Poštnina placana pri pošti 1315 Velike Lašce NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBCINSKO GLASILO TROBLA Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje clankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke locljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite loceno od besedila, vsako v svoji priponki. Prikoncnigraficni obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@velike-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoci številki obcinskega glasila. Objavljeni clanki ne izražajo uradnega stališca Obcine Velike Lašce. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Troble. Letnik 27, številka 3, 26. maj 2021. Izhaja sedemkrat letno; gospodinjstva v obcini prejmejo glasilo brezplacno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Obcina Velike Lašce. Odgovorna urednica: Angelca Petric. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Staric in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Jezicni dohtarcek, s. p. (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Boštjan Podlogar Tisk: Evrografis, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritlicja obcinske stavbe. Naslednja Trobla izide 30. junija 2021; prispevke je treba oddati do 16. junija 2021. ISSN 2536–4022 KAZALO Županova stran 3 Obcinske strani 4 S sej obcinskega sveta 4 Pricetek gradnje nove šole in vrtca na Turjaku 6 Preureditev kozolca na Trubarjevi domaciji v novi TIC 7 Državni prostorski nacrt za obvoznico 9 Intervju: Jože Perhaj, LPS d. o. o. 24 Intervju: Olesya Rupar 28 Šola in vrtec 32 120 let šole na Turjaku 32 Adl o tem in onem 35 Prireditve ob obcinskem prazniku 36 Novicke iz Glasbene šole 40 Kultura 42 Iz velikolaškega okraja – O dvorski Luciji 44 Jože Centa: Na Slivarjevi ohceti so jedli redek mocnik 46 Turki v naših krajih 48 Knjižnica – Novosti na naših policah 52 Društva/Dogodki 56 Dan zemlje 56 Teh naših 70 let 60 S kolesom do Predmeje 62 Skavti zbirajo papir 64 Vznemirjenost zaradi cestne infrastrukture Letošnja pomlad je bila neprica­kovano cudna. Zima se je poslovila po obicajni poti in skokoma smo se znašli v predpoletnih temperaturah. Tudi obcinski režijski obrat je nic hu­dega slutec ob naših obcinskih cestah po doktrini odstranil rumeno rdece kolicke, ki so nujno vodilo za cestne grobijane, ki pozimi hvaležno nare­dijo cesto prevozno tudi za tiste, ki so malo pozabili na zamenjavo zimskih pnevmatik. In vse je bilo natancno tako, da bi se ravno zacelo govoriti, kako je vse skupaj posledica global-nega segrevanja, ko je nenadoma ter nepricakovano s severa vse ohladi-la polarna zracna gmota, ki je med drugim z aprilskim snegom pokrila velikolaško obcino in njeno okolico kot v pravi zimi. Dvakrat. Aktivirati smo morali zimsko službo, ki je ime-la cestne grobijane že podmazane in pospravljene za naslednjo zimo. Snega je bilo toliko, da je bilo potreb-no aktivirati pluženje po cestah, ki niso bile vec oznacene z rumeno rde-cimi kolicki. Za obcino je bila to zelo tvegana akcija, kar se je kasneje, ko je sneg premagala odjuga, znacilno izrazilo. Tukaj se svet konca. Na ob­cino smo dobili kar nekaj grozece pri­kupnih odzivov obcanov, da se mora škoda nastala na obcinskem cestnem telesu zaradi nestrokovnega pluže­nja nemudoma sanirati. Napoveda­ne so bile celo tožbe najbolj prizade­tih, kar je zadevo resneje zaostrilo. Strašnim poškodbam travnate ban-kine se ni izognila niti romanticno vijugasta cesta na Podhojni Hrib, kjer imamo naš dom. Priznati moram, da so bile poškodbe res pretresljive, saj nam je plug v dolžini dobrih petde-set metrov demoliral angleško trati-co, razbohoteno na obcinskem delu cestnega telesa. Zadeva še ne bi bila toliko boleca, ce v tistih optimistic­no spomladanskih temperaturah, ko so režijci odstranili rumeno rdece kolicke, ne bi že enkrat saniral taisto poškodovanih bankin zaradi prej­šnjega pluženja, ko je bila še prava zima. Takrat sem namrec z rocni-mi rocajskimi aparaturami pri delu na sanaciji bankinske škode prevec obremenil svoje županske roke in si pridelal žulje kljub uporabi zašcitnih rokavic tipa TGS-21. Nastala situa­cija me je postavila pred dejstvo, da sem moral postopek rocne kozmetike bankin ponoviti in da bom deležen novih žuljev. Poleg tega ni bilo smisla, da bi županu napisal ogorceno elek­tronsko pismo, ki bi mu priložil še fotografije dramaticnega obcestnega razdejanja. Ker se ucimo z izkušnja-mi konca zime ter njej pripadajocih spomladanskih aktivnosti ne bom nikoli vec nacrtoval na podlagi casa odstranjevanja rumeno rdecih obce­stnih kolickov, ki jih izvaja režijski obrat obcine. Raje bom prisluhnil uradni dolgorocni vremenski napo­vedi agencije. Kljub dramaticnemu zacetku leta vznemirjanje obcanov zaradi cestne infrastrukture ne po­jenja. Ce to ni zaradi zimske službe, pa to pocne država s študijami vari­ant obvoznice mimo Velikih Lašc. Iz bližnje zgodovine poznana zadeva in tokrat zelo nevarno blizu uresnicitve, saj evropski koronski financni ustroj omogoca neverjetno realno možnost udejanjanja desetletnih sanj neka­terih. Skladno s formalnimi postop­ki umešcanja obvoznice v prostor smo imeli javno predstavitev, ki je po mojih ocenah solidno prikazala optimalne tehnicne možnosti trase obvoznice, a po drugi strani vznemi­rila številne obcane, ki bi jih nova ob-voznica tako ali drugace prizadela. Od izgube kmetijskih zemljišc, kjer intenzivno raste koruza, do iztreb­ljenja gradbenih parcel s trajno izgu­bo sanj o gradnji hiše. Zopet drugim bi lahko obvoznica v idilicno okolje poslala hrup pod balkone in tresljaje v spalnico. Iz vsega skupaj je nastala zelo kompleksna situacija in bo težko prikrojiti tisto idealno traso obvozni­ce Velike Lašce, kjer nihce ne bi utrpel vsaj minimalne škode, ce se ne bomo aktivno pogovarjali. Na moje veliko zacudenje pa tisti, ki sedaj živijo ne­posredno ob delu Kocevke skozi Veli­ke Lašce in vse prej našteto dolga leta prenašajo, niso kaj dosti komentirali, tako da sploh ne vemo, kako je živeti s tresljaji in hrupom, povzrocenim z vozili, kako se cutijo izpušni plini ter kakšni so jutranji obcutki, ko lahko dvajset minut cakaš, da se vkljuciš v glavni prometni tok proti Ljubljani ali Kocevju. Morda pa se clovek vseeno navadi in prilagodi in življenje potem poteka naprej brez vecjega pretresa. Ne vemo, ker nihce ni izrecno pove­dal. Jasno pa nam mora biti, da na­stajajoca obvoznica ni namenjena za nas, Lašcane, temvec je namenjana hitrejšemu tranzitu, ki ga skozi Veli­ke Lašce omejuje hitrostna omejitev in s tem pospešenemu razvoju rib-niško-kocevske regije. Vprašanje je, kakšno vlogo igramo v naši obcini s tem, ko se le s težka dogovarjamo o tisti idealni liniji obvoznice. Dobili smo še eno možnost, da sami s flo­mastrom na zemljevid narišemo crto, ki bo najbolj sprejemljiva za vse. Ce nam uspe in nas bo država obravna­vala kot enakovrednega partnerja, ni pricakovati vecjih pretresov. Lahko pa se zaplete z neprijetnim razlastni­njenjem vztrajnikov, kar jim bo poleg financnih pustilo še custvene posledi­ce. Ob vsem namrec mocno dvomim, da se bo država zaradi naše neprip­ravljenosti sodelovanja spustila v ekonomsko neupravicen strošek po­stavitve zracne obvoznice s protihru­pno ograjo, ki je domišljijsko draga azijska tehnologija. Dr. Tadej Malovrh Vaš župan 4 OBCINSKE STRANI TROBLA S 7. IN 8. DOPISNE SEJE OBCINSKEGA SVETA Nina Tekavec, obcinska uprava Obcinski svet Obcine Velike Lašce je imel od 8. do 11. mar-ca 2021 7. dopisno sejo. Dnevni red dopisne seje je bil naslednji: • Odlok o dodeljevanju denarnih pomoci v Obcini Velike Lašce Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Odlok o dodeljeva­nju denarnih pomoci v obcini Velike Lašce. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je imel od 23. do 29. aprila 2021 8. dopisno sejo. Dnevni red dopisne seje je bil naslednji: • Mnenje obcinskega sveta k javno razgrnjeni dopolnjeni študiji variant s predlogom najustreznejše variante za ob-voznico Velike Lašce in dopolnjenega okoljskega porocila Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel sklep, da se glede na predstavljena mnenja obcanov na javni razpravi o dopolnjeni študiji variant s predlogom najustreznejše variante za obvoznico Velike Lašce in dopolnjenega okoljskega porocila, ki je potekala 21. aprila 2021 z zacetkom ob 17. uri v športni dvorani v Velikih Lašcah, sestane ožja skupina zainteresiranih obcanov in pripravi usklajen predlog trase predvidene obvoznice Velike Lašce. Ožja skupina predstavnikov krajevnih odborov Male Lašce, Ret­je, Velike Lašce in predstavnikov obcinske uprave ter župana predstavi usklajen predlog predstavnikom DRSI. Obcinski svet se bo nato na seji opredelil do tako pridobljenega usklajenega predloga krajanov in DRSI. S 17. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA Nina Tekavec, obcinska uprava Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je v cetrtek 8. aprila 2021 sestal na 17. redni seji. Po ugotovitvi sklepcnosti (prisotnih je bilo 11 svetnikov) je župan predlagal v potr­ditev naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 16. redne seje in 7. dopisne seje 2.Porocilo odborov 3. Sprejem Lokalnega energetskega koncepta Obcine Velike Lašce 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji obcinskih cest 5. Soglasje ustanovitelja pri dolocanju delovne uspešnosti ravnateljice 6. Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje 7. Zakljucni racun proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2020 8. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Velike Lašce za programsko obdobje 2015-2020 9.Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov 10.Porocilo župana Po potrditvi dnevnega reda so clani obcinskega sveta potrdili zapisnik 16. redne seje in 7. dopisne seje. Obcinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe: Ad 2. Porocilo odborov Pred sejo obcinskega sveta so se sestali odbor za družbene dejavnosti, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje pros-tora, statutarno pravna komisija in odbor za finance. Predsedni­ki navedenih odborov so podali kratka porocila o sejah. TROBLA OBCINSKE STRANI 5 Ad 3. Sprejem Lokalnega energetskega koncepta Obcine Velike Lašce Metod Ivancic, predstavnik družbe Energomen d. o. o., je predsta­vil Lokalni energetski koncept Obcine Velike Lašce. Lokalni ener­getskikoncept (LEK) celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na podrocju energetske oskrbe lokalne skupnosti. Namenjen je povecevanju osvešcenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na podrocju ucinkovite rabe energije in uva­janja novih energetskih rešitev. Cilj LEK Velike Lašce je bistveno izboljšati trenutne kazalce rabe obnovljivih virov ter izboljšati energetsko ucinkovitost obcine v naslednjih 10 letih. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Lokalni energetski koncept Obcine Velike Lašce. Ad 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o katego­rizaciji obcinskih cest Marko Majeric, predstavnik podjetja Axis d. o. o., je predstavil nave-deni odlok. Skladno z zakonodajo Obcina lahko kategorizira samo ceste, ki so v njeni lasti ali predstavljajojavnodobroterseupo­rabljajo za javni promet. Kategorizacija obcinskih cest prikazuje dejansko rabo javnih cest na obmocju obcine, ki se z razvojem in potrebami spreminja. Obcina je zato, upoštevajoc tudi pre­dloge obcanov, pripravila spremembo Odloka o kategorizaciji, saj je potrebno formalno evidentirati spremembe na obcinskem cestnem omrežju, ki so nastale po letu 2010, ko je bil sprejet trenutno veljavni Odlok. Od leta 2010 je Obcina prejela tudi precejšnje število pobud za dodatno kategorizacijo s strani ob­canov in drugih lastnikov objektov. Ker je število odstopanj in pobud precejšnje, je sprememba odloka potrebna, saj je uskla­ditve glede na dejansko stanje v naravi Obcina dolžna urediti. Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je seznanil z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji obcinskih cest in opravil prvo obravnavo. Ad 5. Soglasje ustanovitelja pri dolocanju delovne uspeš­nosti ravnateljice Predsednica sveta JZ Primoža Trubarja Andreja Sveticic je poja­snila postopek in merila, na podlagi katerih je svet šole dolocil delovno uspešnost ravnateljice v letu 2020. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je podal soglasje ustanovitelja pri dolocanju delov­ne uspešnosti ravnateljice. Ad 6. Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske za­konodaje Župan je obcinske svetnike spomnil na kolegij župana, na ka­terem so bili prisotni pripravljavci osnutkov pokrajinske zako­nodaje. Mag. Jerica Tomšic Lušin je predstavila predlog sklepa. Obcinski svetniki so nato podali svoje predloge. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel sklep o mnenju Obcine Velike Laš-ce k osnutkom pokrajinske zakonodaje. Ad 7. Zakljucni racun proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2020 Župan je zbranim predstavil projekte, ki so bili realizirani v lan­skem letu. Potem je besedo predal Suzani Petric, ki je natancneje predstavila zakljucni racun. Na podlagi 98. clena Zakona o javnih financah mora župan predložiti zakljucni racun obcinskega prora-cuna obcinskemu svetu za preteklo leto v potrditev in sprejem do 15. aprila. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel zakljucni racun proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2020. Ad 8. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Velike Lašce za programsko obdobje 2015-2020 Župan dr. Tadej Malovrh je že v letu 2020 predlagal, da bi se sredstva, namenjena spodbujanju kmetijstva, namenila tudi za financno pomoc kmetom pri nakupu telet mesne pasme. Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem je predlog podprl, a je potrebna sprememba veljavnega pravilnika, ki bo omogocala dodelitev te pomoci. Na seji odbora so obravnavali predlog spre­membe 8. clena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Velike Lašce za programsko ob-dobje 2015-2020. Predlog spremembe pravilnika je bil posredo-van na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer ima Obcina priglašeno državno pomoc de minimis. Manjše korekture ministrstva so upoštevane v predlogu spremembe pravilnika. Ob­cinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Pravilnik o spremem-bah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Velike Lašce za programsko ob-dobje 2015-2020 Zapisniki sej obcinskega sveta in posnetki sej so objavljeni na obcinski spletni strani: https://www.velike-lasce.si/obcinske-strani/obcinski-svet/ zapisniki-sej-obcinskega-sveta-1/mandat-2018-2022 Vabila z gradivom so objavljena na spletni strani v katalogu informacij javnega znacaja: http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/ VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=aa1b19c7-d462-4ccd­ V Uradnem listu RS, št. 41/21, je bil objavljen: • Odlok o dodeljevanju denarnih pomoci v Obcini Velike Lašce. V Uradnem listu RS, št. 58/21, so bili objavljeni: • Sklep o mnenju obcine k osnutkom pokrajinske zakonodaje • Zakljucni racun proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2020 • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Velike Lašce za programsko obdobje 2015-2020 NOVA STAVBA PODRUŽNICNE ŠOLE IN VRTCA TURJAK Nika Perovšek, obcinska uprava | foto: Boštjan Podlogar Pri projektu izgradnje nove šole in vrtca na Turjaku, s katerim se Obcina že vrsto let intenzivno ukvarja, smo dosegli po­membne premike. Po potrditvi rebalansa proracuna Obcine Velike Lašce je obcin-ska uprava izvedla postopek javnega narocila ter izbrala najugodnejšega po­nudnika za gradnjo nove stavbe. Obcina je konec meseca decembra 2020 objavila javno narocilo za izvedbo projek­ta, na katerega se je prijavilo 9 ponudni­kov s ponudbami v razponu od 2,5 – 3 mio EUR. Po preveritvi ponudb je Obcina izbrala najugodnejšega izvajalca in z njim sklenila gradbeno pogodbo. V mesecu aprilu je projekt dosegel novo pomembno tocko. Po podpisu gradbe­ne pogodbe s podjetjem Dema plus, in-ženiring d. o. o. so se na Turjaku pricela prva pripravljalna dela. Stekla je prijava in organizacija gradbišca ter priprava zako-licbe nacrtovane stavbe. Ker ne gre brez zapletov, se je pri zakolicbi izkazalo, da je potrebno izvesti geodetski postopek evidentiranja urejenih parcelnih meja v okolici nove šole. S hitrim odzivom sode­lujocih strank v postopku in geodeti je bil postopek izveden v izredno kratkem casu. V sklopu priprave gradbišca smo izved­li premik telekomunikacijskega voda, ki poteka med obstojeco lokalno cesto in nacrtovano stavbo. Obstojec zbirni center je zaradi poseganja v obmocje gradnje nekoliko zmanjšan in bo na tem mestu, v omejenem obsegu deloval še nekaj mesecev. Potem bo zaradi obsežnosti gradnje nujna njegova preselitev na novo lokacijo. Na gradbišcu je zaradi varovanja premoženja vzpostavljen videonadzor. Gradnja se v pravem pomenu besede šele zacenja. V naslednjih mesecih sle­di dokoncanje izkopa gradbene jame, izvedba talne plošce in sten kleti ter za­sipanje ob objektu. Nacrtujemo prestavi­tev vodovoda, ki poteka v delu obmocja, kjer je predvideno igrišce za vrtec. Za novo podružnicno šolo in vrtec želimo pridobiti tudi nepovratna sredstva Eko skla­da za gradnjo skoraj nic energijskih stavb. Zacetek gradnje inuspešna prijava narazpis Ministrstva zašolstvo, znanost in šport Obcina Velike Lašce je prijavila projekt za novogradnjo Podružnic­ne šole in vrtca Turjak na Razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Republiki Slove­niji v proracunskem obdobju 2021– 2024, ki ga je objavilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Skladno z merili razpisa in izborom podat­kov v prijavnih obrazcih je Obcina pridobila 53 tock (od možnih 90). V Sklepu o izboru predlogov projektov za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu, ki ga je izdalo MIZŠ, je prijavljen projekt nove po­družnicne šole in vrtca Turjak uvr-šcen na 20. mesto, pri cemer dosega visok delež sofinanciranja. Skupno je investicijam v osnovnem šolstvu MIZŠ namenilo 27.700.000 EUR v obdobju od leta 2021 do vkljucno leta 2024. Izbrani projekti za so-financiranje bodo vkljuceni v NRP državnega proracuna 2021–2024. Zatem pricakujemo sklep o dodeli­tvi sofinancerskih sredstev MIZŠ in podpis pogodbe o sofinanciranju iz državnega proracuna. REKONSTRUKCIJA KOZOLCA NA TRUBARJEVI DOMACIJI Barbara Pecnik, obcinska uprava V marcu je pricela Obcina Velike Lašce z rekonstrukcijo in s spremembo na­membnosti kozolca na Trubarjevi doma-ciji. Kozolec s podaljšano strešino na eni strani (»kozolec na psa«) izhaja iz 19. sto­letja in je zašciten kot kulturni spomenik. Do sedaj je služil le kot lopa za shranje­vanje brez svoje prvotne funkcije. Celotni projekt obsega rekonstrukcijo in spre­membo namembnosti objekta. Kozolec želimo ohraniti, a ga hkrati spremeniti v sodoben informacijski in interpretativni center, združiti novo in staro, elemente dedišcine ohraniti in mu dodati nove so-dobne arhitekturne elemente. Slednji se bodo odražali predvsem v zasteklitvi, s ka­tero želimo doseci povezanost neposre­dne okolice domacije (mokrotni travniki Natura 2000) in hkrati poudariti originalne elemente podeželskega stavbarstva. S prenovo bosta torej nastala osrednji turisticno-informacijski center in inter-pretacijska tocka s prepletom vsebin na­ravne in kulturne dedišcine domacije ter širše Mišje doline. Povabilo k sodelovanju tematske ureditve kozolca V sklopu notranjega urejanja kozolca na Trubarjevi domaciji pozivamo vse zainteresirane, da podajo predloge za tematsko ureditev notranjosti prostora kozolca, kjer bo deloval turisticno informativni center (TIC). Predlog naj vsebuje opis in pomen tematske ureditve, skico ureditve prostora, stroškovnik in predvideno financiranje. Predloge v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ – KOZOLEC« pricakujemo do 31. maja 2021. Obcina Velike Lašce 8 OBCINSKE STRANI TROBLA TUDI OBCINA VELIKE LAŠCE JE DEL KONZORCIJA DEVETIH OBCIN ZA VZPOSTAVITEV PAMETNIH SKUPNOSTI Sara Košir, obcinska uprava Obcina Velike Lašce je skupaj z obcinami Crnomelj,Kocevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Ribnica, Semicin Sodražica oblikovala konzorcij za skupni prehod vdigitalizacijo delovanja in pametne skupnosti prihodnosti. Prvi korak konzorcija je oblikovanje projektov za prijavo na prvi javni razpis Ministrstva za javno upravo za demon-stracijske projekte vzpostavljanja pame­tnih mest in skupnosti. Projekt Zeleno, varno in digitalizirano okolje v vrednosti 1 milijona evrov, ki ga je v sodelovanju z Inštitutom za digitalizacijo (IPM Digital) pripravil konzorcij obcin, se osredotoca na inovativne rešitve in digitalizacijo rav­nanja z odpadki ter skrb za okolje. Sodelovanje vecine obcin, ki so trenu­tno vkljucene v konzorcij, se je zacelo že v lanskem letu. Po objavi razpisa Mi-nistrstva za javno upravo RS februarja letos pa so pospešeno stekle priprave za oblikovanje skupnih ciljev. Skoraj tri mesece smo predstavniki devetih obcin zelo aktivno pripravljali demonstracijske pilote in prijavo projekta. Z digitalnimi re-šitvami bo najvec pridobilo lokalno oko­lje vsake sodelujoce obcine, saj so prav prebivalci koncni uporabniki in tisti, ki jim bodo vpeljane rešitve tudi v najvecjo ko­rist. Glede na dejstvo, da gre za prvega izmed številnih napovedanih razpisov za podrocje pametnih skupnostih, vsi sodelujoci izražamo upanje, da bomo s skupnim nastopom in tesnim sodelova­njem odprli pot nadaljnjemu uspešnemu crpanju evropskih sredstev, namenjenih digitalizaciji mest in podeželja. Projekt Green LAB – Zeleno, varno indigitalizirano okolje Obcina Velike Lašce bo sodelovala pri pilotnih rešitvah na podrocju digitalne kakovosti življenja ter digitalne varnosti. Digitalna kakovost življenja je prvi pilot, ki je razdeljen na dve podpodrocji. Prvo podrocje obsega meritve radona v zaprtih javnih objektih; povezane bodo tudi s po­datki druge aktivnosti, merjenjem zraka. Slednje bo spremljalo kakovost zraka v notranjih in zunanjih prostorih za iskanje korelacije, ali obstajajo lokalna onesna­ženost, nepravilnosti ali okvare infra-strukture, ki negativno vplivajo na zdravje obcanov. Zbrani podatki bodo namenjeni tudi zaznavanju aktivnosti individualnih kurišc – nedovoljen sežig komunalnih od­padkov. Drugi pilot obsega digitalno var-nost. Namenjen je predvsem optimizaciji TROBLA OBCINSKE STRANI 9 zimske službe za ceste. Senzorji za spremljanje zamrzo­vanja cest, predikcijo zmrzovanja na kljucnih odsekih in merjenje ustrezne soljenosti cestišca bodo pripomogli k dinamicnemu posipanju. Senzorji za višino snega, napo­ved snega in tip snega bodo omogocali aktivacijo plužnih služb. Z beleženjem podatkov bo zagotovljeno tudi doka­zovanje, da so bile ceste pravocasno splužene. Delujoce aplikativne rešitve za uporabnike in nadzorni centri bodo le ena izmed koristi za vse clanice konzor­cija. Izboljšani bodo stanje glede odvoza odpadkov in skrbi za okolje, prometna varnost in vecja odzivnost zim­skih interventnih služb v celotni regiji. Boljše bo pozna­vanje vremenskih razmer in kakovosti zraka v odprtih in zaprtih prostorih. Projekt bo prinesel tudi druge pozitiv­ne ucinke, kot so na primer dvig digitalnih kompetenc in nova znanja s podrocja digitalizacije, enotni standardi in znanje za izmenjevanje podatkov, podrobna tehnicna specifikacija, ki bo na voljo tudi za ponovno uporabo, tocno dolocen nabor podatkov in vticnikov za povezo­vanje (API) ter pregled izzivov in konkretne rešitve za povezovanje razlicnih sistemov, kot so npr. okoljska senzorika, prometna varnost, ravnanje z odpadki itd. Demonstracijski pilotni projekti naslavljajo problematiko lokalnega okolja celotne regije; lotili smo se jih korenito in strateško z namenom zagotovitve uspešne vpeljave in optimalnih rezultatov, ki bodo nam in našim otrokom, vnukom zagotovili varnejše, cistejše in predvsem zdravo življenjsko okolje. Verjamemo, da smo z vsemisodelujocimi obcinami uspelipripraviti dober projekt in da bo našaprijava na razpis uspešna. DRŽAVNI PROSTORSKI NACRT ZA OBVOZNICOVELIKE LAŠCE Marija Ivanc Campa, obcinska uprava Z namenom ureditve državnega prostorskega na-crta za obvoznico glavne ceste v Velikih Lašcah je v casu od 25. 3. 2021 do 30. 4. 2021 potekala ponovna javna razgrnitev dopolnjene študije variant, ki je bila javno razgrnjena že v letu 2019. V casu ponovne javne razgrnitve je 21. 4. 