LOVEN Sni LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo . __________ _ _ _ — —___ ____ leto $ arg. 6.—; za poi leta 3.50; | PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Za druge dežele 2.50 USA-Dola- rjev I Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. ¡AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 11 de Septiembre (Septmbra.) 1937 Núm. (štev.) 36 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Patronal S požrtvovalnostjo nekaterih maloštevilnih dobrotnikov in resničnih rodoljubov naše jugoslovanske kolonije, ki ne iščejo ne dobička ne slave, marveč jih pri njihovem delu vodi samo globoki socialni čut, kateri jim narekuje pomagati rojakom v bedi, sedanji Jugoslovanski patronat že nekaj let lajša bedo onih naših izseljencev, ki jih u-soda tepe z brezposelnostjo, boleznijo gli onemoglostjo. Na stotine naših ljudi je potom Jugoslovanskega, patronata dobilo zaposlitev, ki so jo sami zaman iskali, na stotine jih je dobilo male podpore, ki so jim omogočale, da so si kupili zdravila ali se odpeljali v drug kraj, kjer jim je bila zagotovljena služba, do katere bi sicer ne mogli priti, na stotine jih je dobilo obleke ali obutve, da so svoja telesa obvarovali pred mrazom in boleznijo, in na tisoče bonov za prenočišča in zajutreke ter za kosila in večerje je že razdal Patronat med takšne reveže naše krvi, ki zapuščeni in osamljeni v ¡tujini, niso imeli strehe, Pod katero bi šli spat, ali niso imeli tistih centavov, ki so potrebni človeku, če se hoče nasititi, ko ima želodec prazen. Vse to, ponavljamo, je bilo storjeno na pobudo in skoro z izključno pomočjo tako malega števila dobrotnikov našega trpečega izsolje-ništva, da bi jih mogli na prste našteti. Patronat se doslej še nikoli ni obrnil na vso našo javnost, da bi od nje terjal skromen, a pravičen davek. Šile- sedaj, ko je v tako veliki meri pok-zal, da je potreben in konten, ko je s tako hvalevredno vztrajnostjo in v tako veliki ter največjega priznanja vredni meri vršil skozi več let svojo dolžnost, šele sedaj a;2 Patronat obrača na našo javnost v Buenos Airesu in okolici ter jo vabi, naj z udeležbo na prvi njegovi prireditvi podpre njegova človekoljubna in rodoljubna prizadevanja. Obrnil se je predvsem na naša društva ter jih pozval, naj prireditev podpró s sodelovanjem in z agitacijo med članstvom in društvenimi prijatelji, da bo udeležba čim v©čja. Z zadoščenjem moremo ugotoviti. da so se društva častno od-zv^a ter da bo sodelovalo prihodnjo soboto na Patronatovi priredita. v prid našim najpoterbnejšim Vseljenim delavcem vse, kar je organiziranega v jugoslovanskih društvih v glavnem mestu in bližini. Prav nič ne dvomimo, marveč smo globoko prepričani, da se bo tudi °stala naša javnost, ki ne pripada nobeni organizaciji, z navdušenjem odzvala Patronatovemu vabilu ter ^ bo v največji meri izvršila svojo doUšnost napram tej človekoljubni organizaciji in napram sorojakom, ki jim j » tujina prehuda mačeha. Sobotna prireditev Patronata mo- Nevarna igra na Sredozemskem morju "TAJINSTVENI" PODMORNIKI POTAPLJAJO LADJE — RAZNE TRGOVSKE LADJE SO ŽE POSTALE ŽRTVE TORPEDOV IN NAPAD JE BIL IZVRŠEN TUDI NA ANGLEŠKO KRIŽARKO • OAVOCK" — RUSIJA OBDOLŽUJE ITALIJO — ANGLIJA IN FRANCIJA STA SKLICALI KONFERENCO, KI NAJ POSKRBI ZA .VARNOST PLOVBE Nevarno igro igrajo na Sredozemljem morju že nekaj tednov "nepoznani" podmorniki, ki so potopili že več ladij. Ker razpolaga španska fašistična, vojna mornarica, le z omejenim številom podmornikov in povrh vsega še zelo ¡stare sorte, napadi pa se dogajajo od Dardanel do Gibar ¡tarja in še celo na Atlantiku, go-jijo poučeni krogi upravičen sum, da podmorniki-napadalci ne pripadajo Španiji, marveč kakšni drugi državi. Največji sum leti na Italijo, katero je te dni sovjetska vlada tudi odkrito obdolžila. Poslala je v Rim noto, v kateri trdi, da ima dokaze, da so bile ruske ladje napadene in nekatere potopljene od italijanskih podmornikov ter zagotavlja, da ve za njihova imena in številke; zahteva, naj ti napadi prenehajo, naj se krivci kaznujejo ter naj italijanska vlada plača odškodnino za ladje, blago, ki so ga vozile, in za posadke napadenih parnikov. Ta javna obdolžitev Italije (katera je seveda obdolžitve odklonila) jo ¡izzvala v svetu senzacijo, deloma pa tudi ükrbi. ker je prinesla nekaj povsem nepričakovanega v priprave, za. mednarodno konferenco, ki sta jo sklicali Francija in Anglija z, namenom,, da se spoi-azunmo z vsemi nešpanskimi prizadetimi državami narede potrebni koraki za zaščito plovbe po Sredozemnem morju. j - ■Pd napadov podmornikov sta imeli namreč tudi Francija in Anglija ge,, občutno škodo in prav posebno se, je razhudilo angleško javno mne-njf?„ ko je prejšnji teden tak pod-m.9ruik sprožil torpedo proti angleški križarki "Oavock", dodeljeni iut,dzorova!ni službi po nalogu angleške vlade in londonskega odbora, za nevmešavanje. Križarka se je naJiajala blizu lita San Antonio, ko se, je iznenada pojavil v bližini pod-mornik ter brez predhodnjega opozorila sprožil svoje uničevalno orodja Dogodek bi bil mogel imeti ze-1 o,.hude takojšnje posledice, če bi bil torpedo zadel križarko, ali pa :au-di,..če bi bila križarka, ki je brž za-žela streljati, zadela podpornik ter bi se potem izkazalo, .da ni španski-. Napade na trgovske ladje so Angleži še nekam potrpežljivo prenašali. napad na njihovo vojno ladjo pa jim je pokazal, da se dogodki na Sredozemnem morju razvijajo v preveč nevarni in predrzni smeri ter da je radi tega potrebno takoj nastopiti z vso energijo. Več rušilcev je iz Gibraltarja takoj odbrzelo v smer, kamor je izginil podmornik, ki je bil napadel "Havock"; iskali so ga dolgo časa z namenom, da ga potopijo. Nekatere vesti, ki pa niso bile potrjene, so celo zagotavljale, da se je Angležem res posrečilo izvršiti ta svoj namen. Obenem' pa se je zgenila tudi angleška vlada. Stopila je takoj v stike s Parizom in se domenila,, kako in kaj je treba ukreniti, da se zagotovi varnost plovbe na Sredozemnem morju, ki je za obe državi od največje važnosti. Načeloma sta se obe vladi brž sporazumeli, končno pa sta prišii do zaključka, da bi bilo treba povabiti na posvetovanje tudi druge zainteresirane države. Tako sta tudi storili. Nekatere so vabilo brž sprejele. Italija in Nemčija pa sta odlašali in medtem je prišla ruska nota, ki obdolžuje Italijo. V Rimu so ogorčeni in se je to "porčenje Se povečalo v sredo, ko so Rusi predložili italijanski vladi še drugo noto. v svojih obdolžitvah in pri svojih zahtevali po odškodnini. Italija je sedaj izjavila, da se konference o Sredozemnem morju ne udeleži. če bodo tudi Rusi navzočni; in ker so Rusi vabilo že sprejeli, je jasno, da bo Italija konferenco bojkotirala ter da bo Nemčija sledila njenemu zgledu. Konferenca pa se bo vkljub temu vršila in sicer je napovedana za danes, petek, ko to pišemo. Angleži in Francozi imajo že svoje načrte in bodo poskrbeli na en ali drugi način za varnost svojih parnikov, tudi če bi jih nobena druga država pri tem ne podprla. ri vztrajajo pri V SPOMIN BAZOVIŠKIM ŽRTVAM V prostorih Slovenskega prosvetnega društva v ul. Gral. Cesar Diaz 1657 se bo vršila jutri v nedeljo 12 t. m. ob 4 uri pop. spominska ura bazoviškim Žrtvam, ki so pred sedmimi leti bili ustreljeni od zatiralcev našega naroda Na programu je par primernih pesmi in kratek nagovor. Vse zavedne rojake in rojakinje vljudno vabi k udeležbi Odbor. nas še zavednosti, koliko je v nas sočustvovanja s trpečimi sorojaki in koliko je v nas volje, da jim pomagamo. ko se od nas ne terja nobena veVka žrtev. ----------- Vsi, ki narodno in delavsko ču- bit. veličastna manifestacija so-' tijo, se morajo v soboto zbrati v aarnosti vseg"a našeg v tukajšnjega dv¿?hi ul. Rodríguez Peña 361. ^seljcništva. Vsi, kar na? je takih, IzVršimo v celoti svojo dolžnost in C" zm°remo ono mal,o /vatopnlino, j vlijmo s tem še večjo voljo za pose moramo odzvati klicu Patrona-1 žrtvovalnost on'm maloštevilnim ta tir moramo s tem podpreti nje-; dobrotnikom Patronata, ki so mu S'Vo akcijo, Sedaj nam je dana doslej omogočali življenje in delo-Pr-Uc\ da pokažemo, koliko je v vartje. Jugoslovanska izseljenska Zaščita vabi na svojo prvo veliko PRIREDITEV ki se bo svršila v SOBOTO, DNE 18. SEPT. 1937, v korist brez poselnih in onemoglih rojakov, pod pokroviteljstvom gospe Niče Cankarjeve, soproge poslanika Kraljevine Jugoslavije, v dvorani "ASOCIACION FILANTROPICA ARGENTINA", ulica Rodríguez PEÑA 361. ob 8 uri zvečer. , , ' ■ " • ) i SPORED: 1. Govor preds. Zaščite g. V. Sulčiča. v 2. a) „EÍ Exilio Necesario"', poje ga. Eudoksija Tumakova pevka bivše carske opere. Spremlja autor. t . b) C,ancion de Cuna. c) „Mirame" i« 3. Zrinsko frankopanka," poje kvartet Jadran. 4. J. Flajšman: „Triglav", poje S. P. D. 1. ■» 5. V. Vodopivca: ,.Pozdrav Vipavski", poje GPD. V. Devoto 6. K. T. Pojkovič: „Sse dek je tvoga blagog oka". b) „Jadno srce", poje ga. Eudoksija Tumakova, Spremlja ga Aukica Sulčičova. 7. H. Roi: „Quireme mucho", poja kvartet „Jandran" 8. Novak: „Sanak spava", poje oktet "Tabora" 9. Chopin; ,,Mazurka", pleše godča.. lisa Gonda. 10. Vjenjavski: „Souvenir de Moscú", pleše gdča Nelly Franehini. Sodelujejo naslednja, društva: Jugosl. Vzaj. pomoči, Jugosl. Klub, Sokol I. Sokol Dock Sud-Boca, Jugosl. podp. društvo iz Berissa, "Kosovo", iz Etaseiiade, Slov. prosv. društvo I., Društvo "Tabor", G. P. D. nz V. Devota, JiigOsl. centr. šolsko udružjenje, Jugosl. šolsko društvo "La Paternal" ter Jug. šolsko društvo Dock S-ud. Po sporedu: Pin, sreč kanje in prosta zabava. USTOPNINA: Moški $ 2.—, ženske $ 1,— ODBOR DROBNE VESTI -V mestni bolnišnici v Cetinjah, v Črni gori, je radi poškodb, ki jih je dobil pri neki avtomobilski nesreči, umrl polkovnik Vukovič, stric italijanske kraljice Jelene in brat bivše črnogorske kraljice. —Prebivalstvo Francije štieje sedaj 41 milijonov 907 tisoč 56 oseb, med katerimi je 2.453.507 tujcev. Tako so ugotovili pri zadnjem štetju. -—Dunaj je v rokah Židov — tako piše tamošnji tednik "Schoenere Zukunft" in navaja naslednje številke: 85 ojo vseh odvetnikov, 70olo vseh zobozdravnikov in 52 o|o vseh zdravnikov na Dunaju so židje; žid-je imajo ^ rokah 80 o|o vseh čev-ljarnic, 70 ofo vseh bank, 74 o|o vse vinske trgovine, 73 o|o vseh tekstilnih trgovin, 70 o|o vseh kinematografov itd, itd. —Krvave nemire imajo spet v Palestini, odkar je neka angleška komisija sestavila načrt, po katerem naj bi se Palestina razdelila med Arabce in žide, da bi končno enkrat bil mir. Arabci z načrtom niso zadovoljni in tudi židje, ki so kot ko-Icnizatorji naredili tam res prave čudeže, če je vse tako, kakor prav te dni kažejo v Buenos Airesu v prvem svojem propagandnem zvočnem filmu, bi radi vso deželo dobili zase. Velik nacijski kongres se vrši te dni v Nuernbergu; navzoč je seveda tudi Hitler, kr je pristašem povedal, da je Nemčija sedaj popolnoma. svobodna (namreč versailleske pogodbe, ki jo je samovoljno prekr-šila), da so ji nujno potrebne kolonije in da stoji narod sedaj pret. dvema važnima vprašanjema: pred znatnim pomanjkanjem živeža in pred novo napetostjo, ki je nastaja v zadnjem času v Evropi, Povedal je, da je Nemčija, v najboljših stikih z Italio, hvalil na vse pretege .fašistični režim in ožigosal, kakor doslej že večkrat, sovjetski režim. Preveč revolucij imajo v Para-guayu. Sedaj so imeli kar dve tekom 24 ur. Major Martincich, o katerem nimamo bližjih podatkov, a smemo po njegovem priimku po vsej pravici sklepati, da je jugoslovanskega rodu, se je s svojim vojaštvom dvignil proti vladi dr. Paive, ki je morala podati ostavko. Martincich in njegovi prijatelji so brzojavno povabili prejšnjega predsednika polkovnika,. Franca, ki se je mudil v Buenos Airesu, naj se takoj vrne, da prevzame vlado, ki naj dokonča započete socialne reforme. Franco se je vabilu res odzval in odletel proti Asuncionu s posebnim letalom, a ko je prišel do cilja, je izvedel, da je medtem izbruhnila no-f: va revolucija, ki je dr. Paivo spet spravila na noge in na 'vlado. Martincich in drugi voditelji prejšnji vstaje so se zatekli na peruansko poslaništvo. Italijanski general Giuseppe Vic- cari, ki je tekom svetovne vojne poveljeval četam na Kostanjevici ter je bil pozneje imenovan za poveljnika tržaške posadke, je umrl v Milanu, star 69 let. Argentinske vestí