 19,15 12,32 16,60 EE Estonija 31,09 55,69 23,54 50,94 ES Španija 26,84 37,29 13,27 30,15 FI Finska 40,18 29,90 11,89 17,33 FR Francija 23,93 15,43 13,59 14,85 GB Velika Britanija 25,90 22,42 17,61 33,93 HU Madžarska 37,72 26,93 13,36 28,22 IL Izrael 20,48 18,45 14,12 19,09 NL Nizozemska 26,54 14,94 14,02 29,69 NO Norveška 58,41 12,45 9,06 22,76 PL Poljska 19,76 20,72 9,93 28,45 PT Portugalska 21,29 17,49 11,00 23,16 RU Rusija 31,83 23,38 10,51 21,55 SE Švedska 54,49 14,65 13,53 12,93 SI Slovenija 20,26 21,10 9,39 11,85 Skupaj 30,91 22,71 12,82 23,36 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 443 15.6.2012 14:27:39 444 PRESKOK (G12=1); n=615 G62 Ali bi rekli, da je vaše podjetje v zadnjih treh letih… ANKETAR: Če je v podjetju manj kot tri leta, vprašaj ‘od takrat, ko ste se v podjetju zaposlili’. 1 - …imelo velike finančne težave 2 - …imelo nekaj finančnih težav 3 - …ni imelo preveč finančnih težav 4 - …ni imelo finančnih težav 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 6,12 23,10 21,72 49,06 100,00 BG Bolgarija 12,04 52,75 21,99 13,22 100,00 CH Švica 5,32 18,69 16,83 59,16 100,00 CZ Republika Češka 8,86 35,91 28,17 27,05 100,00 DE Nemčija 6,99 22,78 25,18 45,05 100,00 DK Danska 25,44 37,47 19,92 17,17 100,00 EE Estonija 24,19 56,68 15,04 4,09 100,00 ES Španija 12,74 43,63 20,75 22,88 100,00 FI Finska 10,35 32,91 28,49 28,26 100,00 FR Francija 10,20 32,31 21,01 36,49 100,00 GB Velika Britanija 17,52 40,42 19,25 22,81 100,00 HU Madžarska 17,48 34,95 19,09 28,48 100,00 IL Izrael 9,19 23,15 20,05 47,61 100,00 NL Nizozemska 18,74 30,19 14,81 36,25 100,00 NO Norveška 9,70 31,86 20,51 37,93 100,00 PL Poljska 6,18 25,82 26,10 41,90 100,00 PT Portugalska 7,74 34,89 30,51 26,86 100,00 RU Rusija 15,59 43,28 23,92 17,20 100,00 SE Švedska 12,41 25,81 20,55 41,23 100,00 SI Slovenija 9,15 35,41 19,69 35,75 100,00 Skupaj 12,28 33,99 21,83 31,90 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 444 15.6.2012 14:27:39 445 PRESKOK (G12=1); n=615 G63 Ali bi rekli, da se je število zaposlenih v vašem podjetju v zadnjih treh letih… ANKETAR: Če je v podjetju manj kot tri leta, vprašaj ‘od takrat ko ste se v podjetju zaposlili’. 1 - …zelo zmanjšalo 2 - …malo zmanjšalo 3 - …ni spremenilo 4 - …malo povečalo 5 - …močno povečalo 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 7,54 19,90 41,78 22,62 8,16 100,00 BG Bolgarija 8,40 36,30 50,67 3,90 0,73 100,00 CH Švica 4,68 18,48 49,62 21,90 5,32 100,00 CZ Republika Češka 7,41 31,53 51,67 7,59 1,81 100,00 DE Nemčija 8,25 25,02 41,23 20,79 4,72 100,00 DK Danska 16,29 33,21 30,45 15,79 4,26 100,00 EE Estonija 14,08 36,04 39,02 8,95 1,91 100,00 ES Španija 10,68 33,87 46,96 7,58 0,92 100,00 FI Finska 6,86 27,56 43,95 17,21 4,42 100,00 FR Francija 11,53 27,11 40,31 15,93 5,11 100,00 GB Velika Britanija 12,72 28,41 41,22 12,63 5,02 100,00 HU Madžarska 7,93 27,90 54,67 7,65 1,84 100,00 IL Izrael 4,02 14,44 59,53 15,50 6,51 100,00 NL Nizozemska 15,20 22,91 38,32 15,75 7,82 100,00 NO Norveška 4,34 21,80 40,27 25,58 8,01 100,00 PL Poljska 5,37 19,53 54,52 16,38 4,19 100,00 PT Portugalska 4,07 22,09 67,21 6,10 0,54 100,00 RU Rusija 5,85 34,49 50,08 8,39 1,19 100,00 SE Švedska 10,59 26,99 34,93 19,92 7,57 100,00 SI Slovenija 9,24 23,87 49,92 13,95 3,03 100,00 Skupaj 8,76 26,85 45,97 14,27 4,15 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 445 15.6.2012 14:27:40 446 G64 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ NA SESTAVO GOSPODINJSTVA IN ŠIFRIRAJ: 1 - ANKETIRANEC ROJEN PO L. 1940 (MANJ KOT 70 LET) 2 - ANKETIRANEC ROJEN L. 1940 ALI PREJ (VEČ KOT 70 LET) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 87,09 12,91 100,00 BG Bolgarija 79,71 20,29 100,00 CH Švica 86,75 13,25 100,00 CZ Republika Češka 90,82 9,18 100,00 DE Nemčija 86,32 13,68 100,00 DK Danska 87,18 12,82 100,00 EE Estonija 82,54 17,46 100,00 ES Španija 88,03 11,97 100,00 FI Finska 84,50 15,50 100,00 FR Francija 83,74 16,26 100,00 GB Velika Britanija 82,43 17,57 100,00 HU Madžarska 86,42 13,58 100,00 IL Izrael 86,43 13,57 100,00 NL Nizozemska 85,24 14,76 100,00 NO Norveška 88,50 11,50 100,00 PL Poljska 88,18 11,82 100,00 PT Portugalska 76,37 23,63 100,00 RU Rusija 86,51 13,49 100,00 SE Švedska 84,71 15,29 100,00 SI Slovenija 87,00 13,00 100,00 Skupaj 85,29 14,71 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 446 15.6.2012 14:27:40 447 PRESKOK (G64=1); n=1220 Kako pomembne bi bile za vas osebno naslednje stvari, če bi se odločali za zaposlitev? Izberite odgovor na kartici. sploh zelo ni po- ni po- po- po- mem- mem- mem- mem- (ne -bno -bno niti-niti -bno -bno vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 G65 možnost lastne pobude pri delu G66 varnost zaposlitve G67 visoki dohodki G68 da je mogoče uskladiti službene in družinske obveznosti G69 veliko možnosti usposabljanja Povprečne vrednosti: Država G65 G66 G67 G68 G69 BE Belgija 3,98 4,31 3,88 4,11 3,91 BG Bolgarija 3,71 4,65 4,55 4,03 3,59 CH Švica 4,12 4,26 3,62 4,20 3,92 CZ Republika Češka 3,64 4,13 3,98 3,76 3,22 DE Nemčija 4,12 4,54 3,93 4,24 3,98 DK Danska 4,08 3,92 3,37 3,92 3,55 EE Estonija 3,79 4,47 4,25 4,07 3,91 ES Španija 4,13 4,71 4,28 4,33 4,10 FI Finska 4,13 4,26 3,72 3,83 3,82 FR Francija 3,98 4,27 3,94 4,13 3,91 GB Velika Britanija 4,14 4,33 3,74 4,11 3,93 HU Madžarska 3,68 4,56 4,32 4,29 3,75 IL Izrael 4,09 4,36 4,37 4,17 4,09 NL Nizozemska 4,06 4,00 3,46 3,97 3,62 NO Norveška 3,97 4,30 4,05 4,08 3,89 PL Poljska 4,05 4,53 4,39 4,19 3,96 PT Portugalska 3,85 4,38 4,15 4,16 4,03 RU Rusija 3,45 4,28 4,48 4,07 3,57 SE Švedska 4,18 4,16 3,68 4,11 3,65 SI Slovenija 3,99 4,30 4,04 4,21 3,90 Skupaj 3,95 4,35 4,03 4,10 3,81 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 447 15.6.2012 14:27:40 448 PRESKOK (G64=1); n=1220 G70 Koliko soglašate z naslednjo trditvijo? ‘Z veseljem bi hodil v službo tudi, če ne bi potreboval denarja’. 1 - močno soglašam 2 - soglašam 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 4 - ne soglašam 5 - sploh ne soglašam 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 16,8 49,6 13,1 14,3 6,2 100,0 BG Bolgarija 26,7 38,0 16,5 12,0 6,8 100,0 CH Švica 13,3 58,3 11,6 12,2 4,7 100,0 CZ Republika Češka 8,3 16,0 29,3 24,4 22,0 100,0 DE Nemčija 15,5 55,5 11,2 11,7 6,2 100,0 DK Danska 15,4 56,8 10,9 12,6 4,3 100,0 EE Estonija 10,4 38,4 14,3 26,4 10,6 100,0 ES Španija 10,0 38,4 20,3 22,5 8,8 100,0 FI Finska 15,8 38,5 12,2 18,1 15,4 100,0 FR Francija 15,7 39,2 15,2 16,4 13,5 100,0 GB Velika Britanija 7,2 52,5 14,0 21,1 5,3 100,0 HU Madžarska 16,7 38,5 19,7 15,9 9,2 100,0 IL Izrael 27,0 39,9 20,5 6,9 5,7 100,0 NL Nizozemska 14,0 61,7 10,3 10,5 3,6 100,0 NO Norveška 16,5 61,1 11,4 7,8 3,3 100,0 PL Poljska 10,3 43,0 15,9 22,4 8,4 100,0 PT Portugalska 8,4 40,0 16,1 25,4 10,0 100,0 RU Rusija 7,7 20,8 30,0 27,5 14,1 100,0 SE Švedska 8,1 52,0 16,4 17,3 6,2 100,0 SI Slovenija 5,1 34,0 18,7 31,1 11,2 100,0 Skupaj 13,6 42,9 16,8 17,8 9,0 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 448 15.6.2012 14:27:40 449 PRESKOK (G64=1); n=1220 G71 Če pomislite na zadnja 3 leta, koliko mesecev (če sploh) je trajalo najdaljše obdobje, ko ste bili neprekinjeno brez zaposlitve in ste iskali delo? ANKETAR: Lahko tudi približno, zaokroži. 1 - do enega leta 2 - eno do dveh let 3 - dve leti in več 00 - (v zadnjih 3 letih ni bil brezposelen) 88 - (ne vem) 99 - (b.o.) Država 0 1 2 3 Skupaj BE Belgija 86,27 7,66 2,62 3,45 100,0 BG Bolgarija 71,50 11,70 5,74 11,06 100,0 CH Švica 90,97 6,00 1,95 1,09 100,0 CZ Republika Češka 85,05 9,47 2,71 2,76 100,0 DE Nemčija 84,74 7,71 3,16 4,39 100,0 DK Danska 85,76 10,92 2,21 1,11 100,0 EE Estonija 77,06 13,55 5,32 4,08 100,0 ES Španija 71,73 17,76 5,54 4,97 100,0 FI Finska 81,42 13,80 2,80 1,97 100,0 FR Francija 70,57 13,95 3,07 12,41 100,0 GB Velika Britanija 83,39 11,11 2,02 3,48 100,0 HU Madžarska 77,17 14,74 4,62 3,48 100,0 IL Izrael 79,13 13,21 2,93 4,73 100,0 NL Nizozemska 87,19 8,94 1,91 1,97 100,0 NO Norveška 87,09 10,18 1,55 1,18 100,0 PL Poljska 80,99 11,60 2,61 4,80 100,0 PT Portugalska 81,56 10,27 3,04 5,13 100,0 RU Rusija 83,17 12,98 2,24 1,62 100,0 SE Švedska 84,97 10,95 2,56 1,52 100,0 SI Slovenija 86,13 6,76 2,83 4,28 100,0 Skupaj 81,69 11,15 3,09 4,07 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 449 15.6.2012 14:27:40 450 PRESKOK (G64=1); n=1220 G72 Koliko ur na teden bi delali, če bi o tem lahko odločali sami? Pri tem upoštevajte, da bi bil vaš dohodek odvisen od števila ur dela. ANKETAR: Če anketiranec odgovori “nobene”, vpiši 00. 1 - manj kot 15 ur 2 - 15 do 35 ur 3 - 36 do 40 ur 4 - 41 ur in več 888 - (ne vem) 999 - (b.o.) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 2,61 40,20 41,96 10,86 100,0 BG Bolgarija 0,56 8,01 64,21 24,03 100,0 CH Švica 5,63 38,83 20,90 26,69 100,0 CZ Republika Češka 6,88 9,29 25,15 39,96 100,0 DE Nemčija 3,21 42,24 37,27 6,45 100,0 DK Danska 4,91 33,00 44,23 9,52 100,0 EE Estonija 3,58 16,96 43,58 23,51 100,0 ES Španija 3,16 39,05 47,15 5,06 100,0 FI Finska 3,30 30,81 50,29 8,28 100,0 FR Francija 3,03 48,95 28,30 13,57 100,0 GB Velika Britanija 5,67 47,17 28,01 7,39 100,0 HU Madžarska 2,88 8,46 39,76 33,39 100,0 IL Izrael 6,04 37,71 24,59 26,51 100,0 NL Nizozemska 6,43 44,57 27,48 3,14 100,0 NO Norveška 3,67 27,12 53,40 13,52 100,0 PL Poljska 4,72 6,78 24,53 46,40 100,0 PT Portugalska 4,50 13,77 54,82 24,03 100,0 RU Rusija 5,39 17,38 42,30 20,13 100,0 SE Švedska 3,71 36,79 46,41 7,17 100,0 SI Slovenija 2,50 20,48 61,92 12,40 100,0 Skupaj 4,13 29,37 39,85 17,32 100,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 450 15.6.2012 14:27:40 451 G73 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ NA SESTAVO GOSPODINJSTVA IN ŠIFRIRAJ: 1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifra 1 pri F5) 2 - ANKETIRANEC NE ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM Država 1 2 Skupaj BE Belgija 62,38 37,62 100,00 BG Bolgarija 58,46 41,54 100,00 CH Švica 62,28 37,72 100,00 CZ Republika Češka 51,63 48,37 100,00 DE Nemčija 61,10 38,90 100,00 DK Danska 65,31 34,69 100,00 EE Estonija 55,27 44,73 100,00 ES Španija 59,68 40,32 100,00 FI Finska 60,54 39,46 100,00 FR Francija 54,75 45,25 100,00 GB Velika Britanija 52,15 47,85 100,00 HU Madžarska 58,40 41,60 100,00 IL Izrael 61,90 38,10 100,00 NL Nizozemska 61,24 38,76 100,00 NO Norveška 64,92 35,08 100,00 PL Poljska 58,88 41,12 100,00 PT Portugalska 59,72 40,28 100,00 RU Rusija 48,40 51,60 100,00 SE Švedska 61,62 38,38 100,00 SI Slovenija 59,52 40,48 100,00 Skupaj 58,46 41,54 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 451 15.6.2012 14:27:40 452 PRESKOK (G73=1); n=835 G74 Če bi lahko sami odločali, koliko ur tedensko, če sploh, bi želeli, da bi vaš partner delal? Ob tem upoštevajte, da bi se partnerjevi dohodki ustrezno zmanjšali ali povečali glede na število opravljenih ur dela. ANKETAR: Če anketiranec odgovori “nobene”, vpiši 00. 0 - nobene 1 - manj kot 15 ur 2 - 15 do 35 ur 3 - 36 do 40 ur 4 - 41 ur in več 888 - (ne vem) 999 - (b.o.) Država 0 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 16,46 0,71 38,48 39,39 4,95 100,00 BG Bolgarija 11,80 0,44 8,61 66,46 12,69 100,00 CH Švica 24,44 6,23 35,37 13,98 19,98 100,00 CZ Republika Češka 24,79 6,73 10,15 29,91 28,42 100,00 DE Nemčija 23,59 3,06 34,14 36,16 3,06 100,00 DK Danska 17,90 2,44 28,71 46,72 4,24 100,00 EE Estonija 22,90 2,22 16,47 50,82 7,59 100,00 ES Španija 20,84 1,43 33,97 41,20 2,57 100,00 FI Finska 21,30 1,29 22,77 49,68 4,96 100,00 FR Francija 16,49 2,06 50,40 22,45 8,59 100,00 GB Velika Britanija 26,44 3,73 34,87 29,81 5,15 100,00 HU Madžarska 27,39 2,01 12,44 42,09 16,08 100,00 IL Izrael 11,68 3,79 28,34 29,44 26,75 100,00 NL Nizozemska 28,28 2,82 37,61 27,99 3,30 100,00 NO Norveška 9,13 1,91 27,07 55,63 6,26 100,00 PL Poljska 30,56 2,73 6,21 33,91 26,58 100,00 PT Portugalska 99,63 5,76 14,86 57,03 12,45 100,00 RU Rusija 28,67 4,40 16,14 38,65 12,13 100,00 SE Švedska 18,15 1,10 32,28 44,09 4,38 100,00 SI Slovenija 10,31 2,09 18,25 63,51 5,85 100,00 Skupaj 20,30 2,81 26,02 40,60 10,27 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 452 15.6.2012 14:27:41 453 PRESKOK (G73=1); n=835 G75 Če pomislite na zadnja 3 leta, koliko mesecev (če sploh) je trajalo najdaljše obdobje, ko je bil vaš zakonec / partner neprekinjeno brez zaposlitve in je iskal delo? ANKETAR: Lahko tudi približno, zaokroži. 1 - do enega leta 2 - eno do dveh let 3 - dve leti in več 00 - (v zadnjih 3 letih ni bil brezposelen) 88 - (ne vem) 99 - (b.o.) Država 1 2 3 0 0 Skupaj BE Belgija 6,10 0,39 2,42 91,09 100,00 BG Bolgarija 6,71 3,24 10,25 79,79 100,00 CH Švica 3,08 1,32 1,10 94,49 100,00 CZ Republika Češka 6,40 2,94 2,07 88,59 100,00 DE Nemčija 3,80 3,80 2,27 90,12 100,00 DK Danska 8,66 1,49 1,09 88,76 100,00 EE Estonija 9,44 5,35 3,25 81,95 100,00 ES Španija 11,14 5,81 3,62 79,43 100,00 FI Finska 7,75 2,67 1,87 87,70 100,00 FR Francija 5,93 2,80 12,72 78,56 100,00 GB Velika Britanija 6,81 1,58 1,83 89,78 100,00 HU Madžarska 10,09 2,38 2,72 84,81 100,00 IL Izrael 5,13 2,15 3,79 88,93 100,00 NL Nizozemska 4,30 1,92 0,82 92,96 100,00 NO Norveška 8,32 1,32 1,22 89,15 100,00 PL Poljska 5,52 2,97 5,32 86,20 100,00 PT Portugalska 4,49 1,71 2,61 91,18 100,00 RU Rusija 9,25 2,26 1,70 86,79 100,00 SE Švedska 7,61 1,68 1,57 89,15 100,00 SI Slovenija 4,41 2,14 3,02 90,43 100,00 Skupaj 6,62 2,54 3,29 87,55 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 453 15.6.2012 14:27:41 454 PRESKOK (G73=1); n=835 G76 Sedaj pa nekaj vprašanj o gospodinjskem delu. Z gospodinjskim delom mislimo na stvari, ki jih delamo na domu ali okoli njega kot npr. kuhanje, pomivanje, pospravljanje, pranje, nakupovanje, vzdrževanje hiše oz. stanovanja - ne pa tudi varstva otrok ali prostočasnih dejavnosti. Koliko ur na teden skupaj porabite za gospodinjska dela? ANKETAR: Zaokroži na najbližjo celo uro. Sprejmi tudi približno oceno. 888 - (ne vem) 999 - (brez odgovora) PRESKOK (G73=1); n=835 G77 Kaj pa vaš zakonec / partner? Koliko ur na teden porabi za gospodinjska dela? ANKETAR: Zaokroži na najbližjo celo uro. Sprejmi tudi približno oceno. 888 - (ne vem) 999 - (brez odgovora) Povprečne vrednosti: Država G76 G77 BE Belgija 14,59 15,58 BG Bolgarija 18,15 15,56 CH Švica 12,38 14,16 CZ Republika Češka 16,34 16,26 DE Nemčija 13,74 14,90 DK Danska 10,93 11,51 EE Estonija 18,08 17,44 ES Španija 14,62 15,77 FI Finska 12,02 12,16 FR Francija 11,84 11,35 GB Velika Britanija 12,17 11,11 HU Madžarska 19,26 19,07 IL Izrael 13,62 12,94 NL Nizozemska 12,88 12,53 NO Norveška 10,36 10,74 PL Poljska 19,74 20,42 PT Portugalska 13,67 7,73 RU Rusija 19,67 18,90 SE Švedska 12,61 11,78 SI Slovenija 19,48 18,24 Skupaj 14,67 14,33 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 454 15.6.2012 14:27:41 455 PRESKOK (G73=1); n=835 G78 Zakonci ali partnerji imajo včasih različna mnenja o družinskih zadevah. Kako pogosto se zgodi, da z vašim zakoncem / partnerjem ne soglašata glede denarja? 1 - nikoli 2 - manj kot 1x mesečno 3 - 1x mesečno 4 - nekajkrat mesečno 5 - enkrat tedensko 6 - nekajkrat tedensko 7 - vsak dan 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 6 7 Skupaj BE Belgija 52,50 27,05 11,31 4,81 2,64 1,23 0,47 100,00 BG Bolgarija 30,49 28,60 11,55 14,49 5,58 5,13 4,15 100,00 CH Švica 52,33 30,40 10,21 3,80 1,63 1,19 0,43 100,00 CZ Republika Češka 30,74 29,41 13,45 16,71 3,43 4,43 1,84 100,00 DE Nemčija 42,16 31,10 9,96 9,25 3,91 2,64 0,99 100,00 DK Danska 58,04 27,65 8,33 3,33 1,37 0,88 0,39 100,00 EE Estonija 48,62 28,72 10,87 5,64 3,49 1,23 1,44 100,00 ES Španija 56,92 17,27 7,55 9,08 1,26 3,42 4,50 100,00 FI Finska 33,69 40,89 13,24 6,13 3,47 1,51 1,07 100,00 FR Francija 46,10 29,24 13,02 5,76 2,35 2,45 1,07 100,00 GB Velika Britanija 49,88 26,34 8,81 5,60 4,48 3,20 1,68 100,00 HU Madžarska 30,94 25,22 17,60 15,13 4,71 4,60 1,79 100,00 IL Izrael 51,65 15,25 13,41 8,97 5,36 3,30 2,07 100,00 NL Nizozemska 60,54 23,86 8,79 3,59 2,06 0,45 0,72 100,00 NO Norveška 43,63 38,92 10,63 3,51 1,91 1,00 0,40 100,00 PL Poljska 38,04 28,97 12,58 12,06 2,99 2,89 2,47 100,00 PT Portugalska 61,75 24,32 5,57 4,42 1,15 1,23 1,56 100,00 RU Rusija 28,99 27,90 15,64 15,30 5,33 5,16 1,69 100,00 SE Švedska 64,09 25,35 6,42 2,18 1,20 0,33 0,44 100,00 SI Slovenija 46,13 19,20 16,83 11,85 2,24 2,00 1,75 100,00 Skupaj 46,04 27,34 11,15 8,23 3,15 2,50 1,59 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 455 15.6.2012 14:27:41 456 G79 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ NA SESTAVO GOSPODINJSTVA IN ŠIFRIRAJ: 1 - ZAKONEC / PARTNER JE ZAPOSLEN (šifra 1 na F46a ali 1 na F47) 2 - ZAKONEC / PARTNER NI ZAPOSLEN Država 1 2 Skupaj BE Belgija 59,08 40,92 100,00 BG Bolgarija 48,24 51,76 100,00 CH Švica 64,07 35,93 100,00 CZ Republika Češka 67,16 32,84 100,00 DE Nemčija 59,50 40,50 100,00 DK Danska 67,03 32,97 100,00 EE Estonija 61,15 38,85 100,00 ES Španija 54,04 45,96 100,00 FI Finska 60,25 39,75 100,00 FR Francija 59,89 40,11 100,00 GB Velika Britanija 61,60 38,40 100,00 HU Madžarska 53,46 46,54 100,00 IL Izrael 63,78 36,22 100,00 NL Nizozemska 66,07 33,93 100,00 NO Norveška 70,43 29,57 100,00 PL Poljska 59,20 40,80 100,00 PT Portugalska 46,06 53,94 100,00 RU Rusija 61,70 38,30 100,00 SE Švedska 70,42 29,58 100,00 SI Slovenija 55,99 44,01 100,00 Skupaj 60,18 39,82 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 456 15.6.2012 14:27:41 457 PRESKOK (G79=1); n=463 Kako pogosto mora partner pri svojem delu oz. službi... manj kot enkrat nekaj- nekaj- enkrat me- krat enkrat krat me- seč- me- teden- teden- vsak (ne nikoli sečno -no sečno sko sko dan vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 G80 delati zvečer ali ponoči G81 delati nadure brez predhodnega obvestila Povprečne vrednosti: Država G80 G81 BE Belgija 2,57 2,53 BG Bolgarija 2,30 2,09 CH Švica 2,59 2,61 CZ Republika Češka 2,36 2,88 DE Nemčija 2,47 3,23 DK Danska 2,04 2,37 EE Estonija 2,85 2,28 ES Španija 2,42 2,32 FI Finska 2,97 2,65 FR Francija 2,36 2,82 GB Velika Britanija 2,95 2,58 HU Madžarska 2,56 2,33 IL Izrael 2,59 2,65 NL Nizozemska 2,56 2,38 NO Norveška 3,07 2,46 PL Poljska 2,76 2,50 PT Portugalska 2,46 2,15 RU Rusija 2,60 2,59 SE Švedska 2,87 2,39 SI Slovenija 2,34 2,19 Skupaj 2,59 2,54 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 457 15.6.2012 14:27:41 458 PRESKOK (G79=1); n=463 G82 Kako pogosto mora partner delati ob vikendih (ob sobotah in nedeljah)? 1 - nikoli 2 - manj kot 1x mesečno 3 - 1x mesečno 4 - nekajkrat mesečno 5 - vsak teden 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 5 Skupaj BE Belgija 47,93 12,58 10,51 17,36 11,62 100,00 BG Bolgarija 32,18 19,03 9,67 27,64 11,48 100,00 CH Švica 45,47 14,77 12,42 19,13 8,22 100,00 CZ Republika Češka 36,58 16,47 14,27 28,66 4,02 100,00 DE Nemčija 41,31 13,74 10,74 24,39 9,83 100,00 DK Danska 43,65 20,44 11,82 20,15 3,94 100,00 EE Estonija 33,11 17,64 13,14 28,45 7,65 100,00 ES Španija 46,45 9,75 9,75 18,68 15,37 100,00 FI Finska 37,43 26,17 10,53 17,11 8,77 100,00 FR Francija 50,35 10,78 8,83 17,49 12,54 100,00 GB Velika Britanija 38,24 14,60 9,95 20,16 17,05 100,00 HU Madžarska 32,16 14,11 9,96 34,23 9,54 100,00 IL Izrael 73,46 5,59 6,29 8,38 6,29 100,00 NL Nizozemska 53,24 14,05 8,92 14,86 8,92 100,00 NO Norveška 36,18 23,08 13,53 23,50 3,70 100,00 PL Poljska 32,08 13,04 12,52 27,79 14,58 100,00 PT Portugalska 47,68 15,95 5,66 18,52 12,18 100,00 RU Rusija 30,96 16,69 8,48 28,13 15,75 100,00 SE Švedska 45,05 20,28 11,15 18,58 4,95 100,00 SI Slovenija 38,96 14,41 13,29 25,00 8,33 100,00 Skupaj 42,59 15,60 10,50 21,64 9,66 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 458 15.6.2012 14:27:41 459 G83 ANKETARSKA ŠIFRA - ANKETAR GLEJ G12 IN ŠIFRIRAJ: 1 - ANKETIRANEC JE UPOKOJEN (šifra 2 pri G12) 2 - VSI OSTALI (šifra 1 ali 3 pri G12) 9 - (b.o.) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 19,25 80,75 100,00 BG Bolgarija 37,88 62,12 100,00 CH Švica 19,19 80,81 100,00 CZ Republika Češka 27,09 72,91 100,00 DE Nemčija 23,89 76,11 100,00 DK Danska 25,44 74,56 100,00 EE Estonija 27,50 72,50 100,00 ES Španija 14,11 85,89 100,00 FI Finska 29,87 70,13 100,00 FR Francija 29,63 70,37 100,00 GB Velika Britanija 27,50 72,50 100,00 HU Madžarska 32,16 67,84 100,00 IL Izrael 18,21 81,79 100,00 NL Nizozemska 22,03 77,97 100,00 NO Norveška 16,69 83,31 100,00 PL Poljska 25,49 74,51 100,00 PT Portugalska 37,95 62,05 100,00 RU Rusija 28,45 71,55 100,00 SE Švedska 23,22 76,78 100,00 SI Slovenija 27,15 72,85 100,00 Skupaj 25,97 74,03 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 459 15.6.2012 14:27:41 460 PRESKOK (G83=1); n=376 G84 Katerega leta ste se upokojili? 1 - pred letom 1990 2 - od 1990 do 1999 3 - od 2000 do 2005 4 - od 2006 do 2010 0000 - (nikoli ni bil zaposlen) 8888 - (ne vem) 9999 - (b.o.) Država 0 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 7,17 16,51 28,66 25,23 22,43 100,00 BG Bolgarija 0,45 21,90 42,12 18,44 17,09 100,00 CH Švica 2,56 10,99 33,33 24,54 28,57 100,00 CZ Republika Češka 1,47 10,29 29,96 27,76 30,51 100,00 DE Nemčija 0,43 10,92 35,04 26,38 27,23 100,00 DK Danska 0,75 10,30 29,90 31,16 27,89 100,00 EE Estonija 0,21 25,05 36,94 25,69 12,10 100,00 ES Španija 4,76 12,30 23,81 26,59 32,54 100,00 FI Finska 0,0 11,01 32,70 27,67 28,62 100,00 FR Francija 4,03 15,73 31,05 23,79 25,40 100,00 GB Velika Britanija 0,95 22,31 31,01 23,89 21,84 100,00 HU Madžarska 1,62 22,22 38,18 21,01 16,97 100,00 IL Izrael 1,91 16,35 32,15 26,43 23,16 100,00 NL Nizozemska 5,29 10,85 27,25 27,25 29,37 100,00 NO Norveška 0,39 11,63 36,82 22,87 28,29 100,00 PL Poljska 2,16 16,83 40,38 25,96 14,66 100,00 PT Portugalska 3,34 11,42 30,36 31,89 22,98 100,00 RU Rusija 0,59 17,79 35,00 25,59 21,03 100,00 SE Švedska 0,0 9,97 35,19 26,69 28,15 100,00 SI Slovenija 1,96 20,11 37,71 20,11 20,11 100,00 Skupaj 1,79 15,84 33,93 25,29 23,14 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 460 15.6.2012 14:27:42 461 PRESKOK (G84=1-4,8888,9999); n=369 G85 Ste se takrat želeli upokojiti, ali bi raje še naprej delali? 1 - želel sem se upokojiti 2 - raje bi še naprej delal 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 77,85 22,15 100,00 BG Bolgarija 82,36 17,64 100,00 CH Švica 76,49 23,51 100,00 CZ Republika Češka 73,91 26,09 100,00 DE Nemčija 56,78 43,22 100,00 DK Danska 69,35 30,65 100,00 EE Estonija 63,26 36,74 100,00 ES Španija 64,08 35,92 100,00 FI Finska 73,98 26,02 100,00 FR Francija 73,46 26,54 100,00 GB Velika Britanija 70,23 29,77 100,00 HU Madžarska 63,18 36,82 100,00 IL Izrael 64,16 35,84 100,00 NL Nizozemska 78,26 21,74 100,00 NO Norveška 80,00 20,00 100,00 PL Poljska 67,25 32,75 100,00 PT Portugalska 75,97 24,03 100,00 RU Rusija 64,06 35,94 100,00 SE Švedska 80,24 19,76 100,00 SI Slovenija 76,61 23,39 100,00 Skupaj 71,27 28,73 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 461 15.6.2012 14:27:42 462 G86 ANKETARSKA ŠIFRA - ANKETAR GLEJ F3 IN ŠIFRIRAJ: 1 - ANKETIRANEC ROJEN PRED (ALI V) L. 1964 (STARJEŠI OD 45 LET) 2 - ANKETIRANEC ROJEN PO L. 1964 (MLAJŠI OD 45 LET) Država 1 2 Skupaj BE Belgija 50,59 49,41 100,00 BG Bolgarija 65,43 34,57 100,00 CH Švica 53,93 46,07 100,00 CZ Republika Češka 49,79 50,21 100,00 DE Nemčija 55,62 44,38 100,00 DK Danska 55,90 44,10 100,00 EE Estonija 54,60 45,40 100,00 ES Španija 45,79 54,21 100,00 FI Finska 56,53 43,47 100,00 FR Francija 56,60 43,40 100,00 GB Velika Britanija 57,96 42,04 100,00 HU Madžarska 52,89 47,11 100,00 IL Izrael 46,32 53,68 100,00 NL Nizozemska 57,74 42,26 100,00 NO Norveška 49,87 50,13 100,00 PL Poljska 47,57 52,43 100,00 PT Portugalska 63,58 36,42 100,00 RU Rusija 48,46 51,54 100,00 SE Švedska 55,23 44,77 100,00 SI Slovenija 52,93 47,07 100,00 Skupaj 54,02 45,98 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 462 15.6.2012 14:27:42 463 PRESKOK (G86=1); n=742 G87 Pri kateri starosti bi se želeli / ste se želeli upokojiti? 