IV. slovenski kongres elektroporacije Ljubljana, Slovenija 16. & 17. januar, 2026 Organizirata Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in Onkološki inštitut Ljubljana Program in knjiga povzetkov IV. slovenski kongres elektroporacije Ljubljana, Slovenija 16. & 17. januar, 2026 Program in knjiga povzetkov Organizirata: UL Fakulteta za elektrotehniko in Onkološki inštitut Ljubljana Uredniki: Damijan Miklavčič, Gregor Serša in Samo Mahnič-Kalamiza BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB .DWDORåQL]DSLVRSXEOLNDFLML&,3SULSUDYLOLY1DURGQLLQXQLYHU]LWHWQLNQMLåQLFLY/MXEOMDQL &2%,666,,' ,6%13') BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB 85/KWWSVNRQJUHVHOHNWURSRUDFLMDVLZSFRQWHQWXSORDGV ,96OR.RQJUHV(3B.QMLJD3RY]HWNRYSGI &RS\ULJKW=DORåED)($OOULJKWVUHVHUYHG5D]PQRåHYDQMHWXGLIRWRNRSLUDQMHGHODY FHORWLDOLSRGHOLKEUH]SUHGKRGQHJDGRYROMHQMD=DORåEH)(SUHSRYHGDQR 1DVORY,9VORYHQVNLNRQJUHVHOHNWURSRUDFLMH =DORåQLN=DORåED)(/MXEOMDQD ,]GDMDWHOM)DNXOHWD]DHOHNWURWHKQLNR/MXEOMDQD 8UHGQLNSURIGU6DãR7RPDåLþ .UDMLQOHWRL]LGD/MXEOMDQD HOHNWURQVNDL]GDMD 4. SLOVENSKI KONGRES ELEKTROPORACIJE Ljubljana, 16. & 17. januar 2026 PROGRAM Petek Začetek Konec Predavatelj Naslov 08:30 09:00 Registracija in obešanje posterjev 09:00 09:10 Odprtje kongresa 09:10 10:20 Predstavitve novih in zaključenih projektov Predsedujoča: Gregor Serša in Damijan Miklavčič 9:10 9:20 Tamara Polajžer ARIS projekt: Celična smrt pri ablaciji tkiva z metodo elektroporacije 9:20 9:30 Lea Rems ARIS projekt: Razkrivanje mehanizmov zdravljenja glioblastoma z elektroporacijo 9:30 9:40 Damijan Miklavčič Veliki interdisciplinarni projekt Univerze v Ljubljani: CardioEP - Elektroporacija v kardiologiji 9:40 9:55 Boštjan Markelc ZAP Cancer – Pogled na prvo leto izvajanja projekta 9:55 10:10 Gregor Serša Predstavitev dela na projektu JANE2 10:10 10:20 Tadej Kotnik Nova oprema LBK za raziskave elektroporacije rezin miokarda in spremljanje celičnih procesov po elektroporaciji 10:20 11:00 Odmor za kavo in ogled posterjev 11:00 12:45 Sekcija I Predsedujoča: Matjaž Peterka in Urška Kamenšek 11:00 11:15 Tamara Polajžer Izražanje genov različnih celičnih smrti po elektroporaciji 11:15 11:30 Tina Cimperman Genski elektroprenos v kolagenskem gelu 11:30 11:45 Maša Omerzel Genski elektroprenos s parametri električnih pulzov za elektrokemoterapijo 11:45 12:00 Urška Kamenšek Gensko modificirane mezenhimske matične celice za imunoterapijo raka 12:00 12:15 Tanja Jesenko Ciljanje transkripcijskega faktorja E2F1 z genskim elektroprenosom siRNA v ksenograftih kolorektalnega karcinoma HT-29 12:15 12:30 Katja Uršič Valentinuzzi Intratumorski elektroprenos sistema trans- pomnožujočih mRNA 12:30 12:45 Tina Batista Napotnik Vloga presledkovnih stikov in ionskih kanalov pri spontanih akcijskih potencialih in kompleksnem odzivu kalcija v študijah elektroporacije vzdražnih celic S-HEK 1 12:45 14:00 Kosilo 14:00 15:30 Sekcija II Predsedujoča: Urša Lampreht Tratar in Boštjan Markelc 14:00 14:15 Rok Šmerc Lidokain in elektroporacija: molekularni vpogled 14:15 14:30 Urša Lampreht Tratar Farmakokinetika bleomicina pri psih za uporabo v elektrokemoterapiji 14:30 14:45 Simona Kranjc Brezar Kvantitativno slikanje porazdelitve cisplatina v tumorjih po intravenski in intratumorski aplikaciji z lasersko ablacijo z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo 14:45 15:00 Anja Blažič Vpliv reverzibilne elektroporacije na invazivno vedenje primarnih glioblastomskih celic 15:00 15:15 Tim Božič Učinki obsevanja na tumorsko mikrookolje in NK celice 15:15 15:30 Barbara Lisec Vzpostavitev predkliničnega modela vaskularnih malformacij z mutacijo PIK3CA-H1047R 15:30 16:00 Flash (hitre) poster predstavitve (vsak 2 minuti) Predsedujoča: Tim Božič in Klara Bulc Rozman 16:00 16:30 Odmor za kavo, ogled posterjev & ogled laboratorijev (za predhodno najavljene) 16:30 17:30 Elektrokemoterapija v kliniki Predsedujoča: Dimitrij Kuhelj in Gregor Serša 16:30 16:45 Aleš Grošelj Long term rezultati ECT pri zdravljenju BCC 16:45 17:00 Miha Štabuc Dosedanji rezultati BEST-a v Ljubljani 17:00 17:15 Žan Čebron Elektrokemoterapija posteriorne resekcijske površine pri raku trebušne slinavke - dolgoročni rezultati 17:15 17:30 Sara Miličevič Klinično-patološke spremembe kožno-podkožnih zasevkov melanoma po elektrokemoterapiji 17:30 17:45 Kratek predah in ogled posterjev 17:45 1 19:00 Vloga elektroporacije v katetrski ablaciji Predsedujoča: Maja Čemažar in Damijan Miklavčič 17:45 18:00 Andrej Pernat Katetrska ablacija atrijske fibrilacije z elektroporacijo – lastne izkušnje po prvem letu 18:00 18:45 Matevž Jan Rezultati klinične študije Electro AF 18:45 19:00 Razprava (vsi govorci in Smeri razvoja biomedicinske aplikacije predsedujoči kl. sekcij) elektroporacije v Sloveniji 19:00 Večerja/pogostitev 2 Sobota Začetek Konec Predavatelj Naslov 08:30 09:00 Registracija (dobro jutro s kavo) 09:00 1 10:30 Sekcija III Predsedujoča: Matevž Jan in Lea Rems 09:00 09:15 Gregor Poglajen Kombinirana terapija z LVAD in CD34⁺ matičnimi celicami pri bolnikih z neishemično dilatativno kardiomiopatijo 09:15 09:30 Nastja Žgalin Primerjava variabilnosti srčnega ritma po katetrskem zdravljenju atrijske fibrilacije z dvema ablacijskima metodama 09:30 09:45 Tomaž Jarm The effect of pulsed field ablation in porcine left ventricle on the spatial ventricular gradient 09:45 10:00 Bor Kos Poškodbe požiralnika po ablaciji s PFA 10:00 10:15 Peter Lombergar Numerično modeliranje homogenizacije brazgotine s pulzirajočim električnim poljem (PFA) v prašičjih ventriklih po infarktu 10:15 10:30 Jernej Štublar Povečanje toka poškodbe po PFA korelira z debelino tarčnega tkiva v levem preddvoru 10:30 11:00 Odmor za kavo & Ogled posterjev 11:00 12:15 Sekcija IV Predsedujoča: Andrej Pernat in Marina Štukelj 11:00 11:15 Matej Reberšek Aktivacija in prehodna okvara živcev zaradi elektroporacijskih pulzov 11:15 11:30 Marko Stručić Omejitve spremljanja elektroporacije ex vivo tkiva z magnetoresonančnimi tehnikami 11:30 11:45 Rok Zbačnik Preliminarni rezultati MRI atrijev po ablaciji 11:45 12:00 Lana Balentović Computational modeling of unipolar intracardiac electrograms following PFA 12:00 12:15 Samo Mahnič-Kalamiza Čudoviti Solanum tuberosum ali Kako je gomolj postal meso 12:15 13:30 Zaključek in kosilo 1 Posebni sekciji v okviru Velikega interdisciplinarnega projekta Univerze v Ljubljani 3 Program posterjev Bakhtawar Bibi Assessing the safety of Pulsed Field Ablation in the presence of Implantable Medical devices Maja Cvetanoska Razvoj in vrednotenje plazmidov za izražanje onkolitičnih in superantigenih toksinov za imunoterapijo raka Vid Jan Rezine miokarda: vzpostavitev eksperimentalnega modela za proučevanje reverzibilne in ireverzibilne elektroporacije v srčnem tkivu Jernej Jurič Lokalizirana elektroporacija kot pristop za raziskovanje vnosa nukleinskih kislin v srčnomišične celice Saša Kupčič Farmakokinetika cisplatina in oksaliplatina v ortotopičnem mišjem tumorskem modelu osteosarkoma Lucija Malinar AI-driven design of mini-USH2A and gene electrotransfer for mutation independent therapy of Usher syndrom Type 2 Ajda Medved Protitumorski učinek genskega elektroprenosa mRNA z zapisom za IL-12 na modelu melanoma in kolorektalnega karcinoma Urša Primožič Oksidacija lipidov pri elektroporaciji Lara Snoj Karakterizacija mehanizmov celične smrti po elektrokemoterapiji v in vitro modelih Veronika Škrjanc Ovrednotenje predkliničnega mišjega modela za spremljanje cirkulirajočih tumorskih celic in procesa zasevanja Tina Turk Analiza značilk krčljivosti sarkomer primarnih izoliranih kardiomiocitov z uporabo strojnega učenja Zala Vidic Vpliv krioprezervacije na permeabilizacijo in preživetje primarnih humanih celic T po elektroporaciji Jaka Vrevc Žlajpah Genski elektroprenos sistema golih trans-pomnožujočih mRNA na celicah mišjega melanoma B16-F10 Barbara Žvar Baškovič Gantar Elektrostimulacija in hiperkontrakcija izoliranih primarnih kardiomiocitov z milisekundnimi pulzi 4 P O D R O B E N P R O G R A M Program predavanj petek, 16. januar 2026, 9:10-10:20 Lokacija: predavalnica P2 Predstavitve novih projektov Predsedujoča: Gregor Serša in Damijan Miklavčič ARIS projekt: Celična smrt pri ablaciji tkiva z metodo elektroporacije 11 9:10 OR-1 Tamara Polajžer Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. ARIS projekt: Razkrivanje mehanizmov zdravljenja glioblastoma z elek- 11 9:20 OR-2 1 troporacijo Lea Rems 1 1 2 2 2 , Anja Blažič , Klara Bulc Rozman , Bernarda Majc , Metka Novak , Barbara Breznik 1 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija;Nacionalni inštitut za biologijo, Slovenija. CardioEP - Elektroporacija v kardiologiji 11 9:30 OR-3 Damijan Miklavčič Univerza v Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. ZAP Cancer – Pogled na prvo leto izvajanja projekta 11 9:40 OR-4 Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Lara Snoj, Simona Kranjc Brezar, Ajda Medved, Gregor Serša, Maja Čemažar, Boštjan Markelc Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. Predstavitev dela na projektu JANE2 12 9:55 OR-5 Gregor Serša, Maja Čemažar, Anja Kocijančič Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. Nova oprema LBK za raziskave elektroporacije rezin miokarda in spre- 12 10:10 mljanje celičnih procesov po elektroporaciji OR-6 Tadej Kotnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. petek, 16. januar 2026, 11:00-12:45 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija I Predsedujoča: Matjaž Peterka in Urška Kamenšek Izražanje genov različnih celičnih smrti po elektroporaciji 13 11:00 OR-7 Tamara Polajžer, Vid Jan, Damijan Miklavčič Univerza v Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. Genski elektroprenos v kolagenskem gelu 13 11:15 OR-8 Tina Cimperman, Saša Haberl Meglič, Lea Rems Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. Genski elektroprenos s parametri električnih pulzov za elektrokemotera- 13 11:30 pijo OR-9 Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Simona Kranjc Brezar, Gregor Serša, Maja Čemažar Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. 11:45 1 Gensko modificirane mezenhimske matične celice za imunoterapijo raka 13 OR-10 1 Urška Kamenšek 1 1 2 , Tim Božič , Maja Čemažar , Urban Švajger Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija; 2Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Slovenija. 3 Ciljanje transkripcijskega faktorja E2F1 z genskim elektroprenosom siR- 14 12:00 OR-11 1 1 1 1 1 Tanja Jesenko NA v ksenograftih kolorektalnega karcinoma HT-29 , Simona Kranjc Brezar , Živa Pišljar , Tim Božič , Boštjan Markelc , Monica Cazzato2 3 1 , Gabriele Grassi , Maja Čemažar 1 2 3 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija; Univerza v Trstu, Italija;Bolnišnica Katinara, Italija. Intratumorski elektroprenos sistema trans-pomnožujočih mRNA 14 12:15 OR-12 Jaka Vrevc Žlajpah, Maja Čemažar, Gregor Serša, Urška Kamenšek, Urša Lampreht Tratar, Katja Ursič Valentinuzzi Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. Vloga presledkovnih stikov in ionskih kanalov pri spontanih akcijskih po- 14 12:30 tencialih in kompleksnem odzivu kalcija v študijah elektroporacije vzdra- OR-13 žnih celic S-HEK Tina Batista Napotnik, Anja Blažič, Vid Jan, Klara Bulc Rozman, Rok Šmerc, Lea Rems Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. petek, 16. januar 2026, 14:00-15:30 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija II Predsedujoča: Urša Lampreht Tratar in Boštjan Markelc 14:00 1 1 2 2 1 Rok Šmerc Lidokain in elektroporacija: molekularni vpogled 16 OR-14 , Jan Čagalj , Daniel Wiczew , Mounir Tarek , Lea Rems 1 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija;CNRS, Université de Lorraine, Francija. 