Štev. 21.
Otse/ich.
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. IW Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani. Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Odmevi.
(Poje Devotjub). l(i.
En' »maselček cvičku«,
V	pondeljek za ptička Pijanga je — zdravo. Se v torek — za glavo.
A v sredo — »terana«. —• »Četrtek — taljaua«. — In v petek — »rebulo«, S fižolom — »čebulo«.
V	soboto — »rižanca«,
V	nedeljo — »šampanca« ! — Poskušam navadno,
Saj enkrat —- »paradno«
V	gostilni, — diplomo Dobim; — še ga bomo!
17.
Minulo dva meseca Je komaj — kar »skočil« Sem v »žakelj« britkosti Ker sem se — poročil. — Da »pridigo« — žene — Spet enkrat pozabim :
V	gostilni za vince, — Vse »dnarce« — porabim!
' 18.
Če ta »stara« me pretepa, — Proč od mize ne grem z »lepa« Kedar ona s prstom vdari, Glavi pjanca, — to ni mari. Če pa z metljo kdaj zapleše, Se pred nosom ogenj »kreše«, Dok ne zbijem vse posode; Mirna kot »ovčica« — gode.
19.
Urca kaže polnoči.
Meni se mokre oči!
Alj za usta — dobro znam —
Kje so? — vem še čisto sam;
Da ne /lijem ga za »vr-.
Te ne grem še — v slamo — spat.
20.
Kedar umrl bom Rabil »gospoda!« Dajte na grobček mi:
Polna dva soda 1 — *
* *
Z vinčkom bom skupaj spal, Luči ne rabim ; — V grobu pel, — drugim djal:
> Pit' ga ne zabir
1 <i
„Tega ne bo nikoli!"
Besede grofa Goesa v Kojskem 18. julija 1899.
Gospod namestnik! Vi ste na Svojem zadnjem potovanju po Goriškem prišel tudi v Brda, ovo krasno pokrajno, ki neposredno meji ob Italijp. Videli ste na lastne oči, da v Brdih ni niti sledu laške krvi in čudili ste se morda kako more to biti, da po vsej Istri se Lahi urivajo v slovensko in hrvatsko zemljo, da v tržaški okolici so se manj ali več zapredli že po vseh vaseh a v slovenskih Brdah, na meji »srečne Italije«, ni še nobenega Italijana. In sredi Brd, v Kojskem, ste na županovo pravično željo, da Slovenci hočemo
biti enakopravni z Italijani, izrekli : ,,Tega ne bo nikoli". Dobro, mi si Vaše besede zapišemo v srce in s kredo na hišna vrata. Zakaj ? Zato da se bomo spominjali na nje vsakikrat, ko se bo goriškim Slovencem godila krivica na dobro našim sosedom Italijanom.
Sicer pa, gospod grof, odkrito Vam povemo, da nas niso Vaše besede bogve kako prestrašile, kajti mi Primorci smo že poučeni, da nimamo ničesar pričakovati dokler bo namestnikom — grof Goess!
Sicer pa, gospod, dovolite nam še" eno besedo, na Vas apodiktični izrek. Vi ste rekli: tega ne bo nikoli. Potem pa nam ne smete zameriti ako bomo vračali z enako mero; dokler nam Italijani ne dajo garancije da izpolnijo opravičene zahteve goriških Slovencem. Tudi mi ne bomo silili naših poslancev v deželni zbor, če bi nas tudi sam tržaški namestnik k tem prigovarjal: tega ne bo nikoli!
Goriški Slovenci smo že toliko zavedni da nas Italijani ne zvabijo več na led, naj jim tudi vlada ali kedo drugi gre na roko: tega ne bo nikoli.
Gospod namestnik! Vi in morda še kedo drugi upate, da na razvalinah goriškega nepotrebnega in gotovo od drugod zanesenega strankarskega razpora, posadite Vam ugodne kandidate: zavedni goriški Slovenci, kar jih biva ob Soči, Ipavi, in ob Laški meji poreko ako so res zavedni možje: tega ne bo nikoli!
B'k in povedal mi je, zakaj ga nič b'lo k p j p y j j ffl g j jM|erij0 jj] ^ Q C T j 0 men. Prvi dan potem, ko so ga gnadljiva |
frava k' je imel »kec« pred gnadljivo |	nekJe Pred Vese,ic0"
fravo; drug dan je pa v kosami nekaj Mica: Mama! ue grem, in ne grem na
oder, če gre tudi tisti štuc brusasti!
Vejš Mi ca — jutri bom stri I a rečt tati k' b'jo imejli zbaravajne, da ne greš ne pejt in ne igrat, če bo šla lina »causla« prismojena.
naredil, so mu pa dali kosarenarest dva dni. Ker je še nekaj druzega našpilal, so mu dali špangc. koplorji so ga pa tako j aufmišal, da so ga cele dve uri po gof gonil' in še zvečer je moral selcerat', ko | so b'li že vsi frej, da je revež komaj noge Mica : Sej b' b'la tud' sramota zame anu za seboj vlačil. Kako so ljudje brez srca:' »gospodični!« jeti z anim takim p usta in. če nekoliko čez orengo prestopi, ga pa Špela : Teci' prcdsejdnik b' lahku vejdu, tako močno štrafajo, da so se mi kar solze ; da 'na taka nej za nič. Ma držijo vsi vlile k' m' je pravil take grozovitost' in vkup ku vrag. Bog mi grejhe odpusti. Franceljtiu frajleh tud' — in da sem mu Ulica: Vejš, mama. Sem tud' čula praut,
Jezična Polonca.