Nedeljske volitve Predsedniške volitve, ki so se vr- drobnosti? Kakšno revolucijo »o pa šile preteklo nedeljo v glavnem mestu in v provincah repubjLike, so potekle v splošnem še razmeroma mirno, dasi so nekateri ljudje, ki radi prerokujejo hude reči, napovedovali. da bo gotovo izbruhnila revolucija. In zato ni čudno, če je bila tudi policija previdna. In tako so varuhi javnega reda izvršili v soboto popoldne, torej tik pred volitvami, nekoliko aretacij, ki so bile v resnici senzacionalne. Od davčnih inšpektorjev je policija izvedela, da, na Avdi. La Plata, v hiši štev. 718, izdeluje neki bivši italijanski letalski oficir nevarne bombe v delavnici, ki ni bila prijavljena oblastem. Policija je brž poslala tja svoje može, kateri so ugotovili, da se izdelovalec bomb imenuje Ernesto Scabbiolo, da je star 40 let ter da je tudi že pripravil nekatera nevarna morilna sredstva. Moža so aretirali in zaslišali, pa je izpovedal, da je bombe pripravljal za neki revolucionarni odbor radi-kalskih skrajnežev, ki da imajo namen spraviti na drugi svet predsednika republike z vsemi njegovimi ministri ter z raznimi drugimi vplivnimi osebnostmi iz vladnih krogov vred, poleg tega naskočiti jetnišni-ce, izpustiti 'vse tiče, ki so tam \ kletkah, ter z njihovo pomočjo polastiti se oblasti. Po njegovih izjavah so tvorile revolucionarni odbor naslednje osebe: clr. Lucio E. Ra cedo, odvetnik, star 40 let; profesor Geronimo Peralta, star 50 let; odvetnik dr. Luis Ernesto Rabuf-fetfi, star 50 let, in še nekateri drugi, med njimi bivši minister radi-kalske vlade Carlos J. Rodríguez, ki se je v soboto nahajal v Riu Cuarto ter so se radi tega oblasti obrnile na pristojno mesto v Cór-dobi s prošnjo, naj nevarnega revolucionarja zaprejo. Poleg imenovanih so bili kasneje aretirani še 701eftni zdravnik dr. Pedro Insúa Dorrego, bivši mornar Raúl Bena-videz in še par drugih. Vest o aretaciji se je zdela res senzacionalna, končno pa so ljudje le začeli misliti, ali so izjave italijanskega letalca resnične in utemeljene. Dvom je bil upravičen in je postajal vedno večji, ko so se ljudje začeli vpraševati: Kakšen revolucionarni odbor pa je to, če navadnemu tehniku, kateremu poveri, proti plačilu, izdelavo bomb, tak klepetavo obrazloži, kateri so n govi člani, koga nameravajo spraviti s tega sveta, kako hočejo izpustiti jetnike in še' mnoge druge po- hoteLi narediti ti hudi revolucionar-ci, če so na. predvečer volitev ime- li v ScabbioLovi delavnici pripravljene cele... tri ali štiri bombe? ako če mogoče, da se je eden izmed članov revolucionarnega odbora, bivši radikalski minister, nahajal tik pred volitvami, t. j. tik pred revolucijo v córdobski pokrajini, kjer revolucije ni bilo treba voditi, ko je vendar pokrajina v rokah radikalov? Takšne in podobne pomisleke je moral po 'vsej priliki imeti tudi zvezni sodnik dr. Jantus, kateremu je policija izročila aretrance, še posebno, ko so mu ti začeli dokazovati, da Scabbiola sploh ne poznajo, da ga nikoli videli niso, nikoli z njim govorili itd. Sodnik Jantus je v sredo odredil, da. je treba aretirance izpustiti na svobodo, razen Scabbiola, glede katerega ni dvoma, da so pri njem našli bombe, ki jih je na skrivnem izdeloval, kar je prepovedano. Revolucije torej ni bilo, pač pa so se v nekaterih krajih dogodile obžalovanja vredne stvari. Tako je v Tres Arroyos, v Lincelnu, Genera! Dorregu in v SanMartinu prišlo do resnejših in tragičnih spopadov. V Dorregu se je večja skupina radikalov spopadla s policijo. Radikali^ dobro oboroženi in preskrbljeni s kamijoni, ki so bili z železnimi ploščami spremenjeni v nekakšne o-klopne avtomobile, so nameravali, kakor izjavljajo oblasti, naskočiti tamošnjo komisarijo in tamošnje županstvo. Prišlo je do boja, v katerem so bili smrtno zadeti voditelj dorreških radikalov. Juan Maciel, občinski delavec Sonzino González, ki se je nahajal v občinski pisarni, ko so radikali začeli streljati, Alfredo Zorro ter še neki drug moški. Več oseb pa je bilo ranjenih. Radi teh dogodkov je policija izvršila hišne preiskave na domovih raznih sumljivih radikalov, zaplenila črez 70 pušk in aretirala 51 pristašev radikalske stranke. ¡Še hujše je bilo v Tres Arroyos, kjer se je v prostorih radikalske stranke zbralo mnogo s puškami in revolverji oboroženih mož, ki so ob 10. uri zjutraj, ko se je lokalu bližala policijska patrola, začeli streljati na varuhe javnega reda. Napad je bil izvršen nepričakovano in radi tega je več policajev takoj obležalo težko ranjenih. Oblasti so brž poslale na kraj incidenta, oja-čenja; močni oddelki so obkolili dve "manzani", niso pa bili močni dovolj, da bi mogli naskočiti prostore radikalske stranke. Radi tega do poklicali iz Bahije Blanke oja-čenja, ki so popoldne prišla. K radikalom so poslail parlamentarca, da jih prepriča, naj se predajo, kar so ob 6. zvečer tudi res storili. O-krog 200 radikalov, ki so jih našli v lokalu, so s posebnim vlakom odpeljali. Od ranjenih sta umrla policaja Martin Martínez in Juan Medina, poleg njiju pa še civilist Anastasio Paz. Težko ranjeni so še trije policaji in trije civilisti. Streljali so tudi v San Martinu, kjer so nerede izzvali baje uniformirani fašisti, ki jim- poveljuje neki "caballero alemen", kakor ga je nazval neki buenosaireški list. Fašisti so tam, s puškami oboroženi, korakali po ulici pred sedežem radikalske stranke, pa se je dvema zazdelo, da so za njima priletele žaljive besede, radi česar sta skočila za. vogal ter sta otvorila ogenj, da... vzpostavita red. Policija, ki je pozneje izvršila preiskavo v radikal-skih prostorih, ni našla tam nobenega orožja. Do manjših izgredov je prišlo tudi v nekaterih drugih krajih buenos-aireške province in v Buenos Aire-su samem. Tu, v glavnem mestu, so se zvečer začele zbirati velike gruče radikalov, prihajajoče iz raznih smeri, na avenidah, ki vodijo na glavni trg. Plaza Mayo. Policija je imela precej opravka, preden je preprečila, da se zberejo na trgu pred vladno palačo, kakfcr je bil njih namen. Celo pline zá solzenje je morala uporabiti, ko so nekateri izmed množice oddali par strelov. Kolikor je znano, sta bila samo dva človeka lažje ranjena. Red je bil kmalu vzpostavljen. Kar'se v splošnem volitev tiče, so se izvršile v redu v glavnem mestu republike, v Córdobi, Entre Riosu, Catamarki in San Luisu; o nasiljih in sleparijah poročajo iz buenosai-reške province, iz Santa Fe, Men-doze, San Juana, Salte in Jujuya; drugod si je vladni blok z raznimi predvolilnimi obljubami, manevri itd. zagotovil zadostno večino in so volitve potekle brez komplikacij. Ljudje, ki so v podrobnostih proučili obširna poročila, objavljena v Istih iz vseh krajev države, prihajajo do zaključka, da so bile voli- ši glavno mesto republike, sleparske v šestih in "normalne" v štirih. Začelo se je štetje glasov, ki ne bo tako kmalu končano; v glavnem mestu so doslej v premoči radikali, drugod pa vladni blok. Dr. Julio A. Roca v Brazilu Podpredsednik argentinske republike dr. Julio A. Roca se že nekaj dni mudi v Ríu de Janeiro, kamor ga je povabila braziljska vlada na proslave letošnje obletnice brazilj-j ske neodvisnosti. Dr. Roca je pri-j spel v Río de Janeiro v nedeljo po- j poldne in je bil tam zelo lepo spre- j jet. Njegov obisk je pomagal, da j so se popolnoma pozabile nevšečnosti, ki so bile v zvezi z znano zadevo glede severnoameriških rušilcev. Tako braziljski kakor argentinski listi podčrtavajo važnost obiska in obnavljajo prijateljsko razpoloženje med obema južnoameriškima državama. OBLETNICA SEPTEMBERSKE REVOLUCIJE V ponedeljek so proslavljali se-demletnico revolucije, katero je vodil pok. general Uriburu in ki je vrgla takratno radikalsko vlado predsednika Irigoyena. V katedrali se je vršila posebna služba božja v počastitev spomina onih, ki so takrat padli v bojih. Prisotvovali so predsednik republike gen. Justo, cla ni vlade in zastopniki drugih oblasti. "CRITICA" ZAPLENJENA Policijska oblast je zaplenila, vse številke zadnje nedeljske izdaje bue-nosaireškega dnevnika "Crítica", ki je hotel iziti za časa volitev. Ker za takšne zaplembe ni nobene osnove v zakonih dežele, je ta policijski u-krep izzval hude proteste vseh listov, ki niso preveč na vladni strani, in pa tudi buenosaireškega novinarskega krožka. PRETENKI ZIDOVI Pretenke zidove ali pa premalo pazljive paznike imajo v več argentinskih ječah, kakor smemo upravičeno sklepati na podlagi časopisnih poročil, ki vsako toliko vedo povedati, da so zdaj tu zdaj tam nevarni tički pobegnili iz kletk. Tako se je zgodilo pretekle dni tudi v Villi Mariji, kjer je kar 11 kaznjencev brez dovoljenja kaznilniškega vodstva zapustilo jetnišnico. Zid so prebili in si naredili luknjico v zlato svobodo. IZVOZ ARGENTINSKEGA SUHEGA SADJA Z italijanskim parnikom "Conte Grande" je odšlo iz Argentine 20 ton suhega sadja, namenjenega raznim Proslava kraljevega rojsnega dne V proslavo rojstnega dne kralja Petra II. se bo vršila jutri, v nedeljo, ob 10. uri, v cerkvi na Pa-ternalu, Avda. del Campo 1653, slavnostna služba božja z zahvalno molitvijo. Na to proslavo našega državnega praznika je tukajšnji izseljenski duhovnik g. Janez Hladnik povabil zastopnike naših oblasti in tukajšnja naša društva. Kakor smo obveščeni, bodo slavnosti prisostvovali tudi nekateri diplomatični zastopniki zavezniških držav. Za to priliko bo cerkveni pevski zbor nastopil ojačen in dobro izvež-han. Vsi naši izseljenci so vabljeni da se te slovesnosti v čim večjem številu udeleže. tve pravične v 5 pokrajinah, vštev- srednjeevropskim trgom. Argentm- IZKUŠENA BABICA ANA CHRPOVA Diplomirana ,v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RÍOS 621 C. T. 38 Mayo 8188 [Velika moderna krojačnica ♦ J HERMINIO BIDINOST Ex cortador de el Jokey Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj se sam AV. SAN MARTIN Buenos Aires 1544 ♦ é f SAMO ZA VAS smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoči naših klijentov GOTOVOST — HITROST — NIZKE CENE nudijo Vam: NAŠE DENARNE POŠILJKE NASA HRANILNICA NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENIŠKE POŠTE AKO STE VI ZADOVOLJNI se mi veselimo, ker smo resnični Vaši prijatelji in smo zidaji NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše batrike. Prijazno Vas vabimo OBIŠČITE NAS — V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CENTRALA: Bmé. Mitre 234 PODRUŽNICA Corrientes 1900 Pretekli ponedeljek, 6. t. m., na dan rojstnega dne našega kraJja Petra II., od 7. do 9. ure zvečer, se* je vršilo sprejemanje, ki sta ga priredila za tukajšnje oblasti, člane di-plomatičnega zbora in za nekatere znance iz buenosaireških tujih krogov g. poslanik dr. Izidor Cankar in gospa Niča Cankarjeva. Pozdrave g. predsednika republike generala Agustina P. Justa in njegove čestitke povodom kraljevega rojstnega dne je g. poslaniku in gospej sporočil adjutant državnega predsednika fregatni kapitan Alfonso Goue; od članov vlade sta se udeležila sprejema poljedelski minister dr. Miguel Angel Cárcano in minister za pravosodje in šolstvo, dr. Jorge de la Torre, z gospo, do-čim so vsi drugi člani vlade pismeno sporočili svoje čestitke. Navzoč-ni so bili tudi državni podtajnjik za bogočastje dr. Divice F"rkorn z go- sko sadjarstvo je s tem poskusilo svojo srečo na doslej od argentinskih eksporterjev še neobdelanem polju iu verjetno je, da se mu z izvažanjem suhega sadja odpirajo nove možnosti za vedno lepši razvoj. IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerri t Pragi in v Buenos Aires«.. Zdravi yae ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. ordlnira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno Orden 8880 Buenos Aires KROJAČNICA "GORICA" Vam nudi vsakovrstno blago za obleke in povr-nike po naj ni ž j iii cenah Dolo prvo«tno. Se priporoča rojakom FRANC LEBAN Warnce 2191 Buenos Aires Kdo ima prav? Mnogokrat slišimo, da se je treba podvreči volji večine. Sedaj pa poglejmo nekoliko, ali je to naziranje vedno pravilno in v skladu s splošnimi interesi izseljenstva. Pravijo, da nas je vseh Slovencev v Južni Ameriki dvajset tisoč. Če jih je toliko ali ne in tudi če bi jih bilo le polovica, jih še vseeno ni od teh večina naročenih na Slovenski list. Večina torej ne čita edinega slovenskega lista v Južni Ameriki, mar ■več ga čita manjšina. Imamo več društev, y