1 - do 55 let 2 - od 55 do 59 let 3 - 60 let in več 888 - (ne vem) 999 - (b.o.) Država 1 2 3 Skupaj BE Belgija 3,91 21,27 74,82 100,00 BG Bolgarija 7,40 43,28 49,32 100,00 CH Švica 2,01 6,47 91,51 100,00 CZ Republika Češka 7,78 34,14 58,08 100,00 DE Nemčija 2,26 8,92 88,82 100,00 DK Danska 1,50 1,37 97,13 100,00 EE Estonija 9,64 36,62 53,75 100,00 ES Španija 5,29 7,61 87,10 100,00 FI Finska 4,08 15,74 80,18 100,00 FR Francija 4,90 23,24 71,86 100,00 GB Velika Britanija 8,55 14,89 76,56 100,00 HU Madžarska 8,03 40,26 51,71 100,00 IL Izrael 10,94 18,01 71,04 100,00 NL Nizozemska 2,05 10,79 87,16 100,00 NO Norveška 0,68 2,31 97,01 100,00 PL Poljska 6,73 24,79 68,48 100,00 PT Portugalska 6,32 12,55 81,13 100,00 RU Rusija 30,02 40,06 29,92 100,00 SE Švedska 0,65 7,50 91,85 100,00 SI Slovenija 22,50 41,22 36,29 100,00 Skupaj 7,13 20,74 72,13 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 463 15.6.2012 14:27:42 464 PRESKOK (G86=2); n=661 G88 Ali nameravate v naslednjih treh letih imeti otroka? ANKETAR: če je anketiranka ali anketirančeva partnerka noseča, šifrirajte s 4. Šteje tudi posvojitev. 1 - zagotovo ne 2 - verjetno ne 3 - verjetno da 4 - zagotovo da 8 - (ne vem) 9 - (b.o.) Država 1 2 3 4 Skupaj BE Belgija 55,46 19,48 14,64 10,42 100,00 BG Bolgarija 55,42 17,08 17,22 10,28 100,00 CH Švica 58,02 17,84 13,94 10,19 100,00 CZ Republika Češka 57,98 19,69 14,49 7,84 100,00 DE Nemčija 59,97 16,96 12,14 10,93 100,00 DK Danska 63,82 15,74 10,59 9,85 100,00 EE Estonija 45,37 30,85 15,68 8,10 100,00 ES Španija 56,95 21,73 14,00 7,31 100,00 FI Finska 42,32 32,49 17,13 8,06 100,00 FR Francija 51,26 18,12 16,15 14,47 100,00 GB Velika Britanija 59,69 14,30 14,20 11,81 100,00 HU Madžarska 61,42 9,10 15,32 14,16 100,00 IL Izrael 42,06 13,59 22,72 21,63 100,00 NL Nizozemska 61,04 13,76 14,71 10,49 100,00 NO Norveška 51,90 26,21 12,58 9,31 100,00 PL Poljska 45,64 28,72 15,26 10,38 100,00 PT Portugalska 58,11 19,75 14,39 7,76 100,00 RU Rusija 50,48 21,20 18,68 9,64 100,00 SE Švedska 47,52 25,23 16,10 11,15 100,00 SI Slovenija 47,89 24,74 17,19 10,18 100,00 Skupaj 53,70 20,15 15,41 10,74 100,00 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 464 15.6.2012 14:27:42 PETI DEL ESS 2010 Rezultati meritve v Sloveniji VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 465 15.6.2012 14:27:42 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 466 15.6.2012 14:27:42 467 Evropska družboslovna raziskava ESS 2010 – Prikaz rezultatov meritve ESS 2010 (V. val) (Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Ivan Bernik, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Janez Štebe, Tina Vovk, Rebeka Falle, Živa Broder Povzetek V petem delu knjige je prikazan sumarnik ESS 2010. Dokument omogoča popoln vpogled v standardizirano osnovo zbiranja podatkov (vprašalnik) in sumarne rezultate meritve, opravljene na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. Objava na tem mestu zaokroža dokumentacijo ESS; sumarniki iz predhodnih valov ESS (2002/2004/2006/2008) so objavljeni v knjigah Vrednote v prehodu III. in IV. EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA (EUROPEAN SOCIAL SURVEY, ESS 2010) – sumarnik: rezultati za Slovenijo SLOVENSKO JAVNO MNENJE 2010 Osnovna vsebina projekta: spremljanje medijev: televizije, radia, časopisov; uporaba interneta; zaupanje ljudem; pripravljenost pomagati drugim; vprašanja o vladi in politiki: zanimanje za politiko, zapletenost politike, ustvarjanje mnenja o političnih vprašanjih; zaupanje političnim ustanovam; udeležba na volitvah; katero stranko je volil na zadnjih volitvah; oblike politične participacije; kateri stranki je blizu; v kateri stranki je član; odnos do levice in desnice; zadovoljstvo z življenjem, gospodarskim stanjem, vlado, delovanjem demokracije, šolstvom in zdravstvom v Sloveniji; poenotenje Evropske unije; anketirančev odnos do priseljencev s podobnim oz. različnim narodnostnim izvorom kot ga ima večina prebivalcev Slovenije ter iz revnejših držav zunaj Evrope; vpliv priseljencev na gospodarstvo, kulturo in kvaliteto življenja; sreča, druženje s prijatelji, občutek varnosti v domači soseski ter skrb zaradi možnosti vloma ali nasilnega napada; verjetnost terorističnega napada; ocena zdravja, vernost in obiskovanje verskih obredov; državljanstvo; narodnostni izvor staršev; vprašanja o samostojnem življenju, zakonskem stanu ter številu otrok in vnukov; vprašanja o vlogi in delovanju socialne države, kako obdavčiti različno visoke dohodke; vprašanja o odnosih med generacijami in o tem kako razume-VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 467 15.6.2012 14:27:42 468 mo starost in mladost; diskriminacija starejših oz. mlajših; povezanost generacij znotraj družine; vprašanja o članih anketirančevega gospodinjstva: število članov, spol, starost in sorodstvena sestava; izobrazba, zaposlitveni status anketiranca in partnerja; višina dohodkov gospodinjstva; izobrazba in poklic staršev; ukvarjanje s športom; vrednote: kateri od opisov različnih ljudi mu je podoben Mednarodna raziskava: Evropska družboslovna raziskava (European Social Survey - ESS); Koordinacija mednarodnega projekta: Roger Jowell, The National Centre for Social Research, Velika Britanija; članica osrednje koordinacijske skupine: Brina Malnar; nacionalni koordinator Slavko Kurdija. V raziskavi sodeluje 25 držav: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Latvija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija, Ukrajina. Mednarodna datoteka je dostopna na spletnem naslovu: http:/ ess.nsd.uib.no/ ter v osrednjih nacionalnih podatkovnih arhivih in v ADP, FDV. Naročniki: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, Agencija za raziskovalno dejavnost RS Ustanova izvajalka: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Inštitut za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Primerjalne raziskave: ESS 2002, ESS 2004, ESS 2006, ESS 2008 Raziskovalna skupina: Niko Toš, Brina Malnar, Slavko Kurdija, Ivan Bernik, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Janez Štebe, Rebeka Falle, Tina Vovk, Matej Kovačič in Ivi Kecman, tajnica projekta Instrument in izvedba: standardizirani vprašalnik; 58 posebej izbranih in iz- šolanih anketarjev Enota opazovanja in vzorec: Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=2250) prebivalcev Republike Slovenije starejših od 15 let (realizirani vzorec N=1403). Čas izvedbe raziskave: oktober 2010 – februar 2011 Datoteka: ESS 2010 Uporaba: Uporaba podatkov je dovoljena. Citiranje je obvezno. Avtorske pravice pridržane. Citiranje: Kurdija S., Malnar, B. in skupina: Evropska družboslovna raziskava – Slovensko javno mnenje 2010/1, Fakulteta za družbene vede, CJMMK, Ljubljana, 2010. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 468 15.6.2012 14:27:42 469 1. Mediji in zaupanje soljudem – blok A A1 Prosimo ocenite, koliko časa na dan gledate televizijo na običajen dan v tednu? Odgovorite s pomočjo te kartice. 0 - sploh nič 4,5 1 - manj kot ½ ure 9,9 2 - od ½ ure do 1 ure 21,5 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 15,3 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 18,2 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 8,8 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 10,7 7 - več kot 3 ure 11,1 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,0 PRESKOK (A1=1-8) N=1340 A2 Ponovno povejte za običajen dan v tednu, koliko od časa, ki ga porabite za gledanje televizije, gledate poročila ali oddaje s politično tematiko oz. tematiko aktualnih dogodkov? 0 - sploh nič 10,1 1 - manj kot ½ ure 42,0 2 - od ½ ure do 1 ure 34,0 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 7,6 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 3,4 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 1,2 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 1,0 7 - več kot 3 ure 0,4 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,4 A3 Koliko časa na dan poslušate radio na običajen dan v tednu? 0 - sploh nič 16,6 1 - manj kot ½ ure 17,6 2 - od ½ ure do 1 ure 16,5 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 5,1 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 7,1 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 2,9 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 4,5 7 - več kot 3 ure 29,5 8 - (ne vem) 0,1 9 - (b.o.) 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 469 15.6.2012 14:27:42 470 PRESKOK (A3=1-8) N=1169 A4 In koliko časa na običajen dan v tednu na radiu poslušate poročila ali oddaje s politično tematiko, oz. tematiko aktualnih dogodkov? 0 - sploh nič 22,0 1 - manj kot ½ ure 48,7 2 - od ½ ure do 1 ure 19,7 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 4,5 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 1,5 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,9 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,3 7 - več kot 3 ure 2,1 8 - (ne vem) 0,2 9 - (b.o.) 0,2 A5 Koliko časa na dan berete časopise na običajen dan v tednu? 0 - sploh nič 22,2 1 - manj kot ½ ure 43,8 2 - od ½ ure do 1 ure 24,4 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 4,7 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 3,6 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,6 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,4 7 - več kot 3 ure 0,2 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,1 PRESKOK (A5=1-8) N=1091 A6 In koliko tega časa porabite za branje o politiki oz. aktualnih dogodkih? 0 - sploh nič 27,2 1 - manj kot ½ ure 61,6 2 - od ½ ure do 1 ure 9,0 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 1,3 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 0,2 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,0 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,0 7 - več kot 3 ure 0,0 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,7 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 470 15.6.2012 14:27:43 471 A7 Kako pogosto za osebno rabo uporabljate internet - svetovni splet ali elektronsko pošto - bodisi doma, bodisi v službi? 0 - doma in v službi nimam dostopa 14,6 1 - nikoli 23,1 2 - manj kot enkrat mesečno 1,1 3 - enkrat mesečno 0,9 4 - nekajkrat mesečno 2,6 5 - enkrat tedensko 3,7 6 - večkrat tedensko 8,6 7 - vsak dan 45,4 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,1 A8 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo. treba je biti večini ljudi (ne zelo previden lahko zaupamo vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 9,9 8,2 12,1 15,0 10,0 20,4 7,0 8,3 5,8 2,1 0,7 0,4 0,1 Povprečna ocena: 3,94 A9 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno? večina bi me večina bi skušala (ne skušala izkoristiti ravnati pošteno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 6,3 5,3 11,8 13,3 9,7 21,7 6,8 11,7 9,1 2,0 1,8 0,6 0,0 Povprečna ocena: 4,49 A10 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa večinoma gledajo predvsem nase? večinoma so večinoma gledajo pripravljeni (ne predvsem nase pomagati drugim vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,1 5,9 13,1 13,5 11,7 19,9 8,3 10,1 9,1 1,7 1,2 0,3 0,1 Povprečna ocena: 4,41 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 471 15.6.2012 14:27:43 472 2. Politične prakse, politično zaupanje, politične orientacije, odnos do priseljevanja…. – blok B Zdaj vam bomo zastavili nekaj vprašanj o vladi in politiki na sploh. B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko? 1 - zelo se zanimam 7,3 2 - še kar se zanimam 35,9 3 - komaj kaj se zanimam 36,6 4 - sploh se ne zanimam 19,9 8 - (ne vem) 0,1 9 - (b.o.) 0,2 Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... sploh ne povsem (ne zaupam zaupam vem) (b.o.)povp. 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 B4 državnemu zboru 18,2 11,9 12,5 15,0 10,3 15,0 5,6 3,8 2,5 0,6 0,1 4,0 0,4 2,98 B5 pravnemu sistemu 18,5 11,4 12,9 15,0 9,6 13,9 5,4 4,9 2,6 1,4 0,7 3,7 0,1 3,08 B6 policiji 4,8 4,7 6,8 10,3 9,2 22,7 11,8 11,5 9,6 3,4 3,0 1,9 0,4 4,99 B7 politikom 26,5 14,8 16,0 14,7 8,6 10,5 2,7 1,9 0,9 0,3 0,2 2,4 0,5 2,25 B8 političnim 25,2 16,0 16,0 14,0 9,1 11,0 2,6 1,6 0,9 0,1 0,0 3,3 0,1 2,24 strankam B9 Evropskemu 11,2 5,8 11,0 15,2 12,5 16,0 7,3 6,1 4,2 1,4 0,6 8,6 0,1 3,74 parlamentu B10 Organizaciji 8,4 6,0 9,4 11,8 12,8 16,2 8,8 7,1 5,5 1,9 1,4 10,5 0,4 4,13 Združenih narodov OZN SL1 vladi 21,4 14,3 13,2 15,8 8,6 12,4 5,1 3,3 2,1 0,8 0,6 2,3 0,1 2,75 SL2 predsedniku vlade 23,0 12,8 13,2 12,5 8,9 11,2 5,7 3,2 4,2 1,4 1,6 2,2 0,1 2,93 SL3 predsedniku 13,1 9,4 8,5 9,9 11,1 15,2 8,0 7,2 7,7 3,2 4,1 2,4 0,1 4,17 republike SL4 sodiščem 12,4 8,2 10,7 11,5 8,7 18,1 8,1 6,7 6,4 3,1 1,5 4,4 0,2 3,97 SL5 managerjem 15,3 10,0 12,0 14,8 11,0 15,4 6,5 5,5 3,1 0,4 0,9 4,8 0,2 3,31 in delodajalcem SL6 sindikatom 12,3 6,8 10,0 12,7 11,1 18,3 8,6 5,6 5,8 1,1 1,6 5,6 0,4 3,88 SL7 cerkvi in 20,9 7,4 8,8 9,4 7,1 15,3 6,5 6,2 5,8 1,9 3,1 7,3 0,2 3,63 duhovnikom SL8 zdravnikom 1,0 1,1 2,0 4,7 5,6 13,6 8,8 14,1 23,4 12,1 12,6 0,6 0,3 6,90 SL9 učiteljem, 1,4 0,6 2,1 3,7 5,3 14,0 9,7 16,3 22,2 11,1 7,5 5,6 0,4 6,73 profesorjem SL10 medijem 5,6 3,8 7,1 12,8 12,6 25,4 10,8 9,1 6,8 2,1 1,9 2,0 0,1 4,64 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 472 15.6.2012 14:27:43 473 B11 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili volitev v državni zbor septembra 2008? 1 - da 65,1 2 - ne 25,9 3 - nisem imel volilne pravice 4,8 8 - (ne vem) 3,8 9 - (b.o.) 0,2 PRESKOK (B11=1); n=914 B12 Za katero stranko oz. za kandidata katere stranke ste glasovali na volitvah za državni zbor septembra 2008? n=914 skupaj 01 - DESUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije 6,3 4,1 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 5,5 3,6 03 - LIPA - stranka 0,8 0,5 04 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 2,7 1,8 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 21,4 14,0 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka in SMS – Stranka mladih Slovenije 3,6 2,4 07 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 2,5 1,6 08 - SD - Socialni demokrati 22,8 14,8 09 - ZARES - nova politika 3,7 2,4 10 - druga stranka 1,0 0,6 66 - (nisem volil) 0,3 34,9 77 - (ne želi odgovoriti) 9,8 6,4 88 - (ne vem) 19,1 12,5 99 - (b.o.) 0,3 0,4 Obstaja več načinov, kako bi v Sloveniji lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste... da ne (ne vem) (b.o.) 1 2 8 9 B13 stopili v stik s politikom ali predstavnikom državne ali občinske oblasti? 9,1 90,7 0,1 0,0 B14 delovali v politični stranki ali skupini aktivistov? 2,9 96,9 0,1 0,1 B15 delovali v kakšni drugi politični organizaciji ali zvezi? 1,7 98,1 0,1 0,1 B16 nosili značko ali nalepko v podporo neki politični akciji? 2,6 97,2 0,1 0,1 B17 podpisali peticijo? 8,6 91,1 0,3 0,1 B18 se udeležili zakonitih demonstracij? 2,2 97,6 0,1 0,1 B19 bojkotirali določene izdelke? 5,7 93,9 0,2 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 473 15.6.2012 14:27:43 474 B20a Ali je kakšna politična stranka, ki vam je bližje kot druge stranke? 1 - da 27,9 2 - ne 70,1 8 - (ne vem) 1,7 9 - (b.o.) 0,2 PRESKOK (B20a=1); n=392 B20b Katera stranka je to? 01 - DESUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije 12,0 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 8,4 04 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 4,3 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 28,1 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 5,1 07 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 4,8 08 - SD - Socialni demokrati 23,2 09 - ZARES - nova politika 2,0 10 - druga stranka 2,0 77 - (ne želi odgovoriti) 8,2 88 - (ne vem) 0,8 99 - (b.o.) 1,0 PRESKOK (B20b=01-10); n=353 B20c Kako blizu se čutite tej stranki? Se ji čutite... 1 - zelo blizu 8,2 2 - blizu 54,4 3 - ne preveč blizu 31,4 4 - sploh ne blizu 3,4 8 - (ne vem) 1,7 9 - (b.o.) 0,8 B21 Ali ste član kakšne politične stranke? 1 - da 3,9 2 - ne 95,4 8 - (ne vem) 0,2 9 - (b.o.) 0,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 474 15.6.2012 14:27:43 475 PRESKOK (B21=1); n=55 B22 Katera stranka je to? 01 - DESUS – Demokratična stranka upokojencev 12,7 02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije 7,3 04 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 9,1 05 - SDS - Slovenska demokratska stranka 23,6 06 - SLS - Slovenska ljudska stranka 10,9 07 - SNS - Slovenska nacionalna stranka 1,8 08 - SD - Socialni demokrati 16,4 09 - ZARES - nova politika 1,8 10 - druga stranka 5,5 77 - (ne želi odgovoriti) 5,5 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 5,5 ODGOVARJAJO VSI! B23 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno? (ne levo desno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,2 2,1 4,3 6,1 5,5 28,7 4,1 4,8 4,0 1,6 3,6 30,6 0,4 Povprečna ocena: 4,85 B24 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni. izredno izredno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,3 0,8 1,7 3,2 3,5 16,7 7,1 15,5 25,4 14,7 9,5 0,5 0,1 Povprečna ocena: 6,97 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 475 15.6.2012 14:27:43 476 B25 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Prosimo, uporabite enako lestvico. izredno izredno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 14,0 12,8 21,1 16,7 11,9 11,1 5,3 3,1 1,7 0,4 0,4 1,4 0,0 Povprečna ocena: 2,87 B26 Kako zadovoljni ste s sedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico. izredno izredno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 19,3 14,4 16,0 16,9 10,9 10,1 4,6 2,6 2,0 0,3 0,2 2,4 0,2 Povprečna ocena: 2,65 B27 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji? izredno izredno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 13,3 10,5 15,0 15,3 13,5 14,3 5,4 4,2 2,7 0,8 0,3 4,3 0,4 Povprečna ocena: 3,20 B28 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji? izredno izredno (ne slabo dobro vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,6 1,4 4,8 7,6 10,3 16,8 11,9 16,5 15,0 4,5 2,6 6,9 0,2 Povprečna ocena: 5,73 B29 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji? izredno izredno (ne slabo dobro vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,0 2,2 5,2 7,7 11,0 19,5 12,5 14,3 14,0 6,8 4,1 0,7 0,1 Povprečna ocena: 5,70 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 476 15.6.2012 14:27:43 477 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev? moč- sploh no ne ne sogla- sogla- niti – sogla- sogla- (ne (preberi...en odgovor v vrstici) šam šam niti šam šam vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 B30 Vlada bi morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje razlik v dohodkih 44,8 43,3 5,4 3,8 0,8 1,9 0,1 1,70 med ljudmi. B31 Homoseksualci in lezbijke morajo imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih 9,6 39,0 20,7 15,2 7,8 7,6 0,2 2,70 željah. B32 Politične stranke, katerih cilj je odprava demokracije, 12,7 31,4 19,9 18,9 2,9 14,0 0,2 2,62 je potrebno prepovedati. B33 Lahko smo prepričani, da bo moderna znanost rešila 3,3 23,4 23,2 35,9 9,7 4,3 0,1 3,26 probleme v zvezi z okoljem. Zdaj pa nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav, ki prihajajo živet v Slovenijo... B35 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 17,1 2 - nekaterim naj dovoli 52,2 3 - zelo redkim naj dovoli 21,5 4 - nikomur naj ne dovoli 5,8 8 - (ne vem) 3,1 9 - (b.o.) 0,1 B36 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom kot ga ima večina prebivalcev Slovenije? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 10,6 2 - nekaterim naj dovoli 49,3 3 - zelo redkim naj dovoli 28,5 4 - nikomur naj ne dovoli 8,1 8 - (ne vem) 3,3 9 - (b.o.) 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 477 15.6.2012 14:27:43 478 B37 In v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope? 1 - mnogim naj dovoli priselitev 9,3 2 - nekaterim naj dovoli 42,2 3 - zelo redkim naj dovoli 31,7 4 - nikomur naj ne dovoli 12,7 8 - (ne vem) 3,9 9 - (b.o.) 0,2 B38 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav? slabo za dobro za (ne gospodarstvo gospodarstvo vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 6,2 9,4 11,3 13,0 9,5 22,9 8,6 8,8 4,0 0,9 1,6 3,4 0,4 Povprečna ocena: 4,08 B39 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno? kulturno življenje kulturno življenje (ne je ogroženo je obogateno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,7 5,1 9,2 7,7 9,6 25,7 8,8 11,6 9,0 2,6 2,8 4,0 0,2 Povprečna ocena: 4,91 B40 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje? slabša dežela boljša dežela (ne za bivanje za bivanje vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,4 7,4 9,9 9,9 9,7 32,0 7,6 6,9 5,3 1,3 1,1 4,2 0,1 Povprečna ocena: 4,35 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 478 15.6.2012 14:27:43 479 3. Subjektivna blaginja, religija, nacionalna identiteta… – blok C Zdaj vam bomo zastavili nekaj vprašanj o vas in vašem življenju. C1 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10. zelo zelo (ne nesrečen srečen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 0,4 1,1 1,5 2,5 14,5 8,6 15,8 27,3 17,3 9,7 0,4 0,3 Povprečna ocena: 7,28 C2 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela? 1 - nikoli 1,9 2 - manj kot enkrat na mesec 9,1 3 - enkrat na mesec 13,8 4 - nekajkrat na mesec 20,7 5 - enkrat na teden 22,0 6 - večkrat na teden 21,3 7 - vsak dan 11,1 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,1 C3 Ali imate koga, s katerim se lahko pogovorite o intimnih in osebnih stvareh? 1 - da 91,6 2 - ne 6,6 8 - (ne vem) 0,9 9 - (b.o.) 0,9 C4 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj? 1 - precej manj kot večina drugih 11,7 2 - manj kot večina drugih 30,8 3 - približno enako 44,1 4 - več kot večina drugih 9,6 5 - precej več kot večina drugih 3,1 8 - (ne vem) 0,6 9 - (b.o.) 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 479 15.6.2012 14:27:43 480 C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada? 1 - da 9,2 2 - ne 90,5 8 - (ne vem) 0,2 9 - (b.o.) 0,1 C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski? 1 - zelo varno 32,3 2 - varno 60,0 3 - ogroženo 6,9 4 - zelo ogroženo 0,1 8 - (ne vem) 0,6 9 - (b.o.) 0,1 C7 Kako pogosto, če sploh, vas skrbi, da bi kdo vlomil v vaše stanovanje oz. hišo? 1 - skoraj ves čas 1,6 2 - pogosto 8,1 3 - le včasih 38,3 4 - nikoli 51,3 8 - (ne vem) 0,7 9 - (b.o.) 0,0 PRESKOK (C7=1-3); n=673 C8 Ali skrb zaradi možnega vloma v vaš dom... 1 - močno vpliva na kakovost vašega življenja 2,4 2 - vpliva do določene mere 28,8 3 - nima vpliva na kakovost vašega življenja? 