N«jv«t<iji «iortmki (faMvwb	. 9 Združenih driavah
Vatir. m vse leto . . . $6.00	|
Za pol leta.....$3.00	S
Za N«** York celc leto « $7.00	G Za uounutvo caio ieto S7.00
l ..... ................-— j
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
I^rlib^ert Skmwian Umi1/ » the United States.
- Imedeveryday except Sonday» and legal Holidays 75,000 Reader«.
TELEFON: CHelaea 3—1242
Entered as Second Glasa Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
Mo. 41. — Stev. 41.
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 16, 1937—ČETRTEK, 18. FEBRUARJA 1937
Volume XL V.—Letnik XLV.
MAJNER NAJ ZASLUZI NAJMANJ $1200 NA LETO
15% zvišanje mezd za 400.000 premogarjev
delavci zahtevajo krajši del0vnik in višje mezde, baroni se pa pr0tivij0
V New Yorku se je začela konferenca, čije naloga bo obnoviti pogodbo med kopači mehkega premoga in kompanijami. — Pogodba poteče dne dne 31. marca. — Philip Murray je prečital zahteve premogarjev. — 2 tedna počitnic na leto.
Dne 3 1. marca poteče pogodba med 400,000 kopači mehkega premoga in premogovnimi družbami Pogodbo bo treba obnoviti, kar bo pa težko doseči. Ce pogajanja ne bodo uspela, bodo premogarji dne I. aprila zastavkali.
Včeraj se je začela v New Yorku konferenca med zastopniki premogarjev in zastopniki premogovnih baronov.
Obe stranki vztrajata vsaka na svojem stališču in Icakor kaže, nočeta niti za las popustiti.
Premogarji zahtevajo trideseturni delovni teden ter povišanje plače za petnajst odstotkov.
Baroni jim pa skušajo podaljšati sedanji delovni teden od 35 na 40 ur ter skrčiti mezde za petnajst odstotkov.
Zastopniki kompanij so včeraj izjavili, da so zahteve premogarjev silno pretirane in da jim absolutno ne bo mogoče ugoditi.
Glavni zastopnik premogarjev je John L. Lewis, dočim so baroni dali polnomoč Charlesu P. O'Nei-lu. Obe stranki se bojita štrajka, ki ga bo pa le težko odvrniti.
Philip Murray, podpredsednik premogarske or jjanizacije, je prečital zahteve premogarjev: trideset ur dela na teden; petnajst odstotno povišanje mezd; manj kot 1200 dolarjev ne sme zaslužiti na leto noben premogar; vsak mora imeti dva tedni plačanih počitnic.
Predsednik United Mine Workers John L. Le wis je rekel, da si bodo zastopniki premogarjev pri zadevali omogočiti konferenci uspeh. Sedaj vlada v industriji mir, ki ga je treba za vsako ceno ohraniti. Stavka bi ne škodovala samo podjetnikom, pač pa tudi delavcem. Toda če ne bo do polnoči 3 1. mar-c a sklenjena nova pogodba, se dne I. aprila premogarji ne bodo podali na delo.
Obe stranki želita, da bi bila nova pogodba sklenjena za dobo dveh let.
Podpredsednik Murray, ki je pojasnjeval zahteve delavcev, je poudaril, da se ne more od premogar ja pričakovati, da bi delal več kot trideset ur n«» teden pod zemljo. Delodajalci se izgovarjajo, da r.e morejo povišati mezd, češ, da se premog le slabo in poceni prodaja To je deloma res, toda delavci "iso .ega krivi. Delavska organizacija je skušala izsiliti zvezno postavo, ki bi omogočila kompani-jam stabilizirati cene.
Povprečna mezda premogarja je znašala lani $920. S tem denarjem se ne more nobena družina pošteno preživeti. Zahteva, naj znaša minimalni •etni zaslužek $1 200, je vsledtega le skromna. Sko-ro v vseh industrijah so delavci deležni počitnic, če mu bi jih ne bili deležni v industriji premoga?
Zastopnik delodajalcev, ki je bil svoječasno sarr« premogar in unijski uradnik, je izjavil, da bi bilo treba tono premoga podražiti za petdeset centov, če bi hotele družbe ugoditi delavskim zahtevam.
napad na ženo amer.
častnika
Domačin je napadel čast-nikovo ženo in ji storil silo. — Mož je spa'1 v hotelu, ko so prinesli ženo.
tovarne so obnovile obratovanje
Zastopniki General Motors in avtomobilske u-nije se pogajajo. — Rešiti je treba vprašanja glede plač in delovnega časa.
JIOXOU'LC, H a vaj, 17. feb. — Vsled neznauila policiji, da je bila .storjena sila na«! let staro ženo poveljnika subiuari-na Bennett S. Coppinga, so družine ameriških častnikov ze lo razburjene, ker ta slučaj živo spominja na slučaj ženo poročnika Massie-ja pred sedmimi leti.
Čudno pri tem pa je, da so i-nijski zdravnik dr. Henry A. Akiua, ki je mlado ženo dvakrat temeljito preiskal, ni našel na njej niti .najmanjšemu sledu, j Hi katerem bi mogel oklepati na kako posilstvo. Oi»-lasti so zato odredile še tretjo preiskavo.
Ameriški časopisi o tem slu čaju popolnoma molče, kratko \ est o tem je samo prinesel nek list, ki ga izdajajo Jv»»oiici v angleškem jeziku.
Policijski načelnik Gabricl-son je poleg Coppingove žene zaslišal šr ameriškega poroč nika s križarke Louisville \V. Jolmsona, poročnika na moi-nariškem letališču \V. M. Al-lena in bolniško strežna o MUs Dolores do Beck, i Omenjeni, Copping in njegova žena so v Pearl Harbor pi-i od nedelje do pondeljka zjutraj. Copping pa je že v node 11 jo popopoldne odšel v svoj hotel in je zaspal. Ponoči pa -o j prinesli njegovo ženo v hotei. I Tam so mu povedali, da je nek velik mož, črnih las. v -ivem ' -weaterju njegovo ženo pograbil, jo od vede I v neko garažo i in ji storil lilo. Pozneje jo i še vprašal, ako se počuti do-| bro, nato pa je pobegnil. Žena | je nato omedlela. I Žena je doma s Filipinov in I ima majhno beer.
EDWARD MANJ PUE
ENZESFKLI), Avstrija, 17. februarja. — Na prošnjo Mrs. Wallis Simpson je prejšnji angleški kralj Edvard pričel manj piti.
Posebno je zelo opustil žga r.je s sodo. Toda to pijačo je zelo razširil med Avstrijei.
VARO^TTE HK N-* "GLAS NARODA". NA.JVK<\U SI O «Ti;v>,TU DXKVXTF * HRŽAVAK
ČRNEC NA MORNARIŠKI AKADEMIJI
WASHINGTON. D. C., 17. februarja. — Kot pravi nek--* vest iz Bele hiše, bo pred-edn'k Roosevelt odredil preiskavo, da dožene, zakaj je bil pozvan edini črni akademik, da izstopi iz mornariške šole.
James T/ee Johnson, ki yi star 19 let in ki je prvi črnec izza leta 1874, ki je bil sprejet v mornariško akademijo, je bil s 127 drugimi akademiki po izpitih pozvan, da izstopi iz akademije. Demokratski kongres nik Mitehell, ki je črnec, je pri predsedniku vložil protest.
Premoga se vedno manj proda, ker mu dela preveliko konkourenco olje. Ce bi bil premog cenejši, 1 i se ga lažje več prodalo.
Konferenca je izvolila za svojega predsednika Duncana Kennedyja iz Charleston, W. Va,
republikanci na španskem 0magujej0
Tuji prostovoljci odhajajo. — Rusija odpovedala svojo pomoč. — Pošiljanje tujcev mora prenehati v soboto.
DETROIT, Micli., 17. feb.--Zastopniki General Motors i:» delavske unije so včeraj raz pravljali o vprašanju plač, delovnih nr in delavskih pobojev. Kar v pogodbi za premirje še ni bilo "določeno.
Ko se je konferenca nadal jevala, je pričelo obratovati v raznih mestih več tovarn (Je- i neral Motors. Na tisoče dela v-1 rtv, ki so počivali, se je vrnilo na delo. Vojaštvo je odšlo iz1 Flinta in prebivalstvo se je vi* nilo k normalnemu življenju.
Stavka v tovarni Nash-Ke»-vinator Corporation v Detroi-Zj, ki je trajala dva tetina, je Lila končana s povišanjem plač. Najnižje plače so bile določe ne po 65 i ji 75 centov na uro za moške, za ženske pa (»0 in (ir» centov. Povišanje znaša od 10 do lo odstotkov.
Prodno je odšel predsednik United Automobile Workers of America, Homer Martins, na konferenco, je rekel, da je zadaje povišanje plač pri General Motors pokazalo, kaj morejo delavci s skupno močjo doseči. I radniki General Motors so tudi linijskim voditeljem oblju l ili, da bodo zaporna i>ovelja proti linijskim uradnikom ;»: "sedečim"* stavkarjem umaknjena.
General Motors družba si je poplavila za cilj, da bo v mar «'ii v svojih tovarnah prodnkei-<o zvišala na 250,000 avtomobilov.
LONDON, Anglija, IG. feb.
—	Po poi vjčilih o dogodkih na Span-kem in po vesteh iz di plomatičnih krogov je mogoč«, .-klepati, tla bo španska državljanska vojna končana prej, kot pa je kdo pričakoval.
Londonu se je nevmeševal jii odbor zbudil iz mrtvila ter sklenil naslednje:
1.	Prepoved za pošiljanje prostovoljcev na Špansko stopi v veljavo v soboto opolnoči.
2.	Mednarodni nadzorovalni načrt, po katerem bodo bojne ladje postavile kordon okoL Španske in bodo pazile, da na Špansko ne prihajajo ne prostovoljci, ne orožje, stopi v ve-i.'avo (». mara.
Se večje važnosti pa so poročila iz Španske. Angleška vlada je od svojih diplomatskih in konzularnih zastopnikov v Val ene i ji, Barcloni in drugih mestih prejela obvestila, da se bo republikanski odpor kinala zrušil. Največji udarec za republikance jo, ker jim je Rusija odpovedala svojo pomoč.
Tudi mednarodna brigada, ki i- ubranila, da general Franco :ii zavzel Madrida in ki je v vseh bitkah okoli Madrida pre-vzeln na sebe najtežje naloge, jc pričela omahovati. Medna r.rdni prostovoljci niso zadovoljni s tem, kako republikanci postopajo ž njimi in pričeli so >c tudi vpraševati, kaj bo ž njimi, ako jih mogoče fašisti v jame jo. Mnogi med njimi so ?o zaprosili za potne liste, d-i f-e vrnejo v -vojo domovino. Francoski konzulati imajo vsak dan po 50 takih prošenj.
Angleški, vlada ima poročilo o nekem dogodku prejšnje ga tedna. 200 tujih prostovoljcev je bilo določenih, da straži j o razna ministrstva v Va lencijL Prostovoljci pa so se temu uprli in so zahtevali svoje potne liste. Vsled tega so bili zaprti v barake in francoskemu konzultu se je komaj posrečilo napotiti poveljnika taborišča, da jih je slednjič izpustil. Pozneje se je izkazalo, da |e ta poveljnik bivši nemški Častnik.
MADRID, Španska, 16. feb.
—	Republikanski Madrid se bori za svoj obstoj in se bori bolj, kot se je kdaj boril, od kar je general Francisco Franco s svojo armado 7. novembra prišel pred mestna vrata.
Težko se je republikancem boriti proti izborno mehanizirani Francovi armadi z neiz-Črpljivimi zalogami municije. Republikanci se trdovratno drže vsake pedi zemlje in fašisti
2 poslanika odpoklicana iz bukarešte
Udeležila sta se pogreba dveh članov železne garde. — Tatarescu je protestiral pri petih državah.
BUKAREŠTA, Romunska, 17. februarja. — Ministrski predsednik Jurij Tatarescu je v poslanski zbornici podal izjavo, s katero so bili poslaniki Nemčije, Italije. Portugalske, Japonske in Poljske posvarje ni, da se v bodoče ne vmešavajo več v notranje zadeve Romunski'.
Nek poslanec je vprašal T:i-t a rosea, ako udeležba teh diplomatov pri pogrebu dveli članov prepovedane železne garde, ki sta padla v Španski državljanski vojni, ni "vmešavanje v notranje zadeve dežele" in ako bo to ostalo za poslanike brez vsakih posledic.
Na to je Tatarescu odgovoril: "Naše temeljno načelo j", ca zastopniki tujih držav ni-l iajo pravice udeleževati se političnih prireditev. Ako >e izkaže, da se za to načelo kdo ni /menil, bo vlada vložila protest. Ta udeležba pri pogrebu pa ne bo kalila prijateljskih odnošajev s temi deželami."
Uradno je bilo naznanjeno, da sta italijanska in nemška vlada vst regie Tatarescovi za-i-tevi in ste od poklical i svoja poslanika, Ugonoa Sola in dr. Wilhelma Patriciusn.
orel7ovzrocil kratki
STIK
K ILL DEER, North Dakota, iI). februarja. — Na električni vod. ki dovaja električno silo petini okrajem, je sedel orel ter povzročil kratki stik. Orel je meril z razpetimi krili šest čevljev.
SCHUSCHN1GG SE BO POGAJAL Z MUSSOLINIJtM
DUNAJ, Avstrija, 16. feb.— Avstrijski zvezni kancler Kuri Schu-chnigg namerava vkrat-kem odpotovati v Rim. kjer se bo posvetoval z Mussolini jem giede obnovitve habsburške monarhije.
amnestija v italiji
Politiki pod policijskim varstvom niso vključeni. — Amnestija je bila razglašena zaradi rojstva prestolonasled n i-kovega sina.
RIM, Italija, 17. februarja. Ob priliki rojstva prvega sina prestolonaslednika princa l'm-berta je kralj Viktor Emanuel podelil amnestijo, ki obsega tudi nekatere politične ujetnike: toda naročeno jim je bilo. da ft vrnejo k "mirnem delu"' in. se vzdrže vsakega političnega delovanja.