katerih je zopet včlanjenih le nekaj desetin izseljencev. Imamo slovensko šolo,-ki jo tudi ne poseoa večina otrok. Kdo je v pravem, ali večina, ki je brezbrižna za vse, ali manjšina, ki se nesebično žrfvuje za koristi vseh? Odgovor je preprost in pride sam spo, in državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Oscar Ibarra García z gospo. Od članov diplomatičnega zbora so fr-e odzvali vabilu naslednji: Ambasadorja: Združenih držav Severne Amerike, dr. Alexander Wilbourne Weddell z gospo, in Mek-sike. dr. Alfonso Reyes, pravtako z g<-»po; šef protokola, kap. Francisco Bengolea; šef tajništva ministrstva za zunanje zadeve, dr. David Traynor, z gospema; ministri: E-kvadorja, Antonio Pons; Poljske, Zdzislaw Kurnikowski; Belgije, Luis Leclercq; Finske. Niilo Oras-maa; Češkoslovaške, František Ka-derábek; Švedske, Einar Modig; Norveške, Rudolf Andvord; Grške, Vabili Dendramis; Dominikanske republike, Tulio Cestero; Portugalske, Carlos de Almeida Affonseca de Samavo Garrido, z góspemi; odpravniki poslov: Columbije, Eduardo Carrizosa; Švice, Henrik Beat de Fischer-Reichenbach; Japonske, Hi-robumi Terajima; Litvanske, Jonas Aukštuolis; Lofcvinske, dr. Peters Olinš: Romunske Artur Anastasiu; Španije, Felipe Giménez de Asúa; Francije, Hubert Dussol; Bolgarske, .Milko Gheorghiew; legacijski sveuiiki: Češkoslovaške, Vaclav Kre-sta; Nemčije, Sigfried Mey; Velike Britanije, Charles Dodd; Italije, Octavio Serena di Lapiglio; Meksike, Salvador Martínez Mercado; legacijski tajniki: dr. Špiro Želalic, z gospo, od našega poslaništva; Nemčije, ludolf Pamperrien in Conrad von Scliubert; Italije, grof Alberto Barbarie Ji; Grčije, Vassdli D. La-ppas; l'oljske, Waclaw Dostal; mnogi drugi z gospemi. Poleg navedenih so se sprejema udeležili še razni atašeji, člani pro-tokulnega. odseka Ministrstva, za zunanje zadeve ter zastopniki tukajšnjih oblasti in drugi. Prišlo je na poslaništvo veliko! število pismenih in brzojavnih čestitk od vseh strani. Brzojavno je sporočil svoje čestitke tudi zunanji minister Uruguayske republike dr. Espalter. » * * V skladu s predpisi za diploma-tično in konzularno službo morajo naša državna predstavništvi v inozemstvu prirediti letno dva ločena sprejema: enega za diplomatični zbor in tuji svet, drugega pa za kolonijo, in sicer na dan naših državnih praznikov, t. j. (i. septembra oziroma 1. decembra vsakega leta. Ker velja v tukajšnjih diplomat,ič-nih krogih za jugoslovanski državni praznik kraljev rojstni dan, se more sprejemanje za kolonijo vršiti seveda le na dnn našega narodnega, zedinjenja. od sebe: Če bi večina razumela pomen skupnega glasila, organizacije in šole, bi se vremena. Slovencem kmalu zjasnila, bodisi v tujini ali v domovini. Če so Slovenci pod Italijo dobili žarek svobode, je to ,v prvi vrsti zasluga primorskih izseljencev, ki so, pregnani od doma, iz tujine nadaljevali borbo za. brate v robstvu. Žalostno pri vsem tem je, da je večina stala brezbrižno ob strani, češ: če se bodo razmere spremenile, že poj-demo nazaj. Ali smo res tako naivni, da verujemo, da se bodo razmere same od sebe izboljšale? Boj za pravico naših bratov na Primorskem še ni končan. in ali bo tudi nadalje le manjšina v borbi? Naša društva v tujini res niso mogla nuditi vsega tistega, kar bi bilo želeti, vendar, ali so društvo tega kriva? Nikakor ne, temveč izseljenstvo, ki stoji pasivno ob strani, češ: če bodo kaj naredili bomo že pristopili zraven. Peščica organiziranih ljudi vendar ne more ustvariti bodočnosti vsem neorganiziranim. Koliko prmerov je, ko se posameznik obrne do društva, ko je v sili in potrebi, medtem ko se ga v nepotrebi izogiblje in morda celo slabo govori o njem? Slovenska šola je prav tako ustanovljena, da se 'v njej naši najmlajši pripravljajo za življenje. Če bi se vsi siarši zavedali, kaj pomeni dobra vzgoja in izobrazba za srečo in bodočnost slehernega človeka, bi do zadnjega vsi poslali svoje otroke v slovensko šolo. Zgražamo se nad današnjimi socialnimi krivicami, ki jih je ljudstvo po vsem svetu v večji ali manjši meri deležno, sami pa se niti najmanj ne zganemo, da bi svoj položaj s skupnim delom izboljšali. Najprej bi si morali pomagati, kulturno in gospodarsko, sami sebi in šele potem bomo mogli pomagati drugim. Dvainpedeset držav,, ki so "sankcionirale" Italijo, ni moglo poma- gati Abesincem, ker se sami niso brigali za svoj kulturni in gospodarski podvig, in prav tako je tudi u-soda Špancev in Kitajcev odvisna v prvi vrsti od njih samih. Če si sami nočejo pomagati, jim nihče ne bo. Zato, rojaki in rojakinje, delajmo na to, da nas bo večina bodisi pri naročnikih Slovenskega lista, bodisi pri članstvu v naših društvih, bo-d,isi pri naši šoli in pri vsem, kar nam more posredno in neposredno koristiti za skupen in splošni napredek v tujini in domovjni. Zavedati se moramo, da brez boja ni zmage in da ni vseeno, če smo pasivni ob strani in brezbrižno gledamo, medtem ko se nekateri žrtvujejo za koristi vseh. Če bi se vsak posameznik zavedal dolžnosti napram skupnosti, bi bila malenkostna žrtev posameznikov kronana z velikim skupnim uspehom. Kdo je kriv, da se Slovenci v tujini ne zavedamo, kaj nam lahko nu-> dijo naše lastne kulturne in gospodarske ustanove? Krivo je naše hlap čevsko mišljenje, ki povzroča, da k v tujem vidimo dobro in koristno, napram svojemu pa smo brezbrižni in celo protivni. Kdaj bo v nas tudi nekoliko ponosa in samozavesti? Jutrišnja slovesnost na Paternalu Kakor javljamo na drugem mestu, bo jutri ob 10. uri na Paternalu, v znani cerkvi Avda. del Campo 1653, slovesna služba božja s te-deumom v proslavo našega državnega praznika. Prisostvovali bodo tudi zastopniki zavezniških držav. Iz društva "Tabor" Ker bo dan« večja prireditev na Dock Sudu, naslednjo soboto pa velika prireditve Patronata, se bo domača prireditev z igro, petjem in dsklamacijami, ki je bila napovedana za jutri, ne bo vršila, marveč je bila odgodena do 26. t. m. Namesto prireditve bo jutri popoldne — v društvenih prostorih ul. Paz Soldán 4924 — samo čajanka, na katero so vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji Tabora. DOMAČA ZABAVA Dne 3. oktobra priredi Slov. prosvetno društvo v sVojih prostorih ul. Gral. Cesar Diaz 1657 večjo domačo zabavo z enodejanko in plesom. Opozarjamo na to že sedaj vse cenj. rojake in rojakinje. Odbor. DA NE BO OSTALO SAMO PRI BESEDAH/ Tako le nam piše neki naročnik: Čital sem z zadoščenjem o lepih uspehih, ki ste jih dosegli v Buenos Airesu z našo šolo in bral sem tudi poziv, naj bi se vsi priključili šolski akciji. Dovoljujem si pisati Vam teh par vrste, ker sem prepričan, da je šola dobra stvar in ne bi rad, da bi ostalo samo pri besedah. Šolsko društvo naj se zgane in naj tudi nam, ki živimo po kampu, pošlje pozive in navodila, kako posta* nemo člani ali pa vsaj podporniki te prepotrebne izseljenske ustanove. Zdi se mi. da bi bila tu tudi prilika, da pokažemo, koliko je v nas smisla za dobro skupno stvar; če bomo šolo podprli, kakor po pravici zasluži in kar pač ne bo zahtevalo prevelikih naporov in žrtev od nas, potem bomo smeli biti prepričani, da smo tudi za kaj večjega, sposobni. Če pa tu ne bomo storili svoje dolžnosti, potem se nikar ne lotevamo drugih večjih akcij, o katerih je bilo v listih svoj čas že nekaj pisano. Tako je moje mnenje. Za svojo osebo t em gotov, da smo sposobni toliko za eno kolikor za drugo. Samo lotiti se je treba in potem tudi držati in vztrajati, drezati in prigovarjati. Naši ljudje so taki: ne ugrejejo se prehitro, a če jih enkrat pridobiš za stvar, o kateri so prepričani, da je dobra, potem pa so vztrajni. Zato naj Šolsko društvo kar začne s svojo agitacijo. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERMČ DORREGO 1583, 54 — 3588 Bs. Aires M Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujite samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za % Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženi. Obiščite nas in prepričali se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1{2 do 12 1|2. ■4M IZ MONTEVIDEA Montevideo, 24. avgusta 1937. — Prejšnjo soboto je "Zpajednica" priredila zabavo. Na programu je bil samospev gospoda Mileta Stoj-šiča in več samospevov gospe Alek-sandrovne, ki je bila pred vojno pevka ruske opere. Nato je sledila burka v enem dejanju "Opozicija". Nastop gospe Aleksandrovne, ki jo je zelo lepo na klavirju spremljala gospa Weber, je bil izreden umetniški užitek. Burko so društveni dile-tantje prav lepo igrali v veliko zabavo navzočega občinstva. Dalje časa se že vodijo pogajanja med "Zajednico" in 'Bratstvom', da bi se obe društvi združili. Kakor smo izvedeli, so se pa pogajanja zaenkrat ustavila na mrtvi točki. Pač ni dovolj medsebojnega zaupanja. Upajmo, da bo na obeh straneh sčasoma le zmagala uvidenost in ozifi na velike potrebe naše narodne skup nosti. Z velikim veseljem poslušamo ra-dio-oddaje beograjskega presbiroa. Tako nam je mogoče vsaj nekoliko kontrolirati enostransko poročanje tukajšnjeg)^ časopisja. Pozna se, da so vsi viri, iz katerih črpajo uru-gvajski listi vseh barv svoja poročila o razmerah v naši državi, naši Jugoslaviji sovražni. Odtod izvira tudi čisto napačno mnenje mnogih naših izseljencev o položaju v naši domovini, ko berejo pač samo lokalne časnike in nimajo več nobenih stikov z domačim poštenim tiskom. Dopisnik Ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, gospod David Doktorič sprejema sedaj ob ponedeljkih, sredah in petkih od štirih do sedme popoldne v ulici Zaba-la 1287. Gotovo bo to našim ljudem mnogo bolj všeč, ker se nahaja njegova pisarna blizu luke v središču mesta na kraju, ki ima s celim mestom in okolico najboljše avtobusne in tramvajske zveze. DOMAČE VESTI ZAHVALA Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki so prispevali za, bolnega rojaka Jožefa Rijavec, ki se nahaja že sedem mesecev v bolnišnici, in za njegovega sina v Zavodu "Lipa". Remec Franc je daroval $ 10.—, Badalič Kristina pa. $ 6.—; po $ 5.— so darovali: Gleščič Franc, Rijayee Anton in Anton Toplikar. Po $ § so darovali: Ličen Alojz, Batič C: ril, Izidor aBdalič in Juan Gašpa rini. Po $ 2.—: Ličen Ciril, Brčko, Pavšič Rafael, Amalija, Gruden, Toplikar Ladislav, Rošič iVncenc in aBdalič Franc. Po $ 1.— : Gleščič Marija, Ušaj Leopoldo, Laznik, Peter Samokec, Belinger Rafael. Po $ 0.50: žorž Franc, Zorko Šinigoj, V Zlobec, Matilda Remec je darovala $ 0.70 in Dolores D. de Mihelj $ 0.45. Skupno se je nabralo vsega $ 65.65; Srčna zalivala vsem za pomoč v potrebi nesrečnega rojaka. - . . i • Jj.,';%fj j-JJ \ .••« . Anton Toplikar. SMRTNA KOSA Gospa Jelka Novinčeva in njena sestra Dana Mozetičeva sta prejeli iz Gorice tužno vest, da jima je tam preminula mati, spoštovana in skrbna žena znanega podjetnika Mozetiča. Prizadetim izrekamo svoje globoko sožalje. ZAHVALA Društvu v Villa Devotu se srčno zahvaljujem in prav tako tudi vsem darovalcem ki so mi priskočili na pomoč v bolezni mojega sina. Vsem Še enkrat srčna hvala! Alojz Kavčič. Stran 4 OSREDNJI DEMOGRAFSKI URAD V RIMU tUlijamska viada je s kraljevim dekretom od 7. julija 1937, ki je z dnevom objave stopil v veljavo, u-stanovila pri notranjem ministrstvu poseben osrednji demografski urad, kateremu bodo pripadale vse funkcije, ki so v zvezi s proučevanjem in pospeševanjem demografskega problema. Fašistični Italiji očitno leži veliko na tem, da. prepreči nadaljni padec rojstev in da. ohrani prirodni prirastek prebivalstva vsaj na dosedanji višini, kajti vsa njena zunanja politika, zlasti glede kolonij in ekspanzije se opira na trditvi, da je i-talijanski narod sila rodovit in da se mu mora dati možnost, da se ta prirastek nekam izliva. Vsa predvojna leta, zlasti pa doba pod fašističnim režimom, pričajo s statističnimi podatki baš nasprotno. O tem smo tudi mi že ponovno razpravljali, zlasti z ozirom na prilike v Julijski Krajini. Danes hočemo samo navesti podatke za. prvo polovico 1937, ki kljub vsem ukrepom materialne, moralne in politične narave jasno govorijo o rapidnem nadáljnem padcu rojstev in istočasnem prirastku smrt nih slučajev. Tako se je v prvem polletju 1937 rodilo v vsej Italiji 494.519 otrok, to je za 3159 manj kakor lani v isti dobi. Lani je znašalo število rojstev v prvem polletju 23,l_pcltisQČ. letos pa samo ¿¿,o. Število umrlih pa je istočasno, kakor smo omenili, narastlo, lani jih je umrlo v tem, čg^u - 293,562, letos pa 321.518, ali 27,956 več kakor lani. Na vsakih 1000 prebivalcev je umrlo lani 13,6 letos pa 14,8. Temu primeren je seveda tudi prirodni: prirastek. Lani je znašal v prvih šestih mesecih 204,116, letos samo 173,001 ali za 31.115 manj. Lani je znašal prirodni prirastek še 9,5 odtisoč, letos le še 8,0. NEKAJ ŠTEVILK Z GORIŠKEGA V aprilu je bilo v goriški pokrajini 299 rojstev, kar je nekoliko manj od povprečnega števila v prejšnjih treh mesecih. Prebivalstvo je zaradi presežka porastlo za 84 oseb. Priselilo se je 488, izselilo pa 487 Junij Julij 191 193 302 281 12 9 209 232 S tem se je torej prebivalstvo za 85 oseb (v marcu pa .) Porok je bilo v aprilu 157 (v samo 21). Indeks življenskih potrebščin se je zvišal za 1 točko, to je v aprilu porasel od 82,18 na 83,18. Število tvrdk se je zvečalo za 4 i in njih število znaša sedaj 7409 (4468 trgovin, 2941 industrij). LJUDSKO GIBANJE V TRŽAŠKI POKRAJINI V ZADNJIH DVEH MESECIH Poroke živ. rojeni mrtvorojepi umrli HRANILNICE IN POSOJILNICE V LIKVIDACIJI lz italijanskih listov posnemamo tale seznani naših hranilnic in posojilnic. ki se sedaj nahajajo v likvidaciji: ljudske posojilnice in hranilnice v Kamnem, Drežnici, Pod-brdu, Prvačini in Solkanu; kmetske posojilnice in hranilnice v Biljani, Kostanjevici na Krasu, črničah, Ko-zani. Lokavcu Št. Vigki Gori, O-se&u, Otaležu, Pliskovici. Kojskem, Wl. Žabljah, Šmarju (Rihemberk), Šmaitnem pri Kojskem, Šturijah in Trnovem na trnovski planoti; okrajna hranilnica v Kanalu, centralna posoji'nica v Gorici, posojilnici v Podmelcu i'n Stbmjah, Belavsko-kmetska. posojilnica v Renčah in a-irrarna hranilnica v Rihemberku. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECWALISTI ANALIZE orina brozplafno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpafci, mozoljžki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ÍIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Ciearelliju. 2IV0NE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in iibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost arca zdravimo po modernem nem 4kem načinu. PLJY76A: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, tel-ka prebava, bruhanje, rane. GREVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, UŠESA, vnetje, poUpi: urez operacije in tiolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5 — na teden. NaS navod a svojimi modernimi naprava nit in t. izvrstnimi SPECCIJALISTI Ja edini te vrste v Arfjontlni. — Lečenje tajainčcno. - Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza (kce Rivadavia 3170 Od 9- '¿i oJ» nedeljah od 8—12 IZ ABESINIJE SE VRAČAJO 25.000 ljudi so poklali ob priliki atentata na Graziansija v Adis Ab»3bi Pred kratkim se je zopet vrnilo v naše kraje nekaj fantov, ki so delj časa* preživeli v Abesiniji pod vojaško suknjo ali pa kot delavci. Nekateri so se vrnili na bolezenski dopust in se jim še pozna trpljenje. Vsem .je bilo strogo zabičano, da ne smejo o Abesiniji ziniti kaj slabega in neprimernega. Indirektao smo zvedjsli od enega nekaj podrobnosti, ki se tičejo posebno znanega atentata na Grazianija v Adis Abebi. Kot je znano je po atentatu zavladal strahovi't teror nad Abesinci in še strožja, disciplina med vojaštvom in delavstvom. Italijani niso štedili Abeaincev pri maščevanju tega a-tentata in so k'.ali kar vse vprek. Adis Abeba je bila skoraj prazna, ker to zbežali iz nje vsi Abesinci, ker so se bali represalij. Pri teh pokoljih so po njegovem mnenju poklali okrog 2Ü.OCO Abesincev (Angleži so takrat, cenili število žirtev na 6.000.) ABESINSKA KAVA V ITALIJI TRST, julija 1937. — Po zavzetju Abesinije je v Italiji pričelo primanjkovati kave in je včasih ni bilo dobiti niti pri največjih trgovcih v Trstu. Takoj po okupaciji so napovedovali dovoz abesinske kave. Pričakovali smo, da. če se bo res to zgodilo, da bodo tudi cene bolj primerne. Sedaj poročajo, da so uvozili pet tisoč ton kave in so to količino razdelili na vsa večja italijanska mesta. Tudi Trst jo je dobil nekaj sto kil. Oblasti pa so ji določile prodajno ceno na debelo po 3.400 lir za 100 kg, to se pravi, da ni ta kava nič cenejša od dosedanje uvožene iz tujih kolonij in da bo na drobno stala ca 35 lir kg. KO SE JE VRAČAL OD UMRLE V Dobravi pri Volčjidragi se je pripetila pretekli teden tragična nesreča pri kateri je izgubil življenje sin, ki se je baš vračal od svoje umrle matere. Ko se je 27. julija 341et-ni Rafael Skukov iz Rihemberka vračal domov iz bolnice v Gorici, v kateri je prejšnjega dne umrla mati, ga je pri Dobravi prehitel avto dr. Pignatara in Rafael mu je hotel uiti z leve strani na desno, pri tem pa je tako néroduoí"'padel, da si je prebil lobanjo, in icna mestu umrl. BARKOVLJANSKE KMETICE NA RIMSKEM KONGRESU Pod naslovom """Le massaie rurali dv. Barcola al roduno di ítoma" prinaša "Popolo di Trieste" lepo fotografijo naših barkovljanskili narodnih noš, ki so bile v; Rimu. Kakor je že znano se vrši vsako leto ali vsako drugo leto nekako kongres ali prav za prav parada pred Mussoli-nijem za katero se.ziberejo reprezentance vseh žena iz Italije. Te pridejo pač v nošnjah, posameznih pokrajin. Tako so prišle tudi iz Julijske Krajine žene in dekleta, ki so nosila pristno našo. narodno nošo. Ena taka skupina je bila tndi iz Bar kovelj, ki je nosila tako imenovano okoličansko narodno nošo. ZOPET DVE SMRTNI ŽRTVI ZARADI GRANAT V Panovcu pri Gorici je 251etni Škerl Alojz nabiral staro železo, ko je naletel na granato in jo nesel domov. S kladivom jo je hotel odpreti in granata je eksplodirala ter Šker-la smrtnonevarno ranila, da je po štirih urah umrl v goriški bolnici. — Druga nesreča, ki je zopet zahtevala smrtno žrtev, se je pripetila blizu Kala nad Kanalom. 14 letni Mirko Kumar iz Kala je odpiral projektil, ki mu se je razpočil in ga težko ranil. Ker je kraj nesreče precej oddaljen, je prišla pomoč pozno, toda kljub temu ne bi ubogi Kumar prenesel zadobljenih ran. Proti večeru istega dne je umrl v goriški bolnici. ..—V Bresci so aretirali nekega Santa Sedmaka in Angelo TonČic, ker sta ogoljufala šoferja Makuca Humberta. Ta ju je s svojim avto- ¡ mobilom prepeljal po soški dolini nato v Trbiž in Benetke, kjer stá povsod prejemala denarne zneske na račun neke publikacije o faši^-tovskem imperiju, ki ne bo nikoli izšla. Peljali so ju v Gorico. RAZNO —V Tolminu je imenovan za tajnika tamkajšnjega fašja dr. Anton Bassi mesto odstopivšega Spiridio-na Piccininija. ...... .; "> . —V škofijski kapeli je goriški nadškof mons. K. Margoti posvetil za župnika na Colu Antona Žbogar-ja. —V Gorici so aretirali 201etnega Pavlina Josipa, ker je izpovedal, da je sodeloval pri splavu svoje zaročenke Geronim N., ki je pozneje umrla zaradi tega. —Karabirfsrji so prijavili sodišču 37 letnega Likarja Dominika iz I-drije, ker je v prepiru ranil Julija Šinkovca. —Pri Piaveh Je rcfl pogumni Gregorat Ivan 17 letnega Kraševiča iz deroče Soče. —črničah so postavili za novega podestata Prima Girolaminijá. —Goriški prefekt je v Mussolini- jevem imenu nagradil Amalijo Klan čič por. Pahor iz Opatjega sela in Pahorja Srečka iz Temenice, vsakega z 800 lirami zaradi dvojčkov moškega spola. —Z dekretom je bila postavljeni v prisiljeno likvidaturo posojilnica in hranilnica v Lošinju. —Na Lazu pri Tolminu bodo zgra dili novo ljudsko šolo. Poleg šolskih sob bo imela zgradba stanovanje za, učitelja, jedilnico iii telovadnico Stala bo 158.000 lir. _Tržiška občina (Monfarcóme) , šteje 20.851 prebivalcev. —Goriškemu sodišču so bili predani, ker so kuhali žganje brez dovoljenja : Kozina Leopold, Besednjak Ivan, Čotar Lovrenc, Gomišček Franc, Čebokli Franc, Kodermac Evgenija, Miheli Roza, Maraš Alojž Vidmar Marija, Marušič Kazimir , in Gorjan Viktorija. LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno. Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah —V gorenji soški dolini je silno neurje povzročilo veliko škodo. V občini Žaga je napravila nevihta 8.000 lir škode. —Na 50 lir pogojno je bil obsojen 23 létni Ludvig Remec iz Kromber-. ka, ker je prekopaval na državnem zemljišču v svrho nabiranja starega železa. —Kako hude so kazni glede ne- prijavljanja novih stanovalcev, nam priča tale primer. V Štandrežu je Gizela Michelon morala plačati 300 lir globe, ker je oddala sobo, ne da bi prej dobila tozadevnega odovo-ljenja od kvesture (političnega oddelka!) —V zadnjjih treh mesecih je promet v Postojni silno narastel. Po-stonjsko jamo je obiskalo v tem času 95.362 tujcev, to je za 134.16 pošto več kakor lansko leto ob istem času. Dotok italijanskih turistov se je zvečal za 47 posto. TOLMAČENJE UREDBE O LIKVI-' DACIJI KMETSKIH DOLGOV Minister pravde je v sporazumu z ministri financ, trgovine in industrije ter kmetijstva, izdal sledeča avtentična tolmačenja uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov: 1. Avtentično tolmačenje odst. 5. čl. 3. v zvezi z odst. 9. čl. 3. uredbe o likvidaciji kmetskili dolgov, ki'Me' -glasi: "Dolžnik Uiiíéf; kr inVá1 J v smislu zadnjih dveh stavkov odst. 5. čl. 3. pravico do znižanja dolga, ¡ukua pravice do tega znižanja tudi proti siromašnemu upniku." 2. Avtentično tolmačenje čl. 5. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v zvezi z odst. 1. čl. 2. iste uredbe, ki se glasi: "Kmet, čigar posestvo presega površino 50 hektarjev odnosno družinska zadruga, čije posestvo presega površino 100 hektarjev orne zemlje, a dolg jim ne presega 500.000 dinarjev, se ne morejo koristiti z ugodnostjo iz odst. 1. čl. 5. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov." 3. Avtentično tolmačenje čl. 43. uredbe- o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi: "Čl. 43. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se nanaša tako na kupce zemljišča, ki je prišlo pod agrarno reformo kakor tudi na tiste, ki so zemljišče kupili iz proste roke." Ako hočete piti dobro vino irnij pooeni obrnite se do mene, kij ga dostavim tudi na dom. FRANO KURINČIČ GARAY 3912, Rs. Aire 0í>0CH>0CH3íH>0Í><>J| njeni111 klijentom in slovetnskim rojakom, da so dospeli novi vzorci in blago za poletne moške obleke. Velika izbsra perila in drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastian Mozetič 6019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES fOAtUrOMAT.N Slovenci doma in po svetu \Niim. (štev.) 36 ■h Stran 5 DVA POŽARA Na Erzelju nad Vipavo je zgorel skedenj s 40 kvintali sena in raznim kmetijskim orodjem. Ker je bil skedenj prezidan k domači hiši, je bila nevarnost, da se ogenj razširi. Požrtvovalni gasilci-vaščani pa so to preprečili. Škoda je cenjena na 7000 lir, lastnik 72 letni Ivan Miška, pa npa, da jo bo kril z zavarovalnico. — V Rihemberku je zagorela streha pekarne Karla Čekovina. Ker so se pa sosedje z vnemo lotili gašenja, jim je posrečilo ogenj udušiti. škoda je malenkostna. OBSOJEN TIHOTAPEC Kakor trdi obtožnica, je bil 15. maja t. 1. 35 letni Srečko Vončina iz Sp. Idrije od dveh finančnnh stražnikov zasačen pri tihotapljenju. Na poziv, naj se vda, je baje odgovoril š streljanjem. Obtoženec trdi» da je usodno noč prebil pri nekem prijatelju in je zato popolnoma nedolžen. Sodišče pa ni verjelo njegovemu zagovoru in ga je obsodiio eno leto in tri mesece ječe. PODPORE ZA ŠOLSKA POSLOPJA Prosvetni minister je odobril podporo za dograditev šolskih poslopij slednjih šolskih občin v Sloveniji: v Lučah v gornjegrajskem okraju 10.000 din, v Novi Štifti v gornjegrajskem okraju 5000 din, v Črnučah, ljubljanski ograj 10,000 din., Vrhpolje, kamniški okraj, 5000 din, v Mohorjah, kočevski okraj, 5000 din, v Zgornji dolini nad Tržičem, Sanjski okraj 5000 din, v Retečah, škofjeloški okraj 10.000 din, v Št. Jerneju, krški okraj 10.000 din, v Malem Slatniku. novomeški okraj •^000 din, v Grosupljem, ljubljanski °kraj 10.000 din, v Planini-Rovtar- skih, šiberšah, logaški okraj 10.000 din, Laze pri Planini, logaški okraj, 10.000 din, v Krogu, murskosoboški okraj. 