2021 ob 17. uri v športni dvorani Velike Lašce potekala javna obravnava. Predstavniki Ministr­stva za okolje in prostor ter Ministrstva za infrastrukturo so na javni obravnavi skupaj s projektanti in izdelovalci okoljskega porocila predstavili dopolnjeno študijo vari­ant, v kateri je bilo obravnavanih osem tras. Varianti V2 in V7 sta bili s strani pripravljavca ocenjeni kot bolj pri­merni. Na javni obravnavi je bil podrobneje predstavljen predlog skupno najprimernejše trase variante V7. Javne obravnave se je udeležilo tudi lepo število predstavnikov zainteresirane javnosti. Glede na predstavljena mnenja obcanov po predsta­vitvi vseh dopolnjenih študij variant nobena izmed predla­ganih ni bila sprejemljiva. Dogovorjeno je bilo, da se bo za ta namen sestala ožja skupina zainteresiranih obcanov in pripravila usklajen predlog trase predvidene obvoznice Velike Lašce. Ožjo skupino bodo sestavljali predstavni­ki krajevnih odborov Male Lašce, Retje, Velike Lašce in predstavniki obcinske uprave ter župana. Obcinski svet obcine Velike Lašce se bo potem na seji opredelil do tako pridobljenega usklajenega predloga krajanov in Direkcije RS za infrastrukturo. Le-ta bo do konca junija letos pred­stavljen Direkciji RS za infrastrukturo. NOVA BLAGOVNA ZNAMKA ZA TURISTICNO DESTINACIJO VELIKOLAŠKA Sara Košir, obcinska uprava V lanskem letu je Obcina Velike Lašce sprejela strategijo razvoja turizma, v kateri smo zapisali, da si želimo imeti blagovno znamko na podrocju turizma, pod katero bi bila združena vsa turisticna ponudba na obmocju obcine Velike Lašce. Obcina Velike Lašce je izvedla javni natecaj, na ka­terega smo prejeli 10 predlogov za nov logotip in slogan. Komisija, ki jo je imenoval župan, si je prispele predloge ogledala in jih ocenila. Najvec tock je prejela oblikovna rešitev, ki jo je izdelala Kreativna agencija DBP, ki se tudi sicer ukvarja z oblikovanjem blagovnih znamk za razlicna podjetja. Njihovo predstavitev naše nove blagovne znamke Velikolaška vam poda­jamovnadaljevanju. Novo blagovno znamko že uporabljamo na našem FB in IG profilu @velikolaška. Vabljeni, da nam sledite. Razlaga znaka Darja Brecko Poženel in Andreja Lotric Znak v spodnjem delu predstavlja okoliške grice Velikolaške dežele, kjer se prepletajo v slikovite poti. Abstrahirane polkrožne oblike gricev­ja predstavljajo naravno zeleno bogastvo travnikov, gricev, pohodnih poti ob rekah in potokih, ki jih objema mehka prijaznost tukajšnjih ljudi. Ob poteh najdemo spomenike kulturne dedišcine in hrame, ki kažejo na bogastvo in rodovitnost. Zato je v znaku izražena podoba objekta, ki predstavlja bogato kulturno in stavbno dedišcino. To je okolje, kjer naj-demo arhitekturno zgodovinsko pestrost, kot so kašce, mlini, sakralni objekti, domacije, kozolci in grad. Kolo v znaku ima poleg konotacije na mlinsko kolo tudi izvor v staroverski simboliki. Oblika kolesa (kolovra­ta) je predstavljala nebo, zvezde, sonce in zemljo kot neskoncni proces cikla življenja. V oceh naravnega cloveka je bilo nebo bolj pomembno kot zemlja, ker se je vrtelo. Nebo je bilo zanj dinamicen fenomen. Vecno vrtenje, sonce in življenje. Zanj je znacilna neskoncnost v obliki kolesa. ZAHVALA za sodelovanje v cistilni akciji Vsem, ki ste se pridružili sobotni cistilni akciji, se zahvaljujemo za sodelovanje. Tudi letošnja uspešno izpeljana cistilna akcija nam kaže, da se zavedamo pomena cistega in zdravega okolja in s tem tudi pokažemo, da nam ni vseeno, v kakšnem kraju živimo. Nabranih je bilo 7 m3 mešanih komunalnih odpadkov ter približno 7 m3 embalaže. Nekaj je bilo zbranega tudi stekla in nevarnih odpadkov. Skupaj smo pripomogli k cistejšemu okolju in našo okolico uredili še bolj prijetno za bivanje. POLICISTI OPOZARJAMO NA DRZNE TATVINE V VAŠIH DOMOVIH Na Policijski upravi Ljubljana opažamo pojav drznih tatvin iz stanovanjskih hiš, ki jih storilci izvajajo na zelo prefinjen in pret­kan nacin; oškodovance zavedejo do te mere, da pretece kar nekaj casa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. O omenje­nih dogodkih smo že veckrat porocali tudi v medijih, vendar opažamo, da so ljudje še vedno premalo previdni ali pozorni do neznancev, ki prihajajo na njihove domove in jih ogovori­jo. Žrtve so predvsem starejši obcani. Storilci žrtev zamotijo s pogovorom (bodisi da so serviserji, bodisi da so prišli odkupit staro železo, da prihajajo iz elektro službe in si ogledujejo te­ren, kje bi postavili nove daljnovode, da bodo opravljali sanaci­jo odtokov itd.) in jih tako zvabijo iz hiše ali od hiše, tako da je nimajo vec pod nadzorom. Njihovo odsotnost takrat izkoristijo drugi storilci in v casu pogo-vora vstopijo v hišo, pregledajo notranjost in v vecini primerov odtujijo denar ter nakit. Storilci nato zapustijo hišo; tisti, ki je zamotil žrtev, se vljudno poslovi in zapusti kraj. Najveckrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo. Obcanom svetujemo, da imajo osebe, ki so prišle do njih nena­povedano, ves cas pod nadzorom in jih brez potrebe ne vabijo v prostore. Vedno naj zaklenejo hišo, ko jo zapustijo. Kljuc naj vza­mejo s seboj, cetudi »stopijo samo za vogal«. Ob tem naj bodo pozorni na videz oseb (oblacila, govor, posebnosti) ter vozilo, s katerim so se pripeljali (znamko, barvo, tip in reg. št. vozila). Ce kljub previdnosti postanejo žrtev kaznivega dejanja, priporocamo, da takoj obvestijo policijo na št. 113 ali policijsko postajo v Ribnici na št. 01/837-21-10. Kako delujejo drzni tatovi? • Žrtve so pogosto starejše osebe na osamljenih krajih, tatvi­ne pa se najveckrat zgodijo dopoldne. • Tatovi delujejo v skupinah. • Eden izmed tatov vas zamoti z raznimi pretvezami (sprašuje za pot; poizveduje, ali ste sami doma; pove, da je iz komu­nalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektropodjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in poskuša zvabiti stran od doma. • Drugi tatovi medtem vstopijo v vaš dom ter kradejo denar in vrednejše predmete. Kako ukrepati, da ne postanete žrtev tatov? • Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113. • Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite vecjih vsot denarja. • Neznancev ne spušcajte v svoj dom. • Pogovor z njimi opravite na varni razdalji (skozi okno, z bal­kona ipd.). • V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepricanje, da niste sami doma. • Na pojav takšnih oseb opozorite sosede. • Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luc in se dogovorite s sosedi, naj bodo pozorni tudi na vaš dom. Kako ukrepati, ce postanete žrtev tatov? • Obvestite policijo na telefonsko številko 113. 12 OBCINSKE STRANI TROBLA Prihodki in drugi prejemki proracuna so bili v letu 2020 predvideni v viši­ni 4.886.402 EUR in realizirani v višini 4.517.298 EUR, kar predstavlja 92,5 % realizacijo v primerjavi s sprejetim financnim nacrtom. Realizirani prihod­kov odstopajo od nacrtovanih v višini 369.105 EUR. Razlogi za nižje prihodke so posledica nižjih nedavcnih prihodkov, nižjih kapitalskih prihodkov ter nepreje­tih donacij. Davcni prihodki so bili planirani v vi-šini 3.783.249 EUR in realizirani v višini 3.789.335 EUR (100,16 % realizacija), kar je posledica višjih domacih davkov na blago in storitev. Nedavcni prihodki so bili realizirani v višini 328.161 EUR; plan je predvideval prejem 395.370 EUR prihodkov (83 % re-alizacija), na kar so vplivali nižji prihodki od udeležbe na dobicku in dohodku od premoženja, prihodki iz naslova taks in pristojbin, prihodkov od prodaje blaga in storitev ter drugih nedavcnih prihodkov ZAKLJUCNI RACUN PRORACUNA OBCINE VELIKE LAŠCE ZA LETO 2020 Suzana Petric, obcinska uprava Obcinski svet je Odlok o proracunu za leto 2020 sprejel 20. 12. 2019. Zaradi predvidenih sprememb pri prihodkih in odhodkih je na 13. redni seji obcinske­ga sveta 22. 10. 2020, sprejel rebalans proracuna za leto 2020 z nacrtovanimi prihodki v višini 4.886.402 EUR in odhodki v višini 5.897.206 EUR. Realizacija ne prihodkovni strani je bila 92,5 %, na odhodkovni strani pa 81,1 %. Prihodki in prejemki proracuna obcine (komunalni prispevki ter drugi izredni ne­davcni prihodki). Kapitalski prihodki so bili realizirani v višini 73.386 EUR ter planirani v višini 390.000 EUR, kar predstavlja 18,82 % nacrtovane realizacije. Prodala so se le nekatera zemljišca ob cestah in dve manjši stavbni zemljišc, ki sta bili pred­videni v nacrtu razpolaganja z premicnim in nepremicnim premoženjem obcine, ni pa prišlo do prodaje ostalih zemljišc; prav tako obcina ni prodala osnovnih sredstev, zato je posledicno zelo nizka realizacija omenjenih prihodkov. Donacije so bile predvidene v višini 500 EUR, a niso bile realizirane. Transferni prihodki so bili predvideni v višini 317.283 EUR, realizirani pa v višini 326.415 EUR (102,88 % realizacija). Naj­vecji transferni prihodek predstavljajo prihodek za asfaltiranje, prihodek za za­gotavljanje dnevnih prevozov ucencev v obmocjih velikih zveri, prihodki požarne takse, prihodki za obnovo vodovodov ... davcni prihodki 84 % nedavcni prihodki 7 % transferni prihodki 7 % kapitalski prihodki 2 % prejete donacije 0 % Iz zgornjega grafikona je razvidno, da najvecji delež prihodkov v celotnih pri­hodkih predstavljajo davcni prihodki, in sicer 84 % vseh prihodkov. Prejetih do-nacij v letu 2020 ni bilo. 70 davcni prihodki 3.783.249,47 3.783.249,47 3.789.334,74 71 nedavcni prihodki 395.370,00 395.370,00 328.161,41 72 kapitalski prihodki 390.000,00 390.000,00 73.386,21 73 prejete donacije 500,00 500,00 0,00 74 transferni prihodki 317.283,00 317.283,00 326.415,33 Struktura prihodkov glede na rebalans, veljavni in zakljucni racun v letu 2020 TROBLA OBCINSKE STRANI 13 Odhodki in izdatki proracuna obcine Za leto 2020 so bili planirani odhodki in drugi izdatki v višini 5.897.206 EUR, re-alizirani pa v višini 4.782.924 EUR, kar predstavlja 81,1 % plana za leto 2020. Re-alizirani odhodki odstopajo od nacrtova­nih v višini 1.114.282 EUR. Razlogi za nižje odhodke so posledica nižjih tekocih od­hodkov, tekocih transferov, investicijskih odhodkov ter investicijskih transferov. Tekoci odhodki so bili realizirani v vi-šini 79,66 % (glede na veljavni prora-cun); predvideni so bili namrec v višini 1.192.090 EUR, realizirani pa v višini 949.613 EUR, kar je posledica nižjih od­hodkov za place in druge izdatke zapo­slenih, nižje prispevke delodajalcev za socialno varnost, nižje izdatke za blago in storitve (pisarniški material, tekoce vzdrževanja, posebno blago in storitve, obstojeci krediti). Najvecji delež tekocih transferjev pred­stavljajo transferji posameznikom in go-spodinjstvom, ki znašajo 1.111.909 EUR, kar pomeni, da je bilo dovolj sredstev v proracunu namenjeno za potrebe regre­siranja prevozov osnovnošolskih otrok v šole, regresiranja oskrbe v domovih za starejše obcane, sredstev za placilo raz-like v ceni za programe v vrtcu Soncni ža­rek ter za otroke, ki živijo v Obcini Velike Lašce, a vrtce obiskujejo v drugih obci­nah. Sledijo drugi tekoci domaci transferji z 637.725 EUR, kamor spadajo sredstva za delovanje Medobcinskega inšpektorata, sredstva za placevanje obveznega zdra­vstvenega zavarovanja brezposelnim ob­canom, ki so do tega upraviceni, sredstva za financiranje javnih zavodov, kot so knji­žnica, glasbena šola, ter drugim transfer-jem za izvajanje javnih služb (letno ter zim­sko vzdrževanje cest, vodna povracila ...). Delež odhodkov v letu 2020 tekoci transferi 41 % investicijski odhodki 34 % tekoci odhodki 20 % investicijski transferi 5 % 40 tekoci odhodki 1.258.330,00 41 tekoci transferi 2.256.212,00 42 investicijski odhodki 2.156.020,00 43 investicijski transferi 226.644,00 Struktura odhodkov glede na rebalans, veljavni in zakljucni racun v letu 2020 Tekoci transferji so bili realizirani v vi-šini 1.988.037 EUR in predvideni v višini 2.256.372 EUR (88,11 % realizacije), kar je posledica nižjih izplacil subvencij, trans-ferov posameznikom in gospodinjstvom, transferov nepridobitnim organizacijam ter ustanovam ter nižjih drugih tekocih domacih transferov. Investicijski odhodki so bili realizirani v višini 1.617.482 EUR, kar predstavlja 72,91 % nacrtovane realizacije (predvi­deni v višini 2.218.380 EUR). Razlogi za nižje investicijske odhodke so posledica odsotnosti izvedbe dolocenih investicij v gradnjo osnovnih sredstev. Iz grafikona je razvidno, da najvecji de­lež odhodkov v celotnih odhodkih pred­stavljajo tekoci transferji, in sicer 41 %. Drugi najvecji delež odhodkov predsta­vljajo investicijski odhodki, in sicer 34 %. Najvecji delež investicijskih odhodkov predstavljajo novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, in sicer 70,45 %, kjer velik del stroškov predstavlja izgradnja prome­tne in komunalne infrastrukture v poslovni coni Locica ter asfaltiranje po obcini. Poleg omenjenih investicij je obcina sredstva na­menila še za sofinanciranje pokablitve ele­ktrovoda od Ponikev do železniške postaje v Velikih Lašcah, ureditev ucilnic v mansardi osnovne šole, rekonstrukcijo mostov … Sle­dijo jim obnove in investicijska vzdrževanja z 11,66 % (kamor spadajo vecja popravila vodovodnega omrežja, vzdrževanje javne razsvetljave, obnova gostinskega lokala na Trubarjevi domaciji ...). Naslednji strošek po velikosti predstavljajo projekti, nadzori in druga dokumentacija s 7,84 %. 1.192.090,00 949.612,76 2.256.372,00 1.988.037,13 2.218.380,00 1.617.482,13 230.364,00 227.792,23 Tretji najvecji delež odhodkov predstavlja­jo tekoci odhodki, ki so 20 % vseh odhod­kov. Med tekocimi odhodki najvecji delež zavzemajo odhodki za blago in storitve, in sicer 60,92 % (nakup pisarniškega po­hištva, vsa vzdrževanja objektov, placila bancnih storitev, uporaba goriv in druge energije ...); sledijo jim place in izdatki za­poslenih z 31,24 % ter prispevki za social-no varnost s 5,05 %. Investicijski transferji predstavljajo 5 % vseh odhodkov. Med omenjene odhodke spadajo transferji gasilski zvezi za na­kup opreme in obnovo gasilskih domov, sredstva za sofinanciranje malih komu­nalnih cistilnih naprav, sredstva za sofi­nanciranje nakupa reševalnega vozila, sredstva za nakup gasilskega vozila za PGD Karlovica … 14 OBCINSKE STRANI TROBLA Prenos stanja na racunu konec leta 2020 Obcina je imela ob koncu leta 2019 pre-nos stanja na racunu 1.147.034 EUR. V letu 2020 je imela zaradi vecjega šte­vila investicij in posledicno nižjih kapi­talskih prihodkov presežek odhodkov nad prihodki v višini 265.626 EUR. Poleg proracunskega deficita je obci­na v omenjenem letu odplacala dolg v višini 136.229 EUR. Zaradi omenjenih zmanjšanj je tako prenos stanja na ra-cun v letu 2021 znašal 745.178 EUR. Delež odhodkov po programski klasifikaciji v letu 2020 Odhodki po programski klasifikaciji Zgornji grafikon nam prikazuje odhodke po posameznih programih, ki jih izvaja obcina. Zaradi lažjega pregleda si pro-grami v spodnjem grafikonu sledijo pro-centualno glede na porabo od najvecje porabe proti najmanjši. Obcina je tako najvec sredstev namenila za: • izobraževanje – 1.301.527 EUR – 26,46 % (predšolska in šolska vzgoja, šolski prevozi), • gospodarstvo – 902.823 EUR – 18,35 % (spodbude podjetnikom, komunalna ureditev poslovne cone, razvoj turisticne infrastrukture), • promet, prometno infrastrukturo in komunikacijo – 620.039 EUR – 12,60 % (ceste, plocniki, javna razsvetljava …), • lokalno samoupravo – 454.543 EUR – 9,24 % (obcinska uprava, skupne inšpekcije, materialni stroški), • prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalno dejavnost – 351.082 EUR – 7,14 % (obnova vodovodnega omrežja, nakup stanovanja, vzdrževanje stanovanj, objekti za rekreacijo), • kulturo, šport in nevladne organizacije – 261.112 EUR – 5,31 % (kulturna dedišcina, programi v kulturi, knjižnicarstvo), • socialno varnost – 239.563 EUR – 4,87 % (pomoc staršem ob rojstvu otrok, doplacila oskrbe v domovih za ostarele, pomoc obcanom), • obrambo in ukrepe ob izrednih dogodkih – 180.077 EUR – 3,66 % (civilna zašcita in gasilstvo), • servisiranje javnega dolga – 136.904 EUR – 2,78 % (obresti, odplacilo kreditov), • skupne administrativne službe in splošne javne storitve – 110.840 EUR – 2,25 % (obcinsko glasilo, spletna stran, obcinske prireditve, vzdrževanje obcinskih objektov, pokroviteljstva, svetovanja), • kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo – 99.593 EUR – 2,02 % (subvencije, obnova poljskih poti, vzdrževanje gozdnih cest, zavetišce za živali), • varovanje okolja in naravne dedišcine – 89.216 EUR – 1,81 % (zbirni center, projektna dokumentacija za odvajanje odpadne vode, subvencije malih cistilnih naprav), • zdravstveno varstvo – 78.121 EUR – 1,59 % (investicije v zdravstveni dom, zavarovanje obcanov, mrliški ogledi), • politicni sistem – 65.427 EUR – 1,33 % (dejavnosti obcinskega sveta, dejavnosti župana, podžupana, politicnih strank), • intervencijske programe in obveznosti – 25.970 EUR – 0,53 % (rezerve za odpravo posledic nesrec, splošne proracunske rezerve), • ekonomsko in fiskalno administracijo – 1.400 EUR – 0,03 % (delovanje nadzornega odbora), • notranje zadeve in varnost – 713 EUR (svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu), • zunanjo politiko in mednarodno pomoc – 204 EUR (medobcinsko povezovanje). NAJPOMEMBNEJŠE INVESTICIJE V LETU 2020 Obcina je v letu 2020 velik del svojega denarja namenila prav za investicijske odhodke in investicijske transfere, in sicer v skupni višini 1.845.274 EUR, kar predstavlja 38,58 % celotnih odhodkov. Najpomembnejše investicije v omenjenem letu so bile: • poslovna cona Locica – gradnja prometne in komunalne infrastrukture (gradbena dela, komunalna dela, elektro omrežje, vodovodno omrežje …), arheološke raziskave, posek lesa … – 803.507 EUR, • asfaltiranje po obcini Velike Lašce – Granjevica, Osredek, Veliki Osolnik, Turjak, Rob – Rašica – 209.122 EUR, • sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za PGD Karlovica – 131.908 EUR, • dokoncanje mansarde v osnovni šoli (3 ucilnice, kabinet in oprema) – 89.784 EUR, • nakup poslovnega prostora – stanovanja – 63.444 EUR, • sofinanciranje pokablitve elektro vodov – 55.509 EUR, • izdelava variantnih rešitev in operativnega programa za odvajanje in cišcenje odpadnih voda ter projektiranje sistema in izdelava projektne dokumentacije za kanalizacijo Velike Lašce – 53.302 EUR, • sofinanciranje nakupa reševalnega vozila – 43.845 EUR, • nakup kombija za prevoze ucencev – 43.640 EUR, • gradbena dokumentacija – postopki, popravki projekta POŠ in vrtec na Turjaku – 32.696 EUR, • obnova vodovoda Rute – 31.730 EUR, • obnova vodovoda Velike Lašce – odsek Rob – 26.278 EUR, • rekonstrukcije mostov – Karlovica, Uzmani – 23.467 EUR, • nakup racunalniške in druge opreme za delovanje obcinske uprave (projektorji, tiskalnik, racunalniki, strežnik, oprema za kuhinjo …) – 21.551 EUR, • obnova lokala na Trubarjevi domaciji – 20.918 EUR, • energetska sanacija Trubarjeve domacije – podstrešje – 19.996 EUR, • rušitev objekta CPL – 15.960 EUR, TROBLA OBCINSKE STRANI 15 • ureditev trga v Velikih Lašcah – 13.572 EUR, • nakup avtomobila za hišnika obcine – 13.169 EUR, • financiranje delovanja gasilskih društev – požarna taksa – 13.180 EUR, • evidentiranje vodovodov – 13.083 EUR, • nakup nove peci v Domu krajanov Rob – 9.954 EUR, • dokoncanje mobilnega turisticnega objekta na Turjaku – 9.845 EUR, • izdelava in montaža vrat v Levstikovem domu – 8.942 EUR, • nakup prometne signalizacije – 8.256 EUR, • sanacija linijskih razpok ter postavitev nove ograje ob igrišcu v Dvorski vasi – 6.727 EUR, • ureditev razsvetljave na igrišcu pri osnovni šoli – 6.000 EUR, • dokoncanje plocnika Velike Lašce – Nova vas – 5.429 EUR, • ureditev ekološkega otoka na Rašici – 5.257 EUR, • obnove hidrantnega omrežja – 5.012 EUR, • sanacija stopnic pri vežicah v Velikih Lašcah – 4.300 EUR, • nakup repetitorja – 3.287 EUR, • projektiranje cest – 2.623 EUR, • zalivanje razpok igrišca v Velikih Lašcah – 1.547 EUR ter druge manjše investicije. Vec o zakljucnem racunu in delovanju obcine ter obcinske uprave v letu 2020 si lahko najdete na naši spletni strani www.velike-lasce.si pod rubriko URADNI DOKUMENTI – AKTI – Register predpisov Obcine Velike Lašce: Zakljucni racun pro-racuna obcine Velike Lašce za leto 2020. 16 OBCINSKE STRANI TROBLA SPODBUDE Obcine Velike Lašce obcanom, društvom ter gospodarskim in kmetijskim subjektom v letu 2020 Obcina Velike Lašce vsako leto preko najrazlicnejših razpisov spodbija obcane, društva, gospodarske in kmetijske su­bjekte. Nekatere spodbude potekajo pre­ko razpisov; druge so dolocene z strani države oziroma Centra za socialno delo. Obcina je tako preko javnega razpisa za subvencioniranje vgradnje malih komu­nalnih cistilnih naprav dodelila 18 sub-vencij v skupni višini 24.063 EUR. Naj­višji znesek subvencije je znašal 2.300 EUR, najnižji pa 1.047 EUR. V povprecju je bilo tako upravicencu podeljenih 1.338,44 EUR. Preko razpisa za pospeševanje malega gospodarstva v Obcini Velike Lašce je bilo podeljenih 69.918 EUR. Sredstva je prejelo 37 upravicencev. Najvišji znesek spodbude je bil 5.000 EUR, najnižji pa 36,88 EUR; v povprecju je bilo upravi-cencu podeljenih 1.889,98 EUR. Preko razpisa za spodbujanje kmetijstva je bilo razdeljenih 32.841 EUR. Sredstva je prejelo 31 upravicencev. Najnižji iz­placani znesek je bil 180 EUR, najvišji pa 3.000 EUR (štirim upravicencem); v povprecju je bilo upravicencu podeljenih 1.059,39 EUR. Za urejanje kmetijskih zemljišc in paš­nikov ter obnovo gozdnih vlak je bilo preko razpisa podeljenih 14.270 EUR. Upravicenih je bilo 13 kmetijskih gospo­darstev. Najnižji znesek je bil 89,46 EUR, najvišji pa 1.000 EUR; v povprecju je bilo upravicencu podeljenih 1.097,71 EUR. Društvom se je za izvedbo prireditev in programov v letu 2020 namenilo: na podrocju turizma 5.318 EUR; na podro-cju kmetijstva 2.456 EUR; na podrocju kulture 7.689 EUR; za dejavnosti ostalih društev (veterani, upokojenci, Zarja spo­minov, mladi …) 6.860 EUR. Za namen spodbujanja aktivnosti špor­ta je Obcina Velike Lašce v letu 2020 izplacala 1.090,40 EUR; hkrati je bilo športni zvezi nakazanih 10.760,17 EUR, prav tako za namen spodbujanja špor­tnih aktivnosti. Obcina namenja za pomoc ob rojstvu otroka enkratni denarni znesek v višini 500 EUR ter knjižno darilo in vošcilni-co. Otrok in vsaj eden izmed staršev mora imeti stalno prebivališce v Obcini Velike Lašce. V letu 2020 je bilo za to porabljenih 26.631,15 EUR. Sredstva je prejelo 52 upravicencev (26.000 EUR); preostalih 631,15 EUR pa je bilo name-njenih nakupu knjig in vošcilnic za pre­jemnike. Obcina zadnjih nekaj let namenja po­moc tudi staršem pri nakupu šolskih potrebšcin za osnovnošolske otroke, ki imajo stalno prebivališce v obcini Velike Lašce. V letu 2020 je bilo za to izpla-canih 10.250 EUR. Spodbuda je bila na­menjana 410 otrokom. Na podrocju socialnih storitev je Obcina Velike Lašce v letu 2020 subvencioni­rala najemnine za stanovanja v znesku 7.242,78 EUR. Število upravicencev niha glede na potrebe; v lanskem letu je bilo takih od 4 do 6 upravicencev. Obcina je v letu 2020 tudi še pokriva-la obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnim obcanom, ki so do nje­ga upraviceni. V letu 2020 je bilo iz­placano 22.566,36 EUR. Mesecno je v povprecju upravicenih okoli 50 oseb; v letu 2020 je prišlo še do nekaterih po­racunov iz preteklih let, zato je znesek nekoliko višji. Obcina prav tako doplacuje oskrbnine osebam v domovih za ostarele, ki ni­majo zadostnega dohodka. V letu 2020 smo za ta namen placali 147.698,21 EUR. V povprecju je bilo do doplacila upravicenih 19 oseb, ki so nastanjene v 12 razlicnih domovih po Sloveniji. Obcina tudi namenja dolocena sredstva za pomoc obcanom za premostitev tre­nutne materialne ogroženosti. V letu 2020 je bilo za to izplacanih 1.050 EUR. Sredstva je prejelo 7 upravicencev. NOVOST na podrocju spod­bujanja kmetijstva v letošnjem letu je so-financiranje nakupa govejih živali mesne pasme, pri cemer znaša višina sofinan­ciranja: • 70 evrov na žival za nakup telet mesne pasme (za isto žival se lahko dobi financno pomoc le enkrat); • 1000 evrov na kmetijsko gospo­darstvo za nakup licenciranega bika mesne pasme, pri cemer je isto kmetijsko gospodarstvo do pomoci upraviceno enkrat na dve leti; • 200 evrov na žival za nakup brejih plemenskih telic in krav mesne pa-sme do starosti petih let, pri cemer je obvezna nadaljnja reja 5 let, ra-zen v primeru višje sile. Najvišji skupni znesek za nakup ple­menskih živali mesne pasme znaša 1.000 evrov na leto na kmetijsko go-spodarstvo. Do sofinanciranja so upra­vicena kmetijska gospodarstva, vpisa­na v register kmetijskih gospodarstev, ki dejavnost primarne kmetijske pro-izvodnje opravljajo na najmanj 4 ha kmetijskih površin v lasti ali zakupu, ki ležijo na obmocju obcine in na kme­tijskem gospodarstvu redijo najmanj 4 goveje živali. Sofinanciran je nakup TROBLA OBCINSKE STRANI 17 Obcina Velike Lašce, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce je v Uradnem listu RS objavila: JAVNI RAZPIS za dodelitev financnih sredstev iz obcinskega proracuna zapospeševanje razvoja malegagospodarstva v obcini Velike Lašcev letu 2021, JAVNI RAZPIS za dodelitev financnih sredstev iz obcinskega proracuna za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Velike Lašce v letu 2021. Javna razpisa z razpisno dokumentacijo sta dostopna tudi na spletni strani obcine. SPREMEMBA CEN STORITEV gospodarskih javnih služb obdelave dolocenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov za leto 2021 Clani Sveta Ljubljanskega regijskega centra za ravnanje z odpad­ki RCERO Ljubljana so na seji, ki je zaradi epidemiološke situa­cije potekala dopisno, potrdili cene storitev gospodarskih javnih služb obdelave dolocenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za leto 2021. Dopisne seje se je udeležilo 36 obcin, clanic Sveta RCE­RO LJUBLJANA, kar predstavlja 98,54 % udeležbo. Spremenjene cene predstavljajo za 9,9 % višje stroške storitev gospodarskih javnih služb obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov. Za obcine družbenice in obcine, kjer JP VOKA SNAGA izvaja tudi storitev zbiranja komunalnih odpadkov, je ta ucinek manjši in znaša 6,6 %. Sprememba cen pomeni, da se na povprecni položnici upo­rabnikov povprecni mesecni strošek na gospodinjstvo poveca za 0,70 EUR (iz sedanjih 10,53 EUR na 11,23 EUR) oziroma za 0,24 EUR na osebo (iz sedanjih 4,02 EUR na 4,26 EUR). Cene so zacele veljati s 1. aprilom 2021. LETNO POROCILO ZA LETO 2020 O SKLADNOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI OSKRBE V OBCINI VELIKE LAŠCE - VAŠKI VODOVODI, NOTRANJI NADZOR OBCINSKA UPRAVA Roman Viršek, obcinska uprava Varnost oskrbe Oskrba je bila varna Oskrba je bila varna V skladu s 34. clenom Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) vas seznanja-mo z rezultati vzorcenj notranjega nadzora pitne vode na vodovodih Dolšcaki ter Kaplanovo-Adamovo-Podsmreka. CEPLJENJE PROTI COVID-19: SE BOLJ BOJIMO CEPIVA ALI OKUŽBE? Statisticni podatki kažejo, da se je med zdravniki cepilo 80 % zaposlenih. V Zdravstvenem domu Ribnica vsi. Ver­jamemo v cepivo. Epidemiologi so