"Vlada je pripravljena za-treti vsako politično opozicijo," pravi Virginio Gavda v Mussolini je vem listu "Giorna-le d' Italia*'.
Amnestije pa ne bodo deležni "'zločinci proti plemenu", t«> so osebe, ki so bile obsojene ze-radi umora otroka, odpravo plodu in prodaje omamljivih sredstev.
Tudi vohuni, navijaiei con in oni, ki so se pregrešili proti določbam o devizah, niso deležni amnestije.
Amnestija pa za mnogo politične ujetnike ne pomeni popolne oprostitve, temveč jim je zaporna kazen samo znižana." esare Rossi, ki je v početku Cesare Rossi, ki je v početku solini jem, pozneje pa se je ž njm spri in je zbežal v Franc: pa je bil na zvit način zva-bljen v Italijo in je bil nato ob sojen na 30 let ječe, je dobU samo 4 leta popusta pri svoji kazni. Ravno tako so bilo tudi od 30-letne zaporne kazni odpuščena štiri leta generaloma Oapello in Zaniboni, ki sta hotela ustreliti Mussolinija. Ro--iri, ki je igral veliko vlogo pri umoru Matteottija, Capello in Zaniboni so zaprti na nekem o-toku.
Amnestija pa sploh ne zadene onih ujetnikov, ki se nahajajo brez sodnijskega postopanja v policijskem varstvu.
r-o Še vedno daleč od ceste, k*, vodi v Valencijo.
Poveljnik v Madridu, general Jo>e Miaja, je izdal oklic na armado in na civilno prebivalstvo ter poživlja vse pra\ e republikance, da branijo svoje glavno mesto, kajti sedaj je prišel odločilni čas.
Na koncu svojega oklica kliče general Miaja vojakom "Naprej V\ civilistom pa "Požrtvovalnost !"
PRAH NAD TEXAS0M
DALLAS, Tex., 17. feb. — Močni vetrovi, ki pihajo 2000 do 6000 čevljev nad zemljo, so prinesli nad celo državo Texa* odejo prahu.
ŽRTVE POVODN JI
LOUISVILLE, Ky., 17. feb. — Župan Neville Miller je naznanil, da je od 22. februarja do 14. februarja iz različnih vzrokov umrlo 429 ljudi in najmanj polovica vsled poplave reko Ohio.
Advertise jn
* Narode'
Frank Snkaer.
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and PubUahed tj 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY President	L Benedlk,
Pinna at hmlnr— of the corporation and addressee of above officers: Vtf Weet Ittk Street. Bwwth ef Manhattan. New Ink Cttr. N. 1.
G L A 8 NARODA" (▼alee ef the Peeple)
leaned Drery Day Except Sunday« end Bolldaya
Km rolo leto velja aa Ameriko In
Kanado ..................... f6.00
fa |m>I leta ...................$3.00
Za <v«rt l»ta ..................$1.30
Za New York aa celo leto......97.00
Za pol leta..................................$8.50
Z* Inozemstvo ta celo teto......$7.90
Za pol leta ....................$3£<
flwbecrlpti&o Yearly $6.00
'	brea podplaa ln ueehncstJ a n»» prlobčujejo. Denar naj ee btagovol'
*U)a*1 uo Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da -e nam fadl prejtoje blvallfiCe naznani, da bltreje najdemo naalovnlka.
Advertisement on Agreement
<>la« Naroda" t&naja vna)d dan lEracinJii nedelj ln praanlkor
NARODA**. ?16 18th Street. New York. N. f.
Telephone: CHelsea 3 —1242

OBOROŽEVANJE V ZRAKU
A' zadnjih dvajsetih lotili so jo zrakoplovna industrija silno razvila, v letošnjem lotu bo pa njen razvoj prekosil vse pričakovanje.
K temu bo pripomoglo tekmovanje med državami. Vsaka hoče imeti čimveč najpopolnejših letal.
Neki ameriški strokovnjak jo izjavil, <Ia bodo potrošile države v letošnjem lotu zh nova letala nad eno milijardo do larjev.
Izdelanih bo vsega skupaj 58,iHH) letal. Štiri letala itemed petih bodo vojna letala.
Ta strokovnjak jo Howard S. Welsh, podpredsodnik in glavni upravitelj Bondix Aviation Export Corporation.
On je na podlagi točnih podatkov izračunal, da bodo dale države v letošnjem letu za letala in letaK-ke potrebščine devetsto enajst milijonov dolarjev.
— Približno štiri jM-tine te vsote, — nravi Welsh, — ali £40,000,000, bod o porabljene za vojna letala.
Evropski države, ki tekmujejo za nadvalado v zraku, bodo potrošile $077,(MX),000 7.a ojačanje zračne sile.
Ce prištejemo k temu še stroške za pilote, mehanike, letališča itd., bo letos izdanih za letalstvo tisoč sedemsto petdeset milijonov dolarjev.
V	Združenih državah bo le tretji del novozgrajenih letal namenjen v vojaške svrlie, dočim bo skoro vsa produkcija drugih držav služila vojaškemu namenu.
Francija ima 5800 vojnih lota!, dočim jo v Združenih državah vsega skupaj 11,760 zrakoplovov in mod njimi -samo 2(500 vojaških.
Kakor rečeno, lx>do evropske države, predvsem Velika Britanija, Francija, Italija, Rusija in Nemčija, izdale za voja *-ke in civilne zrakoplove $677,000,000, azijske države, z Japonsko na čelu, $1)0,000,000, Kanada in Združene države okoli 1112,000,000, južnoameriške države pa $20,000,009.
V	zadnjih letih so v Združenih državah izdelali osem in l>ol odstoitka vseh vojaških letal in nad petdeset odstotko\ trgovskih letal.
Ker po evropskih državah z mrzlično naglico grade no ve tovarne, bo v letošnjem letu produkcija v Ameriki znatno padla.
Pod vaško lipo.
Pile kakor misli FRANK
New Yorski apartment in njegovo življenje.
n.
V New Yorku pobirajo ves dan smeti in ostanke, od ranega jutra do poznega večera in tudi ponoči. Neverjetno jo, koliko smeti da on sam apartment. Pravim: smeti — ampak to ni pravilen izraz. Za- ; kaj poleg takega, kar res spada ' med smeti, se vidi toliko po- 1 rabnih reči, da se človeku smili. Jo tako: nokdc kupi novo ' posteljo. Kam s staro? Apartment je majhen, sprave ni nobeno za take r«*ei. Nima no vežo, ne bezmeuta ne podstrešja. Kam s starim / Ven!
Co greš zjutraj in^io oko!>, ■ pa vidiš; postelje, blazine, sto le. mize, preproge, linoleum, lampe, obleko, klobuke — iz-kratka, prav vso. Tudi klavirje som že videl, ki so čakali mestnega voza.
Naravno je, da se revni ljudje poprime jo te prilike. In vsak dan jih vidiš ob gotovi uri, kako gredo od kupa do kupa in pobirajo, kar ima vrednost zanje. Najbolj izbirajo cunjo in podobno, ker se dobro proda.
Drugi redni obiskovalci smetišč so psi brez pravega gospodarja. Ti žive ob tem, l^ar sami najdejo. In apartment jih ne pusti lačne. Sicer dene superintendent vse v papir ali vreče in potem v okresrle želez-j no posodo. Ampak psi poznajo, te superintendentske navade,' pa so pri vlečejo v večjih ali manjših družbah. Četo vodi navadno kak potopen nemški volčjak. Stegne se pokonci, za-1 maje parkrat posodo sem in t je. Buunk. je že na tleh. Zav ji in vreče se toče na vse strani,! pasji nos pa za njimi. Trenutek le, pa imajo slavno kosil >. Ljudje prihajajo mimo — psi jih malo izpod čela pogledajo in so goste svojo pot. Zakaj na vsem svetu imajo le eni ga nevarnega človeka in to je superintendent. Ta »nora seveda kasneje vse pobirati, kar po-menja dodatno delo. Suporie-tendenta brez velikanske metle ali mopo si ne moreš mislili, kakor ne kranjskega fnnta brez pušeljca, kadar gredo ob ne-j deljah po vasi. In če mogočna superintendentova metla pade po pasjem hrbtu, prijatelji moji, to nekaj zaleže. Ampak to ni še vse. Pred vdarcem pes inalo odskoči — ne pa prod o-gromno strelo, ki ga prebiti v največjem begu in pade nanj, kakor po tistih vzdihih na sod-
nji dan: hribi, pokrite nas.] Novem sicer, kako bi naši superintendence zadevali pri: slavnih elevelandskih lovskih j klubih, vem pa, da pri pseh I redkokdaj izgreše. Metla ali j mopa gre v polkrogu za psom, j ga dohiti, močno poljubi in ob jame, za njim pa s? globrko oddahne superintendent: "Jaz ti pokažem — pšakrev.*"
Tako pridem do nadaljnega poglavja: naši superintendenti so iK) večini slovanski ljudje. Poljaki, Slovaki, Čehi in tudi mnogo naših. To ima pa svoj vzrok v tem, ker ni bolj pridnih in zanesljivih ljudi, kot so Slovani
Če ima superintendent boj samo s psemi, še nekako gre. Če pa prevzams službo v krajih, koder so v apartmentu velika stanovanja, kar pomenja več ali manj odrastlih otrok, potem imamo okrog ajpartmenta drugo Španijo. Zato grade v zadnjih letih nenavadno veliko što. vilo takih apartmentov, k« imajo le od ene do treh sob. Na ta način se ognejo velikih družin in ves okraj dobi boij mirno lice. Nevem, komu bi dal večje
S&Bfl&j* I aBfirtttStttofc tf- »ft-
/
?a odnaša na svoji pasji koži 1 / pasjo večnost.	11
Kadar odide John, se gosp^.1 globoko oddahne.
"Zdaj bom pa vsaj mirno po- < livala."	'
In res počiva. Pravzaprav ] ipartment ni za drugega. Nn i- ; joljše je, če človek miži — sko-si okna se navadno itak nika ; nor ne vidi. Če hoče pres+udi- ' rati vreme, je treba iti ven. I
T je enkrat med deseto ln majsto se spravi pokonci g;s- 1 pa. Z veliko Aevoljo in godr-lanjem pogreva, kar je pustil ] John. Prve tedne ji je prinašal kavo v posteljo. Potem je parkrat menda nalašč vstal teko kasno, da še zase ni m.\gei skuhati. No — od tedaj je pa tako ostalo.
Kaj bo za opoldne? V New Yorku je vsaka tretja prodajalna delikatesna. In tam imajo vsega: od navadnega okisanoga krompirja, do sala te, klobas ter raznih kuhanih in pre-sušonih mesnih dobrot, ('emu bi so človek ubijal, ko se ne izplača.
Popoldne gre gospa malo ven, če jo lopo vreme. Gredoč nakupi nekaj za večerjo: kos mesa in par kangelj.
Če je zakon toliko starokopi-ten, da premorejo enega otroka, potom so začne poseben poklic za gospo. Ob ugodnem vremenu sc prikaže okoli poldne med velikim vhodom, včasih z detetom v naročju ali ob sebi, če je že večji. Zvoni pri suporinten-dentu. Ta pride, samo pokima z glavo in pripelje kmalu otroški voziček. Zakaj v apartmen-tili se ne jemlje vozičkov v stanovanja. Kako pa, prosim vas, ko je troba iti včasih pet ali šest nadstropij po stopnicah, ki so tako zvite in stisuene, kot bi bilo po vsem svetu zmri:'jka-lo prostora. Le koder teče elevator, tam jemljejo vozičke gori. Drugače pa imajo v bez-^ mentu poseben oddelek, in tam • stoje in čakajo, kakor fijakarji ' na ljubljanskem trgu.	j ^
Lop, hladen dan sili ljudi na j solnce. Če je vročina, iščejo ] sonce. Matere sede na zloži ji- ] vih stoleli, ki jih prineso aabo { in glodajo po veliki večini ta- ] ko prazno v svet, kakor slepo 1 steklo. Redkokdaj vidiš katero ] s časopisom ali knjigo v roki.': Tako se starajo nekaj ur, potem i pa zopet v apartmentsl.o luk-; njo, koder se vsakdanje življe-j nje iznova ponavlja.
Vsaj pravim: nevein, kdo bi so mi bolj smilil, mož ali žena, otrok ali i>os. Zato sem napravil posebno sodbo in pravimi tako: John in njegova žena sta
bila neumna, ker sta se vzela.
i *
Otrok in pes sta pa nesrečna, ker jih je usoda potisnila v apartment.
Čimdelj živim v New Yorku, toliko bolj neumno se mi zdi življenje velikega mesta. Dokler je človek živel na zemlji, je imelo vse svoj pomen. Doma-, čija je rabila gospodinje, in polja so rabila delavcev. Za vse je bil vsaj en vzrok. Za življenje v apartmentu ni nobenega. Žival je nesrečna, ker; nima svobodne narave. Dete: je nesrečno, ker nima nobenega! stika z življenjem v naravi. O-1 ba se potikata po ulicah in pločnikih, hiša pri hiši, ulica pri ulici, človek pri človeku. Drugo je drugemu napoti in zato' ni nič čudnega, da čitam po' listih, kako naglo pada število , rojstev. Samo v državi New York smo imeli zadnje leto 80 procentov manj roistev, kot le-, ta 1920. Hitler in Mussolini dajeta posebne nagrade za ve-čje družine — a tam se godi natančno tisto, kar pii nas v A-neriki \rs drugod pa svetu.
Apartaice: nima ce začetka r»c koAica, to se prtvi: ne rojstev, ne smrti. Če bos videl kje večer za večerom temna okna, lahko uganeš, da je ženska v bolnišnici, možiček pa po tistih veselih potih, kot je bil v
I časih, predno se je vjel v nesrečno past. Za par tednov, pa v pride mati z otrokom in ga se-
veda prve dni tako kaže okoli, kot da je tak dogodek edinstven na svetu. eČ pride bolezen, je zopet na vrsti bolnišnica. Človeka kar zmanjka in zdi se, da ga ni kdo ne pogreša. Kako pa T V apartmentu se ne poznajo niti sosedje.