15.000 din, v Železni gori, ljutomerski okraj 10.000 din, Bled, radovljiški okraj 20.000 din, v Topol-ščini, • slvoenjgraški okraj, 10.000 d. KONCERT "TRBOVELJSKIH SLAVČKOV" NA BLEDU V nedeljo 8. avg. zvečer je priredil pevski zbor "Trboveljskih slav-čkov" v dvorani Kazine svoj koncert pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Ob 21.30 jé prišel v dvorano zastopnik Nj. Vel. kralja major planinskega polka gospod Redelstein. Takoj nato se je pričal koncert. Poslušalcev se je nabralo veliko število. Opazili smo češkoslov. poslanika dr. Girso s soprogo, našega poslanika v Parizu g. dr. Puriča s soprogo, našega poslanika v Pragi g. Vasa Cotiča, bivšega ministra in senatorja g. dok. torja Stanka Šverljugo s soprogo in bivšeg ministra g. Alaupoviča. — Vokalni koncert je vodil spretno in z odlično tehniko g. Šuligoj. Mladi pevc,i so silno navdušili vse prisot-rie s svojo izvežbanostjo, nežlnimi glasovi in odlično tehniko. Pevci so želi ogromno priznanje. Na. klavirju jih jé- spremljal naš priznani pianist g. dr. Danilo Švara. Koncert je oddajala tudi ljubljanska radio-posta-ja. PIVO PRIPRAVLJATI DOMA PREPOVEDANO Dravska fin. direkcija v Ljubljani je ugotovila, da si mnogi privatniki sami pripravljajo pivo za domačo potrebo. Zato je razglasila, da je vsako samolastuo proizvajanje piva, četudi samo za domt.čo porabo, prepovedano. Za kršitelje te postave so predvidene visuke denarne kazni. ; Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand NOTRANJE BOLEZNI: — Kri — Srce —Slabokrvnost — Naval krvi. . ŽENSKE BOLEZNI: — Vnetje — Neredno perilo — Beli tok. Sprejemanje strank od 3 do 8 ure. — Nizke ceaie na tedensko plačevanje. TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón. — U. T. 47, Cuyo 7601 Buenos Aires GRENKA USODA NEZAKONSKIH OTROK Državno tožilstvo 'v Mariboru je prejelo dve orožniški ovadbi o zlo-stavljanju nezakonskih otrok. Prva ovadba je prišla iz lendavske okolice. Orožnikom je javil župan občine Most je, da ravna posestnik Andrej Sabatin z nezakonsko štiriletno hčerko svoje žene zelo grdo in surovo. Sabatin se je leta 1936 oženil z Gizelo Magdič, ki mu je prinesla v zákon dve nezakonsM hčerki, 9 letno Katarino in 4 letno Marijo. Kmalu po poroki pa se je doznalo, da je Magdičeva tik pred ženitvijo usmrtila svoje tretje nezakonsko dete, staro nekaj mesecev. Bila je zaradi tega obsojena, na. 4 leta robije ter je sedaj ,v ječi. Njen mož je v tem času silno grdo ravnal z obema nezakonskima hčerkama svoje žene. Starejša Katarina je zaradi tega kmalu pobegnila od doma ter se zatekla k svoji stari materi, 41etna Marija pa je bila prepuščena na milost in nemilost očimu. Sosedje so rožnikom povedali, da je Sabatin otroka metal ob tla ter ga suval z obutimi nogami po vsem telesu. Vedno ga je tudi pretepal. Nazadnje se je zavzela za oto-oka občina ter moža prijavi^ oblastem, ki so otroka nečloveškemu možu odvzele. Drug sličen slučaj je bil prijav- ljen iz Male Nedelje. V šoli je učiteljica opazila, da postaja 71etni u-čenec Jožef Lovič vedno bolj bebast. Zanimala se je za to in šolsko vodstvo je dokazalo, da je fant izpostavljen nečloveškemu ravnanju. Ne zakonska mati fanta se je poročila z delavcem Jožefom Heričem, ki je svojega pastorka silovito pretepal. Priče pripovedujejo, da ga je butal z glavo ob steno in tepel po vsem telesu, da pa ne bi kričal, mu je tiščal svoj palec v usta. Zaradi tega ravnanja je otrok duševno čisto otopel. Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPORO£ENIv NajboljSi In j najtrajnejšl spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija i "LA MODERNA". Posebns cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentolo. Poštno slike od 9 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 B3. Air «« OLEVELAND. —. Med kopasjem sta utonila ob izlivu reke Chagrín slovenski duhovnik Ludvik Kužnik zi Collinwooda in 21 letni Anton Zorko tudi od tam. Okrog 30 ljudi je bilo priča njune smrti. Oba sta bila rojena v Clevelandu, kjer zapuščata starše in druge sorodnike. Zorko je nameraval študirati za duhovnika. — Druga smrtna nesreča istega dne se je pripetila v stanovanju Jožeta Kožarja. Kožar' je padel po stopnicah tako nesrečno, da si je prebil črepinjo in je kmalu potem umrl v bolnišnici. Doma je bil iz Št. Vida pri Stični in v Ameriki je bil 30 let. Tu zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri, brata in sestro. — Dalje je umrl Anton Kalin, star 62 let in doma od Sv. Križa na Primorskem. V Ameriki je bil 31 let in tu zapušča žen«, dva sinova in tri hčere. KDO VE ZANJ? Podpisani Fran Može iz Lokve pri Divači išče svojega brata Jožefa Može, ki je prišel v ss v. Ameriko 1906 leta, a se že v:i- let ni javil svojcem. Zadnje njegovo znano bivališče je bilo Medswille West — Virginia, Nord America Col - Com-pany pri Morgantani. Slov. listi v Sev. Ameriki so vljudno naprošeni, da bi ta oglas parkrat v svojih cenj. glasilih objavili. Fran Može, calle Bolívar 1818 — Buenos Aires, Argentina. TAVČARJEVA SPET V ZAPORU Chicago. — Kakor poročajo iz Los Angeles«, Cal., je bila pustolovka Frančiška Tavčar pred kratkim privedena tja iz New Torka, da. bo dojena zaradi ponarejenega čeka' v večji vsoti, ki ga je zme-njala pred tremi leti v tamkajšnji banki. .A ' • * SMRTNA HESREČA V ROVU Herminie, Pa. — Dne 13. p.m. je bil pri delu pod zemljo od električnega toka ubit rojak Luka Pivk. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Agencija PUTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneie ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi' vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja F A VST A Stara je, njene moči pojemajo in Hen-rlk, njen sin. je poslednji rodbine Valo-»Skih; ko se ogleduje po nasledniku, ji 3® Guise se vedno ljubši od Navarca. Vedoč, da gloje sina neozdravljiva bo-tezen, me je prosila, naj čakam še leto samo še toliko, da more Henrik ■úrno umreti... 8 prisego mi je obljuba da me kralj v tem primeru »am Goloti za svojega naslednika!... Moj načrt j« zatorej tale: odpravim se v Chartres in kot zvest podanik privedom kralja , v Pariz. V nagrado za storjene u-8luge me Henrik imenuje za generalne-poročnika, to je. za kraljevega na mestnika, ki bo stal z eno nógo že na vrhnj) stopnici prestolnega odra. lu ka-aar Henrik umre, postanem kralj, ne bi bilo treba državljanske vojne... Al' mi morete ponuditi kaj boljšega?" Tako govoreč je Brazgotlnec napeto 8'edal Vojvodino Nemoursko. Toda star- ki * To rfkši je srdito ruin ril s škornjem ob tlajUn'vstal mrmra .je satn pri sebi: "Takle paradni kralj. Vladar od papirja. iftrvi mi Krtičeve, da sem se moral roditi tretji., "Ostani, Ludvik." se je zdajci oglasila vojvodinja Nemourska. Kardinal je obstal, zakaj materinska oblast je bila tiste dni je vsakomur sveta. Y "Ostani, brat", je izpregovoril tudi Brazgotinec. "Kakorkoli' se odločimo nocoj, odločitev mora biti skupna. Z vami sem vse — brez vas ne morem ničesar. Kardinal, ki se mu je laskalo, da je vsaj za trenutek ponižal bratovo prevzetnost, je sedel na svoje mesto in nadaljeval: "Sicer pa, dragi Henrik, povem ti nekaj, kar utegne izpremenitl tvoje nazore: Valois nikakor nI tako hudo bolan kakor trdi njegova mati. Prav nič se uta ne mudi mi oni «vot. To vem od izpOvednilm ki jé v«'&kfo uPo pri njem in pozsa njegovo stanje. Kaj porečeš, ako boš moral čakati namestu letu dni, kakor sta se dogovorila z Medicejko. pet ali celo deset dolgih let? Kaj bo tedaj s tvojim načrtom?" "Čez leto dni", je naglo odvrnil Braz gotinec, "čez leto dni bom spet svoboden in prisega me ne bo vezala več... Takrat bom smel storiti, karkoli mi bo drngo!..." f Kurdinal je skomignil z rameni, Ma-yennec se je potegnil za bradico in vojvodinja de Montpensier ie zažvenketala z zlatimi Sknrjfoami, ki ljlli je nosila zá pasom. Vsi so se spogledali, kakor bi hoteli reči: "Hob v steno! ..." * Todftjcl pa je mati ijprla svoj svatli 1 pogled v prvorojenca. ¿ "Henrik", je veklu jf zamolklim gla-1 .j(>4ii "glej sliko svojegji očetu: iijegifv Liorénskega, ki je pal od hugenotske roke, ti kliče: ,V imenu Cerkve, ki jo zasmehujejo*, in v imenu moje krvi, ki so j(i prelili, te kličem, sin, na osve-to!'..." "Saj smo imeli Jernejevo noč", je rekel Henrik z mrkim glasom. "Dvajset tisoč smo jih pobili." "Dft", je s strahotnim nasmeškom povzela stara vojvodinja, "pobili smo jih nekaj... a ne dovolj..." 'Kaj naj 5e storimo?" Mati je široko zakrilila z roko. "Treba je. da jih zatremo vse do zadnjega! Na francoski zemlji ne sme ostati nikogar več. ki bi lahko rekel: .Tiste vere sem kakor Poltrot. ki je ubil Franca Guiškega!'. . . Da pa opravimo to veliko delo, mora dobiti Francija kralju', kakršen si ti. moj sin!" Ves njen materinski ponos je odmeval v teh besedah. "Kralja", je nadaljevala, "ki bo zmožen velikega, krvavega dela; kralja, ki z mečem v roki prehodi Francijo da na veke iztrebi kleto svojat! Sinu Davidovega v pravem pomenu te besed ki poj-de od zmage do zmage in dovrši Jernejevo noč... Ta kralj si ti, moj sin!" Brazgotlnec je težko sopel, pgret po teh žarkih bebedah. Kardinal je drhtel. .Martja se je smehljala. Mavennec je po-/!uvil. sklepaje roke na trebuhu. 'Ta, da!" je divje vzkliknil kardi- -in\ "Bog lioče." •i, t'1 'UHttiz'.mo bimn Valolškega!" je re-, kla vojvodinja z ostrim glasom. 'Vraga, vraga." je pomislil vojvoda 1 Ma.veunski. "prebito lačen mora biti Bog, i .¡a -.e mu hoče takih kolin". "In z druge strani", je povzela mo- da drugi delajo ko mi z besedami tratimo čas.'... Grozi nam nevarnost, da preide krona k Bourbonom: da se pola-ste francoskega prestola hugenotje, mo- ' rilci Franca Guiškega. Da. papež je preklel krlvoverce. Da. Slkst je izobčil Bourbone in je proglasil, da niso sposobni za vladanje. Toda veste li, kje je v tem trenutku hinavski, lopovski papež Sikst, upornik proti božjemu zakonu?... Povej nam, Henrik, kje je? Kje je papež. sinovi moji!. . . Sikst Vi. je v taboru navarskega kralja. Slkst V. sklepa spravo s Henrikom Bčarncein. čujte iii znajte: Sikst ,V. mu je prinesel milijone, ki so bili namenjeni nam..." "Ventre-saint-gris." je zaklel Mavennec, opOnašaje navarskega kralja., "Ali je mogoče?. . ." ¡¿ "Prekleto" je zarjul Henrik Gulškl. /'če se je to res zgodilo..." "Bes..." je mrko potrdil kardinal. 'To je čiBta resnica." je nadaljevala vojvodinja Nemourska z glasom, ki je postaal od trenutka do trenutka bolj sovražen in srdit. "Ako ne preliitimo nasprotnikov in- ne zagrabimo krone, pre-silen si jo dene Navarec na glavo, smo vei izgubljeni. Prvo. kar stori Henrik Bourbonskl kadar postane francoski kralj, bo to, da vas ukaže vreči v ječo, sinovi moji. In vaša mati vas bo preklinjala še v trenutku ko jI glava odleti pod krvnikovo sekiro. . ." |'fi Pri teh besedah je Brazgotinec vstal, ; i^dr! bodalo ter blazno pogledal okoli I sebe. kakor da lioče braniti mater zoper krvnika, ki ga je bila omenila. Tudi vojvodinja Nemourska je vstala. Prijela ga je za roko in mu je izvila bodalo, re- Koristen nasvet Oni dan sem krenil v Belgrano. Tolikokrat sem že namerni, da pogledam, če koga najdem tudi tam, pa vtdno je časa primañjkalo. Pa tudi naslovov ni vsak čas pri roki. Cabildo. Lepa in živahna ulica. Nekaj vidiš, česar ni ne na Rivada-viji ne na Corrientes. Samo pogled na zgradbe ti pove, da je tamkaj mnogo nemškega. Znaiui.