prepricani, da je možnost širjenja virus omejena, ko pre­cepljenost doseže 70 % prebivalstva. Ne-katere države v svetu se temu odstotku že mocno približujejo. Slovenija dosega 15 % cepljenost, 12 % prebolevnost in 4350 umrlih. Cepljenje pa poleg osebne zašcite prejemnika ob visoki precepljenos-ti varuje pasivno tudi tiste, ki cepiva zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo prejeti. Premislite svojo odlocitev. Zaupajte svojemu zdravniku ne samo v bolezni, ampak tudi pri cepljenju. Peter Rus, dr. med. spec. druž. med. Po letu dni pandemije in epidemije v Sloveniji smo se znašli v razmerah, na kate-re nismo bili pripravljeni. Prilagajanje novim okolišcinam je izpostavilo številna podroc­ja, kjer življenje po ustaljenih tirnicah ni vec mogoce. To žal velja tudi za zdravstveni sistem na vseh nivojih delovanja. Stiske, ki jih ljudje doživljamo vsa­kodnevno v zvezi z okužbo s coronavi­rusom, zahtevajo rešitve. Pri teh pa se razlikujemo. Nekateri bolezen preprosto zanikajo. Drugi jo omalovažujejo. Spet tretji vidijo v njej biološko vojno. Veliko jih je, ki jih je prevzel strah in neodlocni ne vedo, kaj bi storili. Obstajajo pa tudi taki, ki skrbno spremljajo rezultate raziskav in epidemioloških analiz in si jih bolj ali manj strokovno podkovani razlagajo po svoje. Na medmrežju obstaja poplava informacij vseh vrst. In tako internet vsakomur izmed nas omogoca, da poišce tiste vsebine, ki podpirajo njegova pricakovanja. Tako postane dejstvo marsikaj, kar je dalec od znanstveno podprtih spoznanj. V osnovi gre za zaupanje. Komu za-upate?Res je, casi, v katerih živimo, so pod vprašaj postavili številne vrednote. Tudi skrb za lastno zdravje ni izjema. Pa vendar verjamem, da kot zdravnik uži­vam zaupanje svojih bolnikov. Zaupajo mi svoja življenja in zdravstvene stiske dan za dnem, leto za letom. Zakaj bi mi to zaupanje odrekli pri odlocitvi za cep­ljenje? Razumem strah, priznavam dvom in spoštujem voljo posameznika. Odkrit pogovor zanesljivo pomaga. Cepljenje proti korona okužbi je edi­na pot, ki omogoca povratek v normalno svobodno življenje. Ne želim razpravljati o vrstah cepiva in neželenih ucinkih. Za to obstajajo strokovnjaki, ki jim zaupam. Postopki izdelave in registracije cepiv so zahtevni in kljub casovni vojni z vi-rusom varnost cepljenih oseb ni manjša kot pri ostalih zdravilih. V zgodovini ce­piv so cepiva rešila vec življenj kot osta-la zdravila skupaj. In niti eno izmed njih ni bilo neucinkovito. ROKODELSKA ZADRUGA SODRAŽICA TRADICIJA PRIHODNOSTI foto: Žiga Lovšin Obcina Sodražica je s pomocjo par-tnerjev in iniciativne skupine roko­delcev uspešno pridobila sredstva za ustanovitev in zagon Rokodelske zadruge Sodražica. Projekt sofinan­cira Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj, v okviru sode­lovanja Obcine Sodražica v Lokalni akcijski skupini Po poteh dedišcine od Turjaka do Kolpe. Po nacrtih bo zadruga ustanovljena letos v maju oziroma juniju. Tocen datum bo dolocen glede na epide­miološke razmere in veljavne uk­repe ter objavljen na spletni strani www.sodrazica.si. Clanstvo v Rokodelski zadrugi Sodražica vam bo omogocilo: • sorazmerno višje prihodke glede na sorazmerno nižje stroške, • boljši položaj na nabavnem in prodajnem trgu, • ucinkovitejše povezovanje z obcino, regijo in širšim okoljem. • Olajšalo vam bo delo in poslo­vanje in vecalo vašo ekonomsko varnost. Vljudno vas vabimo med ustanovne clane! Povežite se z drugimi rokodelci in proizvajalci pretežno lesne galan- Izvedite vec! Za pogovor, podrobnejše podatke, sestanek ali obisk vam je z veseljem na voljo iniciativna skupina za ustanovitev Rokodelske zadruge Sodražica oz. po njenem pooblastilu: terije, z dobavitelji avtohtone lesne surovine in polizdelkov. Združeni boste mocnejši pogajalec za do-seganje ugodnejših nabavnih cen repromaterialov, strojev, opreme in orodij. Z zadrugo boste prodrli na nova tržišca in odkrili nove prodajne poti. S skupnim trženjem, promo-cijo, spletno stranjo in trgovino si boste na svetovnem spletu, trgu in v družbi zagotovili trdnejši status in vecjo prepoznavnost. Vztrajno, trajno in trajnostno! Rokodelstvo, predvsem izdela­va lesenih predmetov, je okolju in cloveku najbolj prijazna oblika proizvodnje. Zadružništvo in soci­alno podjetništvo jo plemenitita z vrednotami medsebojnega sodelo­vanja in pomoci. S povezovanjem v zadrugo boste uspešnejši in bolj prepoznavni izdelovalci suhe robe na obmocju LAS Od Turjaka do Kolpe, zlasti pa obcin Sodražica, Ribnica, Kocevje, Loški Potok, Veli­ke Lašce, Dobrepolje in Bloke, kjer je suha roba prepoznana kot izvirna in geografsko zašcitena. Nosilec geografske zašcite Ribniška suha roba je Obcina Sodražica. Pavle Hocevar pavle.hocevar@gmail.com 041 780 864 Miran Mate miran.mate@siol.net 041 263 107 Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. 20 TROBLA NE CAKAJMO – NASILJE JE POTREBNO NEMUDOMA PRIJAVITI! CSD Ljubljana Ob tragicnih družinskih dogodkih, ki so se zgodili v zadnjem casu, je treba vso pozornost nameniti tej – še vedno prik­riti – problematiki. Nasilje v družini je splošen družbeni problem in pojavlja se ne glede na socialno-ekonomski položaj, spol, starost, etnicno pripadnost ali dru­ge osebne okolišcine družinskih clanov. Leto epidemije je stiske, ki velikokrat vodijo tudi do nasilja, povecalo in to ob-dobje terja še vecjo pozornost države, lokalne skupnosti, javnih institucij in dru­gih organizacij. Vedno pa tudi pozornost vsakega posameznika, naj bo to v vlogi soseda, prijatelja, družinskega clana itd. Nasilje ni konflikt in zanj ni opravicila Na Centru za socialno delo Ljubljana opažamo, da je delež neprijavljenega nasilja v družini še vedno mnogo višji od uradnih podatkov. Nasilje med družinski-mi clani, še posebej v intimnih partner-skih odnosih, je pogosto prikrito; dogaja se za zaprtimi vrati, zato ga je tudi težje prepoznavati in preprecevati. Žrtve po­gosto potrebujejo veliko strokovne pod-pore in pomoci, da zmorejo spregovoriti o nasilju. Opažamo tudi, da je nasilje v družini v Sloveniji še vedno stigmatizira-no in da je toleranca do nasilja kljub iz­boljšanju situacije v zadnjih letih še ved-no prevelika. Na Centru za socialno delo Ljubljana zagovarjamo nicelno tolerance do nasilja in s svojim delovanjem aktivno ozavešcamo strokovno in laicno okolje pri prepoznavanju in prijavljanju nasilja. Za nasilno vedenje je vedno odgovoren povzrocitelj nasilja; nasilje ni konflikt in zanj ni opravicila! Podatki, ki jih centri beležijo v zvezi z obravnavo nasilja v družini, kažejo na to, da je še vedno visok odstotek primerov, v katerih so žrtve nasilja v družini ženskega spola. Posebej poudarjamo, da so otroci žrtve nasilja tudi, ce so ob nasilju le priso­tni in ne doživljajo neposrednega nasilja ali ce živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja. Otroci kot žrtve nasilja imajo prednost pri obravnavi. Nujnost prijave Vsako nasilje je potrebno prijaviti. Vsaka žrtev ima na voljo razlicne vrste in vire pomoci, s katerimi ji lahko pristojne in-stitucije pomagajo pri reševanju njene ogroženosti. Center za socialno delo je osrednja institucija pri obravnavi nasilja v družini. Na centru bomo žrtvi ponu­dili možnost spremljevalca, ki jo lahko spremlja na Policijo, da lažje pove svojo zgodbo. Grožnje je vedno treba vzeti skrajno resno Grožnje povzrocitelja in strahove žrtve center vzame skrajno resno. Najnevar­nejši cas za žensko je takrat, ko želi ali zapusti nasilnega partnerja, ker bo upo­rabil vse nacine, da jo bo pridobil nazaj. Povzrocitelji navadno to pocno toliko casa, dokler jih sistem jasno in odlocno ne ustavi. Naloga centrov za socialno delo je, da skupaj z žrtvijo naredijo vse, da jo zašcitijo; pri tem je zelo pomembno, da žrtev natancno povprašamo o njenih strahovih in grožnjah, ki jih je izrekel povzrocitelj nasilja v družini. Nudenje informacij in pomoci žrtvam Kadar se oseba obrne na center za so-cialno delo zaradi nasilja v družini, ji najprej posredujemo vse informacije, ki jih potrebuje, in seznanimo z vsemi orga­nizacijami, kamor se lahko obrne. Takoj na zacetku žrtvi nudimo vso pomoc, ki jo ob tem potrebuje. TROBLA 21 Vloga in naloge Policije Policija kot institucija najveckrat prva vstopa v družino, se sooci z obravnavo in preiskavo nasilja v družini. Policija ima možnost, da žrtev nasilja zašciti tudi tako, da povzrocitelju nasilja izrece ukrep pre­povedi približevanja. Kaj lahko žrtve pricakujejo? • Center za socialno delo se je dolžan na vsak primer nasilja v družini, o ka­terem je obvešcen, odzvati in takoj zaceti s postopki za zašcito žrtve nasi­lja v družini na nacin, ki je zanjo varen. • V primeru neposredne ogroženosti zdravja in življenja žrtve svoje zace­tne aktivnosti takoj uskladi s Policijo in ukrepa v zašcito žrtve – pomoc pri odhodu v krizni center za žrtve nasilje, odhodu v krizni center za mlade, var-no hišo ali drugo varno lokacijo oziro-ma napotitev v zdravstveno oskrbo. • Skupaj z žrtvijo razišce situacijo in opredeli problem nasilja, oceni njeno psihofizicno stanje in njeno social-no podporno mrežo, izdela zacetno oceno ogroženosti, pripravi varnostni Policija (intervencijska številka) 113 Nujna medicinska pomoc 112 CSD Ljubljana, enota Ljubljana Center Dalmatinova ulica 2, Ljubljana 01 475 08 00 CSD Ljubljana, enota Ljubljana Šiška, Celovška cesta 150, Ljubljana 01 583 98 00 CSD Ljubljana, enotaBežigrad, Einspielerjeva ulica 6, Ljubljana 01 300 18 00 nacrt z namenom zagotovitve njene trenutne varnosti in krepitve moci v konkretnem položaju. • V nadaljevanju center za socialno delo žrtev spremlja; izdela se dolgo­rocni nacrt pomoci za varnost žrtve in vkljuci druge pomembne institucije, ki so pomembne za zašcito žrtev; po potrebi se sklice multidisciplinarni tim. Nerazumevanje položaja žrtve Pogosto se dogaja, da žrtve nimajo do-volj moci, da bi poiskale pomoc. V svoji okolici žrtve pogosto naletijo na nerazu­mevanje ali se jim celo ne verjame; pri­soten je sram in strah; nekateri jih lahko celo obsojajo. Žrtev moramo opolnomo-citi oziroma opogumiti in spodbuditi k iskanju pomoci ali zanje sami poišcemo pomoc. Skrito nasilje v casu epidemije V casu epidemije na Centru za socialno delo Ljubljana nismo zaznali porasta pri­merov nasilja v družini; to pa ne pomeni, CSD Ljubljana, enota Vic Rudnik, Tržaška cesta 40, Ljubljana 01 200 21 40 CSD Ljubljana, enota Moste Polje, Zaloška cesta 69, Ljubljana 01 587 34 00 CSD Ljubljana, enota Grosuplje, Adamiceva cesta 51, Grosuplje 01 781 80 50 CSD Ljubljana, enota Logatec, Tržaška cesta 50 A, Logatec 01 759 06 70 CSD Ljubljana, enota Vrhnika Ljubljanska cesta 16, Vrhnika 01 750 62 70 da se je nasilje v družini zmanjšalo. V casu epidemije so bili vecinoma družin-ski clani doma. Žrtev je težje klicala ali poiskala pomoc, ker je bil povzrocitelj nasilja prisoten. V tem casu so nastali negotovost, povecan strah, nejasna pri­hodnost, financna stiska in so se žrtve težje tudi odlocale za odhod od doma. Žrtve nasilja v družini so bile še bolj izo­lirane od sorodnikov, prijateljev in njim pomembnim osebam. V letu 2020 zabeležili 680 prijav Na Centru za socialno delo Ljubljana, pod katerega sodi 8 enot centra za so-cialno delo (Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vic Rudnik, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Bežigrad, Grosu­plje, Vrhnika in Logatec) smo v letu 2020 skupno beležili 680 vseh informacij ozi­roma prijav nasilja v družini; od tega je Policija v 125 primerih izrekla ukrep pre­povedi približevanja povzrocitelju nasilja proti žrtvam nasilja v družini. Realiziranih je bilo 43 namestitev v varno okolje. CSD Ljubljana, Koordinatorka za preprecevanje nasilja 031 390 265 Društvo SOS telefon 080 11 55 Društvo za nenasilno komunikacijo 01 434 48 22 Združenje proti spolnemu zlorabljanju 01 431 33 41 Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja (Društvo ženska svetovalnica) 031 233 211 Psihosocialna pomoc ženskam žrtvam nasilja 01 25 11 602 Krizni telefon cez vikende 051 33 88 11 22 TROBLA KLJUB COVID-19 JE SODELOVANJE V PROGRAMU SVIT MODRA ODLOCITEV Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelegacrevesa in danke, ko opozarjamo na pomen preprecevanjain zgodnjega odkrivanja bolezni. V Sloveniji je rakdebelega crevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Za rakom debelega crevesa in danke povprecno vsako leto zboli vec kot 1.300 ljudi, ceprav je rak na debelem crevesu in danki ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoce prepreciti s presejanjem. V Sloveniji za to skrbi Program Svit, dr­žavni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem crevesu in danki. S Programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi ter raka odkrivamo v zgodnejših stadijih, kar bolniku omogoci lažje in ucinkovitejše spopadanje z bo­leznijo ter posledicno izboljša kakovost bolnikovega življenja. V letu 2020 je bilo presejanih 176.731 oseb oziroma 60,05 % povabljene populacije, kar je primer-ljivo z letom 2019, ko je bilo presejanih 180.685 oseb oziroma 61,30 % povablje­ne populacije. Program Svit v casu epidemije COVID-19 Pri Programu Svit v drugem valu epide­mije COVID-19 izvajamo presejanje v obicajnem obsegu, a ob premišljenih in strogih zašcitnih ukrepih, ki šcitijo tako udeležence kot izvajalce programa. Pri tem je v veliko pomoc dobra organizira­nost programa in uvedba storitev eZdrav­ja, ki so zacele delovati že pred epidemi­jo, saj omogocata pošiljanje vzorcev po pošti in napotovanje na kolonoskopijo s pomocjo eRecepta in eNapotnice. To zmanjšuje fizicne kontakte med izvajalci zdravstvenega varstva in pacienti. »Naj ob tem poudarim, da kolonosko­pije izvajamo skladno z najvišjimi higi­enskimi standardi in velik poudarek na­menjamo upoštevanju vseh higienskih ukrepov, zato je za varnost oseb, ki pri­dejo na pregled, in zdravstvenih delav­cev, ki preiskavo izvajajo, zagotovljen visok nivo zašcite. Pri odzivu na vabilo v program niso potrebni stiki z drugimi osebami. Na kolonoskopijo narocamo samo zdrave paciente, ki morajo nositi masko in so brez simptomov za okuž­bo dihal. Zdravniki in ostali zdravstveni delavci uporabljajo pri izvajanju kolo­noskopij vso potrebno osebno varoval-no opremo,« je povedala dr. Dominika Novak Mlakar, vodja Programa Svit. Izvajanje Programa Svit v letu 2021 Aktivnosti vabljenja in presejanja v Pro-gramu Svit v letošnjem letu potekajo po TROBLA 23 predvidenem nacrtu za leto 2021. To po­meni, da mesecno k sodelovanju v Pro­gram Svit povabimo do 25.000 oseb in osebam, ki so vabilo že prejele in se nanj niso odzvale, posredujemo opomnik. Vabilo in opomnik vkljucujeta Izjavo o prostovoljnem sodelovanju v Programu Svit. Ce se oseba odloci za sodelovanje in nima izkljucitvenih kriterijev, prejme komplet testerjev za odvzem vzorcev blata. Odzivnost pri vracanju vzorcev bla­ta je dobra, kar pomeni, da se kljub CO­VID-19 vabljeni odlocajo za sodelovanje v presejalnem programu. Osebe, ki so imele pozitiven izvid analize vzorcev bla­ta, narocamo na kolonoskopijo skladno s termini, ki nam jih sporocajo izvajalci. V Program Svit se je treba odzvati vsaki dve leti Kljub izjemnim uspehom Programa Svit se vabilu v program še vedno vsaka tretja oseba v ciljni starosti ne odzove. V pro­gram se za 10 odstotnih tock slabše odzi­vajo moški v primerjavi z ženskami. Med moškimi je najnižja udeležba v program v starostni skupini med 50. in 54. letom, pri ženskah pa se najslabše odzivajo ženske, stare 70 let ali vec. Rak na debe­lem crevesu in danki se v telesu razvija vec let, preden se pojavijo prvi simptomi. Ko simptome opazimo in pomislimo, da z našim zdravjem morda nekaj ni v redu, je mnogokrat bolezen že napredovala, zato je pomembno, da ukrepamo prej. Prav tako morebitne spremembe na steni cre-vesa ne krvavijo nujno pri vsakem odva­janju. Lahko se zgodi, da ravno v casu, ko smo delali test, spremembe niso krva­vele, torej krvavitve nismo mogli zaznati. Kljub temu je možno, da se je v našem telesu bolezen že zacela razvijati. Ce pa se v program odzovemo redno vsaki dve leti, zelo povecamo možnost, da morebi­tno bolezen še pravocasno zaznamo in jo uspešno odstranimo. Svitove kontaktne tocke kot vir spodbude in dodatnih informacij Pomembno podporo udeležencem v Programu Svit nudijo Svitove kontaktne tocke v zdravstvenih domovih po Slove­niji. V Svitovih kontaktnih tockah zdra­vstveni delavci vabljenim pomagajo pri izzivih in vprašanjih, s katerimi se srecu­jejo, vse od vprašanj, kaj storiti z vabilom Programa Svit, kaj storiti, ce ste založili komplet za odvzem vzorcev blata, do vprašanj, kako sodelovati v Programu Svit in kako se v okviru Programa Svit narociti na presejalno kolonoskopijo. V casu epidemije je zaradi reorganizacije dela v zdravstvenih domovih tudi delo­ »Vabilo v Program Svit je srecka, ki je vedno dobitna. Ce je izvid negativen, v crevesu ni nevar­nih predrakavih sprememb; ce pa je izvid pozitiven, se naš zdravstveni sistem takoj odzove in ti nudi najboljše zdravljenje. Pomembna je udeležba vsaki dve leti. Lahko smo ponosni, da imamo v Sloveniji najboljši program za odkrivanje in zdravljenje raka na debelem crevesu na svetu,« je povedal ambasador Programa Svit mag. Samo Podgornik. vanje Svitovih kontaktnih tock ponekod nekoliko drugacno; še vedno so vsem na voljo preko telefona ali elektronske po­šte; ponekod po predhodnem dogovoru še vedno omogocajo tudi pogovor v pro-storih zdravstvenega doma. Z udeležbo v Programu Svit lahko naredimo najvec za svoje zdravje in kakovost življenja, saj do 65 % odkritih rakov odkrijemo tako zgo­daj, da onkološkega zdravljenja pacienti ne potrebujejo. Naj ob tem poudarimo, da je sodelovanje v Programu Svit kljub COVID-19 varno. Zato vse, ki prejmejo vabilo v program, mocno spodbujamo, da se nanj tudi odzovejo. Sodelovanje v Programu Svit je modra odlocitev. 24 INTERVJU TROBLA Družinsko podjetje LSP d. o. o. zakoncev Jožeta in Eme Perhaj predstavlja dokaz, da ob delu tudi rezultati ne izostanejo. Podjetništvo jima uspeva usklajevati tudi z delom na kmetiji, saj imata trenutno 14 glav govedi. Malokdo pa ve, da poteka na majhnem trgu Velikih Lašc visoko specializirana proizvodnja za potrebe elektronske industrije. Ker tovrstne dejavnosti niso povsem vsakdanje, nam je Jože Perhaj skušal cim bolj poljudno predstaviti njihovo dejavnost. S cim se vaše podjetje pravzaprav ukvarja? Ce poskusim razložiti kar najbolj eno­stavno – spajkamo. To je del elektronske industrije, ki je sama zelo široka; posa­mezna podjetja, ki se ukvarjamo s tem, smo precej ozko usmerjena. Nekateri se ukvarjajo samo z razvojem, nekateri samo s prodajo, drugi imajo samo koncno fazo proizvodnje. Vsak še tako majhen vgrajen delcek, ki ima neko pamet in se uporablja kot koncni izdelek v pomika in zasuka. Po drugi strani pa lahko vidite naše izdelke vsepovsod po svetu. Delamo vec kot 500 razlicnih modulov za krepko vec kot 500 izdelkov po svetu. Mi smo seveda le majhen delcek v procesu iz­delave izdelka, saj ne razvijamo in ne prodajamo; pri nas poteka spajkanje. To je postalo tudi precej pomemben del industrije, saj je zelo zahtevno in zato tega vecina podjetij ne dela sama. Tudi Apple ne spajka sam, elektroniki, mora biti Vedno trdim, da je ampak to delajo pod-sprogramiran. Ta pod-jetja na Kitajskem. izobrazba pomembna – rocja pa drug z drugim Od tega, kar delamo, jaz sem pac tako zacel, nimajo veliko skupne-se ne proda niti en ga. Kot receno, nekdo ampak to ne bi smelo odstotek v Sloveni­oblikuje, nekdo mora biti vodilo za mlade ji. Koncni kupci iz-nacrtovati, nekdo danes. delkov, v katerih so sprogramirati, nekdo se ukvarja s strankami, nekdo pa mora vse to skupaj sestavljati – spajkati. Mi spajkamo za narocnike, ki tega sami ne pocnejo – skupaj na tiskano vezje položi-mo kondenzatorje, upore, cipe itd. Kje lahko vidimo vaše izdelke? Na prvi pogled nikjer. Pri nas poteka najvecji del proizvodnje za podjetje RLS Merilna tehnika d. o. o. iz Komende. To je veliko podjetje, ki je v Sloveniji dobilo že vse možne nagrade in veliko tudi v tujini. Ukvarjajo se izkljucno s senzorji vgrajeni moduli, ki jih spajkamo, so v tujini, vsepovsod po svetu. Recimo podrocje robotike in ce­lotna industrija naprav, ki se premikajo, obvezno uporablja takšne senzorje. Ra­cunalnik mora na nek nacin vedeti, kje je pozicija necesa. Ali pa recimo motorji, rotacije ali pomiki cesarkoli. Vsak pomik ima nek senzor, ki pove racunalniku, kje je pozicija na tisocinko metra natancno. Kako bi predstavili vašo poklicno pot? Imam poklicno šolo za RTV-mehanika. Izobrazba je ena taka zanimiva rec. K nam pride pre­cej narocnikov iz tu­jine prekontrolirati proizvodnjo. Nihce me ne vpraša po izobrazbi. To se sprašuje samo pri nas. Za naše delo so pomembni postopki in koncni izdelek. Sicer naceloma vedno trdim, da je izo­brazba pomembna – jaz sem pac tako zacel, ampak to ne bi smelo biti vodilo za mlade danes. Zelo pomembno je tudi, da sproti spremljamo novosti, se izobražujemo, skrbimo za uvajanje novih procesov in standardov.Trenutno imamo certifikate za standarde ISO 9001 in IPC 610. Proizvodnjo redno kontrolirajo bolj zahtevni kupci. Do leta 1990 sem delal v Iskri, kjer smo delali za vojaško industrijo. Potem je šlo s tem pocasi navzdol. Nato sem bil do leta 2005 v manjšem zasebnem podjetju v Ljubljani, kjer smo se ukvarjali z laserskimi projekcijami – z laser showi na prireditvah in nekaj malega tudi s te­lefonijo. Zaradi smrti lastnika je podjetje prenehalo z delovanjem. Z mojo formal­no izobrazbo pa nisem dobil službe. Ker smo šli vsi zaposleni na Zavod za zapo­slovanje, sem z delom zacel sam; najprej sem nadaljeval z laser showi, kasneje pa s spajkalnikom v dnevni sobi. Podjetje je bilo na zacetku majhno. Pocasi smo zaceli z majhnimi stroji, nato z malo ve-cjimi. Te sem postavil v hišo cez balkon-ska vrata kar z gozdarsko prikolico. Nato smo pred šestimi leti prišli v bivše pro-store trgovine Kmetijske zadruge z enim strojem in z eno pecjo. Prostor smo na zacetku pregradili, ker je bil prevelik. Nismo prevec razmišljali o prihodno­sti ali delali nacrtov. Sledili smo naro-cilom in kupovali dodatne stroje. Vse stranke, s katerimi smo zaceli delati, so rastle. Mi pa smo nekako skušali zados­titi njihovim potrebam. Kako poteka vaš delovni dan? Ob pol sedmih zac­ TROBLA INTERVJU 25 matizirani, s kontrolo vlage in temperatu­re. Ustrezno mora biti urejeno prezrace­vanje. Od kod dobite surovine? Mi skrbimo za opremo, stroje, vzdrže­vanje, orodje, potrošni material … Vse, kar pride v izdelek stranke, nabavijo stranke same (elektronske komponente, tiskana vezja), saj smo mi za nabavo elektronskih komponent premajhni. Pri nem in delam, dokler je nas zaspajkamo premalo Ce se le da, ne delo. To pomeni 250 ur (ca. 2 milijona komponent menjamo ljudi, saj na mesec; tudi vec se jih na mesec), da bi imeli za­ se je potrebno vsaj nabere. Ce se malo po-poslenega nekoga, ki bi šalim, bi rekel, da imam nekaj nauciti. skrbel za nabavo in bi s ocitno slab sindikat. Koliko ljudi imate zaposlenih? 6 stalno in 4 obcasno preko s. p. ali študentskega dela. Delo namrec niha. Profil zaposlenih je od navadnega delav-ca do inženirja elektrotehnike. Za eno­stavna rocna dela je lahko primeren že študent. Ce se le da, ne menjamo ljudi, saj se je potrebno vsaj nekaj nauciti. tem vse stroške lahko tudi pokrili. Dva milijona komponent namrec ni veliko oz. ni dovolj za rentabilnost lastne nabave komponent. Je kaj težav glede dobav materialov zaradi epidemije? Tu ni problem le COVID-19. Spajkalna pasta je še vedno »cin«. To je kositer in dodatki. Cena tega raste in dobava je bolj nestabilna v primerjavi z letom 2019. 