Čudno se mi je zdelo oi kraja, da nisem videl nikjer nobenega pogreba v New Yorku. Stotine družin živi okoli mene, pa nisem v vseh treh letih videl v celem New Yorku treh pogrebov. Če bi v New Yorku pokopavali tako, kakor v CJove-landu, koder tričiš vsak čas na k.ik pogieb, bi se moral umak-| nit ves j lomet ali v zrak ali j v zein'io. Sploh ne ven: re! kdaj. ne kako niti kam gre do j z ljudmi, ki za puste to zid<vjr.
Pose'nno-'t apartmenta i" tudi tsi, rta so nenavadno hitro stara. Pet, šest, sedem let, pa izgleda, kakor razvalina. Tukaj sc kaj po* o a že. tam odlet; — vso jo delano na hitro in kar se da po* ršno.
Nikjer se ljudje tako ne -selijo, kakor v New Yorku. Tisti, ki žive del j kot eno leto na onem prostoru, so bele vrane. Krog men«* je pol ducata apartmentov in ne mine povprečno dan, da bi ne videl selivnega voza pred hišo. Ni dosti, kar nalože in peljejo, zakaj apartment i so majhni in vsak prostorček je dragocen.
Kako so cene za stanovanja ? V boij&h apartmentili računajo navadno po dvajset ali i več dolarjev za vsako sobo. Cene gredo seveda gori in doli, zakaj dobiš apartmente, ki računajo tudi po par sto za sobo. In dobiš jih tudi, koder je stanovanje petih sob tr'^ecset dolarjev ali še manj.
Velika udobnost je apait-ment zastran gorkote, ker se v New Yorku ne sme rabiti mehkega premoga. To pomenja, da moraš plačati okoli štiri-rnjst dolarjev za tono — kje je pa delo.
New Yorski apartment je njegova posebnost, kakor so ^osebnost ljudje, ki žive v njih Mi, ki smo bili navajeni na ta ica mesta, kot Cleveland ali Chicago, koder je v primeri i Sew Yorkom vsaka hiša farma vsaka ulica drevored, se težki privadimo apartmentu. Prav saprav je nemogoče, zakaj a partment je večno živ, podnev in ponoči..
Čudno je, da človek dob vtis v srcu velikega mosta, "a kor v sron velike puščave: ka ko je majhen, neznaten, živijo nje-ibrezpomembno — skoro •-> rekel neumno.
Peter Zgaga
S A N J E
žu, ali ženi, otroku, če ga imajo, ali psu. Vsi so reveži po svoje in vsak je tepen.
Zjutraj pozvoni ura najprej pri možičku. Hitro pokonci, pa v kuhinjo, če hoče kaj jesti. V sinku je n^pomita posoda od prejšnega dene, po mizi vsi mogoči ostanki, nekaj leži tudi po ! tleh. Če irna slučajno psa, mesto otroka, mu pride kmalu n? pomoč.
44No, Rex. ali boš kaj pomagal? ftkoda da ne zn«».š pomivati in pospravljati, pa bi bil jaz na i manj pol ure del j v postelji."
Rex pome.il.uvo maha z re pom in se vsestransko oblizne.
"Vidiš tako je. Rex, če se človek oženi. Pravi: bom imel dom, potrežbo, domačo kuho, pa si nakoplje luknjo v :mart-mentu, vrv okoli vrata in kaj vem kaj še vse. Čakaj Rev. t" kaj bo nekaj zate. Sinoči je ostalo in gospa jo pripravila."
Pes malo povoha in zmiga z ropom. Ampak ta mig pr me\i: nebom.	|j
"Rex, se ti nič no čudim, j Tudi meni ni šlo."	y
Tn res mu ne gre. Zdaj pade 5 povsod po tleh, pozneje */ ' 1 kos ploha na poči, čimbolj čl o- 1 vek gleda, da pojde tiho in 2 gladko, bolj je neroden.	"
4'John/' se oglaesi visok glas j iz soalnice. "Ali mi ne pn- j voščiš malo počitka? Tako j ' sem sladko spala, na si me že j dvakrat prebudil.''	j
John bi najrajši reke! r>ar :a- j ko gorkih, kot je mad jurska , paprika.	]
"Ponesrečilo se mi je," sviti.!} ; "ponesrečilo, darling** jo t^ia-i £ ži, trenutek kasneje pa se obr-1 * ne proti Rexu:
! "Ti leni, zavaljeni "bum",! kaj misliš, da to boni jaz str »-i! 'gol in se ti umika!? Le zakaj,! to imam pri hiši. Čakaš, Wine.; : da ti še gobec odprem, da boš lahko spravil notri, kar ti pripravi John."
Pes malo pogleda, strese se j j in poizkuša parkrat z: "l:ov, i hov."
"Zdaj pa gosi K) budiš Ča-: kaj, pasja mrcina. jaz ti poka-
W	I , ,
: zoni!
Sli*di še nekaj "bumov" in i raznih znanih izrazov, dokler 'se ne sliši iz spalnico pr.- ejj rezek glas:
"Rex, o Rex!" Pes pust; čmernega Johna in teče v spalnico.
"Ti revež, ti, kaj si pa storil napačnega?"
Pes jo gleda in maha z re-1 pom. Dvigne se na zadnjo nc-!ge in izkuša kar mogoče ustrezati vfcem.
"Vem, da si priden, vem," Iponavja gosjm ir. ga glur« p*> ! glavi. "Ti ja, ti — ampak >n: j v kuhinji je kakor trn za nol jtom. Vidiš, kako si ti srečen, Rex, ki nikomur nič ne verjameš. Imela sem tako lepo živ-Ijenjo, delala v uradu, vse je bilo napram meni kakor med, t cuker in tržaške fige."
1 Pes se hiti lizati z rdečim je-: zikom in nekaj pogodrnja, ka I kor bi hotel reči: pokaj sta se I pa vzela.
} "Vidiš, on je bil kakor "ajs-, krim", potresen z zdrobljenimi orehi in polit z najboljšim "sunde". Kaj sem vedela, da bo dober mesec kasneje renčal l v kuhinji, kakor medved v j Bronx parku. Vse je rekel, da j bo on: vstajal, kuhal, pomival da bom jaz lahko počivala. Pa . vidiš, kako je."
"Rex," se oglasi iz kuhinje
-	in kakor strela teče k Johnu, i da posluša še njegov del pove-
-	sti. In tako je Rex velika cen-
-	tralna figura, ki prenaša in spravlja vse, kar je neprijetne-
e ga v zakonskem življenju. Do-bro voljo deU % otemfc slabo
m
O sanjskih bukvah som /a* večkrat pisal, o sanjah pa menda še nikoli. Zato, ker v sanje ae verjamem.
Toda štajerski Jerici iz Coo-perstowna skoro no morem o.i-reči in moram objaviti, kar mi je sporočila. Vi ne poznate štajerske Je-;I rice! Škoda, da jo ne poznate, 'jlhia najbolj veselih žensk, kav ' sem jih kdai srečal. Tako se
I f
J zna zasmejati. da se človeku sr-'ce odtaja, pa naj je še tako o-lcdenelo. In poti zna in plesati. Dobra je in postrožljiva, da včasi zavidam Franku Trink ausu, kor si je izbral tako ženico.
In štajerska Jerica mi piše;
—	Veš, kaj se mi je sinovi sanjalo, Zgaga ' Nekaj posebnega in nenavadnega. Prečita.', kar li bom napisala, in objavi, če hočeš. (V ne pa v koš. Kajti ^anje so sanjo. No vem, kaj sem jedla zvečer, da sein so do polnoči nemirno prevračala po postelji. Spanca ni in ni hotelo biti. Kar naenkrat se pa zna;
<leni v veliki kari, ki je divjala s strašno naglico proti New Vorku. Tako naglo, da sem morala mižati. In iznenada—burni —strbunk! Nekam smo -e za leteli in zdrveli v globočino.
—	Vsega je konec, — sem si Mislila. Umrla som. Kako pa /daj T Pa ni bilo časa dolgo u-
I gibati.
I — Kar naprej, kar naprej,— mi je rekla hudoba, ki se j' znašal poleg meno. — Kar naprej skozi ta vrata. Saj ne nio reš zgrešiti.
—	Takrat sem vedela, da vodi v nebesa povsem druga pot. Toda. kar je, je, po toči zvoniti je prepozno. In sva stopala s hudobcem po dolgem temnem hodniku, in čedalje bolj vročo mi je postajalo.
—	O, to ni nič. — me je to-jlažil hudobec, — se boš že pri-i vadila gorkoti. In sva šla pa j dolgem hodniku, ob katerem ljo bilo neizmerno dosti majhnih kamric. In v vsaki kamrici 70 bila velika tabla, pred tablo pa grešnik s kredo v roki.
—	Kaj pa je to? — sem hotela vedeti.
—-O, to so naši kostumarj: Vsak, ki pride k nam, mora nn tablo napisati svoje grehe. Ti: di ti jih boš morala napisati.
Po teli besedah rae porine v kamrico. Črna tabla jo segala nil stropa do tal. — Tukaj je kreda, — mi pravi, — zdaj <c pa loti in piši. In mi pokaže veliko kišto kredo. — Vsak gre šnik dobi tako kišto krede. Nekateri še po dve. Ce ti bo kr»-de zmanjkalo, me pa pokliči.
—	Vdana v svojo usodo začnem čečkati po tabli: — da sem -e včasi z možem sprla; da sem se brez potrelie jezila; da ; em plesala v postnem času i a da nisem molila prod jedjo iti po jedi; da pravim včasi "lin die" in "preklet". In druge ta ke grehe, ki so mi le i>olagoina prihajali v spomin.
Ko tako pišem in pišem, za-slišim korake za seboj. Ozrem icy in kaj misliš, koga zagledam? Tebe, Zgaga. Ves obupan si bil in potrt.
—	Kaj tudi ti tukaj! — -te vprašam. — Kaj moraš tudi pisati svoje grehe?
—	Seveda. Že precej dolgo sem tukaj.
—	Pa si že napisal svojo grehe ?
—	Nak, ni-som jih še, — si žalostno odvrnil.
—	Pa piši, piši, prej ko bo konec, bolje bo za te.
—	Sajj bi rad. pa ne moren;, — si se zacmeril, — saj bi rad, pa ne morem, ker mi je krede zmanjkalo. . .
ali
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-i	vo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ca I 1M _ Din. 1M
I B.M--Din. tH
$ 7JM _ Din. SH
tll.Tt _ Din. Mi
S23.M----Din. 1000
M&jM___Din. tM
V ITALIJO
Zn $ 630 __________ Lir 1M
S IMS______Lir 2M
$ 99.— _____________ Ur 5M
%	___Lir 100«
1112.50-------Ur 20M
f M7 JS9___Lir 399%
III BM CENE BEDAJ H1TBO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVMŽENE BPEEMEME1 GORI ALI DOTA
Brata *9vnU«jeaw §9 MJk popje.
IZPLAČILA V AMKEIAKIH DOLARJIH
■	a» hjlili t L- MraU pmlmU_I 5.71
m*- - * _919M
■»	O«— " •» _I1L-
OL— ■ " _$2L—
Mt— " " _$4LM
- -__mM
ftilnll doM v Htm kraju IgtUfllo v doiarJUi
■DIMA HlliBli BVBŠCJBMA PO CABUt LBTTBB EA PRISTOJBINO •
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^GUi Naroda"
MaiMLl^ _ jf ________T _. .
SMRTNA KOSA
V	Mclntvre, Pa., je jhj dveh tednih bolezni (i. februarja umrla Alojzija Kastelic, r< j eni Gracjir, stara 44 let in doma '.d Rajhehberga na bivšem Spodnje na Štajerskem. V Ameriki je bila 23 let.
V	Clevelandu je umrl Avgust Čer van, tstar 56 let. Doma je bil iz Soteske pri Toplicah, odkoder jo prišel v Ameriko pred 32 loti.
V	Clevelandu je umrl Alojzij Kaučič, star 40 let. Rojen je bil v vasi Žirovski vrh pri Žireh Notranjskem.
5LAMNIKARICE
lobe delo na malih in box-ma-mah. ~ LEON HATS, 32 W. 39th STREET, NEW YORK CITY.	*
* NAZNANILO
DELNIČARJEM SLOVENSKEGA DOMA V BROOK-LYNU SE NAZNANJA, — da se vrši letna »seja delničarjev v nedeljo, dne 21. februarja 1937 ob tretji uri popoldan na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. — To bo zelo važna seja, zato je dolžnost vsakega delničarja. da se osebno ali pa po zastopniku udeleži te seje. — Na svidenje torej »v nedeljo popoldne.	Odbor.
2—17., IS.
George Washington.
Da je spojil triiiajstorieo malih poljedelskih kolonij, vzajemno prepirljivih in nezaupnih v neko podobo enotnega naroda, je brezdvomno največja zasluga (»eorge Washingtona kot prvega presedaika Združenih držav. Ta zasluga je enakovredna je njegov drug: največji čin: vodstvo neizvožbanc vojske poljedelcev k zmagi oro-ti tedanji največji vojaški in mornariški velesili na svetu, s katero zmago je bila dosežen i neodvisnost Združenih držav.
"Washington se je rodil na očetovi plantaži v Westmoreland County v Viririniji, dne 22. februarja 17.12. Družina je spadala k stanu veleposestnikov. Washington je bil deležen običajnega šolanja virjri nijskega gospoda. pri čemur jo učenje vojaške taktike in orožnih predpisov igralo važno vlogo. Po smrti je bil v starosti IG let zaposlen kot zend : mereč. Prvi vojaški čin je dobil v starosti 19 let. Leta 175.3 je poveljeval trupam virginij-ske kolonije v takozvpui ff**ar-coski in indijanski vojni.
Rovolucijonarno gi'bftnje v kolonijah je končalo mimo živ. 1 jen je upravitelja plantaže. Borba je že od začetka zado-bila značaj bratomorne vojno. Večina bogatinov, voloposostni-kov, uradnikov in duhovnikov se je pridružila Torijem, ki so nagla šal i zvestobo napram kralju in "stari domovini". Na drugi strani, revolucijonarne skupine, ki so si nadevali ime 44Sinovi svobode", so so povs« 1 pojavljale, na «itotine malih tajnih skupin, in dostikrat nerednih.