62,9 8 - (ne vem) 0,4 9 - (b.o.) 5,5 C9 Kako pogosto, če sploh, vas skrbi, da bi postali žrtev nasilnega napada? 1 - skoraj ves čas 0,6 2 - pogosto 3,7 3 - le včasih 31,0 4 - nikoli 63,6 8 - (ne vem) 0,9 9 - (b.o.) 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 480 15.6.2012 14:27:43 481 PRESKOK (C9=1-3); n=495 C10 Ali skrb zaradi možnega nasilnega napada... (preberi...) 1 - močno vpliva na kakovost vašega življenja 3,4 2 - vpliva do določene mere 26,7 3 - nima vpliva na kakovost vašega življenja 37,0 8 - (ne vem) 0,6 9 - (b.o.) 32,3 C15 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je… 1 - zelo dobro 19,0 2 - dobro 38,7 3 - zadovoljivo 32,5 4 - slabo 7,9 5 - zelo slabo 1,9 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,0 C16 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira? 1 - da, precej 9,3 2 - da, do neke mere 20,8 3 - ne 69,6 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,2 C17 Ali se imate za pripadnika kakšne religije ali veroizpovedi? 1 - da 54,4 2 - ne 45,3 8 - (ne vem) 0,1 9 - (b.o.) 0,3 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 481 15.6.2012 14:27:44 482 PRESKOK (C17=1); n=763 C18 Katere? 1 - rimokatoliška 93,4 2 - protestantska 1,0 3 - pravoslavna 2,5 4 - druge krščanske 0,4 5- judovske 0,0 6 - muslimanske 1,7 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 0,0 8 - druge nekrščanske 0,1 9 - (b.o.) 0,8 PRESKOK (C17=2,8); n=636 C19 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti? 1 - da 12,3 2 - ne 86,3 8 - (ne vem) 0,3 9 - (b.o.) 1,1 PRESKOK (C19=1); n=78 C20 Katere? 1 - rimokatoliška 94,9 2 - protestantska 0,0 3 - pravoslavna 0,0 4 - druge krščanske 1,3 5- judovske 0,0 6 - muslimanske 1,3 7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem) 1,3 8 - druge nekrščanske 1,3 9 - (b.o.) 0,0 C21 Ne glede na to, ali pripadate kateri od religij ali ne, prosimo ocenite, koliko ste verni? sploh zelo (ne nisem veren sem veren vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 12,8 4,6 5,8 8,1 6,3 22,5 6,6 8,2 9,3 3,3 4,6 6,7 1,1 Povprečna ocena: 4,61 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 482 15.6.2012 14:27:44 483 C22 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede? 1 - vsak dan 0,3 2 - več kot enkrat na teden 1,6 3 - enkrat na teden 11,8 4 - vsaj enkrat na mesec 10,5 5 - le ob posebnih verskih praznikih 36,2 6 - še redkeje 10,8 7 - nikoli 28,3 8 - (ne vem) 0,5 9 - (b.o.) 0,0 C23 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite? 1 - vsak dan 12,5 2 - več kot enkrat na teden 4,9 3 - enkrat na teden 6,0 4 - vsaj enkrat na mesec 6,5 5 - le ob posebnih verskih praznikih 16,4 6 - še redkeje 12,4 7 - nikoli 39,7 8 - (ne vem) 0,9 9 - (b.o.) 0,7 C24 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti? 1 - da 3,0 2 - ne 96,1 8 - (ne vem) 0,6 9 - (b.o.) 0,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 483 15.6.2012 14:27:44 484 PRESKOK (C24=1); n=42 C25 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana? DODATNA POIZVEDBA: ‚Še na podlagi česa drugega?‘ (OBKROŽI VSE USTREZNE ODGOVORE) 01 - barve kože ali rase 4,9 02 - tujega državljanstva 17,1 03 - vere 24,4 04 - jezika 2,4 05 - narodnostne pripadnosti 17,1 06 - starosti 9,8 07 - spola 9,8 08 - spolne usmerjenosti 4,9 09 - invalidnosti 7,3 10 - drugo 34,1 88 - (ne vem) 0,1 99 - (b.o.) 0,4 C26 Ali ste državljan Slovenije? 1 - da 98,9 2 - ne 1,0 8 - (ne vem) 0,1 9 - (b.o.) 0,0 PRESKOK (C26=2,8); n=16 C27 Katero državljanstvo imate? 2 - BiH 37,5 3 - hrvaško 12,5 4 - makedonsko 6,3 5 - jugoslovansko 6,3 6 - albansko 6,3 11 - nemško 6,3 12 - rusko 6,3 99 - (b.o.) 18,8 C28 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje Slovenije? 1 - da 91,2 2 - ne 8,7 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 484 15.6.2012 14:27:44 485 PRESKOK (C28=2); n=122 C29 V kateri državi (republiki bivše Jugoslavije) ste bili rojeni? 2 - BiH 34,4 3 - Hrvaška 30,3 4 - Makedonija 2,5 5 - Jugoslavija 16,4 6 - Albanija 1,6 9 - Kosovo 0,8 10 - Nemčija 4,9 11 - Francija 0,8 12 - Italija 3,3 14 - Rusija 0,8 15 - Ukrajina 0,8 17 - Češka 0,8 18 - Avstrija 0,8 99 - (b.o.) 1,6 PRESKOK (C28=2); n=122 C30 Koliko let je od tega, ko ste prvič prišli živet v Slovenijo? 1 - manj kot eno leto nazaj 0,0 2 - pred 1-5 leti 2,5 3 - pred 6-10 leti 4,1 4 - pred 11-20 leti 8,2 5 - pred več kot 20 leti 73,8 8 - (ne vem) 4,9 9 - (brez odgovora) 6,6 C31 Kateri jezik ali jezika doma najpogosteje govorite? (seštevek dveh odgovorov) 1 - slovenski 98,6 2 - hrvaški 1,9 3 - srbski 1,6 4 - bosanski 1,3 5 - makedonski 0,2 6 - albanski 0,3 7 - italijanski 0,5 8 - nemški 0,4 9 - madžarski 0,9 12 - angleški 0,5 14 - romunski 0,5 17 - ruski 0,1 99 - (b.o.) 0,3 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 485 15.6.2012 14:27:44 486 C32 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v Sloveniji? 1 - da 2,4 2 - ne 93,2 8 - (ne vem) 0,6 9 - (b.o.) 3,8 C33 Je bil vaš oče rojen v Sloveniji oz. v eni od republik nekdanje Jugoslavije? 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 86,5 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 10,5 3 - ne 2,4 8 - (ne vem) 0,4 9 - (b.o.) 0,2 PRESKOK (C33=2,3); n=180 C34 V kateri državi oz. republiki je bil rojen vaš oče? 2 - BiH 32,8 3 - Hrvaška 33,9 4 - Makedonija 2,2 5 - Jugoslavija 17,8 6 - Albanija 1,1 10 - Avstrija 1,7 12 - Nemčija 0,6 16 - Italija 2,2 18 - Ukrajina 0,6 20 - Češka 0,6 21 - Madžarska 0,6 22 - Rusija 0,6 99 - (b.o.) 5,6 C35 Je bila vaša mati rojena v Sloveniji oz. eni od republik nekdanje Jugoslavije? 1 - da, na ozemlju današnje Slovenije 87,7 2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 9,2 3 - ne 2,9 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 486 15.6.2012 14:27:44 487 PRESKOK (C35=2,3); n=170 C36 V kateri državi oz. republiki je bila rojena vaša mati? 2 - BiH 30,6 3 - Hrvaška 35,9 4 - Makedonija 2,4 5 - Jugoslavija 11,8 6 - Albanija 1,2 10 - Avstrija 2,4 11 - Nemčija 2,4 14 - Italija 2,4 16 - Rusija 0,6 17 - Ukrajina 0,6 18 - Belgija 1,2 19 - Češka 0,6 20 - Francija 2,4 21 - ZDA 1,2 99 - (b.o.) 4,7 4. Zaupanje v policijo in kazensko sodstvo – blok D S pomočjo te kartice prosim povejte, kako napačno je, če… to je to je povsem v ni čisto to je zelo (ne redu v redu narobe narobe vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 8 9 D1 …bi nekdo pri zavarovalnici vložili pretirano ali lažno zahtevo za povrnitev škode? 1,4 9,3 39,5 49,0 0,8 0,1 3,37 D2 ...bi nekdo kupil nekaj kar misli, da bi lahko bilo ukradeno? 1,1 12,0 45,2 40,0 1,5 0,1 3,26 D3 ...bi nekdo naredili prometni prekršek, kot je prekoračitev hitrosti ali prevozil rdečo luč? 1,1 17,3 48,6 32,1 0,7 0,1 3,13 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 487 15.6.2012 14:27:44 488 Predstavljajte si da ste v Sloveniji naredili katero od omenjenih stvari. Kako verjetno se vam zdi, da bi vas odkrili in kaznovali, če bi vi … sploh zelo je ni ver- ni ver- je ver- verje- (ne jetno jetno jetno tno vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 8 9 D4 ...pri zavarovalnici vložili pretirano ali lažno zahtevo za povrnitev škode? 4,6 8,8 44,1 37,6 4,7 0,2 3,21 D5 ...kupili nekaj, kar mislite, da bi lahko bilo ukradeno? 6,0 16,7 44,2 26,8 6,1 0,2 2,98 D6 ...naredili prometni prekršek, kot je prekoračitev hitrosti ali prevozili rdečo luč? 3,7 13,8 50,5 28,7 3,1 0,3 3,08 Sledi nekaj vprašanj o slovenski policiji. D7 Če upoštevate vse, s čimer se ukvarja policija, ali bi rekli, da svoje delo opravlja dobro ali slabo? Izberite odgovor na kartici. 1 - zelo dobro 3,5 2 - dobro 50,4 3 - niti dobro, niti slabo 34,9 4 - slabo 7,7 5 - zelo slabo 1,5 8 - (ne vem) 1,9 9 - (b.o.) 0,2 D8 Ali je v zadnjih dveh letih policija v Sloveniji iz kakršnih koli razlogov pristopila k vam, vas ustavila ali kako drugače prišla v stik z vami? 1 - da 34,9 2 - ne 64,5 8 - (ne vem) 0,5 9 - (b.o.) 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 488 15.6.2012 14:27:44 489 PRESKOK (D8=1); n=489 D9 Kako zadovoljni ali nezadovoljni ste bili z odnosom policije do vas ob zadnjem takem dogodku? Izberite odgovor na kartici. 1 - zelo nezadovoljen 7,4 2 - nezadovoljen 10,6 3 - niti zadovoljen, niti nezadovoljen 14,1 4 - zadovoljen 50,7 5 - zelo zadovoljen 17,0 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,2 Sledi nekaj vprašanj o tem, ali policija pri nas v Sloveniji vse žrtve kriminala obravnava na enak način ali ne. Odgovorite na podlagi tega, kar ste slišali ali na podlagi lastnih izkušenj. D10 Ali menite, da policija ob prijavi kriminalnega dejanja premožne žrtve obravnava slabše ali bogate in revne žrtve obravnava enako? 1 - premožne obravnava slabše 5,6 2 - revne obravnava slabše 50,5 3 - premožne in revne obravnava enako 33,7 8 - (ne vem) 10,1 9 - (b.o.) 0,1 D11 Ali menite, da policija ob prijavi kriminalnega dejanja nekatere ljudi obravnava slabše zaradi njihovega narodnostnega izvora, ali obravnava vse enako 1 - Ljudi drugačnega narodnostnega izvora obravnava slabše kot večino prebivalcev 27,8 Slovenije. 2 - Ljudi z enakim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije, 11,3 obravnava slabše. 3 - Vse ljudi obravnava enako, ne glede na njihov narodnostni izvor. 45,0 8 - (ne vem) 15,9 9 - (b.o.) 0,1 D12 Na podlagi tega kar ste slišali, ali na podlagi lastnih izkušenj povejte, kako uspešna je po vašem mnenju policija pri preprečevanju nasilnega kriminala v Sloveniji? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni izjemno neuspešna in 10 izjemno uspešna. izjemno izjemno (ne neuspešna uspešna vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,3 2,2 4,5 10,5 10,3 25,1 13,1 13,2 10,3 2,2 1,7 4,6 0,0 Povprečna ocena: 5,24 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 489 15.6.2012 14:27:44 490 D13 In kako uspešna je po vašem mnenju slovenska policija pri prijetju vlomilcev? izjemno izjemno (ne neuspešna uspešna vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 3,3 3,3 9,3 12,4 11,3 21,0 12,1 10,8 7,3 1,9 1,4 6,0 0,0 Povprečna ocena: 4,75 D14 Če bi se zgodilo nasilno dejanje v bližini vašega prebivališča in bi poklicali policijo, kaj menite, kako hitro bi ta prišla na mesto dogodka? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni izjemno počasi in 10 izjemno hitro. izjemno izjemno (ne počasi hitro vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,1 1,5 3,0 5,1 6,6 16,3 9,4 16,5 16,3 6,0 4,1 5,5 0,2 Povprečna ocena: 6,15 55 - (V bližini mojega bivališča ni nasilnih dejanj) 8,4 Sedaj pa nekaj vprašanj o tem, kako policija obravnava kriminalna dejanja kot so vlom in fizični napad. Povejte na podlagi tega, kar ste slišali ali na podlagi lastnih izkušenj. sploh ne ne prav pogo- zelo (ne pogosto pogosto sto pogosto vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 8 9 D15 Kako pogosto na splošno policija v Sloveniji ljudi obravnava spoštljivo? 2,1 24,9 57,2 6,0 9,6 0,1 2,74 D16 Kako pogosto je policija, v primerih ki jih obravnava, pri svojih odločitvah poštena in nepristranska? 2,3 25,3 55,0 5,2 11,9 0,4 2,72 D17 Kaj bi rekli, kako pogosto policija ustrezno pojasni svoje odločitve in ravnanja ljudem s katerimi ima opravka, kadar je za to naprošena? 1 - sploh ne pogosto 4,1 2 - ne prav pogosto 24,4 3 - pogosto 45,2 4 - zelo pogosto 6,1 5 - (Policije nikoli nihče ne sprašuje za pojasnila o njenih odločitvah in ravnanjih.) 6,7 8 - (ne vem) 13,4 9 - (b.o.) 0,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 490 15.6.2012 14:27:44 491 Sedaj pa nekaj vprašanj o vaših dolžnostih do policije v Sloveniji. Uporabite kartico, kjer 0 pomeni sploh ni vaša dolžnost in 10, da je to v celoti vaša dolžnost. V kolikšni meri je vaša dolžnost da ... D18 …podprete odločitve policije tudi kadar se z njimi ne strinjate? to sploh ni moja to je v celoti moja (ne dolžnost dolžnost vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 21,0 7,2 8,1 7,3 5,6 16,5 5,4 5,9 6,1 2,1 9,2 5,6 0,1 Povprečna ocena: 4,07 D19 … storite to, kar od vas zahteva policija, tudi če razlogov za to ne razumete ali se z njimi ne strinjate? to sploh ni moja to je v celoti moja (ne dolžnost dolžnost vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 16,7 6,1 7,5 8,3 6,5 14,3 5,8 7,1 8,0 2,5 10,6 6,6 0,1 Povprečna ocena: 4,50 D20 … storite to, kar od vas zahteva policija, tudi če vam ni všeč način, kako vas obravnavajo? to sploh ni moja to je v celoti moja (ne dolžnost dolžnost vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 14,1 6,2 6,5 8,4 6,6 15,8 7,1 7,8 7,5 2,5 10,9 6,6 0,1 Povprečna ocena: 4,69 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 491 15.6.2012 14:27:44 492 Koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev o policiji v Sloveniji. sploh močno ne ne sogla- sogla- niti – sogla- sogla- (ne šam šam niti šam šam vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 D21 Na splošno ima policija isti občutek za to, kaj je prav in kaj je narobe, kot ga imam jaz. 2,7 43,9 25,4 17,4 3,5 7,1 0,1 2,73 D22 Policija se zavzema za vrednote, ki so pomembne ljudem kot sem jaz. 3,8 50,5 23,2 12,4 2,4 7,5 0,1 2,56 D23 Na splošno podpiram način dela policije 4,5 61,7 21,7 7,5 1,5 2,9 0,1 2,38 D24 Odločitve in ravnanja policije so preveč podvržena pritiskom političnih strank in politikov. 12,3 47,5 19,0 11,8 0,7 8,6 0,2 2,36 D25 Kaj bi rekli, kako pogosto policisti v Sloveniji sprejemajo podkupnine? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni nikoli 10 pa vedno. (ne nikoli vedno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 5,5 5,0 11,3 8,6 6,6 15,7 7,1 7,1 5,6 1,2 0,9 25,3 0,2 Povprečna ocena: 4,23 Sedaj pa nekaj vprašanj o sodiščih v Sloveniji, ki se ukvarjajo s kaznivimi dejanji kot so vlom in fizični napad. Odgovorite na podlagi tega, kar ste slišali ali na podlagi lastnih izkušenj. D26 Če upoštevate vse, s čimer se ukvarjajo sodišča, ali bi rekli, da sodišča delajo dobro ali slabo? 1 - zelo dobro 0,6 2 - dobro 27,2 3 - niti dobro, niti slabo 33,4 4 - slabo 27,8 5 - zelo slabo 5,3 8 - (ne vem) 5,6 9 - (b.o.) 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 492 15.6.2012 14:27:44 493 D27 Kaj menite, kako pogosto zaradi napak sodišč storilci ostanejo nekaznovani? Uporabite kartico kjer 0 pomeni nikoli 10 pa vedno. (ne nikoli vedno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,7 0,9 3,2 6,5 6,6 18,4 13,0 15,8 17,3 5,4 4,0 8,1 0,1 Povprečna ocena: 6,11 D28 Kaj menite, kako pogosto sodišča odločajo pošteno in nepristransko, na podlagi dokazov, ki jih imajo na voljo? Uporabite isto kartico. (ne nikoli vedno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,1 1,5 3,8 6,6 10,0 25,2 12,1 12,1 11,8 3,8 2,0 9,8 0,0 Povprečna ocena: 5,56 Zdaj pa nekaj vprašanj o tem, kako verjetno je, da bi bili različi ljudje v Sloveniji obsojeni za prestopek, ki ga niso zagrešili. D29 Denimo, da se na sodšču znajdeta dva človeka - eden premožen in eden reven - obtožena za enako kaznivo dejanje, ki ga nista zagrešila. Kaj menite, kateri bo bolj verjetno spoznan za krivega? izberite odgovor na kartici. 1 - Premožna oseba bo bolj verjetno spoznana za krivo. 1,2 2 - Revna oseba bo bolj verjetno spoznana za krivo. 67,7 3 - Obe osebi imata enake možnosti, da bosta spoznani za krivo. 23,9 8 - (ne vem) 7,2 9 - (b.o.) 0,0 D30 Sedaj pa recimo, da se na sodišču pojavita dva človeka različnega narodnostnega izvora. Obtožena sta za enako kaznivo dejanje, ki ga nista zagrešila. Kaj menite, kateri bo bolj verjetno spoznan za krivega? Izberite ustrezen odgovor na kartici. 1 - Bolj verjetno je, da bo spoznana za krivo oseba z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije. 31,4 2 - Bolj verjetno je, da bo spoznana za krivo oseba, z enakim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije. 12,1 3 - Obe osebi imata enako možnost, da bosta spoznani za krivo. 44,0 8 - (ne vem) 12,3 9 - (b.o.) 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 493 15.6.2012 14:27:44 494 D31 Kaj mislite, kako pogosto sodniki v Sloveniji sprejemajo podkupnine? (ne nikoli vedno vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 2,0 4,0 8,5 7,8 6,4 13,5 9,4 10,0 10,7 3,4 1,6 22,0 0,6 Povprečna ocena: 5,12 Koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od navedenih trditev o Sloveniji dandanes? sploh močno ne ne sogla- sogla- niti – sogla- sogla- (ne -šam šam niti šam šam vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 D32 Sodišča na splošno bolj ščitijo interese premožnejših in vplivnejših v primerjavi z običajnimi ljudmi. 19,6 50,1 16,0 8,5 0,9 4,8 0,0 2,17 D33 Ljudi, ki kršijo zakon je potrebno precej strožje kaznovati kot doslej. 19,9 54,6 14,3 7,8 0,4 3,1 0,0 2,11 D34 Dolžnost vsakega posameznika je, da podpre končno razsodbo sodišča. 4,5 41,6 27,3 18,1 3,4 5,0 0,1 2,73 D35 Vse zakone bi morali dosledno spoštovati. 21,3 61,8 10,6 3,6 0,5 1,8 0,4 1,98 D36 Narediti to, kar je prav, lahko včasih pomeni tudi prekršiti zakon. 7,0 56,4 17,2 10,3 1,1 7,9 0,0 2,37 D37 Odločitve in ravnanja sodišč so preveč podvržena pritiskom političnih strank in politikov. 17,9 52,0 14,3 6,5 0,8 8,5 0,1 2,13 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 494 15.6.2012 14:27:45 495 D38 Ljudje imajo različne poglede na to, kakšne kazni naj dobijo prestopniki. Vzemimo primer 25 letnega moškega, ki je bil že drugič spoznam za krivega vloma. Kaj menite, katero od navedenih kazni bi moral dobiti? ANKETAR: - Če anketiranec navaja več kot eno kazen, kodirajte najnižjo šifro. - Če vpraša, kaj je pogojna kazen ali kazen v obliki javnih del, pojasnite: Pogojno izrečena kazen se odsluži le, če obsojeni ponovno zagreši kaznivo dejanje ali prekrši pogoje pogojne kazni. Kazen v obliki javnih del se nanaša na nezaporno in nedenarno kazen, obsojenec pa je dolžan opravljati delo v korist skupnosti. 1 - zaporna kazen 49,5 2 - pogojna zaporna kazen 7,1 3 - globa, denarna kazen 5,3 4 - delo v korist skupnosti 34,0 5 - katera druga kazen 1,2 8 - (ne vem) 2,9 9 - (b.o.) 0,0 PRESKOK (D38=1); n=694 D39 Kako dolgo bi po vašem menju moral prestajati zaporno kazen? 01 - 1-3 mesece 4,5 02 - 4-6 mesecev 9,1 03 - 7– 11 mesecev 5,6 04 - približno 1 leto 21,5 05 - približno 2 leti 12,2 06 - približno 3 leta 10,1 07 - približno 4 leta 6,5 08 - približno 5 let 9,5 09 - 6-10 let 13,7 10 - več kot 10 let 3,0 88 - (ne vem) 4,3 99 - (b.o.) 0,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 495 15.6.2012 14:27:45 496 Sedaj pa še nekaj vprašanj o tem, kaj bi storili, če bi bili edina priča kaznivega dejanja. D40 Predstavljajte si, da ste nekje zunaj in vidite kako nekdo podre človeka na tla in mu ukrade denarnico. Kako verjetno je, da bi poklicali policijo? To … 1 - sploh ni verjetno 1,3 2 - ni zelo verjetno 4,1 3 - je verjetno 39,0 4 - je zelo verjetno 54,5 8 - (ne vem) 1,1 9 - (b.o.) 0,1 D41 V kolikšni meri bi bili pripravljeni identificirati osebo, ki je to storila? To … 1 - sploh ne bi bil pripravljen 2,1 2 - ne bi bil preveč pripravljen 8,1 3 - bi bil pripravljen 50,3 4 - bi bil zelo pripravljen 37,3 8 - (ne vem) 2,1 9 - (b.o.) 0,1 D42 V kolikšni meri bi bili pripravljeni na sodišču pričati proti obtoženemu? To … 1 - sploh ne bi bil pripravljen 5,6 2 - ne bi bil preveč pripravljen 16,6 3 - bi bil pripravljen 50,5 4 - bi bil zelo pripravljen? 23,2 8 - (ne vem) 4,1 9 - (b.o.) 0,0 S pomočjo kartice povejte, kako pogosto ste v zadnjih petih letih naredili katero od navedenih stvari. Kako pogosto ste… tri ali en- dva- štiri- pet ali (ne nikoli krat krat -krat večkrat vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 D43 pri zavarovalnici vložili pretirano ali lažno zahtevo za povrnitev škode? 97,9 0,8 0,1 0,1 0,1 0,7 0,2 1,02 D44 kupili nekaj za kar mislite, da bi bilo lahko ukradeno? 96,0 1,8 0,3 0,1 0,4 1,3 0,2 1,04 D45 naredili prometni prekršek, npr. prekoračili dovoljeno hitrost ali prevozili rdečo luč? 55,1 12,5 8,6 7,7 13,1 2,8 0,2 2,09 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 496 15.6.2012 14:27:45 497 5. Delo, družina, blaginja, demografske variable… – blok F Zdaj pa bi vam radi zastavili nekaj vprašanj o vas in vašem gospodinjstvu. F1 Koliko oseb živi v vašem gospodinjstvu, vključno z otroci in z vami? 01 - 1 oseba 10,0 02 - 2 osebi 23,5 03 - 3 osebe 23,1 04 - 4 osebe 26,3 05 - 5 oseb 10,1 06 - 6 oseb 5,1 07 - 7 oseb 0,9 08 - 8 oseb 0,2 09 - 9 oseb 0,2 10 - 10 oseb in več 0,3 88 - (ne vem) 0,0 99 - (brez odgovora) 0,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 497 15.6.2012 14:27:45 498 V tabeli zberite podatke o anketirancu (F2, F3) in drugih družinskih članih (F2 - F4), od najstarejšega do najmlajšega. Vsak stolpec je ena oseba. Zaradi lažjega anketiranja si lahko v ustrezno polje vpišete njihovo ime ali začetnici. F2 SPOL F3 Katerega leta ste bili rojeni / je bila rojena / je bil rojen? F4 V kakšnem sorodstvenem odnosu je z vami? Od najstarejše do najmlajše osebe. Oseba 01 02 03 04 05 06 anketiranec NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=1403 n=1262 n=932 n=608 n=239 n=97 F2 Spol moški 46,4 54,4 46,1 49,2 49,8 53,6 ženski 53,5 44,8 51,9 49,0 48,1 42,3 (b.o.) 0,1 0,7 1,9 1,8 2,1 4,1 F3 Leto rojstva do 18 let 4,9 2,4 23,1 42,1 55,2 62,9 19 do 30 let 18,0 8,6 24,9 30,6 27,2 21,6 31 do 45 let 24,0 22,7 23,3 15,8 7,1 0,0 46 do 60 let 27,2 35,2 18,8 7,6 2,1 0,0 61 let in več 25,7 29,4 7,9 2,0 5,9 10,3 (ne vem, b.o.) 0,2 1,7 2,0 2,0 2,5 5,2 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 59,4 3,2 3,3 1,7 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 7,3 55,4 52,5 35,6 21,6 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 23,7 30,3 11,5 6,3 3,1 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 3,4 2,9 20,4 23,0 19,6 drug sorodnik 3,6 4,9 8,2 29,7 49,5 ni v sorodu 0,5 1,2 2,0 1,7 2,1 (ne vem, b.o.) 2,1 2,1 2,1 2,1 4,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 498 15.6.2012 14:27:45 499 Od najstarejše do najmlajše osebe Oseba 07 08 09 10 11 12 NEOBVEZNO: Ime ali začetnice n=26 n=14 n=11 n=8 n=6 n=5 F2 Spol moški 42,3 57,1 36,4 25,0 16,7 0,0 ženski 42,3 21,4 36,4 37,5 33,3 40,0 (b.o.) 15,4 21,4 27,3 37,5 50,0 60,0 F3 Leto rojstva do 18 let 69,2 57,1 54,5 50,0 50,0 40,0 19 do 30 let 11,5 14,3 9,1 12,5 0,0 0,0 31 do 45 let 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 46 do 60 let 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 61 let in več 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 19,2 28,6 36,4 37,5 50,0 60,0 F4 Odnos, sorodstvo mož / žena / partner 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 23,1 28,6 27,3 25,0 16,7 20,0 mama / oče / tašča / tast / starši partnerja 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 brat / sestra (tudi polbrat / polsestra, posvojenec, rejenec) 11,5 7,1 9,1 12,5 16,7 20,0 drug sorodnik 50,0 42,9 36,4 25,0 16,7 0,0 ni v sorodu 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 (ne vem, b.o.) 15,4 21,4 27,3 37,5 50,0 60,0 F5 ANKETARSKA ŠIFRA: ANKETAR - GLEJ GORNJO TABELO IN USTREZNO OBKROŽI: 1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifri 01 pri F4) 59,5 2 - VSI OSTALI ODGOVORI 40,5 PRESKOK (F5=1); n=835 F6 Povedali ste, da živite z zakoncem / partnerjem. Kateri od naslednjih opisov najbolj ustreza vaši sedanji situaciji? 