14:15 1 2 3 4 2 Nina Milevoj Farmakokinetika bleomicina pri psih za uporabo v elektrokemoterapiji 16 OR-15 , Urša Lampreht Tratar , Tina Kosjek , Mojca Krzan , Gregor Serša , Maja Čemažar2 1 , Nataša Tozon 1 2 3 Unverza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Slovenija; Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija;Inštitut Jozef Stefan, Slovenija; 4Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Slovenija. Kvantitativno slikanje porazdelitve cisplatina v tumorjih po intravenski 16 14:30 in intratumorski aplikaciji z lasersko ablacijo z masno spektrometrijo z OR-16 induktivno sklopljeno plazmo Simona Kranjc Brezar1 2 1 2 , Stefan Marković , Katja Ursič Valentinuzzi , Radmila Milačič, Gregor Serša1 2 1 , Janez Ščančar , Maja Čemažar 1 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija;Inštitut Jožef Stefan, Slovenija. Vpliv reverzibilne elektroporacije na invazivno vedenje primarnih gliobla- 17 14:45 OR-17 1 2 2 2 1 Anja Blažič stomskih celic , Bernarda Majc , Metka Novak , Barbara Breznik , Lea Rems 1 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija;Nacionalni inštitut za biologijo, Slovenija. Učinki obsevanja na tumorsko mikrookolje in NK celice 17 15:00 OR-18 Tim Božič, Iva Šantek, Barbara Lisec, Živa Pišljar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Simona Kranjc Brezar, Boštjan Markelc, Maja Čemažar Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. Vzpostavitev predkliničnega modela vaskularnih malformacij z mutacijo 17 15:15 OR-19 1 PIK3CA-H1047R Barbara Lisec 1 1 2 1 1 , Tanja Jesenko , Boštjan Markelc , Andrej Coer , Tim Božič , Maja Čemažar, Gregor Serša1 1 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija;Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Slovenija. 4 petek, 16. januar 2026, 16:30-17:30 Lokacija: predavalnica P2 Elektrokemoterapija v kliniki Predsedujoča: Dimitrij Kuhelj in Gregor Serša Long term rezultati ECT pri zdravljenju BCC 18 16:30 OR-20 Aleš Grošelj Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. Dosedanji rezultati BEST-a v Ljubljani 18 16:45 OR-21 Miha Štabuc Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. Elektrokemoterapija posteriorne resekcijske površine pri raku trebušne sli- 18 17:00 OR-22 1 1 1 2 2 2 Žan Čebron navke - dolgoročni rezultati , Mihajlo Đokić , Miha Petrič , Maja Čemažar , Maša Bošnjak , Gregor Serša , Blaž Trotovšek1 1 2 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija;Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. Klinično-patološke spremembe kožno-podkožnih zasevkov melanoma po 19 17:15 OR-23 1 elektrokemoterapiji Sara Milićević 1 2 1 1 , Gorana Gašljević , Andrej Cör , Maša Omerzel , Simona Kranjc Brezar, Maja Čemažar1 1 , Barbara Perić 1 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija;Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Slovenija. petek, 16. januar 2026, 17:45-19:00 Lokacija: predavalnica P2 Vloga elektroporacije v katetrski ablaciji Predsedujoča: Maja Čemažar in Damijan Miklavčič Katetrska ablacija atrijske fibrilacije z elektroporacijo – lastne izkušnje po 20 17:45 prvem letu OR-24 Andrej Pernat Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. Rezultati klinične študije Electro AF 20 18:00 OR-25 Matevž Jan, Jernej Iršič, Jernej Štublar, Tine Prolič Kalinšek Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. sobota, 17. januar 2026, 9:00-10:30 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija III Predsedujoča: Matevž Jan in Lea Rems Kombinirana terapija z LVAD in CD34� matičnimi celicami pri bolnikih z 21 9:00 neishemično dilatativno kardiomiopatijo OR-26 Gregor Poglajen, Sabina Frljak, Gregor Zemljič, Andraž Cerar, Bojan Vrtovec Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. Primerjava variabilnosti srčnega ritma po katetrskem zdravljenju atrijske 21 9:15 OR-27 1 fibrilacije z dvema ablacijskima metodama Nastja Žgalin 1 2 1 1 , Jernej Štublar , Matevž Jan , Damijan Miklavčič , Tomaž Jarm 1 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko , Slovenija;Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. 5 The effect of pulsed field ablation in porcine left ventricle on the spatial 21 9:30 OR-28 1 1 1 1 2 2 Tomaž Jarm ventricular gradient , Žiga Kramberger , Jernej Štublar , Bor Kos , Terenz Escartin , Graham Wright , Jennifer Barry2 3 3 4 1 , Nicolas Coulombe , Daniel C. Sigg , Atul Verma , Damijan Miklavčič 1 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija;Sunnybrook Research Institute, Kanada; 3 4 Medtronic, Združene države;McGill University Health Centre, Kanada. 9:45 1 Poškodbe požiralnika po ablaciji s PFA 22 OR-29 2 Matevž Jan Bor Kos 1 1 2 2 2 , Damijan Miklavčič , Jernej Štublar , Jernej Iršič , Tine Prolič-Kalinšek , Jan Drnovšek, 1 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija;Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. Numerično modeliranje homogenizacije brazgotine s pulzirajočim električ- 22 10:00 OR-30 1 2 1 3 2 1 Peter Lombergar nim poljem (PFA) v prašičjih ventriklih po infarktu , Terenz Escartin , Bor Kos , Atul Verma , Maria Terricabras , Jernej Štublar , Philippa R. P. Krahn 2 4 1 2 4 , Nicolas Coulombe , Tomaž Jarm , Jennifer Barry , Lars M. Mattison, Nicole Kirchhof4 4 2 1 , Daniel C. Sigg , Graham Wright , Damijan Miklavčič 1 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija;Sunnybrook Research Institute, Kanada; 3 4 McGill University Health Centre, Kanada;Medtronic, Združene države. Povečanje toka poškodbe po PFA korelira z debelino tarčnega tkiva v 22 10:15 OR-31 1 levem preddvoru Jernej Štublar 1 2 2 1 , Tomaž Jarm , Tine Prolič Kalinšek , Jernej Iršič , Nina Bobič, Damijan Miklavčič1 2 , Matevž Jan 1 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija;Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. sobota, 17. januar 2026, 11:00-12:15 Lokacija: predavalnica P2 Sekcija IV Predsedujoča: Andrej Pernat in Marina Štukelj Aktivacija in prehodna okvara živcev zaradi elektroporacijskih pulzov 23 11:00 OR-32 Matej Reberšek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. Omejitve spremljanja elektroporacije mišičnega tkiva ex vivo z magneto- 23 11:15 resonančnimi tehnikami OR-33 Marko Stručić Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. Preliminarni rezultati MRI atrijev po ablaciji 23 11:30 OR-34 Rok Zbačnik, Dušan Šuput Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. Computational Modeling of Unipolar Intracardiac Electrograms Following 23 11:45 Pulsed Field Ablation OR-35 Lana Balentović, Jernej Štublar, Tomaž Jarm, Bor Kos, Damijan Miklavčič, Lea Rems Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. Čudoviti Solanum tuberosum ali Kako je gomolj postal meso 24 12:00 OR-36 Samo Mahnič-Kalamiza, Damijan Miklavčič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. 6 Program poster predstavitev petek, 16. januar 2026, 10:20-11:00 petek, 16. januar 2026, 16:00-16:30 petek, 16. januar 2026, 17:30-17:45 sobota, 17. januar 2026, 10:30-11:00 Lokacija: avla fakultete Poster sekcija Predsedujoča: Tim Božič in Klara Bulc Rozman Info: Opomba: Vsi posterji bodo na ogled tekom celotnega kongresa, med vsemi odmori tako v petek kot soboto. Assessing the safety of Pulsed Field Ablation in the presence of implantable 27 PO-01 medical devices Bakhtawar Bibi, Bor Kos, Damijan Miklavčič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. Razvoj in vrednotenje plazmidov za izražanje onkolitičnih in superantige- 27 PO-02 nih toksinov za imunoterapijo raka Maja Cvetanoska1 2 1 1 1 , Kristijan Lovišček , Katarina Žnidar , Maja Čemažar , Gregor Serša, Urška Kamenšek1 1 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija;Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Slovenija. Rezine miokarda: vzpostavitev eksperimentalnega modela za proučevanje 27 PO-03 reverzibilne in ireverzibilne elektroporacije v srčnem tkivu Vid Jan, Jernej Jurič, Klara Bulc Rozman, Lea Rems Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slovenija. Lokalizirana elektroporacija kot pristop za raziskovanje vnosa nukleinskih 28 PO-04 kislin v srčnomišične celice Jernej Jurič, Aleksandar Sarić, Lana Balentović, Lea Rems Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slovenija. Farmakokinetika cisplatina in oksaliplatina v ortotopičnem mišjem tumor- 28 PO-05 skem modelu osteosarkoma Saša Kupčič, Urška Kamenšek, Maja Čemažar, Urša Lampreht Tratar Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. AI-driven design of mini-USH2A and gene electrotransfer for mutation- 28 PO-06 independent therapy of Usher syndrome type 2 Lucija Malinar1 2 1 , Urška Kamenšek , Marko Hawlina 1 2 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija;Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. Protitumorski učinek genskega elektroprenosa mRNA z zapisom za IL-12 28 PO-07 na modelu melanoma in kolorektalnega karcinoma Ajda Medved1 1 2 2 3 , Urša Lampreht Tratar , Matjaž Peterka , Tjaša Marušič , Urban Bezeljak, Maja Čemažar1 1 2 3 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija; COBIK, Slovenija;Sferogen d.o.o., Slovenija. Oksidacija lipidov pri elektroporaciji 29 PO-08 Urša Primožič, Tamara Polajžer, Alenka Maček Lebar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slovenija. Karakterizacija mehanizmov celične smrti po elektrokemoterapiji v in vitro 29 PO-09 modelih Lara Snoj1 1 1 1 2 2 , Boštjan Markelc , Maja Čemažar , Gregor Serša , Michael Dengler , Amar Balihodžić 1 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija;Medicinska unverza Graz, Slovenija. 7 Ovrednotenje predkliničnega mišjega modela za spremljanje cirkulirajočih 29 PO-10 tumorskih celic in procesa zasevanja Veronika Škrjanc, Simona Kranjc Brezar, Maja Čemažar, Boštjan Markelc, Cvetka Grašič Kuhar, Simona Miceska, Veronika Kloboves-Prevodnik, Tanja Jesenko Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. Analiza značilk krčljivosti sarkomer primarnih izoliranih kardiomiocitov z 30 PO-11 uporabo strojnega učenja Tina Turk, Vid Jan, Damijan Miklavčič, Lea Rems Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija. Vpliv krioprezervacije na permeabilizacijo in preživetje primarnih humanih 30 PO-12 celic T po elektroporaciji Zala Vidic 1 2 2 1 , Valerija Kovač , Vladka Čurin Šerbec , Damijan Miklavčič 1 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slovenija;Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Slovenija. Genski elektroprenos sistema golih trans-pomnožujočih mRNA na celicah 30 PO-13 mišjega melanoma B16-F10 Jaka Vrevc Žlajpah, Katja Ursič Valentinuzzi, Gregor Serša, Maja Čemažar Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. Elektrostimulacija in hiperkontrakcija izoliranih primarnih kardiomiocitov 31 PO-14 z milisekundnimi pulzi Barbara Žvar Baškovič Gantar, Vid Jan, Jernej Jurič, Tina Turk, Lea Rems Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slovenija. P O V Z E T K I P R E D A V A N J jo tumorja bolje kot klasične celične linije, njihovih kokultur z imunskimi celicami ter organoidov GB – najnaprednejšega in vitro modela, na katerem bodo Predstavitve novih prvič raziskani učinki elektroporacije. Ovrednotili projektov bomo vpliv elektroporacije na preživetje, prolifera- cijo in invazijo diferenciranih in matičnih GB celic 16. januar, 9:10-10:20 ter odziv naravnih celic ubijalk (NK) na elektropo- racijo GB celic. Rezultati bodo prispevali k opti- mizaciji postopkov in opredelitvi najbolj obetavnih OR-1 terapevtskih kombinacij za nadaljnje (pred)klinične ARIS projekt: Celična smrt pri ablaciji tkiva raziskave. z metodo elektroporacije Tamara Polajžer OR-3 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- CardioEP - Elektroporacija v kardiologiji venija. Damijan Miklavčič Zdravljenje z elektroporacijo se hitro širi na po- Univerza v Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- dročjih onkologije in kardiologije, vendar o meha- venija. nizmih celične smrti, ki se ob tem aktivirajo ne ve- Cardio EP je 5-letni interdisciplinarni projekt mo veliko. Namen tega projekta je sistematično Univerze v Ljubljani, ki vključuje raziskovalne sku- raziskati, kako parametri električnih pulzov vpliva- lizirali bomo dinamiko izražanja genov, povezanih kultete za elektrotehniko, ter raziskovalce iz Insti- z apoptozo, nekrozo, nekroptozo in piroptozo, v več tuta Jožef Stefan, Onkološkega inštituta v Ljubljani celičnih linijah, izpostavljenih različnim pulznim in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. jo na aktivacijo specifičnih poti celične smrti. Ana- ništvo in informatiko, Veterinarske fakultete in Fa- pine iz Medicinske fakultete, Fakultete za računal- protokolom. Podatke bomo uporabili za razvoj ma- Cilj projekta je razvoj novih terapij na osnovi tematičnega modela, ki opisuje potek celične smrti elektroporacije za zdravljenje srčnih obolenj, pri če- po elektroporaciji. Poleg tega bomo preučevali mi- mer bomo uporabili umetno inteligenco, napredne tohondrij, kot znotrajcelično tarčo, ki prispeva k slikovne metode in numerično modeliranje, ki nam celični