Marperk julija, 1899.
Drag' BnVc!
Kar sem zadnjic firhtala, se je res zgodilo: ajnpren seje prismodil! Ker so pa guadljiva frava tako ušafan', da imajo dober nos, so začeli močno šimfat' gor na mene, k' sem reva ajpren prismodila takrat, k' sem Teb', drag' Briv'c, pisala, kar pa gnadljiva frava ne vedo, pa tud' nečem da b' vedli. Ferštefet zih, da men' aucb ni b'lo prav, pa kaj sem tla: kar je, to je ! Se clo gnadljivi Her so tko neben baj prek frav' bemerkal, da sem jaz lahko slišala: »Lauter tumhajten špilen !« kar jc blo gvišno zavoij Franceljna bolje. Ker so gnadljiva trava se drug dan zmeraj fort naprej šimfala, da sem mislila, da me bojo gin rihtal in ker moj'ga šoceljna Franceljna že par dnij ni blo nič k meni morbit' zavoij gnadljive frave, ker tko tu m moj Fraticelj ni, če je prav gmajnar inšaržen-šolo ue hodi, da ne bi vedel, kam gnadljiva frava cilajo, — sem pa kar sama kindigala z bemerkengo, če se enkrat ajnpren pri smodi, ne pojdejo heršoften tehtat: če čjo, naj mi za tisti ajpren abcigajo, da bo mir. No, to se ni zgodilo, še dober cajgnes so m' v »dienstpotepuh« dal'
—	v tem jih moram ppškatlat' ali pohvalit' — da so b'li z nami cefridni in da sem ne svoj ferlangen odšla.
No, zdaj sem brez dinsta, pa mislim, da dolg' cajta ne bom, ker priden človek
—	ne da bi sc hvalila — zmiraj lahko arbajtat najde, saj imam tud' dobre cajg-nesc. Danes se mi ne bo ajnpren prismodil, pa če b' tud', kdo mi pa kaj more saj imam samo moj čimer, pa nobenemu nisem v strahu.
Kaj pa s Franceljnom, ali še nista bila nic com, bi me Ti, Briv'c, v
kar k'pila eno krupelco pira.
No, naj bo pa dost' za cn bart. Pa adijo, kistiliont Vaša
Polonca
v Marperk brez dinsta.
da bodo imejle vse pupe take guante kot jaz, nalašč za me dražt. Ma vejš mama, pa nardjeno ne bodo imejle tako kot jaz. Vejš sem vkazala nardit odprto po njedrih, da bom izgledala ven kakor lejšnik z lepine. Špela: Prav, prav si strila, sej je tudi pa modi taku. Pa tud' nej da b' se glihale z nami k' nejmajo nič, kot cejsto k' ponji gredo. Mica: Ted' lase si bom tisti dan skraužela in z moko se bom potrosla po obrazi. In pihalcu moram imeti tudi, naj mi iiber zehn Jahre \vird in Laibach alles j0 kupi tisti ki če. Ti al' tata. deutsch vverden!« (mislim, da bo čez deset Špela: Ti Mica daj se taku naštilet v
Prorokovanje.
Preteklo nedeljo sem bil z neko Nemko skupaj; med drugim je dejala: »Icli glaub,
v Ljubljani vse nemško!)
Jaz nato: »Ich glaub' aber nicht!« (Jaz mislim, da ne!) Presneto me je debelo pogledala.
Smuk čez vrh.
oo o
Težko delo.
Mi cika: Ze spiš, Andrejček ? A n d r.: Se ne !
M i c i k a : No, kadar zaspiš, pa povej ! ^
Bržanka v narodni obleki.
Lena: Kej imaš kakšnega marožeta (ljuboga) ti ?
Mihci a: Kaj
prav snoči reku, de če pojdem z njim. Jest nisem rekla, da ne; tudi bom faju napravljena: imela bom šolnee ordni-r a n e, hlač e e (nogovice) r e k a m i r a 11 e, srejčico na kulcatvez in špice na gorofeljce. Mihec moj pojd' z menoj, če ne greš tud'
k nam ne smeš. (se zavrti).
&
Lahko si pomaga.
Tone: Oh, kako mi je dolg čas! F r a 11 c : Dolgčas skupaj zvij, pa nanj sedi, bo pa kratek!
nedejlu, da se bo poznalu čegava si. Pridejo gvišno bagati fantje in učitelji k veselici. Se jim je treba znat prikupit, trejba vejdit, da ti Mica si vžej za uožent. Treba začet gledat. Vejš!