1 - poročen 81,6 3 - izvenzakonska skupnost – registrirana 10,9 4 - izvenzakonska skupnost – neregistrirana 6,6 6 - ločen, razvezan 0,5 8 - (ne vem) 0,1 9 - (b.o.) 0,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 499 15.6.2012 14:27:45 500 PRESKOK (F6=1,6,8); n=1254 F7 Ali ste kdaj živeli s partnerjem, ne da bi bili z njim / njo poročeni? 1 - da 22,2 2 - ne 75,4 7 - zavrnil odgovor 0,3 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 2,1 F8 Ste se kdaj ločili? 1 - da 9,0 2 - ne 90,2 7 - zavrnil odgovor 0,1 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,7 F9 ANKETARSKA ŠIFRA: 1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifra 01 pri F5) 59,5 2 - VSI OSTALI ODGOVORI 40,5 F10 ANKETARSKA ŠIFRA: n=835 1 - ANKETIRANEC ŽIVI V IZVENZAKONSKI SKUPNOSTI (šifri 3 in 4 pri F6) 17,5 2 - VSI OSTALI ODGOVORI 82,2 9 - b.o. 0,4 Vprašaj samo, če NE ŽIVI z zakoncem, ali če ŽIVI v izvenzakonski skupnosti. n=717 F11 Vprašanje se nanaša na vaš uradni zakonski stan in ne na to s kom živite. Kaj od naštetega najbolje opisuje vaš uradni zakonski stan? 1 - poročen 2,2 4 - ločen, razvezan 10,5 5 - vdovel 16,3 6 - nič od tega (nikoli poročen) 65,7 8 - (ne vem) 0,3 9 - (b.o.) 5,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 500 15.6.2012 14:27:45 501 ODGOVARJAJO VSI! F12 ANKETARSKA ŠIFRA: GLEDE NA DRUŽINSKO TABELO (F4) KODIRAJTE: 1 - PRI ANKETIRANCU DOMA ŽIVIJO OTROCI (šifra 02 pri F4 – sin/hči, pastor, posvojen, rejenec) 48,5 2 - PRI ANKETIRANCU DOMA NE ŽIVIJO OTROCI 51,5 PRESKOK (F12=2); n=723 F13 Ali so v vašem gospodinjstvu kdaj živeli otroci (vaši, posvojeni, pastorki, rejenci)? 1 - da 44,1 2 - ne 48,3 8 - (ne vem) 0,3 9 - (b.o.) 7,3 F13a Ali imate v vašem gospodinjstvu priključek za fiksni (stacionarni) telefon? 1 - da 85,6 2 - ne 14,3 8 - (ne vem) 0,1 9 - (b.o.) 0,1 F14 Kako bi opisali območje, na katerem živite? 1 - veliko mesto 8,5 2 - predmestje ali obrobje velikega mesta 18,2 3 - manjše mesto 18,5 4 - vas 43,5 5 - kmetija ali hiša na deželi 11,0 8 - (ne vem) 0,1 9 - (b.o.) 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 501 15.6.2012 14:27:45 502 F15 Katera je zadnja šola, ki ste jo končali, redno ali izredno? 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 0,6 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 3,5 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 19,7 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 21,0 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 25,9 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 8,1 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 6,3 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 3,6 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 8,6 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,6 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 1,2 11 - doktorat 0,4 55 - (drugo) 0,0 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 0,2 F16 Koliko let je trajalo vaše šolanje, bodisi redno ali izredno? Prosim, izrazite število v celih letih in upoštevajte tudi obvezno izobrazbo. 1 - do 4 leta 3,0 2 - od 5 - 8 let 18,8 3 - od 9 do 10 let 5,6 4 - od 11 do 12 let 40,4 5 - od 13 do 16 let 20,6 6 - 17 in več let 10,9 88 - (ne vem) 0,2 99 - (brez odgovora) 0,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 502 15.6.2012 14:27:45 503 F17a Kaj od naštetega opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj? 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 46,8 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 16,1 03 - je nezaposlen, aktivno je iskal delo 4,1 04 - je nezaposlen, ni aktivno iskal dela 4,1 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 1,8 06 - upokojen 29,9 07 - prostovoljno delo v skupnosti 3,8 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 30,1 09 - (drugo) 2,0 88 - (ne vem) 0,1 99 - (b.o.) 0,1 F17b ANKETARSKA ŠIFRA: 1 - več kot ena obkrožena šifra pri F17a 32,2 2 - le ena obkrožena šifra pri F17a 67,6 9 - b.o. 0,2 PRESKOK (F17b=1); n=452 F17c In kaj od naštetega najbolje opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Prosimo, navedite le en odgovor. 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 46,2 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 8,8 03 - je nezaposlen, aktivno je iskal delo 2,4 04 - je nezaposlen, ni aktivno iskal dela 1,1 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 1,3 06 - upokojen 21,0 07 - prostovoljno delo v skupnosti 0,7 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 13,9 09 - (drugo) 0,9 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 3,5 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 503 15.6.2012 14:27:45 504 ANKETAR: Če je pri F17c obkrožena kakšna šifra, jo prepiši v F17d (GLAVNA AKTIVNOST) Če pri F17c ni šifre, prepiši šifro iz F17a (GLAVNA AKTIVNOST). F17d ANKETARSKA ŠIFRA: 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 43,8 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 12,5 03 - je nezaposlen, aktivno je iskal delo 3,4 04 - je nezaposlen, ni aktivno iskal dela 2,6 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 1,1 06 - upokojen 26,8 07 - prostovoljno delo v skupnosti 0,2 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 7,0 09 - (drugo) 1,1 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 1,4 F17e ANKETARSKA ŠIFRA: 1 - ANKETIRANEC OPRAVLJA PLAČANO DELO (F17a = 01) 46,7 2 - ANKETIRANEC NE OPRAVLJA PLAČANEGA DELA (odgovor pri F17a ni 01) 53,3 PRESKOK (F17e=2); n=748 F18 Ali lahko še enkrat preverim, ali ste v zadnjih sedmih dneh opravili kakršnokoli plačano delo (vsaj uro ali več)? 1 - da 2,7 2 - ne 95,6 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 1,7 PRESKOK (F18=2,8); n=715 F19 Ste kdaj prej imeli plačano delo? 1 - da 74,3 2 - ne 24,9 8 - (ne vem) 0,1 9 - (b.o.) 0,7 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 504 15.6.2012 14:27:45 505 PRESKOK (F19=1); n=532 F20 Katerega leta ste imeli zadnje plačano delo, zaposlitev? 01 - do 1980 5,5 02 - od 1981 do 1990 15,4 03 - od 1991 do 2000 31,4 04 - od 2001 naprej 45,1 8888 - (ne vem) 1,9 9999 - (brez odgovora) 0,8 ANKETAR: Če je anketiranec sedaj zaposlen ali opravlja plačano delo (šifra 1 pri F17a ali F18), se vprašanja F21 do F34a nanašajo na njegovo sedanjo zaposlitev. Če sedaj ni zaposlen, a je prej bil (šifra 1 pri F19), se nanašajo vprašanja F21 do F34a na njegovo zadnjo zaposlitev. Če ima anketiranec več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za tisto, ki obsega več ur na teden. Če ima anketiranec dve povsem enakovredni zaposlitvi pa naj odgovarja za tisto, za katero prejema boljše plačilo. PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 F21 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... 1 - delate/ ste delali za koga drugega 88,2 2 - ste (bili) samozaposleni 7,6 3 - delate v družinskem podjetju 2,5 8 - (ne vem) 0,2 9 - (b.o.) 1,6 PRESKOK (F21=2); n=93 F22 Koliko ljudi zaposlujete/ ste zaposlovali (če sploh)? 01 - 0 ljudi 29,0 02 - do 5 ljudi 47,3 03 - 6 do 10 ljudi 2,2 04 - 11 ljudi in več 3,3 8888 - (ne vem) 2,2 9999 - (brez odgovora) 16,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 505 15.6.2012 14:27:45 506 PRESKOK (F21=1,3,8); n=1111 F23 Ali imate / ste imeli pogodbo za... 1 - nedoločen čas 79,0 2 - določen čas 14,0 3 - nisem imel pogodbe 6,2 8 - (ne vem) 0,5 9 - (b.o.) 0,3 PRESKOK (F23=2,3,8); n=232 F23a Kaj menite, kako je vaš delodajalec gledal na vaše delo, ko vas je zaposlil? 1 - kot na začasno delo ali delo za določen čas, ki bo trajalo manj kot 12 mesecev 33,6 2 - kot na začasno delo ali delo za določen čas, ki bo trajalo 12 mesecev ali več 31,0 3 - kot na stalno zaposlitev 22,0 4 - (drugo) 3,4 8 - (ne vem) 3,9 9 - (b.o.) 6,0 Odgovarjajo vsi zaposleni in tisti, ki so bili kdajkoli zaposleni! PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 F24 Koliko ljudi je (bilo) zaposlenih v podjetju, organizaciji, kjer delate (ste delali)? 1 - manj kot 10 20,4 2 - 10 do 24 8,9 3 - 25 do 99 21,7 4 - 100 do 499 23,0 5 - 500 ali več 22,4 8 - (ne vem) 1,9 9 - (b.o.) 1,8 PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 F25 Ali pri svojem delu tudi nadzorujete (ste nadzorovali) delo drugih zaposlenih oz. ste (bili) zanj odgovorni? 1 - da 33,2 2 - ne 64,5 8 - (ne vem) 0,6 9 - (b.o.) 1,7 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 506 15.6.2012 14:27:45 507 PRESKOK (F25=1); n=406 F26 Koliko podrejenih imate (ste imeli) pri svojem delu? 01 - 0 ljudi 2,0 02 - do 5 ljudi 47,5 03 - 6 do 10 ljudi 22,2 04 - 11 ljudi in več 22,9 8888 - (ne vem) 3,9 9999 - (brez odgovora) 1,5 PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 Prebral vam bom nekaj stvari v zvezi z vašim delom, zaposlitvijo. Prosim, ocenite, koliko vam vaši predpostavljeni pri delu dopuščajo (so dopuščali)... sploh nimam/ v celoti vplivam/ nisem imel sem vplival (ne (b. po- vpliva na to na to vem) -o.) vp. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 88 99 F27 da se sami odločate, kako si boste organizirali delo čez dan 22,3 4,1 3,8 3,7 3,0 9,3 4,4 6,9 11,8 7,6 21,0 0,3 1,9 5,40 F28 da vplivate na odločitve o delovanju organizacije 33,7 6,8 7,0 5,6 4,3 10,5 5,1 5,1 6,5 3,3 9,6 0,7 2,0 3,59 F28a da si sami določate ali spreminjate ritem dela 26,3 5,1 4,7 4,2 3,5 8,1 4,4 6,9 9,9 6,9 17,6 0,4 2,0 4,86 PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 F29 Navedite število delovnih ur, ki jih morate tedensko opraviti (ste jih morali opraviti) po pogodbi, pri čemer ne upoštevajte plačanih ali neplačanih nadur. povprečno 39,54 ur 888 - (ne vem) 3,9 999 - (brez odgovora) 1,8 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 507 15.6.2012 14:27:45 508 PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 F30 Ne glede na število ur, ki jih morate opraviti po pogodbi, ocenite, koliko ur na teden običajno dejansko opravite (ste opravili), vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami. povprečno 43,58 ur 888 - (ne vem) 6,0 999 - (brez odgovora) 2,3 PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 F31 Kaj podjetje ali organizacija, za katero delate (ste delali), predvsem proizvaja oz. kaj je (bila) njena poglavitna dejavnost? Podatki so v datoteki. PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 F32 V kakšnem tipu podjetja ali organizaciji, ki so nevedene na tej kartici, delate (ste delali)? 1 - državna ali občinska uprava 8,7 2 - ostali javni sektor (npr. izobraževanje in zdravstvo) 12,5 3 - podjetje v državni lasti 29,2 4 - podjetje v zasebni lasti 40,1 5 - samozaposlen 5,5 6 - drugo 1,1 8 - (ne vem) 1,2 9 - (b.o.) 1,6 PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 F33 Kakšen je (je bil) naziv vašega delovnega mesta? F34 Kakšno delo pretežno opravljate (ste opravljali) v okviru tega delovnega mesta? F34a Kakšno usposabljanje ali kvalifikacije so (bile) potrebne za opravljanje tega dela? Podatki so v datoteki. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 508 15.6.2012 14:27:46 509 PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 F34b V primeru da ste zamenjali zaposlitev, kaj je bil glavni razlog, da ste zapustili prejšnjega delodajalca? Izberite odgovor na kartici. ANKETAR: Če ni zamenjal zaposlitve, šifriraj 11. 01 - dobil sem boljše delo 19,0 02 - odločil sem se ustanoviti lastno podjetje / postal sem samozaposlen 4,4 03 - moja pogodba se je iztekla 2,9 04 - postal sem delovni višek oz. bil odpuščen 2,9 05 - moj delodajalec je prenehal z dejavnostjo 5,0 06 - moje lastno / družinsko podjetje je prenehalo z dejavnostjo oz. je bilo prodano 0,6 07 - bolezen ali invalidnost 1,5 08 - upokojil sem se 5,0 09 - osebni ali družinski razlogi 7,3 10 - drugo 5,0 11 - nikoli nisem zapustil delodajalca 43,6 88 - (ne vem) 0,8 99 - (b.o.) 2,0 PRESKOK (F17a=1) ali (F18=1) ali (F19=1); n=1224 F35 Ali ste v zadnjih 10 letih najmanj 6 mesecev skupaj opravljali kakršnokoli plačano delo v drugi državi? 1 - da 2,5 2 - ne 96,0 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 1,5 ODGOVARJAJO VSI! F36 Ali ste bili kdaj brezposelni in ste iskali zaposlitev več kot tri mesece? 1 - da 25,1 2 - ne 74,5 8 - (ne vem) 0,3 9 - (b.o.) 0,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 509 15.6.2012 14:27:46 510 PRESKOK (F36=1); n=352 F37 Ali je katero od teh obdobij trajalo 12 mesecev ali več? 1 - da 51,7 2 - ne 47,2 8 - (ne vem) 0,6 9 - (b.o.) 0,6 PRESKOK (F36=1); n=352 F38 Ali je bilo katero od teh obdobij v zadnjih 5 letih? ANKETAR: gre za obdobja daljša od treh mesecev iz vprašanja F36 1 - da 42,6 2 - ne 56,0 8 - (ne vem) 0,3 9 - (b.o.) 1,1 F39 Ali ste zdaj oz. ste kdaj prej bili član sindikata ali podobne organizacije? ČE DA, ali ste član sedaj ali ste bili član, pa niste več? 1 - da, sedaj sem 16,7 2 - da, prej sem bil 33,3 3 - ne 49,2 8 - (ne vem) 0,7 9 - (b.o.) 0,1 F40 Prosim, pomislite na dohodke vsakega od članov vašega gospodinjstva in na morebitne druge dohodke gospodinjstva kot celote. Kaj bi rekli, kateri je glavni vir dohodka v vašem gospodinjstvu? 01 - plače 62,9 02 - dohodek iz samozaposlitve (brez kmetovanja) 2,6 03 - dohodek iz kmetovanja 1,8 04 - pokojnine 28,7 05 - podpora za brezposelne ali presežne delavce 1,6 06 - druge socialne podpore ali štipendije 0,9 07 - dohodek iz naložb, prihrankov, zavarovanja ali lastnine 0,2 08 - dohodki iz drugih virov 0,7 77 - (zavrnil odgovor) 0,3 88 - (ne vem) 0,2 99 - (b.o.) 0,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 510 15.6.2012 14:27:46 511 F41 S pomočjo te kartice povejte, katera črka najbolje označuje skupni mesečni neto dohodek vašega gospodinjstva (neto - brez davkov in prispevkov). Seštejte dohodke iz vseh virov. Če ne veste natančno, povejte približno. 01 - J do 550 € 8,5 02 - R od 551 do 800 € 12,1 03 - C od 801 do 1000 € 10,2 04 - M od 1001 do 1300 € 10,2 05 - F od 1301 do 1600 € 7,8 06 - S od 1601 do 1900 € 6,8 07 - K od 1901 do 2200 € 7,1 08 - P od 2201 do 2500 € 5,0 09 - D od 2501 do 3100 € 4,8 10 - H nad 3100 € 4,3 77 - (zavrnil odgovor) 12,3 88 - (ne vem) 10,5 99 - (b.o.) 0,5 F41a Približno kolikšen delež dohodka gospodinjstva prispevate vi? Izberite odgovor na kartici. 01 - nič 11,0 02 - zelo majhen delež 13,2 03 - manj kot polovico 15,6 04 - približno polovico 25,7 05 - več kot polovico 11,8 06 - zelo velik delež 5,0 07 - celoten delež 15,6 77 - (zavrnil odgovor) 1,2 88 - (ne vem) 0,6 99 - (b.o.) 0,3 F42 Kako vidite situacijo z dohodkom v vašem gospodinjstvu? Kateri od naslednjih opisov ji najbolj ustreza? 1 - s sedanjimi dohodki se lahko brez težav preživljamo 36,4 2 - s sedanjimi dohodki ravno še shajamo 47,3 3 - s sedanjimi dohodki se le težko preživljamo 10,7 4- s sedanjimi dohodki se izredno težko preživljamo 4,5 8 - (ne vem) 0,8 9 - (b.o.) 0,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 511 15.6.2012 14:27:46 512 F43 Če bi se nenadoma iz kakršnegakoli razloga znašli v resnih finančnih težavah in bi si morali od nekoga sposoditi denar, da bi se lahko preživljali, kako enostavno ali težko bi bilo to za vas? 1 - zelo težko 41,1 2 - dokaj težko 29,9 3 - niti težko niti enostavno 16,3 4- dokaj enostavno 6,5 5- zelo enostavno 1,1 8 - (ne vem) 4,8 9 - (b.o.) 0,4 F44 ANKETARSKA ŠIFRA: 1 - ANKETIRANEC(KA) ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifra 01 pri F4) 59,5 2 - NE ŽIVI Z ZAKONCEM ALI PARTNERJEM 40,5 PRESKOK (F44=1); n=835 F45 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš zakonec, partner? 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 0,8 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 2,0 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 16,3 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 24,4 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 25,1 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 4,7 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 6,5 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 4,7 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 10,5 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,7 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 1,6 11 - doktorat 0,8 55 - (drugo) 0,4 88 - (ne vem) 0,4 99 - (b.o.) 1,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 512 15.6.2012 14:27:46 513 PRESKOK (F44=1); n=835 F46a Kaj od naštetega opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj? 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 54,4 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 2,9 03 - je nezaposlen, aktivno je iskal delo 4,0 04 - je nezaposlen, ni aktivno iskal dela 2,5 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 2,1 06 - upokojen 33,1 07 - prostovoljno delo v skupnosti 2,5 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 28,4 09 - (drugo) 1,8 88 - (ne vem) 0,1 99 - (b.o.) 0,8 PRESKOK (F44=1); n=835 F46b ANKETARSKA ŠIFRA: 1 - več kot ena obkrožena šifra pri F46a 28,1 2 - le ena obkrožena šifra pri F46a 70,9 9 - b.o. 1,0 PRESKOK (F46b=1); n=235 F46c In kaj od naštetega najbolje opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja v zadnjem tednu dni? Prosimo, navedite le en odgovor. 01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen samozaposlen, dela za svoje družinsko podjetje) 53,2 02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; Gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 0,9 03 - je nezaposlen, aktivno je iskal delo 5,5 04 - je nezaposlen, ni aktivno iskal(a)dela 1,7 05 - trajno bolan ali delovno nezmožen 1,3 06 - upokojen 18,7 07 - prostovoljno delo v skupnosti 0,0 08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 14,9 09 - (drugo) 1,3 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 2,6 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 513 15.6.2012 14:27:46 514 PRESKOK (F46a=2-9, 88); n=378 F47 Ali lahko še enkrat preverim, ali je v zadnjem tednu dni opravil(a) kakšno delo za plačilo (uro ali več)? 1 - da 3,2 2 - ne 95,8 8 - (ne vem) 0,5 9 - (b.o.) 0,5 PRESKOK (F46a=1 ali F47=1); n=462 F48 Kakšen je naziv njegovega / njenega delovnega mesta? F49 Kakšno delo večinoma opravlja na svojem delovnem mestu? F50 Kakšno znanja ali kvalifikacije so potrebne za opravljanje tega dela? Podatki so v datoteki. PRESKOK (F46a=1 ali F47=1); n=462 F51 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... 1 - dela za koga drugega 82,5 2 - je samozaposlen(a) 8,4 3 - dela v družinskem podjetju 3,7 8 - (ne vem) 1,1 9 - (b.o.) 4,3 PRESKOK (F51=2 ); n=40 F52 Koliko ljudi zaposluje (če sploh)? 01 - 0 ljudi 40,0 02 - do 5 ljudi 40,0 03 - 6 do 10 ljudi 7,5 04 - 11 ljudi in več 7,5 8888 - (ne vem) 0,0 9999 - (brez odgovora) 5,0 PRESKOK (F46a=1 ali F47=1); n=462 F53 Ali pri svojem delu nadzoruje delo drugih zaposlenih, oz. je zanj odgovoren / odgovorna? 1 - da 28,4 2 - ne 65,6 8 - (ne vem) 2,2 9 - (b.o.) 3,9 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 514 15.6.2012 14:27:46 515 PRESKOK (F53=1); n=132 F54 Koliko podrejenih ima pri svojem delu? 01 - 0 ljudi 0,0 02 - do 5 ljudi 45,5 03 - 6 do 10 ljudi 17,4 04 - 11 ljudi in več 21,2 8888 - (ne vem) 12,9 9999 - (b.o.) 3,0 PRESKOK (F46a=1 ali F47=1); n=462 F57 Koliko ur na teden običajno dela, vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami. povprečno 42,58 ur 888 - (ne vem) 3,0 999 - (brez odgovora) 3,5 F58 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš oče? 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 5,2 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 5,6 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 25,1 03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 28,1 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 15,9 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 2,6 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 3,1 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 2,0 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 3,9 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,1 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 0,4 11 - doktorat 0,4 55 - (drugo) 0,1 88 - (ne vem) 7,1 99 - (b.o.) 0,2 F59 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaš oče... 1 - delal za koga drugega 66,7 2 - bil je samozaposlen 9,9 3 - ni bil zaposlen 14,8 4 - ni bil prisoten / že umrl 6,4 8 - (ne vem) 1,9 9 - (b.o.) 0,3 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 515 15.6.2012 14:27:46 516 PRESKOK (F59=2); n=139 F60 Koliko ljudi je zaposloval? 1 - nič 61,2 2 - 1 do 24 32,4 3 - 25 ali več 2,2 8 - (ne vem) 2,9 9 - (b.o.) 1,4 PRESKOK (F59=1); n=936 F61 Ali je pri svojem delu nadzoroval delo drugih zaposlenih oz. je bil zanj odgovoren? 1 - da 31,1 2 - ne 63,1 8 - (ne vem) 4,5 9 - (b.o.) 1,3 F62 Kakšen je bil naziv njegovega delovnega mesta? Podatki so v datoteki. PRESKOK (F59=1,2,8); n=1102 F63 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljal, ko ste imeli 14 let? ANKETAR: Respondent naj odgovor izbere sam. Če je potrebno povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo, za katero meni, da bi bila najprimernejša. 01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja) 8,0 02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visoki državni uradnik, predstavnik sindikata) 4,4 03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja) 4,2 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalniški agent) 4,0 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak) 4,8 06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar) 32,2 07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek) 15,7 08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalificiran delavec v tovarni) 14,5 09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer traktorja, ribič) 6,4 88 - (ne vem) 3,4 99 - (b.o.) 2,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 516 15.6.2012 14:27:46 517 ODGOVARJAJO VSI! F64 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla vaša mama? 00 - brez šolske izobrazbe (0 do največ 3 razrede osemletke ali do največ 5 razredov devetletke). 6,3 01 - nepopolna osnovnošolska izobrazba (nedokončana OŠ z več kot 3 razrede osemletke ali več kot 5 razredov devetletke) 7,9 02 - osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 41,5 03 - nižja ali srednja poklicna izobrazba (2-3 letni poklicni program, certifikat o NPK) 14,8 04 - srednja strokovna izobrazba (srednja tehniška šola, trajanje 4 leta, matura) 12,5 05 - srednja splošna izobrazba (gimnazija, matura) 3,8 06 - višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba (predhodna višja šola, 2 leti+diploma) 3,5 07 - visokošolska strokovna izobrazba (nekdanji VS - 3 leta, 1. bolonjska stopnja) 1,4 08 - visokošolska univerzitetna izobrazba (4 - lahko tudi 6 let + diploma) 3,1 09 - specializacija (približno 1 leto) 0,2 10 - magisterij (tudi bolonjski magisterij) 0,1 11 - doktorat 0,2 55 - (drugo) 0,1 88 - (ne vem) 4,3 99 - (b.o.) 0,2 F65 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaša mati... 1 - delala za koga drugega 48,8 2 - bila je samozaposlena 3,3 3 - ni bila zaposlena 45,3 4 - ni bila prisotna / že umrla 1,5 8 - (ne vem) 0,9 9 - (b.o.) 0,3 PRESKOK (F65=2); n=46 F66 Koliko ljudi je zaposlovala, če sploh? 