26 INTERVJU TROBLA prakticno ni. Stranke imajo velike proble-me pri dobavi. Dobavni roki so se podalj­šali s tedna, dveh tudi na leto dni. To seveda vpliva na naše poslovanje. Ce ni dobave elektronskih komponent, posledicno naredimo manj; s tem se zmanjšujejo tudi serije, ki so manjše in bolj razdrobljene. Namesto ene vecje serije delamo pet manjših, kar pomeni štiri priprave istega materiala vec. Kako poteka izdelava produkta? Delo je precej specificno in ce nisi v tem poslu, ga težko razumeš. Spajkanje s spajkalnikom na klasicen nacin, kot ga mnogi poznajo, sicer še vedno obstaja tudi v takšnih majhnih proizvodnjah, kot je naša. Vecinoma pa ta sedaj poteka na avtomatskih strojih, kjer je proces spaj­kanja popolnoma so vse komponente pravilno postavlje­ne in zaspajkane. Zadnja faza je koncno embaliranje in dostava narocniku. Koliko stanejo vaši stroji? Pod 100.000 EUR težko, da je kak­šen. S poslovnimi rezultati ste zadovoljni? Smo. Lani je bilo sicer malenkostno slabše kot leta 2019. Letos prve štiri mesece kaže zelo dobro. Za naprej pa je odvisno, kakšna bo situacija v svetu glede dobave elektronskih komponent, ki jih vgrajujemo. Kako vam uspe uskladiti podjetniško pot in delo na kmetiji? Zaenkrat še nekako gre. Uspe nam predvsem zato, ker je drugacen od prej-podjetje blizu. Ce bi Grem tudi za 2-3 dni šnjega. bilo podjetje samo 15 na morje. Mi je veckrat Najprej pricne-kilometrov stran, to težko tam, ce se malo mo s pripravo ti-že ne bi šlo. Tako pa skanin, torej plošcic pošalim, a nekako lahko vmes skocim za tiskanega vezja. To zdržim. pomeni, da tiska-no vezje po potrebi sušimo v peceh ali ga lasersko markiramo zaradi kasnejše sledljivosti izdelkov. Sledi tiskanje spaj­kalne paste (oz. cina), ki jo stroj nanese na tocno dolocene pozicije. Po tem je na vrsti kontrola nanosa spajkalne paste. Stroj preveri pozicijo, višino, širino in tudi izracuna volumen nanosa spajkalne paste. Kontrola je tridimenzionalna; de­luje na podlagi odboja svetlobe. Vsako napako stroj pokaže kot tridimenzional-no sliko in opozori na nepravilnost. Sledi priprava komponent na podajalnike, ki se vstavijo v naprave za polaganje. Vsa­ka elektronska komponenta je v svojem podajalniku. Vcasih je na tiskano vezje potrebno položiti tudi 100 oz. 150 razlic­nih komponent. Stroj lahko položi tudi do 6 komponent v eni sekundi. To vse skupaj mora potekati hitro, da položimo tudi do 2 milijona komponent na mesec. Postopek se nadaljuje v peci. Tu pride do pretaljevanja spajkalne paste. Ta pro-ces je zelo pomemben, saj lahko nekaj stopinj razlike pomeni napako na vezju ali na komponentah. Sledi tridimenzi­onalna opticna kontrola zaspajkanega vezja. S tem postopkom se preveri, ali uro, dve in opravim delo, ki je vezano na letni cas oz. vreme. To je kljucno za obstoj kmetije. Imate prosti cas? Seveda, preživljam ga z družino, de-lam na kmetiji. Grem tudi za 2-3 dni na morje. Mi je veckrat težko tam, ce se malo pošalim, a nekako zdržim. Je v Sloveniji poslovno okolje spod­budno? V bistvu ni. Tu imam jaz svoje mnenje. Slovenija ima problem, ker je takšnih, kot sem jaz, sicer ogromno in bi lahko naredili precej vec, ce bi bilo to bolj enostavno, zlasti kar se tice dokumen­tacije, gradnje, sprememb dokumentov ... Vse to vzame ogromno casa. Ce mora imeti podjetje z desetimi zaposlenimi enega, ki se ukvarja z dokumentacijo, se pojavi vprašanje, kako ostati konku­rencen. V tujini so te zadeve hitreje ure­jene … No, pa sem odgovoril, kam gre dopust. V papirje. Kaj pa poslovno okolje Velikih Lašc? Industrija tu nima prostora, da bi se razvijala. Potrebuje velik prostor z urejeno dokumentacijo. Mi imamo tu recimo grozne probleme, ker v prosto-re ne moremo dobiti dovolj elektrike in imamo premajhen prostor, zato bi se nujno morali preseliti drugam. Ni pros-tora za stroje, ni elektrike, ni pogojev, ki jih zahtevajo stranke. K nam pridejo stranke iz tujine pregledovat proizvodnjo TROBLA INTERVJU 27 tudi veckrat letno – do zdaj smo vedno zadostili vsem kriterijem, a se bojim, da bo kmalu to postal problem zaradi zgo-raj navedenih razlogov. Dejstvo je, da je potrebno iti v širitev in rast takrat, ko je podjetje za to pripravljeno. Mi letos ne­kaj moramo ukreniti, sicer lahko samo obvestimo stranke, da bomo delali še 5 let in se nato pocasi upokojim. Delate tudi za avtomobilsko industrijo? Za delo za avtomobilsko industrijo ne izpolnjujemo pogojev. Že prostor je ne­primeren. Potrebno je zagotoviti absolu­tno sledljivost za vsako minuto, za vsako komponento. Marsikaj izpolnjujemo, a še zdalec ne vsega. Tam je vse strojno; na koncu sistem locuje dobre in slabe izdel­ke in gre vse samo v embalažo. Vmes se ne sme nicesar dotakniti z roko. Mi tega ne moremo zagotoviti. Bi še zaposlovali, ce bi imeli prostor? Bi. Ampak nimamo pogojev. Imate kakšen nasvet za mlade pod-jetnike? Samo lotiti se je treba. Ce sem lahko jaz, lahko vsak. Ce ne uspe, nic hudega, poskusi z drugo dejavnostjo ali pa z isto na drugacen nacin. Manjka nam ameri­ške filozofije. Kljucna faktorja za uspeh sta kvalitetno delo in vztrajnost. Vse os­talo so motoviljenje in izgovori. Kdaj vam je bilo najtežje? Težko bi izpostavil dogodek ali ob-dobje, ko mi je bilo najtežje, saj so vedno nihanja uspešnosti navzgor in navzdol. Kaj bi izpostavili kot najvecji uspeh? To, da nismo nobenemu nic dolžni in nam ni nihce dolžan. V vseh letih smo odpisali samo en del dolga enega ra-cuna v tujini. Mi vse placamo, tudi vse nadure zaposlenim tako, kot smo dogo­vorjeni. Naši najvecji dobavitelji strojev in naprav za proizvodnjo, ki so najbolj ugodni, so iz Avstrije in Hrvaške. Po toliko letih poslovanja z njimi vsi tocno vedo, da bodo dobili placano dobavlje-no opremo. V vsem casu nismo izgubili niti ene stranke. Tudi reklamirati se nam ni potrebno. V življenju še nikogar ni­sem poklical za posel. 28 INTERVJU TROBLA SE JE IZ RUSIJE V RUPE PRESELILA PRED 15 LETI Dragica Heric Pred casom mi je umen gospod iz okolice Velikih Lašc rekel: Ce si do ljudi odprt, so ljudje odprti do tebe. In takšna je Olesya Rupar, ki se je v Velike Lašce preselila iz daljne Rusije. Odprta, prijazna, vedno nasmejana, žena in mati dveh otrok, prodajalka v trgovini KZ Velike Lašce v Turjaku, kjer aranžiramarsikateri narocen narezek ali obložene kruhke, predstavnica Rup v krajevnem odboru Rute, izdelovalka unikatnega nakita, ki ga predstavlja na tržnicah v Velikih Lašcah in okolici, ali svoje znanje v delavnicah prenaša na mlajše. Olesya spoštuje vse slovensko, ne pozabi pa tudi na to, od kod prihaja. Od kod natancno iz Rusije prihajaš? Moja stari starši in starši so Mo­skovcani, a življenje je naneslo, da smo precej potovali in spoznala sem številne kraje v Rusiji, a sem vedno v sebi cutila, da me bo pot peljala še kam drugam. Ne da bi mi tam, kjer smo živeli, bilo slabo, ampak nekaj v meni me je vleklo dru­gam. Ko si star 18 let, kot sem bila takrat jaz, ko sem prvic potovala v Slovenijo, ne veš, kaj je boljše in kaj slabše, ampak v sebi sem cutila, da je prav. In tako te je ljubezen pripeljala v Slo­venijo, v majhno vasico Rupe na Ru-tarsko planoto obcine Velike Lašce? Ja, res je, Dušana sem spoznala pre­ko spleta. Po dopisovanju me je povabil na obisk; obiskala sem ga v Rupah in srce me je vodilo, da sem se cez leto dni pre­selila in ustvarila sva si družino in dom. Kako sta se sporazumevala in kako si se sporazumevala z njegovo mamo in ostalimi vašcani? Ni bilo težko. Na zacetku smo se pogovarjali v anglešcini. Ce jezik upo­rabljaš, se ga sproti tudi uciš. Danes se angleško skoraj ne pogovarjam, še manj pa rusko in v pogovorih s svojo druži-no v Rusiji se mi celo zgodi, da moram pomisliti, kako se kakšna beseda rece po rusko. Malo težje je bilo na zacetku s starejšimi, na primer z mojo tašco, ki ne govori angleško, a nekako sva se tudi midve sporazumeli, malo v rušcini, malo z rokami, seveda z obojestranskim prila­gajanjem, pa je šlo. Imaš v Sloveniji tudi ruske prijatelje? Poznam veliko ljudi, tudi ruskih ume­tnikov in podjetnikov, ki živijo in delajo v Sloveniji, a se ne srecujem z njimi, saj imamo vsak svoje življenje, vsak svoje obveznosti. Vecina jih živi v mestu, pre­cej dalec od Rup, in enostavno nimamo casa ali potreb, da bi se spoprijateljili. Mogoce bi bilo drugace, ce bi živela ali delala v Ljubljani. V mladosti si živeli v velikem mestu; sedaj že dobrih 15 let živiš na vasi. Najbrž je velika razlika med Rupami in Moskvo? Ja, seveda. Moskva je veliko mesto. Uradno ima 12 milijonov prebivalcev, po mojem še vec, ker je veliko neprijavljenih ljudi. Pravijo, da je Moskva po številu prebi­valcev za osem Slovenij. Vcasih res pogre­šam mesto, pogrešam metro, podzemno železnico, ceprav me danes mesto zelo utrudi. Prav zadovoljna sem v majhni vasi­ci, v Rupah. Še danes si z avtom ne upam v Ljubljano, ker sem vozniški izpit delala v Kocevju, a se zato toliko bolj znajdem, ce grem v mesto z avtobusom. Moram pove­dati, da sem tudi v Rusiji živela na vasi. Res je sicer, da je naselje, ki je v Rusiji vas, za Slovenijo to že mesto. V vasi, ki ma tako stanovanjske bloke kot samostojne hiše smo z dedkom in babico živeli v hiši, imeli tudi vrt, kokoši, zajcke, psicka in velik na-sad crnega ribeza. Še danes se spomnim, kako so se drugi otroci igrali, jaz pa sem morala pobirati crn ribez. Jagodicja je v Ru-siji veliko, sploh crnega ribeza, ki ima veliko vitaminov in smo iz njega – malo drugace kot tukaj – kuhali kompot, marmelade ali ga dali svežega v zamrzovalnik. Piješ veliko ruskega caja ali tukaj raje piješ kavo? Pijem caj in kavo in tudi v Rusiji smo pili caj in kavo. Veliko vec pa tako otroci kot odrasli v Rusiji pijejo pravi crni caj. Rusi imamo radi caj, pa ceprav ne vem zakaj Evropejci recejo ru- ski caj, saj je to crni caj, ki ga pri­ delujejo predvsem v Indiji.Sama imam zelo rada pravi caj z dodatki posušenih jagod ali drugega po­ sušenega sadja. Pravi crni caj je tudi povsem nekaj drugega kot crni caj v vreckah, ki ga je mogoce kupiti v trgovinah. Zato ga v glav­ nem kupujem v ruskih trgovinah ali pa mi ga sorodniki pošljejo po pošti. V Rusiji ne pijemo caja zaradi želodc­ nih in drugih težav, ampak zato, ker nam je všec, in ob druženju. Tudi sama ga po­gosto pijem v družbi z nekom ali pa si ga vcasih skuham samo zase. Danes te vecina obcanov v Velikih Lašcah že pozna. Po dveh letih bivanja v Rupah – vmes sem rodila prvega sina – sem najprej za-cela delati kot natakarica, potem pa v Kmetijski zadrugi Velike Lašce, kjer sem letos marca že dopolnila polnih 11 let delovne dobe. Zadruga ima vec enot in zacela sem v baru najprej kot natakarica, potem kot prodajalka v vec zadružnih trgovinah, od trgovine v Velikih Lašcah, v Robu in v Novi vasi, v zadnjih letih pa sem na Turjaku. Tako sovašcani v Rupah kot sodelavci in drugi prebivalci v Velikih Lašcah so me lepo sprejeli. Res so dobri ljudje, prijazni in vsem sem hvaležna. Slovenšcina ti že zdavnaj ne dela vec težav. Receš kdaj že kakšno besedo po rutarsko? Ja, tudi to so mi že rekli. Po opravlje­nem tecaju na Filozofski fakulteti, stiku s sovašcani, na delovnem mestu, po živ­ljenju tukaj sem se slovenskega jezika naucila dokaj hitro. Še vedno mi delajo preglavice kakšne koncnice; predvsem pri pisanju imam težave s slovnico in pravilno ureditvijo stavcnih clenov. A pri tem – še zlasti, ce pišem kakšno uradno pismo – mi pomaga mož ali že tudi oba sinova. Mogoce imam vcasih tudi malo treme, da bom povedala kaj narobe in me bo uciteljica otrok v šoli ali uradnik narobe ali napacno razumel. Seveda pa imam še vedno svoj naglas, ki ga bom najbrž vedno imela, ker nisem Slovenka. Kako je bilo v šoli v Rusiji? Se ruski šol-ski sistem veliko razlikuje od sloven-skega, v katerem sta tvoja otroka? V Rusiji nimamo osnovne in srednje šole, kot jo poznamo tukaj v Sloveniji. V Rusiji traja izobraževanje 11 let in po enaj­stih razredih se gre na fakulteto. Jaz sem po koncani enajstletki šla na Filozofsko fakulteto, smer teologija, ampak je nisem dokoncala. Letnika mi v Sloveniji niso priz­nali, zato sem zaenkrat študij opustila. Kar mi je ostalo najbolj v spominu, je to, da smo v šoli veliko brali. Nismo brali le med šolskim letom, pac pa smo pred po-citnicami dobili cel spisek knjig, ki smo jih morali v casu pocitnic prebrati. Brali smo debele knjige ne le ruskih književnikov, pac pa tudi vseh drugih avtorjev; pred­vsem smo brali tudi veliko poezije. Tudi pri ostalih predmetih smo imeli veliko gradiva, debele ucbenike z zelo bogato vsebino. Na primer zgodovina za maturo je bila zelo obsežna. Veliko je bilo treba vedeti o ruski zgodovini in nasploh o svetovni zgodovini. Enako je bilo pri geografiji. V šoli sem bila pridna; imela sem zelo dobre ocene, a resnicno je bilo veliko ucenja. Kar mi je v slovenski šoli všec, je to, da otroci že s petimi ali šestimi leti gredo v šolo in pocasi, veliko bolj umirjeno spre­jemajo ucno snov. V Rusiji gredo otroci v TROBLA INTERVJU 29 Seveda. Vecina Rusov ima urejeno le osnovno zdravstveno zavarovanje, ker si dodatnega ne more privošciti. Tako ima­jo pravico do obiska zdravnika, morebiti tudi do operacijskega posega, medtem ko je zdravljenje strošek bolnika ali svoj­cev. Ce zboli otrok moje sestre, morajo vsa zdravila, tudi sirup za zbijanje tempe­rature, sirup za kašelj in podobno kupiti sami. Moj dedek je imel raka in operacijo so opravili zdravniki v okviru zavarovanja; vse zdravljenje po operaciji, nakup vseh zdravil in druge opreme za zdravljenje pa je morala babica kupiti sama. Kako pogosto obišceš ali obišcete Ru-sijo? V Rusijo ne moreš na kavo za dan ali dva, pac pa greš za vec casa, ker je dalec. Obicajno smo šli na tri ali štiri leta; enkrat nisem šla celih šest let, žal. Tudi letos smo imeli namen, a so nam to preprecile COVID-19 razmere. Prav zara­di COVID-19 ukrepov je potovanje zelo komplicirano; letalske linije so vprašljive ali jih sploh ni, pa še veliko dražje je za­radi izrednih ukrepov. Prav tako so nas v tem casu želeli obiskati sestra z družino, a zaradi koronavirusa to ni bilo mogo-ce. Upam, da se bodo razmere umirile in bomo lahko nemoteno potovali in me bodo sorodniki lahko obiskali, jaz in šolo pri sedmih oziroma osmih moja družina pa njih v Rusiji. Do letih, a se mora otrok pred sedaj sta me v Rupah obiskali vstopom v šolo doma žal že pokojna babica Vera nauciti abecedo, branja in moja sestra Katjuša. in racunanja. Kot mi pravi sestra, se v Rusiji še danes na govorilnih urah razpravlja o popra­vljanju strehe na šoli, o zamenjavi vrat in podobno in kako bodo predvsem financno pri tem sodelovali tudi starši. Tega v Sloveniji ni. V Rusiji je tudi veliko zasebnih šol; locujejo se na pri­mer kadetske – vojaške šole, baletne in druge specializirane šole, katerih ucenci, ki jih obi-skujejo, živijo v internatih od svojega sedmega leta starosti. Se ti zdi, da so v Rusiji vecje razlike med revnimi in boga­timi? Ker bo kmalu dopolnila 90 let in se boji- mo, da bi se pri tem lahko tudi poškodo­ vala, sem njeno delo prevzela jaz in to s prav tako velikim veseljem, kot ga je imela ona. Veliko sem že vedela, nekaj pa sem se še naucila. Tudi v Rusiji smo imeli vrt, na katerem smo pridelovali sadje in zelenjavo. Res pa je, da mi nismo imeli strojev in se je ve- cino dela opravljalo rocno. Ce se ne motim, je Slove­ nija na prvem ali na enem izmed prvih mest v Evro- pi po številu traktorjev na prebivalstvo, kajne? Rusi­ ja je dalec od tega, ceprav ima razvito tudi kmetijstvo, a strojev vsaj mi vrtickarji nismo imeli. Skratka v pridelavi zelenjave tukaj in v Rusiji sem opazila še nekaj razlik. V Rusiji smo na primer krompir vedno izko­pavali s pomocjo vil; pri Ruparjevih in pri vecini sosedov so se temu cudili. Tudi mi v Rusiji na vrtu ali v sadov­njaku nikoli nismo uporabljali umetnih gnojil ali kemicnih zašcitnih sredstev, saj smo zelenjavo in sadje pridelovali le zase in prav takšno pridelavo imamo danes v Rupah. Se pa spomnim, da je moj dedi pri pridelavi ribeza uporabljal veliko vec organskega gnoja in jagode ribeza so najbrž zaradi tega bile debele kot cešnje. Spomnim se družinskega vikenda v bližini Moskve, kjer je bila resnicno prava ruska vasica in tudi mi smo imeli pravo rusko le­seno hiško; okrog nje je bil travnik in ob njem potok. Soseda je imela celo krave, mi pa smo imeli prašice in pridelovali vec razlicnih vrtnin od korencka, peteršilja, paradižnika in kumar do vsega drugega, kar se prideluje tudi v Sloveniji. Je kakšna rastlina, ki je pri nas ni? Prej obratno. V Rusiji nismo imeli fi­žola. Poznala sem ga, ampak ne poznam nobenega, ki bi ga v Rusiji prideloval. Sadili smo grah in ga tudi sušili, ne pa fižol. Iz suhega grahovega zrnja smo de­lali znano grahovo juho. In tudi kolerabe – kavle prej nisem poznala. Kakšna je ruska kuhinja? Ruske kuhinje ni brez kopra in peter-šilja. Koper raste prakticno na vsakem vrtu. V dolgi ruski zimi je znacilna juha Slovenija je res lepa in v Ve­likih Lašcah bi svojim sorodnikom lahko pokazala veliko naravnih, kulturnih in dru­gih znamenitosti. Prišla si iz države, ki ima bogato kul­turo, v zibelko slovenske kulture Veli­ke Lašce? Rada imam glasbo, film. Živimo s kulturo in kultura je del našega življenja, kjerkoli si. Zanima me vsa slovenska in velikolaška kultura, saj z njo živim in z njo živita tudi moja otroka. Z rusko kulturo ne živim, si pa zelo rada sama ali z dru­žino pogledam kakšen film, bodisi zgo­dovinski ali novejši in tako spoznam še kaj novega o ljudeh in o nacinu življenja, kjer sem se rodila in 18 let tudi živela. S svojo družino praznujemo tudi slovenske in ruske praznike, tudi verske, tako kato­liške kot pravoslavne. Spoštujem sloven-ske, a ne pozabim na svoje. Pogrešaš ruski mraz? Ne, mene že nasploh vedno zebe in imam rajši poletje in pomlad. Se pa spomnim zime v casu, ko smo živeli na obmocju Uralskega gorovja. Ko sem ca­kala na avtobus za šolo, je na avtobusni tabli pisalo -35 stopinj in kljub temu, da sem bila zelo toplo oblecena, imela dvoj­ne rokavice, kapo in šal, me je zelo zeblo. Poleg službenih, gospodinjskih obve­znosti imaš vec hobijev. So rože ok­rog domacije tudi tvoj hobi? Prej je za rože in vrt skrbela pred­vsem tašca in ji je bilo to v veliko veselje. boršc, to je juha iz zelenjave in mesa, ki ji znacilno rdeco barvo daje rdeca pesa. O nacionalni pripadnosti boršca se sicer krešejo mnenja in mogoce bi Ukrajinci bili jezni, da sedaj govorim o boršcu. Vse­kakor je to jed, ki jo kuhajo tudi v Rusiji in drugih bližnjih državah, a jo povsod delajo malo drugace. Mi smo jo delali na mes-ni osnovi, kuhani svinjini, ki smo ji dodali sveže ali kislo zelje, krompir, malo prepra­ženega korencka in cebule, paradižnik in na koncu še svežo rdeco peso. Pri servi­ranju ne smejo manjkati kisla smetana in zacimbe, predvsem peteršilj in koper. Med slašcicami so znani piroški. Prip­ravljamo jih iz kvašenega testa in nade­vom in so lahko slani ali sladki. Nasploh imamo rajši slane nadeve. Lahko so z mesom, ribami, gobami, s krompirjem, jajcem s cebulo in celo z dušenim zeljem. Tudi palacinke so lahko z razlicnimi na­devi. Riba v slanici ima specificen okus in je v Rusiji zelo priljubljeno živilo. Gospo­dinje kupijo celo ribo v slanici, jo ocistijo, narežejo in ponudijo z oljem in cebulo; zraven skuhajo krompir; doda se lahko še omaka iz gorcice in crnega caja. Tako kot crni caj in številna druga živila je tudi slano ribo in slanike mogoce kupiti v ruski trgovini. V Ljubljani jih je celo vec. Kaj si v Sloveniji prvic jedla? Kisel fižol in krvavice. Ko sem prvic jedla krvavice, mi sploh ni bilo jasno, iz cesa so pripravljene. Še vedno ne znam pripraviti krompirjevih žgancev, medtem ko ajdove žgance in polento znam. Prav tako sem že spekla potico, ceprav sem jo delala s kokosom in cokolado. Poznamo te tudi po izdelavi unikatne­ga nakita iz polimerne gline. Ustvar­jaš odlicne unikatne uhane, zapestni­ce, ogrlice in druge modne dodatke. V casu koronavirusa, še zlasti, ko je bila šola na daljavo in sta bila oba otroka doma, jaz pa sem hodila v službo, sem imela za to mojo dejavnost zelo malo casa. Upam, da bom v prihodnjih mese­cih vec izdelovala in bodo v kraju ponov-no tržnice, kjer bom izdelke lahko tudi prodajala. Rada tudi ustvarjam z otroci, kot smo to že delali v okviru delavnice v šoli, a so letos zaradi koronavirusa prav tako odpadle. TROBLA INTERVJU 31 Že kot otrok sem rada delala nekaj lepega. Po rojstvu prvega otroka sem do-bila redno službo in kljub temu mi je osta­jalo nekaj casa in ugotovila sem, da mi še nekaj manjka. Ceprav nimam izobrazbe, sem se želela še v necem dokazati, poka­zati, da še nekaj znam. In tako sem zacela izdelovati unikatni nakit, predvsem nakit s cvetlicami v razlicnih barvah, kombinaci­jah in stilistiki ... Uporabljam tudi kristale, perle, perlice, poldrago kamenje. Vsak izdelek je unikaten; lahko izdelam nekaj podobnega, ne pa enakega. Izdelujem predvsem ogrlice, uhane in zapestnice ter tudi druge modne dodatke, kot so broški­ce, prstani, dodatki za lase in podobno. V nekaj letih so nastali izdelki razlicnih kom­binacij materialov, barv in stilov, ki izžare­vajo romanticnost, nežnost, strast, pogum in vse druge obcutke. Izdelujem nakit za posebne priložnosti in za vsak dan, ki je lahko tudi lepo darilo za posebno žensko ali samo za drobno pozornost, za pomlad, jesen, zimo. Ja, to je nekaj, kar znam, kar rada delam. Ves cas ustvarjanja išcem tudi nekaj novega, nove tehnike, nove materi-ale, a hkrati upoštevam želje svojih strank. Tvoja ustvarjalnost in estetika se po­kažeta tudi v aranžmajih narezkov in obloženih kruhkov, ki jih delate v tr-govini, kajne? Ja, veliko zaslug pri tem ima moja poslovodja, ki me je pri tem usmerjala, mi svetovala in mi vseeno dala možnost, da sem kaj naredila tudi po svoje. Vsi so bili zadovoljni in v casu pred korono, ko smo tovrstnih narocil kupcev imeli pre­cej, je bila priprava in aranžiranje nare­zkov, obloženih kruhkov in podobnih na­rocil v delikatesi tudi moja naloga. Delala sem narezke za poroko, za zakljucene družbe ali za družinske obiske in prav pri vsakem sem se potrudila in naredila cim lepši aranžma. Od kod nabiraš znanje, ideje za svoje ustvarjanje? V bistvu samo nadgrajujem tisto, kar že znam. Seveda si pomagam z in-ternetom, poslušam druge. Nasploh pa nisem clovek, ki bi verjela v to, da bom nekaj zadela na loteriji ali da bo nekaj prišlo samo od sebe, pac pa verjamem, da bom nekaj dosegla le z delom, pri­dnostjo in vztrajnostjo. Ce pa imam možnost dodatnega izobraževanja, to z veseljem zagrabim. Tako sem na primer naredila tecaj za poštarske storitve in sedaj lahko v trgo­vini poleg blagajniških storitev opravljam tudi poštne storitve. Imam še eno željo, o kateri ne želim govoriti, sem pa optimistka in verjamem, da mi bo uspelo. Si obiskala že kakšne druge kraje v Sloveniji? Zelo rada spoznavam okolico, v ka­teri živimo. Mož Dušan nas vodi na spre­hode po gozdovih, po sosednjih vaseh in še vedno je nekaj vasi, v katerih še nisem bila. Seveda se odpravimo tudi na kak­šen daljši izlet na Primorsko, celo v hribe. Zelo lepo je v Savinjski dolini, Logarski dolini, ob Soci, na Bledu, Bohinju in še bi lah­ko naštevala. Predvsem pa si želim še bolje spoznati okolico Rup, obcino Velike Lašce in sosednje obcine. Nisem še na primer bila na Grmadi in Sv. Ani. To bosta destinaciji našega izleta v prihodnje. A sedaj je pomlad; zacela so se dela okrog hiše in na vrtu, a vseeno upam, da se bo na­šel cas tudi za kakšen izlet. So Rupe na Rutarski planoti tvoj domaci kraj? Ja, v Rupah živim; tukaj je moja družina in pocutim se doma, za kar pa so zaslužni predvsem moja družina in vsi sovašcani. Poleg tega smo vašcani za­tem casu smo dobili že eno novo družino in nove sosede, ki sicer ne živijo tukaj, a obnavljajo staro kmetijo. V kraju in okolici imam veliko pri­jateljev, znancev, sosedov, sodelavk, s katerimi se zelo dobro razumem in se radi obišcemo, delimo veselje ali žalost in se družimo, ce je le cas za to. Seve­da imam tudi najboljšo prijateljico, kot pravimo mi v Rusiji, h kateri lahko zve-cer skocim po sol, ce je treba. Ali pa na kakšno kavico in pogovor. selkov na Rutarski planoti zelo poveza­ni. Odkar so krajani povezani v krajevni odbor Rute, smo veliko pridobili. Uredili smo sobo v nekdanji podružnicni šoli Mo-horje, postavili otroška igrala na šolskem vrtu in še kaj. V skupni sobi se redno sre-cujejo starejši vašcani; obcasno imamo v njej kakšno rojstnodnevno zabavo otrok ali druga srecanja. Imeli smo že tudi kino dneve za otroke in noc carovnic. Da bi k razvoju kraja pripomogla tudi sama, sem se vkljucila v krajevni odbor Rute, v kate-rem zastopam vse prebivalce vasi Rupe, ki nas ni veliko, a nas je vsako leto vec. V 32 VRTEC/ŠOLA TROBLA PODRUŽNICNA ŠOLA TURJAK JE PRAZNOVALA 120 let Stanka Štrukelj, vodja podružnicne šole Turjak | foto: Kristina Šilc Cirovic 6. maja 2021 je bil na podružnicni šoli Turjak prav poseben dan. Praznovali smo 120. rojstni dan naše šole. Ucenci in uci­teljice smo pripravili kulturni program. Ker so trenutno casi neprimerni za množicna praznovanja, smo ob financni pomoci vodstva naše šole in obcine posneli kra­tek video posnetek v cast visokega jubile­ja šole. Med snemanjem sta nas obiskali, vošcili in nam povedali nekaj svojih vtisov o naši šoli gospa ravnateljica Metoda Kolar in dolgoletna uciteljica na šoli go-spa Marija Zgonec; po video klicu nas je nagovoril tudi župan obcine Velike Lašce Tadej Malovrh. Praznovanje smo zakljucili, kot se spodobi, z veliko slastno torto, s ka­tero nas je presenetila gospa ravnateljica, in vzpodbudnimi besedami o gradnji nove velike šole na Turjaku. TROBLA VRTEC/ŠOLA 33 Iz šolske kronike: Šolo na Turjaku je dal na lastne stroške sezidati turjaški grof Leo Auersperg. Stavba stoji na mali prijazni višini, kjer je najlepši pogled na vse strani. Pri grad-nji so s tlako pomagali prebivalci trga Turjak in vasi Šcurki, Cetež in Prazniki. Šolska zgradba je obsegala šolsko sobo, uciteljevo stanovanje in stranske pro-store. Poleg stavbe so imeli tudi vrt za cvetlice, drevesa ter uciteljeve grede. Predmetnik pred 120 leti je poleg splošnih premetov, lepopisa in racun­stva vkljuceval tudi rocna dela, kmetij­stvo, sadjarstvo in verouk. Otvoritev šole je potekala 6. maja 1901. Otroci so si skupaj s starši ogle-dali šolske prostore in potem odšli v žu­pnijsko cerkev. Sledila je pogostitev. S poukom so otroci priceli 7. maja 1901. V tem letu je v šolo hodilo 70 otrok. Pouceval jih je ucitelj Josip Ber-gant. Sprva so v šolo hodili otroci iz Turjaka, Šcurkov, Ceteža in Praznikov. Šele kasneje so se jim pridružili otroci iz ostalih vasi. Leta 1954 je šola postala dvorazredna. V njej je zacela poucevati uciteljica Ma-rija. Gospa Marija Zgonec je v naši šoli pustila velik pecat. Leta 1999 smo na šoli priceli z uvaja­njem devetletne osnovne šole. Šola je v casu doživela nekaj sprememb in obnovitvenih del. V 120 letih je na naši šoli poucevalo vec kot šestdeset uciteljev. V vseh letih je šola izpolnjevala svojo vzgojno-iz­obraževalno nalogo, sodelovala s kra­jem in razlicnimi društvi ter skupaj z vodstvom, ucitelji in ucenci razvijala POPSZ vrednote (prijateljstvo, odgovor­nost, poštenost, spoštovanje in znanje). Letos našo šolo obiskuje 47 otrok, 6 uciteljic, voznik in gospodinja. Za naše dobro pocutje skrbi gospa ravnateljica Metoda Kolar. 