-iii šilastf nemški slog mnogih hiš razodeva nemškega gospodarja. Zato pa tudi pivnic ne manjka, ki po nemško vabijo na čašo piva. Tudi v Belgranu je dosti naših rojakov. Toda ne žive v prvem in drugem nadstropju, pač pa v pritličju ali v podstrešju. Pač niso gospodarji hiš. Le ključe imajo, da zjutraj prvi odpro in zvečer zadnji zapro, da se z dvigalom vozijo, da v hišah red vzdržujejo in da za žielodčhe potrebe gospodarjem skrbe... Ni njihova najslabša! Zakaj marsikdo si močno želi take službe, ki človeka sicer trdo priveže na stalno mesto in mu malo svobode pusti, toda vsaj skrbi za najnujnejše 'vsakdanje potrebe odvzame in kak gro-šek se morda tudi dene v stran in bo mogoče kdaj prilika, da se odpre kako samostojno podjetje... Vedno biti pod peto drugim, tega se človek s časom tudi- naveliča. Da. Na lastne noge se postaviti, pod lastno streho živeti, to je pač upravičena želja. Pa je še ena želja in tudi potreba, ne le osebna, temveč tudi v skupno korist cele kolonije. Želja in potreba, katgro premnogi vidijo le v svojem osebnem interesu, a ne odkrijejo v njej skupne koristi... in zato moramo biti le hlapci in dekle in kar nič več... Ta potreba je, da se uveljavi kako podjetje v slovenskih rokah, da naši ljudje pridejo kje do vplivnih služb, zakaj potem šele bo mogoče s pridom podpirati naše skupne zadeve pa tudi morebitne osebne potrebe. In prav v tej točki zadenemo na grdo napako med nami. Če si kdo s skrbjo in varčnostjo kaj prigospodari, če odpre tam kje na kakem ,voglu kako štacunico ali začne s kako drugo obrtjo... kako hitro se oglasi zavist. In tako padajo glasni ali tihi očitki: tat, skopuh, kapitalist, goljuf... Pač v malo kateri slabosti se človekova notranja nevrednost bolj jasno in hitreje pokaže, kot ravno v tem, na kak način izraža svoje sodbe o tistih rojakih, kateri so si morda kaj o-pomogli. Kolikokrat srečavamo take širo-koustneže, ki se jim zdi, kako so modri, če čez rojake zabavljajo. In če stvar nekoliko na globlje pogledaš, pa skoro vselej najdeš na dnu nič drugega kot samo "fovšijo", Jri pa skuša skriti svoj grdi obraz s tem, da krati bližnjemu dobro ime z resničnimi ali lažnimi napakami. Res je tudi to, da se tisti, kateri kaj naprej pridejo, kaj radi odtegnejo slovenski skupnosti. Toda, kaj pa, naj drugega napravijo? Če v svojih rojakih najdejo le slabe prijatelje, ki hočejo od slovenskega trgovca ceneje kot od drugih, ki se pri njem na debelo zadolžijo in potem jih vzame noč ... če iščejo posojilo in ga potem nočejo vriniti... Na tak način se nekateri proti "kapitalizmu bore". Raje podpirajo kogarkoli, samo ne svojega rojaka. Ali moramo biti res tako hlapčevski, da niti rojakom ne privoščimo, da se kdo osamosvoji. Na ta način seveda moramo za vselej ostati vsi hlapci in deklfe, ki služimo drugim gospodarjem. Ali je mar manj častno biti hlapec ali dekla svojemu rojaku? ■ • Takele misli so mi šle po glavi, ko sem stopil tam v Belgranu v slovensko trgovinico, dosti dobro založeno ; ko sem zvedel, da tam okoli nič naših ni in da so tega celo prav veseli. Preje, drugje so imeli posla Ako hocete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zateči te se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJfciS ' PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO žensk* bolezni t>f>Wni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. -- Ihti za pljučne, srčne, živ . reumatič*'* bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Spreiemn se ">d 9. do 12 in od 16 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO c Ali F CANGALLO 1542 Ruska klinika vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZ AGTTTRRB - a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za boJozni na pljučah, ol)i. i stih jetrali, žaionlcu, žičevjn itd. i Za bolnike iz notranjosti imamo j rezervirane sobe (kakov za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mati honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 le s takimi rojaki, ki so jih skušali izrabljati... Zato je nesporna dolžnost vsakega Slovenca, da po svoji moči doprinese k napredku tistih slovenskih samostojnih podjetnikov, ki imajo kaj čuta in smisla za slovenske zadeve, da jih bodo mogli uspešnje podpirati. Nemcev ni tod posebno veliko. Toda znali so si pomagati do visokih mest. uveljavili so se v trgovini. In to so mogli doseči le tako, ker so s pravim razumevanjem vsi spremljali napredek tistih, katerim se je odpirala pot k boljšemu položaju. In zato danes zlepa ne najdeš brezposelnega Nemca... No, takole. Sedaj je pa zabavljati začel, bo kdo nevoljen rekel ob temle branju. Da. Res. Pa če sem prav zato tukaj, da k boljšemu kažem, je pač treba na takele napake opozoriti. S tem, če bomo vedno nergali tisto, da se nam krivice godijo, ne bomo nikamor prišli. In če bomo vedno čakali le na tisto, kdaj bomo vsi enaki, bomo dočakali k večjemu to, da bomo vsi berači, vedni nema-riiči... CERKVENI VESTNIK 12. sept. maša, ob 10 h na Pater-nalu. Spomin narodnega praznika kraljevega rojstva. Molitve na Paternalu. 19. sept. maša na Paternalu za Ivana Ukmar. Molitve na Paternalu. Ta teden je kvaterni. Zapovedanega posta ni. Maša v proslavo državnega praznika kraljevega roj-stva se vrši v kapeli na Avenidi del Campo pri bolnici Tomu. Udeleži se je uradno gospod minister in zastopniki vseh naših ustanov. Hladnik Janezv Nekateri kaj radi reko: Gospod, še dobro znam katekizem: Ljubi svojega bližnjega kot sam sebe... Razumevajo pa te besede tako. da bi "drugi morali tebe" tako radi i-meti, kot sami sebe ljubijo; da moraš tudi ti biti tak do drugih, to ti pa že noče iti v glavo... Hladnik Janez- "Reši nas, sin. Reši svoj rod. reši katoliško vero. Na to bodalo, ki je podoba križa se zakolni da pojdeš v boj zoper nevernike in uničiš vsakega krivoverca, pa naj mu bo ime Bourbon... ali..." "Le govorite, mati.'' je divje zavpil karidnal. 'Recite besedo." "Ali Valois." je končala vojvodinja z zamolklim glasom. 'Prisezi, sin. . ." "Prisežem" je rekel Brazgotinee s takim glasom, da ni bilo moči dvomiti o njegovi resni volji. Sedli so na svoja mesta in so se spogledali, bledi kakor smrt. Umor Henrika III., francoskega kraja, je bil sklenjen in zaprisežen. 'Zdaj je le še potreba da ugotovimo, kaj nam je storiti" je povzel kardinal Guiški ki ga je pomirjenje takoj izpre-menilo v premišljenega diplomata. "Vse je na tem", je potrdil Mayen-nec. "Reči moram, da se mi vidi izhod, ki ga priporoča naša draga mati zelo umesten. Dodal bi celo da je edini, ki nam še ostane. Valois mora umreti. A treba je pomisliti, da je naša igra opa-sna. Kdor hoče koga ubiti, naj ga ubije zanesljivo, ako noče biti sam ubit. Zato se tudi jaz vprašujem, kako nam je ravnati." "To je moja skrb", je dejala zala vojvodinja. "Bože moj", je nadaljeval vojvoda Ma-yennski, 'tudi jaz se ne branim zasaditi bodala v človeški hrbet, kadar tako nanese. A kralja sredd njegovih straž in vojaki ubiješ vendarle težje od navadnega plemiča ki ga lahko zvečer počakaš xa vogalom..." "To je moja stvar", je tehtno ponovila vojvodinja de Montpensier. "Se nekaj", je nadaljeval vojvoda Mayennski, ne meneč se za sestro. "Recimo, da smo uspeli; Valois je mrtev in pokopan. Toda kaj smo postali, ne samo v očeh domačega kraljevstva, ampak tudi v očeh sosednjih vladarjevi. .. Morilci. Oni bodite uverjeni, ne bodo trpeli, da bi se v Evropi uveljavil umor kot najkrajša pot do prestola. Zato mislim, da roka, ki ugonobi Valoiškega, ne sme biti guiška roka. Kaj menite mati t" "Govori, Marija." je velela vojvodinja Nemourska. Rožnate ustnice zale vojvodinje so se skrivile v nasmeh. "Debeli Mayennec ima prav", je rekla z nagajivim pogledom na brata. "Valois je dobro zavarovan, ker mu je dal -naš dragi in veliki Henrik časa, da si je zbral armado. Treba ga je zadeti z gotovostjo, ako nočemo vsi pod sekiro, o kateri smo slišali iz ust ljube mamice tako lepe besede, da me še zdaj mrazi od njih. Ros je tudi, da storilec, ki mu pomore v boljée življenje iie sme biti Guise. Baš zato, ker so ti pomisleki u-pravlčeni vam pravim: vse to je moja skrb." "Kaj hočeš reži?" je suho dejal kardinal. "Govori jasneje." "Stvar je kaj preprosta", je odgovorila Marija de Montpensier. "Poznam človeka, ki hoče nbiti Heroda in je v to zastavil svoje duhovno življenje. .. Njoge va prst. se ne bo zmotila in jegovo srce ne bo poznalo strahu." "Gotovo je srdit sovražnik Valoiškc-! ga?" je vprašal Brazgotinee. "Onf... Nikakor ne... Le to je, da ! ljubi. Za'ljubl. J n je v átfnsko, ki so | vrnži kralja. Ta ženska ga je izbrala v svoj namen in ga je uverila. da jnu je h,vršiti sodbo. Angel božji mu je pri- nesel bodalo, ki naj zadene Henrika III. v srce!" Marijine besede so bile tako' čudne, da se 'bratje vzlic okrutnosti svoje naravo niso mogli ubraniti groze. Le mati je mimo velela: "Nadaljuj, hčerka..." "Ta človek, ki mu je Bog poslal bodalo in ki ga gloje ogenj strasti", je nadaljevala vojvodinja, ne da bi se prestala smehljati, "moli v tihoti svojega samostana ter čaka dne, ko se angel vrne in mu poreče: .Vstani, Trenutek je prišel. Udari!'." Jflarija de Montpensier se je glasno zasmejala ter povzela: "Vidite, dragi bratje, dodeljena mi je čast, da poznam tega angela. Lahko ga pozovem, kadarkoli mi drago. Le migniti mi je treba da pojde k menihu Jac-quasu Clémentu ln ga spusti na Valoiškega. .." "K Jacquosu Clémentu... K menihu", je zamrmral Henrik Guiški. "Oh, zdaj razumem. To je tisti, ki je bil nekega večera v gostilni pri 'železni stiskalnici'... » "Tiho, brat!" je rekla Marija, no da bi zardela ob spominu na orgijo, ki jo je omenil Brazgotinee. "Molči! Ne odkrivaj rajskih skrivnosti ljudem, ki jih ne razumejo!" ' "Praviš, da je ta človek voljan?" "Nebeško bodalo, ki mu ga je prinesel angel, tiči za njegovim pasom iu>c ia čnn." "In misliš, da ne bo trepetal?" "Nič bolj od bliska, ki udari z neba!" Brazgotinee se je zamislil. Ne zato, 1 ker bi se bil obotavljal. Zdelo se inu je i le, da bi rajši sam zadal smrtonosni mi-| nek. Misel, da naj se zanese na skrom- nega meniha, se je upirala njegovi Osebnosti. "Nu", jé vprašala Marija de Montpensier, "ali naj dam znamenje?" 'Daj ga', je gluho zarenčal vojvoda Guiški. "Malo mi je mar roke, ki sune; da bi le sunek zalegel!" To rekši je stresel glavo in nadaljeval s svojim običajnim zapovedniškim glasom: "Sklenjeno je, brata! Odpravimo se v Chartres. še jutri naj gre po Parizu glas, da je francoski kralj vendar že voljan ugoditi prošnjam... ne, zahtevam svojih podanikov: odslovil bo d'Epernona potrdil sodnike, izvoljene po pariškem meščanstvu, priznal SVeto ligo, poslal vojsko na Hugenote in sklical glavne stanove. Evo vam vsega, kar morajo zvedeti Parižani. Treba je tudi razglasiti, da se je Henrik Lorénski namenil v Chartres, kjer hoče paziti na Valoiškega, da izpolni svoje obljube; in pa, da vabim zveste llgarje,' naj me spremijo v veliki procesiji ki uveri kralja o naši moči. Vidva, kardinal in Mayenne, zbe-rita svoe vojnike pred Parizom. Ti, sestra pojdi... k angelu!... In vi, mati, prosite za nas Boga!" "Prositi ga hočem za Henrika Lorén-skega, francoskega krulja!" j© dejala j mati in blagoslsvljaje iztegnila roke. XI. V. Za ljubljeni tiger. Bliía'u so je ona,ista urn. V Gulškeoi dvor.^a je bilo vse tiho. Pariz Je spal. Lo Proigotinee je čul v feobnn'. kjer so j.vočer imeli rodbinski s\^et. S teikiml lf-rnkl je stopal sem !er tja. Novesi-ls m!-t!, ki mn je r!)a p« glavi, l>i • dala izraziti takole: "Kmalu bom bralj, o tem zdaj ni več' ' dvoma. Saj pravi mati, da je do presto--la samo še korak. . . Da. Ali ta korak me povede iz Pariza; z njim se odalji® od cigančice, ki marsikateri mojih pl«-mičev niti v preziranju ne bi vrgel nanjo oči. Baš to jo krivo, da mi srce ne prekipeva od ponosa, ko mislim na veliki dan, ampak se krči od tesnobe. Jo j meni. Ako se hočem povzpeti na prestol, moram pozabiti Violetto!..." (Nadaljevanje) PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ Ob svoji deseti obl-tnici vam je-* porok, da boste vedno in v vsukei» oziru najbolje posreže-ni. GARMENDIA 4947 — Bs. A:re0- Rudarji v Franciji imajo ugodne delovne pogoje Okrog petine Slovencev je po svetu s trebuhom za kruhom. V Sedi-njenih državah, Nemčiji, Franciji, Kanadi in drugod opravljajo po navadi najtežavnejša dela. Z vsemi temi izšeljfenimi rojaki imamo premalo stikov. Premalo se brigamo zanje in zato že njih otroci navadno utonejo v drugih narodih. Ko nas niti to ne briga, kako bi onemogoči-ü odtujevanje izseljenskih otrok, nas seveda še mnogo manj skrbe socialne razmere izseljencev. Pretekli mesec je prispela na o-liifik v domovino skupina naših rudarjev iz Francije. Bilo jih je skoro tri sto, a na ljubljanskem kolodvoru jih je sprejelo skoro le naše delavstvo. Ni prav, da se 'vsi drugi tako malo zanimajo za rojake, ki so po •dolgih letih trdega življenja prišli veseli obiskat svoje rojstne kraje. Pozdravnih govorov ni bilo, a jih naši rudarji niso pogrešali. Z rudarji je prispel tudi predsednik Zveze jugoslovenskih sindikalnih odsekov Franc Močilnikar in z njim bivši francoski socialistični poslanec in župan iz Lensa Louart, ki je bil potem z odposlanstvom rudarjev pri banu. kjer so obrazložili potrebo uveljavljenija pogodbe o starostnem zavarovanju med Jugoslavijo in Francijo. Kakor so rudarji pripovedovali, so z delovnimi razmerami v Franciji zelo zadovoljni. Večina rudarjev, ki je prispela na obisk, je iz Lensa in okolice. Lens šteje okoli 35 tisoč prebivalcev in je premogovno središče. Močna je v Lensu tudi industrija železa. Razen tega so tam še tvornice sladkorja, tkaninske tvornice in druga podjetja. Največ naših rudarjev se je naselilo v Lensu po trboveljskih odpustitvah. V Lensu je tudi nekaj slovenskih obrtnikov. Vseh slovenskih družin v Lensu in okolici je okrog 400, V vsem okrožju (Departement Pa de Calais) je vseh slovenskih rudarjev precejšnje število. Natančnih podatkov žal ni na razpolago. Jugoslovanski sindikalni odsek v Lensu šteje 10 članov. Zveza jugoslovanskih sindikalnih odsekov pa ima v sedmih odsekih 650 članov. Socialne razmere v Franciji so se, kakor pravijo naši rudarji, z nastopom Blumove vlade, znatno izboljšale. Mezde same so se sicer v rudarski stroki dvignile le za sedem odstotkov, toda izboljšali so se delovni pogoji in v veljavo je stopil 40 urni delovni .teden. Delavstvo ima dva prosta dneva na teden, nedeljo in ponedeljek. Kvalificirani rudarji zaslužijo po 34 frankov osnovne plače na dan. K temu je pa še treba prišteti 32odstotno doklado, MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tein zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJAKOV» sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . . . Poseben oddelek za vse ženske bolezn' in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure tako da znaša plača 4*2 frankov. Rudar zasluži na mesec okrog 1100 frankov. Rudarji stanujejo v rudniških sta novanjih, ki so prav lepa. Rudarji v Trbovljah in v drugih naših revirjih lahko zavidajo rudarje v Franciji, kjer ima rudar trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Takšno stanovanje si v Franciji lahko privošči vsak rudar, saj plača le 11 do 14 frankov najemnine, od-nosno odškodnine na mesec, to se pravi v naši valuti okrog 25 dinarjev. Vendar stanovanje ni vse. U-pošte.vati je treba, da so življenjske potrebščine zadnje čase v Franciji zelo drage. Pred nastopom draginje so nekatere družine lahko prihranile polovico mesečne plače, zdaj si ne morejo skoro nič več prihraniti. Vendar draginja ni tako občutna, če primerjamo mezde rudarjev v Franciji z mezdami rudarjev pri nas v razmerju s cenami življenskih potrebščin. Obleka in čevlji so v Franciji cenejše kakor pri nas. Mnogo je vredno, da so ob rudarskih stanovanjih tudi lepi vrtovi, kjer rudarji pridelajo toliko povrt-nine, da jim je poleti ni treba kupovati. Naši rudarji v Franciji žive v takšnih razmerah kakor pri nas srednji stanovi. Skoro vsak je naročnik kakšnega francoskega dnevnika. Mnogi imajo radijske aparate, kakršni so pri nas še za marsikaterega pripadnika srednjega stanu razkošje. Nikomur ni treba stradati. Večina naših rudarjev že dobro obvlada francoščino. Slovenskih listov ne prihaja mnogo v Francijo, zato pa rudarji tem bolj čitajo francoske liste. Zavoljo tega so tudi mnogo bolj politično izobraženi kakor delvstvo pri nas. Samo po sebi «e pa, razume, da naši ljudje v Fran- j ciji vendar pogrešajo slovenskih j ***^zoboSSÍSSA Dra. Samoilovič de Falicov * in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ur« DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 kulturnih dobrin. Ko je Glasbena Matica nastopala po Franciji, je pel njen zbor 'tudi v Lensu, kjer so ga naši rojaki navdušeno sprejeli. Naši ljudje v Franciji se prav radi poslužujejo čitalnice Podporne Enote. Imajo okrog 600 knjig. Dobro bi bilo, če bi se jih rojaki ,v domovini spomnili včasih s knjigami. Pri nas deluje toliko raznih tako zvanih prosvetnih društev in prav bi bilo, da bi vsaj nekaj izmed njih mislilo tudi na naše izseljence. Izseljenci v Franciji so še posebno potrebni naše pozornosti in podpore, ker so preveč raztreseni, da bi si lahko izgradili močna prosvetna društva, kakor so na primer v Ameriki. Ne morejo izdajati svojega lista, nimajo narodnih domov. Poljaki so mnogo na boljšem; v okrožju Pas de Calaisu jih je baje okrog 100.000, zato pa imajo svoj list in celo tiskarno. Poljaki imajo svoje zdravnike, odvetnike, trgovce in obrtnike. Naši rudarji v Franciji tudi niso zadovljni z našim radiom. Ljubljanska postaja je preslaba in je ne | slišijo. Nad programom oddaje za izseljence so pa bili zelo razočarani. Otroci naših izseljencev v Franciji govore v splošnem mnogo bolje francoski kakor . .oveaski, pač zato, ker je šola francoska. Nekateri znajo slovenščino komaj toliko, da jo razumejo. Zdaj je prišlo na obisk tudi precej otrok; starši žele, da bi spoznali svojo pravo domovino vsaj nekoliko in da bi slišali materinščino bolj pogosto, kakor jo lahko v tujini. Toda na obisku ostanejo samo 16 dni. Čeprav zadnje čase narašča draginja v Franciji, vlada med delavstvom še vedno veliko navdušenje za ljudsko fronto, ki je na vladi. Zelo nepriljubljen je postal v Franciji senat, ki je prekrižal Blumove načrte in delavstvo zvrača vso krivdo, da so se podražile življenjske potrebščine, na denarne mogotce, ki jih ščitijo staroverski senaJtorji. Navdušenje za politiko ljudske fronte še ni popustilo in kaže celo, da se množice še bolj vnemajo zanjo. ¡BiV KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" DONATO ALVAREZ 2,0 5 9, " pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires Vam sporoča, da je prispelo novo angleško sukno za spomladanske in letne obleke po zelo ugodnih cenah. Obiščite me, da se boste sami prepričali: - STANISLAV MAURIČ Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje | Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern na- : čin. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bol- j nikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES CARICIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN (Nadaljevanje 50.) — Nocoj sem sestavila oporoko. Poskrbela sem tudi za te, v slučaju, ■da umrem! — Ljubljeni moj, živel boš v bogastvu! — Sedaj pa naj Usoda o vsem odloči! — Ha, da bi te tri minute že enkrat minile 1 — tri minute bom sfe vedela, če je 8vet last Katarine ruske ali pa se bom morala umakniai oni meščanki! — Kneginja Mircvinka! — — Ukazujete Veličanstvo? — — Bodite tako ljubeznivi in od-merite razdaljo. — Dvoboj se nadaljuje! — — Veličanstvo, razdalje sem že °dmerila. Veličanstvo, postavite se, prosim, tam pod ono drevo, vasa Nasprotnica bo stala pri onem kipu. Razdalje znaša točno dvajset korakov. Carica se dostojanstveno obrne 111 odide pod označeno drevo, kjer 3° je čakala zmaga ali pa smrt. Elizabeta stisne še enkrat Natal- kino roko in ji zašepeče; a — Hvala ti, dobra in plemenita deklica! Hvala ti, da si se zavzela zame v zadnjih trenutkih mojega zivl.ienja! — Dobro vem, da bom umrla! — Elizabeta je izrekla te zadnje be-Sede tako g!asho, da jih je Potem-lahko slišal. N ¡.talki se udro po licu solze. Oh orne se. da je ne bi nesrečna prijateljica videla. {>ofemkin stopi tako blizu k Eli- zabeti, da bi mu bilo treba, samo roke iztegniti, da bi jo objel in ji zašepeta: — Kakršnakoli bo tvoja usoda, — spomni se mojih besed: — Elizabeta Voroncov — Aleksander Potemkin — neločljivo zdru žena. Elizabeta dvigne glavo. Še enkrat mu pogleda v oči in takrat spozna, da, je on ni pozabil. — On je vklenjen, on je v caričini oblasti! Njen Aleksander jo je še vedno ljubil in ljubil jo bo do zadnjega svojega diha! S tem pogledom se je poslovila Elizabeta od sveta. Potemkinova slika je bila zadnja, ki jo je videla. Sedaj obrne svoje misli samo še k nebu. V zmago ni verovala.. — Bog v nebesih — je molila Elizabeta, — odpusti mi moje grehe, kakor tudi jaz odpuščam njim, ki so mi storili krivico. — — Čas je, moje dame! — zakliče kneginja Mircvinska. — Kneginja Natalka Soltikoyna, pojdite, prosim, malo na stran! — Doktor, ali ste vse pripravili? — Vse je pripravljeno —, odvrne zdravnik, in potegne iz žepa usnja-to torbico z noži, kleščami, vato in ostalimi zdravniškimi potrebščinami. Obe nasprotnici dvigneta .svoje orožje, Kneginja Mireviiuka je štela; ko je izgovorila besedico "tri" sta padla dva strela. Vrane, ki so sedle na goleni drevju, so prestrašene odletelo. Nad bo- jiščem se je dvignil majhen oblak dima. V prvem trenutku nisi mogel videti, kaj se je zgodilo. Ko pa se je dim razblinil, sta stali obe nasprotnici nepoškodovani na svojih mestih. Katarinina krogla je svoj cilj popolnoma izgrešila. Elizabetina pa je prodrla v drevo, nekoliko centimetrov nad Katarinino glavo. — Naprej! — zapove kneginja Mircvinska. — Pojdite naprej, moje dame! — Katarina in Elizabeta sta šli točno deset korakov naprej, kneginja pa vzame nove samokrese in jih preda nasprotnicama. — Pripravljeni! — zakliče kneginja Mircvinska — ena — dve — tri! — Zopet pretreseta ozračje dva strela. Tokrat je pogodila Katarina kip, ki je stal za Elizabeto. Elizabetina krogla pa je bolje zadela. Elizabetina krogla je zadela ca-ričino uho in ji odprasnila samo malo kože. Rdeča kri je kapljala, iz neznatne ranice in pobarvala njeno belo fino srajco. — Veličanstvo! — zakliče Potemkin in objame carico. — Veličanstvo! Ali je bilo treba, da teče ta j plemenita kri. Morda pa je bolje, ' da se je to zgodilo! Sedaj n? boste več nadaljevali dvoboja'. | — In jaz naj boni premagana? — i zakliče Katarina. — Xe, to se ne I sme nikdtr zgoditi! Zdravnik stopi k carici. Pregleda ji rano in molči. ( — Zahtevam, da govorite resnico! — zapove carica zdravniku. — Vedeti hočem, je-li rana nevarna ali ne. Govorite odkritosrčno! — Doktor je končal pregled: ugoto-, vli ni seveda ničesar nevarnega. Rano skrbno osuši in položi na njo košček vate. — Piana ni nevarna, — reče zdravnik. — Jutri bo brez dvoma že vse zaceljeno! Toda opozarjam vas, Veličanstvo, da se nahajate v zelo razburjenem stanju. — — Niti besede več! — zapove Katarina. — Nadaljujmo dvoboj! Vsaka izmed naju ima v svojem samo-; kresu še po eno kroglo! — 55. POGLAVJE Elizabeta pade. Vse prošnje so uhajale na mrtva ušesa.. — Zastonj je dvigala Natalka Siltikovna s solznimi očmi svojo roko proti carici. Zdravnik je opozoril carico, da je izredno razburjena in da ji bo to gotovo škodovalo. Celo kneginja Mircvinska je prosila carico, da se odreče zadnjemu strelu. — Katarina pa ni hotela popustiti. Trdno je vztrajala pri svoji zahtevi, da se dvoboj nadaljuje in konča. Medtem je Elizabeta mirno stala in se naslonila na vznožje kipa, ki je stal za njo. Na njenem obrazu ni bilo sledu o kakem veselju ali pa , celo triumfu, ker je ranila, carico, i Ko pa ji je kneginja Mircvinska zapovedala, naj se pripravi, pogleda Elizabeta šg enkrat proti nebu. i Zdelo se je, kakor da se ne more uagledati modrega neba, solnca in zemlje, pokrite z belini snegom. Samo sedaj še, saj potem bo itak končano vse! Polagoma dvigne Elizabeta svoj samokres. — Pojdite pet korakov naprej! — je zapovedala kneginja Mircvinska obema damama. Nasprotnici napravita točno pet korakov druga proti drugi. Lahko sta si gledali v oči. Bili sta tako blizu, da sta mogli čutiti topel dih ena od druge. Pet korakov razdalje! — To ni več dvoboj! To je umor! Na ta način zadene lahko samo ena krogla, lahko pa dosežete obe krogli svoj cilj! Kri bo tekla! Toda čigava kri bo pordečila sneg 1 Ali bo padla ponosna carica? Mar bo ležala ona že čez minuto bleda in nema na snegu. — Dvignite orožje! — Priprav-íjfeiii! — je zamolklo zapoved'ala kneginja Mircvinska. Nasprotnici dvigneta samokrese in pomerita. Kakor sta se gledali cevi samokresov potuhnjeno in sovražaio, tako so bile tudi njene oči polne sovraštva. Da, ena izmed njiju jex morala s sveta! — Toda katera bo šla in katera bb ostala? — Streljajte! — zapove kneginja Mircvinska. Dva strela in zamolkel vzkrik. Dim napolni prostor. — Natalka Soltikovna pohiti k Elizabeti. — Prijateljica! — zakliče mlada SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 H PAZITE NA TOČEN NASLOV Kadar pošiljate naročnine za, naš list napišito točno naslov in sicer: SLOVENSKI LIST. GRAL. CESAR DIAZ 1657, BUENOS AIRES. — Če napišete tako naslov je popolnoma v redu in nas pošiljka ne bo zgrešila. če pošljete denar v pismu mora biti dobro zapečateno in priporočeno, če pa pošljeta poštni Giro zadostuje zn?snka za navadna pisma, ker itak ne more nihče dvigniti zneska, četudi bi ga skušnjava premagala in bi odprl pismo. Tisti, ki ste k lijen ti te ali one bank'3, ki oglašuje v našem listu, lahko kar potomo banke daste nalog, da vsm poravnajo naročnino, kar se bo gotovo takoj in' točno zgodilo. Naprimer, če pošljete denar v banko ali ga nesete tam osebno, lahko obenem poravnate tudi naročnino za Slovenski list. Onim, ki kaže datum na ovitku, izvzemši tistih, ki eo medtem poravnali, da je naročnina zapadla, opozarjamo, da bomo s prihodnim tednom ustavili pošiljanje. Izvzeti so bolni in oni, ki trenutno ne morejo plačati Fa s® ji®1 »i8* dopade in bodo napravili svojo doi'inost ob boljši priliki. Uprava rada počaka, kjer je res potreba, nikogar pa ni voljna podpirati malomarnost. Včasih se tudi od naše strani pripetijo nehote kal&j neredliosti, zato prosimo, da naj nam takoj vsak .sporoči, če ne dobi lista, da bomo popravili pomoto v naslovu, ki se vkljub pažnji pri kopiranju tu pa tam pripeti. Naša želja je, da bi bili vsi kar najbolj zadovoljni z listom. LEP DOKAZ ZANIMANJA ZA SLOVENSKI LIST Naš zastopnik za Villa Devoto Viktor černič nam je sporočil, da maj pripravimo 40 izvodov lista za Devoto, ki ga bodo dostavili vsem. ki so ga naročili, na dom. Tako je prav. Če se bodo rojaki v Villa Devoto zanimali za list in ga podpirali, lahko zanesljivo računajo tudi na obratno od strani lista. Slovenski list ima v načelu pomagati k cilju vsem društvom, ki so za skupnost, in napredek v naši naselbini. TRAGIČEN KONEC NAŠEGA ROJAKA V CHACU Prijatelj našega lista nam poroča, se je dne 24 avgusta ustrelil Belokrajinski rojak Ignac "Weiss rodom iz Metlike. Pokojni se je že pred veliko leti naselil v Chacu, kjer je izvrševal sedlarsko obrt in siceri ponajveč v' Las Brfcñas FCCNA, kjer je ena največjih jugoslovanskih naselbin v Argentini, kol vcD. .