No da bi obotavljal za treno-tok, se jo Washington pndružil stranki revolucije. Ko so kolonisti proglasili odprt upor in razcep od Angleške, je Geo. Washington sprejel poziv, da vodi kontinentalno vojsko.
Revolucijonarna vojna ostane znamenit dogodek v svetovni zgodovini. Ob začetku se jo zdelo povsem brezupno, da bi slabo organizirano poljedelske kolonije, katerih premnogi vodilni možje so bili na * rani sovražnika, mogle prema era t i pritisk angleških vojsk. Več kot 25,000 ameriških " lojalisto v " so je bilo pridružilo angleški vojski — nekateri, izmed najboljših ameriških regimentov jo bilo rekrut i ranili v Ameriki. Kasneje so Angleži prevozili sem kakih 30,000 nemških plačancev iz Hesije in Hanoveransko, ubogih kmečkih sinov, prodanih v vojake od
svojih vladarjev.
Proti vsem tem jo Washington imel začetkoma le revno o-borožena krdela prostovoljcev iz ameriških farm. Ako je bi! v stanu nadaljevati vojno za š«*st dolgih let in končno doseči, da se jo poglavitna angleška vojska podala, ni bila le zasluga odličnega požrt*--duha njegovih vojakov, marveč tudi blagodajne pomoči, ki so jo ameriške koloni io dobile od i nožem cev.
F ran co? k a pomoč je bila brez dvoma najbolj izdatna, kar je ameriško vojno preskrbela z vojnimi potrebščinami. Vla-dostni Marquis de Lafayette je bil prvi, ki je ponudil svojo fclužbo Washingtonu. Kasneje
je Francija priposlala mogočno brodovje pod admiralom D'Es-taing in še drugo pod admiralom De Grasse s tisoč i nami va-jakov vred.
Ameriška revolucija j - vsepovsod vzbudila nade na osvo-lKxlitev človeštva in svobodoljubni vojskovodje iz vseh delov sveta so prihiteli v Novi svet.
Mnogi so prišli iz Nemčije, in poglavitni izmed njih je bil baron von Steuben, veteran se-leinletne vojne. Pridružil -je Wasliingtonu v Valley Forge v najbolj črni uri revolucije izvežbal je Washington o ve vojake v puavcato vojsko. De Kalb je bil drugi Nemec, ki jo vodil ameriške trupe. Umrl .leveled ran v bitki pri Camdeni
Tz poljskih pokrajin «o r>ri-šli slavni Tadous Kosciuszko. ki je zgradil nepremagljiva taborišča za ameriške voiske. nadalje viteški Kazimir Pulaski, ki jo poveljeval proslavljeni Pu-laskega legiji, ki je skoraj popolnoma obstojala iz inovvm-skih prostovoljcev. Po dveh 1 •-tih neprestanega vojskovanja je bil Pulaski smrtno ranjen v bitki pri Savannah. Drugi odlični Poljaki, ki so pomagali boi bi za amor, neodvistnost, so bili Bcniowski, Zielinski, Bogovski in Litomski.
Precejšnje število švedskih in danskih častnikov je bilo v rovolucijonarni vojski. 7la-*i Raab, grof Fersen in groc Ste-dingk. Izmed drugih odličnih inozemskih častnikov na i navedemo Mihajla Kovač, ki se je baje rodil na ogrskem in je padel v bitki pri Charley town v marcu leta 1779.
število tujrorodcev v revolu-cijonarni vojski je bilo znatno tudi nad moštvom. Vojaški prostovoljci iz Pennrvlvr.nijo «o bili večinoma nemškega, irskega ali škotskega rodu ali izve ra. Nomški prostovoljci so takoj začeli privabljati Ilesijance ki so služili pod angleško zastavo. Obetali so ~mi ameriško državljanstvo, svobodo in petdeset akrov zemlje, ako so pridružipjo koloni jalcern
V Cliarlestonu je k r. petan Lushington organiziral ctotni-jo, obstoječo v glavnem od a-moriških Židov.
1*1*011 koncu voine. ko je britansko b**odovje ogrožalo ameriške ladije, je John Paul Jones Skot po rodu, zaslovel po svojih napadih proti angleškim la-dijam ob samih angleških oba-lih in ]X)stal pravcat strah angleškega brodovja.
Konec vojno je našel trinajsto-rico ameriških kolonij v jako žalostnem položaju. Zakladniča kongresa je bkla t ako rekoč prazna. Oblast kongresa je bila malenkostna. Obstoiala je nevarnost, da bi kolonije g-nile degonerarirati v število »••» znatnih, kregavih in se .-raznih državic, ki bi potem prav lahko padle nazaj v kremplje Angležev.
Po ratifikaciji konstltueije je bil Washington izvoljen za prvega predsednika Združenih držav. Tedaj j« Washington ravnal z notranjimi problemi z isto odločnostjo in dab'krvi.l-nostjo, ki Jo je pokazal kot zastavonoša revolucije. Aleksander Hamilton in Thomas Jerf<.r-
Nad al je van j c na 6. strani.
Jugo Slovanska K at. Jednota
i« najMjia in najpopularnejša slovenska podporna organizacij* ▼ Ameriki. Satana nizke asesmente in plačuje liberalne podpor* sa slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 183 podrejenih drutter in Meje nad 2t,«M članov ▼ obeh oddelkih.
Za vstanovitev novega droit™ zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev
Pišite sa pojasnila na GLAVNI UKAD J. 8. K. J,	ELY, MINNESOTA
DR2AVNA MILICA JEV FLINTU, MICH.
>krbela tekom stavke avtnih -it!
aveev Zii red. Imela pa ni do Mi dela, ker so se stavkarji zorno obnašali.
Dopisu
Sheffield, Pa.
Nedavno je neki dopisnik iz James City. Pa., zatrjeval, da ni bil resničen dopis iz Kane, Pa., v katerem je bilo rečeno, da se še precej dobro dela. — Dopisnik iz Kane je prav poročal. Dela je dosti po gozdeh. Po nekaterih krajih plačajo po $1.50, drugod pa pa $1.75 od korda. Za nas, ki smo vajeni J umskega dela, je še precej lahko in dobro. Ali je bilo morda bolje pod Hoovrom, ko srno zaslužili po 90 centov od korda? Ce tisti dopisnik ni za delo v tozda, ni naša krivda. Pravi, da je bilo pred leti bolj prijet no. Seveda je bilo bolj prijetno pred devetimi ali desetimi leti. Tako ne bo nikdar več. priznati pa moramo, da se razme-Ire počasi boljšajo. Tako pa seveda ni kakor bi hoteli. Vreme imamo slabo.
Pozdrav vsem čitateljem, pc-: ebno pa gozdarjem.1
Andy Žužek.
★
S pota.
Po Mi »nešoti potujem od hiše do hiše, kar v sedanjem času ni prav posebno prijetno. Kdor ne pozna minnesotskega mraza, sploh ne vi*, kaj je mraz. Zadnjič sem se z zanimanjem motril skupino vral»eov, ki so bili črni kot dimnikarji v starem kraju. Kako tudi ne. saj so se po dimnikih skrivali pred mrazom. Toplomer je kazal štiri -deset stopinj pod ničlo.
Sedaj pa že čutimo prve slabotne znake pomladi. Dnev i se daljšajo, in opoldne se po nekaterih strehah že sneg taja.
Mladina ima s sankami največje vesolje.
Na Chisholniu so 12. februarja napravili iz snega ogrom ro sobo našega nepozabnega predsednika Lineolna. Sneg je zmrznil, in ko posije solno.? nanj, se izpreminja v mavričnih barvah. Soha bo stala, dokler ne nastopi južno vreme.
Z delom gre nekoliko boljo, toda kriza še vedno ni popol noma končana in jo še mnogi občutijo.
Rad obiskujem slovenske družine, ker mi je s tem dam; prilika obujati stare spomine. V prijateljski družbi se večkrat pomenimo, kako je bile včasi. Naši ljudje radi čitajo Glas Naroda in se splošno strinjajo v mnenju, da je edini nepristranski slovenski list v Zdi. državah.
Pozdrav!
Matija Pogorele.
/
te sami, jaz grem! — In si je prižgal najdaljšo cigaro kar .iih je takrat Rossland premogel ter je odšel v go»*kejše kraje, v Britania Beach.
Ne vem. koliko je nas naročnikov na list (i. N. tukaj v ('a-sadi. I pam. de. precejšnje št«-\ ilo. £>o mojem mnenju bi bilo dobro, če bi li-t vsaj od ča--a do časa poročal, kaj so storili kanadski očetje postav-tam v Otawi.
Marsikatera Kratka dnevna zgodba" bi lahko dala prostora canadskim novicam. — Prosim, da mi uredništvo to o-prosti.
Pozdrav vsem rojakom, ki čitajo ta list, posebno rojakom in mojim sorodnikom v But te, Mont. Vsem Matijem želim veseli god!
Matija Peca ver.
I'll! m m nad Sknfjit Lah.
Vom. da -o rojakom iz Poljan že domači pisali, kako strahu jejo tatovi Poljansko dolino. Pričelo so je z Božičem in kar < ele tri tedne ni bilo slišati dnige govorice kot o vlomih in tatvinah. Našteli smo kar *J4 slučajev. Pričelo se je v IIo-tavljah, kjer so spraznili "špaj-'O*' prašičjega mesa. Sedaj pa slišimo, da mi nekje pri Žireli spraznili klet, kjer je bilo shranjenega 40 litrov žganja. Ker \ oliko steklenice niso mogli odnesti, so žganje odzunaj na "šlauh" pretočili. In to iz kleti pod hišo ne da bi bili domači, i:i so v nji stanovali, kaj opazili.
Vidi -e, kako so tatovi iznajdljivi in predrzni.
Meni so še nove hlače od ne sli. ko so so zunaj zračile. Sem
NOVA VOJNA NA VIDIKU -i TRINERJEVA ANGELICA VAŠA NAJBOLJŠA ZAVEZNICA!
.—r
| Cieorge \\ ashingotn rekel: •Riti pripravljen na vojno j" i najbolj u-pešno sredstvo za o-| eranitev miru." Nova vojna je zo t >et na vidiku; ne mi-linio nov«- vojne v Kvropi, pat* |Kf x marčne in aprilske želodčne ii»' | rede. Ta dva meseca sta zelo i zahrbtna. Hudi želodčni in čre j ve-ni neredi so na dnevnem ro I on. Da <c pripravite na to zgo-jdnjo pomladno vojno, je naj-
bi»|;še -redstvo ohraniti zdrav-
t ••
j ;e in vi ne morete v to svrho 'dobiti ničesar boljega kot je Trincrjeva Angelica tonika. pomočjo te zdravja gradeče to-nike bo-te prisilili svoje črevesje k normalni delavnosti, vaša prebava bo brezhibna, vas . lek izl»oren, -panje mirno in >e vam ne 1h> treba ničesar bat;. Naprodaj v vseh lekarnah ali pri prodajalcih zdravil. Pošljite kupon Jos. Triner Corp., 1.TJ.J S. Ashland Ave., Chicago, ill., da bo<te dobili izdaten v-zorec brezplačno.
|)azil na nje, toda izginile so. Dosedaj smo slišali le od ostale Slovenije kako kradejo. Danes I lo občutimo -ami. Ljudje soj zbegani, dasi ni nevarnosti za j ieiuir, ker ga nikjer ni. Nava j i!no pa če tudi nič ne odneso.1 napravijo škodo pri vratih in i knili, če <e jim >aino ne odpre. Dobili ,-in<» veliko novih oro ! ž.nikov. da tatove love. Koliko >o jih že pob»vili >e še ne ve. On kod je lii zalega, od lias go Jovo ni, ker pri nas še ni-m-» l a ko izurjeni.
V ostalem imamo preiipust. ki pa j«» pameten največ zato, ker ga ima kriza na vrvi. S čipkami danes ni veliko koristi, pa tudi preja -c okrog zelo ma-'o. Po nava li -e zbero predice -kupa.!, da }ni eni luči prihra-».ijo petrolej.
Navadno pa j»n-ilpn-lom kc:-l.iejo prašiče. Ker j«* let«»šnio zimo več povprašanju za pra-i-• i ^ra bo mar-ikdo prodal in t-i-ko pokril druge potrebe. Y o -talein pa pri na> tudi konjsko meso ne zanietujejo, in marsi-kak šimel ali prani, ko je od-.-lužil ali končal po nezgodi, mora v salame. Nekdaj ni bile ♦ako, danes pa tako delajo ne samo pri nas. ampak pa celi Kvropi. Se celo kaj drugega je drugod dobrodošlo. Je oač kriza.
(»las Naroda redno som prhaj a. Setlaj se nam pošta dostavlja po pismonoši po vas-'-i po trikrat na teden. Po bližnjih vaseh pa še celo dnevno. Ni veliko, vendar imamo to za napredek. ki nekaj pomeni.
Pozdrav!
I. B.
Crljr. Slf/miija.
Cenjeni go-pod urednik:
Hvala Vam za vrstice, > ka terimi ste opozorili v Vašem listu našo vlado, da ni prav, ker po krivici zadržujejo krvavo zasluženi denar po tukajšnjih denarnih zavodih. Mi, bivši izseljenci. >mo zadovoljni z vsem, ker tudi v Ameriki ni bilo vse v rožah za nas. (V* >e pa nam kar tako zadržujejo iia-:i prihranki, nam nikakor ne more biti prav.
Takoinienovana kmečka zaščita se je nehala z JO. apriiom J932, in denar, pogojen po te: i datumu kmetu, lahko dobiš nazaj, kadar hočeš. < e si ga pa vložil v hranilnico po Jd. aprilom 1JK»2. ^a pa že čez leto dni ali pa še prej ni>i dobil nazaj, če tudi je bil vložen kot "110-\a" vloga. Hranilnica je šla pod zaščito ne le za glavnico, tudi za obresti. Dali so ti pač •. •ako kvatre kakih 50 din. A" večini slučajev še tega ne. I\o : e je nabralo denarnemu zavodu <i!i hranilnici pod zaščito zopet kaj novih vlog, so zaprosili za odlog plačila za o ali o let z zolo nizkimi obresti, kate-
llrpl. 1». I*r»!*ifn. pošljite mi brt*7.-plaren vzorec Trinerjeve .\nRe!ir"
Jim* ..........................