34 VRTEC/ŠOLA TROBLA V ŠOLI SMO USPEŠNO IZPELJALI NAGRADNI GIBALNI IZZIV PEŠ V SVET Bojan Novak, šp. pedagog Vsi že vemo, da so bili zadnji meseci zaradi epidemije na vseh podrocjih polni izzivov. Nic drugace ni bilo v šoli, kjer smo se spoprijeli s povsem novim nacinom ucenja in poucevanja. Šport je v tem casu predstavljal res velik izziv, saj zaradi svoje narave ni ravno primeren za poucevanje na daljavo. Ucitelji smo uporabljali razlicne metode in tehnike poucevanja na daljavo; primer dobre prakse (tudi sodelovanja z zunanjimi organizacijami) predstavljam v nadaljevanju. Šport že sam po sebi postavlja pred ude­ležence in zaljubljence vanj številne izzi­ve. Lahko bi celo rekli, da celoten šport temelji na izzivih, bodisi tekmovalnih bo­disi povsem ljubiteljskih. Skoraj vedno je v ozadju našega gibanja nek izziv. Lahko si ga postavimo sami, lahko pride od zunaj. Tudi sicer, ce gledamo na življenje širše od športa, je koristno, da raje premaguje-mo izzive kot tarnamo nad težavami. Za casa šolanja na daljavo smo z ucenci opravili številne izzive. Nekateri so bili del rednega pouka športa, drugi pa so bili neobvezni, kot dodatek k siceršnjim gibalnim nalogam. Kar tri mesece (od za-cetka koledarskega leta 2021 do konca marca) je trajal neobvezni nagradni izziv Peš v svet. V tem casu so ucenci, ki so se odlocili za sodelovanje, zbirali prehojene (tudi pretecene in prekolesarjene) kilometre in se pomikali po stopnicah navzgor. Na teh so bila zapisana slovenska in evrop-ska mesta in vsako od njih je ucenec osvojil, ko je zbral toliko kilometrov, kot je dejanska razdalja od Velikih Lašc do doticnega mesta. Prizadevanja za popularizacijo rednega gibanja je podprlo podjetje Sim šport iz Kranja in za najbolj prizadevne ucen­ce obljubilo prakticne športne nagrade (žoge). Ob koncu izziva je tako vsak od sodelujocih 19 ucencev dobil v dar žogo, ki ga bo spominjala na uspešno opravljen izziv in hkrati spodbujala k ukvarjanju s športom še naprej. Veliko ucencev je h gibanju spodbudilo tudi druge družinske clane, kar je še po­sebej spodbudno in pohvalno. Žal raziska­ve namrec ugotavljajo, da se je športno udejstvovanje v casu epidemije kriticno znižalo; vsi vemo, kako slabo je to. Omeniti moram še ucence, ki so hodili vsakodnevno (in tudi vestno pošiljali za­beležene dejavnosti – s pomocjo aplika­cij na pametnih telefonih) in zbrali izred-no veliko prehojenih kilometrov. Brata Tehovnik (Tjaž in Taj) sta do zadnjega mesta na stopnickah (Rim) prišla že tri tedne pred koncem izziva. Prehodila sta vsak po 560 kilometrov. Odlicno je šlo tudi osmošolcu Timoteju Peterlinu, ki je ob koncu izziva zbral 489 kilometrov. Mejo štiristotih kilometrov je presegel tudi šestošolec Lan Peterlin (401). Ucenci so na neobveznem izzivu Peš v svet zbrali kar 3989 kilometrov, za kar si zaslužijo veliko pohvalo. Hvala družinam, ki so ucence dodatno motivirale. V imenu šole se tudi tu zah­valjujem podjetju Sim šport, ki je prepoz­nalo potencial izziva in podprlo projekt. Bodimo odgovorni za svoje zdravje. CO­VID-19 še zdalec ni edina nevarnost, ki preži na nas. Ne pozabimo, da se bomo morali zaradi premalo gibanja in prevec staticnega življenjskega sloga slej ko prej soociti s kako od bolezni sodobnega sveta. Za to pa žal ne bo nikoli cepiva. Brez gibanja ni zdravja! Brez zdravja pa srece ne! ADL O TEM IN ONEM Pripravlja Jože Staric O znanju Znanje je povezano s pridobiva­njem informacij. A informacija sama ne pomeni nic, dokler je clovek ne predela, ne »prežveci«. V možganih mora sprožiti proces, v katerem se povezuje s predhodno naloženimi informacijami oz. predznanjem. In-formacije pa lahko pridobiš na raz­licne nacine: gledaš na svet z odpr­timi ocmi, bereš knjige, hodiš v šolo ... V možganih vse predelaš in na vprašanje: »Kaj je to?« potem lahko odgovoriš s: »To je to!«. Znanje torej niso informacije same po sebi; gre za predelane informacije. Da informacije postanejo znanje, morajo priti v kontekst. Tisto, kar v šoli pokažeš pri testu, še ni znanje; znanje je, ko informacije uporabiš v svojem lastnem življenju ali pri konkretnem delu. Znanje ima mizar, ko napravi izdelek: mizo ali omaro. Tega znanja mizar ni pridobil tako, da bi le opazoval, kakšna je miza, kako se izdela en njen del ali pa kako se žaga. Ne, njegovo znanje je skupek pozna­vanja vseh opravil, ki jih mora opravi-ti, poznavanja orodij, ki jih mora upo­rabiti. To je zbirka vešcin, znanj in ostalih informacij, ki jih znaš upora­biti pri konkretnem delu ali izdelku. Ko na koncu izdelek pristoji nekemu prostoru in si zadovoljen z nareje­nim, je to rezultat znanja. Mizarjevo znanje se izrazi v kosu pohištva: ali je vrhunsko ali pa je povprecno. Kako pa je z mojim znanjem?Da lahko razlagam Trubarja, moram imeti veliko informacij o njem. Prido­biti moram informacije o ljudeh, ki so pisali o Trubarju, o zgodovini tistega obdobja, kaj je to pomenilo za priho­dnost, kaj so vzroki in kaj posledice. Vse to sem moral nekako predelati in obogatiti skozi dolgoletno delo. Sca-soma so se zacele stvari pojavljati ne­kako organsko. Zacutil sem nekakšne intuitivne uvide, ko so se mi dognanja potrdila preko intuicije. V kršcanstvu temu recejo Sveti Duh. Stvari se potrdijo brez materi­alnega dokaza in enostavno veš, da je tako. Intuitivni uvid je jasen dokaz, da stvari stojijo. Stojijo zato, ker ti stojiš za njimi. Posledica tega je, da znam pove­dati na razumljiv, tudi zelo enostaven nacin brez visokoletecih filozofskih in misticnih formul. Da sem jasen in da znam povedati tako, da me lahko vsak razumen clovek ne glede na izo­brazbo razume. Da poslušalec zacuti, kaj sem hotel povedati in kaj govorim, da preko mojega govora zacuti ener­gijo. To je moj izdelek. To je produkt mojega vedenja, ki sem ga pridobil z branjem knjig, s poslušanjem in v pogovorih s strokovnjaki, z branjem študij raznih strokovnjakov in z in-tuitivnim uvidom, ki je naraven, pri­de sam od sebe in nenacrtovano. Pri poslušalcu zbudi asociativni proces, ki je pri vsakem drugacen. Vsak pos­lušalec si ustvari svojo sliko tega, kar je slišal od mene. O šoli Znanje pridobivamo in razvija-mo vse življenje, prakticno od rojstva naprej. Šola je institucija, ki ti da po­trdilo, papir. Cilj je, da znajo ljudje s potrdilom o znanju to znanje tudi uporabiti. Diploma je izhodišce, štart. Mojstri velikokrat recejo, da mladina, ki pride iz šole, ne zna nic. Gre za to, da se morajo nauciti, kako svoje zna­nje uporabiti, kar se pokaže z uporabo znanja pri delu. Dokler se znanje ne konkretizira, je megla. Ce je Bog svet ustvaril z besedo, bi jo morali na nek nacin prevesti v matematicno enacbo. V njej bi videli fraktalno geometrijo. Vse od mikro do makrokozmosa je v fraktalih in vse je v istem vzorcu, ki se ponavlja. Bog je bil hkrati matematik in pesnik. Samo eno je premalo za tako popolno stva­ritev. Vse na svetu je med seboj v ma­tematicnih razmerjih. Ce mi v življenju cesa manjka, je to znanje matematike. Žal mi je, da o njej vem premalo, saj sem jo v šoli ne­kako »prešprical«. Zdi se mi, da zaradi tega primanjkljaja razumem gozd, ne razumem pa dreves. Na nek nacin za­merim staršem in celotni družbi, ker so ugotovili, da bom za jezike in slo­venšcino, za matematiko pa ne. Boš pac študiral nekaj, za kar matematika ni potrebna, so rekli. Torej si za eno ali za drugo. To je neumnost. Ko so mi to vtepli v glavo, sem matematiko pricel jemati z levo roko. Šel sem po liniji najmanjšega odpora: zakaj bi se tru­dil, saj nisem za to. V tistem obdobju mi je bilo to všec. Tudi v gimnaziji se z matematiko nisem ukvarjal in ceprav sem se ucil, da sem lahko izdelal, ma­tematicnega znanja nimam. Vseh tistih informacij nisem ponotranjil, nisem jih povezal ali jih postavil v širši kontekst. Zdaj vem, da so stereo-tipi (fant ni za matematiko, bo bolj za humanisticne predmete ali obratno) neumni. A takrat je bila takšna klima. Dobri pesniki, ki so pisali formalno tocno poezijo z uporabo vseh pravil, so bili praviloma dobri matematiki. Vedno pravim, da je Prešernov Sone­tni venec perfektna enacba. Ujema se v vseh pogledih. Ker sem rad bral, so rekli: »Ti boš za knjige.« To, da ne bom za matematiko, so mi vtepali v glavo in zdaj nisem. Takrat je bila takšna delitev obicajna. Ko sem sprevidel, da ni tako, ni bilo casa in volje; tudi mo-žgani niso bili vec elasticni, da bi ab-sorbiral nova znanja. Razkritje: Adl z odprtimi ocmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izlušcim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napi­sano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugacnem kontekstu, zaradi cesar je odvezan vsakršne odgovornosti za zapisano. VABLJENI NA PRIREDITVE OB OBCINSKEM PRAZNIKU 2021 SOBOTA |5. 6. | 20:00 PESEM.SI 21 spletni dogodek Izid 15. letnega zbornika poezije in premiera filma Pesniške razglednice 2. Zavod za razvijanje ustvarjalnosti TOREK | 8. 6. | RAŠICA TRUBARJEVA DOMACIJA TRUBARJEV DAN 18:00 DOM V JEZIKU Društvo slovenskih pisateljev 20:00 39. LIKOVNA RAZSTAVA TRUBARJEVI KRAJI: Umetnost kot javna dobrina KUD Primož Trubar Velike Lašce PETEK | 11. 6. | RAŠICA TRUBARJEVA DOMACIJA 19:00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB OBCINSKEM PRAZNIKU s podelitvijo obcinskih priznanj Posvecena 30. obletnici Slovenije Obcina Velike Lašce 20:00 AKUSTICNI KONCERT SKUPINE Mi2 Obcina Velike Lašce AKUSTICNI KONCERT SKUPINE Mi2 11. JUNIJ 2021, NA TRUBARJEVI DOMACIJI Angelca Petric / foto: arhiv Mi2 Kaj lahko pricakujemo na Trubarjevi domaciji? Kaj je potrebno, da nastane res dobra zabava? Glede na lokacijo bo precej odvisno od vremena. Prizorišce je cudovito. Baje pa mora biti že prej suho, da ne bo vse razmoceno. Verjamem, da vreme bo. Cas je, da nam gre narava na roko. Tudi zdravstvena slika se izboljšuje, zato ver­jamem, da ne bo omejitev, ki bi to pre­precile. Druga nujno potrebna sestavina je dobra volja. In morda si je za razpo­loženje dobro zavrteti prej kakšno našo pesem, ce je še ne poznajo vsi. Kakšen pa bo program na Trubarjevi domaciji? Verjetno malce drugacen, saj je prizorišce manjšega obsega? Ja, program bo akusticen. Mi že ne­kaj let igramo v elektricni ali akusticni verziji. Znacilno za akustiko je, da je než­nejša in da pridejo do izraza bolj izpove­dne pesmi, globje, takšne ki imajo moc­nejše sporocilo. Predvsem pa je prostor za veliko nežnih, ljubezenskih komadov. Ena izmed vaših pesmi nosi tudi na­slov Vstati in obstati. Kakšen pa je vaš pogled na Trubarja? Ja, Trubarju smo zagotovo hvaležni, ker je bil eden kljucnih, da imamo naš jezik v pisni obliki. Mislim, da je zelo po­memben za slovensko kulturo. Mi, ki se ukvarjamo s kulturo, najdemo pri takih ljudeh predvsem izredno velik vzor. Tru-bar je bil borec in se je boril za nekaj, kar takrat še ni bilo uveljavljeno, in tudi ta naša pesem je bila mišljena kot neke vrste upor. Upor proti enoumju, da si ljud­je upamo naglas povedati, kaj mislimo in zahtevati pravice, ki nam pripadajo. V enem izmed intervjujev ste omenili, da imajo besedila trpek priokus. Se vam zdi, da drži rek, da je slovenska duša najbolj vesela, ko je žalostna? Ja, meni se zdi, da to za nas drži. Vedno dam prispodobo, da ce se Slo­venci imamo res fajn na žuru, potem mo-ramo – preden gremo narazen – zapeti ene tri žalostne. Kot recimo Vsi so venci vejli ali pa Dalec je za naju pomlad oz. nekaj v tem stilu. Pravzaprav tudi mi kot ustvarjalci ne moremo od tega pobegniti. A kot protiutež poskušamo uporabiti dru-go zdravilo, to je humor. Uporabljate tudi narecje? Zakaj? Enostavno smo od nekdaj stremeli k temu, da bi naša besedila zvenela pristno. In ker izhajamo iz enega kraja, iz Rogatca, med sabo govorimo na ta nacin in zato ne preseneca, da smo zaceli ustvarjati, kot govorimo. Ce opisujemo neke lokalne prigode ali pa življenjske zgodbe znan­cev iz našega kraja, bodo zvenele najbolj pristno, ce bodo povedane tako, kot so bile povedane nam. V letih smo to delno ohranili; del besedil ima veliko narecne note; pri bolj univerzalnih komadih smo se bolj približali knjižni slovenšcini. Se je kdo kdaj prepoznal v vaših pesmih? O, verjamem, da se marsikdo prepoz­na. Pa naj gre to za pesem, kjer opisujemo koline. Potem so pa tudi druga sporocila, ki so bolj skrita, ki so namenjena tudi temu, da koga zbodejo. Tu smo pa tudi slišali, ja, veste, to je pa tocno tako, kot da je bilo zapisano za tega in tega. Kakšen pa je povprecen dan, recimo dan za nastop? To je najljubši dan v tednu. Pricneš se veseliti, ko je ura tri popoldne in se vsi skupaj zbašemo v en kombi in se pricne-mo takoj imet fajn. Sploh bi rekel po letu in pol prisilne pavze smo teh prvih špilov tako veseli, da komaj cakamo. Sicer pa tis-ti, ki so pred nastopom po službah, mora­jo malo pohitet, da pridejo prej domov in skocijo pod tuš. Oni drugi, ki se ukvarjajo z glasbo profesionalno, pa si lahko privo-šcijo, da vzamejo inštrument, kaj povadi­jo, natisnejo vrstni red in poskrbijo še za druga opravila. Mi dva, vas je pa vec? Mi dva šteje po zadnjem štetju že 6 clanov; skupaj z ekipo nas je celo 11. Oci­tno tisti, ki smo za pesmi pisati, nikoli nis-mo bili prevec dobri matematiki. Izdali pa ste tudi nov album? Ja, komaj en mesec je od tega. Vecino pesmi, ki so primerne za akusticno verzijo, bomo tudi igrali na koncertu in jih skombi­nirali s temi najbolj znanimi iz preteklega obdobja. GLASBENA ŠOLA RIBNICA Franc Malavašic, ravnatelj S ponosom lahko povem, da je Glas­bena šola Ribnica ponovno oživila disloci­rani oddelek v Loškem Potoku. Z Ministr­stvom za izobraževanje, znanost in šport smo dosegli dogovor, da se bo vsako leto povecevalo število ucencev (5 ucencev na leto) na Glasbeni šoli Ribnica, izkljucno za dislocirani oddelek v Loškem Potoku. Pet ucencev je minimum za poucevanje Nau­ka o glasbi na dislocirani enoti. Ravno to je bil eden izmed kljucnih momentov, da je oddelek v Loškem Potoku v osnovi z leti ugašal in na koncu prakticno zamrl. Tako bo Glasbena šola Ribnica v obdobju šestih let povecala število ucencev s 313 na 343. Zahvaljujem se županu Ribnice g. Samu Pogorelcu, županu Loškega Potoka g. Ivanu Bencini, županu Sodražice g. Blažu Milavcu ter županu Velikih Lašc g. Tadeju Malovrhu za pisma podpore tega projekta. Zahvaljujem se tudi podpredsedniku Dr-žavnega zbora g. Jožetu Tanku, ki je prav tako veliko prispeval, da se je projekt oži­vitve dislociranega oddelka Glasbene šole Ribnica v Loškem Potoku pozitivno zaklju-cil. S tem je otrokom iz Loškega Potoka omogocena dejavnost, ki bo obogatila nji­hov razvoj in scasoma tudi prireditve v kra­ju. Loški Potok je že tako znan po dobrih glasbenikih in pevcih; mi smo dodali samo še en kamencek k temu mozaiku. Ob prevzemu funkcije ravnatelja je bila ena izmed mojih prioritet, da imajo ucenci in profesorji cim boljše pogoje za delo, saj je to eden kljucnih temeljev za kvalitetno izvajanje pouka in doseganje optimalnega razvoja naših ucencev. Na zacetku no-vembra smo se odlocili, da so prostori v Rokodelskem centru Ribnica, ki jih je imela Glasbena šola Ribnica v najemu, enostav-no neprimerni in premajhni za kvalitetno izvajanje pouka tolkal in simfonicnega or-kestra. Ob izdatni financni pomoci obcine Ribnica smo prenovili in preuredili prostor v Mercator centru Ribnica in tako je tam nastala svetla, sodobna in predvsem pri­merna ucilnica za pouk tolkal in vseh naših orkestrov. Iskrena zahvala gre obcini Rib-nica za financno podporo in razumevanje, da ucenci in profesorji potrebujejo primer-ne prostore za svoje delo. Tudi dislocirani oddelek v Velikih Lašcah je v sodelovanju z obcino Velike Lašce v mesecu februarju doživel preno­vo: prebelili smo celotno šolo, delno za­menjali razsvetljavo in osvežili dvorano. Tako so se ucenke in ucenci ter profesorji po dolgem casu pouka na daljavo vrnili v lepo urejeno šolo. Glasbena šola Ribnica se je med poukom na daljavo prav tako kot vecina ostalih šol znašla v situaciji, ko je bila opre­mljenost šole z IK tehnologijo v najboljšem primeru – slaba. Tako smo v casu pouka na daljavo opremili vse naše ucilnice z novimi racunalniki in sedaj je omogoceno vsem profesorjem, da v primeru karantene ali izolacije ucenca lahko izvajajo tudi pouk na daljavo. V želji, da smo cim bolje IKT opremljeni, se je šola prijavila na evropski projekt React EU – IKT za VIZ v organiza­ciji Arnesa po pooblastilu MIZŠ. S prejeti-mi nepovratnimi sredstvi bomo nakupili prenosne racunalnike (vecina profesorjev je ob tem zaprtju šol poucevala na svojih lastnih racunalnikih), ce bo ponovno prišlo do izvajanja pouka na daljavo. Do konca šolskega leta je naša želja, da v celoti po­sodobimo vso IK tehnologijo. Nakupili smo tudi vrsto novih instru­mentov: pet ksilofonov, štiri violine, violo, dve harmoniki. Pomembno nam je, da imajo naši ucenci in profesorji kvalitetna glasbila tako v ucilnicah za izvajanje pou­ka kot tudi tista, ki si jih izposodijo. Prav tako smo dvorano v Glasbeni šoli Ribnica opremili z vrhunskimi mikrofoni ter kame­ro. S tem smo si odprli možnost snemanja nastopov in v tem negotovem casu v živo izpeljanih koncertov, ki so predvajana pre­ko socialnih omrežij. Ob koncu meseca maja potekajo na Glasbeni šoli Ribnica sprejemni preizkusi za vpis novih ucencev in vse zainteresira­ne vabim, da obišcete spletno stran šole in si ogledate predstavitveni video, ki so ga naši ucenci posneli v sodelovanju s Til­nom Artacem. Iskreno se zahvaljujem kolektivu Glasbene šole Ribnica za predano in src­no delo. 40 GLASBENA ŠOLA TROBLA GLASBENA ŠOLA Zvoki melodij RIBNICA PONOVNO V UCILNICAH Franc Malavašic, ravnatelj Skoraj pol leta je minilo, da so sredi fe­bruarja melodije izpod prstov naših ucenk in ucencev ponovno zaživele v ucilnicah Glasbene šole Ribnica. To šolsko leto je leto strpnosti, potrpljenja in razumeva­nja vseh, ki smo bili kakorkoli udeleženi v procesu šolanja. Posebna zahvala gre ucencem in profesorjem, ki so se trudili, da je pouk na daljavo potekal brez vecjih težav. Ne gre pa pozabiti staršev, ki so v tem casu dajali podporo svojim otrokom, da so se lažje in hitreje spopadali z vsemi raznovrstnimi situacijami, ki jih je cas pou­ka na daljavo prinesel. Pouk na daljavo lahko hitro pripelje do monotonosti v pedagoškem procesu in tako povzroci padec motiviranosti za delo in posledicno lahko privede tudi do izpisa. Na tem mestu je pomembno izpostaviti, da smo v vsem tem casu ime­li le en izpis, kar je lep dokaz, kako so se je ves kolektiv trudil in bil inovativen pri izvajanju pouka, da so ucenci ohra­njali dovolj visoko željo po muziciranju in spoznavanju glasbe. Prav tako smo na zacetku decembra zaceli izvajali on-line nastope in s tem tudi razbili enolicnost izvajanja pouka na daljavo. V pomladnih mesecih nastopi cas, ko ves vložen trud ucencev in profesorjev obrodi sadove. Z veseljem in ponosom vam Glasbena šola Ribnica sporoca, da sta Iza Levstek, ucenka violine pri prof. Kseniji Abramovic Grom, in Janja Glavo­njic, ucenka flavte, pod vodstvom prof. Barbare Gricar in prof. Aleksandre Pleter-ski ter prof. Emine Kuhar uspešno opravili sprejemni preizkus in se tudi vpisali na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana. Kolektiv Glasbene šole Ribnica vama želi vse dobro in še veliko uspehov na vajini nadaljnji glasbeni poti. Trije ucenci, vsi prvi razred, so se udeležili mednarodnega on-line tekmovanja World Open Online Music Competition in dosegli odlicne rezultate. Urh Malavašic, pozavna – prof. Luka Logar – Zlato priznanje Jan Malavašic, trobenta – prof. Domen Gracej – Srebrno priznanje Maksim Drobnic, trobenta – prof. Domen Gracej – Bronasto priznanje TROBLA GLASBENA ŠOLA 41 RAZPIS ZA VPIS NOVIH UCENCEV ŠOLSKO LETO 2021/2022 Program predšolska glasbena vzgoja • otroci, rojeni v letu 2016 Glasbena pripravnica • otroci, rojeni v letu 2015 (bodoci ucenci 1. razreda osnovne šole) Na maticni šoli v Ribnici in v dislociranem oddelku v Velikih Lašcah bo organiziran po en razred Predšolske glasbene vzgoje (najvec 15 ucencev) in Glasbene pripravnice (najvec 15 ucencev). Za vpis v Predšolsko glasbeno vzgojo in Glasbeno pripravnico ni potrebno opravljati predhodnega preizkusa glasbenih sposobnosti. Vpis v oba programa bo možen do zapolnitve prostih mest. Prijavnice za vpis dobite v tajništvu šole ter na naši spletni strani. Program glasba – posamezni instrumenti in petje • kandidati, ki v letu 2021 dopolnijo 7. leto starosti in starejši (violina, viola, violoncelo, kontrabas, klarinet, fagot, flavta, saksofon, oboa, trobenta, rog, pozavna, evfonij (tenor, bariton), tuba, tolkala, citre, kitara, harfa, tamburica, harmonika, klavir, orgle in petje). Vec podatkov o priporoceni starosti in trajanju izobraževanja najdete na spletni strani šole www.gs-ribnica.si v meniju - Vpis - Izobraževalni program. Predhodni preizkus glasbenih sposobnosti je obvezen za vse, ki se želijovkljuciti v program Glasba (instrumenti in petje). Število mest je omejeno.Glede na morebitne spremembe normativov in standardov s strani MIZŠ, si pridržujemo pravico, da katerega od instrumentov oz. petja ne bomo vpisali. Ajda Oražem, ucenka citer pod vodstvom prof. Karmen Zidar Kos, se je udeležila mednarodnega tekmovanja Celeia, na katerem je dosegla odlicen rezultat in prejela zlato plaketo. Jan Malavašic in Urh Malavašic sta se udeležila tudi mednarodnega tekmovanja Sirmium music fest 2021 in oba prejela zlato priznanje. Vsem iskreno cestitamo in jim želimo še veliko tovrstnih uspehov. Ribnica • sreda, 26. 5. 2021, od 17. do 19. ure • sobota, 29. 5. 2021, od 9. do 10. 30 ure • SOLOPETJE – ponedeljek, 24. 5. 2021, ob 18. uri Velike lašce • petek, 28. 5. 2021, od 17. do 19. ureSodražica (OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica) • cetrtek, 27. 5. 2021, od 17. do 19. ure Loški potok (OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok) • cetrtek, 27. 5. 2021, od 17. do 19. ure Prijavnice boste prejeli in izpolnili neposredno pred preizkusom glasbenih sposobnosti. Kandidati bodo obvešceni o rezultatih oz. sprejemu/zavrnitvi v glasbeno šolo od 1. 6. 2021 do 10. 6. 2021. Vec podatkov o vsebini vseh razpisanih programov, pogojih za vpis in prispevku staršev najdete na spletni strani šole www.gs-ribnica.si. 42 KULTURA TROBLA MEDNARODNI MUZEJSKI DAN NA TRUBARJEVI DOMACIJI Barbara Pecnik 18. maja smo ponovno praznovali mednarodni mu-zejski dan, ki je bil letos tematsko povezan z letom 2020 in izzivi muzejev v premagovanju in sodelovanju v casu epidemije virusa COVID-19. Ob tej priložnosti smo na do-maciji obiskovalcem ponudili brezplacne oglede Trubar­jeve spominske sobe, mlina, žagarske zbirke na Temkovi žagi in likovne razstave Mojce Borko v galeriji. Pripravili smo tudi program samostojnega sprehoda po skulpturah Trubarjeve domacije z naslovom KIPARSKO SOŽITJE TRUBARJEVE DOMACIJE. Obiskovalci so se lahko podali na samostojen raziskovalni sprehod s pomocjo posebnega letaka; vse vsebine so nudile odgovore na povezavi virtu­alna-domacija.si. Ravno na 18. maj je luc sveta zagledal tudi nov pro-mocijski film v anglešcini o Trubarjevi domaciji. Moci so združili naša vodnika Tanja Gruden in Andrej Perhaj ter snemalec Nik Hren. VELIKOLAŠKI MOŽJE FRAN LEVSTIK Igrani dokumentarec o Franu Levstiku je nastal in bil prvic predvajan v spomin na 125. obletnico smrti leta 2012. Scenarij zanj sta pripravila Majda Samsa, pozna­valka velikolaškega literarnega izrocila in del, ki so prišla izpod peres pomembnih mož, ter režiser Rok Borštnik, oba tako rekoc vašcana Levstikovih krajev, Dolnjih Retij in bližnjega Prilesja. V letošnjem letu praznujemo 190. obletnico rojstva Film je namenjen predvsem uciteljem in profesor­jem slovenšcine kot ucni pripomocek pri spoznavanju življenja in dela pomembnega slovenskega književnika Frana Levstika ter tudi vsem, ki imajo radi slovensko književnost. Kdor ga želi kupiti, ga lahko dobi v muzejski trgovini na Trubarjevi domaciji. POD KROŠNJAMI 20. junij – 5. september 2021 Trubarjeva domacija, Rašica V sodelovanju z Zavodom Divja misel (Vodnikova domacija) bomo ponovno gostili Knjižnico pod krošnjami na Trubarjevi domaciji v sencki ob potoku Rašica Cas za listanje: nedelja, od 20. junija naprej, med 10.00-17.00 Program Poleg brezplacnega branja in listanja knjig bomo v knjižnici gostili pravljicarko za najmlajše; svoje pesmi in druge literarne stvaritve bodo brali lokalni ustvarjalci vseh generacij. Priredili bomo izmenjevalnico igrac in razlicne delavnice. Spremljajte naše objave na spletni strani www.trubarjeva-domacija.si in FB domacije. Lepo vabljeni! TROBLA KULTURA 43 NINA VIRANT, vokal & DOMEN BOHTE, baskitara sodobno in svojstveno zacinjen duo postreže s tradicionalnimi folk in pop okusi Za individualne obiskovalce bo na ogled domacija s svojimi stalnimi postavitvami ter dve obcasni razstavi 39. likovna razstava Trubarjevi kraji: UMETNOST KOT JAVNA DOBRINA (galerija Skedenj) in VINKO GLANZ IN VLADIMIR ŠTOVICEK: Spomenik Primožu Trubarju (Trubarjeva citalnica) 44 DEDIŠCINA TROBLA Iz velikolaškega okraja O dvorski Luciji Metka Staric Zadnja “carovnica” iz Dvorske vasi, ki je zgorela na grmadi, naj bi bila Lenovca Cila. Nekoga je uža­lila, zato je postala coprnica. Tako zapiše Janez Debeljak v Popotova­nju k Levstiku po ljudski pripovedi Dvorjanke Pepce Levstik – Šimano­ve. Na Slovenskem so v 17. in delno v 18. stoletju vodili procese proti 370 namišljenim carovnikom in carovnicam, ki so v mukah obtožili še mnoge druge; zabeleženih je kar 1100 procesov proti ljudem. Vodili pa so jih tudi po tem, ko jih niso vec sežigali na grmadah. Leta 1733 je na ortneškem gradu potekal proces za­radi praznoverja proti Luciji Rotarci (Rotterin) iz Dvorske vasi; o tem piše Anton Skubic v Zgodovini Ribnice in ribniške pokrajine (1976). »Neki Matej Mahne iz Dvorske vasi je šel v družbi Andreja Cveta (Zweth) na Šta­jersko in Cveta obsodil, da mu je med potjo izmaknil denar. Zato je Mahne­tova žena naprosila Lucijo Rotarco in Nežo Kovacicevko, naj mu pomagata pridobiti denar nazaj. Skrivaj sta do-bili košcek Cvetove obleke in od tak-rat Cvet ni mogel vec zdržati doma – ves cas je potoval, dokler ni vsega zapravil in se reven vrnil domov. Košcek sukna je Lucija vtaknila v to-pol (topollouu dreu), nakar se je raz-lilo cez Dvorsko vas strašno neurje.