ZELENA LUČ ZA ASFALTNO BAZO? PREMILE KAZNI ZA UMOR BREZDOMCA? Stran 5 r—P O L E T M E — I «Ms» Stran 27 S Í1 900V£Z £S£0ZZ 6 I i'JIH'J il 1 22 NT 0179880 MRVAR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA 1 I 1000 LJUBLJANA RAČUNALNIŠKI TEČAJI Zlato priznanje za kakovost 2004 ST. 38 - LETO 59 - CELJE, 23.9.2004 - CENA 350 SIT Najboljše iz klasja. DOBRO ZAME! Izjemna ponudba velja v hipermarketu Spar Šentjur od 23.9. do 29.9.2004 oz. do prodaje zalog. do 20% prihranek energije au olje za okolje • plačilo tudi do 12 obrokov nzses CELJE Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? INKA©IMPEXi IPAVČEVA 22.3000 CEDE. SLOVENIJA Tel.: 03 5411-304.5416-101; 051 363 986 Kutiji "NOVA" OKNA prednost jo -v kvaliteti M I K d.o.o. C e I j 8 , Gaji 4 2 b . P E C e I j e 0 3 4 2 5 5 0 5 0 080 12 24 www. mik-ce.si NOVO salon Maribor, Dupleška cesta 10 JANJA INTIHAR UVODNIK Kandidati za vsakim vogalom Priznajte, da je predvolilni čas nekaj izjemnega. Kdaj prej pa še lahko, ko vlečete sobotno zelenjavo s tržnice, v manj kot petih minutah trčite v dva ministra, enega strankarska liderja in za povrhu še u kup lokalnih političnih veljakov? Prav zabavno, in, roko na srce, včasih tudi žalostno, jih je gledati, kaj vse so pripravljeni narediti, da bi le bili opaženi. Pojejo, plešejo, bren-kajo na kitaro, se brez sramu kot manekenke in manekeni nastavljajo fotoaparatom, izdajajo lastne časopise z nagradno križanko in se, mimogrede, podpišejo še na razgaljena nedrja kakšne vzhičene mladenke. Pa ko bi bilo to vse. Letos, ko so si skoraj vse stranke omislile avtobuse, se gredo vsi, od ministrskega predsednika navzdol, spoznavanja domovine in potujejo iz kraja t> kraj. Povsod jih je polno. Še tako majhna vas ali obrobni dogodek, ki ga v »normalnih« časih ne bi povohali niti od daleč, jim ni odveč. Če se le da, na svojih popotovanjih, za katera pa je videti, da imajo z njimi več veselja stranke kot volivci, mimogrede prerežejo še kakšen trak. Prejšnji teden so samo na Celjskem odprli Kalvarijo, zobozdravstveno zbirko, dializni center, protipoplavni nasip, trgovino z gradbenim materialom ....In če jim zmanjka novih objektov, na hitro skličejo okroglo mizo in na njej rešujejo najbolj pereče probleme ljudstva, ali pa obiščejo podjetja, za katera prej nikoli niso imeli časa, ali pa sploh niso vedeli, da obstajajo. Pričakovati treznost v predvolilnem času, bi bilo naivno. Vendar, naj se politične stranke še tako trudijo javnost prepričati, da jih pri oznanjanju pobud in rešitev vodi zgolj en sam samcat cilj - delati za blagor naroda in nikakor ne želja po čim več glasovih volivcev, nas le težko prepričajo. Saj nismo od včeraj. Škoda je le, ker ne vedo, da si ljudstvo od politikov želi kaj drugega, kot pa njihove umetno nasmejane obraze in recepte za vse probleme. Da bi, na primer, bili zmožni steklarjem v Rogaški Slatini povedati tudi kakšno neprijetno resnico, ali da bi bolj odkrito spregovorili o težavah, kijih bo treba reševati v prihodnosti. Ne pa, da nas na vse pretege poskušajo zazibati v lažno prepričanje, da živimo v blaginji. Za žensko podjetništvo Razvojna agencija Savinja je v prostorih območne obrtne zbornice Celje v torek pripravila regionalno srečanje na temo poklicnega uveljavljanja žensk v Savinjski regiji. Program sicer poteka v Sloveniji že od leta 2000, pri čemer gre predvsem za aktiviranje ženskega zaposlitvenega potenciala, povečanje sa-mozaposlitev in razvoj podjetij, ki so jih ustanovile in razvijale ženske. Program Poklicno uveljavljanje žensk (PUŽ) se torej ukvarja z ženskim podjetništvom, čeprav se ta izraz v Sloveniji (ne pa tudi drugod po Evropi) ne uporablja, saj naj bi imel nekoliko negativen prizvok. Kljub temu vodja Informacijskega središča Meta in državna svetnica Marta Turk pravi, da je izraz popolnoma pravi: »Ženska opravlja dva do tri poklice. Družina, kariera, partnerstvo zahtevajo svoj čas, delo in obveznosti. Če želimo aktivirati ta del slovenskega potenciala, torej ženske, moramo poskrbeti, da bo tudi družba sprejemala tako delo žensk.