smrti, in njegov vpliv na znotrajcelični pH. bodo omogočili oplemenitenje eksperimentalnih in Raziskava bo prispevala k razumevanju ablacije tki- kliničnih rezultatov. Zgradili in uporabili bomo di- va z metodo elektroporacije, optimizaciji kliničnih gitalnega dvojčka za natančno individualizirano te- protokolov ter omogočila razvoj varnejših in učin- rapijo, vključno z zdravljenjem ventrikularnih arit- kovitejših elektroporacijskih terapij v medicini in mij ter gensko in celično terapijo. Z uporabo stroj- biotehnologiji. nega učenja bomo napovedovali uspešnost terapij v realnem času. OR-2 Projekt se osredotoča na širitev ablacije z ele- ARIS projekt: Razkrivanje mehanizmov ktroporacijo za zdravljenje življenjsko ogrožajočih zdravljenja glioblastoma z elektroporacijo 1 1 1 srčnih aritmij ter na razvoj metod za regeneracijo Lea Rems , Anja Blažič , Klara Bulc Rozman , 2 2 2 srčnega tkiva. Vzpostavili bomo prvi slovenski cen- Bernarda Majc , Metka Novak , Barbara Breznik 1 ter za elektrofiziološke raziskave na velikih živalih, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- 2 kar bo ustvarilo pogoje za nadaljnje uspešno delo venija; Nacionalni inštitut za biologijo, Slovenija. na področju zdravljenja srčnih obolenj z elektropo- Glioblastom (GB) je najagresivnejša oblika mo- racijo. žganskega raka. Učinkovito zdravljenje ovirajo krvno-možganska pregrada, na terapijo odporne OR-4 matične GB celice in imunosupresivno tumorsko ZAP Cancer – Pogled na prvo leto izvajanja mikrookolje. Elektroporacija, ki temelji na izpo- projekta stavitvi tumorja visokonapetostnim pulzom, izka- Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Lara Snoj, Simona zuje visok potencial za zdravljenje GB. Zmerna ele- Kranjc Brezar, Ajda Medved, Gregor Serša, Maja Če- ktroporacija povečuje prepustnost membran za ke- mažar, Boštjan Markelc moterapevtike (elektrokemoterapija), močnejša pa Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. povzroči celično smrt (ireverzibilna elektroporaci- Več kot desetletje je minilo, odkar je bil za zdra- ja). Namen projekta je sistematično raziskati učin- vljenje napredovalega melanoma odobren prvi za- ke elektroporacije z uporabo najsodobnejših biomi- viralec imunskih kontrolnih točk (ZIKT), kar je po- metičnih modelov humanega GB: večceličnih sfero- menilo začetek imunoterapije pri zdravljenju raka. idov iz primarnih GB kultur, ki posnemajo biologi- 11 Vendar tudi v najboljših scenarijih s kombinacijo moterapijo. V članku so izpostavljene tudi težave ZIKT in standardnih terapij trajne koristi niso do- in potrebe po izboljšavah za širšo uporabo ablativ- sežene pri približno polovici bolnikov. Zato so po- nih tehnih. trebni novi pristopi, kako najbolje izkoristiti po- tencial ZIKT. Znanstveni cilj projekta ZAP Cancer OR-6 je ugotoviti, kako je mogoče lokalno ablativno teh- Nova oprema LBK za raziskave elektropo- niko, elektrokemoterapijo (EKT), ki povzroči imu- racije rezin miokarda in spremljanje celičnih nogeno celično smrt (ICD), kombinirati z genskim procesov po elektroporaciji elektroprenosom plazmidne DNA (pDNA), ki kodi- Tadej Kotnik ra za ZIKT, da se izzove sistemski protitumorski Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- imunski odziv. V zadnjem letu smo izpeljali več venija. medsebojnih obiskov raziskovalcev in izmenjav štu- V letu 2025 smo v LBK vzpostavili sistem za dentov, kar je bistveno prispevalo k prenosu zna- raziskave elektroporacije živih rezin miokarda; ta nja in krepitvi raziskovalnih zmogljivosti OILJ ter eksperimentalni model vmesne ravni kompleksno- FZV, Uni Lj. V okviru projekta smo tudi izvedli sti ob ustrezni pripravi in gojenju ex vivo ohra- več delavnic, ki so pokrivale tematiko znanstvene- nja električne in mehanske povezave med celicami, ga dela projekta. Napredek v zadnjem letu potrju- bistvene za razumevanje elektroporacije vzdražnih je, da je ZAP Cancer uspešno okrepil raziskovalno tkiv. Srce podgane kirurško odstranimo pri polni odličnost slovenskih partnerjev ter ustvaril trdne anesteziji s spremljanjem vitalnih znakov (MAR- temelje za razvoj novih terapevtskih pristopov, ki TA, Vigilitech, CH). Rezine debeline 200-400 µm vključujejo z EKT lokalno inducirano imunogenost pripravimo na precizijskem vibratomu (7000SMZ- in genski elektroprenos pDNA, ki kodira za ZIKT. 2&7550&7610A, Campden Instruments, VB) in go- jimo v biomimetičnih komorah (MyoDish TCS MD- Predstavitev dela na projektu JANE2 traktilnost in znotrajcelično koncentracijo Ca2+ Gregor Serša, Maja Čemažar, Anja Kocijančič merimo s sistemom IonOptix (NL) in mikroskopom OR-5 1.3, InVitroSys, DE) v inkubatorju s CO2. Kon- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. (Olympus IX73, JP), propagacijo akcijskih potenci- Projekt je v okviru Evropskega načrta za boj alov pa s 120-mikroelektrodno matriko (MEA2100- proti raku, ena od desetih pobud za celostno obrav- Mini-120, MultiChannel Systems, DE). navo raka Direktorata za zdravje (DG Sante). Pro- V letu 2026 bomo vzpostavili sistem za spre- jekt JANE 2 je nadaljevanje projekta JANE1, kate- mljanje celičnih odzivov po elektroporaciji; ti so di- rega glavni cilj je postaviti osnovo za vzpostavitev namični in potekajo več ur, za njihovo razumevanje sedmih novih strokovnih mrež na področju raka. pa moramo skozi celotno obdobje meriti marker- Cilj projekta je: je ključnih procesov. Napravo za merjenje fluore- • postaviti zlati standard za obravnavo, razi- scence, luminescence in absorbance z zajemanjem skave, inovacije in izobraževanje, slik bomo povezali z napravo za gensko transfek- • bistvo mrež je aktivno sodelovanje s skupnost- cijo ter s tem sistemom spremljali viabilnost, cito- mi (raziskovalne organizacije, akademske instituci- toksičnost, metabolno aktivnost in izražanje genov je, klinike, združenja bolnikov), elektroporiranih celic. • deljenje primerov dobrih praks in znanj, ter zagotavljanje dostopne vrhunske obravnave za vsa- kega bolnika ne glede na njegovo lokacijo. V projektu bo vzpostavljenih sedem novih stro- kovnih mrež na področju raka, na sledečih podro- čjih: • Kompleksni raki oz. raki s slabo prognozo. • Prilagojena primarna preventiva. • Življenje po raku. • Paliativna oskrba. • Omske tehnologije. • Visokotehnološki medicinski viri. • Rak pri najstnikih in mladih odraslih. V okviru projekta je v pripravi pregledni čla- nek o trenutni in bodoči rabi ablativnih tehnik za zdravljenje tumorjev, med drugimi tudi elektroke- 12 permeablizacije celičnih membran, GET in zmanj- šanja preživetja. Rezultati kažejo, da je učinkovi- tost GET odvisna od parametrov električnih pul- Sekcija I zov. Hkrati ugotavljamo, da je območje uspešnega 16. januar, 11:00-12:45 GET večje od permeabiliziranega, kar nakazuje na omejitev uporabljenih metod detekcije ali na doda- tne mehanizme prenosa genov v 3D okolju. Naši OR-7 rezultati, predstavljeni s prostorskimi verjetnostni- Izražanje genov različnih celičnih smrti po mi kartami, ki prikazujejo razmejitev med reverzi-elektroporaciji bilno in ireverzibilno elektroporacijo, predstavljajo Tamara Polajžer, Vid Jan, Damijan Miklavčič izhodišče za optimizacijo genskega elektroprenosa v Univerza v Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- biomedicini. venija. Na izid zdravljenja s terapijami, ki temeljijo na OR-9 ne smrti in pripadajoče signalne poti celične smrti, pulzov za elektrokemoterapijo Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Simona Kranjc ki pa zaenkrat še niso popolnoma pojasnjeni. Zna-elektroporaciji, lahko vplivajo tudi mehanizmi celič- Genski elektroprenos s parametri električnih nje o mehanizmih celične smrt po izpostavitvi ele- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. Brezar, Gregor Serša, Maja Čemažar ktričnim pulzom ter identifikacija tarčnih molekul elektroporacijskih pulzov je ključna za optimizacijo V zadnjih letih so bile za zdravljenje raka raz- že obstoječih in novih metod, ki temeljijo na upo- vite različne strategije genske terapije, med njimi rabi elektroporacije v medicini. Zato smo v študiji genski elektroprenos (GET). Do sedaj je več pred- preučevali vpliv različne intenzitete pulzov (E) kot kliničnih in veterinarskih študij proučevalo kombi- tudi oblike pulzov (monopolarni, bipolarni) na izra- nacijo elektrokemoterapije (EKT) in GET, kjer so žanje markerjev vpletenih v različne signale poti ce- v večini primerov uporabljali dva različna protokola lične smrti pri celični lijih H9c2. Spremljanje spre- električnih pulzov. Cilj naše študije je bil preveriti, memb izražanja genov pri različnih časovnih točkah ali je standardni protokol pulzov za EKT prime- (4 in 24 h) po elektroporaciji nam je omogočilo tudi ren tudi za učinkovit GET. In vitro smo poskuse spremljanje dinamike signalnih celičnih poti. Anali- izvedli na eni tumorski (B16F10) in dveh normal- za izražanja genov, ki je vključevala gene apoptoze nih celičnih linijah (mioblasti C2C12 in fibroblasti (Tp53, Fas), nekroptoze (Mlkl, Ripk1), avtofagije L929), nato pa in vivo testiranje nadaljevali na mi- (Becn1, Sqstm1), ferroptoze (Rpl8, Atp5g3) in pi- šici in melanomskem tumorju (dovoljenje U34401- roptoze (Casp1, Il1b), kaže da se stopnja izražanje 3/2022/17). Raziskava je potrdila učinkovito trans- genov celične smrti spreminja v odvisnosti od inten- fekcijo tumorjev in mišic s protokolom električnih zitete pulzov, medtem ko ima največje povečanje pulzov, ki se v kliniki uporablja za EKT. Uporaba Mlkl, ki je vključen v nekroptozo. tega protokola bi lahko omogočila sočasno EKT in GET, kar znatno skrajša postopek zdravljenja in je OR-8 tako za bolnike bolj sprejemljiv. Genski elektroprenos v kolagenskem gelu Tina Cimperman, Saša Haberl Meglič, Lea Rems OR-10 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- Gensko modificirane mezenhimske matične venija. celice za imunoterapijo raka Urška Kamenšek1 1 1 , Tim Božič , Maja Čemažar, Elektroporacija je razširjena metoda za vnaša- 2 Urban Švajger nje nukleinskih kislin (genski elektroprenos - GET) 1 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija;Zavod Repu-v posamezne celice. Protokoli, ki so primerni za blike Slovenije za transfuzijsko medicino, Slovenija. GET v celice v suspenziji ali monosloju, pa niso neposredno prenosljivi na celice v tkivu predvsem Mezenhimske stromalne matične celice (MSC) zaradi vpliva zunajceličnega matriksa na mobilnost predstavljajo obetavne vektorje za tarčno gensko nukleinskih kislin. Kolagenski geli predstavljajo fi- terapijo raka zaradi svoje nizke imunogenosti, ki ziološko relevantno okolje za preučevanje GET v omogoča alogeno uporabo, možnosti enostavne ma- tridimenzionalnem modelu tkiva. V naši raziska- nipulacije v celični kulturi ter prirojenega tumor- vi smo v kolagenski gel vgrajene celice AC16 izpo- skega tropizma. Namen študije je bil optimizirati stavili električnim pulzom različnih parametrov in pogoje genskega elektroprenosa (GEP) za učinkovi- s pomočjo obdelave slik fluorescenčne mikroskopije to transfekcijo MSC, raziskati njihovo biodistribu- ovrednotili območja okrog elektrod, kjer je prišlo do cijo po in vivo aplikaciji ter ovrednotiti terapevtsko 13 učinkovitost MSC, modificiranih z interlevkinom- OR-12 12 (IL-12), na mišjem modelu melanoma. V razi- Intratumorski elektroprenos sistema trans- skavi smo uporabili humane MSC iz tkiva popkov- pomnožujočih mRNA nice. Z optimiziranim protokolom GEP smo dosegli Jaka Vrevc Žlajpah, Maja Čemažar, Gregor do 80 % učinkovitost transfekcije ob 90 % ohranje- Serša, Urška Kamenšek, Urša Lampreht Tratar, ni viabilnosti. Biodistribucijska analiza je pokazala Katja Ursič Valentinuzzi zadrževanje MSC v tumorskem tkivu po intratu- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. morski aplikaciji, medtem ko je intravenska aplika- Hiter razvoj cepiv med pandemijo COVID-19 cija povzročila predvsem kopičenje celic v pljučih. je znova spodbudil zanimanje za tehnologijo mR- Intratumorska aplikacija IL-12 modificiranih MSC NA. Prehodno izražanje proteinov, povezano s kon- je statistično značilno zavrla rast tumorjev. Rezul- vencionalnimi mRNA, zahteva ponavljajoče odmer- tati potrjujejo terapevtski potencial MSC ter pod- janje, kar predstavlja izziv za klinično uporabo. pirajo GEP kot varno in učinkovito nevirusno meto- Cilj projekta je bil raziskati elektroprenos trans- do za gensko modifikacijo MSC, kar odpira številne pomnožujočega sistema mRNA (taRNA) kot plat- možnosti za usmerjeno izboljšanje njihove protitu- formo za gensko terapijo raka. Po meri smo obliko- morske učinkovitosti. vali obe komponenti sistema taRNA, nepomnožu- jočo mRNA za replikazo (nrRNA-REPL) in trans- OR-11 pomnožujočo mRNA (trRNA). Učinkovitost trans- Ciljanje transkripcijskega faktorja E2F1 z fekcije in pomnoževanja smo preverili in vitro in in genskim elektroprenosom siRNA v kseno-vivo (U34401-3/2022/17) ter pri tem testirali raz- graftih kolorektalnega karcinoma HT-29 lične odmerke in elektroporacijske protokole. Po- 1 1 Tanja Jesenko , Simona Kranjc Brezar , Živa kazali smo, da intratumorski elektroprenos omogo- Pišljar1 1 1 , Tim Božič , Boštjan Markelc, Monica ča učinkovito dostavo golih mRNA v tumorje in Cazzato2 3 1 , Gabriele Grassi , Maja Čemažar trans-pomnoževanje. Učinkovitost transfekcije je 1 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija; Univerza v bila odvisna tako od odmerka komponent sistema Trstu, Italija; 3Bolnišnica Katinara, Italija. kot tudi od elektroporacijskega protokola, med ka- Kolorektalni karcinom (CRC) ostaja pomemben terimi se je kot najučinkovitejši izkazal EP3 (600 globalni zdravstveni problem, pri katerem je preži- V/cm, 1 Hz, 5 ms, 8 pulzov). Razvili smo taRNA vetje močno odvisno od stadija ob diagnozi. Tarč- platformo, ki izkorišča intratumorski elektroprenos na zdravljenja predstavljajo obetaven pristop k iz- za dostavo golih mRNA in vodi do povišanega in boljšanju izidov zdravljenja. Ena izmed potencial- podaljšanega izražanja transgenov v primerjavi z nih tarč je transkripcijski faktor E2F1, ki je klju- nepomnožujočimi mRNA. čen regulator celičnega cikla in dejavnik, ki je po- vezan s proliferacijo, diferenciacijo, apoptozo, za- OR-13 sevanjem in kemorezistenco pri CRC. Predhodne Vloga presledkovnih stikov in ionskih ka- študije so pokazale, da utišanje E2F1 z nanoliposo- nalov pri spontanih akcijskih potencialih in mi učinkovito zmanjša rast tumorskih celic, vendar kompleksnem odzivu kalcija v študijah elek- so izzivi, kot sta imunogenost in nespecifični učin- troporacije vzdražnih celic S-HEK ki, omejili njihovo uporabo in vivo. V tej študiji Tina Batista Napotnik, Anja Blažič, Vid Jan, Kla- smo ovrednotili potencial genskega elektroprenosa ra Bulc Rozman, Rok Šmerc, Lea Rems (GET) kot nevirusnega dostavnega sistema za siR- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- NA proti E2F1 (siE2F1), v modelu CRC HT-29. In venija. vitro eksperimenti so pokazali učinkovito utišanje V zadnjih letih se ireverzibilna elektroporacija izražanja E2F1 in pomembno zmanjšanje preživetja vse pogosteje uporablja za zdravljenje atrijske fi- celic HT-29. Nadaljnje in vivo študije na humanih brilacije in drugih srčnih aritmij. Mehanizmi, kako ksenograftih (št. dovoljenja U34401-3/2022/17) so elektroporacija vpliva na nastanek in širjenje akcij- potrdile terapevtski potencial GET s siE2F1, saj skih potencialov (AP) v vzdražnih tkivih, še niso so rezultati pokazali zaostanek v rasti tumorjev, povsem pojasnjeni. V naših predhodnih študijah in zmanjšano proliferacijo in povečano nekrozo v tu- vitro z uporabo gensko spremenjenih celic S-HEK morjih. Študija tako predstavlja dokaz koncepta za kot preprostega modela vzdražnih celic smo odkrili tarčno utišanje E2F1 pri CRC z uporabo GET. dva nepričakovana pojava: (1) večkratni spontani AP kot odziv na en sam električni pulz in (2) kom- pleksen (dvo- ali večfazni) odziv kalcija na električ- ne pulze, ki ga nismo opazili v nevzdražni različici celic (NS-HEK). V študiji smo uporabili več ekspe- 14 rimentalnih pristopov: fluorescenčno mikroskopijo za optično spremljanje AP in znotrajceličnega kal- cija, farmakološke učinkovine za specifične ionske kanale in tehnike molekularne biologije za pregled izražanja ionskih kanalov v celicah S-HEK in NS- HEK. Naše ugotovitve kažejo, da (1) so spontani in stimulirani večkratni AP predvsem posledica poto- vanja AP po monosloju prek presledkovnih stikov in (2) je kompleksen odziv kalcija na električne pul- ze v S-HEK sinhroniziran s spontanim proženjem AP po elektroporaciji in zato ni opažen v NS-HEK. 15 v kombinaciji z ECT. Vzorci so bili zbrani iz se- ruma pri 15 psih, iz seruma in tumorskega tkiva pri 8 psih ter izključno iz tumorskega tkiva pri 6 Sekcija II psih. Analiza serumskih koncentracij BLM je po- 16. januar, 14:00-15:30 kazala, da je povprečni volumen porazdelitve (Vd) znašal 224,5 ± 75,02 ml/kg, očistek (CL) 7,04 ± 2,05 ml/kg/min, površina pod krivuljo (AUC) pa OR-14 65,87 ± 2,11 µg·min/L. Razpolovni čas (t�/�) BLM Lidokain in elektroporacija: molekularni je znašal 22,03 ± 0,88 minute. Rezultati merjenja vpogled koncentracij BLM v tumorskih vzorcih, so poka- Rok Šmerc1 1 2 , Jan Čagalj , Daniel Wiczew, Mounir zali, da med tumorskimi vzorci odvzetih 8 minut Tarek2 1 , Lea Rems po intravenski aplikaciji in 2 minuti po zaključku 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- aplikacije električnih pulzov, ni pokazala statistič- venija; 2CNRS, Université de Lorraine, Francija. no značilnih razlik. Ti rezultati podpirajo trenutno Lidokain se pogosto uporablja kot lokalni ane- priporočeno časovno okno 8–28 minut za uporabo stetik, saj prek zaviranja napetostno odvisnih na- električnih pulzov po intravenskem dajanju BLM. trijevih kanalov preprečuje prenos živčnih signalov. Obenem vpliva tudi na biofizikalne lastnosti mem- OR-16 brane in na delovanje drugih proteinov. Rezulta- Kvantitativno slikanje porazdelitve cisplati- ti predkliničnih študij nakazujejo, da lidokain po- na v tumorjih po intravenski in intratu- veča občutljivost celic na elektroporacijo. V naši morski aplikaciji z lasersko ablacijo z masno larne dinamike ovrednotili vpliv lidokaina na čas mo 1 2 Simona Kranjc Brezar , Stefan Marković, Katja nastanka pore v lipidnih dvoslojih pri izbrani tran-študiji smo z atomističnimi simulacijami moleku- spektrometrijo z induktivno sklopljeno plaz- smembranski napetosti. Preučevali smo tri sisteme: Ursič Valentinuzzi 1 2 1 , Radmila Milačič , Gregor Serša, dva poenostavljena modela membrane (POPC in 1 Janez Ščančar2 1 , Maja Čemažar POPC/POPS dvosloj) ter kompleksni dvosloj, se- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija; 2 Inštitut Jožef stavljen iz 15 različnih vrst lipidov. Za vsak sistem Stefan, Slovenija. smo izvedli simulacije brez lidokaina ter z nenabiti- Cisplatin je pogosto uporabljen kemoterapev- mi in nabitimi molekulami lidokaina pri koncentra- tik, katerega učinkovitost in toksičnost sta tesno ciji 15 ali 50 mM. Tako nenabit kot nabit lidokain povezani z njegovo prostorsko porazdelitvijo v tu- sta skrajšala čas do nastanka pore, pri čemer je bil morskem tkivu. Nehomogena porazdelitev lah-učinek odvisen od sestave membrane, nabitosti in ko povzroči neučinkovito zdravljenje in odpornost, koncentracije lidokaina, kar potrjuje njegov modu- medtem ko visoke lokalne koncentracije povečajo lacijski učinek na elektroporacijo. citotoksičnost. V raziskavi smo z metodo LA-ICP- MS kvantitativno preučevali privzem in prostorsko OR-15 razporeditev platine v mišjih tumorjih melanoma Farmakokinetika bleomicina pri psih za upo-B16-F10 in karcinoma dojke 4T1 po intravenski in rabo v elektrokemoterapiji intratumorski aplikaciji cisplatina pri enakem od- Nina 1 2 Milevoj , Urša Lampreht Tratar, Ti- merku. Intratumorska aplikacija je povzročila sta- na Kosjek3 4 2 , Mojca Krzan , Gregor Serša, Maja tistično značilno višje koncentracije cisplatina v tu-Čemažar2 1 , Nataša Tozon morju, neodvisno od vaskularizacije. Območja viso- 1 Unverza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Slovenija; kega kopičenja platine so sovpadala z izrazitejšimi 2 3 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija;Inštitut Jozef Ste- nekrotičnimi območji, ki so bila po intratumorski fan, Slovenija; 4Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, aplikaciji večja in lokalizirana na mestu injiciranja, Slovenija. po intravenski pa manjša in razpršena. Rezultati Bleomicin (BLM) je citostatik, ki se v veterinar- kažejo, da intratumorska aplikacija omogoča dose- ski onkologiji najpogosteje uporablja v okviru elek- ganje primerljivih koncentracij pri nižjem odmerku trokemoterapije (EKT). Ker protokoli EKT teme- in s tem bolj ciljno zdravljenje z manj sistemskimi ljijo na humani medicini, farmakokinetične lastno- stranskimi učinki ter potrjuje uporabnost metode sti BLM pri psih doslej niso bile raziskane. Namen LA-ICP-MS za prostorsko analizo cisplatina v tu- naše študije je bil zato opredeliti farmakokinetiko morjih. BLM pri psih. V raziskavo je bilo vključenih 29 psov z različnimi vrstami tumorjev, ki so bili med letoma 2017 in 2023 zdravljeni z intravenskim BLM 16 OR-17 spremembe infiltracije NK celic tudi v vranici, kar Vpliv reverzibilne elektroporacije na invaziv- korelira z izražanjem vnetnih citokinov. S pretočno no vedenje primarnih glioblastomskih celic citometrijo smo v bezgavkah obsevanih miših (3x 5 Anja Blažič 1 2 2 , Bernarda Majc , Metka Novak , Bar- Gy, 10 Gy) ovrednotili mNK celice. Nadalje bomo bara Breznik2 1 , Lea Rems z RNA sekveniranjem primerjali NK celice obseva- 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- nih in neobsevanih tumorjev, z modelom dorzalnega venija; 2Nacionalni inštitut za biologijo, Slovenija. okna spremljali njihovo migracijo ter citotoksičnost Glioblastom je najbolj agresiven maligni pri- na metastatskih modelih. marni možganski tumor pri odraslih, za katerega Študija bo prispevala k izboljšanju NK celičnih sta značilni izrazita invazivnost in biološka hete- terapij za zdravljenje raka. rogenost. Kljub kombiniranemu zdravljenju pro- OR-19 gnoza bolnikov ostaja slaba, zato se vse pogoste- Vzpostavitev predkliničnega modela vasku- je preučujejo alternativni terapevtski pristopi, med larnih malformacij z mutacijo PIK3CA- njimi tudi metode, ki temeljijo na elektroporaci- ji. Čeprav elektroporacija omogoča izboljšan vnos 1 H1047R zdravil ali netermično ablacijo tumorskega tkiva, 2 1 1 Andrej Coer Barbara Lisec 1 1 , Tanja Jesenko , Boštjan Markelc, , Tim Božič , Maja Čemažar , Gregor njen vpliv na lastnosti celic, ki zdravljenje preživi- 1 Serša jo, ostaja slabo raziskan. V tej študiji smo prouče- 1 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija; Ortopedska vali vpliv reverzibilne elektroporacije na invazivno bolnišnica Valdoltra, Slovenija. vedenje primarnih glioblastomskih celic. Uporabili smo pet celičnih linij, pridobljenih iz vzorcev paci- Vaskularne malformacije (VM) so heterogena entov, ter se v nadaljnjih analizah osredotočili na skupina žilnih razvojnih nepravilnosti, ki nastanejo dve najbolj invazivni liniji. Izpostavitev visokofre- kot posledica motene morfogeneze žilja. Njihov na- kvenčnim bipolarnim električnim pulzom je prive- stanek je povezan z dednimi ali somatskimi muta- dla do povečane invazivnosti, ki se je med celični- cijami, ki vodijo v deregulacijo ključnih znotrajce- ma linijama izrazito razlikovala. Opažene razlike v ličnih signalnih poti endotelijskih celic, najpogoste- odzivih potrjujejo biološko heterogenost glioblasto- je PIK3CA-AKT-mTOR. Posledično so žile v VM ma ter poudarjajo pomen uporabe primarnih celič- strukturno nepravilne, povečano prepustne in slabo nih kultur. Nadaljnje raziskave v tridimenzionalnih pokrite s podpornimi celicami, kar dodatno prispe- modelih bodo ključne za potrditev teh ugotovitev va k njihovi patologiji. Bleomicinska elektrosklero- v fiziološko ustreznejših pogojih. terapija (BEST) predstavlja obetaven terapevtski pristop, vendar so molekularni mehanizmi njego- OR-18 vega delovanja še vedno slabo opredeljeni, za kar Učinki obsevanja na tumorsko mikrookolje so potrebni predklinični modeli VM. V endotelij-in NK celice ske celične linije (HUVEC, SVEC4-10, BEND.3) Tim Božič, Iva Šantek, Barbara Lisec, Živa Pišljar, smo zato z lentivirusno transdukcijo vnesli mutaci- Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Simona Kranjc Brezar, jo PIK3CA-H1047R ter potrdili izražanje transge- Boštjan Markelc, Maja Čemažar na na RNA in proteinskem nivoju. Funkcionalne Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. in vitro analize so vključevale oceno proliferacije, Naučena imunost, kjer prirojene imunske celice angiogenega potenciala in migracije. Po subkutani pridobijo spominske lastnosti, postaja ključna pri implantaciji v miši so celice tvorile