« Zgodba je zabeležena v obdobju, ko gospoda žensk ni vec sežigala na grmadah. Glede na dolgotrajni pre­iskovalni zapor, ki ga je Rotarica že prestala, je bila obsojena, da mora tri praznike klecati pred ortneško grajsko kapelo sv. Jurija, v eni roki držati goreco sveco, v drugi pa razpe-lo. Neža Kovacicevka kot sokriva, in oba zakonca Mahne, ker sta upora­bila tako praznoverno sredstvo, pa so morali biti pri maši stoje z goreco sveco v roki. Andrej Cvet je bil zaradi svojih goljufij uvršcen med rekrute, ki jih je moralo postaviti ortneško gospostvo, pod katerega je sodila tudi Dvorska vas. Zgodba o dvorski Luciji pa je v Dvorski vasi preživela tudi v ljudskem izrocilu. Pripoved Milke Žužek je pred pozabo rešil Dušan Zekovic; dvorsko Lucijo je upodobil tudi kot umetniško skulpturo. Pred leti je stala na dvorišcu turjaškega gradu in danes jo najdemo na Du-šanovem vrtu. V nadaljevanju obja­vljam nespremenjeno, kot jo je zapi­sal pred dvema desetletjema: ''To »štorijo« mi je pripovedova-la Žužkova teta Milka. Milka je bila bistroumna ženska blizu 80-tih z odlicnim spominom in veliko lju­beznijo do ohranjanja spomina na prejšnje case, ko je bilo še vse »eno­stavnu in lepu«, kot je rekla. Veckrat mi je poudarila, da je »štorija o dvorski Luciji šla s kolena na koleno po ustnem izrocilu, kar pomeni, da mora biti resnicna«. Bila je odlocna: »Dvorjanci niso bli nikul lažnivci, ali pa da b' se kar taku izmišljali.« Pravila je, »da je ona to štorijo slišala, ko je bila še majhna od svoje stare mame, ki ji je zaupala in jo je imela finu fajn rada«. Sam sem bil v vasi med bolj umetniškimi du­šami, ki pa jih ni bilo tako malo. Tu se je rodil slikar Centa; tu je rastel pesnik Grafenauer. Teta Milka mi je zaupala, me poklicala in narocila: »Vse morš lepu zapisat in dostkrat povejdat napraj! Da ne bodo ljudje pozabili!« je še dodala in me strogo pogledala. »Babji jeziki so nas v naši vasi že prevec grdu koštali.« Tudi sam grem proti zrelim letom in ker te »štorije« nisem velikokrat povedal, sem se odlocil, da jo za vas zapišem, kot sem jo slišal. Tako bo šla »štorija o dvorski Luciji«, kot mi jo je pripo­vedovala teta Milka, o zadnji vaški coprnici, naprej. Med Podvalom in Hribom ter na jugu Jevševjem in Škrlovico, med krasnim jelovim in borovim gozdom do Podplane na vzhodu, tu je za casa stiških menihov nastalo naselje z dvorcem stiških menihov. Po njem je naselje dobilo ime Dvorska vas. Bilo je že davno, ko so nekateri v Dvorski vasi še verovali v coprnice. Tisti cas je služilo mlado dekle za deklo pri Rotarjevih. Rekli so ji Ro­tarjeva Lucija. Zaljubila se je v fanta, ki je tudi služil za hlapca pri njih. V tistih casih je oblast lovila po vaseh revne fante, ki niso imeli svoje do-macije, da so jih poslali na vojsko. In nekega lepega dne so ujeli tudi Luciji­nega fanta. Ko so ga gonili zvezanega na or-tneški grad, je dejal Luciji: »Tle maš to rdeco ruto za spomin. Nes ruto tam na Starolaznice, obes jo na grm, pa jo glej vsak dan. Ce se bo ruta ma-jala, vedi, da sem še živ, ce bo pa mi-rovala, sem pa mrtev.« Lucija je storila tako, kot ji je na­rocil, pa je hodila gledat. Tiste dni je bilo neurje in toca je stolkla ves pri­delek v Starolaznicah in v Secnicah. Otroci in ženske so jokali, možje pa so z jezo hodili po njivah. Žalostno so gledali unicen trud in garanje. »Vse stolceno, nic ni ostalo,« so tarnali. Molili so in se obracali k Bogu s prip­rošnjo, naj jim pomaga. Ženske pa so že prej sumljivo gledale Lucijo, ker so jo tam veckrat videli. Bila je v vasi tudi stara in sama obubožana dekla Francka. Zagledala je rdeco ruto v grmu na Starolaznici, kamor je Lucija hodila preverjat, ali je njen fant še živ ali pa je na vojski »konc storil«. Da je dobila kaj za pod zob, je od hiše do hiše prenašala cen­ce in s tem dobila kakšen košcek kru-ha. Ce je bila novica pomembna, je dobila še »štamprle« sadjevca. Ker ni bilo druge razlage za toco, je obdolžila coprnije Lucijo. Za par požirkov sadjevca je »našuntala« vse ženske v vasi, da so prepricale može, da so Lucijo na skrivaj sledili in jo ca­kali. Ko je Lucija prišla v Starolazni­ce, so spoznali, da je ruta Lucijina, in so jo ženske takoj obdolžile coprnije. TROBLA DEDIŠCINA 45 Odgnali so ubogo revo na ortne­ški stari grad. Bila je zaprta in muce­na. Revica je le molela roko z rdeco ruto ven skozi rešetke in jo cele dne­ve opazovala. Grašcak, ki je bil mož postave, je ni mogel obsoditi. Dekle ni in ni priznalo, da je coprnica. Gospoda pa se je Lucije bala. Niso vedeli, kaj bi z njo, zato jo je grašcak spustil in jo napotil domov. Ko so vašcani zve-deli, da je spušcena in da gospoda ni rešila njihovih problemov, so vzeli pravico v svoje roke. Odgnali so Lu-cijo na grmado in jo zažgali. Sta-ri ljudje so vedeli povedati, da »na Podvalu nad Dvorsko vasjo, kjer še danes križ stoji«. Cez leta je hlapec prišel z vojske nazaj živ in zdrav. Hodil je po vasi s »pušelcem« v roki, da zaprosi za nje-no roko in jo klical: »Lucija, Lucija, Lucija …« pa je ni našel. Taval je in hodil od hiše do hiše. Dobil je sadje­vec za piti, poglede v tla, ki jih ni ra­zumel, ne pa odgovora, kje je Lucija. Proti veceru, ko se je že krepko napil in so se zbrali vsi vašcani okrog lipe pri kapelici, je razocaran, pijan in z napol razpadlim, uvelim »pušelcem« v roki zacel pripovedovati, kako sta se z Lucijo zmenila. Vašcani so bili tiho in se s sklonjenimi glavami razšli. Hlapec pa se je dvignil in odta-val neznano kam. Nikoli vec ga niso videli. Ljudje vedo pripovedovati, da je šel nazaj na vojsko in tam »smrt storil«. Francko so nagnali iz vasi in niso nikoli pozabili, kakšno krivi-co in škodo lahko naredi neumen in »žleht« babji jezik. Teta Milka je bila poštena ženska, bog ji daj mir in pokoj, kar pa ni nikakršna posebnost v Dvorski vasi, saj so babe iz vasi kar nekako skrivnostno izginile. Ce gledam na »štorijo« kot resnicno, je Lucija na koncu koncev le bila coprnica – za­coprala je našo vas, da je taka, kot je. Bab ni in ni zlobnih jezikov. Je pa še vedno križ na Podvalu.'' 46 DEDIŠCINA TROBLA Na Slivarjevi ohceti sojedli redek mocnik (kraja prepovedana – rekviriranje) Jože Centa O tem, kaj je lakota in kaj pome­ni stradanje, je najvec vedela sta­ra mama. Vse to je skusila sama že kmalu potem, ko sta se vzela s tistim Slivarjem (Franc Milavec), saj so o tem nastajala celo primerjalna rek-la. Eno takih je: »Tukaj nic, tam nic, lonec prazen, pec mrzla – pri Svetem Primožu pa zvonijo poldne«. Slivar je bilo »umetniško ime« postavnega hrusta, ki je bogatejšim kmetom ote-pal slive, jih znosil v kadi, da so »do-zorele«, in iz te brozge varil žlahtno slovensko žganje – slivovko. Iz pre­kuhane brozge, ki je dajala od pet do sedem litrov po koltu, je bil njegov – en liter. Ta liter je pridno zlival v de­setlitrski flaškon in cakal na ugodno prodajo. Do tega obicajno ni prišlo, ker so kmetje že zasitili tržišce. Nje-mu ni ostalo drugega, kot da je fla­škon navezal na gurtne in hajdi z njimi po kozjih stezicah in ponoci do »ravbarkomande«. Tam so ga cakali švercerji za Trst. Placilo naj bi dobili potem, ko bo šverc uspel. Kar prevec­krat se je zgodilo, da »so me okradli ravbarji«, da »se je flaškon razbil« ali da »so me dobili žandarji.« Takrat je bilo treba preživeti brez denarja – ob »svojem« in spet je bilo pomankanje. In prav pomankanja ni manjkalo že ob njuni ohceti. O tem spet prica ljudsko izrocilo v posmehovalni pri­merjavi. Ce pri katerih ni bilo hrane, so rekli: »Tam jedo tako redek koru­zni mocnik kot na Slivarjevi ohceti; v njem se je »špeglala« vsa Škrlovica. Na tej ohceti tudi ni bilo svatov. Ob mocniku sta poleg mladoporocencev sedeli samo še prici. In spet so zlob­neži imeli svojo primerjavo. Ce je bilo na veselici malo ljudi in prireditev ni uspela, so se rogali: »Ja, na veselici je bil tak dren kot na Slivarjevi ohceti, saj ni bilo mogoce niti prdniti.« (Naj mi bo za ta izraz oprošceno; danes bi filistrski leporecniki verjetno rek­li, da je bila taka gneca, da se ni bilo niti možno zadnjicno gromko nedi­šece izpuhniti …« Dehtelo pa je po­polnoma enako). Na pomanjkanje se menda navadimo. Na lakoto pa niko­li ne pozabimo. Ta je bila stari mami zvesta družica še posebej v casu, ko je glava družine odšel »po dolarje cez lužo«, pustil doma družino s šestimi otroci in se v »novem svetu izgubil«. Zacela se je prva svetovna vojna … Vsaka vojna ima posledicno še dve spremljevalki. Iz takih casov imamo tudi pobožno prošnjo: »Kuge, lakote in vojne – reši nas, o Gospod!«. V prvi svetovni vojni je padlo na bojišcih na milijone vojakov. V drugi pa so »izu­mili« še taborišca in internacije, kjer so od lakote in kužnih bolezni umi­rali njihovi starši ali cele družine na Rabu, v Gonarsu Dachau, Rawens­brucku. In ne pozabimo na hrvaški Jasenovac. Tem revežem so tisti, ki so še ostali na svojih domovih, pošiljali pakete s hrano. Ce pošiljka ni bila prestrežena ali delno oropana, so bili najbolj veseli mastnega prežganja in prepecenca, ki so ga nadrobili v prež­gano juho. (Na žalost se je ta praksa ponovila tudi v povojnih taborišcih na Kocevskem!) V organizirani vojski skrbijo za prehrano intendanti, ki so za to za­dolženi. Kuhajo pa ekipe kuharjev v t. i. poljskih kuhinjah. V obrambnem partizanskem nacinu bojevanja na zacetku ni bilo tako. Partizan si je moral hrano izprositi ali jo ukrasti. Pozneje so to skrb prevzeli politicni komisarji in sestavili »zakon«, ki je imel samo en clen: »Za vsako krajo – šus v glavo.« To se je nekajkrat tudi Predmeti so relikti italijanskih okupatorjev, ki so jih odmetavali ob kapitulaciji. Celado je odvrgel pobegli italijanski vojak Slovenec Mario. Po vojni je služila kot korec za gnojnico. Zdaj je obcasno vaza za suhe rože. Cutaro za vodo smo uporabljali pastircki; v pokrovu menažke smo spekli ukradena jajcka. Na slepe naboje smo spredaj metali velik kamen in pokalo je kot na fronti. zgodilo v prisotnosti vse njegove eno­te – za vzgled, »da se ne bi ponovilo,« so rekli. Tako ni moglo iti dolgo nap-rej. Organizirali so sistem rekvirira­nja. Tudi ta sistem je bil enostaven. »Vzemi tistemu, ki ima, in so njegovi clani družine pri beli gardi ali pozne­je pri domobrancih. Na zacetku je ve­ljalo pravilo stroge enakosti. Hrana za vse iz istega kotla! To pa ni šlo pov-sod in v vsakemu casu dosledno in se je kmalu sfižilo. Pokazalo se je, da smo ljudje pac ljudje, individualisti, ki nismo enaki in predvsem ne poz­namo vec življenja v tropih, kot so ga prazgodovinske horde. Za neenakost »pri kotlu« so imeli štabniki zanimi­vo tolmacenje: Pod lacno komando je tudi vojska mrtva. In smo spet tam … To enakost in »enakost« smo za-celi razumeti tudi otroci. Mnogo pozneje sem sam pri sebi prav na podlagi medvojnih izkušenj in prido­bljenega znanja lahko zakljucil, da je vsak poizkus komunizma od Owena do Marxa prevec naivno idealen, po drugi plati pa krut, kjer »cilj posvecu­je sredstvo«, da bi bil uresnicljiv, in je zato utopicen. TROBLA DEDIŠCINA 47 Za tako prepricanje naj omenim nekaj iz svojih izkušenj ali pripovedi »iz prve roke«. Privajanje na nov na-cin življenja je bil za vse, ustvarjalce in izvršitelje zelo težavno, saj ni bilo nikakršnih vzgledov. Omenil sem, kakšno je bilo kazno­vanje za krajo. Prijatelj, ki je bil enajst let starejši, mi je še kot študentu po­kazal kraj na levem bregu Save med Kresnicami in Litijo. Osemnajstleten je bil za krajo enega hlebca kruha ob-sojen na ustrelitev. To pa naj bi opra­vil njegov prijatelj. Bilo je v januarju 1943. V prisotnosti njegove cete si je zacel kopati grob. Po nekaj zama­hih je kramp odvrgel, pretekel nekaj korakov do ledene Save, jo preplaval in izginil na drugem bregu v gozdu. Prijatelj je streljal; seveda ga ni zadel. Po nekaj dnevih je prišel domov, si v izpraznjeni štali izkopal prostorno jamo; v njo so položili slamnjaco, ga pokrili z deskami in zamaskirali z na­stiljem. Mati mu je prinašala hrano in knjige. Tako je vojno preživel. (Ni bil iz našega konca). Prijatelj »ekse­kutor« pa je bil grajan kot slab strelec. Kazen ni bila uspešno izvedena. Za­legla pa je. Jeseni 1942 je prišla v Malo Sle­vico manjša enota partizanov. Bili so lacni. Teta jim je v kotlu »alfa« zace-la kuhati drobni krompir, namenjen prašickom. Kotel je bil postavljen na dvorišcu hiše. Ko je bil krompir na polovico skuhan, je prišel njihov ko­mandant, se razburil in potegnil roci-co za praznjenje kotla. Vroc krompir se je vsul po dvorišcu, on pa ga je za-cel s škornji teptati in vpiti na teto, ceš da imajo borci svojo hrano. Zaslišalo se je glasno protestiranje. Koman­dant je uvidel, da ga je polomil. Pricel se je borcem opravicevati in sam za-cel pobirati na pol kuhan krompir in ga zacel lupiti. Tudi nam otrokom ga je ponujal. Enkrat pozneje je bilo. Vsekakor po italijanski kapitulaciji (8. sep­tember 1943). Dokaz: borci so imeli za pasove obešene italijanske me-nažke in oboroženi so bili s kratkimi puškami z izvlecnim bodalom. Bilo je veliko snega. Ponoci so napadali vojaško nemško-domobransko po­stojanko v Velikih Lašcah. Politicni štab je bil spet Pri Lenckovih, vojaški pa Pri Kropcu. Dopoldne so se vracali premraženi borci, tudi lažje ranjeni. V »alfa« kotlu je spet vrel krop. Eden od kuharjev je iz manjše vrece vanj vsipal koruzno moko, drugi pa me-šal z dolgo palico. Borci so rinili pro-ti kotlu in si pogrevali prste. Ko je bil mocnik kuhan, so zaceli nastavljati porcije in kuharja sta ga zajemala z majhnima lonckoma in ga nalivala v menažke. Bil je tako redek, da je bil tekoc. (Verjetno še bolj redek kot tis-ti na Slivarjevi ohceti). Hladili so ga v snegu in z ledenimi svecami, ki so visele izpod kapi. Potem so ga lahko pili in na koncu »pomili« s prsti ter posodo zribali s snegom. Otroci smo ponovno zaceli sumiti v enakost, saj je partizanka na plošci štedilnika ob-racala zrezke – »za štab«. Tudi meni ga je odtrgala za »enkrat v usta« od svojega kosa. Grižljaj je bil nebeško dober; še boljši od tistega, ki nam ga je kakšno leto prej ponudil in ga za »koštanje« odrezal tisti okrogli itali­janski »kok«. Poti koncu vojne se je na Mali Sle­vici ustavila partizanska brigada. Ra-bili so veliko hrane. Tretjemu sosedu so rekvirirali kravo, saj je bil sin pri domobrancih. Ocitno je že delovalo pravilo o »zvezah in poznanstvu«. Niso je vzeli tistemu, ki je imel v štali šest repov in konja. Krava Zora je bila ena od dveh pri hiši. Še nekaj dni prej se je pasla skupaj z mojo Rmeno. Odpeljali so jo na sosedovo dvorišce, ki je bilo vec­je od Lenckovega. Tam so tudi imeli »alfa« kotel, ki pa je bil dvema voja­škima samo za dopolnilo. Kmalu se je zaslišal pok iz puške in zadnji stok padlega živinceta. Zora je bila hitro odrta ter razkosana in že se je kuhala v vseh treh kotlih. Pljucna pecenka se je znašla v kuhinji s »protfanom v roru«. Komu je bila namenjena, smo lahko le sklepali. Pa tudi nismo bili prevec radovedni, saj nas je kuhar opazil, kako cedimo sline. Vrgel nam je najvecjo Zorino kost za obiranje. Spretno smo jo ujeli in jo odnesli na varno. Kakšnih pet nas jo je obiralo. Nazadnje smo jo s pomocjo »kontra­peze« še prelomili in izsesali mozeg. Tega, da bo stara Zora tako okusna, prej nismo vedeli. Komaj smo cakali še kakšno brigado. Vojna povampiri tudi otroke … Pouk je pogosto odpadel. Ampak tudi takrat, ko ni, je bilo treba krave napasti in napojiti. V pozni jeseni so noci daljše. Živino si moral odpeti še v jutranjem mraku. Ce si bil zjutraj pre­vec krmežljav in obotavljiv, je pretilo, da boš zamudil pouk. Takrat pa »adi­jo fruštek«. Žgance, ki so me cakali, sem zavil v casopisni papir in stlacil v aržet prevelikega rekelca. Teta je za menoj regnila: »Poberi rmenke; so že zmehcane.« Seveda sem jih stlacil v drugi žep. V šolo sem tekel med za­dnjimi. V Hrabnici je nekdo zavpil: »Hop, fant; ustavi se!« Seveda sem se. Iz gozda je stopil starejši partizan: »Fant, kaj imaš v žepih; pokaži!« Se-veda sem pokazal. Cudno me je pog­ledal, potrepljal po ramenih in me ne­kako – pobožal: »Sem mislil, da imaš bombe …« Segel je v svoj procak (tor­bo) in mi dal košcek slanine. »Kruha pa nimam, boš pa z žganci … Teci, da ne boš zamudil.« In nisem zamudil. Se nadaljuje. »Svet Gregor izpod Andola« risba s kredo, J. Centa 2000 Vecje enote partizanov so vedno prišle iz te smeri. Italijani z belogardisti in Nemci z domobranci pa iz smeri Velikih Lašc. Takrat je bila Mala Slevica v navzkrižnem ognju. 48 DEDIŠCINA TROBLA Turki v naših krajih Janez Škulj | foto: Metka Staric, Wikipedia Naši predniki so doživeli bolj ali manj težke case, ampak najtežje obdobje je bil cas turških vpadov od leta 1408 do 1532. Po ljudskem izrocilu, ki je bilo v moji mladosti še dokaj živo, so mno­gi tedaj razmišljali, da bi se iz ogro­ženih krajev izselili proti Italiji. Turški vpadi v naše kraje so se dogajali v casu, ko je Turcija posta­jala svetovna velesila, v Evropi pa smo imeli na njenih mejah slabotno Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, ki je bilo sestavljeno iz ne­kaj sto skoraj povsem samostojnih kneževin, katerih vladarji so mislili samo nase. Cesarski naslov, ki so ga takrat no-sili do leta 1438 Luksemburžani, od leta 1452 pa Habsburžani (Friderik III.), je bil bolj ali manj prazna beseda. Cesarji so se opirali predvsem na svoje rodbinske posesti. Habsburža­ni so podedovali vecino avstrijskih dežel z našimi (slovenskimi) dežela-mi vred in so šele po letu 1526 prido­bili Ceško in del Ogrske (s Hrvaško). Turki so prišli iz centralne Azije v Malo Azijo leta 1281 kot bizantin-ski najemniki in priceli osvajati Malo Azijo. Leta 1330 je sultan Orhan us-tanovil svojo elitno pehoto janicarje (yani ceri – nove cete) tako, da je ne­muslimanskim kršcanskim druži­nam pobral sedemletne decke, ki so jih pomuslimanili in vzgojili za voja­ke. Janicarji niso smeli imeti družine in so bili trdna opora sultanom. Turki so leta 1453 zasedli takratni Bizanc in ga preimenovali v današnji Istanbul (Carigrad) ter tako konca­li vzhodno rimsko cesarstvo. Sprico nepovezanosti balkanskih držav so kmalu postali gospodarji Balkana. Leta 1389 so premagali Srbe na Kosovem polju; leta 1463 je padla Bosna in po letu 1526, ko je sultan Sulejman Velicastni v bitki pri Mo­hacu premagal ogrskega kralja Vla­dislava, je prišel vecji del Ogrske v turške roke. Turška taktika je bila, da so s plenilskimi pohodi v sosednje de­žele oslabili te dežele. Plenilski pohodi so bili v korist sultana, ki je dobil veliko sedemletnih deckov za janicarje, v korist lokalnih turških velikašev in v korist prebivalcev turških obmejnih pokrajin, ki so si nabrali plena. S plenilskimi pohodi so Turki naplenili mnogo mladih deklet, ki so jih vtaknili v turške hareme; naro­pali so tudi mnogo živine in drugega blaga. Vsaj spocetka je bilo prebival­stvo dežel, ki so mejile na takratno Turcijo, skoraj brez obrambe. Po svoje smo imeli Slovenci tak-rat sreco, da so bili naši deželni kne­zi Habsburžani, ki so bili tudi dežel­ni knezi vecine avstrijskih dežel in po letu 1526 tudi vladarji Ceške in dela Ogrske. Turcija je bila takrat na višku moci in je imela poleg Male Azije, vecjega dela balkanskega polotoka, Romunije, vecjega dela Ogrske in južne Rusije ves današnji arabski svet s Palestino in severno Afriko. Proti tej ogromni in za tiste case dobro organizirani sili so Habsbur­žani lahko le malo storili. Vsi njiho-vi napori so bili usmerjeni v to, da bi s sistemom trdnjav in kasneje voj­nimi krajinami zadržali plenilce, ki so bili predhodnica turške osvajalne armade. Po nekaterih virih so slo­venske dežele doživele vec kot 90 Samostojeci zvonik cekve sv. Ahaca na Gori naj bi služil kot protiturška obramba. Po zapisih posestnika iz Ponikev (1911) naj bi Turki v njem celo odbili del zvona. Vir: B. Žnidaršic - Po sledovih Andreja Turjaškega turških vpadov. Prvic so Turki priš­li na slovensko ozemlje leta 1408 v Metliko; izhodišce je bila današnja Makedonija. Iz istega izhodišca so leta 1411 ponovno oplenili Metliko in Crnomelj, Kocevsko, dolino Krke in prišli do Ljubljane. Ko so Turki 1463 zasedli Bosno, je ta postala iz­hodišce za turške vpade k nam. V Bosni je bila takrat zelo šte­vilcna sekta bogomilov (Patareni) in ti so se ob prihodu Turkov pomusli­manili. Turki so Bosno organizirali kot pašaluk z vec sandžaki; na celu pašaluka je bil beglerbeg. Plenilskim pohodom so nacelo­vali Turki. V plenilskih krdelih so bili poleg muslimanov tudi martolozi; to so bili oboroženci iz vrst kršcanske raje, ki jim je zelo prav prišla kaka sekira, skleda ali odeja. Plenilci so v glavnem govorili srbohrvaško. Lašce z okolico so bile napadene vsaj petkrat, zelo verjetno pa devet­krat v vsem obdobju turških vpadov. Najhujši je bil prvi vpad, ki se je zgo­dil leta 1469. Takrat so Turki ople­nili in požgali vsa naselja na obmo-cju današnje obcine in seveda tudi vsa naselja na celotnem pohodu. Iz­recno so omenjene Lašce in Slevica. Prebivalci požganih Lašc, ki so stale TROBLA DEDIŠCINA 49 ob rimski cesti blizu sedanje žele­zniške postaje (ledinsko »na Selih«) so si postavili obnovljeno naselje na sedanjem mestu, na gricku, kjer je cerkev. Tudi vodo so imeli blizu. Ob istem casu so prebivalci pož­ganega dela vasi Slevica pod vrhom Sele (633 m nad vasjo Kot) posta­vili nove koce na mestu sedanje Male Slevice. Naši kraji so bili žrtev turških vpadov še leta 1471, ko so Turki prišli do Ljubljane (mimo Tur­jaka, kjer je grad kljuboval plenil­cem), leta 1476, ko so oplenili tudi Dolenjsko in dolino Krke, leta 1479, ko so zopet prišli pred Ljubljano, leta 1480, leta 1491, leta 1497, leta 1525 in leta 1528. Na Slovenskem so bili Turki na­zadnje leta 1532, ko se je sultanova vojska vracala izpred trdnjave Kisek na Ogrskem. Za obrambo so ukrepa­li deželni stanovi in knez. Leta 1578 sta bila ustanovljeni slavonska in hr-vaška vojna krajina; zgrajeni sta bili trdnjavi Karlovac in Sisak. Financna bremena vojnih krajin, kjer so služili najemniški vojaki, so prevzele notra­njeavstrijske dežele (Kranjska, Koro­ška, Štajerska, Goriška). Uvedeni so bili novi davki, in si­cer glavarina, ki jo je moral placati vsak odrasli prebivalec dežel v ena­kem znesku in tedenski vinar. Davek so pobirali fevdalci. Nekateri kraji so dobili status mesta (Kocevje, Lož, Škofja Loka in Višnja Gora). Vsa mesta so morala biti obzidana. Kmetje so si postavi­li tabore praviloma okrog cerkva. V njih so hranili zaloge živil in drugih potrebšcin. Vojaška obveznost je zadela tudi podložnike. Deželni knez je po potrebi lahko vpoklical vsake­ga tridesetega ali vsakega dvajse­tega ali vsakega desetega ali celo vsakega petega moža, ki je moral sam poskrbeti za mec ali takratno puško. Organizirana je bila signal-na in obvešcevalna služba. Prve opazovalnice so bile blizu turške meje. Na razglednih visokih hribih so pripravili grmade, ki so jih pred prihodom Turkov zakurili ob njih postavljeni stražarji. Prihod Turkov so naznanjali tudi streli iz topov in možnarjev. Ko so zagledali kresove in zaslišali topove, so se prebivalci umaknili v mesta, v gradove, v tabo-re, vcasih v kraške jame, najveckrat pa v gozd. Turki so na svojih plenilskih po­hodih po naših krajih jemali pred­vsem mlada dekleta, ki so jih vtak­nili v hareme, sedemletne decke, ki so jih poslali sultanu za janicarje, in tudi krepke zdrave moške, ki so jih Sultan Sulejman Velicastni Sultan Orhan prodali za sužnje ali veslace na ga­lejah. Po nekaterih ocenah so Turki odpeljali iz slovenskih dežel vec kot 200.000 ljudi. Plenili so tudi živino (govedo, konje, drobnico), orodje (sekire, kose, motike), posodo, odeje, cerkvene dragocenosti … sploh vse, kar se je dalo odnesti. Kranjci (t. j. kranjsko plemstvo) so zadnjic videli Turke v bitki pri Sisku leta 1593. Po najverjetnejših virih je v tej bitki sodelovalo vec kot deset ti­soc turških vojakov, ki jim je povelje-val bosanski beglerbeg Hasan paša. Na kršcanski strani je sodelovalo približno 5.000 borcev; vecinoma so bili najemniki; nekaj je bilo vitezov (kranjska konjenica) in nekaj malega vpoklicanih hrvaških tlacanov. Salve strelcev kršcanske vojske so prestrašile turško vojsko, da je planila v beg in s tem v svoj pogin. V tej bitki je Andrej Turjaški povelje-val karlovški posadki 300 mož, obo­roženih z arkebuzami. Proti koncu 16. stoletja našega casa so evropske vojske tehnicno napredovale, Turki pa so ostali pri starem. Turcija se je morala umikati iz Ogrske, z Balkana, iz južne Rusije in iz severne Afrike. S porazom v prvi svetovni vojni je bilo konec turškega imperija. 