1 - nič 73,9 2 - 1 do 24 23,9 3 - 25 ali več 0,0 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 2,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 517 15.6.2012 14:27:46 518 PRESKOK (F65=1); n=685 F67 Ali je pri svojem delu nadzorovala delo drugih zaposlenih oz. je bila zanj odgovorna? 1 - da 16,9 2 - ne 79,6 8 - (ne vem) 2,3 9 - (b.o.) 1,2 F68 Kakšen je bil naziv njenega delovnega mesta? Podatki so v datoteki. PRESKOK (F65=1,2,8); n=743 F69 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljala, ko ste imeli 14 let? ANKETAR: Respondent naj odgovor izbere sam. Če je potrebno povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo za katero meni, da bi bila najprimernejša. 01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja) 12,7 02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visoki državni uradnik, predstavnik sindikata) 3,2 03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja) 15,9 04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalni- ški agent) 8,5 05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak) 10,8 06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar) 12,2 07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek) 7,3 08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalificiran delavec v tovarni) 21,7 09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer traktorja, ribič) 3,5 88 - (ne vem) 2,4 99 - (b.o.) 1,9 ODGOVARJAJO VSI! F70 Ali ste se v zadnjih 12 mesecih udeležili kakšnega tečaja, predavanja ali konference, da bi izboljšali svoje znanje ali delovne veščine? 1 - da 28,9 2 - ne 70,8 8 - (ne vem) 0,1 9 - (b.o.) 0,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 518 15.6.2012 14:27:46 519 PRESKOK (F70=1); n=405 F70a Koliko dni približno ste v zadnjih 12 mesecih preživeli na izobraževanju ali usposabljanju? Prosimo, da dva polovična dneva štejete kot en dan. ANKETAR: Izobraževanje ali usposabljanje‘ se nanaša na tečaje, predavanja ali konference pri F70 in vključuje tudi zunanje usposabljanje. Večerna šola se šteje kot četrtina dneva. 1 - do 5 dni 44,0 2 - 6 do 10 dni 21,5 3 - 11 do 30 dni 16,5 4 - 1 do 4 mesecev 5,7 5 - več kot 4 mesece 8,6 888 - (ne vem) 2,7 999 - (b.o.) 1,0 PRESKOK (F70=1); n=405 F70b Zdaj pa prosim pomislite na to, koliko ste se med izobraževanjem in usposabljanjem naučili. Koliko bi vam naučeno koristilo, če bi želeli oditi in se zaposliti pri drugem delodajalcu oz. podjetju? Izberite odgovor na kartici. 1 - zelo bi mi koristilo 24,2 2 - precej bi mi koristilo 45,2 3 - ne bi mi preveč koristilo 21,2 4 - sploh mi ne bi koristilo 6,4 8 - (ne vem) 2,5 9 - (b.o.) 0,5 PRESKOK (F70=1); n=405 F70c Kolikšen delež tega usposabljanja in izobraževanja je plačal vaš delodajalec oz. podjetje? Izberite odgovor na kartici. ANKETAR: Če je bilo usposabljanje in izobraževanje v celoti brezplačno, šifrirajte “nič”. 1 - vse 49,6 2 - večino 8,9 3 - približno polovico 2,7 4 - nekaj 3,7 5 - nič 34,1 8 - (ne vem) 0,2 9 - (b.o.) 0,7 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 519 15.6.2012 14:27:46 520 6. Delovna, družinska situacija; vrednotenje dela… – blok G Sedaj pa sledi nekaj vprašanj o tem, kako usklajujete različna področja vašega življenja. Prebral vam bom nekaj izjav o tem, kako se morda počutite v zadnjem času. Za vsako posebej povejte, kako pogosto ste se tako počutili v zadnjih dveh tednih. Izberite odgovor na kartici. več manj kot kot polo- polo- le ves večino vico vico malo (ne čas časa časa časa časa nikoli vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 6 8 9 G1 Bil sem vesel in dobre volje. 10,0 40,9 28,9 11,1 7,9 0,8 0,2 0,1 2,66 G2 Bil sem miren in sproščen. 8,1 37,0 32,0 12,8 8,6 1,1 0,3 0,1 2,77 G3 Bil sem dejaven in poln energije. 11,6 38,1 26,9 12,8 8,1 2,1 0,2 0,2 2,67 Sedaj vam bom prebral nekaj trditev o moških, ženskah in njihovi vlogi v družini. S pomočjo kartice povejte, kako močno soglašate ali ne soglašate z njimi. moč- sploh no ne ne sogla- sogla- niti – sogla- sogla- (ne šam šam niti šam šam vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 G4 Ženska mora biti pripravljena zmanjšati obseg svojega plačanega dela v korist svoje družine. 6,3 35,1 21,2 29,5 5,4 2,2 0,1 2,92 G5 Kadar ni dovolj delovnih mest, bi morali imeti moški prednost pri zaposlovanju pred ženskami. 3,3 12,7 11,6 46,3 23,9 1,8 0,4 3,76 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 520 15.6.2012 14:27:46 521 G6 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo. “Država bi morala narediti veliko več zato, da ljudje ne bi padli v revščino.” 1 - močno soglašam 59,9 2 - soglašam 34,9 3 - niti soglašam – niti ne soglašam 2,9 4 - ne soglašam 1,1 5 - sploh ne soglašam 0,1 8 - (ne vem) 0,8 9 - (b.o.) 0,2 G7 Povejte mi še, kako pogosto ste se v preteklem tednu počutili osamljeno? 1 - nikoli ali skoraj nikoli 61,1 2 - le malo časa 30,7 3 - večino časa 5,4 4 - ves čas ali skoraj ves čas 1,3 8 - (ne vem) 1,1 9 - (b.o.) 0,4 S pomočjo te kartice povejte, koliko spodaj naštete stvari ustrezajo vaši situaciji v zadnjih treh letih. sploh ne v celoti (ne ustreza ustreza vem) (b.o.) povp. 0 1 2 3 4 5 6 8 9 G8 Moje gospodinjstvo je moralo živeti z nižjimi prihodki. 20,0 11,0 8,8 17,2 14,0 10,1 17,3 1,3 0,3 2,95 G9 Moral sem uporabiti prihranke ali se zadolžiti, da bi lahko pokril svoje življenjske stroške. 32,6 12,7 8,9 14,8 8,3 6,8 13,8 1,7 0,3 2,30 G10 Moral sem varčevati pri počitnicah ali nakupih nove gospodinjske opreme. 20,9 10,4 8,9 14,1 10,5 11,6 21,5 1,7 0,3 3,06 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 521 15.6.2012 14:27:47 522 G11 Koliko let delovne dobe imate do sedaj? ANKETAR: štejte tako zaposlitev s polnim kot s skrajšanim delovnim časom. Če je manj kot pol leta, šifriraj 0. 1 - 0 let 6,2 2 - 1 do 10 let 14,8 3 - 11 do 20 let 15,3 4 - 21 do 30 let 17,3 5 - 31 let in več 32,4 555 - nikoli ni imel plačane zaposlitve 11,7 888 - (ne vem) 2,1 999 - (b.o.) 0,4 G12 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ F17d IN OBKOŽI USTREZNO: glavna dejavnost respondenta: 1 - ima plačano zaposlitev (šifra 1 pri F17d) 43,8 2 - upokojen (šifra 6 pri F17d) 26,8 3 - drugo (šifre 02-05, 07-09, 88 pri F17d) 28,0 9 - (b.o.) 1,4 PRESKOK (G12=1); n=615 G13 Katero od spodaj navedenih nalog pretežno opravljate v okviru svoje glavne zaposlitve? Prosim uporabite kartico. ANKETAR: Glavna zaposlitev: Če ima respondent več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za tisto, za katero na teden porabi največ časa. Če sta zaposlitvi časovno izenačeni, naj odgovarja za tisto, ki je bolje plačana. 1 - nadzorovanje osebja (npr. vodenje, dajanje navodil, usklajevanje in podobno) 14,0 2 - delo z drugimi ljudmi, ki niso zaposleni v podjetju (npr. strankami, klienti, pacienti, študenti) 33,3 3 - delo z besedilom in/ali številkami (npr. branje, pisanje, štetje, računanje) 13,5 4 - delo s fizičnimi predmeti in/ali drugimi materialnimi snovmi (delo v proizvodnji, gradbeništvo, montaža, kuhanje, čiščenje, pleskanje, popravljanje, nekladanje, prevozništvo) 31,4 5 - delo z živalmi in/ali rastlinami 1,6 6 - drugo 2,6 7 - enako časa porabim za dve opravili ali več 1,8 8 - (ne vem) 0,3 9 - (b.o.) 1,5 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 522 15.6.2012 14:27:47 523 PRESKOK (G12=1); n=615 G14 Če upoštevate vse svoje dosedanje zaposlitve, koliko let ste v celoti gledano opravljali tako vrsto dela, kot ga sedaj? 1 - 0 do 5 let 25,5 2 - 6 do 10 let 18,2 3 - 11 do 20 let 27,2 4 - 21 do in več 25,9 888 - (ne vem) 1,3 999 - (b.o.) 2,0 PRESKOK (G12=1); n=615 KARTICA 72 Kako pogosto morate pri svojem delu oz. službi... manj kot ne- ne- en- en- kaj- en- kaj- krat krat krat krat krat vsak (ne nikoli me- me- me- te- te- dan vem) seč- seč- seč- den- den- no no no sko sko (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 6 7 88 99 G15 delati zvečer ali ponoči? 50,9 8,9 6,7 15,4 4,7 8,1 2,9 0,8 1,5 2,49 G16 delati nadure brez predhodnega obvestila? 48,9 12,0 9,6 11,9 4,9 6,3 3,4 1,5 1,5 2,43 PRESKOK (G12=1); n=615 G17 Kako pogosto morate delati ob vikendih (ob sobotah in nedeljah)? 1 - nikoli 35,4 2 - manj kot enkrat mesečno 12,8 3 - enkrat mesečno 16,6 4 - nekajkrat mesečno 24,7 5 - vsak teden 8,8 8 - (ne vem) 0,7 9 - (b.o.) 1,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 523 15.6.2012 14:27:47 524 PRESKOK (G12=1); n=615 G18 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ F21 IN OBKOŽI USTREZNO: glavna dejavnost respondenta: 1 - zaposlen (šifra 1 pri F21) 86,5 2 - vsi ostali (šifra 2-8 pri F21) 13,0 9 - (b.o.) 0,5 PRESKOK (G18=1); n=548 G19 Katerega leta ste prvič pričeli delati za vašega sedanjega delodajalca? 1 - pred letom 1990 23,9 2 - od 1990 do 1999 24,3 3 - od 2000 do 2005 18,8 4 - od 2006 do 2010 28,8 8888 - (ne vem) 2,6 9999 - (b.o.) 1,6 PRESKOK (G18=1); n=548 G20 Ali poznate katerega drugega delodajalca, kjer bi lahko uporabili znanje, ki ste ga pridobili pri vaši sedanji zaposlitvi? 1 - veliko 19,2 2 - nekaj 42,0 3 - enega ali dva 13,5 4 - nobenega 13,1 5 - (pri moji sedanji zaposlitvi se nisem naučil ničesar) 0,0 8 - (ne vem) 10,6 9 - (b.o.) 1,6 PRESKOK (G18=1); n=548 G21 Ljudje se pri svojem delu trudijo iz različnih razlogov. Kateri od razlogov na kartici je glavni zaradi katerega se vi trudite pri svoje delu? Glavni razlog, zaradi katerega se pri svojem delu trudim, je: 0 - (pri svojem delu se ne trudim) 0,5 1 - da sem zadovoljen s tistim, kar naredim 42,7 2 - da obdržim službo 19,5 3 - ker je moje delo koristno za druge ljudi 8,2 4 - da bi dobil višjo plačo ali napredovanje 6,6 5 - ker je moje delo zanimivo 6,8 6 - ker je dolžnost vsakega, da se trudi po svojih najboljših močeh 13,9 7 - (drugo) 0,4 8 - (ne vem) 0,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 524 15.6.2012 14:27:47 525 9 - (b.o.) 1,5 PRESKOK (G21=1-7); n=540 G22 In kaj je drugi najpomembnejši razlog? Izberite odgovor na kartici. 0 - (pri svojem delu se ne trudim) 0,2 1 - da sem zadovoljen s tistim, kar naredim 23,3 2 - da obdržim službo 18,5 3 - ker je moje delo koristno za druge ljudi 13,9 4 - da bi dobil višjo plačo ali napredovanje 12,8 5 - ker je moje delo zanimivo 16,3 6 - ker je dolžnost vsakega, da se trudi po svojih najboljših močeh 13,0 7 - (drugo) 0,7 8 - (ne vem) 0,7 9 - (b.o.) 0,6 PRESKOK (G18=1); n=548 G23 Če bi se danes kdo potegoval za delo, ki ga sedaj opravljate, ali bi za to moral narediti več kot osnovno šolo? 1 - da 83,8 2 - ne 12,6 8 - (ne vem) 2,2 9 - (b.o.) 1,5 PRESKOK (G23=1); n=462 G24 Koliko let dodatne izobrazbe bi poleg obvezne osnovne šole potreboval za tako delo? Izberite odgovor na kartici. 01 - manj kot leto več (od osnovnošolske) 0,6 02 - približno 1 leto več 2,2 03 - približno 2 leti več 3,2 04 - približno 3 leta več 21,4 05 - približno 4-5 let več 30,7 06 - približno 6-7 let več 11,7 07 - približno 8-9 let več 20,3 08 - 10 ali več let več (od osnovnošolske izobrazbe) 8,4 88 - (ne vem) 1,1 99 - (b.o.) 0,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 525 15.6.2012 14:27:47 526 PRESKOK (G18=1); n=548 G25 Če bi vas pri vašem delu nadomestil nekdo s primerno stopnjo izobrazbe, koliko časa bi potreboval, da bi lahko delo zares dobro opravljal? 01 - 1 dan ali manj 0,5 02 - 2 do 6 dni 2,7 03 - 1 do 4 tedne 9,3 04 - 1 do 3 mesece 23,0 05 - 3 mesece do 1 leta 28,3 06 - 1 do 2 leti 19,5 07 - 2 do5 let 9,1 08 - več kot 5 let 2,2 88 - (ne vem) 3,8 99 - (b.o.) 1,5 PRESKOK (G18=1); n=548 Prosim povejte, koliko naslednje trditve veljajo za vaše delo oz. službo. sploh le v ne malo precej celoti (ne velja velja velja velja vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 8 9 G26 Moje delo je zelo raznoliko. 3,1 10,9 41,6 42,7 0,2 1,5 3,26 G27 Moje delo zahteva, da se ves čas učim novih stvari. 5,7 14,2 46,4 31,9 0,2 1,6 3,07 G28 Moja plača je odvisna od tega, koliko se pri delu potrudim. 47,1 24,5 21,5 4,9 0,5 1,5 1,84 G29 Od sodelavcev lahko dobim pomoč, kadar jo potrebujem. 4,6 14,4 46,7 32,5 0,2 1,6 3,09 G30 Moje zdravje ali varnost sta zaradi dela ogrožena. 38,1 27,7 25,4 7,1 0,2 1,5 2,01 G31 Sam si lahko določim, kdaj z delom pričnem ali končam. 59,1 17,5 13,7 7,8 0,4 1,5 1,70 G32 Varnost zaposlitve je visoka. 9,3 19,2 45,6 23,0 1,3 1,6 2,85 G33 V naslednjih 12 mesecih me bodo morda premestili na manj zanimivo delovno mesto. 68,6 17,2 3,6 2,0 7,1 1,5 1,33 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 526 15.6.2012 14:27:47 527 PRESKOK (G18=1); n=548 In koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami o vašem delu oz. službi? moč- sploh no ne ne sogla- sogla- niti – sogla- sogla- (ne šam šam niti šam šam vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 G34 Delati moram zelo veliko. 17,3 58,8 15,9 5,5 0,5 0,5 1,5 2,11 G35 Nikoli ni dovolj časa, da bi opravil vse stvari, ki bi jih pri delu moral. 9,3 34,1 24,3 27,4 2,7 0,7 1,5 2,80 G36 Možnosti za napredovanje so velike. 2,0 19,3 29,6 36,9 9,5 1,3 1,5 3,33 PRESKOK (G18=1); n=548 G37 Je vaš neposredno nadrejeni moški ali ženska? 1 - moški 63,7 2 - ženska 34,5 9 - (b.o.) 1,8 PRESKOK (G18=1); n=548 G38 Kolikšen je pri vašem delu oz. v vaši službi delež žensk? 1 - nič jih ni 9,9 2 - zelo majhen delež 20,1 3 - manj kot polovica 10,9 4 - približno polovica 12,0 5 - več kot polovica 16,2 6 - zelo velik delež 23,0 7 - vse so ženske 5,7 8 - (ne vem) 0,7 9 - (b.o.) 1,5 PRESKOK (G18=1); n=548 G39 Kako težko ali lahko vaš šef ugotovi, koliko se pri svojem delu trudite? zelo zelo (ne težko lahko vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 1,3 1,6 1,6 2,6 2,0 6,9 5,7 10,8 25,2 15,1 23,5 1,1 2,6 Povprečna ocena: 7,66 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 527 15.6.2012 14:27:47 528 PRESKOK (G18=1); n=548 G40 Kako težko ali lahko bi bilo za vas najti podobno ali boljšo zaposlitev pri drugem delodajalcu, če bi morali pustiti sedanjo službo? zelo zelo (ne težko lahko vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 9,1 8,4 11,3 8,8 5,8 15,1 8,6 9,3 7,8 4,7 2,7 6,4 1,8 Povprečna ocena: 4,42 PRESKOK (G18=1); n=548 G41 Kaj menite, kako težko ali lahko bi vas vaš delodajalec nadomestil z nekom drugim, če bi odšli drugam? zelo zelo (ne težko lahko vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 4,7 2,7 5,8 6,4 5,5 19,9 9,9 10,9 11,3 7,1 6,6 7,5 1,6 Povprečna ocena: 5,62 PRESKOK (G18=1); n=548 G42 Ali imate v vašem podjetju redne sestanke med predstavniki delodajalcev in predstavniki zaposlenih, na katerih se govori o načinu in pogojih dela? 1 - da 53,8 2 - ne 43,6 8 - (ne vem) 1,1 9 - (b.o.) 1,5 PRESKOK (G42=1); n=297 G43 Koliko vpliva imajo po vašem mnenju na splošno ti sestanki na odločitve o načinu in pogojih dela? 1 - nimajo dosti vpliva 13,1 2 - imajo nekaj vpliva 56,6 3 - imajo kar dosti vpliva 24,6 4 - imajo veliko vpliva 5,1 8 - (ne vem) 0,3 9 - (b.o.) 0,3 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 528 15.6.2012 14:27:47 529 PRESKOK (G18=1); n=548 G44 Koliko vpliva imajo po vašem mnenju na splošno sindikati na odločitve o načinu in pogojih dela v vašem podjetju? 1 - nimajo dosti vpliva 31,2 2 - imajo nekaj vpliva 34,3 3 - imajo kar dosti vpliva 5,7 4 - imajo veliko vpliva 0,9 5 - (v podjetju nimamo sindikata) 21,4 8 - (ne vem) 4,6 9 - (b.o.) 2,0 PRESKOK (G18=1); n=548 G45 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo? »Upoštevajoč moj trud in dosežke pri delu, se mi zdi, da za to dobim ustrezno plačilo.« 1 - močno soglašam 1,6 2 - soglašam 33,4 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 27,0 4 - ne soglašam 29,0 5 - sploh ne soglašam 6,4 8 - (ne vem) 0,7 9 - (b.o.) 1,8 PRESKOK (G12=1); n=615 Kako pogosto se vam dogaja, da... nima dru- žine / skoraj ob- po- part- (ne nikoli nikoil časno gosto vedno nerja vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 6 8 9 G46 ...imate skrbi zaradi službenih problemov tudi kadar niste v službi? 19,3 15,9 38,7 20,0 4,7 --- 0,3 1,0 2,74 G47 ...ste po službi preveč utrujeni, da bi doma počeli stvari, ki bi jih radi? 15,8 17,1 43,4 20,5 2,0 --- 0,3 1,0 2,75 G48 ...imate občutek, da zaradi službe ne morete posvetiti dovolj časa svojemu partnerju ali družini? 21,3 22,3 33,7 11,9 2,1 7,2 0,7 1,0 2,47 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 529 15.6.2012 14:27:47 530 PRESKOK (G12=1); n=615 G49 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ F48 IN OBKOŽI USTREZNO: 1 - NIMA PARTNERJA / DRUŽINE (G48 = 06) 7,2 2 - DRUGO (G48 = 1 – 5 ali 8) 91,9 9 - (b.o.) 1,0 PRESKOK (G49=2); n=578 In kako pogosto se vam zgodi, da ... skoraj obča- pogo- (ne nikoli nikoil sno sto vedno vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 G50 ...ima vaš partner ali družina žečez glavo vaših službenih skrbi? 31,7 19,4 24,9 6,6 1,4 0,3 15,7 2,13 G51 ...ima vaš partner ali družina žečez glavo vaših službenih skrbi? 42,6 25,3 13,1 2,8 0,3 0,2 15,7 1,73 G52 ...se le težko osredotočite na delo zaradi vaših domačih obveznosti? 44,6 25,8 11,4 1,6 0,7 0,3 15,6 1,67 PRESKOK (G12=1); n=615 G53 Kako zadovoljni ste s svojo glavno zaposlitvijo? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni izjemno nezadovoljen in 10 izjemno zadovoljen. izjemno izjemno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 0,5 1,0 2,0 1,8 2,0 8,8 6,8 19,5 27,8 17,4 10,6 0,3 1,6 Povprečna ocena: 7,39 PRESKOK (G12=1); n=615 G54 Kako zadovoljni ste s porazdelitvijo svojega časa med tistega, ki ga porabite za službo, in tistega, ki ga porabite za druge stvari v življenju? izjemno izjemno (ne nezadovoljen zadovoljen vem) (b.o.) 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 88 99 Povprečna ocena: 6,45 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 530 15.6.2012 14:27:47 531 PRESKOK (G12=1); n=615 G55 Koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo? Z veseljem bi opravljal svoje sedanje delo tudi če ne bi potreboval denarja. 1 - močno soglašam 6,2 2 - soglašam 31,5 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 20,3 4 - ne soglašam 27,2 5 - sploh ne soglašam 9,8 8 - (ne vem) 3,6 9 - (b.o.) 1,5 PRESKOK (G12=1); n=615 G56 Kolikšna je običajno vaša mesečna bruto plača, torej pred odbitjem davkov in prispevkov? 1 - do 1.000 € 20,0 2 - od 1.000 do 1.499 € 16,6 3 - od 1.500 do 2.499 € 14,8 4 - 2.500 € in več 6,0 777777 - ne želi odgovoriti 29,3 888888 - (ne vem) 12,2 999999 - (b.o.) 1,1 PRESKOK (G56=1-4); n=361 G57 Za kakšno obdobje oz. kako pogosto dobivate to plačo? 01 - na uro 0,0 02 - na dan 0,0 03 - na teden 0,0 04 - na dva tedna 0,3 05 - na štiri tedne 5,0 06 - na koledarski mesec 93,4 07 - na leto 0,0 08 - drugo 0,3 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 1,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 531 15.6.2012 14:27:47 532 PRESKOK (G12=1); n=615 Prosim povejte, ali se vam je v zadnjih treh letih zgodilo kaj od naslednjega? Ste morali… (ne da ne vem) (b.o.) 1 2 8 9 G58 … opravljati manj zanimivo delo? 20,0 78,0 0,8 1,1 G59 … pristati na manjše plačilo? 20,7 77,2 0,8 1,3 G60 … delati krajši delovni čas? 9,4 88,8 0,7 1,1 G61 ... sprijazniti se z manj varno zaposlitvijo? 11,7 86,2 1,0 1,1 PRESKOK (G12=1); n=615 G62 Ali bi rekli, da je vaše podjetje v zadnjih treh letih… ANKETAR: Če je v podjetju manj kot tri leta, vprašaj ‘od takrat, ko ste se v podjetju zaposlili’. 1 - …imelo velike finančne težave 8,5 2 - …imelo nekaj finančnih težav 32,8 3 - …ni imelo preveč finančnih težav 18,0 4 - …ni imelo finančnih težav 32,5 8 - (ne vem) 6,8 9 - (b.o.) 1,3 PRESKOK (G12=1); n=615 G63 Ali bi rekli, da se je število zaposlenih v vašem podjetju v zadnjih treh letih… ANKETAR: Če je v podjetju manj kot tri leta, vprašaj ‘od takrat ko ste se v podjetju zaposlili’. 1 - …zelo zmanjšalo 8,6 2 - …malo zmanjšalo 22,8 3 - …ni spremenilo 47,5 4 - …malo povečalo 12,8 5 - …močno povečalo 2,8 8 - (ne vem) 4,1 9 - (b.o.) 1,5 G64 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ NA SESTAVO GOSPODINJSTVA IN ŠIFRIRAJ: 1 - ANKETIRANEC ROJEN PO L. 1940 (MANJ KOT 70 LET) 87,0 2 - ANKETIRANEC ROJEN L. 1940 ALI PREJ (VEČ KOT 70 LET) 13,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 532 15.6.2012 14:27:47 533 PRESKOK (G64=1); n=1220 Kako pomembne bi bile za vas osebno naslednje stvari, če bi se odločali za zaposlitev? Izberite odgovor na kartici. sploh zelo ni po- ni po- po- po- mem- mem- mem- mem- (ne -bno -bno niti-niti -bno -bno vem) (b.o.) povp. 1 2 3 4 5 8 9 G65 možnost lastne pobude pri delu 2,0 6,1 7,1 57,5 24,3 1,4 1,5 3,99 G66 varnost zaposlitve 1,7 1,2 3,1 51,1 40,5 0,7 1,6 4,30 G67 visoki dohodki 1,2 2,6 10,9 59,5 23,4 0,7 1,6 4,04 G68 da je mogoče uskladiti službene in družinske obv eznosti 1,4 2,0 4,7 56,3 33,0 1,0 1,6 4,21 G69 veliko možnosti usposabljanja 1,6 4,8 13,5 59,3 18,4 0,7 1,6 3,90 PRESKOK (G64=1); n=1220 G70 Koliko soglašate z naslednjo trditvijo? ‘Z veseljem bi hodil v službo tudi, če ne bi potreboval denarja’. 1 - močno soglašam 4,9 2 - soglašam 32,7 3 - niti soglašam, niti ne soglašam 18,0 4 - ne soglašam 29,9 5 - sploh ne soglašam 10,7 8 - (ne vem) 2,3 9 - (b.o.) 1,5 PRESKOK (G64=1); n=1220 G71 Če pomislite na zadnja 3 leta, koliko mesecev (če sploh) je trajalo najdaljše obdobje, ko ste bili neprekinjeno brez zaposlitve in ste iskali delo? ANKETAR: Lahko tudi približno, zaokroži. 1 - do enega leta 6,5 2 - eno do dveh let 2,7 3 - dve leti in več 4,1 00 - (v zadnjih 3 letih ni bil brezposelen) 82,5 88 - (ne vem) 2,2 99 - (b.o.) 2,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 533 15.6.2012 14:27:48 534 PRESKOK (G64=1); n=1220 G72 Koliko ur na teden bi delali, če bi o tem lahko odločali sami? Pri tem upoštevajte, da bi bil vaš dohodek odvisen od števila ur dela. ANKETAR: Če anketiranec odgovori “nobene”, vpiši 00. 1 - manj kot 15 ur 4,4 2 - 15 do 35 ur 17,5 3 - 36 do 40 ur 52,8 4 - 41 ur in več 10,6 888 - (ne vem) 12,9 999 - (b.o.) 1,9 G73 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ NA SESTAVO GOSPODINJSTVA IN ŠIFRIRAJ: 1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifra 1 pri F5) 59,5 2 - ANKETIRANEC NE ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM 40,5 PRESKOK (G73=1); n=835 G74 Če bi lahko sami odločali, koliko ur tedensko, če sploh, bi želeli, da bi vaš partner delal? Ob tem upoštevajte, da bi se partnerjevi dohodki ustrezno zmanjšali ali povečali glede na število opravljenih ur dela. ANKETAR: Če anketiranec odgovori “nobene”, vpiši 00. 0 - nobene 8,9 1 - manj kot 15 ur 1,8 2 - 15 do 35 ur 15,7 3 - 36 do 40 ur 54,6 4 - 41 ur in več 5,0 888 - (ne vem) 12,3 999 - (b.o.) 1,7 PRESKOK (G73=1); n=835 G75 Če pomislite na zadnja 3 leta, koliko mesecev (če sploh) je trajalo najdaljše obdobje, ko je bil vaš zakonec / partner neprekinjeno brez zaposlitve in je iskal delo? ANKETAR: Lahko tudi približno, zaokroži. 