lezije, pri kate- raku. Med njimi so tudi spominske naravne celice rih smo s histološko analizo potrdili fenotip VM, kar ubijalke (angl. memory-like NK cells, mNK). Za- potrjuje robusten in translacijsko relevanten pred- nje sta značilni visoka citotoksičnost in dolga ob- klinični model za nadaljnje raziskave BEST. stojnost, zaradi česar predstavljajo obetavno tera- pevtsko tarčo, samostojno ali v kombinaciji z radi- oterapijo. Učinki obsevanja (OB) na NK celice pa ostajajo neraziskani. V naši študiji smo učinke OB analizirali na miš- jih modelih raka dojke 4T1 in debelega črevesa CT26. OB je povzročilo od doze odvisen zaostanek v rasti tumorjev. Imunofluorescenčno označevanje CT26 tumorjev po OB (3x 5 Gy) je pokazalo po- večano infiltracijo NK celic, medtem ko je bila v tumorjih 4T1 po OB nizka. Po OB smo določevali 17 praviloma traja kratek čas. Uporabljeni odmerki bleomicina so bili nizki, s povprečno porabo 2 mg Elektrokemoterapija v na poseg. Vsi bolniki so bili odpuščeni iz bolnišnice bodisi na dan posega bodisi naslednji dan. Resnih kliniki zapletov ali pomembnih neželenih učinkov nismo 16. januar, 16:30-17:30 Pri vseh bolnikih še ni bila izvedena kontrol- zaznali. na magnetnoresonančna preiskava po treh mesecih, vendar so pri tistih, pri katerih je bila opravljena, OR-20 rezultati pokazali znatno zmanjšanje obsega lezij. Long term rezultati ECT pri zdravljenju Pri večini bolnikov je prišlo tudi do kliničnega iz- BCC Aleš Grošelj boljšanja simptomov ter izboljšanja izgleda spre- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. memb. Na podlagi naših dosedanjih izkušenj in ob upo- Elektrokemoterapija (EKT) se je v zadnjem de- števanju obstoječih kliničnih raziskav se zdi BEST setletju uveljavila kot učinkovito in varno zdravlje- varna in učinkovita metoda zdravljenja nizkopre- nje bazalnoceličnega raka (BCC), predvsem v estet- točnih žilnih malformacij. Kljub temu pa so za do- sko in funkcionalno občutljivih predelih glave in končno potrditev teh ugotovitev potrebne dodatne vratu ter pri starejših bolnikih z več pridruženimi študije z večjim številom vključenih bolnikov. boleznimi. Analiza podatkov iz Insp-ECT registra je pokazala visoko stopnjo lokalne kontrole bolezni OR-22 že po enkratnem zdravljenju z EKT, z 92-odstotnim Elektrokemoterapija posteriorne resekcijske petletnim preživetjem brez ponovitve. Ponovitve površine pri raku trebušne slinavke - dolgo- so bile redke in v večini primerov uspešno zdravlje- ročni rezultati nje s ponovno EKT, kirurškim posegom ali obseva- 1 1 1 Žan Čebron , Mihajlo Đokić , Miha Petrič, Ma-njem, kar potrjuje dolgotrajno učinkovitost zdra- 2 2 2 ja Čemažar , Maša Bošnjak , Gregor Serša, Blaž vljenja. 1 Trotovšek Dodatno je raziskava, usmerjena v deeskalacijo 1 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija; odmerka bleomicina, pokazala, da zmanjšan odme- 2Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. rek bleomicina (10.000 IU/m²) zagotavlja primer- Uvod: Z namenom zmanjšanja možnosti lokal- ljivo učinkovitost s standardnim odmerkom (15.000 ne ponovitve bolezni ter izboljšanja preživetja smo IU/m²). Pri bolnikih z nižjim odmerkom je bilo si- zasnovali nov, hibridni pristop zdravljenja s kirur- cer zabeleženih nekoliko več poznih ponovitev, ki ško resekcijo in intraoperativno elektrokemoterapi- so bile uspešno zdravljenje z dodatno EKT s stan- jo posteriorne resekcijske površine. dardnim odmerkom bleomicina. Bolniki in metode: V pilotno študijo smo vklju- Rezultati potrjujejo, da EKT predstavlja učin- čili bolnike z resektabilnim duktalnim adenokarci- kovito in varno zdravljenje primarnih in ponavlja- nomom glave trebušne slinavke, ki so izpolnjevali jočih BCC. Prilagoditev odmerka bleomicina je po- vključitvene kriterije. membna predvsem pri starejših bolnikih s slabšo Rezultati: Elektrokemoterapija posteriorne re- ledvično funkcijo in omogoča individualiziran pri- sekcijske površine je bila izvedljiva pri vseh 10 bol- stop zdravljenja z EKT. nikih. Povprečna starost bolnikov je bila 71 let (razpon 61�84 let). Med izvajanjem elektrokemote- Dosedanji rezultati BEST-a v Ljubljani neželenih učinkov. Med hospitalizacijo smo opažali Miha Štabuc nasledenje zaplete: okužbo kirurške rane, parali- OR-21 rapije in prvih 24 ur po zdravljenju nismo opažali Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. tični ileus, globoko vensko trombozo, paroksizmal- Elektroskleroterapija z uporabo bleomicina no atrijsko fibrilacijo, intraperitonealni hematom in (BEST) predstavlja minimalno invazivno terapev- dve postoperativni pankreatični fistuli. Smrtnost v tsko možnost zdravljenja nizkopretočnih žilnih mal- prvih 30 dnevih po zdravljenju je bila 0 %. 90- formacij. Postopek temelji na kombinaciji lokalne dnevna smrtnost vključenih bolnikov je bila 20 %. aplikacije bleomicina in reverzibilne elektroporaci- 2-letno preživetje vključenih bolnikov je 30 %. je. Zaključek: Rezultati hibridnega pristopa zdra- Od maja 2024 smo s to metodo zdravili 36 bolni- vljenja kažejo, da je intraoperativna elektrokemo- kov, večinoma pediatričnih, z nizkopretočnimi žil- terapija posteriornega resekcijskega roba izvedljiva nimi malformacijami, ki so se nahajale na različnih in varna. Za oceno učinkovitosti bi bile potreb- delih telesa. Poseg se izvaja v splošni anesteziji in 18 ne dodatne raziskave z daljšim sledenjem in večjim številom vključenih bolnikov. OR-23 Klinično-patološke spremembe kožno- podkožnih zasevkov melanoma po elektro- kemoterapiji Sara Milićević 1 1 2 , Gorana Gašljević , Andrej Cör, Maša 1 1 Omerzel , Simona Kranjc Brezar, Maja Čemažar1 1 , Barbara Perić 1 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija; Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Slovenija. Temelj zdravljenja napredovalega kožnega me- lanoma (KM) predstavljajo zaviralci imunskih kon- trolnih točk (ZIKT). Bolniki z imunsko vročimi tu- morji praviloma bolje odgovorijo na ZIKT, medtem ko imajo na ZIKT neodzivni bolniki že pred začet- kom zdravljenja pogosteje imunsko hladne tumor- je. Ključno vprašanje je, ali lahko z elektrokemo- terapijo (EKT) preoblikujemo tumorsko mikrooko- lje (TMO) tako, da imunsko hladen tumor postane imunsko vroč in s kombiniranim zdravljenjem iz- boljšamo odgovor na ZIKT. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana trenutno poteka klinična študija vpliva EKT na TMO tre- tiranih in netretiranih kožno-podkožnih zasevkov KM. Preliminarni rezultati analize tumor infiltri- rajočih limfocitov in limfocitnega seštevka nakazu- jejo, da EKT spodbuja prehod iz imunsko hladnega v imunsko vroče TMO v obeh skupinah zasevkov. Po zdravljenju z EKT je v zasevkih opazen porast naravnih celic ubijalk, citotoksičnih T limfocitov in celic T pomagalk, kar kaže na aktivacijo tako pri- rojenega kot tudi pridobljenega imunskega odziva. Predstavljene bodo klinično-patološke spre- membe kožno-podkožnih zasevkov KM po EKT pri prvih osmih vključenih bolnikih oziroma po desetih izvedenih EKT. 19 požiralnika za oceno morebitne poškodbe po abla- ciji. Tri mesece po posegu smo bolnike ponovno hospitalizirali in jim opravili invazivno mapiranje Vloga elektroporacije v levega atrija za oceno vztrajanja izolacije pljučnih katetrski ablaciji ven in zadnje stene levega atrija. Preliminarni rezultati kažejo na primerljivo 16. januar, 17:45-19:00 trajnost izolacije pljučnih ven ne glede na način ablacije. Pri bolnikih, ki so imeli opravljen po- seg z elektroporacijo smo ugotovili večjo inciden- OR-24 co trajne izolacije zadnje stene levega atrija. Pri Katetrska ablacija atrijske fibrilacije z elek- bolnikih po radiofrekvenčni ablaciji smo ugotovili troporacijo – lastne izkušnje po prvem letu Andrej Pernat pomembno višje vrednosti troponina v krvi. Zniža- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. nje hemoglobina po posegu je bilo podobno v obeh skupinah. Vrednosti haptoglobina so bile nižje po Katetrska ablacija z radiofrekvenčno energijo elektroporaciji. Pri dveh bolnikih po elektroporaci- in balonsko krioablacijo predstavlja uveljavljeno ji smo ugotovili poškodovano mukozo požiralnika. in učinkovito metodo zdravljenja atrijske fibrilaci- je (AF). Katetrska ablacija AF z elektroporacijo (PFA) predstavlja inovativno tehniko, katere glav- na prednost v primerjavi s konvencionalnimi meto- dami, je varnost, visoka učinkovitost pri doseganju izolacije pljučnih ven in krajši postopek. Namen poročila: je pregled prvih izkušenj po dobrem letu uporabe PFA v naši ustanovi. Na voljo imamo sisteme treh glavnih proizvajalcev za ¨sin- gle shot¨ tehniko in dveh proizvajalcev za uporabo točkovne ablacije. V 2025 smo na KO za kardio- logijo s PFA opravili ablacijo pri 108 bolnikih (64 % moški), kar predstavlja 32 % vseh ablacij AF. Pri tretjini bolnikov smo poseg opravili z upora- bo fluoroskopije, pri ostalih pa brez rentgenskega sevanja. Povprečno trajanje posega je znašalo 84 min. Akutno izolacijo pljučnih ven smo dosegli pri vseh bolnikih. Pri dveh bolnikih (1,8 %) smo opa- žali prehodne elevacije veznice ST, ki so spontano izzvenele v 3 min. Zaključek: Naše izkušnje potrjujejo izsledke ob- javljenih kliničnih raziskav glede učinkovitosti in varnosti ablacije AF s pomočjo elektroporacije. OR-25 Rezultati klinične študije Electro AF Matevž Jan, Jernej Iršič, Jernej Štublar, Tine Pro- lič Kalinšek Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. Predstavljamo preliminarne rezultate klinične študije Electro AF. V študijo smo vključili 60 bolnikov s perzisten- tno in dolgotrajno perzistentno atrijsko fibrilaci- jo (AF), ki smo jih randomizirali 1:1 na katetrsko ablacijo z radiofrekvenčno ablacijo ter elektropora- cijo. V obeh skupinah smo opravili točkovno abla- cijo s ciljem izolacije pljučnih ven ter zadnje stene levega atrija. Pred in po posegu smo bolnikom od- vzeli kri za določitev biomarkerjev. Vsi bolniki so imeli znotraj 48 ur opravljen endoskopski ultrazvok 20 mirovni srčni utrip in zmanjša variabilnost srčnega ritma (HRV), kar povezujejo s poškodbami epikar- dialnih ganglijskih vozlov in vplivom na srčni živčni Sekcija III sistem. Učinki PFA na HRV so manj raziskani. 17. januar, 9:00 - 10:30 V teku je klinična študija (NCT06134752), ki primerja učinke RFA in PFA pri zdravljenju perz- istentne AF. Parametre HRV smo analizirali 3, 6 OR-26 in 12 mesecev po posegu iz 7 dnevnih holter po- Kombinirana terapija z LVAD in CD34� ma-snetkov EKG. Tri mesece po posegu so bili para-tičnimi celicami pri bolnikih z neishemično metri HRV v skupini RFA statistično značilno nižji dilatativno kardiomiopatijo (p<0.05) kot v skupini PFA. Po šestih mesecih so Gregor Poglajen, Sabina Frljak, Gregor Zemljič, razlike ostale statistično značilne predvsem pri pa- Andraž Cerar, Bojan Vrtovec rametrih parasimpatične aktivnosti, po dvanajstih Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. mesecih pa med skupinama ni bilo več statističnih Kombinirano zdravljenje z LVAD in matičnimi razlik. ANOVA za ponovljene meritve je pokazala celicami so doslej ocenjevale tri študije zgolj kot so- statistično značilno povečanje parametrov HRV v časni pristop ob operaciji implantacije LVAD. Kli- času samo v skupini RFA, medtem ko so v skupini nične koristi zaenkrat ni pokazala nobena študija, PFA parametri HRV ostali stabilni. verjetno zaradi tega, ker sistemski vnetni odgovor, Rezultati podpirajo hipotezo, da PFA zaradi ki spremlja kirurški poseg, nevtralizira ugodne čin- netermičnega mehanizma ablacije povzroča manj- ke matičnih celic. V naši raziskavi smo ocenili var- še poškodbe srčnega živčnega sistema kot RFA. nost in izvedljivost odložene intrakoronarne terapi- je z matičnimi celicami pri bolnikih z LVAD. OR-28 Vključili osem bolnikov z neishemično dilatativ- The effect of pulsed field ablation in porcine implantacija LVAD. Terapijo s celicami CD34� smo dient 1 1 1 Tomaž Jarm , Žiga Kramberger , Jernej Štublar, izvedli dva meseca po implantaciji LVAD. Celice no kardiomiopatijo, pri katerih je bila opravljena left ventricle on the spatial ventricular gra- smo mobilizirali z G-CSF, zbrali s citaferezo, imu- 2 3 3 fer Barry Bor Kos1 2 2 , Terenz Escartin , Graham Wright , Jenni-noselektirali, označili s tehnecijem-99m ter intrako- 4 1 Verma , Nicolas Coulombe , Daniel C. Sigg , Atul , Damijan Miklavčič ronarno aplicirali 80 milijonov celic preko mikroka- 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehni-tetra. 