»'r>t:l..........................
.Mf»td. tlrž;« ................
n -o se k glavnici pripisovale. Ali je to prav.' < M česa bos po tem živel.' Ljudje >o se zanašali ca po določenem datumo bodo
I 1 loge. za katere se je navse kriplje agitiralo ja proste. Do | :.ar izseljencev je bil zadržan po bjmkah, češ, da bodo pola-Igoma izplačevali, toda spravili | t' ga istotako pod zaščito. Kdaj jiiain bodo vrnili to, kar je naše. in s čini bomo živeli !
Izgovarjajo se na svetovno I.rizo, pa te je najmanj pri na*-, posebno v Sloveniji. opaziti, lie- vidim revne in zadol/enne kmete, na drugi stran pa dobro oblečene druge sloje, ki jim na videz ničesar ne manjka. Vozarijo >e okrog in ob poletnem času hodijo po letoviščih sem in tja.
Želeti bi bilo, da bi se še dru-L,i ameriški slovenski listi za vzeli za na-. Saj smo bili tudi mi njih bralci in naročniki i'i sobratje pri Jednotali. Ne zahtevamo nič, samo uljuduo pr.?-.-imo, da bi se nam dalo toliko, da bi se nam omogočilo vsaj po< [obilo ži vi jen je.
Da je tako tudi po drugih dr-/.avah, ne drži, ker to je le iz-govor. (Jotovo pa ne delajo tako p<» kulturnih državah z iz--t ljenskim denarjem med katerimi je tudi Jugoslavija.
Pozdrav.
Anton Lahovnik.
11'jsslaud, H. C..
Canada.
Namenil sem se, da se tudi jaz oglasim in zopet poravnam naročnino, ki sem jo skoraj za dva tedna zakasnil.
Tukaj N am pošljem —. < >d tega mi pošljite Slovensko Amerikauski Koleilar, ost^llo naj gre za list *"Glas Naroda".
Ros-land je najvišje mesto I v Canadi. Leži 4.M10 čevljev nad morsko gladino in ima o-koli 4d(io prebivalcev. Oddaljen je (j milj (»d meje ameriške države Washington.
V tem mestu -sva sedaj samo dva Slovenca.
Pozimi zapade dosti snega. Zima ni prehuda; do 17 sto-1 j »in j pod ničlo, to drži samo poj par dni. Poletje je kratko, ven dar črešuje, slive, jabolka in drugo sadje dozori prej ko zo- j pet nastane mrzlo vreme.
l)a nisem imel pred par te-1 «'ni tistega strašnega prehlada, i kot ga je imela tudi najmanj 1 polovica prebivalcev tega me- j sta, bi rekel, da je tukaj naj ! bolj zdravo podnebje.
Delavci so zaposleni v rude-, topilnici "The Consolidated! Mining and Smelting Co. of Canada, Ltd.'' doli v Trailu, V milj od tukaj. Tam dela okoii; .'»500 mož. Mesto Trail ima o-j koli lo,ooo prebivalcev, med' jjijimi tudi pet slovenskih dru-j I žin, sami gostoljubni naši Bc-i !.>krajinci.
| Za delo dobiti pri C. M. S. imajo najprej priliko tisti, ki so v toni distriktu rojeni in ta-,<\, ki se pečajo s kakim portom 1 n. pr. Hockey, LaCross, Bands- j men itd., stari do 35 et.
Ista kompanija ima tukaj v j rJosslandu opuščen zlat rud- i nlk v katerem je pred leti de j ir.lo okoli .'i000 mož. Zdaj ima ta rudnik, kar ga ni voda za i i iila, v najemu kakih To najem- i pikov. Po 4 ali ") mož je skupaj j na odeljenem mestu, toda le ta- i ki, ko -o vsaj o let delali za ; C. M. S. Nekateri so napravili | veliko denarja v kratkem času, nekateri pa tudi niso zaslužili, da bi si kupili razstrelivo.
Plača se samo za zlato iu srebro. Za baker in druge kovine". ki so iz tega rudnika, ne plačajo nič. Tudi jaz sem zaposlen v tem rudniku. Ker pa nisem delal prej za C. M. S. so mi uradniki tukajšnje mestne i^odbe, /pri kateri sodelujem, iz-po-lovali delo tukaj.
Pri tej godbi je tudi moj prijatelj in sosed iz starega krn ja .Tohn ITintz sodeloval, a je opustil pred enim letom, ker takrat je bilo delo ustavljeno za kratek čas.
John je rekel: — Napihavaj-te si vi tiste peklenske troben-
FRANCIJA ZA ŠPANSKE REPUBLIKANCE
Pristaniški delavci nalagajo n* krov živila, ki so jih poslali meščani mesta Gennerillier španskim republikancem.
"GLAS N'AR'OD'A"
New York, Thursday, February 18, 1937
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A.

ig^iillilllllillll^^
POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE
KNJIGARNA "GLAS NARODA

pWrailtlMlltlllWMIIHlPi
1
216 WEST 18th STREET NEWYORK.N.Y.
ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI .t IGRE : :
ROMANI - SPISI - POVESTI
Kli'
mmmm
uiiai
ANDREJ TERNOVC. (aujor). reliefu« karikatura iz minulosti .....................-...................
BKATIN DNEVNIK, spisala Luiia Pesjakov«. —
164 strani. Cena ...........~..................-.......- 60
Poleg Pavline Pa j ko ve je I.uiza Pesjakova takorekoč ediua ženska. ki se jo koneeui prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni *l»isi razodevajo čutečo ien-sko dušo.
BELK NOČI, MALI JUNAK, *pi*al F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................
Kratke povesti i* življenjepis pisatelja. To so prva književna dela »luvuega ruskeiai ro-manopiaea.
DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena ...................—..........—-------------
Cooeoortova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko jnkImiiI in Ima človk med branjem vtis. da |*»samezno osebe sedijo *raj njega in kramljajo * njim.
DON KIHOT spisal Miguel Cervanles. 158 sir.
Cc—
.60
.40
.75
.60
.60
To Je klasično delu slavnega španskega pisatelju. To je satira »a viteštvo, ki je Se vedno hotelo ohranili svoj inmos In veličino. |>a ne ni rnrnlaU). «ta fe umira. **I>on Kllio!" Kpaila imsl mojstrovlne svelovnu literature.
DVE SLIKI, spisal ksaver Meško. 103 siranl.
Cenm
I»ve čtrlel enega naših najbolj.ših pisateljev ▼aHiuje ta knjiga. "Njiva" in »'Starka". Olie sta luoistersKo za v m-nI, kot jih more za vršil I ediuole naS ueiuo-čuteči Meško.
niiOZOVSkA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Ona .............................................
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. <M» čitanju se mu bo odprl jkj-vsem nov svet. i»>ln neslutenlh dogodkov.
(j LAD. Spisal K mit Ilansun. 240 stranL Cena .90
Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velexanlmlv in odkriva	nove straul človeškega življenja.
GOSPODARICA SVETA, (Kari Kigdon) ..... .50
GOZDOVN1K. spisal Karl May. I)vz zvezka.
208 In 136 strani, lena ...............................75
Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo h? s|«miinja njegovih
roiuanuy "V pa«Ii.šaliovi senci". *" Vinetov". " Žut" itd. Dejanje "Gojulovnlka" se vr** na nekoč divjem ameriškem Zupadu.
60MPAČ1 IN KOMLRSAkI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45
Pestre slike sanjavega življenja' tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo Jo do nedavna fs»-znall komaj imenu. To je iicsem ljulrezni
In zvestobe.
GREŠNIK LENAKT, spisal Ivan Cankar. 114 st.
Cena .70
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Kryhoe. —
129 strani. Cena ...............—....................... -80
To je letalski roman. p«iiu dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah.
HUDO BREZNO in druse povesil, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ............................. «85
Naš izboren pripovednik in por.navatelj narave nu<ll čitatelju lepoto našili krstov tn zanimivosti lz življenja naših ljudi.
JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienklewiez, 123 strani. Cena...................................* .50
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih Človek čita.
JURČIČEVI ZBRANI SPISI
0. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.—
Jurčič ne potrebuje u i kakega posebnega prl-poročila. Jurčičeve knjige bo naprlpravnej-še Čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali. Jovtipnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njego-\ ili nepozabnih obrazov bodo večno Živeli
JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena
trdo vezane .75
Knjiga je i»osvečena onim, ki eo šli skozi bol iu pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu-
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal
Jules Verne. 65 strani. Cena ........................ -45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove naftovodi so se v resni čl le. Pred dolgimi desetletji je najKivedal letalo, subinarin, polet v stratosfero itd.
KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 siranl. Cena .75
Kdiuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo iu deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih steiiali. Na|ieta povest, polna burnih dožlvilijev od začetka do konea.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Al©-šever. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši | »osla 11 v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sre«lstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel šole do šolo ter si slednjič prilH»ril v življenju incsto, |>o katerem je stremel. Knjiv« pisane živahno. Ob čltaniu se l»o moral čita-telj večkrat od srea nasmejati.
KMEČKI PI NT, spisal Aug. Senoa	____»
Zgodovina nagega kmeta je zgodovina nepre-stanili I »o je v. Rojev s Turki in graščaki. — '•Za.«uji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen izumu bo sleherni z užitkom prečit«'«.
LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena.. .96 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga l« svetovno znano dei*,.
LISTKI. (Ks. Meško144 stran! ............ .70
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ..........................— -80
Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane mlljuilnega čudaka. I^eček je plod ameriške vzgoje, ki ne i>ozua ralik med bogatini la reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim
in slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani.
Cena -30
Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena----------- M
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal G. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ............... 75
I »o skrajnosti napet roman lz modernega življenja. Opftonboim je znani angleški ro-anopisec iioznan po celem sveto.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 11U strani. Cena....... .60
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
Stiki k.njick. tvna _____
3.35
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. ltoman vsebuj*« nad tisoč Blranl.
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko'strast. Igralee Izgublja In dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja In pozablja, tod» strast do Igranja ga nikdar ne mine.
.75
"GLAS NARODA*9 pošiljamo v staro do-

movmo« Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnika ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne ljamo.
MIMO ŽIVLJENJA. c::<
PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ______________________________________ .60
To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljict
PLAT zy ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne {»ovesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, nc^eč "Misel v megli" in "Brezdno".
PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarjl in Zdravniki" ter '♦Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih In zanimivih povesti.
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 iT.) _______ 1*5
POPOTNIKI, spisal Milan Pogelj. 95 strani.
Cena .60
V	tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz naš<>«a domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Me&ko. — 79 strani. Cena --------------------------------- M
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njesove misli so globoke in mehke. Posebno ženske no vnete za njegova dela.
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 strani. Cena ........................................ M
Povest iz vojne dolie, k«, se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi i»orajala misel na edinstveno Jugoslavijo. I^evstlk je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovin"? u ose že tudi jiovcst svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega plsatella.
PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Ceca .64
Kakor vse Detclove |>ovesti. je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
PRI STRICU, spisal Gangl. 111 »trani ........ .60
PRODANE DUŠE, spi^ Joža Likov it. 160 str.
Cena .60
Kdor boee vedeti, kaj i>oeno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, nai nrečita to pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena _________________________________ .75
Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Albreht. lOo stran.. Cena.,., .35
Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva uereče moderne probleme in posega v drugem delo v vojno In povojno doba
RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 1»« strani.
Cena .70
V	širokem štilu zasnovan avanturističen roman /nanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote z nai»etlm pričakovanjem Citati do konca.
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena _____________________________ .60
SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 si ran L Cena _____________________jj
SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1-20
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti In napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 Mt^ni. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI
KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Na& mojsterskl pripovednik nam nndl v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner.
228 strani. Cena ---------------------------- -50
To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeka stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitatl to knjigo, kajti to je iziioved žene in matere, ki je Izgubila na bojišču svoje najdražje.
TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena .70
NaB Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi.
TARZANOV SIN. Vezano. :m>1 strani .......... 1-2*
TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str.
Cena 1A
Globoko fpod zemljo vrtajo orjaški stroji iu-nei med Evrofio in Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja Inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-jkj In Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak.
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena-------------------— -7*
Knjiga vsebuje |ietnajst pisem, ki Jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezn" - sorodnih dušah.
^van Cankar. 230 str.
Cena JI
MLADA LETA. (Jan. »rek). 188 str....... M
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Ceoal.50
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
NADEŽNA NI KOLA JAVNA
Spisal V. M. Garsin. 112 strani. Cenw_______ .35
Junaki tega romana blodijo in tavajo škod temo življenja. VzjienjaJo se kvi§ku, a sredi pota omagajo.
NAŠA VAS. spisal Anton Novačan. 224 stranL —
Cena L—
V zvezku je devet črtic povečini Iz naBe lepo Štajerske. Pisatelj Novačan je nede-gjjlr mojster v opisovanju značajev.
NAŠA LETA. spisal Milan Pugdj. 125 strani. — Cena vez..............70	Broi. —---J59
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani
. Cena M
Zanimiva povest Iz časov, ko so hlli Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan HOZHaN. Trdo Tesana. 115 strani. Cena_______________ .70
Knjiga vsebuje * misli, ki so se rodile ▼ človeku v prvih letih svatovne vojne^-
PESM1 V PROZL spisa« Chaa. Baudelaire. 112 ■traal. Cam_____________________ JI
Verna slika pestrega vellkomestnega življenja in spominov nanj.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena..
Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja.
.30
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1937
Cena 25c
8 poštnino vred-
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New Tork, V. T«
V	KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel
Zevace. 461 stranL Cena ---------------------- 1-89
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi s neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čita tel ja, ki ga vzame v roko.
V	GORSKEM ZAaOTJU. spisal Anton Koder.
130 strani. Cena ______________________________ .40
Zanimiva povest lz prejšnjega stoletja.
VRTNAR, spisal Rnhfadranat Tagore. 105 str. Trdo vez.___.75 Mehko vez.--.60
V knjigi je vsebovana glolioka mirn» modrost in srčna plemenitost najslarnejSega indijskega pisatelja.
VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena
Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev.