1 - do enega leta 4,2 2 - eno do dveh let 2,0 3 - dve leti in več 2,9 00 - (v zadnjih 3 letih ni bil brezposelen) 86,0 88 - (ne vem) 2,4 99 - (b.o.) 2,5 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 534 15.6.2012 14:27:48 535 PRESKOK (G73=1); n=835 G76 Sedaj pa nekaj vprašanj o gospodinjskem delu. Z gospodinjskim delom mislimo na stvari, ki jih delamo na domu ali okoli njega kot npr. kuhanje, pomivanje, pospravljanje, pranje, nakupovanje, vzdrževanje hiše oz. stanovanja - ne pa tudi varstva otrok ali prostočasnih dejavnosti. Koliko ur na teden skupaj porabite za gospodinjska dela? ANKETAR: Zaokroži na najbližjo celo uro. Sprejmi tudi približno oceno. povprečno 19,48 ur 888 - (ne vem) 3,8 999 - (brez odgovora) 1,4 PRESKOK (G73=1); n=835 G77 Kaj pa vaš zakonec / partner? Koliko ur na teden porabi za gospodinjska dela? ANKETAR: Zaokroži na najbližjo celo uro. Sprejmi tudi približno oceno. povprečno 18,24 ur 888 - (ne vem) 4,1 999 - (brez odgovora) 1,4 PRESKOK (G73=1); n=835 G78 Zakonci ali partnerji imajo včasih različna mnenja o družinskih zadevah. Kako pogosto se zgodi, da z vašim zakoncem / partnerjem ne soglašata glede denarja? 1 - nikoli 44,3 2 - manj kot 1x mesečno 18,4 3 - 1x mesečno 16,2 4 - nekajkrat mesečno 11,4 5 - enkrat tedensko 2,2 6 - nekajkrat tedensko 1,9 7 - vsak dan 1,7 8 - (ne vem) 2,0 9 - (b.o.) 1,9 G79 ANKETARSKA ŠIFRA - GLEJ NA SESTAVO GOSPODINJSTVA IN ŠIFRIRAJ: 1 - ZAKONEC / PARTNER JE ZAPOSLEN (šifra 1 na F46a ali 1 na F47) 33,0 2 - ZAKONEC / PARTNER NI ZAPOSLEN 67,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 535 15.6.2012 14:27:48 536 PRESKOK (G79=1); n=463 Kako pogosto mora partner pri svojem delu oz. službi... manj kot nekaj- nekaj- enkrat enkrat krat enkrat krat vsak (ne nikoli me- me- me- teden- teden- dan vem) sečno sečno sečno sko sko (b.o.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 G80 delati zvečer ali ponoči 53,6 8,9 6,5 13,2 3,5 8,9 1,5 1,3 2,8 G81 delati nadure brez predhodnega obvestila 54,4 9,5 7,1 13,6 2,8 5,8 1,3 2,2 3,2 Povprečna ocena G80: 2,34 Povprečna ocena G81: 2,19 PRESKOK (G79=1); n=463 G82 Kako pogosto mora partner delati ob vikendih (ob sobotah in nedeljah)? 1 - nikoli 37,4 2 - manj kot 1x mesečno 13,8 3 - 1x mesečno 12,7 4 - nekajkrat mesečno 24,0 5 - vsak teden 8,0 8 - (ne vem) 1,1 9 - (b.o.) 3,0 G83 ANKETARSKA ŠIFRA - ANKETAR GLEJ G12 IN ŠIFRIRAJ: 1 - ANKETIRANEC JE UPOKOJEN (šifra 2 pri G12) 26,8 2 - VSI OSTALI (šifra 1 ali 3 pri G12) 71,8 9 - (b.o.) 1,4 PRESKOK (G83=1); n=376 G84 Katerega leta ste se upokojili? 1 - pred letom 1990 18,9 2 - od 1990 do 1999 36,2 3 - od 2000 do 2005 19,1 4 - od 2006 do 2010 19,4 0000 - (nikoli ni bil zaposlen) 1,9 8888 - (ne vem) 3,2 9999 - (b.o.) 1,3 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 536 15.6.2012 14:27:48 537 PRESKOK (G84=1-4,8888,9999); n=369 G85 Ste se takrat želeli upokojiti, ali bi raje še naprej delali? 1 - želel sem se upokojiti 71,0 2 - raje bi še naprej delal 21,1 8 - (ne vem) 3,3 9 - (b.o.) 4,6 G86 ANKETARSKA ŠIFRA - ANKETAR GLEJ F3 IN ŠIFRIRAJ: 1 - ANKETIRANEC ROJEN PRED (ALI V) L. 1964 (STARJEŠI OD 45 LET) 52,9 2 - ANKETIRANEC ROJEN PO L. 1964 (MLAJŠI OD 45 LET) 47,1 PRESKOK (G86=1); n=742 G87 Pri kateri starosti bi se želeli / ste se želeli upokojiti? 1 - do 55 let 18,5 2 - od 55 do 59 let 33,8 3 - 60 let in več 29,8 888 - (ne vem) 15,2 999 - (b.o.) 2,7 PRESKOK (G86=2); n=661 G88 Ali nameravate v naslednjih treh letih imeti otroka? ANKETAR: če je anketiranka ali anketirančeva partnerka noseča, šifrirajte s 4. Šteje tudi posvojitev. 1 - zagotovo ne 41,3 2 - verjetno ne 21,3 3 - verjetno da 14,8 4 - zagotovo da 8,8 8 - (ne vem) 9,5 9 - (b.o.) 4,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 537 15.6.2012 14:27:48 538 7. Raziskovanje vrednot (Schwartzov model) – blok HF Na kratko vam bomo opisali različne ljudi. Prosimo, preberite vsakega izmed opisov in v vsaki vrstici obkrožite številko, ki pove, koliko je oseba podobna vam. ANKETAR: prilagodi obliko vprašanj spolu anketiranca. čisto zelo malo malo sploh podo- podo- podo- podo- ni mi mi ni/ ben/ ben/ ben/ ben/ podo- podo- po- po- po- po- ben/ ben/ dobna dobna dobna dobna po- po- (ne mi je mi je mi je mi je dobna dobna vem) (b.o.) 1 2 3 4 5 6 8 9 A Zanj(o) je pomembno, da ima veliko novih zamisli in da je ustvarjalen(a). Stvari rad(a) počne na izviren način. 20,8 41,8 21,4 7,1 5,6 0,9 1,4 1,1 B Zanj(o) je pomembno, da je premožen(a). Imeti želi veliko denarja in dragih predmetov. 1,4 12,3 27,2 14,7 30,9 11,3 1,1 1,1 C Zanj(o) je pomembno, da se vsakega na tem svetu obravnava enako. Verjame, da mora imeti vsakdo v življenju enake možnosti 35,4 51,4 7,1 2,1 1,1 0,4 1,2 1,2 D Zanj(o) je pomembno, da pokaže svoje sposobnosti. Rad(a) vidi, da ljudje občudujejo to, kar počne. 16,0 47,3 18,9 5,4 9,0 0,9 1,4 1,1 E Zanj(o) je pomembno, da živi v varnem okolju. Izogiba se vsemu, kar bi njegovo /njeno varnost lahko ogrozilo. 27,0 50,0 12,8 4,3 3,3 0,3 1,1 1,1 F Rad(a) ima presenečenja in skuša vedno početi kaj novega. Zdi se mu/ji pomembno, da v življenju počne čim več različnih stvari. 20,5 41,1 20,6 7,4 6,8 1,1 1,2 1,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 538 15.6.2012 14:27:48 539 G Verjame, da bi morali ljudje narediti to, kar jim ukažejo. Meni, da bi morali ljudje spoštovati pravila ves čas, tudi takrat, ko jih nihče ne opazuje. 7,4 34,7 27,5 10,7 13,5 3,6 1,6 1,1 H Zanj(o) je pomembno, da posluša ljudi, ki so drugačni od njega/nje. Tudi če se z njimi ne strinja, jih še vedno poskuša razumeti. 15,3 54,8 17,7 5,4 3,6 0,5 1,6 1,1 I Zanj(o) je pomembno biti spoštljiv in skromen. Ne želi vzbujati pozornosti. 22,0 53,2 15,5 4,2 2,6 0,3 0,9 1,4 J Zanj(o) je pomembno, da se ima dobro. Rad(a) se razvaja. 16,7 42,8 20,3 7,4 8,7 1,7 1,1 1,2 K Zanj(o) je pomembno, da sam(a) odloča o tem, kaj počne. Rad(a) je svoboden(a) in neodvisen(a) od drugih. 33,6 45,3 13,4 2,4 2,9 0,4 1,1 1,1 L Zanj(o) je zelo pomembno, da pomaga ljudem okrog sebe. Hoče poskrbeti za njihovo blagostanje. 27,5 53,7 13,6 2,1 0,9 0,1 0,9 1,1 M Zanj(o) je pomembno, da je zelo uspešen(a). Upa, da bodo drugi cenili njegove/ njene dosežke. 14,1 46,7 21,2 7,3 7,2 1,0 1,4 1,1 N Zanj(o) je pomembno, da mu/ ji država zagotavlja varnost pred grožnjami. Želi si močno državo, ki bo lahko zaščitila svoje državljane. 26,1 52,5 11,8 4,3 2,3 0,6 1,3 1,2 O Išče pustolovščine in rad(a) tvega. Imeti želi vznemirljivo življenje. 9,1 17,0 21,6 15,3 22,9 11,6 1,4 1,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 539 15.6.2012 14:27:48 540 P Zanj(o) je pomembno, da se vedno spodobno obnaša. Ne želi narediti česa takega, kar bi drugi označili kot nep rimerno. 20,0 51,7 16,0 5,1 4,2 1,0 0,9 1,1 Q Zanj(o) je pomembno, da si pridobi spoštovanje drugih. Rad(a) vidi, da ljudje storijo to, kar reče. 12,8 44,2 22,6 8,1 8,4 1,4 1,4 1,1 R Zanj(o) je pomembno, da je vdan(a) svojim prijateljem. Rad(a) se razdaja bližnjim. 22,9 53,7 14,7 3,8 2,3 0,4 1,1 1,2 S Močno je prepričan(a), da bi morali ljudje skrbeti za naravo. Skrb za okolje ima zanj(o) velik pomen. 31,7 51,0 10,1 3,3 1,4 0,4 1,0 1,2 T Tradicija je zanj(o) pomembna. Skuša se ravnati po ustaljenih običajih svoje družine in vere. 17,0 47,3 19,8 6,6 5,3 1,9 1,0 1,1 U Išče priložnosti, da bi se zabaval(a). Za nj(o) je po- membno, da počne stvari, v katerih uživa. 19,9 37,1 17,7 12,0 7,3 3,7 1,0 1,3 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 540 15.6.2012 14:27:48 541 8. Eksperimentalni vprašalnik – verzije A, B, C V1 ANKETARSKA ŠIFRA: NA PODLAGI ČRKE V VZORČNEM SEZNAMU UVRSTITE ANKETIRANCA V USTREZNO SKUPINO. Verzija eksperimentalnega vprašalnika na katero bo odgovarjal anketiranec: 1 - verzija A 33,2 2 - verzija B 33,2 3 - verzija C 33,6 ANKETAR: preidi na ustrezno verzijo(!!!) dodatnega vprašalnika PRESKOK (V1=1); n=466 Eksperimentalni vprašalnik - verzija A Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših anket, vam bomo na koncu zastavili še nekaj vprašanj. Tematike so podobne kot prej, a vas naprošamo, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovarjali. Vprašanja jemljite kot povsem nova. IF1 Prosimo ocenite, koliko časa na dan gledate televizijo na običajen dan v tednu? Upoštevajte tudi čas, ko gledate televizijo preko interneta. 0 - sploh nič 12,4 1 - manj kot ½ ure 10,1 2 - od ½ ure do 1 ure 19,7 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 13,1 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 14,6 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 8,8 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 9,2 7 - več kot 3 ure 11,6 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,4 IF2 Koliko časa na dan poslušate radio na običajen dan v tednu? Upoštevajte tudi čas, ko radio poslušate preko interneta. 0 - sploh nič 22,5 1 - manj kot ½ ure 19,7 2 - od ½ ure do 1 ure 16,7 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 6,4 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 4,1 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 1,7 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 3,0 7 - več kot 3 ure 24,9 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,9 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 541 15.6.2012 14:27:48 542 IF3 Koliko časa na dan berete časopise na običajen dan v tednu? Upoštevajte tudi čas, ko časopise prebirate na internetu. 0 - sploh nič 22,3 1 - manj kot ½ ure 42,7 2 - od ½ ure do 1 ure 24,0 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 4,5 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 3,2 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,2 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,6 7 - več kot 3 ure 1,7 8 - (ne vem) 0,0 9 - (b.o.) 0,6 IF4 Na podlagi tega kar ste slišali ali na podlagi lastnih izkušenj povejte, kako uspešna je po vašem mnenju policija pri preprečevanju nasilnega kriminala v Sloveniji? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni izjemno neuspešna in 10 izjemno uspešna. niti izjemno precej neuspe- neuspe- zelo neu- neuspe- šna, niti precej zelo izjemno (ne šna spešna šna uspešna uspešna uspešna uspešna vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 5 6 8 9 1,3 2,6 12,7 36,9 31,8 7,1 2,1 4,7 0,9 IF5 In kako uspešna je po vašem mnenju slovenska policija pri prijetju vlomilcev? niti izjemno precej neuspe- neuspe- zelo neu- neuspe- šna, niti precej zelo izjemno (ne šna spešna šna uspešna uspešna uspešna uspešna vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 5 6 8 9 1,9 5,2 21,0 30,3 25,8 6,7 2,4 6,4 0,4 IF6 Če bi se zgodilo nasilno dejanje ali vlom v bližini vašega prebivališča in bi poklicali policijo, kako hitro menite bi ta prišla na mesto dogodka? niti izjemno zelo precej počasi, precej zelo izjemno (ne počasi počasi počasi niti hitro hitro hitro hitro vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 5 6 8 9 0,6 2,1 9,7 20,4 38,8 13,9 2,6 11,4 0,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 542 15.6.2012 14:27:48 543 IF7 Povejte na podlagi tega, kar ste slišali ali na podlagi lastnih izkušenj, kako pogosto na splošno policija v Sloveniji ljudi obravnava spoštljivo? 0 - nikoli 0,4 1 - skoraj nikoli 1,3 2 - redko 6,9 3 - občasno 10,5 4 - včasih 8,4 5 - v polovici primerov 13,3 6 - prej pogosto kot ne 11,8 7 - pogosto 29,2 8 - zelo pogosto 5,6 9 - skoraj vedno 3,6 10 - vedno 1,9 88 - (ne vem) 6,7 99 - (b.o.) 0,4 IF8 Kaj bi rekli, kako pogosto policija pri svojih odločitvah poštena in nepristranska v primerih, ki jih obravnava? 0 - nikoli 0,9 1 - skoraj nikoli 1,1 2 - redko 7,7 3 - občasno 9,4 4 - včasih 8,4 5 - v polovici primerov 16,1 6 - prej pogosto kot ne 9,2 7 - pogosto 28,5 8 - zelo pogosto 7,3 9 - skoraj vedno 2,4 10 - vedno 1,5 88 - (ne vem) 7,1 99 - (b.o.) 0,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 543 15.6.2012 14:27:48 544 IF9 Kaj bi rekli, kako pogosto policija ustrezno pojasni svoje odločitve in ravnanja ljudem s katerimi ima opravka, kadar je za to naprošena? 0 - nikoli 1,1 1 - skoraj nikoli 3,2 2 - redko 9,4 3 - občasno 8,2 4 - včasih 8,4 5 - v polovici primerov 13,9 6 - prej pogosto kot ne 7,7 7 - pogosto 24,9 8 - zelo pogosto 4,5 9 - skoraj vedno 3,4 10 - vedno 2,1 88 - (ne vem) 12,0 99 - (b.o.) 1,1 Predstavljajte si, da ste naredili kako od omenjenih stvari v Sloveniji. Uporabite kartico, pri čemer 1 pomeni, da sploh ni verjetno in 4, da je to zelo verjetno. Kako verjetno se vam zdi, da bi vas odkrili in kaznovali, če bi… sploh zelo je ni ver- ni ver- je ver- verje- (ne jetno jetno jetno tno vem) (b.o.) 1 2 3 4 8 9 IF10 … pri zavarovalnici vložili pretirano ali lažno zahtevo za povrnitev škode? 7,7 7,5 42,3 36,7 4,7 1,1 IF11 ...kupili nekaj kar mislite, da bi lahko bilo ukradeno? 7,9 15,9 41,0 28,1 6,0 1,1 IF12 ...naredili prometni prekršek, kot je prekoračitev hitrosti ali prevozili rdečo luč? 4,9 9,7 52,1 29,0 3,2 1,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 544 15.6.2012 14:27:48 545 PRESKOK (V1=2); n=466 Eksperimentalni vprašalnik - verzija B IF13 Na podlagi tega, kar ste slišali ali na podlagi lastnih izkušenj povejte, kako nauspešna ali uspešna je po vašem mnenju policija pri preprečevanju nasilnega kriminala v Sloveniji? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni zelo neuspešna in 4 zelo uspešna. niti neu- zelo neu- precej spešna niti precej zelo (ne spešna neuspešna uspešna uspešna uspešna vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 8 9 1,9 14,2 41,2 34,3 2,4 5,2 0,9 IF14 In kako uspešna je po vašem mnenju slovenska policija pri prijetju vlomilcev? niti neu- zelo neu- precej neu- spešna niti precej zelo (ne spešna spešna uspešna uspešna uspešna vem) (b.o.) 0 1 2 3 4 8 9 4,5 21,0 34,5 30,0 3,0 5,8 1,1 IF15 Če bi se zgodilo nasilno dejanje v bližini vašega prebivališča in bi poklicali policijo, kako hitro menite bi ta prišla na mesto dogodka? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni zelo počasi in 4 zelo hitro. zelo precej niti počasi, precej (ne počasi počasi niti hitro hitro zelo hitro vem) (b.o.) * 0 1 2 3 4 8 9 55 1,5 9,4 22,5 45,7 8,2 4,3 1,9 6,4 *55 - (V bližini mojega bivališča ni nasilnih dejanj) VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 545 15.6.2012 14:27:48 546 IF16 Povejte na podlagi tega, kar ste slišali ali na podlagi lastnih izkušenj, kako pogosto na splošno policija v Sloveniji ljudi obravnava spoštljivo? Izberite odgovor na kartici, kjer 0 pomeni skoraj nikoli in 10 skoraj vedno. 0 - skoraj nikoli 0,9 1 - 1 0,4 2 - 2 2,1 3 - 3 6,4 4 - 4 7,5 5 - 5 24,5 6 - 6 13,3 7 - 7 20,4 8 - 8 14,4 9 - 9 2,6 10 - skoraj vedno 3,0 88 - (ne vem) 3,4 99 - (b.o.) 1,1 IF17 Kako pogosto pa bi rekli, da je policija pri svojih odločitvah poštena in nepristranska v primerih, ki jih obravnava? 0 - skoraj nikoli 0,0 1 - 1 0,4 2 - 2 2,4 3 - 3 4,3 4 - 4 8,6 5 - 5 28,3 6 - 6 13,3 7 - 7 18,5 8 - 8 13,9 9 - 9 2,4 10 - skoraj vedno 1,7 88 - (ne vem) 4,9 99 - (b.o.) 1,3 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 546 15.6.2012 14:27:48 547 IF18 Kaj bi rekli, kako pogosto policija ustrezno pojasni svoje odločitve in ravnanja ljudem s katerimi ima opravka, kadar je za to naprošena? 0 - skoraj nikoli 1,9 1 - 1 1,3 2 - 2 3,0 3 - 3 4,9 4 - 4 10,3 5 - 5 22,3 6 - 6 15,7 7 - 7 13,1 8 - 8 11,4 9 - 9 4,3 10 - skoraj vedno 2,4 88 - (ne vem) 8,4 99 - (b.o.) 1,1 Predstavljajte si da ste naredili katero od omenjenih stvari v Sloveniji. Kako verjetno se vam zdi, da bi vas odkrili in kaznovali, če … IF19 ... bi pri zavarovalnici vložili pretirano ali lažno zahtevo za povrnitev škode? 1 - sploh ni verjetno 8,2 2 - . 8,4 3 - . 24,9 4 - zelo je verjetno 51,7 8 - (ne vem) 5,8 9 - (b.o.) 1,1 IF20 ...bi kupili nekaj kar mislite, da bi lahko bilo ukradeno? 1 - sploh ni verjetno 11,6 2 - . 15,7 3 - . 23,8 4 - zelo je verjetno 41,4 8 - (ne vem) 6,4 9 - (b.o.) 1,1 IF21 ...bi naredili prometni prekršek kot je prekoračitev hitrosti ali prevozili rdečo luč? 1 - sploh ni verjetno 7,3 2 - . 12,7 3 - . 32,0 4 - zelo je verjetno 43,1 8 - (ne vem) 3,9 9 - (b.o.) 1,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 547 15.6.2012 14:27:49 548 IF22 Kaj bi rekli, v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem kot ste vi, da imajo besedo pri tem, kaj počne vlada? 1 - sploh nič 41,8 2 - zelo malo 36,9 3 - do neke mere 14,6 4 - precej 1,9 5 - zelo veliko 1,5 8 - (ne vem) 2,1 9 - (b.o.) 1,1 IF23 Kaj menite, ali bi vi osebno lahko prevzeli aktivno vlogo v skupini, ki se ukvarja s politiko? 1 - zagotovo ne 52,4 2 - verjetno ne 25,8 3 - nisem prepričan 7,9 4 - verjetno da 7,9 5 - zagotovo da 2,6 8 - (ne vem) 2,4 9 - (b.o.) 1,1 IF24 Kaj bi rekli, v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem kot ste vi, da imajo neposreden vpliv na politiko? 1 - sploh nič 40,6 2 - zelo malo 40,1 3 - do neke mere 12,0 4 - precej 2,1 5 - zelo veliko 0,6 8 - (ne vem) 3,4 9 - (b.o.) 1,1 IF25 Koliko ste prepričani v to, da ste sposobni delovati v politiki? 1 - sploh nisem prepričan 54,7 2 - le malo sem prepričan 29,4 3 - precej sem prepričan 8,8 4 - zelo sem prepričan 2,1 5 - povsem sem prepričan 1,1 8 - (ne vem) 2,8 9 - (b.o.) 1,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 548 15.6.2012 14:27:49 549 PRESKOK (V1=3); n=471 Eksperimentalni vprašalnik - verzija C IF26 Prosimo ocenite, koliko časa na dan gledate televizijo na običajen dan v tednu? Upoštevajte tudi čas, ko gledate televizijo preko interneta. 0 - sploh nič 12,1 1 - manj kot ½ ure 7,0 2 - od ½ ure do 1 ure 20,0 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 13,2 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 18,7 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 8,9 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 8,5 7 - več kot 3 ure do 4 ure 8,1 8 - več kot 4 ure do 5 ur 1,3 9 - več kot 5 ur do 6 ur 1,5 10 - več kot 6 ur 0,4 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 0,4 PRESKOK (IF26=1-88); n=412 IF27 Ponovno povejte za običajen dan v tednu, koliko od časa, ki ga porabite za gledanje televizije, gledate poročila ali oddaje s politično tematiko oz. tematiko aktualnih dogodkov? 0 - sploh nič 10,7 1 - manj kot ½ ure 38,1 2 - od ½ ure do 1 ure 31,8 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 10,9 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 4,1 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 2,2 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 1,2 7 - več kot 3 ure do 4 ure 0,5 8 - več kot 4 ure do 5 ur 0,2 9 - več kot 5 ur do 6 ur 0,0 10 - več kot 6 ur 0,0 88 - (ne vem) 0,2 99 - (b.o.) 0,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 549 15.6.2012 14:27:49 550 IF28 Koliko časa na dan poslušate radio na običajen dan v tednu? Upoštevajte tudi čas, ko radio poslušate preko interneta. 0 - sploh nič 21,2 1 - manj kot ½ ure 15,5 2 - od ½ ure do 1 ure 15,9 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 3,4 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 9,6 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 3,8 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 3,2 7 - več kot 3 ure do 4 ure 7,6 8 - več kot 4 ure do 5 ur 3,8 9 - več kot 5 ur do 6 ur 1,7 10 - več kot 6 ur 13,6 88 - (ne vem) 0,2 99 - (b.o.) 0,4 PRESKOK (IF28=1-88); n=369 IF29 In koliko časa na običajen dan v tednu na radiu poslušate poročila ali oddaje s politično tematiko, oz. tematiko aktualnih dogodkov? 0 - sploh nič 22,5 1 - manj kot ½ ure 42,8 2 - od ½ ure do 1 ure 23,3 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 5,4 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 2,2 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,8 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,5 7 - več kot 3 ure do 4 ure 0,8 8 - več kot 4 ure do 5 ur 0,0 9 - več kot 5 ur do 6 ur 0,0 10 - več kot 6 ur 0,5 88 - (ne vem) 0,3 99 - (b.o.) 0,8 IF30 Koliko časa na dan berete časopise na običajen dan v tednu? Upoštevajte tudi čas, ko časopise prebirate na internetu. 0 - sploh nič 24,4 1 - manj kot 15 minut 11,9 2 - več kot 15 minut do ½ ure 28,2 3 - več kot ½ ure do 45 minut 11,7 4 - več kot 45 minut do 1 ure 13,2 5 - več kot 1 uro do 1½ ure 5,3 6 - več kot 1½ ure do 2 uri 3,2 7 - več kot 2 ure do 2½ uri 1,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 550 15.6.2012 14:27:49 551 8 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,4 9 - več kot 3 ure 0,0 88 - (ne vem) 0,2 99 - (b.o.) 0,4 PRESKOK (IF30=1-88); n=354 IF31 In koliko tega časa porabite za branje o politiki oz. aktualnih dogodkih? 0 - sploh nič 25,4 1 - manj kot 15 minut 35,6 2 - več kot 15 minut do ½ ure 26,6 3 - več kot ½ ure do 45 minut 5,4 4 - več kot 45 minut do 1 ure 4,0 5 - več kot 1 uro do 1½ ure 2,0 6 - več kot 1½ ure do 2 uri 0,8 7 - več kot 2 ure do 2½ uri 0,0 8 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,0 9 - več kot 3 ure 0,0 88 - (ne vem) 0,3 99 - (b.o.) 0,0 IF32 Koliko časa povprečno na dan porabite za gledanje televizije preko interneta? 0 - sploh nič 88,1 1 - manj kot ½ ure 7,6 2 - od ½ ure do 1 ure 2,3 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 0,2 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 0,6 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,0 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,4 7 - več kot 3 ure do 4 ure 0,0 8 - več kot 4 ure do 5 ur 0,2 9 - več kot 5 ur do 6 ur 0,0 10 - več kot 6 ur 0,0 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 0,4 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 551 15.6.2012 14:27:49 552 PRESKOK (IF32=1-88); n=54 IF33 In koliko od tega časa gledate program s politično tematiko oz. tematiko aktualnih dogodkov? 0 - sploh nič 57,4 1 - manj kot ½ ure 38,9 2 - od ½ ure do 1 ure 1,9 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 0,0 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 1,9 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,0 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,0 7 - več kot 3 ure do 4 ure 0,0 8 - več kot 4 ure do 5 ur 0,0 9 - več kot 5 ur do 6 ur 0,0 10 - več kot 6 ur 0,0 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 0,0 IF34 Koliko časa povprečno na dan poslušate radio preko interneta? 0 - sploh nič 88,3 1 - manj kot ½ ure 6,6 2 - od ½ ure do 1 ure 1,5 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 0,4 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 0,8 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,2 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,4 7 - več kot 3 ure do 4 ure 0,2 8 - več kot 4 ure do 5 ur 0,0 9 - več kot 5 ur do 6 ur 0,0 10 - več kot 6 ur 1,1 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 0,4 PRESKOK (IF34=1-88); n=53 IF35 In koliko od tega časa poslušate program s politično tematiko oz. tematiko aktualnih dogodkov? 0 - sploh nič 56,6 1 - manj kot ½ ure 37,7 2 - od ½ ure do 1 ure 5,7 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 0,0 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 0,0 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,0 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,0 7 - več kot 3 ure do 4 ure 0,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 552 15.6.2012 14:27:49 553 8 - več kot 4 ure do 5 ur 0,0 9 - več kot 5 ur do 6 ur 0,0 10 - več kot 6 ur 0,0 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 0,0 IF36 Koliko časa povprečno na dan berete časopise preko interneta? 