Mica: A — kaj tisto prauš. Vejš mama, tudi so tejle te prismode od pup da si vkupimo vse jednake trakove. Ma sena jim povejdla kar naravnost, da takšnega traka kotoninastga ne denem jaz nase. Se v čizme bi ga ne hotla dent, ker tisti dan bo na meni sama čista žida. Tedaj tudi trak se mora razločiti ! Jaz sem več kot druge. Mi smo bogati !
pej ; saj me je Špela: Saj ga imaš še od lani, nej trejba
novega kupovati. Nemam denara navanc.
Mica: Se ve da ga imam, in pa še kakšen je. Ves je zidan od znotraj in od zunaj. Samo — miši te frderbane miši so ga malo os — pomočile.
Spela: A — tisto nej neč.
Mica: Vejš mama, kaj je rekla tista pri-smoda proti drugim?
Špela: Kaj, mrzlca jo stresi!
Mica: Je rekla, da nej grem še v šolo od teh vbogili v Trst, pole naj jim ko-mandiram, prej ne.
Špela: Ti grda mrena ti! Jaz ji bom dala uagne, če jo dobim.
Mica : Se drugo mi je zagodla, da me je prav sram.
Špela: še kaj?
Mica: Da jest bi lahko kaj nabirala in dala za »Cirila«, ki sem bogata. Pa da ne dam neč !
Spela : Ti babna smrdljiva, debela, cuokla, grda, mršna, ki taku zašpatava svojo strnično. Fuj!
Mica : Ted' pravi, da gledam za učitelji. To pa nej rejs. Vej.š mama, še oben-lcrat nisem metala oči na kašnega. Še pogledam jih ne jest. Bužorno!
Špela: Ti uagnusa, nagnusna ti! Tega je pej preuč!
Mica : Vej mama, j utre bomo imeli dosti »koscov« je reku tata. Vse društvo. Vcjš 1
Spela: Škoda da niso upisani vsi va-ščanje v društvo. Mica daj dent namočit ta veliko »barigeloo«. Vejš tisto, ki ima mičkeno luknjico za pit.
Nas je več.

Tebi.
Iz očes mi tvojih sije žar kristalni, Kot sevala z nebes bi ti milota. — V pogledu samem res krepi lepota Očaran duh moj ves, le tvoja stalno.
Kot cvet rudeči usta nežna, mala In vonj duhteči ti krasč postavo. Smehljaje v sreči kedar nagneš glavo Vzbudiš goreči čut mi roža zala.
Sreč pa skrito v prsih kjer kraljuje, Ti tam očito hrani božje dare; Pretvarja duhovito z žarom žare. —• Ljubezni korenito moč mi snuje.
Ko bi imel zakladov teh število Pri sebi, bi živel kot ptica v gaju ; Bi čuval jih vesel, v skrivnostnem kraju, Dokler bi ne odvzel jih, v — gomilo.
J. Z. Devoljub.
Prodaj alnični napis.
»Trgovina z mešanim blagom, kakor: kava, sladkor, cikorija, fižol, riž, ješpren-ček, soda, milo, mast, maslo itd.«
To mora 1»i ti strašna kolobocija !
Vspored slovenskih veselic v Trstu.
1.	»Naprej«, godba.
2.	»Venček slov. nar. pesmi«, tam-I Hiranje.
3.	Prodajanje razglednic v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
4.	»Slovenac i Hrvat«, petje.
5.	Pobiranje doneskov za Preširnov spomenik.
ti. Pride kak berač beračit.
7.	»Hej Slovani«, godba.
8.	Gospod, kupite še eno razglednico !
9.	»Venec hrv. nar. pesmi« tambu-ranje.
10.	»Kje dom je moj«, godba.
11.	Gospod, glejte še eno razglednico imam !
12.	Navdušeni govor predsednika za »Nar. dom« v Trstu. »Zivio«-klici; potem »eks«. — Vsak položi na krožnik oboi za »Nar. dom«.
13.	Ples in svobodna zabava.
Med točkami je jako slaba postrežba. Vino slabo!
P. S. Slavno občinstvo naj blagovoli ploskati na vsake točko, tudi ako se slabo izvaja.	stk.
Lesnike.
Občuduje se talent, hvali se lepoto, spoštuje se čednost; a ljubi se dobroto.
Spravljeno sovražtvo je slabo zace-ljena rana.
Pozabljivost je	včasih tudi lepa čednost.
Pamet je edino,	kar mnogi zgubijo ;
brez da bi bili kdaj	imeli.
Kdor izda svoje skrivnosti, postane sužnjik družili.
Poslušaj, glej in molči; če hočeš živeti v miru.
Sovražniku, s kojim si se spravil, zaupaj toliko, kakor nepoznanemu človeku.
Zagovarjati svojo krivdo, je krivda družili.
—	|Profesor: Ste se dobro pripravil za skušnjo?
Za zidom in za plotom, no govori Dijak: Verujem gospod profesor. (Po dolgem spraševanju), skrivnosti.	Profesor: (jezno): Kako se drznete trditi, da ste se pripravil.