2 ko, Slovenija;Sunnybrook Research Institute, Kanada; Po treh mesecih se je vrednost NT-proBNP 3 4 Medtronic, Združene države;McGill University Health zmanjšala za 1848 pg/mL, razdalja v 6-minutnem Centre, Kanada. testu hoje se je povečala za 104 m, izboljšale pa so se tudi dimenzije levega prekata. Nismo zabeležili Spatial ventricular gradient vector (SVG), a me- aritmij, krvavitev, tromboze LVAD ali okužb. asure of the ventricular electrical heterogeneity, Zadrževanje celic v miokardu je ključni dejav- was applied to quantify morphological changes ob- nik učinkovitosti terapije. Strategije za izboljšanje served in ECG after application of pulsed field abla- engraftmenta celic, vključno s predhodno obdela- tion (PFA) at four doses in the left ventricle of five vo miokarda z elektroporacijo, bi lahko dodatno iz- swine (35 lesion sites). SVG arises from spatial and boljšale regenerativne učinke pri bolnikih z LVAD temporal heterogeneity of ventricular depolarizati- in zahtevajo nadaljnje raziskave. on and repolarization processes. It is calculated from the orthonormal vectorcardiographic leads X, OR-27 Y and Z, which were reconstructed from the 12-lead Primerjava variabilnosti srčnega ritma po ECG. An increase in SVG magnitude was observed katetrskem zdravljenju atrijske fibrilacije z (p<0.05) immediately after PFA delivery at the two dvema ablacijskima metodama largest doses of PFA and specifically in the apical Nastja Žgalin1 1 2 , Jernej Štublar , Matevž Jan , Da- region of the heart regardless of the dose. The effect mijan Miklavčič1 1 , Tomaž Jarm was mostly transient and tended to disappear wi- 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- thin 4 minutes post-ablation except for a minority venija; 2Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. of lesion sites. Therefore, the electrical heterogene- ity of the left ventricle can be modified in a large Ablacija z ireverzibilno elektroporacijo (PFA) je enough volume of the myocardium to be detected in netermična ablacijska metoda, ki se uveljavlja kot SVG even after a single application of PFA. The ge- alternativa radiofrekvenčni ablaciji (RFA) pri zdra- nerally short-lived change in SVG most likely arose vljenju atrijske fibrilacije (AF). Po RFA se poveča from the transiently electrically stunned myocardi- 21 um surrounding the catheter tip beyond the actual nizacija brazgotine z ablacijo je pogosta strategija PFA lesion. za zdravljenje ventrikularnih aritmij, ki so posledi- ca nehomogenega brazgotinastega tkiva po infark- OR-29 tu. Namen študije je bil izračunati in vizualizira- Poškodbe požiralnika po ablaciji s PFA ti ablirano območje po homogenizaciji brazgotine Bor Kos 1 1 1 , Damijan Miklavčič , Jernej Štublar, s PFA v infarktnem levem ventriklu prašiča z nu- Jernej Iršič2 2 2 , Tine Prolič-Kalinšek , Jan Drnovšek, meričnim modeliranjem. Po induciranem infarktu Matevž Jan2 smo na podlagi slik magnetne resonance (MR) iz- 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- vedli homogenizacijo brazgotine s PFA (21–27 le- venija; 2Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. zij, 8 vlakov pulzov, 1500 V). Za vsako od petih Ablacija s pulznim električnim poljem (PFA) je živali smo na podlagi kontrastnih MR slik izdelali metoda srčne ablacije, ki deluje na osnovi elektro- natančen model geometrije ventrikla in porazdeli- poracije. Kljub temu nekateri poročajo o nastanku tve brazgotinastega tkiva. Izračunali smo porazde- mehurčkov in morebitnih toplotnih učinkih. litev električnega polja za vsako PFA aplikacijo po- Predstavljamo primer poškodbe požiralnika po sebej in določili skupno ablirano območje. Razviti točkovni PFA zadnje stene levega atrija, podprt z numerični modeli omogočajo izračun in vizualizaci- endoskopskimi izvidi ter numeričnim modeliranjem jo celotnega abliranega območja po homogenizaciji porazdelitve električnega polja in temperature. Pri brazgotine s PFA ter ponujajo vpogled v predviden 74-letni bolnici s perzistentno atrijsko fibrilacijo je izid zdravljenja. bila izvedena PFA izolacija pljučnih ven in zadnje stene. Na podlagi 3D rekonstrukcije atrija in po- OR-31 žiralnika smo z numeričnim modeliranjem določili Povečanje toka poškodbe po PFA korelira z električno polje in segrevanje za 80 zaporednih le- debelino tarčnega tkiva v levem preddvoru zij, umeščenih glede na podatke iz elektroanatom- Jernej Štublar1 1 , Tomaž Jarm, Tine Prolič ske karte. Kalinšek2 2 1 , Jernej Iršič , Nina Bobič, Damijan Modeliranje je napovedalo lokalne temperatur- Miklavčič1 2 , Matevž Jan ne dvige v atriju ter območje povišane temperatu- 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- re v delu požiralnika. Istočasno je v primerljivo venija; 2 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. velikem volumnu požiralnika presežen prag za ire- Ablacija z elektroporacijo (PFA) je ablacijska verzibilno elektroporacijo. Primer kaže, da lahko metoda za zdravljenje atrijske fibrilacije. Pri doslej pri PFA ob zgoščenem dovajanju lezij in dolgotraj- najbolj uveljavljeni metodi radiofrekvenčne ablaci- ni izpostavljenosti pride do klinično pomembnega je (RFA) dosežemo električno izolacijo pljučnih ven segrevanja tkiva in do poškodb požiralnika zaradi od levega preddvora z ustvarjanjem neprekinjene- elektroporacije. Nadaljnji razvoj numeričnega mo- ga niza točkastih lezij (segati mora preko celotne deliranja je ključen za razumevanje in izboljšanje debeline miokarda - transmuralnost). V predkli- varnosti prihodnjih PFA postopkov. ničnih raziskavah smo pokazali, da sprememba v poteku znotrajsrčnega elektrograma (iEGM), ime- OR-30 novana tok poškodbe (COI), korelira z velikostjo Numerično modeliranje homogenizaci-lezije in z njeno transmuralnostjo po PFA. To po-je brazgotine s pulzirajočim električnim vezavo smo želeli preveriti v klinični študiji (Elec-poljem (PFA) v prašičjih ventriklih po troAF). infarktu Analizirali smo COI glede na debelino tarčne- 1 2 1 Peter Lombergar , Terenz Escartin , Bor Kos , ga tkiva pridobljenega iz 3D CT rekonstrukcij (>3 Atul Verma3 2 1 , Maria Terricabras , Jernej Štublar , Phi- mm – debelo-D; <2 mm – tanko-T) ter glede na lippa R. P. Krahn2 4 1 , Nicolas Coulombe , Tomaž Jarm, ablacijsko metodo (PFA ali RFA). 54 referenčnih Jennifer Barry2 4 4 , Lars M. Mattison , Nicole Kirchhof, 4 lezij smo razvrstili v štiri skupine: PFA-D (N=16), 2 Daniel C. Sigg 1 , Graham Wright , Damijan Miklavčič 1 PFA-T (N=11), RFA-D (N=15) in RFA-T (N=12). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- V vseh skupinah se je COI po ablaciji povečal (par- venija; 2 3 Sunnybrook Research Institute, Kanada;McGill 4 ni t-test: p<0.01). Povečanje je bilo bolj izrazi- University Health Centre, Kanada; Medtronic, Združene to v obeh skupinah z debelim tkivom. Statistično države. značilna razlika se je pokazala tudi med PFA-D in Ablacija s pulzirajočim električnim poljem (an- PFA-T skupinama (t-test: p<0.05). gl. PFA - Pulsed Field Ablation) je nova, hitro Uporaba COI kot indikatorja debeline tkiva bi razvijajoča se metoda za zdravljenje srčnih aritmij, lahko omogočila titracijo doze PFA. ki temelji na ireverzibilni elektroporaciji. Homoge- 22 izvedeni in vivo. Pri takšnih študijah fiziološki od- zivi na poškodbo, lahko prispevajo k spremembam dinamike vode in posledično k spremembi MR si- Sekcija IV gnala. Zato je področje, izpostavljeno elektropora- 17. januar, 11:00 - 12:15 ciji, ki je določeno na osnovi takšnih MR slik, lahko večje od dejanskega. V naši študiji smo se odločili za ex vivo pristop, ki zagotavlja, da so opaženi učin- OR-32 ki direktna posledica elektroporacije v tkivu in ne Aktivacija in prehodna okvara živcev zaradi posledica fizioloških procesov. Pri našem poskusu elektroporacijskih pulzov smo dovedli 8 100 µs električnih pulzov z vzposta- Matej Reberšek vljenim električnim poljem od 100 do 500 V/cm. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- Rezultati pokažejo, da se T2 obtežen signal in na- venija. videzni difuzijski koeficient pred in po dovajanju Pri srčni ablaciji z elektroporacijo pride do ak- pulzov ne spremenita pri omenjeni postavitvi. Z tivacije in prehodne okvare srčnih ter okoliških živ- našo študijo nismo uspeli zaznati T2 ali difuzijskih cev. V tej študiji smo na izoliranem prašičjem fre- sprememb v mišičnem tkivu zaradi elektroporacije. ničnem in vagusnem živcu preučevali vpliv viso- kofrekvenčnih bipolarnih elektroporacijskih pulzov OR-34 ga tkiva. Izolirane živce smo namestili na elektrode cijiRok Zbačnik, Dušan Šuput z medelektrodnima razdaljama 5 in 10 mm. Pri (HF-EP) na aktivacijo in prehodno okvaro živčne- Preliminarni rezultati MRI atrijev po abla- razdalji 5 mm smo živce bodisi stimulirali bodisi Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. elektroporirali, medtem ko smo pri razdalji 10 mm Predstavljamo preliminarne rezultate prikaza fi- na štirih kanalih merili sestavljeni akcijski poten- broze v steni atrijev pri dveh bolnikih, enem po ra- cial (CAP). Rezultati so pokazali, da tako trajanje diofrekvenčni ablaciji in pri drugem po elektropo- pulza kot pavza med pozitivno in negativno fazo raciji. Oba sta imela opravljeno izolacijo pljučnih bistveno vplivata na stopnjo aktivacije in prehodne ven ter zadnje stene levega atrija. Pred ablacijo sta okvare živcev. HF-EP so omogočili aktivacijo hi- imela opravljeno CTA preiskavo srca in MRI leve- trih živčnih vlaken pri približno 7–8-krat nižjih na- ga atrija, nato pa ponovljeno MRI po enem tednu petostih v primerjavi z napetostmi, potrebnimi za ter po treh mesecih, ko sta imela opravljeno tudi aktivacijo počasnih živčnih vlaken. Nadalje smo invazivno viskoločljivostno mapiranje levega atri- pokazali, da 0,5 µs HF-EP povzročijo 50-odstotno ja. Rekonstrukcije MRI slik s prikazom brazgotine prehodno okvaro freničnega živca pri približno 7- ter CTA segmentacija anatomskih struktur so bile krat višji napetosti kot 10 µs HF-EP. Okrevanje opravljene s sistemom ADAS 3D. freničnega živca po okvari, povzročeni s HF-EP, je bilo relativno uspešno: pri napetostih do 500 V / OR-35 5 mm se je CAP v 5 minutah obnovil na približno Computational Modeling of Unipolar Intra- 80 %, medtem ko je pri napetosti 1400 V / 5 mm cardiac Electrograms Following Pulsed Field okrevanje na 80 % CAP trajalo približno 30 minut. Ablation Lana Balentović, Jernej Štublar, Tomaž Jarm, Bor OR-33 Kos, Damijan Miklavčič, Lea Rems Omejitve spremljanja elektroporacije mišič- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- nega tkiva ex vivo z magnetoresonančnimi venija. tehnikami Owing to its largely non-thermal nature, pul- Marko Stručić sed field ablation has gained increasing attention Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- as a treatment for atrial fibrillation, leveraging ir- venija. reversible electroporation to target arrhythmogenic Pri magnetnoresonančnih zaporedijih T2 obte- myocardial cells. Creation of durable transmural le- ženem in difuzijsko obteženem slikanju je signal od- sions is essential for prevention of arrythmia recur- visen od interakcije vodnih molekul v sistemu. S rence. Recently, unipolar intracardiac electrograms tema pulznima zaporedjema dobimo informacije o (iEGMs) have been proposed as a valuable tool for prerazporeditvi vodnih molekul po elektroporaciji assessing lesion formation that could help guide the in o spremembi difuzije vode. Ti slikovni tehniki PFA procedure. This work presents two- and three- sta bili že uporabljeni v preteklih študijah za oceno dimensional numerical models of cardiac tissue de- velikosti lezije po elektroporaciji, a so bili poskusi veloped to study changes in unipolar iEGMs associ- 23 ated with lesions of varying sizes and transmurality status. The model coupled the monodomain par- tial differential equation with the Luo-Rudy cardi- omyocyte model. A nonselective leak current was introduced accounting for an increase in membrane permeability due to electroporation. Unipolar iE- GMs were obtained by solving Poisson’s equation derived from the bidomain formulation. The mo- del was able to reproduce key electrophysiological features associated with lesion formation, including conduction slowing, signal attenuation, and an al- teration of iEGM morphology. OR-36 Čudoviti Solanum tuberosum ali Kako je go- molj postal meso Samo Mahnič-Kalamiza, Damijan