-jš||ššššcr a odid ror rir Pokojni je bil svoj čas vnet sokol v domovini. Življenje pa si je vzel vded nesrečne ljubezni z neko "criollo" (santiagenko), ki pa ga ni marala. Tamošnji Slvoenci so zelo užaljeni vsled take smrti rojaka, ki ni v Sokol Kraljevine Jugoslavije VABI na SVEČANO AKADEMIJO ki se bo vršila dane« — SOBOTA, II SEPTEMBRA 1937 — ob 9 uri zvečer, v dvor ni ulice LONDRES 1265 na DOCK SUDU. -agggyñag'nwnoBB kneginja. — Elizabeta! — Vsemogočni Bog, ona leži na tleh! — Ona jc zadeta! — — Ona umira — umira — vzkrik-ne Potemkin. Hotel je odhiteti k ljubljeni deklici. A ni mogel do nje. Katarina mu zastavi pot in reče: — Poči,kaj, Aleksander Potemkin ! Nimaš več pravice, da bi šel k njej! Sedaj si moj in samo moj. Osvojila, sem te s svojo smrtno nevarnostjo! Jaz sem zmagovalka in zahtevam svojo nagrado! — Katarina objame z obema rokama Potemkina in si ga pritegne na svoje prsi. — Pusti me, carica —, je prosil Potemkin. hoteč se osvoboditi iz objema, te lt-pe žene. — Pusti me, saj je moja človeška dolžnost, da ji pomagam. — Oh Bog, ona umira. — Elizabeta umira. — Ah, Katarina, kaj si storila t čast 'spominu mrtvega in ne tistim ki ostanejo. ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE S žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem znance™ in prijateljem, da nam je dospela iz domovine žalostna vest o smrti naše ljubljene sestrice Zorke, ki je po kratki bolezni preminula dne 2 avgusta v bolnišnici v Trstu. Doma je bila iz Tater št. 29. Naj ji bo lahka domača žemljica! V domovini žalujejo po njej starši, sestrica Ivanka ter bratca Anton in Stanko, v Argentini pa sestre Pepea, Roza-lija in Ivanka ter brata Emil in Gašper. .Prizadeti družini naše iskreno sožalje! OBJAVE KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Buenos Aires Jugoslovansko kr. poslaništvo išče in poziva naslednje izseljence, da se pri njem zglase: Pausa, Martin iz sela Orovca, srez Bjelovarški, ki spada v občino Žda-la, srez Koprivnica, Savska banovina. Zadnjikrat se je javil 1929. 1. Šintič Grga iz Gornje vasi, ki je prišel v Argentino 1928. leta ter je bil zadnjikrat njegov znan naslov: Banco Holandés Unido — Bs. Aires. Rudelič Franjo, katerega naslov je bil: Banco de Boston, Florida 99, Cap. Matuš Karel. roj. 1904. leta v Vel. Dolencih pri Murski Soboti. Laszlo Laszlo iz Ninčeva, ki je dospel v Argentino 1922. leta ter se je zadnjikrat javil na naslov: San Martín 666 — Bs. Aires. Desančic Mile iz sela Mali Basta-ji, občina Vel. Bastaji, srez Daruvar. V Argentino je prišel leta 1924. Njegov zadnji naslov je bil: San Carlos 295, Bs. Aires. Stipkovič Dra¿atin iz Rastoki, občina. Petrinovac, srez Jastreharsko. V Argentini je od 1928. leta. Zad- njikrat se je javil iz Banco Germa nico, Av. L. N. Alem 150. Bs. Aites, leta 1929. Mihaljevič Jure iz Carevegapolja, občina Josipdolska. srez Ogulinske-ga. V Argentini je od leta 1929. Kunaver Vincenc iz Stranske vasi (Utik), občina Dobrava pri Ljubljani. Leta .1930 se je zadnjikrat javil z naslova; Gral. Uriburu 1908, Rosario de Santa Fe. Cvetkovič Stojadin iz sela Leba-ne, srez Jablanički, Vardarska banovina. Zadnji njegov znan naslov je bil: 25 de agosto 260, Montevideo, ROU. Vujičic Petar iz Beošica. Boka Kotorska. Zadnji njegov naslov: 25 de Mayo 724 — Bs. Aires. Paskalica Stjepan iz Slavobske Orehovice. Zadnjikrat se je oglasil pred nekaj leti na Banco Germánico — Bs. Aires. Vučkovič Mate iz Grude pri Dubrovniku. Njegov zadnji naslov je bil: Lamadrid 341, Boca — Cap. Budiselič Pavo iz Slav. Požega. Njegov zadnji naslov je bil: a[c. Derca Hnos., Pres. Roque Saenz Peña. Grabar Marija iz Velike, občina Mihovljan, srez Zlatar. Prispel je v Argentino 1929. leta. Radoševic Milan iz Plaski, Savska banovina. V Argentini je od leta 1932. Lir-C Božo iz Ličkega Osika. selo Mušaluk. Pošto je dobival na: Ban- « co (le Bo-ton 99 — Bs. Aires. Serini Josip iz Šiljaneca pri Va-raždinu. Zadnjikrat se je oglasil iz Horquilla,— Chaco. Lcser Zofija iz Baske. Nahaja se nekje v Uruguayu. Stojsnov Milorad iz Itabeja. Poslednji znan naslov: a|c Banco Germánico. Av. L. N, Alem l1)0 — Bs. Aires. Mršov Petar iz Ljubošine, občina Gomirje. Zadnji znan naslov je bil: 25 de Mayo 724 — Bs. Aires. Če bi pa kdo naših rojakov vedel za naslov od katerega zgoraj imenovanih je naprošen, da ga sporoči poslaništvu. — Naprošeni so rojaki tudi, da bi mu sporočili, če jim je kaj znano o izseljencu Antonu Mili-čiču, ki je bil zaposlen pri podjetju Mihanovich kot kapitan. Poslaništvo želi to izvedeti, če je pokojni, Iki je pred enim letom tukaj umrl, zapustil kaj imetja, da zamore o tem obvestiti njegove naslednike. Franio Haspaur FACUNDO QUEROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se \ Prekomorska pošta IZ EVROPE DOSPEJO: 11." La Coruña, Pulaski in Alm. Star. 13. Gral. Osorio. 17. Cap Arcona in High. Monarch. 20. Oceania. V EVROPO ODPLUJEJO: 11. Massilia. 15. Florida in Almanzora. 16. High. Patriot in Pulaski 17. Lá Coruña. EXPRESO "GORIZIA" FRANC LOJK Calle VHJjAROEIi 1476 U. T. 54 Darwln 5172 in 2094 njej samo strast, strast za njeno lepoto, ki se ji ni mogel noben moški upirati. Toda sedaj, ko je razločno videl caričino podivjanost, njeno hladno samoljubje in sebičnost, ko je videl, kak triumfira brez trohice sočutja s padlo nasprotnico, sedaj je občutil Potemkin do te ženske samo še preziranje in mržnjo. Torej imajo ljudje prav, ko pravijo, da ni Katarina nič drugega, kakor zver, ki se je ogrnila s kraljevskim škrlatom! Demon, pod krin ko lepe in duhovite žene! Katarina ni več izpustila, Potemkina, nežno ga je rinila v kočijo. — Kaj pomeni to? — zavpije carica, ko je baš hotela stopiti v kočijo. — Pozabila sem svojo zapestnico! — Ptoemkin se je hotel seveda takoj dvigniti in oditi. Toda Katarina se sama napoti po nakit, Potemkinu — Storila sem samo to, kar bi na! pa zapove, da se ne gane iz kočije, mojem mestu napravila, vsaka druga Toda to z zapestnico je bila samo žena! — odvnie carica. — Uničila sem svojo osovraženo nasprotnico. Sicer pa bi krog!a tudi mene lahko zadela! — Vidiš torej, Bog je odločil! On ni hotel, da bi ti, ljubljeni moj, poginil skupaj s to meščanko t — Ti (■•i ustvarjen za Carico, ne pa za njo. — S to kroglo sem uničila, zvezo med teboj in med Elizabeto Voron-cov. Potemkin ne črhne besedice. Čuti! je, da se vzbuja v njem čuvstvo. ki je bilo podobno mržnji. Potemkin ni Katarine nikdar srčno ljubil. Čutil je, da ga vleče k pretveza. Carica je hotela še enkrat videti kraj, kjer je ležala v zadnjih zdihljajih njena nasprotnica. — Naenkrat je stala pri skupini, ki je obdala ranjeno Elizabeto. Kneginja Natalka Soltikovna je klečala na, tleh in držala v svojem naročju Elizabetino glavo. Zdravnik dr. Ruben se je trudil, da bi našel v rani kroglo. Kneginja Mirevinska je stala s prekrižanimi rokami in molče opazovala ta prizor. Elizabeta še ni bila mrtva. — Bila je strašno bleda, oči je imela zaprte in komaj je diliala. — Zdravnik se je bal. da bo uboga deklica v njegovih rokah izdihnila. — Nesrečna deklira! — reče napol tiho zdravnik. — Bila si pogumna! Morda pa je bolje, če umreš, — ona bi ti sicer povzročila še mnogo trpljenja in žalosti! — Kajti gorje njemu, ki ga je carica sovražila — Doktor Ruben poišče s kleščicami kroglo v Elizabetini rani. Deklica da prvi znak, da je še živa. Ona zastoka od bolečine, zvije svoje mlado telo, tako da je moral zdravnik zaprositi Natalko in kneginjo Mir-cvinsko da sta, jo prijeli. — Krogla se nahaja blizu levega pljučnega vršička — reče zdravnik po kratkem molku. — Gre zato, v koliko je pljučni vršiček poškodovan. Na vsak način bi bilo najboljše, da bi nesrečnico odpeljali čimprej domov. Potem jo bom operiral. — — Kje pa stanuje? — vpraša kneginja Mirc.vinska. — Meni je popolnoma neznano, kjer ona živi in kje stanuje! — — Meni tudi ni ničesar povedala, — reče Natalka. — Mogoče pa je kaj napisala in shranila v svojem žepu! — Natalka ji preišče vse žepe, toda razen robčka in nekaj denarji ni našla ničesar. — Kaj naj storimo z njo? — vpra-¡ ša zdravnik. — Bolnica ne bo preživela poti do Petrograda, tu pa ni na daleč nobene hiše razen cariči-uega dvorca! — —- Kjer gospodari njena najhujša | sovražnica! — pripomni kneginja Mircvinska. — Če je pa tako, bom vzel nesrečnico v svoje sobe. še je živa, zato imam vsaj še malo upanja, da jo bom rešil! — — Mar se ne bojite sprejeti to deklico v svoje stanovanje? Ali se ne bojite, da boste padli v nemilost? — Morda se bo carica jezila na me, — odvrne zdravnik. — Toda preden sem postal caričin osebni zdravnik, sem bil človek; tega pa ne bom nikdar zatajil! — Zdravnik se dvigne. — Hotel je oditi, toda v istem trenutku obstoji. Pred njim je stala carica. Carica je vse slišala. Bal se sicer ni, toda na njenem obrazu je opazil jezo. — Nazaj, doktor Ruben! — zapove carica. — Slišala sem vse,-radi tega vam prepovedujem, pomagati tej deklici! Prepovedujme vam, pomagati ji kot človek in kot zdravnik! Če se boste uprli moji zapovedi, bom vsakega brezobzirno kaznovala in preprečila dekličino ozdravljenje sama! — Doktoru Rubenu se prikaže v mislih grozna slika Sibirije in volja, da bi se ji uprl, ga na mah mine. i — Kneginja Mircv.in.skr,! — za-I poveduje carica. — Kneginja Soltikovna., pojdiie z nú-i m j! Dekii^a tu-, iiií j na rl. h, je dobila samo to. kar |-i je zasluži a. Zategadelj ni vi'edna, ¡cía hi skrbeli za ajo! -— I — Toda, Veličanstvo! — vzklikne Natalka» — Mi je ne .smem-) zapustiti in jo prepustiti njeni usodi. Poglejte, težko ranjena je! — Izgu- bila bo vso kri, če ne dovolite zdravniku, da bi jo obvezal! — — Morem samo pritrditi besedam kneginje Soltikovne — reče doktor Ruben. — Nesrečnica lahko takoj umre, če ji ne ustavim iztoka krvi! — Naj umre! — surovo zavpije Katarina in ošvrkne s sovražnim pogledom svojo žrtev, ki ji ni mogla škodovati. — Mar mislite, da sem se odločila za ta dvoboj samo radi svoje muhavosti in radi zabave? — Ne, moja krogla je zadela da bi u-bila, sedaj pa naj umre! — — In sedaj naprej moje dame!— zakliče carica. — Vstopite v kočijo, da se odpeljemo nazaj v Carskoje selo! — — Jaz ne grem !-r-Jaz bom ostala. Kakor strela z jasnega neba so zadele te besede carico. Ona se zdrsne in stopi, pred Natalko, ki j^ izrekla te besede. Katarina pogleda strogo mlado deklico, ki pa je smelo in brez strar hu vzdržala ta pogled. — Vi si upate, Natalka, — zakliče carica, — meni kljubovati? — — Hočem izpolniti svojo dolž- — Zadnjikrat vam zapovedujem, nost! — odvrne Natalka. da takoj z jiam'i odidete! — — Prišla bom. ko bo nesrečnica ali umria na -moiili rokah, ali pa-!■ > s- ni i bo '-»osrečilo dobiti za njo zatočišče in .zdravniško pomoč! — •— Kneginja Natalka Soltikovna, r'nk\;"-p carien — mislim, d», .sem vam bila vedno milnstljiva gospodarica. £<■> več - bila sem vam prijateljica. ki vas je ljubila. — Iločcte-li pretrgati vse vezi s svojo carico?—