, , .	.. Dijak: Oprostite, srosp. profesor, jaz sem samo rekel, da verujem
Preteklost in prihodnjost, se nam zdi "	1	" ', ' ]	1	.
3 , ... , i i . i	da znam, a Vi dobro veste, da samo verovati se pravi nic
vedno boljša, kakor sedanjost.	'	'	1
Ireos.	znati 1 —
Botra pri botri.
(V bržanskem narečju).
T o il C a : Dober večer buotra, kej lupeste krem p i v?
Dans ni več dobrega Tonca moja, jejs, jejs...
Tonca: Kaj pa je buotra, k se tako kislo držite,-povejte nu !
—	Dal)' se vam taka zgodila b' se guišnu zjokala. Davi je bil tisti spak od čefutarja (eksekutor) s Kopra pomisl'te.
T o u e a: Pa j kaj je reku ?
—	Taku je reku, da gorje nam. Ano uliko, uliko karto je prinesu, ku no rubo, slište buotra.
Tonca: Ste zbrala kar je blo pisano?
—	Eli, kaj je blo pisano: da buo nem naredil koncafinestro (rubež) na kravuo. Vso noč sem se jokala Tonca moja.
Tonca: Kaj se jočete, sinoč ste se jokala, zdej se jočete, zmir se jočete, kej bo z vami buotra. Eh, ko bi vedla kaj je moj delal z mano — na vse milene viže me je martro: da nisem za nobeno delo, de ne znam neč ščuhat, kar ščubam, da ni ku za prasce. - -Deb Vi vedla, je reku, kako sem dobro jev v Bezevice in v enem kraju in drugem. Pej sem ga prašala Luka, pej kej si jev, kej. — Bulše ko pri tebi doma, se zareži. Sej veste buotra, jest mu napravem kar jemam. Pej kej smo napravla ? Pej te prosem pest me na mire ambet, kej misliš de je vsak toje voje. Jest sem povlina dima, ti si pouhen vina, sem mu zagodla, pa sem obrnila hrbet. Buotra pri sodniku.
—	Veste buotra, kako sem rekla dol pri rihterju. Vi niste dali vse en bot mene, tudi jest bom dala po malo na bot, po en goldinar na mesec. Ivaj se bojite zbrihtani gospod rihter, sem rekla, spj imamo še šišco, in njivco. Tudi letos se troštan dvesto brent cimbriv ; samo kar jih je palo po tleh, de bi vidli gospod rihter: vse je gnilo, še za prasce nej. — In moj mož me tudi zmeraj krega, — pa naj bi tudi pomislu, da je on prišel na moje no jest na njegovo. — Tako vidte buotra sem dala rihterju čez, in zdej se umijen roke.
IzvadeR iz ,PoYžeYiti trat
§. 1. Klub se imenuje »kolesarski klub Povž«, kratica: »Povž« in ima svoj sedež na sedlu, eventualno tudi pod sedlom, v grapah, cestnih jarkih, na travi, v lužah in v gostilnah.
§. 2. Namen društvu je: potiti se, inšpicirati gostilne, razširjati in gojiti praktično »povzenje Povža«, da napravi vsaj 2 km na uro. Dirkanje ni izključeno na slabih cestah. Promotorični kom i tč bo skrbel za to, da se bo slinilo samo 2 km. na uro; ako preostane kaj časa, se bo igralo »batto« —• ker za povže ta igra ni prepovedana.
3. Udje so : častni, ustanovni, redni, podporni, cestno - častni in padajoči.
§. 4. Društvu morajo pristopiti možki, ki imajo toliko let, da jim lehko leseni klin-ček v brkah stoji. Ženske tudi lehko pristopijo, ako se z častno besedo obvežejo.
1.)	da ne bodo radovedne,
2.)	da bodo same kolesa pumpale,
3.)	da se ne bodo jezile, ako bi slučajno same morale voziti.
4.)	da jih ne bo bolel nikdar želodec.
5.)	da ne bodo nikdar domov silile,
(i.) da bodo ostajale ob vsakem izletu, ki ga »Povž« napravi - doma!
!*). Častne ude imenuje na vsacega povža predlog general - povž soglasnim ex-om take osebe, ki imajo hiše iz leta 75—85, ter ne morejo voziti niti 2 km na uro.
§ 8. Podporni udje so pa taki, ki se zavežejo, da ne bodo plačevali nič na leto.
§ 9. Cestno - častni udje postanejo pa ti, ktere se na cesti na tla podere.
§11. Pristop. Kdor hoče pristopiti Pov-žu mora se oglasiti pri general - povžu; v seji se potem konstatira, da-li mu stoji leseni klinček v brkih. Pravim povžem se izda za izkaznico leseni klinček, ki ga morajo vedno seboj imeti.
12. Izstop:
a)	Častni ud izstopi: 1. ako kupi novo hišo, 2. ako zna sliniti več nego dva km. na uro in 3. ako umre
b)	Podporni ud sploh ne more izstopiti, ker ni nikdar društva podpiral.
c)	Redni ud izstopi: 1. ako si brke obrije, 2. ako hišo proda.