V	ROBSTVU. spisal Ivan Mati««. 255 stranL
Trda vez. Cena -------------------------------... 1.25
Ivan MatiČIČ je eden Ustih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne ln njenih grozot ter posledic. ami«k zna td: vse pretresljivo oi»lsatL
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ------ 79
Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka ln Laha. Posebno pretresljiv Je spis MUčia* skega "Mladih zanikernežev usuit življenjepisi".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Seno«, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ............—...................... .79
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojer-
jevskl. I. DEL 260 strani, II. DEL 'IVI str. 2.— Veliki J>ostojevskl je podal v tem svetov-noznanem romanu aliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgab, utrjenla jetnl-fikih taborih v Sibiriji.
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..L25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče nI tako opisal duSevnostl zločinca kot ga je opisal t tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Česan Doyle. 382 stranL Trda vez. Cena.... .80
______ .60
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZMKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska jKivest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju.
ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. Ill
strani. Cena .....................................................60
Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem	Sherlock Holmes glavno vlogo.
Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko Sta poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"': Kako ga je hudič skuSal. Itd.
ZBRANI SPISI. 368 stranL CO. zvezek). Cena &50 V tem zrezku wo zbrani spisi naBega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega. ki je pogledal v »roki svet. ter deloval za sdrufenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v spIoSnem.
Zbirka ZANIMIVIH POVESTI
nKj-TiS*."" 2ET.1 'i	.	,
PRIMERNIH ZA OD RAS LE. IN MLVDINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. — VEČINA KNJIt; OPKEMLIE-NA Z LEPIMI SLIKAMI
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena .........................35
ANDREJ HOFKK ..................................................50«
BENEŠKA VEDEŽEVAlJiA ...............-..............35r
BELGRAJSKI BISER ............................................35e
BOŽIČNI DAKOVI ...................................................r»r
BOJ IN ZMAGA ....................................................2«c
CVETINA IHKtOGRAJSKA ....................................4."»r
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30r
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................27,r
DEVICA ORLEANSKA .........................................50c
DEDKK JE PRAVIL (pravljice) ....................... lOr
ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA_______::.>
FRAN BARON TRENK ...........................................3.",r
FRA DIAVOI.O .............................................. .........5»r
GOSPOD FRIIHHJN ŽOLNA. Spi*:.I Fran Mil-
činski. vesetuniodre humoreske, strani .35 JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtire o misijonarjih v
Koreji) ...................................................... 30e
RRAMEVIČ IN BERAČ .....................................30«
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora> .....30«
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................2."»r
MARKO SEN J AN IN. SLOVENSKI ROBINSON....
MARON. krščanski deček iz IJhaiuma ___________t:*
MI SOLINO. rop:ir Kaiabrije ............................... l«c
MRTVI «iOSTAČ ......................................................35«
MALI KLVTEŽ (spisal .Mark Twain) ...........„...70«
MLADIM SRCEM (par kra*nih črti« pisatelja
Meska) ..................................................*5«
NA RAZLIČNIH POTIH .....................................11)«
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................:>(»«
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spiral Jos. Spil!man. Cena ........ J>0
PRISEGA III BONSKEGA G LAV AIUA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Hnonder. Cena .............. 3D
PRVIČ MED INDIJANC I. Povest i/za časa
kritja Amerike. Cena ....................30
P A BERK I IZ ROŽA ...........................................25*
PARIŠKI ZLATAR ___________________________________________S5e
POŽIGALEC ............................................................
PRSTI BOŽJI _____________________________________________________3Qr
PRAPREČANOVE ZGODBE ................................35«
POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30«
PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez. I — PIRH1 (spisal Krištof Šinit) ...............................30c
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
1- **..................... 40« II. zv. ...............40«
PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ......................40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. P.on-sels. Poslovenil Vladimir I,e\>tik. Itoman za mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDEK ___________________________
...................25c
PATRI A (povest iz irske zgodovine) ..................30«
POSI^EDNJI MOHIKANEC ..................................30«
RDEČA IN BELA VRTNICA.............................30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ____________30«
ROBINZON KOŠUTNIK ..................................... ^f
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotiteU. nevarnosti ln nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .60
SUEŠKI INVALID _______________________________________35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrnrev) __________30«
SVETA NOTBURGA......................................35«
STEZOSLEDEC ______________________________________________ :u>e
SVETA
NOČ (pripovedk«) _________ , ..........„,.".. 30«
TRI INDIJANSKE POVESTI _____________ 30«
TURKI PRED DUNAJEM __________________________30«
TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
P° ............................ J*
VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; •
slikami) ----------------------------------------- $|.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO
2 zvezki po .......................................................
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______60e
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ..................
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del ............ 40e IL del____________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem pov«st* in 13 povesti
•pisal Engelbert Gangl), t 1 zvezku ...... £0
VINSKI BRAT. (V. zr.), Gangl .............. jsq
8 POVESTI. (IV. zv.). Gangl ................ js%
13 PQVESTI. (in. zv.), c*nngl .............. M
ZMAJ IZ BOSNE,
Ev.
.75
Roman is krvavo bosanske agodorine. Boji a Turki: skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobo Boenncev.
sl0venic publishing company
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.

KRATKA DNEVNA ZGODBA
lUKOVl&iKI, Pittsburgh, Pa.:
V SENCI ŠTEVILKE 18
(Nadaljevanje.)
fa sem se prelevil iz staru-:ega "greenhorn*" v a-lškrga gcntlemana, me je
0	nekaj čez 18 dolarjev, reč obleka, čevlji, klobuk ruge potrebne pritikline. ekoiii več nego 20 letnega jega bivanja v tej deželi
i>pravljal najrazrt nej»e lice, službe it« dela, vsega paj najmanj 18 vrs*t. Bil
1	farmcitska desna roka, ki sluga, )>o)niški uslužhe-
gozdar, premogar in sl<»d-pomožni učiteliali instruk-v plesni šoli. Nadalje sem uučil /.a svoj vsakdanji kruh aznili tovarnah, napravah »od jet jih kakor: v jekla m i, arni, livarni, oljarni, v žcle-»pilnici in napoeled na reki »ghenv pri starem mosta na cesti, kjer smo skladali s no lopato pcf*ck iz čolnov, so ga rabili pri gradnji no-ni rezerva t orjn nad Etno. a nas je šestorica jn «mo dr-nočno "šihto*\ Naša na-a jo bila izprazniti določeno vilo čolnov, kar nam je vzelo lo več nogo pol noči, iz prešlih še polnih pa siro morali lo pumpati, da ne bi utonili.
tem smo se vrstili: trije so ali, trije smo spali.
Je ko noči pa sn-o v gorki ba-i po opolnočni južini k ne-či vsi pospali. Jaz, ki nisem nikoli trdnega ispan.ia, sem proti ju trn p»,%'; zbudil in »kovito pog'cdal po neizlo-i'rh čolnih, katerih pa ni bilo nikjer. Sprva smr mislili, da »•e odtrgali m odplavali, slod-č pa smo jih z drogovi za-iali — na dnu vode, potopili se. Seveda mi je brez po bo praviti, da sine bili zjut j vsi odslovljeni. Nekaj časa sem bil tudi za->slen v enem izmed velikih estnih hotelov ki se je tedaj lenoval44Lincoln*', potem pa, je prišel v druge roke (ra-i zloglasnega »slovesa) so ga rekrstili v 44 Mayflower", maj-iška cvetlica. In res zasluži > ime, kajti na vrhu ravne t robe ima krasen park ali vrt, jer se gostje v poletnih vev-ili zabavajo v objemu večerih sapic in ob zvokih poskočne odbo. Imel sem najprej sila onižno vlotro kuhinjsko pomi-a!ke, ali ker mi je bil ravna-i'lj hotela jako naklonjen radi loje pridnosti in ročnosti, čis-osti in točnosti, «eni kar nepr! akovano napravil poskok na-"zgor. Plačilni natakar .« i«
nisem imel zelo neprijetne smole. Nekega dne je kar na lepem in na nerazumljiv način zmanjkalo iz registra 18 dolarjev, in brez nalega bi bil sko-ro aretiran. Ker mi niso mogli dokazati krivde, sem moral samo plačati primanjkljaj, potem pa sem bil — častno odpuščen.
Ob koncu »svetovne vojne •eni se tudi sprehajal in h adil v* senci mogočnih košatih dreves in se napajal ob vonju duh-točih cvetlic ter poslušal pet j" Irobnih ptic, ko sem delal na največjem in najlepšem pitts-burškom pokopališču, Allegheny Cemetery, kamor pok O) vajo ljudi iz premožnejših in tudi najbogatejših slojev. Ta ve lik kos zemlje z gladki m cestami in lepimi drevoredi je v resnici podoben bolj krasnemu, ■ikrbno negovanemu parku nego pii groblju, in skoro zavidam tiste, ki tam počiva/.o, ne -icor, da bi bil že zdaj rad na njihovem mestu, Bog varuj, *se ni prav nič ite mudi, ampak cadar bo prišel čas.
Tu sem bil najprej dodel,j'»». vrtnarskemu oddelku in sen p leti cvetlice sadil po gomilah, po zimi pa uboge ptičice krnil, ootcin pa sem avanziral, in postal pomožni oskrbnik pogrebov. Plača je bila s^cer zelo majhna, samo 18 dolarjev tedensko, ali imeli sme takrat (zdaj ni več tega) procente od pogrebov, katerih je bilo včas li po 18 v enem tednu. Zato n; bilo nič čudnega, ako sem molil in prosil — Bog mi greh odpusti — za čim več smrtnih slučajev. zlasti med bogatimi sloji.
In glejte, česar si ne bi človek nikoli domišljal v svoji skromnosti in ponižnosti, se jc zgodilo: moja prošnja je b:hi uslišana, ko je prišl i tista nesrečna flu in je kar navprek ko sila tako med revnimi kot me<! bogatimi, tako med mladim kakor med starimi. In pšenic; nam je šla v klasje, žetev je bi la bogata, kajti pripetilo -j je da smo jih snravili pod grud* tokom t"dna kar trikrat po 18
So prej nego na polju večne ga ix>čitka pa sem bil uposljei v dobro znani Ifoinzovi tovarn za sadne in zelenjadne konser ve, za ketchup, mustard in dru ge podobne dobrote. Skrajj sem čas ubijal kot kurjač pr parnih kotlih, ali delo je bil< pretežko, ker tistikrat ni bih vse avtomatično kakor danda nos, in pa vroče je bilo kot 1 Saharski pustinji. Zato sen prosil za spremembo in jo tu d dobil in sicor v oddelku za k^t obup, kjer som nadzoroval ku banjo tega važnega produkt?
LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA"
dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA
LETNIKA "ČASA NA RAZPOLAGO JE LE SR NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI
TE ČIMPREJ vrsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —, zanimivosti in koristnih nasvetov.
NAJBOLJ PRIMERNO I N PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE-DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA
Našt v Ameriki
L. Ganghofer:
Grad Hubertus
Ro
man
102
Werner je umolknil.
In Gundi Kleeslierg -e je zgrbila meti stolo vima naslonkoma. Po licih so se ji usipale so!-ze. "Trdo me je zadelo, da sem morala izgubiti sx'ojega otroka. Ljubila sem ga in ga nisem nikoli videla. Z njegovim drobnim življenjem je ugasnilo moje zadnje upanje. A bolje tako. kakor je. Ce bi živel in bi se bilo zgodilo vse, kakor praviš — ah. ubogi otrok!'*
Vsa trpkost je izginila iz Wornorjevega obraza in v očeh mu je toplo zasijalo. Ta veli obraz, ki so ga oblivale solze in izmivale z njega šniii ko. in ki je govoril o silni bolečini, je zbudi! v p jem -pomiti tiste davne mladosti, ki je preti n 'kaj minutami zaman oprezoval za njo. 44Gundi! Ljuba Gundi!" Potegnil ji je roke z oči.
Plaho se je ozrla vanj. 44 Kako si dober! Bodi brez skrbi* Ne bom ti tarnala o sebi. o svojem uničenem, brezciljnem življenju, ki miii si i, i nakopala svojo straliopetnostj« . Zaradi tela bi se morala odreči želji, da te vidim še enkrat. \ čuti sem hotela samo, da >i živel lažje in lep >c ko (»nudi Kloesborgova. Reci mi to. Werner. ;n zadovoljna bom."
(tladil je njeno roko in dejal s svojim blagir nasmeškom: 44 Lažje / Ne. (iundi! A uteho mi j«' dajalo tlelo."
"Samo delo.*" Široko je pogledala iu rekla ti <o; 44Ali iu tudi tvoj -in-'"
Komaj opazno se je zdrznil. Potem ie mirno vprašal: 4"Ne razumem tega vprašanja.
Boječe je krenila z roko. "Razumem, Werner. • n ne sme vedeti. In nihče. Da ne bo čutil verige in ne žela. Zapomnila sem si vsako tvojo besedo. Odrekrš svojemu sn u, kar br ti moge! nuditi kot rili — in mu da ješ kot prijatelj vse. xar oče le dati more. Vse si um. kar 5«i l»il najinemu otroku, če bi bil smel živeti. Poznam P Werner. Pred menoj se ti ni treba tajiti. A rec i.ieni v tolažbo. Werner: Da >i našel ve-clje, <r>-■ •. . ob kateri m pozabil, kar je bilo!"
44Tega ti ne morem reči. Ker nisem pozabi!. Nikoli! Da sem iskal omame.1 Brezmiselni •»■ bilo in nepošteno, če bi tajil. Toda srečen.' Ne wundilO tem >e motiš! Ali ni to tolažba, ki j«, en ješ rajši
Burno je odkimala. 44Reei mi. Werner, pro -•m te!"
44Po re.-niei govorim: žen-ke. ki j«» j«' For beck imenoval svojo mater, nisem videl nikol \ življenja Samoten, kakor sem bil, sem i-ki-človeka, ki bi ga mosrel ljubiti. Tako sem naše
^UJAKt CKO-iMO, NAJ NAM NAhKAIKU N A DOPISNICI M'UKoCC SLOVENSKE NOVI CK IZ NASELBINE.