0 - sploh nič 72,8 1 - manj kot 15 minut 10,6 2 - več kot 15 minut do ½ ure 10,0 3 - več kot ½ ure do 45 minut 3,0 4 - več kot 45 minut do 1 ure 2,5 5 - več kot 1 uro do 1½ ure 0,4 6 - več kot 1½ ure do 2 uri 0,2 7 - več kot 2 ure do 2½ uri 0,0 8 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,0 9 - več kot 3 ure 0,0 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 0,4 PRESKOK (IF36=1-88); n=126 IF37 In koliko od tega časa porabite za branje o politiki oz. aktualnih dogodkih? 0 - sploh nič 25,4 1 - manj kot 15 minut 55,6 2 - več kot 15 minut do ½ ure 13,5 3 - več kot ½ ure do 45 minut 2,4 4 - več kot 45 minut do 1 ure 1,6 5 - več kot 1 uro do 1½ ure 1,6 6 - več kot 1½ ure do 2 uri 0,0 7 - več kot 2 ure do 2½ uri 0,0 8 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,0 9 - več kot 3 ure 0,0 88 - (ne vem) 0,0 99 - (b.o.) 0,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 553 15.6.2012 14:27:49 554 IF38 Koliko časa na običajen dan v tednu porabite za internet? Pri tem NE upoštevajte gledanja televizije, poslušanja radia ali branja časopisov? 0 - sploh nič 45,9 1 - manj kot ½ ure 7,0 2 - od ½ ure do 1 ure 16,6 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 7,2 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 7,4 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 3,2 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 4,2 7 - več kot 3 ure do 4 ure 3,4 8 - več kot 4 ure do 5 ur 1,5 9 - več kot 5 ur do 6 ur 0,4 10 - več kot 6 ur 1,7 88 - (ne vem) 0,4 99 - (b.o.) 1,1 PRESKOK (IF38=1-88); n=250 IF39 In koliko od tega časa porabite za spremljanje politike ali aktualnih dogodkov? 0 - sploh nič 47,6 1 - manj kot ½ ure 41,6 2 - od ½ ure do 1 ure 7,2 3 - več kot 1 uro do 1½ ure 1,2 4 - več kot 1½ ure, do 2 uri 0,4 5 - več kot 2 uri do 2½ uri 0,4 6 - več kot 2½ uri do 3 ure 0,0 7 - več kot 3 ure do 4 ure 0,0 8 - več kot 4 ure do 5 ur 0,0 9 - več kot 5 ur do 6 ur 0,0 10 - več kot 6 ur 0,0 88 - (ne vem) 0,4 99 - (b.o.) 1,2 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 554 15.6.2012 14:27:49 555 9. Anketarjeve ocene poteka spraševanja, identifikacijske variable IZPOLNI ANKETAR: J1 Kako pogosto je anketiranec spraševal za pojasnila pri posameznih vprašanjih? 1 - nikoli 34,0 2 - skoraj nikoli 40,6 3 - vsake toliko časa 16,4 4 - pogosto 4,1 5 - zelo pogosto 1,8 8 - ne vem 0,1 9 - (b.o.) 2,9 J2 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec nerad odgovarjal na nekatera vprašanja? 1 - nikoli 47,5 2 - skoraj nikoli 33,9 3 - vsake toliko časa 10,6 4 - pogosto 4,0 5 - zelo pogosto 0,9 8 - ne vem 0,1 9 - (b.o.) 2,9 J3 Kako pogosto ste imeli občutek, da se je anketiranec trudil odgovarjati po svojih najboljših močeh? 1 - nikoli 1,7 2 - skoraj nikoli 1,6 3 - vsake toliko časa 6,3 4 - pogosto 33,6 5 - zelo pogosto 53,5 8 - ne vem 0,3 9 - (b.o.) 3,0 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 555 15.6.2012 14:27:49 556 J4 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec razumel vprašanja? 1 - nikoli 0,4 2 - skoraj nikoli 1,3 3 - vsake toliko časa 6,8 4 - pogosto 33,3 5 - zelo pogosto 55,1 8 - ne vem 0,2 9 - (b.o.) 2,9 J5 Ali je bil prisoten še kdo, ki se je vmešaval v potek ankete? 1 - da 12,3 2 - ne 84,7 9 - (b.o.) 3,0 PRESKOK (J5=1); n=173 J6 Kdo je bil to? Obkrožite vse ustrezne odgovore. 1 - zakonec / partner 60,1 2 - sin / hči 18,5 3 - mama / oče / tast / tašča 13,3 4 - drug sorodnik 6,9 5 - nekdo, ki ni sorodnik 1,2 8 - ne vem 0,0 9 - (b.o.) 2,9 J9 Anketar, prosimo, zapišite morebitne dodatne komentarje v zvezi s potekom tega intervjuja. Podatki so v datoteki. Velikost naselja: 1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas (oddaljena od pošte, šole, trgovine) z do 500 prebivalci 32,1 2 - vas, kraj (s šolo, pošto, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 22,5 3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci 8,6 4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci 10,0 5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev 12,5 6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 13,5 9 - (b.o.) 0,9 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 556 15.6.2012 14:27:49 557 Tip krajevne skupnosti: 1 - mestna 27,1 2 - primestna 18,2 3 - vaška 54,1 9 - (b.o.) 0,6 Čas trajanja razgovora (oceni!): 1 - do 45 minut 20,7 2 - 45 minut do 1 ure 33,1 3 - 1 ura do 1,15 ure 31,2 4 - 1,15 do 1,30 ure 9,4 5 - 1,30 do 1,45 ure 2,9 6 - 1,45 do 2 ure 1,0 7 - več kot 2 uri 0,4 9 - (b.o.) 1,1 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 557 15.6.2012 14:27:49 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 558 15.6.2012 14:27:49 559 ŠESTI DEL European Social Survey: a study of bibliographic outputs Izbrana literatura metodološke skupine European Social Survey VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 559 15.6.2012 14:27:49 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 560 15.6.2012 14:27:49 561 European Social Survey: a study of bibliographic outputs Brina Malnar Povzetek Prispevek je nastal na podlagi dela pri projektu evropskega okvirnega programa ESS DACE in vsebuje prikaz bibliografskih rezultatov ankete European Social Survey (ESS) med leti 2004 in 2010. Analiza temelji na naboru 494 tematskih publikacij, v glavnem akademskih člankov iz znanstvenih revij, medtem ko metodoloških publikacij raziskava ni vključevala. Rezultati pokažejo hitro rast akademskega vpliva raziskave ESS, ki je v osmih letih postala pomemben vir primerjalnih izsledkov za družboslovne znanstvenike in oblikovalce politik v Evropi in širše. Rezultati tudi jasno pokažejo izgubo akademskega kapitala, če se časovna serija prekine, kar izpostavlja potrebo po neprekinjenih meritvah v vseh sodelujočih državah. Abstract The article is the result of the activity carried out for the ESS DACE 7th FP. It presents bibliographic results for the European Social Survey (ESS), covering the period between 2004 and 2010. The analysis is based on 494 substantive publications, mostly academic articles in scientific journals, while methodological publications were not included into analysis. The results demonstrate quick growth of academic impact of the European Social Survey, which has become an important source of comparative findings for social scientists and policy makers in Europe and beyond in the eight years of its existence. In addition, the results demonstrate there is a clear loss of academic capital when the time series is broken, which emphasizes the need for continuous fielding in all participating countries. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 561 15.6.2012 14:27:49 562 About the study The present bibliographic study was carried out as part of the activities for the ESS DACE project. One of its aims is to promote the use of secondary analysis of ESS data by academics and provide supporting materials for public and policy communities. The authors of ESS based publications are the most scientifically active data user group, i.e. the ‘publishing users’. The study offers a welcome opportunity to monitor publishing patterns and demonstrate ESS academic impact. It is based on 494 ESS based substantive publications, published between 2004 and 2010. Two sources were used to compile the list: Firstly, entries were taken from ESS online bibliography (393 publications), and secondly, meta-search of online bibliographic sources1 was ran to obtain the freshest possible set, dating from December 2010. This resulted in a good coverage of journal articles, and most leading national journals have (at the least) English abstracts included in international data bases. Key phrase “European Social Survey” was used to identify ESS based publication items. Each publication was coded along a number of dimensions (year, type, round, module, countries, authors, language, affiliation etc.). For other types of publications the only source was ESS online bibliography where entries depend on author’s own initiative, which inevitably results in less compre-hensive coverage. It is therefore rather difficult to make estimates of the actual number of ESS based publications other than articles. It should also be noted that the overall figure of ESS based publications is much larger than 494. In addition to undocumented books, chapters and other publications, the number of methodological publications which were not included in this study is quite significant. Results Publication type and trends A steady growth of substantive ESS-based publications was observed between 2004 and 2010. Fifteen were detected in 2004 and 119 in 2010. With a 60% share, articles in peer-reviewed journals are the most prevalent group, yet this picture is largely the result of better coverage of journal articles in comparison with other types of publications. The trend line for book chapters, conference papers and working papers as measured by ESS online bibliography has been rather steady 1. Business Source Premier (EBSCO), Communication & Mass Media Complete (EBSCO), Emerald Fulltext (Emerald), ERIC (EBSCO), JSTOR, Library, Information Science & Technology (EBSCO), LISA (CSA), Military & Government (EBSCO), Oxford Journals, ProQuest Central (PQ), PsycArticles (Ovid), PsycINFO (Ovid), SAGE Journals Online, Social Services Abstracts (CSA), SocINDEX with Full Text (EBSCO), Sociological Abstracts (CSA) – keyword “European Social Survey” VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 562 15.6.2012 14:27:49 563 since 2007, with around 30 such publications recorded annually. Given the prestige and status of peer-reviewed articles in academic circles, as well as in research evaluation exercises, this trend is quite favourable. All in all, these numbers demonstrate that an ever growing pool of ESS based publications is available for meta-analysis (academic or policy related) in all participating countries. The use of rounds and modules There is an evident timing effect in the use of rounds. Earlier rounds have time advantage over later ones and were used more frequently. For instance, Round 1 was used in 62% of publications (the sum of single and multiple round use), while Round 4 was only beginning its publications cycle. Closer inspection of round-use dynamic reveals a much more balanced use. Rounds 2 and 3 are catching up with Round 1, all three of them reaching near convergence in 2010 with around 50 publications based on each one of them. Popularity of earlier rounds is not falling dramatically though, also because of increased multiple-round use. Generally, it takes 2 years for first round-based publications to appear and 4-5 years for a round to reach its full publication potential. E.g. Round 1 peaked in 2007, Round 2 in 2009. Chart 1: The dynamic of ESS rounds use. Substantive publications only, N=484 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 563 15.6.2012 14:27:49 564 Most publications (83%) are based on data from a single round with Round 1 leading again (224 publications were based on it). However, 17% of publications use multiple rounds data, 10% use two rounds, 6% three rounds and a small per-centage uses four rounds. Multiple round use is expected to grow significantly as the time span of ESS time series increases. At the time of the study the time period covered was 6-7 years, which is a relatively short time for studying trends. Also, multiple-round use implies time-series use, but at the moment this is not the primary reason for using multiple rounds. Most authors combine rounds to pool the data and increase the size of subgroups (e.g. immigrants, Muslims, unemplo-yed), while some do so to combine countries which fielded different rounds. Some authors calculate average values from several measurements to seek robustness and some are ‘catching’ events (e.g. general elections held at two different time points in two countries being compared). However, time-series use was positively identified in at least 11 papers of 265 papers downloaded. The use of core and modules was also analysed, based on information provided by abstracts. Again, earlier modules have obvious time advantage, but same-round module comparisons are fair. The majority of publications (232) were based primarily on core items, and additional 37 on Schwartz module, which is fielded each round. Among modules immigration is the frontrunner (62 papers were based on it), followed by Family and Work (45 papers). Inclusion of countries There are significant differences in the number of times ESS countries were included into comparisons. Predictably, countries that fielded the first four rounds have the highest inclusion rate. Western European countries were included somewhat more often, possibly because some of the theories and modules fit the reality of established democracies better (e.g. political participation, citizenship, immigration), as opposed to typical issues of the Eastern European socio-political reality (corruption, economic deprivation, negative political attitudes etc.) Also, the majority of authors come from these countries and naturally want to address domestic issues. But the biggest influence by far is the number of rounds fielded. Skipping a round affects country’s chances of getting included, eliminates it from a segment of comparative analysis by missing a couple of modules and a time-point. While four-round countries inclusion rates are between 68 – 81%, where information was available, 1 – 3 round countries inclusion rates vary between 1 and 53%. Multiple round countries have more inclusions for single rounds and get selected more often for multiple round analyses. There is clearly a loss of academic capital when the time series is broken, which emphasizes the need for continuous fielding. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 564 15.6.2012 14:27:50 565 Chart 2: Inclusion of ESS countries into analysis. The figure in the brackets demonstrates number of rounds a particular country had fielded. Substantive publications only, N = 434 However, countries are being used with comparative intensity from the moment they entered the project. For instance, statistics for papers that used Round 3 data only, shows that inclusion rates for most countries are high (over 50% in most cases) and relatively even. Judging from Data and measures sections of papers we reviewed, authors base their choice of countries mainly on data availability, i.e. number and set of rounds fielded. Another important criterion is good match with their research topic (‘old democracy’, post-communist society, immigrant country, country with extreme political parties, countries with specific welfare-regime or policies etc). Someti-mes geographic or political groupings are selected (Eastern or Western European countries, Scandinavian countries, EU members). Finally there is author’s affiliation and target audience which may define the choice of countries, as well as methodological reasons such as errors or missing data (e.g. high item non-response, missing macro data from another data source etc.) How many countries were analysed? In 92% of cases ESS data is being used comparatively – more than 1 country is studied. Only in about 9% of papers it is used nationally. Many authors tend to include all available countries, while the VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 565 15.6.2012 14:27:50 566 average numbers of countries is between 15 and 16 for the first four rounds. All in all, a pronounced comparative use is evident, which is what ESS was designed for. A large majority of detected publications (78%) are in the English language, the international language of modern social science. Even national-level journals are often published in English to increase visibility, outreach, citation chances etc. The number of publications in other languages is undoubtedly underestimated because of imperfect coverage of other publication types, in particular books, chapters and conference papers, but it is not immediately obvious to what extent. Institutions and authors Institutional affiliation of the ESS-based authors does not mirror this ‘language monogamy’. Authors are affiliated to organizations from 31 countries, with institutions from Netherlands being on top (114 authorships), followed by Germany (89) and UK (81). Interestingly, authors affiliated to institutions in United States are in the fourth place, which suggests ESS data carries analytical appeal also in the US. Estonian organizations lead among Eastern European countries, followed by those from Czech Republic. The 494 publications included into the study were written by 592 authors. In 46% cases authorship was individual, the rest of publications were co-authored by 2 to 7 writers. Two thirds (68%) of authors are male. In addition, there is a growing body of authors with longer-term commitment to ESS, having published between 2 and 10 units using ESS as their empirical base. This means that 30% of current authors have authored or co-authored more than one ESS based publication and use ESS repeatedly for their analytical work. Another interesting question was, to what extent returning authors stick to the same topic? Here a significant accumulation of findings is observable - two thirds of authors seem to be building on their earlier work, judging by the fact that their contributions follow a constant or partly constant topic. For instance, out if 61 authors with two papers, 34 addressed the same topic, out if 12 authors with four ESS based papers, 11 addressed the same or partly the same topic and so on. However, there are also some extreme ‘thematic omnivores’ with 6-7 different topics analysed. Journals and topics Out of 494 publications 294 were journal articles. They were published in 167 peer-reviewed journals from a wide range of academic fields. The field of Sociology prevails, followed by political science, medical and health related journals and journals of economics and industrial relations. The journal with the highest VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 566 15.6.2012 14:27:50 567 frequency of ESS based substantive papers is Social indicators research (25), followed by Portuguese journal of social science which publishes in English (10) and European sociological review (10). The structure of journal publication demonstrates ESS is reaching to a wide circle of intellectual communities. Chart 3: Journals with ESS publications by field. Substantive journal articles only, N = 294 The coding of topics and concepts was based on 494 abstracts obtained from ESS online bibliography and other online sources. Up to three key concepts were coded and main dependent or analytical variable identified. 300 narrower concepts were than grouped into 21 broader fields. Topics most frequently addressed by authors were politics, immigration, well-being, values and health. Strongly present are also family, work, social capital, government and social inequality. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 567 15.6.2012 14:27:50 568 Chart 4: Key dependent concept used by authors. Substantive publications only, N = 490 There seems to be some differences in analytical preferences according to author’s gender: the topic of family is second in popularity among female authors and 13th for male, more popular with female authors are also age and gender concepts. Similarly, authors from Western Europe seem to be most concerned with issues of immigration, while in Eastern Europe wellbeing is somewhat more pronounced. In summary, the big scientific and policy issues in Europe, based on most popular key dependent variables and paper reviews are the following: • Engaging (young) voters • Thwarting extreme political parties • Integrating immigrant communities • Alleviating health inequalities • Reconciling work and family • Linking subjective and objective well being • Embedding new policies into existing value frames Conclusion The study clearly demonstrated a growing scientific impact of the European Social Survey. In eight years since the beginning of its publication life in 2003-2004, ESS has grown into a powerful source of comparative findings with more than 500 substantive publications out. It attracted more than 800 academic authors and appeared in 167 academic journals from a variety of scientific fields. Major VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 568 15.6.2012 14:27:50 569 social issues and challenges facing European societies and policy makers are being addressed using ESS data. From the management perspective the monitoring of bibliographic trends facilitates following round, module and item usage. These way bibliographic criteria could be taken into account when making questionnaire related decisions, yet this has to be done with caution. Levels of publication usage may not necessarily imply item relevance or irrelevance, but may also reflect lack of current policy importance or lack of visibility within significant academic communities. VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 569 15.6.2012 14:27:50 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 570 15.6.2012 14:27:50 571 Izbrana literatura metodološke skupine European Social Survey Beullens K., Vandecasteele L. & Billiet J., 2007. Refusal Converstion in the Second Round of the European Social Survey, Working Paper of the Centre for Sociological Research Billiet J., Koch A. & Philippens M., 2007. ‘Understanding & improving response rates’ in Jowell R., Roberts C., Fitzgerald R. & Eva G. (eds), Measuring attitudes cross- -nationally: Lessons from the European Social Survey, London: Sage Billiet J., Matsuo H., Beullens K., Vehovar V., 2009. Non-response bias in cross-national surveys: Designs for detection and adjustment in the ESS. Ask. Research & Methods, 18(1), pp.3-43 Billiet J., 2007. Reflections on the Quality of Cross-national Surveys: Lessons of the European Social Survey. Newsletter of the IPSA Committee on Concepts and Methods, , Sep 30 2007, p.3 Billiet J., Phillippens M., Fitzgerald R., Stoop I.A.L., 2007. Estimation of Response Bias in the European Social Survey: Using Information from Reluctant Respondents. Journal of Official Statistics, 23(2), pp.135-162 Billiet J., Pleysier S., 2007. Response based quality assessment in the ESS - Round 2: ann update for 26 countries. Centre for Sociological Research (CeSO) Billiet J., Meuleman B., 2007. Measuring attitudes and feelings towards discrimination in cross-nation research: lessons from the European Social Survey. In: 33rd CEIES Seminar: Ethnic and racial discrimination on the labour market: measurement, statistics and indicators, Jun 07 2007 - Jun 08 2007, Malta Billiet, J., Phillipens, M., Fitzgerald, R. & Stoop, I. (2007), “Estimation of Nonresponse Bias in the European Social Survey: using Information from Reluctant Respondents. Journal Of Official Statistics, Vol 23, No 2, pp135-162 Billiet J., Koch A., Phillippens M., 2007. Understanding and improving response rates. In: Measuring