Miklavčič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- venija. Krompir se v zadnjih letih vse pogosteje upora- blja kot preprosto, poceni in etično nesporno mo- delno tkivo za proučevanje elektroporacije v konte- kstu zdravljenja atrijske fibrilacije prek srčne abla- cije (angl. pulsed field ablation – PFA). Vendar takšna raba odpira več konceptualnih in metodo- loških vprašanj. Gomolji niso mehansko in struk- turno homogeni, njihova trdota ter stik z elektro- dami so slabo kontrolirani, pogoji shranjevanja in čas po spravilu pa lahko vplivajo na električne in mehanske lastnosti tkiva. Dodatno nejasnost vna- ša dejstvo, da poskusi mehčanja v želji približati mehanske lastnosti mišičnemu tkivu temeljijo prav na elektroporaciji membran, kar pomeni, da je tki- vo že predhodno spremenjeno. Krompir zaradi vi- soke vsebnosti znotrajcelične prevodne tekočine po elektroporaciji hitro električno in mehansko homo- genizira, kar vodi v spremembe impedance, iztok tekočine v izvencelični prostor in padec turgorja ter s tem v spremenjeno porazdelitev električnega po- lja. Odsotnost izrazite anizotropije, značilne za mi- šično tkivo, dodatno omejuje prenosljivost rezulta- tov. Predavanje bo kritično ovrednotilo, katere in- formacije (npr. dinamiko elektroporacije) je mogo- če zanesljivo pridobiti na krompirju in katere (npr. porazdelitev polja in selektivnost ablacije) verjetno ne, ter izpostavilo potencialne pasti pri interpreta- ciji rezultatov za PFA. 24 P O V Z E T K I P O S T E R P R E Z E N T A C I J so identifikacija kandidatskih toksinov za izdelavo plazmidov za sekretorne oblike toksinov, ocena iz- ražanja in funkcionalnosti in vitro ter izbor najo- Odmor za kavo in ogled betavnejših kandidatov za in vivo študije na miš- posterjev jih tumorskih modelih, kjer nameravamo za vnos 16. januar, 10:20-11:00 prenos (GET). Do zdaj smo uspešno pripravili pet plazmidov uporabiti intratumorski genski elektro- PFT- in tri SAg-plazmide, vse združene s signalom za izločanje gena za perforin-1. Po GET smo z re- PO-01 porterskimi plazmidi ocenili učinkovitost izločanja Assessing the safety of Pulsed Field Abla- in delež pozitivnih celic, izražanje toksinov pa smo tion in the presence of implantable medical potrdili z qRT PCR. To so preliminarni rezulta- devices Bakhtawar Bibi, Bor Kos, Damijan Miklavčič ti in nadaljnji poskusi bodo potrebni za potrditev Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- funkcionalnosti plazmidov ter aktivnosti toksinov, venija. izločenih iz transfeciranih tumorskih celic. Pulsed field ablation (PFA) is an effective tre- PO-03 atment for atrial fibrillation but uses high voltages Rezine miokarda: vzpostavitev eksperimen- that may cause heating near metallic cardiac devi- talnega modela za proučevanje reverzibilne ces. This study developed a finite-element numeri- in ireverzibilne elektroporacije v srčnem tki- cal model in COMSOL to investigate interactions vu between PFA and atrial appendage occlusion devi- Vid Jan, Jernej Jurič, Klara Bulc Rozman, Lea ces, focusing on catheter device spacing and safety Rems risks related to potential excessive heating. The Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slo- model included a tissue block, a nitinol disk repre- venija. and spacing was varied from 1–10 mm (z-axis) and vivo model, ki ohranja naravno makrostrukturo in 1–20 mm (x-axis). Simulations used 1800 V, a duty elektrofiziološke lastnosti srčnega tkiva. Rezine pri- senting the device, and a bipolar platinum catheter Rezine miokarda predstavljajo translacijski ex factor of 0.01, and 0.2 s duration. Results showed pravljamo in gojimo po uveljavljenem protokolu, ki strong electric fields (>550 V/cm) extending wi- ohranja viabilnost in funkcijo tkiva. V naših študi- dely around the catheter, with an electroporated jah bomo rezine miokarda uporabili za proučevanje tissue volume of 1570.2 mm³, while significant he- reverzibilne in ireverzibilne elektroporacije (EP) v ating was localized near the catheter and device. kontekstu regenerativne kardiologije in zdravljenja Temperatures approached 100 °C only when spa- srčnih aritmij. cing was �2 mm. At larger distances, ablation was Proučevali bomo potencial reverzibilne EP za predominantly non-thermal, suggesting PFA is safe gensko transfekcijo z namenom spodbujanja rege- near devices unless in very close proximity. neracije po ishemični poškodbi. Funkcionalne učin- ke bomo spremljali s sistemom, ki omogoča sočasno PO-02 merjenje krčljivosti rezin in znotrajcelične koncen- Razvoj in vrednotenje plazmidov za izraža- tracije kalcija z uporabo barvila Cal Red™. Pro- nje onkolitičnih in superantigenih toksinov učevali bomo tudi učinke ireverzibilne EP, ki se za imunoterapijo raka 1 2 uporablja kot netermična metoda zdravljenja srč- Maja Cvetanoska , Kristijan Lovišček , Katari-1 nih aritmij, pri čemer bomo spremljali obseg, di- 1 na Žnidar 1 , Maja Čemažar , Gregor Serša, Urška 1 namiko in funkcionalne posledice povzročenih po- Kamenšek 1 škodb tkiva. Za dolgotrajno gojenje rezin po EP 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija; Univerza v bomo uporabljali komore, ki zagotavljajo elektro- Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Slovenija. mehansko stimulacijo rezin v fizioloških pogojih. Te V raziskavi razvijamo nov pristop zdravljenja študije bodo prispevale k boljšemu razumevanju EP raka, pri katerem želimo s plazmidi, ki kodirajo srčnega tkiva in razvoju novih terapij. za sekretorne oblike bakterijskih toksinov, sproži- ti močan protitumorski imunski odziv neposredno v tumorskem mikrookolju. Pristop združuje toksi- ne, ki tvorijo pore v celični membrani (PFT) in s tem povzročajo lizo tumorskih celic in sprošča- nje antigenov, ter superantigene toksine (SAg), ki okrepijo lokalno imunsko aktivacijo. Cilji raziskave 27 PO-04 po 1 minuti (952 ± 135 ng/mL; k = 0,2 min�¹), v Lokalizirana elektroporacija kot pristop za tumorju pa po 10 minutah (2,292 ± 0,501 mg/kg; raziskovanje vnosa nukleinskih kislin v srč-k = 0,0056 min�¹). OXA je najvišjo koncentracijo v nomišične celice serumu dosegel po 5 minutah (4469 ± 220 ng/mL; Jernej Jurič, Aleksandar Sarić, Lana Balentović, k = 15,05 min�¹), v tumorju pa po 10 min (1,815 ± Lea Rems 0,26 mg/kg; k = 0,0021 min�¹). Za največjo učin- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slo- kovitost EKT je zato priporočljivo električne pulze venija. aplicirati 10 minut po injiciranju CDDP ali OXA. Vnos genetskega materiala v srčnomišične celi- ce je eden izmed ključnih korakov pri razvoju gen- PO-06 skih terapij za zdravljenje srčno-žilnih bolezni. Na AI-driven design of mini-USH2A and ge- elektroporacij osnovan genski elektroprenos (GET) ne electrotransfer for mutation-independent je nevirusna metoda za vnos nukleinskih kislin v therapy of Usher syndrome type 2 12 Lucija Malinar , Urška Kamenšek, Marko celice. Pristop lokalizirane elektroporacije (LEP), 1 Hawlina ki temelji na neprevodnih nanoporoznih gojitvenih materialih (npr. PC ali PET), omogoča lokaliza- 1 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija; cijo električnega polja na manjša področja celične 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. membrane. S tem se zniža celokupna električna Usher syndrome type 2 (USH2) is the most com- izpostavitev celic kar zagotavlja večje preživetje, mon form of syndromic retinitis pigmentosa, wi- ohranja uspešnost vnosa in dovoljuje natančnejši th mutations in the USH2A gene representing its nadzor nad izražanjem genov. Poleg tega zasnova leading genetic cause. Current retinal gene the- naprave za LEP omogoča uporabo poljubnih nano- rapy approaches are limited by mutation-specific poroznih materialov, dovoljuje paralelno oz. soča- strategies or by the restricted cargo capacity of sno transfekcijo večjega števila vzorcev in omogoča viral vectors. To overcome these limitations, we zajem ter računalniško obdelavo slik fluorescenčne propose a mutation-independent therapeutic stra- mikroskopije. Delo obravnava vzpostavitev parale- tegy that combines AI-driven protein design with lizirane LEP za preizkušanje vnosa nukleinskih ki- non-viral gene electrotransfer (GET). Using mo- slin v celično linijo AC16. Ta platforma bo nadalje lecular dynamics–based computational modeling, predstavljala osnovo za razvoj in nadgradnjo proto- the USH2A protein was rationally miniaturized by kolov za genski elektroprenos v srčnomišične celice approximately 50 % while preserving key structural ter primerjavo učinkovitosti vnosa mRNA oz. plaz- and functional domains. GET was selected as a lo- midne DNA v različne tipe srčnomišičnih celic. calized delivery method, enabling enhanced cellular uptake of plasmid DNA while minimizing systemic PO-05 immune responses. Three pEFS plasmids were ge- Farmakokinetika cisplatina in oksaliplatina nerated: a full-length wild-type USH2A construct v ortotopičnem mišjem tumorskem modelu (∼16 kb) and two mini-USH2A variants (∼8 kb). osteosarkoma Preliminary in vitro experiments in HEK293T cells Saša Kupčič, Urška Kamenšek, Maja Čemažar, Ur- demonstrated successful GET-mediated transfecti- ša Lampreht Tratar on of all constructs. Quantitative RT-PCR ana- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. lysis revealed that transfection efficiency was inde- Za doseganje maksimalnega citotoksičnega pendent of plasmid size. This study demonstrates učinka elektrokemoterapije (EKT) pri osteosarko- the feasibility of combining computational prote- mu (OSA) mora aplikacija električnih pulzov so- in engineering with GET as a scalable, mutation- vpadati z najvišjo koncentracijo citostatika v tki- independent gene therapy platform for inherited re- vu. Podatki o farmakokinetiki cisplatina (CDDP) tinal diseases. in oksaliplatina (OXA) v kostnem tumorskem tkivu doslej še niso bili objavljeni, zaradi specifičnih hi- PO-07 stoloških lastnosti kosti pa se farmakokinetika v ko- Protitumorski učinek genskega elektropre- stnih tumorjih lahko razlikuje od tiste v podkožnih nosa mRNA z zapisom za IL-12 na modelu tumorjih. Cilj študije je bil določiti farmakokineti- melanoma in kolorektalnega karcinoma ko CDDP in OXA v mišjih modelih tumorjev OSA Ajda Medved1 1 , Urša Lampreht Tratar, Matjaž (dovoljenje št. U34401-17/2023/1). Po intravenski Peterka2 2 3 , Tjaša Marušič , Urban Bezeljak, Maja aplikaciji citostatikov so bili ob določenih časovnih Čemažar1 točkah odvzeti vzorci seruma in tumorskega tkiva. 1 2 Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija;COBIK, Slo- CDDP je v serumu dosegel najvišjo koncentracijo venija; 3 Sferogen d.o.o., Slovenija. 