§ 13. Pravice povžer: Povži imajo pravico: a) lezti, laziti, povziti, sliniti, piti, potiti se, padati, udeleževati se sploh vseh tekih zabav ; b) nositi obleko, in povževo znamenje.
§ 14. Dolžnosti udov. Voznike (pa-raltare) treba spoštovati, ter se jih kolikor mogoče izogibati — to velja tudi za te-legrafične štange. — Druge dolžnosti pridejo same ob sebi. —
§ l'u. Dolžnosti odbora; General - povž pazi na povže, povž - mehanik krpa mehe, povž-tajnik taji padec. — Drugi odborniki slinijo ter imajo paziti samo na vernike in telegrafične štange.
§ 18. Društvene uprave in občnega zbora sploh ni.
§ 19. O razdruženju kluba sploh ne more biti govora ker 1. ne obstoji in 2. I ker društvo še zdaj ni na čistem, naj bi pisalo: »povž ali polž«!
§ 29. Trobilo »Povža« je »Brivec«.
§ 30. Pravila stopijo v veljavo, kedar jih kdo od »Povžev« prebere.
o
oo
Kmet pred sodnikom.
Sodnik; Torej vi bodete povedal koliko
otrok da imate. Kmet: Jest u'o jema vse vse žena. Sodnik: (bolj osorno). Povejte vendar,
da bom vedel kaj zapisat. Kmet: Gnadliv gaspud, ku jih česte pej vam povem. Alston, Nežka je ena, ima enga aizlponerja, en dober človek, sam flike če zmiraj jmejt.
Te druga Urša, mislim, da se bo omožila, prav'jo pej ljdje, da je tam en oni, pej ga še sam ne poznam. Nazadnje je pej Janes pršu na svet, pej ne vem zakaj; je prav dober fant, samu vejo dober gaspud, preveč zaspan. No zdej pej bojo kontent ker sem šc več povedav kuker nueajo. S o d n i k : Za vaše neumnosti bi vas najraje dal v lukno. Z Bogom !
Pepi iz Izole.
B
OO
Kolesarsko društvo »Povž« ni izdalo tako dolgo svojega imena, ker eni se bili za »Povza« a drugi za »Polža« ; slednjič jo pa vendar zmagal »Povž«.
Kedor daruje noveie za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških -T.*- krempelj.
-^H Modri oče svojemu sinu. p
Milan: Dobro si zapomni moj Saša: tvoj ded je svinje pasel, a naši srbski radikalci lioeejo, da bi jih pasla tudi mi dva. More - li kralj postati svinjski pastir. Znan ti je izgled v sv. pismu o izgubljenem sinu : in ko je z tovariši in ženskami vse zapravil, je šel na kmete in postal pastir. Da se meni ali tebi kaj ta-cega ne pripeti — sem dal pod ključ vse radikalce. Saša zdaj razumeš Milanovo politiko !
Saša : Da, da ata, kar storite vi, je vse prav storjeno.
Zaljubljena Viktorija in .iairacinar".
Nekega dne spekla je zaljubljena Vik-orija 2 peči prav dobrih okusnih potic, češ da pride »kapucinar« laže k njej.
Res pride kosmač uže isti večer pogledati zaljubljeno pekarico. Našel jo je sedeti na stopnicah, tam kjer hodijo v prvi nastrop. Vidil jo je kako je zaljubljena, namigne ji s prijaznim pogledom, češ zdaj se bo Viktorija gotovo prebližala.
Ali pekarica se je tako hudo /.ropotala od same ljubezni, se je nesrečni kapucinar tako prestrašil, da jo je kar na enkrat popihal.
Zaljubljena Viktorija se pa žalostna v kamrico zapre ter zapoje:
»Pekla bom kruhek bel Ponudla bom hlebec cel Kosmač pa bo težko jel«.
Kmet Um aa ilavarstm
Enkrat je šel kmet Špepi k g. glavarju, da se bode posvetoval kako hi se občinska gmajna razdelila. Vzame dežnik, na sredi ga zaveže s staro »špago«, da se ne bode odpiral in hajdi sedaj.
Vedno je mislil po poti kako bo govoril. Prišel je do vrat, odpre jih brez da bi potrkal, misleč saj pri meni doma tudi nobeden ne potrka. Klobuk je imel na glavi in čik v ustih. V sobi bil je sam pisar. Špepi gre moško k njemu misleč, da ima glavarja pred seboj in ga tako nagovori : Ker gnadlov gsput glavar, sm pršu knjem zdej ku mislimo gmajno razprtit, da bi tudi Vi kej pomagov, ku se nečejo vsi podpisat. Ko je pisar videl kedo stoji
pred njim je obljubil, da mu hoče pomagati kar bode mogel.