V četrtek zvečer je v Cievc iaudu titnrl Ludvig Marclu tar 42 let. V Ameriki je bival _'4 let. Doma je bil iz vasi Breg
pri Ribnici na Dolenjskem. »
Komercialni klub v Ely, Minn., ima med svojimi člani -ledeče rojake: J os. Vi rant, (predsednik), Frank Jenko, Frank Svajger, Adolf Dolen-sek, 'Frank V. Štrukelj, John Dragovan, John A. Smrekar. Jack Pošak, Frank Zgonc, Anton K lun, Math Kapš in Nick L Pc-.vič.
•.ega osirotelega dečka. Spoznal sem njegov > presenetljivo darovitost in sem ga vzgojil za otroka -vojega duha." Wernerjeve oči >o bi!" globoko ro-ne. "Ve-e| je bi bil mogel dozi ve'i na njem. in kako >em ga na-o| zdaj! Zakaj n: -i vprašala, kaj me je privedlo v to hišo.' 1*11-šel sem brez njegove vednosti — ker sem m t hotel olajšati slovo. Ali ne uganeš zakaj.' Kar znam iu kakor mislim, -em dal njemu. Na veselje llli je i'C- V mogočnem podoben. A žel. t liseni, da li mi bil podoben tudi po Usodi!"
Prestrašeno je zajecljahi trimdi Kleesbcru • "On in Kiti V*
Werner je prikimal: "Živel bo, kakor sen 'ivel jaz."
Z i č:i< ie -edela gospo«ličua Klcc-berz ko o kannnela. 44Ah, ti pre-veta nebesa! Še t i n-* sreča! Kako se je le moglo zgodili! Nisem \i-• lela nevarnosti in sem >e je vendar bala od prvega trenutka. Le kje >cm imela glavo.' Z:: topljena sem bila čisto sama vase. Kar -o zbudile v meni njegove oči. me je popolnoma zine :alo Cim -eni se le ozrla vanj. mi je bilo. kakor da živim -pet v davnih ča-ih. In ko -en: revna starka /.avijala oči. ju je doletela n« >i" ca. In bo-ta zdaj bedna ko midva.' \V. Wcr :u-r! Zda j hočem biti pogumna. Zar-ela >t-u\ Ali pa morda še ne veš. kaj >c je zgodilo! I'«-glej sem Werner!" S težavo je -kušala d\i^m ti obvezano roko.
Samo Wernerjeve oči -o govorile. Njegova . in so bila tr lo za-prta. kakor l»i -e bal -b-ii.-.-lie he-e !e. ki bi mu ulegnili uiti v hipu raz»»ui ji'iija.
"Strahopetna "em t>ila. vcJim* strahopetna. !okler je zame. za mojo lastno srečo. Zd i.; >«,m pogumna.. Kajti pravi mi. kar hočeš ast tvoji b«-~eili — t<» la «»n je tvoj sin! Tak.-ne podobnost i ne ustvarja nobeno naključje '.Mibeiia -orotlnost duš. Že prvikrat, pri oni n--odni -aniotarniei. kjer -e je začela tudi ue-r-ča njene mat« »o. mi ji- bilo. ko da -1»> pre.I menoj ti sani. tako kakor v tvojih mladih letih, ie ko je prišel, ko sem ga čula govoriti in gi videla pri deln — ve- ti, Werner. — <».i takrar li-cin več dvomila! In v brest nem drevoredu, pri tisti preklicani mcnažeriji. k«» je vsekal po n tem orel. -eni videla v njem -amo tebe. In nišel je pogum, morala -ein ! In če bi ne bil 'e orel. tiger, bi bila zagrabila!" V svoji razbm ieiiosti je sunila z obema rokama v zrak in Im--za ječa la — pozabila je na svojo rano.
DALJE 1'RII'E
reč povratka, in tako sem jaz ljegovo mesto prevzel. Morda •»e bi še danes nahajal tam, da
Piruhi...
SVOJCE IN PRIJATFLJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO
DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI —
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
216 W. 18th Street	New York City
Posiljite takoj, da bodo dobili za praznike!

Delo mi je zelo ugajalo in kdo ve, da ne bi Se danes držal tistega mesta, ako se mi ne bi pripetila usodna nezgoda, katere pa je bila kriva hčerka naše matere Eve. V ma'em številu ženskih delavk v mojem področju se je nahajala neka lS-lctna mladenka, Čehinja po rodu, ki me ni nerada videla, saj takrat sem bil tudi .;az še primeroma mlad, in bujni, ko-stanjevo-zlat' lasje, ki mi jih jo vsakdo zavidal, so venčali mojo glavo.
Nekoč, mod službo seveda, sva bila malo predolgo zatopljena v pomenek: ne vrni natančno, o čem sva govorila, ali prav gotovo no o slabem vremenu ali kislih kumarah. Tako sem zamudil svojo dolžnost, ko bi moral napraviti n *ke regulacije pri kotlih. Posledica tega jo l»Ua, da «e je |*ri :-ne-dil ves ketchup, katerega *o morali zliti v kanal, odkoder se jo iztekel v Allegheny reko ribani za hrano. Skoda pa je znašala $lSfHl — jaz som sc moral posloviti od brhke Ce-hinje in se podati drugam za srečo.
! Največ časa sem dela1 v oljarni (Weverly Oil W-iile1) in sicer 3 leta in 8 mesecev, to je rfrvno 3 krat po 18 mesce-v. najmanj pa kot plesni učitelj: samo 18 ur. Ravnate!« r»V>ne šole jo bil drugače navdušen .zame, ali moral bi poučevati l"tango" ples. ki so jo bd bnš , pojavil, ali kako boš. če g.i pa I nisi Še nikoli videl ni nikar plesal ?
Prva bolezen — škoda, de ni ' bila tudi zadnja — v tej deželi in sploh v življenju me je v svojih krempljih držala avno 18 dni. (trganje po ušesih). 118 januarja pa sem se ponesre-ičil v *'pajpoviy" (spang), ko i i se mi je zapičila v stegno belo razbeljena cev in mi prišla na drugi strani skozi.
In lansko leto lD Hi, nepozab-
•	nega 18. marca, ko :;uio imeli v 1 naši pittburški metropoli naj-■ večjo povodenj, kar jih pomni " to mesto, sem pomagal zvečer 1 ljudi prevažati v čolnu pc IVa-' mond Street-u, Lil»erty Avenue
in drugih z vodo zalitih ulicah, - in sicer na željo mestnega po-' licijskega načelnika, s katerim ' sva velika prijatelja odkar se
*	je lečil v naši bolnišnici, ko je } nesrečno s konja padel.
Kar se pa tiče mojih raznih 1 napak, slabosti in pregrešnosti. j jih imam okroglo število 18, in sicer: samolju'bnost, jezno-ritost, nopotrpnost, površnost, »pozabljivost, sladkosnedr.ofct, slaba sodba o ljudeh, predobro mnenje o ženskah, in take dalje I in tako dalje .. . utrudil sem se I že naštevati.
In ako se sramujem teh mojih črnili dušnih madežev, sem po drngi plati takis*o ponosen na nekatere moje čednosti in vrline, ki dičijo mojo osebno«t in ki jih je tudi nekako osemnajst po številu, tako da ie na vagi ravnotežje, in te so: miroljubnost, dobrohotno-.?:. postrež-3jivost, odkritosrčnost, vračanje hudega z dobrim, ljubezen do bližnjega (izvremši lepih žensk), brezbrižnost do nežnega spola (izvzeniši mladih let) in tako naprej — no maram se več hvaliti.	'
Ali glede moj:h napak in grešnih nagnenj, naj jih imam še toliko, lo v eni stvari jo moje srce mirno in moja vest čista: zlagal se nisem še nikoli v življenju, vsaj na debelo ne, in to tudi nekaj šteie, zlasti dand*v nansnji, ko je tako preklemen-feko malo resnicoljubnosti -med i
Oborožen s strašnim orožjem — zobno krtačico — je prišel let stari Joseph Vladovič \ glavni urad telefonske družbe The Ohio Beli Telephone Co v Cleveland!! <z namenom, da izropa urad. V uradu se ji' tedaj nahajalo 7o pomožnih bla-gajničark in kakih od odjemalcev je plačevalo svoje račun«-. Vladovič ^topi k prvi blagajni-čarki in zahteva denar. (Ibenetu seže z roko v žep in se dobi, kot bi imel v žepu revolver. Blagajničarka je pa zakričala, da je odmevalo }»o vsem pošlo-j P ju. Vladovič je zbežal, toda ga jo stražnik kmalu prijel. Od peljali so ga na policijo. Ko so ga preiskali so našli pri njem s-amo zobno krtačico. Mi'dil je, da bo dobil par tisoč v urada telefonske družbe, pa bo dobi: le par let zapora.
Poročil soje v naselbini Center, Pa., rojak Jakob Peternel z rojakinjo Marie Obarch. Ženin je doma iz Vasi Pod gora, fara Stara Oselica nad Škof jo Loko; nevesta je rojena tukaj v Ameriki. Njeni starši so bi i i doma blizu Novega mesta na Dolenjskem. Bilo srečno!
m
Mrs. Ana Novak v Barber-ton. Ohio, je iz starega kraja dobila žalostno vest, da ji j * umrla v Iški vasi mati Neža Sedej 28. januarja. Zapustila ie 9 otrok. l>va sinova in hči so v stari domovini: dva sinoda in ena hči v Evelethn, Minn., iiči Ana je v Pen nsy Ivani ji, sin in hči pa v Barborton, O.
ljudmi, posebno še med šibkim spolom.
In da se bo ta moj življenjepis končal s številko osemnajst, je zaključni del prišel na svetlo slučajno dne 18. februarja, kot vidite iz datuma na listu.
Ako pa so mi bo v bodoče še kaj prigodilo v zvezi s to, meni tako zvesto številko, vam bom že sporočil, dotlej — sreča z vami!
KONEC
[ 1937 |
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREI>NO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y. 216 West 18th Street


■ . - —_______

>. - -
"GLZB W'ATtQVZ™
TT7E LARGEST SLOVENE VATLT IV UJR.'A.
oslovilno pismo
ROMAN IZ ŽIVLJENJA	#
ZA "GLAS NAkODA" PRIREDIL: I. H
47
l>udvik se z Lono dogovori, da grosta oba v njegov liotel.; da skupno jesta. Lona seveda nokoliko v zadregi zategne oliraz; ta hotel je izgledal zelo drag. Toda še ničesar ne reče. Ko j»a pozneje v obcdnici na.jdeta tih kotiček in Ludvik pri natakarju naroči izhrano kosilo, Lona Ludvika pre"*ramena pogleda. In ko natakar zopet odide, pravi tiho:
"O, Ludvik, to ho zelo drago. Saj ne moreš misliti, ka-j ko jo vse drago v Xew Yorku." Ludvik se zasmeje.
44Najl»rže si popolnoma pozabila. Lona, da sem med t« m j časi in podedoval veliko premoženje."
Potrta imi pogleda v njegov smejoči obraz. 44 Na to se moram šele navaditi, Ludvik/* 440, I »na, skoro mislim, revni Lrnlvik ti je bil ljubši kot! ■pa bogati!"
Lona ga nežno pogleda.
"Ludvik je Ludvik, reven ali l>ogat, to mi je vseeno!" "Meni pa ne, moja zlata duša. Zelo prijetno se mi zdi., ko mi ni treba več s takim strahom šteti denarja."
4	• AI i pa že tudi veš. da je vse v redu s tvojo dedšehio?" Ludvik se smeje mid njenimi plahimi očmi.	/ "Sedaj sem dobil deset tisoč dolarjev kot predujem lia
dodseino. En milijon je še na banki v San Franciscu. Potem sem podedoval še hišo, ki pa jo bom prodal, ker najbrže ne bova živela v San Franciscu; razun tega še bogato zbirko in mnogo drugih lepih stvari. Vse skupaj znaša dedščina poldrug milijon dolarjev; torej vee kot šest milijonov mark." Ix>na jca presenečena pogleda.
44Moj Bojr. to je strašno!*' se ji srjjesne z ustnic. Ludvik pa se smeje nad njenimi besedami in tudi Lona se mora smejati in pravi:
"Potem pa si moreva kosilo z mirno vestjo privoščiti, Ludvik."
*4lTpam. du ti bo teknilo, moja Lona!" To so bile čudovito lepe ure za oba mlada človeka. Ludvik žari, ker je mogel Loni po.«treči, in Lona žari, ker je bil tako srečen, da ji je mogel postreei in ker je zopet mogla gledati v njegove oči in poslušati njegov prijazni glas. Pri tem s«* razgovarjata popolnoma od srca o vsem, kar sta po ločitvi doživela in pretrpela. Ludvik nato pove Loni, kaj je izvedel iz oporoko svojega strica in ji reče, da bo iz Xew Yorka od]>o-toval v San Francisco.
44Mislim, da je najboljše, da grem sam in vse uredim. Škoda, Lona, da že nisva poročena, drugače bi me morala spremiti."
Lomi globoko dahne.
44Mogoče je Še dobro, da bom zaradi tvojega potovanja v San Francisco imela dovolj časa, da pravilno odpovem svojo >lužbo pri Stanhopoju. Xe maram kar bežati kot mačka iz golobnjaka, ker so se v moji .sili zavzeli za mene."
44 Dobro, Lona, pa naj bo. Toda nekaj dni ostanem še tukaj, da -i. kolikor je mogoče, v tvoji družbi ogledam New York. Toda jutri boš v pisarni takoj povedala, da boš službo čimprej pustila."
"Koliko časa pa ti bo vzelo v San Franciscu?" "Xatančno ti tega sedaj ne morem povedati Lona. Na vsak način pa *se vrnem v Xew York, čimprej mi bo mogoče. Potem pa se skupno odpeljeva domov. Pozneje bom takoj odposlal brzojavko na tvojega očeta, da bo vedel, da je med nama zopet vse dobro. Oft, Lona — kako sem vesel in srečen, da te imam zopet."
l»na ga z žarcčinii očmi pogleda.
44Nisem mislila, da l>om mogla biti Še kdaj tako srečna, Ludvik."
Skrivaj si stisneta roke in se žareče pogledujeta. Ko pokosita, se peljeta v kopališče, kjer s terase gledata živahno vrvenje. I/oni so več tako ne toži po domu — saj je bil Ludvik pri njej in Ludvik ji je bil domovina.