Attitudes Cross-Nationally: Lessons from the European Social Survey, London: Sage Publications, pp.107-129 Billiet, J. & Meuleman, B., 2005. ‘Corrections for non-response in the ESS round 1: weighting for background variables - a simulation’, Research Report of Centre for Sociological Research (CESO), DA/2005-49, 17 pp. Billiet J., Meuleman B., 2007. Religious diversity in Europe and its relation to social attitudes and values orientations. In: International ESSHRA Conference, Oct 18 2007 - Oct 19 2007, Istanbul Billiet J., Maddens B., Frognier A., 2006. Does Belgium (still) exist? Differences in political culture between Flemings and Walloons. West European Politics, 29(5), pp.912-932 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 571 15.6.2012 14:27:51 572 Billiet J., Phillipens M., Fitzgerald R., Stoop I.A.L., 2005. Refusal conversion and estima-tion of non-response bias in the European Social Suvrey Round 1. In: 60th AAPOR Annual Conference, May 12 2005 - May 15 2005, Miami Billiet J., Phillipens M., Fitzgerald R., Stoop I.A.L., 2005. Estimation of Response bias in Round 1: using information from reluctant respondents. In: The 2005 AAPOR Conference, May 12 2005 - May 15 2005, Miami Billiet J., 2005. De houding tegenover etnische minderheden in Vlaanderen: evolutie tussen 1989 en 2003 en een vergelijking met Nederland. Stator, 5(3), pp.4-9 Billiet J., Phillipens M., 2004. Data quality assessment in ESS Round 1: Between wishes and reality. In: Sixth International Conference on Social Science Methodology, Aug 16 2004 - Aug 20 2004, Amsterdam Billiet J., Welkenhuysen-Gybels J., 2004. Assessing cross-national construct equivalence in the ESS: the case of six immigration items. In: Barbara Budrich Pub. Sixth International Conference on Social Science Methodology, Aug 17 2004 - Aug 20 2004, Amsterdam Billiet J., Phillipens M., 2004. Data Quality Assessment in ESS Round I. In: Barbara Budrich Pub. Sixth International Conference on Social Science Methodology, Aug 17 2004 - Aug 20 2004, Amsterdam Billiet J., Welkenhuysen-Gybels J., 2004. Assessing cross-national construct equivalence in the ESS: the case of religious involvement. In: European Conference on Quality and Methodology in Official Statistics, May 24 2004 - May 26 2004, Mainz Bilsky W., Janik M., Schwartz S.H., 2010. The Structural Organization of Human Values – Evidence from Three Rounds of the European Social Survey (ESS). Journal of Cross-Cultural Psychology Blom A.G., 2009. Explaining Cross-Country Differences in Contact Rates. Institute for Social and Economic Research, University of Essex Blom A.G., 2009. Nonresponse Bias Adjustments: What Can Process Data Contribute?. Institute for Social and Economic Research, Essex University Blom A.G., 2008. Measuring Cross-National Nonresponse and Nonresponse Bias in the ESS. In: LSE and NatCen Joint Seminar Series, Nov 11 2008 , London, UK Blom A.G., 2008. Decomposing the Processes Leading to Differential Nonresponse and Nonresponse Bias. In: Annual Conference of the American Association for Public Opinion Research, May 15 2008 - May 18 2008, New Orleans, USA Blom A.G., Lynn P., Jäckle A., 2008. Understanding Cross-National Differences in Unit Non-Response: The Role of Contact Data. Institute for Social and Economic Research Blom A.G., 2008. Measuring Nonresponse Cross-Nationally. Institute for Social and Economic Research, Essex University Blohm, M., Hox, J. & Koch, A. (2007) ‘The influence of interviewers’ contact behaviour on the contact and cooperation rate in face-to-face household surveys’, International Journal of Public Opinion Research, 19, 97-111 Blom S., 2007. Attitudes towards immigrants and immigration. In: Immigration and immigrants 2006, Oslo: Statistics Norway, pp.125-137 Blom S., 2006. Holdninger til innvandrere og innvandring 2006. Med komparative data fra Den europeiske samfunnsundersøkelsen. Statistics Norway VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 572 15.6.2012 14:27:51 573 Davidov E., 2010. Testing for comparability of human values across countries and time with the third round of the European Social Survey. International Journal of Comparative Sociology, 51(3), pp.171-191 Davidov E., Datler G., Schmidt P., Schwartz S.H., 2010. Testing the Invariance of Values in the Benelux Countries with the European Social Survey: Accounting for Ordina-lity. In: Cross-Cultural Analysis: Methods and Applications, New York: Routledge Academic, pp.151-173 Davidov E., Schmidt P., Schwartz S.H., 2008. Bringing Values Back In: The Adequacy of the European Social Survey to Measure Values in 20 countries. Public Opinion Quarterly, 72(3), pp.420-445 Davidov E., 2008. A Cross-Country and Cross-Time Comparison of the Human Values Measurements with the Second Round of the European Social Survey. Survey Research Methods, 2(1), pp.33-46 Davidov E., Meuleman B., Billiet J., Schmidt P., 2008. Values and Support for Immigration: A Cross-Country Comparison. European Sociological Review, 24(5), pp.583-599 Davidov E., Schmidt P., 2008. Are values in the Benelux countries comparable? Testing for equivalence with the European Social Survey 2004-05 . In: Measuring meaningful data in social research, Leuven: Acco, pp.373-386 Davidov E., Schmidt P., Schwartz S.H., 2005. Bringing Values Back In: A Multiple Group Comparison with 20 Countries Using the European Social Survey 200. In: 1st Congress of the European Association for Survey Research, Jul 18 2005 - Jul 22 2005, Barcelona Eva G., Widdop S.E., 2007. Mixed Mode Data Collection in Europe. In: 2nd ESRA Conference, Jun 25 2007 - Jun 29 2007, Prague Gabler S., Ganninger M., 2008. Design Effects. In: Encyclopedia of Survey Research Methods, New York: Sage, Inc., pp.193-197 Gabler S., Häder S., Lynn P., 2006. Design Effects for Multiple Design Samples. Survey Methodology, 32(1), pp.115-120 Ganninger M., 2011. Designing minimum-cost multi-stage samples for cross-national surveys. In: NTTS, Feb 22 2011 - Feb 24 2011, Bruxelles Ganninger M., 2009. Design Effects: Model-based versus Design-based Approach. Bonn: GESIS Harkness J.A., 2004. Trapped in Translation? ESS Translation Protocols Provide a Key. In: Sixth International Conference on Social Science Methodology, Aug 16 2004 - Aug 20 2004, Amsterdam Harkness, J. 2007. ‚Improving the comparability of translations‘ v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 79–92. London: Sage Harrison E., Sibley E., Theodoropoulou S., Guerzoni B., 2011. What do citizens want? What survey results reveal about values, attitudes and preferences. European Policy Centre Harrison E., Fitzgerald R., 2010. A chorus of disapproval? European attitudes to non- -traditional family patterns. In: British Social Attitudes 26th Report, London: Sage Publications, pp.135-156 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 573 15.6.2012 14:27:51 574 Jowell R., Eva G., 2009. Happiness is not Enough: Cognitive Judgements as Indicators of National Wellbeing . Social Indicators Research, 91(3), pp.317-328 Jowell, R., Kaase, M., Fitzgerald, R., Gillian, E. 2007. ‚The European Social Survey as a measurement model‘ v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 1–29. London: Sage Jowell R. 2006. ‘Measuring how different nations view the world’, 21st Century Society Vol 1, Journal of the Academy of Social Sciences Jowell R., Fitzgerald R., Eva G., 2005. From design to implementation: methodological innovation on the ESS. In: 60th AAPOR Annual Conference, May 12 2005 - May 15 2005, Miami Kajfež-Bogataj L., Müller K.H., Svetlik, I., Toš, N., 2010. Modern RISC-Societies, Towards a New Paradigm for Societal Evolution. Edition Echoraum, Wien. Koch A., Blom A.G., Stoop I.A.L., Kappelhof J., 2009. Data Collection Quality Assurance in Cross-National Surveys: The Example of the ESS. MDA - Methoden, Daten, Analysen, 3(2), pp.219-247 Koch A., Blohm M., 2009. Item Nonresponse in the European Social Survey. Ask. Research & Methods, 18(1), pp.45-65 Koch A., Blohm M., 2006. Fieldwork details in the European Social Survey 2002/2003. In: Conducting Cross-National and Cross-Cultural Surveys, Mannheim: Genesis Forlag, pp.21-51 Kolsrud K., Midtsæter H., Orten H., Skjåk K.K., Øvrebø O., 2010. Processing, Archiving and Dissemination of ESS data. The Work of the Norwegian Social Science Data Services. Ask. Research & Methods, 19(1), pp.51-92 Kolsrud K., Skjåk K.K., Henrichsen B., 2007. Free and immediate access. In: Measuring Attitudes Cross-Nationally: Lessons from the European Social Survey, London: Sage Publications, Kolsrud K., Skjåk K.K., 2004. Harmonizing background variables in international surveys. In: Sixth International Conference on Social Science Methodology, Aug 16 2004 - Aug 20 2004, Amsterdam Loosveldt G, Heerwegh D & Matsuo H: ‘Possibilities of evaluating interviewer effects through the use of interviewer variance’ in Loosveldt G, Swyngedouw M & Cambré: Measuring Meaningful Data in Social Research, Leuven: Acco 2007 Loosveldt G, Swyngedouw M & Cambré: Measuring Meaningful Data in Social Research, Leuven: Acco 2007 Lynn P., Häder S., Gabler S., Laaksonen S., 2007. Methods for achieving equivalence of samples in cross-national surveys: the European Social Survey experience. Journal of Official Statistics, 23(1), pp.107-124 Lynn P., Häder S., Gabler S., Laaksonen S., 2004. Methods for achieving equivalence of samples in cross-national surveys. In: Sixth International Conference on Social Science Methodology, Aug 16 2004 - Aug 20 2004, Amsterdam Lynn P., 2003. Developing quality standards for cross-national survey research: five approaches . International Journal of Social Research Methodology, 6(4), pp.323-336 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 574 15.6.2012 14:27:51 575 Matsuo H., Billiet J., Loosveldt G., Berglund F., Kleven Ø., 2010. Measurement and adjustment of non-response bias based on non-response surveys: the case of Belgium and Norway in the European Social Survey Round 3. Survey Research Methods, 4(3), pp.165-178 Matsuo H., 2008. The combinability between work and motherhood and the ideal age to have children: An analysis based on 2006-2007 European Social Survey data. In: European Population Conference, Jul 09 2008 - Jul 11 2008, Barcelona Matsuo H., 2007. Reflections on motherhood and work in Europe and Japan - from ‚either/ or‘ to ‚both‘. Journal of Population studies (Japanese) , 40(5), pp.65-78 Matsuo H., Loosveldt G., Billiet J., 2006. The history of the contact procedure and survey cooperation - Applying demographic methods to European Social Survey contact forms round 2 in Belgium. In: Quetelet conference, Nov 30 2006 - Dec 01 2006, Louvain-la-neuve Meuleman B., 2010. Religious Involvement: Its Relation to Values and Social Attitudes: A Simultaneous Test of Measurement and Structural Models Across European Countries. In: Cross-Cultural Analysis: Methods and Applications, New York: Routledge Academic, pp.173-206 Meuleman B., 2010. Perceived Economic Threat and Anti-immigration Attitudes: Effects of Immigrant Group Size and Economic Conditions Revisited. In: Cross-Cultural Analysis: Methods and Applications, New York: Routledge Academic, pp.281-310 Meuleman B., Billiet J., 2009. A Monte Carlo sample size: how many countries are needed for accurate multilevel SEM?. Survey Research Methods, 3(1), pp.45-58 Meuleman B., 2009. The influence of macro-sociological factors on attitudes toward immigration in Europe. A cross-cultural and contextual approach. PhD thesis, Faculty of Social Sciences - K.U. Leuven Meuleman B., Davidov E., Billiet J., 2008. Changing attitudes toward immigration in Europe, 2002-2007: a dynamic group conflict theory approach. Social Science Research, 38(2), pp.352-365 Meuleman B., Reeskens T., Billiet J., 2007. How many countries are needed for multilevel SEM? A simulation study. In: Sixth International Amsterdam Conference on Multilevel Analysis, Apr 16 2007 - Apr 17 2007, Amsterdam Meuleman B., Meireman K., Billiet J., 2006. Immigratie en asiel. opvattitnen en houdingen van de Belgen, Duitsers, Nederlanders en Britten in het Europees Sociaal Onderzoek. In: Multiculturalisme ontleed. Een staalkaart van onderzoek aan de K.U. leuven (Multiculturalism analysed. A map of research at K.U. Leuven), Leuven: Leuven University Press, pp.63-86 Meuleman B., Billiet J., 2005. Attitudes toward migration in Europe: a cross-cultural and contextual approach. In: European Survey Research Association Conference, Jul 22 2005 - Jul 25 2005, Barcelona Meulemann H., 2009. Religiosity in Europe and in the Two Germanies: The Persistence of a Special Case – as revealed by the European Social Survey. In: Church and Religion in Contemporary Europe: Results from Empirical and Comparative Research, Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften, pp.35-48 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 575 15.6.2012 14:27:51 576 Meulemann H., 2008. Social Capital in Europe – Similarity of countries and diversity of people? Multi-level analyses of the European Social Survey 2002 . In: International Comparative Social Studies, Leiden: Brill Meulemann H., 2006. Religiosität: Immer noch die Persistenz eines Sonderfalls. Aus Politik und Zeitgeschichte. Beilage zur Wochenzeitung, Berlin, Jul 24 2006, p.30 Meulemann H., 2006. Empowerment at the work place - An Analysis of the measurement instrument use in the Europeansocial Surveye. In: Conference of the European Association for Methodology, Jul 03 2006 - Jul 05 2006, Budapest Mohler P.P., Wohn K., 2005. Persönliche Wertorientierungen im European Social Survey. ZUMA Mohler P. 2007. ‘What is being learned from the ESS’ in Jowell R, Roberts C, Fitzgerald R & Eva G (eds), Measuring attitudes cross-nationally: Lessons from the European Social Survey, London: Sage Newton, K., Monero, J.R. 2007. ‚Patterns of political and social participation in Europe‘ v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 205–237. London: Sage Norris, P., Davis, J. 2007. ‚A continental divide? Social capital in the US and Europe‘ v: R. Jowell in dr. (ur.): Measuring attitudes cross-nationally. Lessons from the European Social Survey: 239–264. London: Sage Oberski D, Saris W E & Hagenaars J A, ‘Differences in quality of questions across countries’ in Festschrift for Jaak Billiet Oberski D., Saris W.E., Hagenaars J., 2008. Why are there differences in measurement error across countries?. In: Measuring meaningful data in social research, Leuven: Acco, pp.281-300 Orkin M. & Jowell R. 2006. ‘Ten years into democracy: How South Africans view their world and themselves’, in South African Social Attitudes: Changing Times, Diverse Voices, South Africa: HSRC Press, ISBN: 0-7969-2117-2 Pleysier, S. & Billiet, J. 2005. ‘ Data Quality Assessment in ESS Round 2. Between Wishes and Reality: Closing the Gap?’, Report of data-quality assessment of ESS Round 2, Research Report of Centre for Sociological Research (CESO), DA/2005-47, 57 pp. Roberts C. & Jowell R. (eds) (forthcoming, 2008), Attitude Measurement, Vols 1-4, London: Sage Saris W.E., Gallhofer I., 2007. Design, Evaluation, and Analysis of Questionnaires for Survey Research. New York: John Wiley & Sons Saris W.E., 2005. Comparability across Countries of Responses in the ESS. In: Sixth International Conference on Social Science Methodology, Aug 13 2005 - Aug 20 2004, Amsterdam Saris W.E., Satorra A., Coenders G., 2004. A New Approach to Evaluating the Quality of Measurement Instruments: The Split-Ballot MTMM Design. Sociological metho-dology , 34(1), pp.311-347 Schneider S.L., 2010. Nominal comparability is not enough: (In-)Equivalence of construct validity of cross-national measures of educational attainment in the European Social Survey. Research in Social Stratification and Mobility, 28(3), pp.343-357 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 576 15.6.2012 14:27:51 577 Schneider S.L., 2009. Confusing Credentials: The Cross-Nationally Comparable Measurement of Educational Attainment. DPhil thesis, University of Oxford Schneider S.L., 2008. Suggestions for the cross-national measurement of educational attainment: Refining the ISCED–97 and improving data collection and coding procedures. In: The International Standard Classification of Education (ISCED-97): An Evaluation of Content and Criterion Validity for 15 European Countries, Mannheim: Mannheimer Zentrum für Europäische Sozialforschung (MZES), pp.311-330 Schneider S.L., 2008. Applying the ISCED–97 to the German educational qualifications. In: The International Standard Classification of Education (ISCED-97): An Evaluation of Content and Criterion Validity for 15 European Countries, Mannheim: Mannheimer Zentrum für Europäische Sozialforschung (MZES), pp.76-102 Schneider S.L., 2008. The application of the ISCED–97 to the UK’s educational qualifications. In: The International Standard Classification of Education (ISCED-97): An Evaluation of Content and Criterion Validity for 15 European Countries, Mannheim: Mannheimer Zentrum für Europäische Sozialforschung (MZES), pp.281-300 Schneider S.L., Kogan I., 2008. The International Standard Classification of Education 1997: challenges in the application to national data and the implementation in cross-national surveys. In: The International Standard Classification of Education (ISCED-97): An Evaluation of Content and Criterion Validity for 15 European Countries, Mannheim: Mannheimer Zentrum für Europäische Sozialforschung (MZES), pp.13-46 Schneider S.L., 2007. Anti-Immigrant Attitudes in Europe: Outgroup Size and Perceived Ethnic Threat. European Sociological Review, 24(1), pp.53-67 Schneider S.L., 2007. Measuring Educational Attainment in Cross-National Surveys: The Case of the European Social Survey. In: ESA conference 8, Sep 03 2007 - Sep 06 2007, Glasgow Schwartz S.H., 2011. Values: Cultural and individual. In: Fundamental questions in cross- -cultural psychology , Cambridge, UK: Cambridge University Press, pp.463-493 Schwartz S.H., Rubel-Lifschitz T., 2009. Cross-National Variation in the Size of Sex Differences in Values: Effects of Gender Equality . Journal of Personality and Social Psychology, 97(1), pp.171-185 Schwartz S.H., 2009. Basic values: How they motivate and inhibit prosocial behavior. In: Herzliya symposium on personality and social psychology, Vol.1., Washington D.C. USA: American Psychological Association Schwartz S.H., 2009. Basic Values: How They Motivate and Inhibit Prosocial Behavior. In: Prosocial motives, emotions, and behavior: The better angels of our nature, Washington DC: American Psychological Association Press, pp.221-241 Schwartz S.H., 2007. Universalism Values and the Inclusiveness of our Moral Universe. Journal of Cross-Cultural Psychology, 38(6), pp.711-728 Schwartz S.H., 2007. Value orientations: Measurement, antecedents and consequences across nations. In: Measuring Attitudes Cross-Nationally: Lessons from the European Social Survey, London: Sage Publications, pp.161-193 Schwartz S.H., 2006. A Theory of Cultural Value Orientations: Explication and Applications . Comparative Sociology, 5(2), pp.137-182 VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 577 15.6.2012 14:27:51 578 Schwartz S.H., 2006. Les valeurs de base de la personne: Théorie, mesures et applications. Revue française de sociologie , 47(4), pp.929-968 Schwartz S.H., Rubel T., 2005. Sex Differences in Value Priorities: Cross-Cultural and Mul-timethod Studies. Journal of Personality and Social Psychology, 89(6), pp.1010-1028 Schwartz S.H., 2005. What Determines Willingness to Accept Immigrants into One’s Country?. In: VII International Association for Cross-cultural Psychology Regional Congress, Jul 11 2005 - Jul 15 2005, San Sebastian Schwartz S.H., 2005. Universalism values and the inclusiveness of our moral universe. In: Values, morality and society: Change and diversity, Helsinki: Gaudeamus Schwartz S.H., Schmidt P., Davidov E., 2004. Values in Europe: A Multiple Group Comparison with 20 Countries Using the European Social Survey 2003. In: Sixth International Conference on Social Science Methodology, Aug 16 2004 - Aug 20 2004, Amsterdam Schwartz S.H., 2003. The European Social Survey: Introducing a new source of cross-national data. In: Workshop at the VII Regional Meeting of the International Association of Cross-Cultural Psychology, Jul 12 2003 - Jul 16 2003, Budapest Stoop I.A.L., Billiet J., Koch A., Fitzgerald R., 2010. Improving Survey Response: Lessons Learned from the European Social Survey. Chichester: Wiley Stoop I.A.L., 2005. The Hunt for the Last Respondent. Nonresponse in sample surveys. Den Haag: Sociaal en Cultureel Planbureau Stoop I.A.L., 2004. Context, events and attitudes. In: Sixth International Conference on Social Science Methodology, Aug 16 2004 - Aug 20 2004, Amsterdam Toš, N., Mohler, P. Ph., Malnar, B. (ed.), 1999. Modern society and values, A Comparative Analysis Based on ISSP Project. FSS, University of Ljubljana, ZUMA, Mannheim Toš, N., Miheljak, V. (eds.), 2002. Slovenia Between Continuity and Change, 1990-1997, Analyses, Documents and Data. Edition Sigma, Berlin Toš, N., Müller K.H., 2005, Political Faces of Slovenia, Political Orientations and Values at the End of the Century. Edition Echoraum, Wien Toš, N., Müller K.H., 2009, Three Roads to Comparative Research: Analytical, Visual and Morphological, Edition Echoraum, Wien Toš, N., Müller K.H., ured., 2010. Primerjalno družboslovje, Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM, FDV, IDV CJMMK, Ljubljana Widdop S.E., 2007. European Social Survey Codebook: Round 1 and Round 2. London: Centre for Comparative Social Surveys VREDNOTE-5_PRVI DEL.indb 578 15.6.2012 14:27:51 Knjige Vrednote v prehodu I.–IV. dokumentirajo štiri desetletja sociološkega empiričnega raziskovanja v okviru projekta Slovensko javno mnenje (SJM). Zadnja knjiga prikazuje rezultate raziskav, ki so potekale med leti 2004 in 2009. Pomemben del raziskav SJM je povezan z mednarodnimi projekti kot so Svetovna in Evropska raziskava vrednot, Evropska družboslovna raziskava itd. To dejstvo je še posebej pomembno, saj odslikava stanje duha v Sloveniji v primerjavi z Evropo in svetom – in to v času, ko smo vstopali v Evropsko unijo. Mednarodne primerjave so strokovnjakom in politikom omogočale zanesljivo krmarjenje procesov vključevanja Slovenije v EU. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da gre za sosledje raziskav, ki beležijo spremembe javnega mnenja v slovenski javnosti za obdobje zadnjih štirih desetletij. To omogoča uvid v to, kako se je kazala družbena kriza in kako so se menjavale vrednote posameznikov v času, ko se je bistveno spreminjala narava slovenske družbe in ko se je oblikovala samostojna slovenska država. Redke so družbe, ki imajo tako bogato in zanesljivo empirično dokumentacijo o svoji nedavni preteklosti, ki omogoča oblikovanje samopodobe in s tem tudi samozavedanje v širšem evropskem prostoru. Akademik prof. dr. Veljko Rus