V tem trenotku vstopi res glavar in vpraša moža kaj želi. Špepe je mislil, da je kakšen navaden pisač in začne nekako tako: Vem da se tudi ti zastopiš enmalu pr tej h rečejh, vejš kaj sm pršu tla k gospodi Becirksgaupman, da nam bo gmajno razprtu jn še kej druzga pomagav. Glavar, ker je videl kaj za en čuden Špepi žnjim govori, ni bil hud temveč se je še naprej pomenkoval. Nadalje začne Špepe : » Vejš kr se tku rad mej'š z mano, pejdi bom dav za eno holbe litro jn eno kratko cigaro ali kakršno boš tu j met, jen če boš kdej skuzi našo vas šu, pridi tdi kmeni ti bom dav dalmatinea, sej ga zmirej jemam. Ti bom tudi pokazov moje tri kravce, veš ana švarcašta je prov dobra, lejtas je imejla premjo je dubila 3 forente, če jo nucaš t jo rad prodam.
Glavar: Zapomnite se, de s takšnimi bedarijmi in z vašimi kravami nij treba več na glavarstvo hodit, ako pridete še kedaj Vas pustim zapret. Vzemite Vaš dežnik in se precej poberite od tukaj.
Špepi se vstraši da bi mu bil skoraj čik, katerega je še vedno v ustali prežvekoval, vun padel, odide prav žalostno in preklinja: prokleta gospoda da neče nič pomagat, sem mislit pej da bu že danes gmajna raztalana.
Škakadak.
Veselega srca javljamo, v svojem kakor tudi v imenu svojih sorodnie, vsem prijateljem in jednaki sodrgi prekužno, peklensko vest, da je sinoči nedolžnost naše izgledne zelo-darske sosestrice a obče spridene sla-borodne cinferline
Žefe
odlikane z dolgim jezikom na znorej, po kratkotrajni, ne posebno mučni bolezni, mirno zadremala.
Pogreb je bil ob 11. uri med gromom in bliskom, okolo vodnjaka za hišo.
Venec iz plesnjevih fig se je položil na grob.
Priporočamo m učen i eo v blagi spomin.
»Punca pa taka!«
Iz znanega k r a j a 1899. 1.
Usmiljene sestre
v Zvončkovili ulicah štv. 13.
„Poslano" *).
Evo tukaj ! Dragi »Brivec« ti izročim v tvoje nikomur prizanesljive roke eno zelo zaraščeno ženico, v službi na Gretti št. 27. Elizabeto Skuk rojeno Trinka iz Loga pri Bovcu.
Da boš pa znal katero orodje potrebuje nje žlahtno zaraščena fličarska kožica, ti jo nekoliko popišem:
Leta 1894. se je omožila. Za razva-jenko ji ni bilo všeč, je hotela biti preveč »komot« : pobrala jo je s šilom in kopitom domov. Doma ji tudi ni ugajal zrak, šla je potem v Solnograd na Tirolsko; tuli tam ni bilo primernega šocelna, brat ji je bil preveč na poti. Hajd zopet v Trst. Ko je prišla sem, aha tukaj pa tukaj »o che bel odor« po — — hlačah.
V kratkem času je imela fanta, seveda ona mu ni povedala, da je omožena.
Ta nje »marožo« jo je hotel čez nekaj časa poročiti, ali ko mu je ona morala povedati, da je že omožena, dobila je od »marožota« palico po hrbtu. Po njem je žalovala nekaj časa, ali ne dolgo, misel jo je zopet navdala, poiskati si zopet hlače ali takrat kalabrežke. Res ji je dal »cueak« srečo, dobila je enga maroža od patrije de Rossetti. Ta mazač se je tako zaljubil v njo, da tudi sedaj jo ne pusti, ko mu je povedala, da ni prosta. Seveda tržaška mularija ne gleda na take malenkosti je-li je deklica ali ženica, samo da mu dopade a posebno če ima še kako — stotejko.
Sedaj pa kakor se čuje, začela je tarnati kako in kaj bi storila. Neka žena ji je svetovala, da naj ga pusti. »Kako ga pustiti, ko se je zarotil da me vstreli«. (Dobro, dobro le tako naprej, lepa prihodnost ji kaže).
Kaj misliš dragi »Brivec« bi veljalo to svetnico briti in osnažiti ? Jaz bi rekel da ne, preveč truda, in tudi škoda orodja mazati. Njen soprog je rekel, da bi blo najbolje jo položiti na stol in ji odšteti 25 gorkih.
K koncu mojga prevdarka, še najbolj pametno bode pustiti jo na miru, ne tepsti in ne briti, saj bo dobrega brivca imela, sorodnika kalabrežev. Falot tržaški jo bode bril sedaj ko gresta na tržaško vero skupaj stanovat.	Mepoznaš ?
o o
Vabilo na veliko tombolo » kukanjo in velikanskim smehom za vse ustanove združen s krasno veselico, katero prirodi »Lipa« v Bazovici na Urbančičevem dvorišču v nedeljo G. avgusta ob 4. pop.
*) Uredništvo je odgovorno le v kolikor mu zakon veleva.'
Dopisi.
Iz Brezovške fare, (Zvršetek). Tiid pravi lažnjivi »kliikee dopisnik«, da je teško izmakniti crkovnika; vsaj ga ni ! Treba, treba gaje prej zvaliti!!! Nu Juože Kuetež, vidiš taku je!