50 UMETNOST / POEZIJA TROBLA in pomladnicas Velikolaška literarna skupina UTŽO z men-torico mag. Ano Porenta deluje uspešno tudi v letu 2021 vsem oviram navkljub. Dobiva-mo se prek spletne aplikacije ZOOM in bere-mo, pišemo, ustvarjamo nove svetove. Poleti upamo, da bomo znova popestrili Knji­žnice pod krošnjami. Tokrat bomo sledili Jurcicu, ki je sledil Levstikovemu programu, kako naj bi pisali Slovenci. Zelo radi pa še vedno pobrskamo po VEZju. Tudi vas vabimo vanj in objavljamo tri pesmi iz prvega velikolaškega literarnega zbornika. Po VEZju (z mislimi na pomlad) je za vas poli­stala: Bernardka Petrovic – Mager Abstrakcija: Obkoronski strah – zunaj – znotraj Naslikala: Bernardka Petrovic Mager, akril Hiša zaniha, na boku ogleduje nebo, skozi siva okna smeh razgrne pahljaco. Vrt si ceše lase. Senca pomežikne in lahna krila metulja išcejo prepih. Vrata so odprta. Samo po stopinjah zaplešem in bom doma. Silva Langenfus Pada Kimajoce bilke, kristalni okraski pasje trave, srebrne lece na listih detelje, temnozeleni mah, polakirane skale, svetleca se cesta, cmokajoci cevlji, na stegnih prilepljene hlace, na prsih polzec tekstil, polizani mezeci lasje, ko nad mano še naprej gre in gre. Gregor Grešak Gazela I. Ljubezen je igra ljubi – ne ljubi, vedno sprašuješ: ljubi – ne ljubi? Ko si še sam in išceš družico, margareti listice trgaš: ljubi – ne ljubi? V najboljših letih izkušnje preštevaš, stalno modruješ: ljubi – ne ljubi? V poznih in zrelih uganka ostaja, zakaj ni odgovora ljubi – ne ljubi. Ko trese se roka in cas je že zadnji, pozabiš preštevati ljubi – ne ljubi. Sreco Knafelc Sprostitvena Odšel sem v gore, gledal v prepad, dobre energije dobil sem zaklad. V sebi zacutil sem notranji mir, svetu vladata kapital in prepir. Sedel sem na klopci, obcutek je zlat, spoštujem gore, so življenja pecat. V dolino se spušcam ocišcen vsega, sodobna družba kriva je zla. J. Novak V zeleno gozd odene se Se zarosilo je oko, je videlo lepoto vso, ki nam ponuja jo pomlad, je polna toplih, svetlih nad. Naj vsak, kdor koga ima rad, mocno naj k sebi stisne ga, takrat, ko misli, da je sam, naj cuti tvojo toplo dlan. Vse dobro se povrne ti in sreca vsa se razdeli, od radosti kipi srce, placilo to najvecje je. Cas izgubljen nikoli ni, ce sredi množice ljudi, ustaviti znaš svoj korak, želiš, da srecen bi bil vsak. Tako življenje se vrti, ne vemo, kam gredo poti, nikoli ne obupajmo, v ljubezni moc zaupajmo! Nataša Vybiralik Klinc TROBLA UMETNOST / POEZIJA 51 Pomlad – nov zacetek Pomlad, simbol zacetka in upanja, tudi letos prihaja v vsem svojem razkošju. Zima je s svojim repom otepala še v zadnjih aprilskih dneh, unicevala cvetove na sadnem drevju in raznobarvne tulipane zavila v beli pajcolan. Tulipani, visokorasle cvetice na vitkih steblih, dvigajo svoj cvet k soncu; ob njegovem zahodu ga zaprejo. Ta ritual ponavljajo vso svojo življenjsko dobo, ki traja od štirinajst do dvajset dni. Cvetovi z žametnim nadihom so znanilci pomladi, okras vrta, podoba lepote, ljubezni in hrepenenja. Tulipan, vitek, živobarven, krasi, razveseljuje, dviga cvetno cašo k soncu, pomlad. Drevesa se odenejo z listi živo rumene zelene barve, obsijanimi s soncnimi žarki. Travniki so zacveteli; slišati je odmev ubranega pticjega petja. Pomlad je sprememba, ki ni povezana samo z letnim casom. Tudi mladost je pomlad; mladi so znanilci pomladi. Zacvetijo, so željni sprememb; pomlad je polna življenja. Ana Pia Debeljak 52 KNJIŽNICA TROBLA Izbor novosti: Viri: emka.si, dobreknjige.si, borzen.si, primus.si, Mladinski oddelek Slikanice Swann, Karen: Zgodba o kitu Hiša knjig, HKZ, 2021 Cudovita slikanica na temo eko­logije. »Kjer kopno se neba dotika in nebo se v morje spremeni, prvic sem zagledal kita in vame kit je uprl oci.« Tako se zacneta liricno potovanje do cudes in odkritij ter zelo posebno prijateljstvo. Je pa to tudi potovanje, ki nas privede do neprijetnega spoznanja, da one-snaževanje s plastiko ter brezves­tnost unicujeta oceane in bitja, ki živijo v njih. Mladinski oddelek Stripi #Figa me briga – stripi za veckratno uporabo (zbirka stripov o trajnostni energiji) Borzen, 2020 Knjigo so v dar prejele vse splo­šne in osnovnošolske knjižnice. Z namenom spodbujanja okolju prijaznejšega ravnanja in rabe zelenih virov energije je Borzen z izbranimi slovenskimi striparji pripravil zbirko stripov, poimeno­vanih FIGA ME BRIGA: Stripi za veckratno uporabo. Povedni na­slov namiguje na to, da je Borzenu in vsem ustvarjalcem knjige mar. Mar za to, kar je dobro za naš planet in prihodnje generacije, ter k razmisleku o tem spodbuja tudi bralce. Knjiga na zabaven in poucen nacin opominja o vplivu naših dejanj na okolje in vsa živa bitja. Istocasno je tudi orodje, ki z informacijami opolnomoci bralca k sprejemanju boljših odlocitev za lepši svet. Mladinski oddelek Fantastika Koželj Horvat, Sabina: Deseta dežela Društvo Mohorjeva družba, 2021 Gre za roman, ki orje ledino. Je vsekakor prvo romaneskno delo, ki se na nacin mladinskega biograf­skega romana loteva predstavitve življenja in dela Josipa Jurcica, katerega jubilejno leto obeležuje-mo (2021). V ospredju zgodbe sta najstnika Ema in Jakob, ki spustita “Jurcica iz jece šolskih ucbenikov.” Ko devetošolca zacneta razisko­vati gradivo za seminar o Jurcicu, še slutita ne, da se jima bo zgodil Josip sam, in sicer v živo. Na poti skozi cas se srecujeta z velikim Muljavcem, ki jima bo za vedno spremenil pogled na njegovo ži­vljenjsko in literarno pot. Izkaže se namrec, da je Jurcic še kako živ in da njegova pronicljiva misel zmore presojati ne samo njegov, ampak tudi današnji cas, ko marsikaj ni tako, kot bi moralo biti … Odrasli oddelek Spomini Melton, Glennon Doyle: Neukrotljiva Primus, 2021 Neukrotljiva ni zgolj razburljiva in obenem ganljiva zbirka intimnih spominov. Je zgodba o ženski, ki je spoznala, da odgovorna mati ni tista, ki se žrtvuje in na obroke umira za svoje otroke, temvec tista, ki jim pokaže, kako celovito živeti. Je zgodba o manevriranju skozi locitveni postopek in usta­navljanju nove mešane družine, ki nam govori, da celovitost družine ni odvisna od njene strukture, ampak od sposobnosti vsakega družinskega clana, da se pokaže natancno takšen, kot je. Je zgodba, ki dokazuje, da si lahko prav vsak posameznik zacne spet zaupati, da je sposoben postaviti zdrave meje, sprejeti svoje telo, se pomiri-ti s svojo jezo in notranjo bolecino ter se nauciti spet poslušati svoj notranji glas in polno zaživeti. • Mirana Likar: Pripovedovalec (Goga) • Evald Flisar: Moje kraljestvo umira (KUD Sodobnost International) • Borut Golob: Šala (Litera) • Vincenc Gotthardt: Na drugem koncu sveta (Mohorjeva založba) • Gašper Kralj: Škrbine (*cf.) • Borut Kraševec: Agni (LUD Šerpa) • Feri Lainšcek: Kurji pastir (Beletrina) • Dušan Merc: Crna maska (Slovenska matica) • Tomo Podstenšek: Kar se zacne z nasmehom (Litera) • Ivo Svetina: Malabar (Miš) Odrasli oddelek Družbeni romani Vojnovic, Goran: Đordic se vraca Beletrina, 2021 Trinajst let po prvencu Cefurji raus! se Goran Vojnovic in njegov Marko Đordic vracata med bralce in na Fužine. Marko je namrec v prvem delu zgodbe izstopil z vlaka na železniški postaji Visoko v Bo-sni. V desetih letih odsotnosti so se stvari spremenile. Fužine niso vec to, kar so bile. Oce Radovan ima tumor na želodcu in caka na operacijo. Mama Ranka se zaradi tega živcira in postaja custvena razvalina. Staro klapo prijateljev vežejo le še spomini na stare case. Adi in Aco sta zabredla v droge in kriminal. Dejan pa je postal pravi Slovenec s pisarno in fotokopir­nim strojem v Slovenskih Konji­cah. Marku je ta svet tuj. Ni vec cefur in ne vec Janez. Odrasli oddelek Javno zdravstvo Snyder, Timothy: Naša bolehnost – lekcije o svobodi in solidarnosti (poduki iz bolniškega dnevnika) UMco, 2021 Ob koncu leta 2019 je Timothy Snyder (ameriški pisatelj) hudo zbolel. Medtem ko se je oklepal svojega življenja, je spoznal, kako krhko je cloveško zdravje, ki v naši družbi izgublja status clovekove pravice. Brez zdravja pa nimajo pravega smisla tudi druge pravice in svoboda. Vse to se mu je zgodilo še pred pandemijo, ki je zdravstve­ne zagate še intenzivirala. Od tak-rat naprej lahko opazujemo, kako se podhranjeni zdravstveni sistem s premalo osebja upogiba pod težo bolnikov s koronavirusom. Mnoge vlade na svetu – med njimi tudi ameriška – so to stanje epidemije z namerno ignoranco, dezinforma­cijami in vojnim dobickarstvom še poslabšale. 54 KNJIŽNICA TROBLA Spomini na šolske dni NATECAJ ZA NAJBOLJŠO ZGODBO 1. april - 1. september 2021 Ste dopolnili 60 let in radi pišete? Sodelujte s kratko, resnicno zgodbo, povezano s spomini na šolske dni. Najboljši 10 zgodb bomo nagradili. K sodelovanju na literarnem natecaju za najboljšo zgodbo vabimo pisce, ki so dopolnili 60 let in ki želijo z nami deliti kratke, resnicne zgodbe iz preteklosti, povezane s spomini na šolske dni. Morda se jo spominjajo sami ali pa jim je pozor­nost vzbudila zanimiva pripoved ali stara fotografija. Na natecaju je možno sodelo­vati le z eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Zgodbe pošljite po pošti na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natecaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@mklj.si. Prispevke bo v septembru 2021 ocenjevala žirija in izbra-la deset najboljših, ki bodo nagrajeni in objavljeni na spletni strani Mestne knjižni­ce Ljubljana (www.mklj.si) in na portalu di­gitalizirane kulturne dedišcine slovenskih pokrajin Kamra (www.kamra.si). Pravila in pogoji sodelovanja so ob-javljena na spletni strani Mestne Knjižnice Ljubljana www.mklj.si. Za dodatne infor­macije poklicite na 01 308 51 75 ali pišite na e-naslov mojkraj@mklj.si. Natecaj so podprli: Arboretum Volcji Potok, Odgovorna trgovina Natura, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizemVrhnika, Živalski vrt Ljubljana. GLASBA BESED – POSLANICA OB 2. APRILU, MEDNARODNEM DNEVU KNJIG ZA OTROKE Mednarodna zveza za mladinsko knji­ževnost (IBBY) vsako leto 2. aprila, na rojstni dan pravljicarja Hansa Christi­ana Andersena, praznuje mednarodni dan knjig za otroke. Praznovanje 2. aprila kot mednarodnega dneva knjig za otroke je predlagala Jella Lepman, soustanoviteljica Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), na 10. mednarodnem kongresu IBBY, ki je po­tekal leta 1966 prav v Ljubljani. Vsako leto v drugi državi pripravijo poslanico in jo pošljejo po vsem svetu. Lani je bila sponzor poslanice Slovenska sekcija IBBY. Gotovo se spomnite poslanice La­kota po besedah, ki jo je napisal Peter Svetina, ilustriral pa Damijan Stepan-cic. Oba sta tudi naša nominiranca za Andersenovo nagrado 2022. Letos je sponzor poslanice sekcija iz Združenih držav Amerike – USBBY. Poslanico Glas­ba besed je napisala ameriška pesnica kubanskih korenin Margarita Engle, ilustriral pa brazilski ilustrator Roger Mello, med drugim prejemnik nagrade Hansa Christiana Andersena. V sloven-šcino je poslanico prevedla Nada Marija Grošelj. Slovenska sekcija IBBY je skupaj z Mestno knjižnico Ljubljana zasnovala tudi bralnospodbujevalno akcijo ob 2. aprilu: Glasba besed Kristine Brenkove in besede o glasbi: 110 kakovostnih bral­nih predlogov. Letos namrec mineva 110 let od rojstva Kristine Brenkove, pesnice, dramaticarke, prevajalke in urednice, ki je pustila neizbrisljive sledi na podrocju mladinske književnosti. Letošnja poslani-ca tako opisuje tudi delo Kristine Bren-kove: Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi postanejo glasba prihodnosti, mir, prijateljstvo, radost. Vec o praznovanju 2. aprila in bral­nospodbujevalni akciji najdete na: www.ibby.si. Glasba besed Ko beremo, zrastejo duhu peruti. Ko pišemo, nam zapojejo prsti. Besede so bobni in flavte na listu, so ptic, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta, so reka, ki tece, in slap, ki teleba, metulj, ki zakroži visoko na nebu! Besede nas vabijo k plesu – ritmi in rime, utripi srca, peket in prhut, stare in nove povesti, take izmišljene, take resnicne. Kadar si udobno ugnezden doma ali cez meje drviš proti novim deželam in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi vse tvoje. Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi postanejo glasba prihodnosti, mir, prijateljstvo, radost: melodija,ki upa. Margarita Engle UMETNA INTELIGENCA Piše inženir dr. Alfonz Brusek. Instituto de Investigacion de Enfermedades de la Pina, Kostarika Na južnoameriški celini se je v letošnjem letu že veckrat razvila žolcna debata o uporabi umetne inteligence v zdravstvu. Zagovorniki namrec trdijo, da bi veliko bolj objektivno, realno in predvsem cene­je ter hitreje lahko obravnavali bolnike na nacin, da bi klinicni specialisti prepoznali zdravstvene probleme, ki bi jih vnesli v avtomatizirani program delujoc na osnovi umetne inteligence, ki bi potem speciali­stu podal nadaljnja navodila, katere labo­ratorijske preiskave so dodatno potrebne, da se lahko postavi natancna diagnoza ter pripadajoce zdravljenje. Razlog, da so v zdravstvo vpletli umetno inteligenco je bila mednarodna študija, ki je jasno po­kazala, kako so postavljene diagnoze in zdravljenje ljudi odvisne od vestnosti in motivacije ter znanja zdravnika, ki obrav­nava pacienta, in so v danih primerih zelo razlicne ter v velikem deležu celo napac­ne. Glavnina analize je bila seveda pande­mija COVID-19 v vsej svoji kompleksnosti uporabe diagnosticnih, tako laboratorij­skih kot klinicnih pristopov. Vkljucevala je tudi nacin zdravljenja danih primerov. Jas-no, da je bila v teh žolcnih razpravah naj­bolj ranjena in prizadeta prav populacija zdravnikov in pripadajoca subpopulacija klinicnih laboratorijskih strokovnjakov. Po-litiki so seveda modro molcali in še vedno cakajo na trenutek, ko bodo te razprave po potrebi obrnili sebi v korist. Da umetna inteligenca postaja vsakdanjik, da nekate­ri procesi niti ne morejo vec potekati brez njene kontrole, mora biti vsem jasno. Da­nes umetna inteligenca vodi ali nadzoruje družabna omrežja, promet, naftovode ali vesoljske polete in s tem tudi naša življe­nja. Programi prepoznavanja obraza, sle­denje našega gibanja in s tem življenjskih navad so enostavni podatki, ki si jih ume­tna inteligenca vgrajuje v svoje algoritme, da postaja še bolj pametna in da postaja vrzel med naravno in umetno inteligenco vedno manjša. Vsem poznani Elon Musk, pionir vesoljskih poletov in elektricnega avtomobilizma, postaja pionir tudi pri upo­rabi cipov, ki se jih bo vgrajevalo v mož­gane, zaenkrat vse pod krinko zdravstve­nih namenov. Njegova firma Neuralink je nedavno predstavila eksperiment, kjer so imeli prašici v možganih vstavljene cipe, s katerimi so lahko raziskovalci na monitor-ju opazovali odziv njihovih možganov na dolocene vohalne dražljaje. V drugi smeri seveda lahko tako pošiljamo po naši volji modificirane dražljaje nazaj v možgane prašicev, kar spremeni vedenje živali: s tem prevzamemo nadzor nad njimi. To je lahko le ena od osnov ali pristopov, kako bi lahko pomagali ljudem s prekinjeno hrbtenjaco, kjer bi na primer preko Blu­etooth povezav, dražljaje iz centralnega živcnega sistema prevajali v hrbtenjaco, kar bi ponovno vzpostavilo sicer umetni most in para- ali celo tetraplegicni invalidi bi lahko ponovno priceli uporabljati roke in noge. Na drugi strani pa gradim svoje razmišljanje o vpletenosti umetne inte­ligence v naša življenja tudi na podlagi humanoidne robotinje Sophie, ki jo vozijo okoli po svetu, da nastopa in daje intervju­je v televizijskih oddajah, med politiki in v casopisju, ko s svojo umetno inteligenco odgovarja na vsa zastavljena vprašanja. Ljudje s svojo sebicnostjo mislimo, kako jo bomo pretentali ali zmedli z vprašanji, a njen umetni razum se iz naših reakcij le uci. Robotinja je izdelana tako napredno, da izraža celo osnovno obrazno mimiko. A zaenkrat jo kljub bistrosti in razgledanosti od nas loci dejstvo, da nima emocij. A kaj, ko se umetna inteligenca uci tudi tega. Poznani raziskovalec nevrologije Tom W. Crudley si je v casu svojega aktivnega raz­iskovalnega obdobja dal v možgane vsta­viti veliko število elektrod, preko katerih je zaznaval možganske impulze ter jih anali­ziral. Na enem izmed ameriških superra-cunalnikov si je rezerviral doloceno koli-cino racunalniškega prostora, kjer je prav te podatke predstavil umetni inteligenci, ki je scasoma skozi obdobje podatke iz njegovih možganov ter istocasno iz opi­sov vsakdanjega dogajanja spoznavala in analizirala. Pocasi je dojemala in razume-la delovanje njegovih možganov; prevze-la je vecino njegovih spominov, custvenih odzivov, prirojenih algoritmov in znanja. V bistvu je umetna inteligenca tako pricela prevzemati njegovo možgansko identite-to, njegovo osebnost, njegov jaz. Nekje dalec v rezerviranem spominu na super-racunalniku je tako nastajal njegov digi­talni klon. In prav to je bila želja Toma W. Crudleya. Pred tremi leti je Crudley pre­minul zaradi možganske kapi in njegova raziskovalna skupina je nadaljevala delo in raziskave v zastavljeni smeri. S pomoc­jo prej omenjenih podatkov, umetne in-teligence in njegovega digitalnega klona možganov iz superracunalnika so ob upo­rabi zmogljivih graficnih programov izpe­ljali hologram preminulega znanstvenika. Rezultat vsega je, da se sedaj po njegovi smrti ob aktivaciji holograma pojavi sam navidezni Tom W. Crudley, ki komunicira s sodelavci raziskovalne skupine, z njimi sodeluje, razpravlja in dela, kot se je to dogajalo pred njegovo smrtjo. Znanstve­nik je na ta nacin postal nesmrten; ni sicer prisoten v materialni obliki, a so prisotni njegov um, razum in, kot pravijo nekateri iz raziskovalne skupine, so prisotna tudi njegova ognjevita custva in spontanost. Tega napredka znanosti na podrocju umetne inteligence se je v eni izmed od­daj dotaknila tudi dokumentarna serija Zgodba o bogu, ki jo vodi priznani igralec Morgan Freeman. Oddaja je v dolocenih krogih izzvala številne polemike, a tudi velik interes in iznajdljivi podjetniki so že priceli ponujati storitve, kjer si za placilo okoli poldrugega milijona ameriških do-larjev lahko v daljšem casovnem obdobju zagotoviš skeniranje in prevzemanje mo-žganskih impulzov s pomocjo vstavljenih elektrod po tehnologiji Toma W. Crudleya. Po dostopnih podatkih si je doloceno šte­vilo bogatih vplivnežev pred svojo smrtjo zagotovilo izvedbo CBDS (Chip Brain Di­gital Scanning), s cimer so si zagotovili nesmrtnost v digitalni obliki. V kratkem lahko pricakujemo tudi, da bodo te digita­lizirane osebnosti vdahnili v humanoidne robote tipa Sophia, ki bodo nadomestili hologramske oblike ljudi s pravo mehanic­no, fizicno obliko. Vprašamo se torej lah­ko, ali so nekateri s tem premagali smrt? P. S.: Z veseljem seveda pricakujem odziv, tako vprašanja, komentarje, kritike in predloge po sodelovanju, ki jih sprejemajo na uredništvu lokalnega medija, s katerim sodelujem. Od tam mi bodo seveda posredovali vse odzive na strokovne edukativne prispevke skladno z Zakonom o izdaji lokalnih medijev (ZILM). CISTILNA AKCIJA V ROBU Dragica Heric Cistilne akcije, ki je ob dnevu Zemlje na obmocju naše obcine potekala v so-boto, 24. aprila 2021, so se lotili tudi kra­jani v Robu. Zbrani so ocistili razpršene odpadke na javnih površinah, ob cestah, kulturnih in sprehajalnih poteh ter nase­ljih na obmocju Uzmani – Rob, Uzmani – Sekirišce, Podhojni hrib – Osredek (domeje z obcino Ig) in Rob Žaga – Dolšcaki. Zbralo se je kar nekaj odraslih, cele družine tudi z najmlajšimi, ki so prav tako pomagali pobirati odvržene od­padke. Najvec se jih je zbralo na Osre­dku, kar enajst, ki so bili preseneceni, da so letos glede na težo pobrali manj smeti kot v prejšnjih cistilnih akcijah, a so bile tokrat smeti bolj raztresene in odvržene na vec razlicnih lokacijah od kamnoloma do meje z ižansko obcino. Predvsem je bilo precej manjših smeti, ni pa bilo gum in vecjih odpadkov. Toda pojavila so se nova odlagališca odpad­kov globoko v gozdu, kar je bolj ali manj posledica dveh vecjih posekov, kjer so našli ogromno plastenk, plocevink in podobnih smeti. Za približno tri velike vrece omenjenih smeti so skupaj s še nekaj kosovnimi odpadki odpeljali na deponijo v Ljubljani. Jože Volcanšek je vse zbrane iz Osredka po uspešni koncani cistilni akciji povabil še na t. i. afterparti, ki so se ga vsi prostovoljci z veseljem udeležili, seveda ob upošte­vanju vseh ukrepov NIJZ, kjer so se tudi dogovorili, da bodo v bodoce smeti po­birali kar sproti. To je bila le ena od akcij, ki jo je na pobudo obcine organiziral Krajevni od­bor Rob, katerih predstavniki posame­znih vasi in zaselkov se zaradi ukrepov COVID-19 ne srecujejo, a so v kontaktu preko spleta ali telefonov, za kar poskr-bi predvsem predsednik Krajevnega odbora Rob Andrej Kastelic. OB DNEVU ZEMLJE Sreco Knafelc Ob dnevu Zemlje je obcina orga­nizirala cistilno akcijo in z Jašo, sinom Velikolašcana Andraža Kolarja sva se odpravila na ta dan ob osmi uri na ak­cijo. V prostorih obcine nama je ga. Campa izrocila plasticne vrece za raz­licne odpadke in od tam sva krenila v lov za nesnago. V Lašcah sva že nalo­vila nekaj manjših kosov in potem sva se usmerila na markirano pohodno pot, ki vodi proti Retjam. Tam sva ob sprehajalni stezi v grmovju nabrala kar nekaj odvrženih stvari in odkrila divje odlagališce, kjer so bili odpadki pome­šani z vejevjem – odstranila sva samo tiste, ki so se “blešcali” iz tega kupa. Potem je sledil glavni ulov – kje drugje kot ob glavni cesti od Retij do Velikih Lašc. Bilo je vsega, steklenic, embala­že, plocevink; kolicina nabranega se dobro vidi na fotografiji. Da ima epide­mija vpliv tudi na okolje, sva ugotovila po odvrženih maskah – samo ob glav­ni cesti sva jih »ujela« osem. Po dvournem pohodu sva imela z Jašo dober obcutek, da sva vsaj malo prispevala k akciji. Res pa je tudi, da med najino hojo nisva opazila niti ene­ga cloveka, ki bi imel podobne name-ne kot midva! Ugotovitev na koncu: Velike Lašce so dokaj cisto naselje; problem so od­padki ob glavni cesti … Tudi clani Lokostrelskega kluba Turjak smo se pridružili cistilni akciji, ki jo je ob­cina Velike Lašce organizirala ob dnevu zemlje. Ker je bila udeležba clanov vec kot dobra, smo se odlocili, da akcija ne bo le cistilna, ampak tudi delovna. Ne-kaj clanov se je podalo na naše proge za vadbo v okolici gradu, drugi pa na progo v bližini bajerja. Ceprav so proge pogosto tudi sprehajalne poti, moramo pohvaliti sprehajalce oz. pohodnike, ki narave ne onesnažujejo z odpadki, tako da je bilo naše delo kar lahko. Ostali clani pa delovno – ena ekipa je uredila vadbišce pri bajerju; druga je opravila razna dela, tudi prvo košnjo letos na Gradežu, kjer imamo shranjeno našo opremo. Cudoviti soncna sobota je bila uspešna; akcijo smo zakljucili z malico na Gradežu, ki jo je kot obicajno pripra­vil naš clan Stane. LOVSKA CISTILNA AKCIJA LD Velike Lašce Na dan Zemlje, 24. aprila 2021, smo se lovci iz LD Velike Lašce odlocili, da zavihamo rokave in se udeležimo orga­nizirane obcinske cistilne akcije. Usme­rili smo se na gozdne površine, saj smo imeli ugledanih nekaj vecjih divjih odla­gališc. Opažamo namrec, da se je število divjih odlagališc v zadnjem casu spet po­vecalo, kar je precej zaskrbljujoce. Zato smo se cišcenja lotili po skupinah na treh obmocjih (revirjih) lovišca, in sicer v La-škem gozdu, Kakavah in Karlovici. Našlo se je vse od štedilnikov, gum, plocevink, sodov, televizorjev, skratka, stvari, ki res ne spadajo v gozd. Da se to še zmeraj dogaja, je zelo težko razumljivo, saj ima-mo v Sloveniji solidno urejen prevzem vseh vrst odpadkov (tudi nevarnih) in pri oddaji ne nastanejo dodatni stroški (ali pa so ti zelo majhni). Predvsem se moramo zavedati, da gozd ni primeren prostor za odlaganje naših odpadkov, ampak je kompleksen ekosistem, ki predstavlja dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam ter glivam. Z odlaganjem odpadkov tako unicuje-mo njihov življenjski prostor in rušimo ravnovesje, ki zagotavlja trajno obstoj­nost gozdov. To ravnovesje zagotavlja številne funkcije, kot so preprecevanje erozije, zadrževanje padavinske vode, izboljševanje kakovosti zraka (vir kisika), vezava ogljikovega dioksida (ki nastane z gorenjem in dihanjem), kar je vse zelo koristno za ljudi in širše okolje. Nezakonito odlaganje odpadkov je prepovedano (gre za prekršek ali celo kaznivo dejanje) in ima negativne ekolo­ške, zdravstvene, ekonomske in socialne posledice za celotno družbo. Velik pro­blem tega podrocja je neodkritost storil­cev. Glede odlaganja odpadkov v narav­nem okolju je slovenska zakonodaja zelo jasna. V skladu z Uredbo o odpadkih je smeti prepovedano pušcati v okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati. Globe znašajo od 100 do 300 €. Globo je mogoce storilcu izreci le, ce je ta znan, kar pa pogosto ni mogoce. Zato je pomembno, da obiskovalci gozdov ak­tivno opazujejo okolico in svoja opažanja v primeru nepravilnosti sporocijo pristoj­nim organom. Po mnenju mnogih udeležencev cistilne akcije je odpadkov v gozdu to-liko, da bi bilo potrebno organizirati še kakšno akcijo, kar je precej zaskrbljujo-ce. Lovci se bomo še naprej trudili, da bodo imeli naši gozdovi cim manj divjih odlagališc. Vendar pa bi si želeli, da teh v prihodnosti ne bi bilo vec ter da bi ljudje bolj spoštovali gozd, njegove prebivalce in se zavedali njegove pomembne vloge za vse nas. 58 DOGODKI / DRUŠTVA TROBLA KAKO POVECATI HRUP ZARADI PROMETA SKOZI Ne hodite tja, kamor vodi utecena pot. Namesto tega pojdite tja, kjer ni poti, in pustite sled (T. S. Eliot) ZAHVALA Zelo smo veseli in hvaležni za nujno potrebno »pridobi­tev« na izredno nevarni pro-metni cesti Ljubljana – Kocev­je, cisto na »repu« Velikolaške obcine, v vasi Prilesje, po do­mace v Podplani. Lepo se zahvaljujemo bivše-mu županu, gospodu Antonu Zakrajšku, za »umestitev« pro-jekta na seznam za izvedbo, vsem odgovornim na DRSI-ju za odobritev sredstev v držav­nem proracunu, sedanjemu vodstvu Obcine za sofinancira­nje izgradnje, izvajalcem grad-nje Rekon d. o. o. za izvrstno izvedbo projekta. Prav posebna zahvala velja gospodu Romanu Viršku, ki je s pravim profesionalnim od­nosom vodil zadevo. Z mno­gimi prijaznimi vzpodbudami in hitrimi posredovanji nam je pomagal, da smo tudi mi vztrajali. Še enkrat najlepša hvala vsem, vašcani Prilesja 13, 12a in 12 NASELJE Niko Samsa Za povecanje hrupa, ki ga povzroca promet na magistralni cesti skozi na­selje Velike Lašce, je potrebno nas­lednje: • hitrejša vožnja povzroca vecji hrup; • površino cestišca napraviti neravno, z vec vdolbinami; asfaltna površina mora biti cim bolj razpokana, površina cim bolj groba; napraviti je potrebno cim vec hitrostnih ovir, da bodo praz­ni kesoni na tovornih vozilih cim bolj zveneli; • kadarkoli hocejo komunalne vode na­peljati po dvorišcu, je potrebno tako dejanje zavrniti, kajti za vecji hrup je potrebno komunalne vode napeljati pod cestišce, da se le-ta po doloce­nem casu posede; ce je le mogoce, je potrebno vgraditi cim vec pokrovov, da ti ob vsakokratnem prevozu zaz­venijo, • v cestišce vgraditi kanalizacijo ali vo­dovod s kovinskimi pokrovi. Pokrovi naj bi bili s cim vecjimi premeri; na kanalizaciji naj bi imeli odprtine in pod pokrovom cim globlji in cim širši premer jaška; • pokrove z jaški vgraditi izpod nivoja asfaltne