Zvečer obiščeta vrt ira strehi neke restavracije, nato pa Ludvik spremi I*ono v njeno stanovanje, kjer Toni Loni spoštljivo odpre vrata.
m	•	•
Naslednji ira jutra lx>na naznani v uradu, da mom prosili za txlpust i/, službo. Xad tem so bili tembolj presenečeni, ker se je ravno prejšnji dan vrnil Mr. Stanhope in je že izrazil svoje veselje nad tem, da se Miss Strassman nahaja v New Yorku in hoče ostati pri njem kot njegova privatna tajnica.
Prepustili s<> Ijoni, da sama pove Stanhopeju, da, zopet ne bo nič /. njeno službo. Lona je bila poklicana v Stanhopejevo privatno pisarno. Mr. Stanhope jo živahno in prijazno pozdravi ter izrazi svoje veselje, da je sedaj vendar enkrat zopet dobil privatno tajnico, s katero ga bo veselilo delati, zlasti še, ker se je tekom njegovih počitnic nagromadilo mnogo dela. l/ona ga nekoliko v zadregi gleda.
44Zelo mi je žal. Mr. Stanhope, da sem vam zopet pripravila razočaranje. Med tem časom se je v mojem življenju izvršila velikanska prememba, kor — se bom poročila." Presenečen se Mr. Stanhope nasloni na stol. "Poročili? Miss Strassman, zelo lepo dekle sto; da, pa ste v Xew Yorku tako nagio našli ženina^ tema pa se vendar ze^o čudim."
5	skoro porednim nasmehom pogleda Lona vsemogočnega moža.
44Nisem ga našla v New Yorku, Mr Stanhope; prišel jo za menoj iz Nemčije, da me poepolje na zrj "
Nekaj časa jo neverjetno gleda, nato pa pravi suhoparno: 44 Well, tudi jaz bi napravil, kot on, ko bi bil Še mlad. Toda v resnici sem zelo žalosten, da se mi moja želja zopet ne 1>« izpolnila. Kaj bi storili, ako bi bil slučajno doma in bi z vami sklenil dolgoletno pogodbo, kar sem hotel danes storit' ' Xa Mr Younga l>oni zelo hud, ker ni takoj sklonil z vami po godbe za več let."
Tx)na trdo stisne dlani.
44Za mene bi bilo to zelo slabo, Mr. Stanohpe iu za mojega zaročenca tudi; toda slednjič bi me bili vseeno odpustili." Mr. Stanhope jo smeje pogleda.
44Mogoče bi bilo to zelo drago; za majhno ceno vas / • tie bi pustil."
Oez Lonin obraz »e razlije hudomušen nasmeh.
(Dalje prihod nji&,
U. s. s enator Gerald P* Nye pravi:
"Veselim se udobnosti, ki jo da lahka
kaja mojemu grlu"
** Luckies sem kadil sem patom izza mojega prvega termina v senata pred 11 loti ter nem bil vedno vesel n jih o-vega okusa in občutka udobnosti in varnosti, ki jo da lahka kaja mojemu grlu. Dostikrat sem javno govoril v senatni zbornici, po radio in pri k on' ferencah. !\ujna posledica tega je prenapetost glasu. !\aravno je, da moram
pri kaji mislili na moje grlo - in
pronašel sem. da je lahka kaja mojemu grlu primerna.'**
*	HON. GERALD P. NYE.
U. S. SENATOR IZ NORTH DA KOTE

SHIPPING NEWS
Na pomikih, ki mm Mek iiriuurf, mm vrk t teMvtM izleti H "eJstim hkoKrnega iprwiljctalta.
19.	februarja : Bremen t B return
20.	februarja:
lie «le France t Havre Saturnia v Trat
-4. februarja:
Manhattan v Havre (Jui*a Mar j v Cherbourg
nedavnem neodvisnem pregledu je pretežna ▼ečina odvetnikov, zdravnikov, predavateljev, znanstvenikov itd., ki pravijo, da so kadili cigarete, izrazilo svojo osebno prednost za lahko kajo.
Ugotovilo Senator Nye potrjuje razsodnost te prednosti in istega mnenja so tudi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere, kojih glasovi so njihovo bogastvo in so si izbrali Luckies, lahko kajo. Tudi vam lahko Luckies zaščitijo grlo — lahka kaja, prosta gotovih rezki d dražilcev, ki so bili odstranjeni z izključnim procesom "If s Toasted". Luckies so prijazne vašemu grlu.
NAJFINEJŠI TOBAK— 'SMETANA PRIDELKA"
Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla
PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU
' 'Wijni l'»t! fh» tm«rWo r<H<im< i
Morilec Nikolaja II.
Iz Moskvo poročajo da so ta-liiošnje oblasti aretirale Bjeloborodova, morilca lodbine zadnjega luškega carja Nikolaja II. Mož pride baje pred sodišče.
Bilo je i». julija r.)18_zjutraj, ko je nekdo potrkal na vrata delovne sobe Sverdlova, predsednica osrednjega izvršilnega odbora delavcev in vojakov. Mali n> r/. je -kočil pokonci in je skoio iztrgal piišleeu brzojavko iz rok. Ta brzojavka ji-namreč bila ugodnega pomena. Od nje ; • za viselo življenje tedanjega carja vseh Rusov — morda rt lo tudi usoda mlade sovjetske državo.
Vznemirljive vesti so namreč prodrle v Kremelj. Iz Jekato-rinburua so poročali, da se prebivalci mesta živo zanimajo za usodo ujete carjeve rodbine. V hiši I pat i jeva, kjer je bil car s svojci ujet, so so odigravale čudne stvari. Avdejeva. ]>o-veljnika straže, ki je čuvala carja, in njegovo vojake, ki s* izvrševali njegova povelja, jo nenadoma premagalo sočustvovanje z usodo jetnikov. Usmilili so so carja in njegovih družinski!« članov tor so jim dovolili, da ji mje dobavljal ti i i«o bližnji nunski samostan.
'Ko j< S verdl o v izvedel za t< stvari, je bil silno razburjen. Tekel je po sobi sem in tja. Obhaja! ga je strah pred k me ti, st:*r»h prod ponovitvijo do »rodkov v Tobolsku. kjer s« ljudje v marcu pred hišami na gla* molili za rešitev carjevo rodbino. Rdeči gardisti so earja kljub vsomn ponižanju nagovarjali z <<Veliča^J^»lvom.,,
'oborodov. Sverdlov je naročil umor in sicer v pismu, ki' ga je poslal Bjeloborodovu.
44Jurovski pa je spremenil/' tako je razlagal Vojkov svojim poslušaIcem 4's svojo naglico zgodovinski čin v umazano mesarsko klanje. Bjeloborodov se jo odvratno obnašal. Z lastno roko je dvignil carja Nikolaja.! ki je padel prod njim na kolena. _ iz skupine ter mu ukazal, da mora stati strumno pokonei.
Potem ga je udaril |m> lieu, z drugim sunkom pa ga jo zvrnil; po tleh. da so jo pokazala kri.; Juivvski je v tem trenutku; ustrelil Nikolaja, da se jo so--i'del. Oarjevič j,, padel od roke Bjeloborodova.
Tako jo podlež izdal podleža. Danes se ve, da jo bil Bjeloborodov tisti, ki je umoril zadnje Romanovee. Tn kje so danes ostali možje, ki so izvršili krvavo rokodelstvo? Vojkov je padel od kroirle mašče valca, Jurovski je umrl, Sverdlova tudi ni več med živimi in zdaj so zdi. da je usoda iztog nila svojo roko tudi po Bjelo-1 borodovu.
George Washington
S al je v a n j*, s 3. strani.
son sta leda j zastopala skrajne ideje političnega naziranja one dobe. — Prvi je zagovarjal na j-v« čj<> centralizacijo in jako federalno oblast; drugi je poudarjal decentralizacijo in ljudsko pravice. Vendarle je Warning-ton poklic:;1 ob?« v >voj prvi kabinet. ker je bil prepričan, d« stn oba koristna za razvoj j:r,*e-viške vlado. Organizirrli so s< federalni department*!; federalna sodišča so zaei'1;. delovati. l%tanovljena je bila podlag i za razvoj ameriških indn-.rij in za <i«tem Moralnih davkov in financ — v glavnem po načrtih ITamiltona. Nri drugi strani je bila Jeffesonova zasluga, da je bila ustavi dodana ]»n n ileso-foriea amendmer.tov. ki tvorijo takozvani Bill of kights in jam či jo politično in wi>ko svobode ljudstva.
Načela ameriške diplomacij.?, oziraje na 44svobodo od vme-ševanja zavezništev'' z evrop-sk'mi velesilami, je izdela Washington v njegovi drug: predsedniški dobi. Vzlic vpli vu nasprotnikov ni dopustii, df bi se Amerika vmešala v novi vojno. Vojaški genij revoluci jonarne vojne jo postni anostel. miru in izda! slovesna svarila proti duliu militarizma. Bila je doba. vzhajanja Napoleona in Washington se je izkazal resničnim prorokom.
Ko je Washington odbil po nudbo. da bi v tretjič služi! kot predsednik in opisal proslavlje no slovesno poslanico, s.i bih-Zil rn že no države trdno ust.no Ijeno. Ni bilo več strogi. It bi dežela mogla pasti v zmedo,
i
'JU. februnrja :
Kuro]« r Hrernen
'.'7. februarja: 1'artB v flatr«
1U*X T <<I'QI'I
H.	uia rru : N«>uian<lie v Havre llrrriiguriu v Cherbourg
'» uiari-a :
Coute die Sarola ▼ (jenom
man-n : Hrcmru v Uretnen
10.	luarra :
^ii'i'ii Marr v Clirrlmurg WaahlnKton v Havre
1.'. mari-a :
lie de France v liarre
17. niarra:
Normaudie r Havre
IS. marca :
Hur<»|>n v Iireiiif>n l>ereu«aria v CheitMjurg
l!l. n> r«'a :
Kvi v (ii-noa '.'4. mara :
Manhattan v Havre Queen ilar.. v Cherbourg 'JT. marca:
Saturnia v Trst 1'arls v Havre :]. mari-a : Aquitaiiia v Cherbourg
I.	aprila :
IU- <h* l-'ranc-e v Havre Bremen v Urenieu
3.	aprila :
Coute ili Savoia v (<euua 7. aprilu : \VaHliiii(;l<it> v Havre I^fayette v Havre Quo<'n llnry v Cebrboiirjc Vi. aprila:
Kur« »pa v Bremen Rex v Genoa
11.	aprila: Xorniatxlie v Havre
15. aprila:
Ben-ncnria * Cherbourg iC. aprila :
Vub-onia t Trst 17. aprila:
Bremen v Cremen •J»'» aprila :
Koma v Genoa 'JI. aprila :
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg "_'4. aprila :
I h* 'le Kratice v Havre Coutf tli Savoia v liruoa SI. aprila :
Kurnjm v Bremen
•^S. aprila :
Normaii'lif v Havre Afpiitania 7 ChertKiurg
L uiajn : Saturnia v Trrt
4.	maja:
Paris v Havre
Ilerengaria v CfcerlM>urg Bremen r Bremen \VaslilnKt"U v Havre
T), maja : Quwn Mary r Cherbourg
5.	uinja :
Rez v Genoa
12.	maja:
Aquitnnia v Cherliourg
14.	maja :
i'hamplain r Havre Kurnpa v Bremen
15.	maja:
Conte d I Savoia v Genoa 19. maja:
Normandie t Havre Manhattan v Havre IX). maja:
Berengaria ▼ Cherbourg 21. maja:
Bremen v Bremen -2. maja:
Roma r Genoa -o. maja:
Lafayette ▼ Havre 26. maja:
Queen Mary r Cherbourg '28. maja:
Paria r Havre
29. maja: Rex t Genoa
i j

To se ne sme nikdar več ponovili. Zato je brzojavil Bje-iobon.iiovu. predsedniku ural-skega sovjela: 4*Ne jiopustite! Odstranite poveljnika stražo in vojake. Za vse to ste osebno odgovorni. Pošljite k meni nemudoma svojega sla!"
In zdaj je prispel odgovor Bjeloborodova, ki je telegrafi-ral: 4*!iojazen neutemeljena, no vznemirjajte se! A vd je jeva smo dstrai.ili, zamenjal ga je Jurovski. Tudi straža jo nova.*'
To pomeni z drugimi besedami: <Vka je zasedla hišo Ipa-t o jeva. reka — to jo tista organizacija, ki je že marsikaterega z!»risala s površja zemlje. Zakaj se no bi tako 'ilo tudi s carjem?
Tri dni |x>znoje je izročil Siromolotov, ki je pravkar }>ri-spel iz Mos-kve, BIjeboro<lovu zapečateno pisano. Mož ga jo odprl, prečital in kri mu je zalila lica.
Toda že četrt ure pozneje je stal prod njim komisar Vojkov, opolnomoeeni zastopnik so v je-tov v Jekaterinohurgu jxiznej ^i sovjetski poslanik v Varšavi. Bjeloborodov mu j.1 izročil usodno pismo: <4Vse j«, pripravljeno ..." Vojkov ni trenil z očesom. '4Rekel je samo: "Revolucija zahteva to od nas — torej so mora zgoditi. Sporočite tovarišu Jnrovskoniu, dr odgovarja za izvršitev sodbe."
Na Silvestrovo 102o jo Vojkov na varšavskem poslaništvu v pijanosti razkril svojemu le-gaeijskomu svetnikn Besedov skomn krvavo skrivnost umora carjeve rodbine. Padla so imena: Sverdlov, Jurovski, Bje-
'i^lt** nam za eene voanlh U •tov. r(MM>rva<ijo kabin In iM^nlla za potovanja
SI.OVRMC PtBUSUlMi COMPANY {Travel Rurean) 21« W. IStb 84., New Varfc
} 1
kakršna je Wla, ko je prevzel vlado.
Živel je še tri leta ootem, ko se je umaknil iz javnega življenja, in umrl na svojem posestvu y Mount Vernon, VL-giniji, ki je od tedaj naprej postalo naroden spomenik.