De je č. gospod duhovnik zadovoljen take mešjance, nu Jiiože tisti ta nej ta prava, č. duhovnik je že večkrat omenil u cerkvi jn tiidi vazvon, de taku neij nič — vredno.
Lažnjivi »kliike dopisnik« vat miež-narja pravi, da me ne praša, sej ga nej kukr hlape, ma prašamuo ben mi drugi vat či ki jie, jn kašne kandavite jie po-kazov tiebi jn tiit driijem farnim »vat-burnikom !»
Kar jie pej tiste afere svetnikom buoš tiidi lhku zvedu, kakšne veliče »d' brut-te« je jimela muha, al pej kašne »dobrote« je jemu gaspud Dgan jn šie kašn drugi. Dgani jie dav »svetnik« 1000 dii-najšcih svetniku pa adn gudinar. To je dobrota!! In muhi? Tu nie transigirat, tu pieče!
Zdej jie treba de veš vat či suo bli zadnji miežnarji doma. Vakuli lejta 1700 suo prbežali al prvandrali z Bavarskega v Austrijo, jn ta prvi jie biv v Prestranku za štalirja. Vat tam pej je pršu v Brezovsko farno kukr šuštar, jn naši pošteni prednici suo ga »zvalili« za miežnarja. In zdej ku je pa mro ta rud, misli Karantan jn dr. Kuntara »et consortes«, pastavlat lantine jn drat s sarabuota vale na Prusku de »njem« Bizmark ptioslov kakšnega drziiga »tajč majstra« za miežnarja. Ma dr. Karantan buo ukazov tolku kukr bržan !
»Kliike dopisnik« pravi, da so obljubil muhi, ma kaj nie znaš Ti Juože tistga pregavuora ku pravi: vabliiba douh dela, jn kdur laže ta tiidi — krade.
Se anuo za pazdrav jn za slavil, povej ti Karantani taku: da miiha jie vre zganila njegovmii vačeti, ma, da neij glieda, de niebi tiidi — njemu!
Blaž Udriga.
Zidanimost dne (j. julija. Ne vera, kako da se je v najnovejšem času pri naših ljubih sosedih onostran Save take uda-I mačil ta nedolžni »No, vid jo frava«. | Pa naj bo temu že kakor hoče, ne maram dotičnikov radi tega pošiljati v Vašo svetovnoznano brivnico, ker, kakor sem rekel, je ta ljubeznjivi »No, vidjo frava«, sam na sebi nedolžen, akoravno po nem-škutariji diši. To si prihranim za drugi pot. Danes pa nekaj druzega. Za »Štefan«
vina stavim, ljubi Brivec, da pod Tvojim ostrim orodjem še nisi imel take kosma-tinke kakoršne bi ti jo jaz izročil. Pa ker se vsa stvar zavoljo svoje grdobe ne sme in ne more popisati. Te le pozivljem, da se pripelješ s prvim vlakom na Zidanmost ter tu obriješ rahločutno—nedolžno—zvesto ptičico-polovičico. —
Mislim, dragi Brivec, da me razumeš. Ne pozabi seboj prinesti več fino nabru-šenih britev. Kavka je že vsa zaraščena, mnogoletne kocine se je drže. Pred vsem pa ne pozabi dolge »drete« ali pa močne »žabce«, ker konečno znaš tudi to potreba- j vati. Pridi osebno sam, da naši ljudje vi- i dijo tako slavnega moža s tako majeste-tično brado, kakor si bil kontrafiran na prvi strani lista. Ce se ti operacija dobro posreči, izročim ti takoj še nekaj tacih kosmatink. »No vidjo«.
Iz Gorice. Dobro veš gosp. Brivec kakšne kosmatine (brez moštae) imamo v Gorici. Posebno pa ta rudeči kosmatine v Sv. Križu na Vipavskem je velik junak. Kadar pride on na sejo in volitev »Sloge« se vse trese pred njim. Ubogi krčmar je moral dvorano podpreti z dvema poslancema, da se ni porušila od sile. Oni odbornik iz Križa in krčmar sta imela tudi že pripravljene leskove obroče, da povežeta nekatere odbornike in namestnike »Sloge«: Tudi vere vode je bil pripravljen za ohladiti vroče glave, ki so tako kričale. Težko pa da so bili polni same vode ampak ipavca in brica: zato jim je predel jezik kot golobradkam. Drugič hočemo voliti same omožene, ker zdej so same lejdeh to pa ni prav.
Drugič kaj več.
Iz Gorice. Lažnjivi so ljubljanski re-šetarji, ki pišejo, da se je zjasnilo na Goriškem. Ah to ni mogoče, ker so se pregloboko v rešeto zamotali, da ne vodo več kako bi ven izlezli. Kako se je zjasnilo, ko vsaki dan pada dež in treska, grmi in burja piha od Vipavskega križa, ker ne more gosp. Medvešček vsako uro eapetati v Gorico, da bi kaj spregovoril. Ta teden je že devetkrat telefoniral in petkrat telegra-firal v novo Gorico, da on nemara biti urednik, ker ima premalo plače. Počakal naj bi, da stopijo slovenski poslanci v dež. zbor. Pajer je že peljal kaso v dež. hišo, tam bo delil darila.