28 Genska terapija na osnovi mRNA predstavlja PO-09 mRNA molekule v primerjavi s plazmidno DNA po elektrokemoterapiji v in vitro modelih 1 1 1 Lara Snoj , Boštjan Markelc , Maja Čemažar, izkazujejo relativno visoko učinkovitost transfekci-alternativo terapiji na osnovi plazmidne DNA, saj Karakterizacija mehanizmov celične smrti je, nizko toksičnost in nizko tveganje za integraci- 1 Gregor Serša1 2 2 , Michael Dengler , Amar Balihodžić jo v genom. Zaradi dovzetnosti za hidrolitsko raz- Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija; 2Medicinska gradnjo so mRNA molekule dolgo veljale za pre- unverza Graz, Slovenija. več nestabilne za terapevtsko uporabo. Zato smo Elektrokemoterapija (ECT) je lokalna ablativ- zasnovali terapevtsko mRNA molekulo, ki kodira na terapija, ki z uporabo električnih pulzov olajša Interlevkin-12 (mRIL12) s podaljšanim polyA re- vstop citostatikov, kot so bleomicin (BLM), cispla- pom (150 adenozinov) ter dvema različnima ka- tin (CDDP) in oksaliplatin (OXA), v celice ter tako pa strukturama Cap 0; (mRIL12 Cap0) in Cap 1 okrepi njihove citotoksične učinke. Poleg neposre-(mRIL12 Cap1). Protitumorsko učinkovitost obeh dnega uničenja celic, ECT sproži tudi imunogeno molekul smo ovrednotili v kombinaciji z elektropo- celično smrt (ICD), ki aktivira pridobljeni imun- racijo (EP) na tumorskih modelih melanoma in ko- ski odziv proti antigenom, sproščenih iz umirajo- lorektalnega karcinoma. Ugotovili smo, da je bila čih tumorskih celic, katere posledično delujejo kot terapija mRIL12 Cap1 v kombinaciji z EP najučin- in situ proti tumorsko cepivo. Imunogenost ICD kovitejša, saj je pri modelu kolorektalnega karcino- je posledica časovno usklajenega sproščanja konsti- ma privedla do dveh popolnih odgovorov, medtem tutivnih (cDAMP) in induciranih (iDAMP) signal- ko je pri modelu melanoma značilno podaljšala pre- nih molekul imenovanih s poškodbo povezani mo- živetje živali. Pri miših s popolnim odgovorom smo lekulski vzorci (angl. »damage-associated molecu- ponovno nasadili tumorska celice (rechallange), ker lar patterns«, DAMPs). S sistemom CRISPR-Cas9 tumorji niso zrastli, rezultat nakazuje razvoj zašči- smo pripravili celične linije, katerim smo odstranili tnega imunskega spomina. ključne gene, za apoptozo (Bax in Bak), nekrop- tozo (RIPK3 in MLKL) in piroptozo (GSDME in PO-08 GSDMD). Ugotovili smo, da inhibicija posameznih Oksidacija lipidov pri elektroporaciji efektorskih poti ne prepreči celične smrti po ECT Urša Primožič, Tamara Polajžer, Alenka Maček Le- v celoti, kar predpostavlja, da terapija sproža tudi bar alternativne mehanizme, pomembne za njene cito- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slo- toksične in imunogene učinke. Za popolno razume- venija. vanje teh procesov so potrebne nadaljnje raziskave. Peroksidacija lipidov je poleg por in poškodb membranskih proteinov eden od glavnih mehaniz- PO-10 mov povečanja premabilizacije ob elektroporaciji. Ovrednotenje predkliničnega mišjega mode- Med elektroporacijo nastajajo rekativne molekule la za spremljanje cirkulirajočih tumorskih kisika (ROS), ki reagirajo z lipidi. Pretekle študije celic in procesa zasevanja kažejo, da je peroksidacija razlog za permabilizaci- Veronika Škrjanc, Simona Kranjc Brezar, Maja Če- jo tudi po času zaprtja por. V modelih molekularne mažar, Boštjan Markelc, Cvetka Grašič Kuhar, Simona Miceska, Veronika Kloboves-Prevodnik, Tanja Jesenko dinamike je vidno, da se energijska bariera za ele- ktropermabilizacijo celične membrane na območju Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. peroksidiranih lipidov zmanjša. Cirkulirajoče tumorske celice (CTC) so pomem- Ovarijske celice kitajskega hrčka (CHO) smo ben biološki označevalec pri raku dojk, saj omogo- obarvali z barvilom Bodipy C11 581/591, ki se vgra- čajo spremljanje poteka bolezni in odziva na terapi- di v celične membrane. Veriga C11 v barvilu se jo. Zaradi njihove redkosti ter kompleksne sestave oksidira sočasno s polinenasičenimi maščobnimi ki- krvi sta izolacija in karakterizacija zahtevni. Meto- slinami v membrani in s tem spremeni njegovo emi- de, kot je Parsortix®, omogočajo obogatitev CTC sijsko valovno dolžino. Celice smo elektroporirali z na osnovi razlik v velikosti in deformabilnosti ce- električnimi pulzi trajanja 100 µs (N = 8, f = 1 Hz, lic. Preučevanje biologije CTC na mišjem modelu E = 0, 500, 1000, 1500 in 2000 V/cm). Meritve smo bi omogočilo natančnejše spremljanje procesa zase- izvedli s pretočnim citometrom 30 min po elektro- vanja, vendar ustrezni modeli še niso vzpostavljeni. poraciji. Trend rezultatov nakazuje podobno kot Cilj raziskave je bil vzpostaviti in ovrednotiti pred- v preteklih študijah, da se z večanjem jakosti elek- klinični mišji model raka dojk na miših BALB/c tričnega polja povečuje tudi količina peroksidiranih (št. dovoljenja U34401-16/2024/11). Tumorje smo lipidov. inducirali s subkutano ali ortotopično injekcijo 3 × 10� celic (4T1) in spremljali njihovo rast. Ob do- 29 seženih volumnih 50, 100, 200 in 300 mm³ smo s po krioprezervaciji celic T do sprememb v njiho- punkcijo srca odvzeli 0,5–1 mL krvi, CTC izolirali vem odgovoru na električno polje, in s tem oceniti, s sistemom Parsortix® ter pripravili citološke pre- ali lahko zamrznjene celice uporabimo kot model za parate. Izolirane celice smo za oceno morfoloških študije elektroporacije primarnih celic T. Primarne značilnosti obarvali po metodi Giemsa in jih nato humane celice smo pridobili z negativno selekcijo analizirali glede na prisotnost mitoze. Vzpostavlje- celic T iz krvi zdravih darovalcev. Izolirane celice ni model omogoča nadaljnje translacijske raziskave smo resuspendirali v zamrzovalnem mediju in jih CTC, kar lahko prispeva k boljšemu razumevanju zamrznili s kontroliranim zamrzovanjem do tempe- procesa zasevanja in razvoju novih terapevtskih pri- rature -80 °C. Dan pred poskusi smo celice odmr- stopov. znili in jih preko noči inkubirali na 37 °C ob 5 % CO2. Sveže in odmrznjene celice smo izpostavi- PO-11 li električnemu polju in pri tem spreminjali para- Analiza značilk krčljivosti sarkomer pri-metre pulzov. S pretočno citometrijo smo določili marnih izoliranih kardiomiocitov z uporabo vpliv jakosti električnega polja na permeabilizaci-strojnega učenja jo in preživetje po elektroporaciji. Primerjali smo Tina Turk, Vid Jan, Damijan Miklavčič, Lea Rems celično linijo Jurkat E6.1 in sveže primarne huma- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- ne celice T ter sveže in odmrznjene primarne celice venija. T. Poleg tega smo določili vpliv vrste električne- Elektroporacija predstavlja osnovni mehanizem ga polja na odziv odmrznjenih primarnih celic T. ablacije s pulznim električnim poljem za zdravljenje Raziskavo je ocenila Komisija RS za medicinsko eti- srčnih aritmij. Pri kardiomiocitih elektroporacija ko in podala pozitivno mnenje k njeni izvedbi (št. povzroči spremembe v vzdražnosti, znotrajceličnem 0120-164/2024-2711-3). kalciju in krčljivosti. Te spremembe smo opazova- li na izoliranih odraslih podganjih kardiomiocitih PO-13 s pomočjo optične mikroskopije. V tem prispevku Genski elektroprenos sistema golih trans- strojno učenje za klasifikacijo celic glede na signa- lanoma B16-F10 Jaka Vrevc Žlajpah, Katja Ursič Valentinuzzi, Gre-le krčenja, tj. spremembe v dolžini sarkomer. Po predstavljamo ekstrakcijo značilk in nadzorovano pomnožujočih mRNA na celicah mišjega me- predobdelavi, segmentaciji in poravnavi zajetih si- gor Serša, Maja Čemažar gnalov izluščimo značilke, ki opisujejo amplitudo, Onkološki inštitut Ljubljana, Slovenija. časovne parametre, kinetiko krčenja in relaksacije V naši študiji želimo raziskati zakonitosti gen- po izpostavitvi visokonapetostnim električnim pul- skega elektroprenosa (GET) dvo-komponentnega, zom, ter jih normiramo na izhodiščne vrednosti. Na trans-pomnožujočega sistema mRNA (angl. trans- tako opredeljenem prostoru značilk uporabimo nad- amplifying, taRNA) na celicah mišjega melanoma zorovane metode strojnega učenja in preverimo, ali B16-F10 za gensko terapijo raka. Ugotovitve z in je na podlagi signalov krčljivosti sarkomer mogo- vitro ravni želimo prenesti na predklinične žival- če ločiti elektroporirane od neelektroporiranih ce- ske modele. Sistem taRNA sestavljata dve molekuli lic, ter ocenimo, katere značilke prispevajo največ mRNA z zapisom za izbrani protein (transreplikon, informacij. Predlagani pristop omogoča, da v kvan- trRNA), in alfavirusno replikazo (nrRNA-REPL)1. titativno oceno učinkov elektroporacije vključimo Z uporabo različnih trRNA smo dokazali uspešno mehanske odzive ter standardizirano primerjamo dostavo obeh komponent z GET in potrdili trans- odziv kardiomiocitov na različne pulzne protokole. pomnoževanje. Sočasni GET golih trRNA-eGFP in nrRNA-REPL ustvari populacijo visoko GFP+ ce- PO-12 lic, ki je neobstoječa po GET samo trRNA-eGFP. Vpliv krioprezervacije na permeabilizacijo in Njihov delež in intenziteta fluorescence sta odvi- preživetje primarnih humanih celic T po ele-sna od odmerka nrRNA-REPL in protokola elek-ktroporaciji troporacije, med katerimi je najbolj učinkovit EP3 Zala Vidic1 2 , Valerija Kovač, Vladka Čurin (8 pulzov v trajanju 5 ms s frekvenco 1 Hz, raz- Šerbec2 1 , Damijan Miklavčič merje med napetostjo in razdaljo med elektrodama 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Slo- 600 V/cm). Višanje odmerkov nrRNA-REPL vodi venija; 2 Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medici- v povečano citotoksičnost. Vzpostavljeni optimal- no, Slovenija. ni parametri GET sistema golih taRNA na celicah Genski elektroprenos je nevirusna metoda gen- mišjega melanoma B16-F10 so osnova za vzposta- skega inženiringa primarnih imunskih celic za celič- vitev intratumorskega GET sistema golih taRNA ne in genske terapije. Preveriti smo želeli, ali pride in vivo. 30 PO-14 Elektrostimulacija in hiperkontrakcija izoli- ranih primarnih kardiomiocitov z milisekun- dnimi pulzi Barbara Žvar Baškovič Gantar, Vid Jan, Jernej Ju- rič, Tina Turk, Lea Rems Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, Slo- venija. Električni pulzi se v kardiologiji uporabljajo za stimulacijo, defibrilacijo in v zadnjem času tudi za ablacijo aritmogenega tkiva z ireverzibilno elektro- poracijo. Odziv srčnega tkiva je odvisen od am- plitude pulzov: nižje povzročijo elektrostimulacijo, višje pa elektroporacijo in poškodbe celic. Izolira- ne podganje kardiomiocite smo spremljali z optično mikroskopijo ter analizirali znotrajcelični kalcij in kontraktilnost. Celice smo najprej stimulirali z bi- faznimi 20 V/cm, 2 ms pulzi, nato pa izpostavili posameznim monofaznim 2,5-300 V/cm, 1 ms pul- zom z vmesnim 2-minutnim časom okrevanja. Pul- zi nizkih amplitud (2,5-75 V/cm) so povzročili elek- trostimulacijo, srednje amplitude (75-225 V/cm) so povzročile okrepljene kontrakcije z večjim vnosom kalcija, pri � 225 V/cm pa je prišlo do hiperkon- trakcije zaradi ireverzibilne elektroporacije. Celice orientirane vzporedno z električnim poljem so bi- le občutljivejše in so hitreje prešle v stanje hiper- kontrakcije od pravokotno orientiranih. Rezultati kažejo na povezavo med elektroporacijo, motnjami kalcijeve homeostaze in hiperkontrakcijo ter potr- jujejo vlogo celične orientacije pri izpostavitvi kar- diomiocitov dolžini električnih pulzov 1 ms. 31 I N D E K S A V T O R J E V B Jan, Matevž 22, 21, 22, 20, Perić, Barbara 19 Balentović, Lana 28, 23, Jarm, Tomaž 22, 21, 23, 21, 22, Pernat, Andrej 20 Balihodžić, Amar 29 Jesenko, Tanja 14, 17, 11, 29, 17, Peterka, Matjaž 28 Barry, Jennifer 22, 21, Jurič, Jernej 31, 28, 27, Petrič, Miha 18 Batista Napotnik, Tina 14 Pišljar, Živa 14, 17, K Bezeljak, Urban 28 Poglajen, Gregor 21 Kamenšek, Urška 28, 14, 28, 27, Bibi, Bakhtawar 27 Polajžer, Tamara 11, 29, 13, 13, Blažič, Anja 17, 14, 11, Primožič, Urša 29 Kirchhof, Nicole 22 Bobič, Nina 22 Prolič Kalinšek, Tine 22, 20, Kloboves-Prevodnik, Veronika 29 Bošnjak, Maša 18 Prolič-Kalinšek, Tine 22 Kocijančič, Anja 12 Božič, Tim 17, 17, 13, 14, Kos, Bor 22, 23, 22, 21, 27, R Breznik, Barbara 11, 17, Kosjek, Tina 16 Reberšek, Matej 23 Bulc Rozman, Klara 27, 14, 11, Kotnik, Tadej 12 Rems, Lea 13, 31, 27, 30, 16, 17, Č 11, 23, 14, 28, Kovač, Valerija 30 Čagalj, Jan 16 Krahn, Philippa R. P. 22 Š Čebron, Žan 18 Kramberger, Žiga 21 Šantek, Iva 17 Čemažar, Maja 13, 17, 13, 12, 27, Kranjc Brezar, Simona 19, 17, 11, Ščančar, Janez 16 29, 19, 18, 28, 14, 17, 28, 14, 11, 14, 29, 16, 13, Škrjanc, Veronika 29 16, 16, 30, 29, Krzan, Mojca 16 Šmerc, Rok 14, 16, Čurin Šerbec, Vladka 30 Kupčič, Saša 28 Štabuc, Miha 18 C Štublar, Jernej 21, 23, 20, 22, 21, L Cazzato, Monica 14 22, 22, Lampreht Tratar, Urša 16, 14, 28, Cerar, Andraž 21 Šuput, Dušan 23 28, Cimperman, Tina 13 Švajger, Urban 13 Lisec, Barbara 17, 17, Coer, Andrej 17 Lombergar, Peter 22 S Cör, Andrej 19 Lovišček, Kristijan 27 Sarić, Aleksandar 28 Coulombe, Nicolas 21, 22, Serša, Gregor 12, 17, 13, 18, 27, M Cvetanoska, Maja 27 16, 29, 11, 16, 30, 14, Maček Lebar, Alenka 29 D Sigg, Daniel C. 21, 22, Mahnič-Kalamiza, Samo 24 Dengler, Michael 29 Snoj, Lara 29, 11, Majc, Bernarda 11, 17, Drnovšek, Jan 22 Stručić, Marko 23 Malinar, Lucija 28 E Markelc, Boštjan 14, 29, 29, 17, T Escartin, Terenz 22, 21, 11, 17, 13, Tarek, Mounir 16 F Marušič, Tjaša 28 Tozon, Nataša 16 Frljak, Sabina 21 Marković, Stefan 16 Terricabras, Maria 22 Mattison, Lars M. 22 Trotovšek, Blaž 18 G Medved, Ajda 11, 28, Turk, Tina 31, 30, Gašljević, Gorana 19 Miceska, Simona 29 U Grašič Kuhar, Cvetka 29 Miklavčič, Damijan 30, 27, 30, Ursič Valentinuzzi, Katja 16, 14, Grassi, Gabriele 14 23, 11, 21, 22, 22, 13, 24, 21, 22, 30, Grošelj, Aleš 18 Milačič, Radmila 16 Milevoj, Nina 16 V H Milićević, Sara 19 Verma, Atul 22, 21, Haberl Meglič, Saša 13 Vidic, Zala 30 Hawlina, Marko 28 N Vrevc Žlajpah, Jaka 30, 14, Novak, Metka 11, 17, I Vrtovec, Bojan 21 Iršič, Jernej 22, 20, 22, O W Omerzel, Maša 19, 17, 13, 11, J Wiczew, Daniel 16 Jan, Vid 14, 13, 27, 30, 31, P Wright, Graham 21, 22, 33 Z Ž 31 Zbačnik, Rok 23 Đ Žgalin, Nastja 21 Žnidar, Katarina 27 Zemljič, Gregor 21 Žvar Baškovič Gantar, Barbara Đokić, Mihajlo 18 34 S P O N Z O R Kongres je omogočila tudi podpora