površine, da pri vožnji preko pokrova vozilo cim bolj poskoci; • zgraditi ob cestišcu zidove iz betona ali kamna, ce je le mogoce na obeh straneh ceste, ki naj imajo cim bolj gladko površino in graditi v loku, da pride do ojacenja (amfiteatre so gra­dili Rimljani tako, da so bili gledalci deležni vecjega ojacenja zvoka); • odstraniti rastline z listi neposredno ob cesti; • odstraniti grmovnice med stavbo in cestišcem; s tem se pridobi tudi boljši pregled nad prometom; • ce je travnik med stavbo in cestišcem, ga je potrebno cim veckrat kositi, saj višja trava prevec absorbira hrup; • dvorišce med stavbo in cesto pokriti s plošcami ali asfaltom v cim vecji in gladki trdi površini, da prihaja do od­bojev in s tem tudi do interference – ojacenja zvoka, ki prihaja do stavbe; • fasada stavbe naj ima trdo gladko površino, da se zvok od nje lahko veckrat odbije od nasproti grajene (preko ceste) ograje ali stavbe, pri­haja do odmevov (razdalja do sosed­nje stene naj ima najmanj 17 m); tako bomo prejemali bobnenje zvoka dalj­ši cas; • novo zapadli sneg je potrebno cim prej odstraniti, da ne duši zvoka, ki se odbija s površine. V naslednji številki Troble bomo ugo­tavljali, kako znižati hrup v naselju. TROBLA DOGODKI / DRUŠTVA 59 SMRECJE 2021 Sreco Knafelc Drugic zapored po dolgih letih ni bilo organizirane slovesnosti s kulturnim programom v Smrecju v spomin neclo­veško mucenim in nato pobitim aktivis-tom OF iz Ljubljane in to na predvecer zmage nad zavojevalci in fašizmom. Bilo pa je organizirano polaganje venca mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana, ki ga je ob navzocnosti in pozdravu castne straže Slovenske vojske skupaj s clanom društva Zarja spominov Božom Kovacicem položila podpredsednica mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana Meta Verbic. Lepo vreme in navezanost na dogodek je botrovalo lepi udeležbi. Vec kot 30 ljudi je prisostvovalo kratke-mu dogodku, ki ga je dopolnil predse­dnik društva s krajšim aktualnim nago­vorom. Clan partizanskega pevskega zbora Tone Zaletel je dodal kulturni pe-cat s partizansko melodijo na orglicah. Naslednje leto se zagotovo vrnemo k ustaljenemu in kompletnemu dogodku. V Smrecju preminuli si to zaslužijo. CLANICE DPŽ VELIKE LAŠCE SO SI TUDI LETOS IZMENJALE SEMENA Dragica Heric Clanice Društva podeželskih žena Velike Lašce so se tudi letos v nekoliko okrnjenem številu srecale na izmenjavi semen, ki pa jih tudi tokrat ni bilo nic manj kot obicajno. Med semeni so bila semena razlicnih vrst in sort solate, tudi sadike, fižol, buce, razne zacimbe in druge vrtnine. Spomladi se zacne delo na vrtovih in clanice se vsako leto pred tem sre-cajo in si izmenjajo semena. Obicajno so medse povabile kmetijsko sveto­valko ali drugega strokovnjaka, ki je imel predavanje ali delavnico na temo setve, pridelave vrtnin in podobno. Letos predavanja ni bilo, a se je zato zbralo nekaj clanic, ki so prinesle viške svojih lastnih semen, ki so si jih med seboj izmenjale. Clanice Društva podeželskih žena Velike Lašce so glede na razmere aktivne tudi v teh izrednih razmerah. Izpeljale so obcni zbor. Bilo je kar ne­kaj spletnih delavnic in srecanj, ki jih je organizirala Zveza kmetic ali kakšna druga organizacija in so se jih clanice udeležile. Predvsem so clanice ves cas v stiku preko elektronske pošte in telefonov. Lovro z Jožetom Marija in Jana Peter, Vesna, Martin … TEH NAŠIH 71 LET KAKO JE LETOS …? Helena Grebenc Gruden | foto: arhiv DU Velike Lašce Zakljucili smo z zgodovino in upam, da bomo pocasi zakljucili tudi s korono. Skoraj leto in pol zaprtja vseh aktivnosti je pustilo negativne posledice tudi med nami. Odpravili jih bomo in popravili, a nekatere bolj bolece bodo ostale in jih bo pozdravil cas. Vendar z optimizmom gle­damo naprej in z disciplino smo in bomo obvladali ta pandemicni COVID-19. Upa-mo, da se bomo ob sprošcanju ukrepov vrnili v normalno življenje cim prej. Kako bo v bodoce, ne vemo. Skoraj gotovo pa bomo za realizacijo našega nacrtova­nega programa potrebovali dokazilo o opravljenem cepljenju, ki je najboljša rešitev, o preboleli COVID-19 bolezni – imunost bo verjetno veljala pol leta – ali pa bomo morali imeti negativni test, ki velja 48 ur. Eno od teh potrdil bo pogoj za udeležbo na vseh naših aktivnostih. Ceprav se splošna situacija umirja, se moramo varovati pred okužbo še naprej in upoštevati vsa navodila NIJZ-a. Posle-dice bolezni so lahko hude in ne pozabi-mo, da smo ranljiva skupina. Zato bomo še naprej pazili nase in na bližnje! In kaj se je – oziroma ni – v prvi cetrtini leta v DU dogajalo? Opravljali smo osnovna, tekoca admi­nistrativna dela. Urediti smo clanstvo in clanarino, ceprav je komunikacija veci­noma potekala telefonsko z SMS-i ali po PTT. Korespondencno smo v februarju brez problemov uspeli izpeljati tudi letni obcni zbor. Organizacijsko in zgolj na-celno smo se dogovarjali za posamezne fizicne aktivnosti. Nacrti so iz meseca v mesec ostali samo nacrti. Spreminjajoci ukrepi nam niso bili v prid. Niso pa omajali naše osnovne doktri­ne, napisane v našem statutu, ki je v da­našnjih casih mogoce še bolj pomembna in bi jo bilo potrebno napisati še kje drug-je. Pravilnik v 10. clenu pod Namen in na-loge društva med drugim navaja: Društvo vzpodbuja s svojo dejavnostjo cla­ne k dobrodelnosti, skromnosti, samostoj­nosti, prijateljstvu, disciplini, vzajemnosti, srcni kulturi in medsebojnemu spoštova­nju. Se sliši zastarelo? Mogoce res, ampak nam to zelo veliko pomeni in gotovo bo vsem mlajšim – cez desetletja tudi. Postaviti vse skupaj nazaj v obstojece stanje je lahko reci. Ne razmišljamo pa, da smo postali malo starejši, slabotnej­ši, da smo vrgli stran za leto dni in vec življenjske energije. Da so se odmaknili in prestavljali vsi naši pregledi, posegi, operacije, da so se nam potencirala kro­nicna obolenja, se pojavile nove težave, nove bolezni, da ne moremo nikakor priklicati zdravstvenih ustanov in zdrav­nikov. Da se pocutimo bolj kot kadarkoli prej izgubljene, odmaknjene, osamljene, pozabljene, nepotrebna sitna nadloga … In kako pridemo do rešitve? Z racunalni­kom vendar, ker ta reši vse in vsakogar. Tako pravijo. Samo mi ga nimamo in ga ne znamo uporabljati. Poznavanje in uporaba raznih novih medijev za povezavo s svetom je vse­kakor rešitev. Mlajši upokojenci imajo brez problemov (eni bolj, drugi manj) pametne telefone, racunalnike in razne njihove programe. Prijavljajo se na teca­je, da pridobijo tovrstna znanja. Problem pa predstavljajo tisti starejši, ki še lahko živijo sami, ne uporabljajo te tehnologije in se jim življenjski prostor iz dneva v dan manjša. Težko ga obvladajo, vzdržujejo in so cedalje bolj odvisni od pomoci svojcev. Vlasta z Nežko Specificno je naše podeželsko podro-cje. Potomci živijo in službujejo v dru-gem kraju in ne morejo veliko svojega casa posvetiti vrtu, ohišnici in hišicam svojcev. Prav tej skupini smo v zadnji Trobli namenili upokojenski SOS klic. Nismo pricakovali velikega odziva, ampak da ne bo nobenega, pa tudi ne. Prostovoljstva za pomoc na domu torej pri nas skoraj ni. Lahko pa si po­magamo s ponudbami raznih podjetij, ki jih najdemo na družbenih omrežjih. Cene storitev so na uro in so odvisne od naših potreb. Še vedno pa imamo možnost, da se prisilimo in se odlocimo sami poskrbeti zase. To bo zelo dobro za pridobivanje fizicne in tudi mentalne kondicije. Za veselje in druženje bomo poskrbeli mi takoj, ko se sprostijo ukre-pi in pridemo v zeleno cono. Še vedno velja, da je osebni stik najpo­membnejši, tudi na razdalji dveh metrov in z masko. Zato lahko svoje težave, želje, potrebe, ideje zaupate svojim po­verjenikom, referentom in vodjem raznih dejavnosti ali drugim sodelavcem uprav­nega odbora. Zelo dobro jih poznate, saj so ravno oni temelj komunikacije med nami. Zato smo slikovni dodatek tokrat namenili nekaterim od njih. Ne pozabi-mo se zahvaliti tudi vsem ostalim za nji­hovo dolgoletno dobrodelnost! TROBLA DOGODKI / DRUŠTVA 61 JAHACI IZ JURŠINCEV V SLOVENSKIH GORICAH PREKO VELIKIH LAŠC DO ANKARANA Dragica Heric Tudi letos so se kot že zadnjih vec let na poti iz Jurovskega dola oziroma Juršincev (Slovenske gorice) do Anka­rana za kratek cas ustavili jahaci tudi v Velikih Lašcah. Za kratek cas so se us-tavili pri Milanu Kaplanu v Velikih Laš-cah in pri Cirilu Žužku v Podkraju, ki je goste pogostil s kosilom in jih tako okrepil za nadaljevanje poti. Stanko, Ana in Katja so se odloci­li, da bodo tudi letos jahali po poti od Štajerske do Primorske, kot je to pred desetimi leti zacel danes žal že po­kojni Damjan Kurnik, imenovan Tara. Tradicionalne jahalne poti se obicajno udeležijo dva ali trije jahaci; bilo jih je tudi že pet. Stanko iz Juršincev je le­tos na poti s svojim konjem že desetic, Katja petic, medtem ko je bila Ana tok-rat prvic. Štajerski jahaci si vsako leto v zacetku maja, ko je cas za ježo tako za jahace kot tudi za konje najprimer­nejši, vzamejo teden dni, od sobote do sobote, in prehajajo vec kot 400 kilometrov dolgo pot po gozdovih, ob travnikih in drugih stranskih poteh do Primorske. Pot se konca v Ankaranu. Jahajo le podnevi; ponoci pocivajo na že stalnih postojankah pri svojih pri­jateljih, ki so prav tako ljubitelji konj in športno rekreativnega jahanja. Kot pravi Stanko, jih vsi gostitelji prijazno sprejmejo in poskrbijo za njih in za nji-hove konje. Tudi tokrat so, kot že obi­cajno, dve noci prespali na seniku, kar je bilo vsem trem tudi tokrat najlepše. Vsako leto se ustavijo tudi pri prijatelju Milanu v Velikih Lašcah in tokrat še pri Cirilu Žužku, ki jih je pogostil z odlic­nim kosilom. Ko so se okrepili in so si za kratek cas odpocili tudi konji, so pot nadaljevali proti Blokam in v nas­lednjih dneh proti Ankaranu. Nedeljsko jutro. Karlovica. Tempe­rature niso primerne mesecu. A to ni pomembno. Eni bolj, drugi manj oblece­ni. Devet clanov kolesarskega društva Velike Lašce je pripravljenih za podvig dneva. Jože Škulj, Frenk Kutnar, Frenk Sekundar, Tone Perhaj, Jernej Škulj, Miha Sivec, Luka Možina, Simon Kokalj in An­drej Kricka se odpravimo z mislijo, da ni nic predalec, ce je le vreme, družba in prelepa Slovenija. Že drvimo proti Lužarju. Prelep kla­nec. Tolikokrat prevožen, a še vedno nudi prelepo kuliso. Ups. Smo že na vrhu. Gre-mo na juriš. Nova Vas, Bloška Polica, Blo-cice in smo že na poti do Cerknice skozi Grahovo in Martinjak. V Cerknici, mestu »ŠVERCERJEV SOLI«, kuhinjskih šefic »S SLIVNICE in najvecjega jezera v Sloveniji, odvržemo odvecna oblacila in že drvimo proti Postojni. Postojno prepeljemo s pozdravi na cestnih znakih, na katerih je utripalo »PO­CASI, POCASI.« Že napadamo Razdrto po jamborni cesti, ki je bila povezava do Trsta za ladjedelnice. Pridemo do tocke, kjer se je naselje Razdrto leta 1200 ome­njalo kot PREVAL. In res, prevalimo se v Vipavsko dolino. Že drvimo proti Vipavi navzdol po stari cesti, ki še zmeraj trpi posledice dolgoletnih težkih transportnih tovornja­kov, ki so sopihali in obcasno tudi za vec­no odpihali na tem klancu. Skozi Vipavo nas pot vodi proti Ajdo­všcini. Mesto, ki je logisticno povezovalo IDRIJO in NOVO GORICO, RAZDRTO in PREDMEJO. Mesto, v katerem so Rimlja­ni leta 270 našega štetja zgradili trdnja­vo, ki je šcitila LOGISTICNI CENTER s štirinajstimi obrambnimi stolpi. A ker se zgodovina piše s pomocjo najdišc in ar­heologije, jo je ATILA leta 451 porušil, da bi se o njej lahko kasneje pisalo. Že sledimo tablam, ki nas usmerijo na cilj potepa – PREDMEJA. Oci so uperjene proti obronkom Trnovskega gozda. Vzpon se pricne. Nic kaj prijazen naklon ceste, ki nas bo pe­ljala proti vrhu. Sonce je tudi na vrhuncu svoje moci, zato je gradient ceste še to-liko težji. Je pa cloveško telo nagrajeno z vsakim pogledom proti Vipavski dolini. Precudovita panorama. Med vzponom se sliši divjanje gorskih kolesarjev po goz­dnih progah. Jadralna padala nam ponu­dijo malo sence, ko letijo nad nami. PUF, PUF in že smo na vrhu po deve­tih kilometrih vzpona in premaganih 700 m nadmorske višine. PREDMEJA. Vas je nastala pred dobrimi 400 leti. Kraj je dobil ime po razpršenosti naselij, ki segajo od pašnikov do gozdne MEJE. Zato Predmeja. Gora je visoka kraška planota Trnovskega gozda med Cavnom in Nanosom. Prebivalci so obrt reje živali zamenjali za lesno predelovalno obrt. Planota je znana po tem da nima nobenega vira pitne vode. Po poskusih avstro-ogrske monarhije in Italijanov je Slovencem uspelo speljati vodo do na­selij na planoti. Malo se okrepcamo, odpocijemo in že drvimo po planoti proti Colu. Sloven-ska besede cňl je MITNINA, CARINA. Be-seda je prevzeta iz nemške besede Zoll, kar pomeni tudi »mesto, kjer so pobirali cestnino, mitnino«. TROBLA DOGODKI / DRUŠTVA 63 Jože Škulj: »Andro, imam osem norcev. Bi še ti dopolnil to skupino?« Andro: »Kam pa?« Jože Škulj: »PREDMEJA.« Andro: »Bil bi norec, ce ne bi šel.« Že zavijemo v Podkraj, preko katerega nas cesta vodi proti Kalcam. To je naselje v obcini Logatec. Cesta je pre-cudovita, le malo obremenjujoca. Po spustih sledijo kratki vložki vzponov, tako da je tempo moten. V Kalcah zavijemo proti Planini in iz omenjene se odpravimo do Unca. Zopet malo pavze. Ohladitev, topli obrok. Nato pa preko Cerknice, Bloške Police, Nove Vasi vse do cilja na Karlovici. Po prevoženih 180 km in 2700 višinskih metrih cilj Karlo­vica. Ljudje govorijo, da je tanka crta med normalnostjo in norostjo. Mislim, da je ta linija samo malo zamegljena. Da bi podoživel nekaj, kar ti je lahko ponujeno v tako prelepem dnevu in tako dobri družbi, mora biti ta crta prehodna. Ali pa se moraš sprehajati z ene strani na drugo. Odpraviti se do Predmeje, da obcutiš, dojameš, doživiš Slovenijo in nje-no pokrajino, je nekaj, kar ne moreš doživeti z gledanjem skozi okno avtomobila. Lažje bi bilo: »SEDI V AVTO, GREMO NA IZLET; BAJE JE FUL LEPO«. Vendar to ni isto. Ne moreš zacutiti vetra, ko ti zapihlja po prsih in požgecka po nosu, ko sonce pripeka. Nic ne more zamenjati vonja borovcev, ki ti nudijo zavetje, ko ga najbolj potrebuješ. Ko ušesa slišijo vsak gib v gozdu. Zato je ta meja zabrisana. Zato te taka norost ponese v svet nor-malnosti in ekstaze, ki ti jo ponudi pokrajina, narava in vse, kar sodi zraven. Vredno je bilo. KOLESARSKI KRONOMETER Knej – Karlovica Dolžina: 4,6 km / skupni vzpon: 40 m 20. junij 2021 ob 17. uri Prijave od 15:30 ure na Karlovici (bife Pri Janezu). Tekmuje se v kategorijah: • predšolski otroci • ucenke OŠ (1., 2., 3. triada) • ucenci OŠ (1., 2., 3. triada) • dekleta do 35 let • dekleta nad 35 let • fantje do vkljucno 40 let • fantje med 41 do vkljucno 60 let • fantje nad 61 let Po dirki bodo rezultati objavljeni na spletnem naslovu kronometer.staric.net. Prireditve za razglasitev rezultatov ne bo. Tekmovanje bo organizirano samo za nekategorizirane udeležence. Med tekmo bo veljala popolna zapora ceste. Tekmuje se na lastno odgovornost. Uporaba celade je obvezna. Štartnina: 64 DOGODKI / DRUŠTVA TROBLA SKAVTI ZBIRAMO STAR PAPIR! Naše vsakodnevno življenje je pove­zano s papirjem. Obkrožajo nas zvezki, casopisi, reklame, revije, kartoni ... Veci­na papirja konca na smetišcu, nekaj pa ga s pridnimi rokami predelamo v upo­rabne predmete. Zavedamo se, da ima lahko zavržen papir vecjo vrednost kot samo to. Zato smo skavti v nedeljo 16. maja organizirali zbiranje starega papirja. Skavti že kar nekaj let zbiramo star pa-pir in si s tem zagotovimo nekaj sredstev za lažje delovanje, sovzgojo in izobraže­vanje naše mladine; spodbujamo in raz­vijamo cut za skupno dobro in socloveka ter hkrati prispevamo k ozavešcanju o ravnanju z odpadki in kako pomemben del našega življenja je recikliranje. Z leti dokazujemo, da nas vodijo dobra volja in skupni cilji k soustvarjanju in oblikovanju pogojev za dobro pocutje in kvalitetno delo vseh nas. S pomocjo krajanov obcine Velike Lašce in sosednjih obcin smo skupno zbrali nekaj vec kot 3 tone papirja, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Za lažjo predstavo, koliko papirja je to, vam pred­stavljamo nekaj zanimivosti: V enem letu proizvedejo po vsem svetu okoli 540 milijonov ton papirja. Kar 41 odstotkov svetovne papirne proizvo­dnje je namenjene za izdelavo embalaže. In ta embalaža nato predstavlja kar 1/3 vseh odpadkov, ki jih ustvarja naša druž­ba. Sekamo torej drevesa, da ustvarimo embalažo, ki jo nato vržemo v smeti! Recikliranje odpadnega papirja nam daje priložnost, da rešimo neznanske kolicine dreves. Na leto porabimo okoli 50 kilogramov papirja na prebivalca. Ce bi po vsem svetu reciklirali le polovico razpoložljivega odpadnega papirja, bi se izognili secnji približno 20 milijonov hektarjev gozdov na leto. Za eno tono papirja moramo posekati kar 17 malih ali dve veliki drevesi. Zato z zbiranjem in re-cikliranjem papirja ohranjamo naše goz-dove, varcujemo z energijo in skrbimo za cisto okolje in zrak. Ko tako recikliramo eno tono starega casopisnega papirja, prihranimo okoli eno tono dreves. Raz­lika je tudi v nastanku casopisnega in pisarniškega papirja. Pri proizvodnji no-vega casopisnega papirja lahko tiskarji kot surovino uporabijo kar od 90 do 95 % recikliranega papirja. Pri izdelavi pisar­niškega papirja ga lahko vkljucijo manj, okoli 60 do 70 odstotkov. Pri recikliranju ene tone veliko bolj kvalitetnega pisarni­škega papirja tako prihranimo kar okoli dve toni dreves. Zdaj pa si predstavljajte še kolicino vode, ki je potrebna za pro-dukcijo takšnega števila papirjev – samo teh A4 listov. Za en A4 list je potrebnih kar 5 litrov vode! Drevesa so mnogo vec kot materi­al za papir. So pljuca našega planeta in vsega živega. Odkup papirja in reciklaža papirja tako neposredno rešuje drevesa. Ce ste spregledali vabilo na zbiralno ak­cijo in se vam doma valja kup papirja, ki bi se ga želeli znebiti, lahko stopite v stik z nami preko e-pošte: SPOMLADANSKA GOZDNA DOBROTA njem casu je vse bolj popularen. Cemaž (Allinum ursinum L.) Lesno podjetje Primoline d.o.o. zaposli delavca-operaterja za delo na cnc stroju. Delovne izkušnje s cnc strojem so o vezne. Ve informacij do ite na številki 031 260 80 . Primoline d.o.o, Bruhanja vas 33, 1312 Videm - Do repolje Slednja sta oba strupena. Poleg vo nja je glavna razlika, po kateri lah ko razlocimo med rastlinami, rast listov. Pri cemažu ima namrec vsak list svoj pecelj. Šmarnica ima zna cilno spiralasto ‘ovite’ okoli peclja, jesenski podlesek pa ima na steblu pritrjenih vec listov. Užitni so vsi deli cemaža. V pre hrani ga lahko v zmernih kolici nah uporabljamo namesto cesna, in sicer kot zacimbo oz. dodatek k jedem. Prevelikih kolicin se izogi bamo, saj lahko z njimi razdražimo prebavila. Poleg njegove vrednosti v kuhinji velja izpostaviti tudi nje gove zdravilne ucinke. Njegovo naj bolj znano delovanje je cišcenje žil in ledvic. Tako pripomore k zniže vanju povišanega krvnega tlaka in holesterola. Zaradi antioksidantov, ki jih vsebuje, deluje na žile tudi va rovalno pripomore k zašciti pred aterosklerozo. Sveži listi so koristni tudi za cišcenje mehurja in ledvic ter povecano izlocanje seca. Cemaž naj bi imel še vrsto drugih pozitiv nih ucinkov na naše telo. (recept prirejen po receptu iz okusno.si) MALI OGLAS Podarite sliko na lesu z imenom in motivom patrona vašemu najbližjemu ob rojstnem dnevu, godu, krstu, obhajilu ali birmi. Na voljo vec kot 400 imen. 041 619 476 66 RAZNO TROBLA Interpelacije in konstruktivna nezaupnica ter še ustavna obtožba sredi epidemije Alenka Jeraj Opozicija uporablja vse instrumente, ki jih ima na voljo. Tako bomo po neuspelih interpelacijah in konstruktivni nezau­pnici obravnavali še ustavno obtožbo predsednika Vlade Jane-za Janše. Ocita se mu, da nismo pravocasno narocili cepiv ter odsotnost ukrepanja v casu epidemije COVID-19, ceprav neka­teri ocenjujejo, da je bilo ukrepov še prevec. Nekaj zapletov je v DZ, ker so trije clani SMC zapustili SMC in svojo poslansko skupino. Ob tem je predsednik DZ Igor Zor-cic pricakoval, da bo DZ vodil še naprej, a se s tem krši 20. clen Poslovnika DZ, ki doloca, da ima opozicija enega podpredse­dnika. To je logicno, saj bi bilo sicer delo DZ otežkoceno, zato takega primera, da bi DZ vodila opozicija, ni nikjer. Naslednji problem je, ker zaenkrat nepovezani poslanci niso clani odbo­rov. 33. clen Poslovnika DZ namrec pravi: »Pri sestavi delovnih teles in dolocanju funkcij v njih lahko kolegij upošteva tudi pos­lansko skupino nepovezanih poslancev.« Kako se bo problem razrešil, bo znano v prihodnjih dneh. Sprejeli smo tudi novelo Zakona o tujcih, ki zaostruje pogojeza bivanje pri nas. Šele po dveh letih je možna združitev druži­ne, torej da za delavcem v Slovenijo pride družina. Prej je bilo to možno po enem letu. Zahteva se tudi znanje slovenskega jezika. V prvem branju je bil sprejeta novela Zakona o vodah, ki je razburil okoljevarstvenike, ceš da dopušca gradnjo na priobal­nem pasu. Dejstvo je, da je to dovoljeno že sedaj, z novelo pa se omejuje na družbene objekte, npr. igrišca, in prepoveduje stanovanjsko gradnjo za trg. Spremenili smo tudi stanovanjski zakon. Novela omogoca zagotovitev zadostnega števila dostopnih najemnih stanovanj, ki bodo na voljo mladim družinam in starejšim. Intenzivno se dela tudi na preverjanju korišcenja socialnih transferjev. Ugotavlja se namrec, da pogosto prihaja do zlorab, tako da socialno pomoc in druge transferje z raznimi manevri pridobijo tisti, ki do njih niso upraviceni. V marcu smo bili poslanci in predstavniki Vlade RS cepljeni proti koronavirusu s cepivom AstraZeneca. Konec meseca maja bomo prejeli še drugi odmerek. Zaupam cepivu in vas vabim, da se tudi vi cepite, da skupaj zaustavimo epidemijo. Vsak cas bo cepiva toliko, da ga bomo lahko izbirali. Evropa in Slovenija sta v zakljucku 3. vala epidemije in odlocitev Vlade, da za 14 dni ustavi vecino dejavnosti, je pripomogla, da smo na zacet­ku le-tega preprecili eksponentno rast okuženih, kar se nam je zgodilo v 2. valu epidemije. Ravno zaradi hitrega ukrepanja se v zadnjih tednih številke izboljšujejo in ce bomo še nekaj casa previdni in spoštovali ukrepe – svoje bo prineslo tudi cepljenje – se bo življenje morda pocasi le vrnilo v stare tire. Tako, kot je bilo, sicer ne bo nikoli vec. Upam, da smo se z epidemijo tudi cesa naucili. Kot družba in tudi vsak posameznik. Ostanite zdravi! Zmagovalnafotografija Andreja Vesel |foto: Jože Rupar Na kocevski progi vsak dan Velike Lašce pozdravi nov so-dobni vlak švicarski Stadler. Potovanje z njim je hitrejše, udob­nejše. Predvsem pa vlak omogoca razkošno in brezskrbno potovanje s sodobnim informacijskim sistemom. Med drugim je povsem konkurencen avtomobilu. Po navdušenju Velikolaških vodnikov ob vzpostavitvi pro-meta na tej progi in dodatni promociji sodobnega vlaka v veli­kolaški deželi je nastala idilicna zimska fotografija, katere av-tor je Jože Rupar. Kot clan v FB skupini Železniški navdušenci smo se prijavili na natecaj za najboljšo fotografijo. Ujet zimski utrinek na železniški postaji Velikih Lašc, v kateri je glavni “ju-nak” prav novi sodobni vlak, je prejel najvec všeckov in bil kotnaslovna fotografija izbrana v skupini Železniški navdušenci. V casu od 1. junija do 31. junija se bo tako fotografija po­nosno postavljala v medijih, kar je velik prispevek Velikolaš­kih vodnikov k turisticni promociji velikolaške destinacije. Za lep nasmeh skrbimo že 25 let Preventivni pregledi BREDENT SKY implantati in posveti Nevidni ortodontski aparat Konzervativa INVISALIGN Protetika Ortopansko slikanje zob 25 let Adamiceva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731 Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 031 331 920, 01 7881 999, www.avtohisa-zalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenec iz Troble št. 2 je Stane Zupancic. Nagrado bo prejel po pošti. CESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce ali ga oddajte v tajništvu obcine oziroma pošljite rešitev na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 23. junija 2021. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 4. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti. TROBLA ZAHVALE 71 Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleca, naj ti v nebesih dana bo sreca! zahvala K nebeškemu ocetu je po vecno placilo odšel mož, oce, dedek in pradedek IVAN JANEZ DOLŠINA iz Velikih Lašc, (1929-2021) Iskrena hvala za vsa izrecena sožalja, za darovane svete maše, cvetje in svece. Hvala Cebelarskemu društvu, da ste ga spremljali na zadnji poti in hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da nam je bilo slovo lažje … Bog vam povrni! Vsi njegovi Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo. So in tu ostanejo. J. M. zahvala Prezgodaj se je od nas poslovil mož, oce, dedi in tast MIHELIC IVAN iz Velikih Lašc, (7. 7. 1942 – 23. 1. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece in svete maše. Hvala gospodu župniku Andreju Ojstrežu, pevcem in pogrebnemu zavodu Zakrajšek za izvedbo pogrebne slovesnosti. Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in cakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe vec ni. (Simon Gregorcic) zahvala Ob izgubi naše predrage žene, mami, tašce, babi, sestre, tete BOJANE HITI, roj. Gricar (15. 08. 1953 – 31. 03. 2021), se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izreceno sožalje, podarjene svece in cvetje. Za lepo opravljen govor se zahvaljujemo Tatjani Janko, za organizacijo pogreba pogrebni službi Zakrajšek , pevcem za lepo odpete pesmi in trobentacu. Zahvala gre tudi zaposlenim na oddelku za pulmologijo v Klinicnem centru Ljubljana. Žalujoci vsi njeni PRICETEK KNJIŽNICE POD KROŠNJAMI (Obcina Velike Lašce – Trubarjeva domacija in Zavod Divja misel) Zaradi negotove situacije v zvezi s koronavirusom lahko pride do odpovedi posameznih dogodkov in programov. Spremljajte aktualne informacije na spletni