Ive urno gospodje Medveščiki, da no zamudite.
Cenjeni naročniki!
Brivčeva kasa je prazna. Ked6 je pa temu vzrok ? Nihče drugi, kakor eni cenjeni gospodje, ki ne pomislijo, da Brivec ne živi samo od božje besede, ampak, da tudi on potrebuje kruha, kakor vsi po-zemeljski ljudje. Torej, ali pošljite naročnino ali odpovejte list, drugače prodamo britve in škarje.
Upravništvo.
ica 111
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne nloge in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.

„Svoji k Svojim!

Rentni davek od vlog plačuje zavod iu ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu dripisujejo, da,teko obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese !	knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	88.644.52
1896	., 125.448.27 „ , 1897 ., 164.907.79
1898 „ 261.424.45
Ker me obrekavajo, dam sem z novim častnim poslom, kot upraviteljica „tajčarjev" preobložene in bodem znano tandla-rijo „s pisanimi cunjicami in flik-cami" opustila; naznanjam, da je to gola izmišlija ter bom še za naprej
„Taii(llerca"
po vseh kotičkih.
Majata j e stvin t BarMjal!
V moji prodajalniei dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog imam: sladkor, kavo, riž in fino olje
po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi druzega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ceni.
Priporočujem se našim barkovljanskim, kontoveljskim in drugim družiuam.
Udani Ivan Cergol
trgovec.
Skupni promet od 1892-1898 g!. 3 212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Edino pravi
Fs&grlianov sirup
4K99HHi kri očiščajoč. nSESBS
Ni jeden tolikih posnemalcev iu ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar npal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine, fa-brike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fa-brike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzina. ke.
Vsi drugi pečati so ponarejeni.
£
H
<|
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da p rev//,imen in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, <s3fiEEnB sadje, ribe, vina itd.
\
T
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebuo p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd.
SW Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
4

GOSTILNA
v ulica Conti
(za Holtom).
--iMr-------
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
črno istrsko in dalmatinsko, belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. — I man tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mihovil Ribarič. __
<
i
Nikaka skrivnost
ni več napravljati si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico cene in sicer se napravijo s pomočjo najboljših ekstratov.
Ekstrakt za napraviti:
Ruskega pelinovca stane samo	90	kr.
Ruma....... .,	90	.,
Konjaka..............95	„
Slivovke ...... „	85	,,
Alaša .....„ „	75	„
Očaka....................95
5 lit.
k^F" Fran ko pošta naročevalca.
Ekstrakte razpošiljam samo proti predplačilu. Zneski se mi dopošljejo tudi lahko v poštnih znamkah ob enem z naročilom. Vsakikrat pri-denem navodilo, kako se napravi dotični liker.
Josip Stoka. — Trst.
Pf
P
IS1
9?
<
S O m rt

r
i
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
OPOMIN Idgjr"lastoega
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencij e (ne od Ernesta al* drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuJa drznostjo slepariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo-
Tvrcun Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
Domača krojačnica
-♦ TRST ♦-
uliea S. Maurizio štv. 11, II. nadstr.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke iu perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo pride tudi na dom jemati mero in naročila.
Priporočuje se Tržaškim in zunanjim Slovencem udani
Josip Vičič
krojaški mojster.
Domača slovenska gostilna
FRAN VALETIČ
v ulici Solitario št. 12.
toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko -•{ in okoličansko
vino
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami.
Postrežba točna. — Cena primerna.
Za innogobrojni obisk se priporoča udani
Fran Valetič, krčmar.
^rvvYvvvvvvvrvvyyYvv>
{{ Leposlovni list za ženske i z-liaja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne p o d učne nasvete za matere in hčerke. Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo ,,Slovenke" Trst.
Pri moj tvrdki HHI»
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna. Kedeni iu broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega
izdelka in druge. Garantiram dobrote vsega blaga. W Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
MAT. ŽIVIC, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
>00000000000000
Prodajalnica jestvin ^
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvino za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.	fj
ooooooooooooooo
I Frai Fiar,
posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. (Gorenjsko).
Prodaja na drobno in debelo najbolj lino uaravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevili jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške ^ želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam ^	po najnižji ceni
^ 3W Obilo naročbe prosi gornji
I
I
f
I
I
t I
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zveži m kruhom: prodajalce, kramarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija jc v
IC ulici Stadion št. 20. "»B
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.


JJ
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
E.
v nunski ulici 3,
(nasproti nunski Lj cerkvi).
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoje lastno izdclovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Slovenska gostilna
PRI PETELINU"
v Trstu "■. —
l sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ■ ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen.
Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega "I piva, vina belega in črnega vipavske« ^ in butiljkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
I Da bolje ustrežem svojim cenj. gostom, posebno I pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi ptgteljami, katere oddajam | svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno.
' Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
,,PRI PETELINU"
JJlica Ghega štev. 7.