« To pomeni, dâ je treba poskrbeti za drugačne oblike varstva otrok, ustanoviti ženske podjetniške centre, kamor bodo ženske lahko pripeljale otroke, kjer bodo tudi učitelji, ki bodo lahko otrokom pomagali pri učenju in podobno. Hirkova dodaja: »-Naš cilj je skupaj z občinami ustanoviti najmanj pet takšnih centrov v Sloveniji.« Kot eno možnih rešitev za poklicno uveljavljanje žensk v Savinjski regiji Marta Turk vidi v t. i. kooperativah. Gre za oblike združevanja ljudi z različnimi znanji in interesi, ki se lahko v obliki koo- Vlada Je pohitela Dobro novico, da je vlada prejšnji teden odobrila 37 milijonov tolarjev iz rezervnih sredstev za delno pokritje stroškov odprave posledic avgustovskega neurja na šolah in vrtcih ter da je ugotovila, da pripada zasebnim lastnikom 454 objektov na Konjiškem državna pomoč, je v soboto konjiški župan Janez Jazbec sporočil množici zbranih na prvem nacionalnem srečanju najlepših slovenskih cvetličnih mest. Že prejšnji teden je vlada sprejela sklep, da bodo za odpravo škode v kmetijstvu na tem območju izplačali akontacijo v višini 10 odstotkov prihodnji mesec, gasilci in vsi ostali, ki so pomagali pri reševanju, pa so obljubljeno pomoč že prejeli. MBP KRATKE-SLADKE Na suho in mokro Liberalna demokracija Slovenije je eno svojih konvencij opravila minuli petek v Planetu Tliš. Med drugim so tam igrali Nude, pa Vlado Kreslin in Mali bogovi. Prišli so tudi »veliki bogovi«. In ne le, da so prišli. V čast slavljenke, pravosodne ministrice Zdenke Cerar, ki je ta dan slavila (žal niso povedali kateri) rojstni dan, se je na odru ene od multipleks dvoran planeta zbral tudi ad-hoc kvartet. Minister Pavliha ga je poimenoval Na suho. In razlog? »Kol'k'r kapljic, tolko let« so ministri Cerarjevi zapeli brez kozarčkov v roki. Eden od članov je bil namreč minister Dušan Keber. To pa ga ni motilo v soboto v Slovenskih Konjicah: minister je javno nazdravil s kozarčkom rajnega. Ker se je to zgodilo na odra sredi tradicionalne naznanitve vinske trgatve, je bil veliki nasprotnik alkohola in dragih opojnih substanc k temu pravzaprav prisiljen. Kaj bi pa sicer rekli vinogradniki in vinarji, ki živijo od grešne kapljice? sek baleto ter razglednice, prvo plačo namenila upokojencu, drugo socialno šibki družini, tretjo invalidu, četrto pa nadarjenemu študentu. Le kako bo vse to uspela? Enka za zemljepis Na internetu med drugim izvemo, da kandidat ZLSD Nikolaja Raka, ki je sicer vpisan kot kandidat v 5. VO, skrbi položaj delavcev v spodnji Savski dolini. NON Govorimo slovensko! Podpredsednik SLS, celjski župan Bojan Šrot je kandidata stranke na Konjiškem predstavil kot Dušana Delavca. »Tako mu pravim, saj moramo v Sloveniji govoriti slovensko,« je pojasnil prevod priimka Arbajter. Pojoči kandidati 17. september je bil eden usodnejših dni za slovensko politiko. Takrat poleg Cerarjeve praznujeta dva predsednika, Janez Podobnik in Janez Janša. Kako je slavil Podobnik, ne vemo, ker se je izognil celjskemu območju. Cerarjevi šo poleg dogajanja (glej zgoraj) voščili v Nazarjah, streljaj daleč, pred mozirskim Tušem, pa je Rezika Tkavc zrecitirala pesem, ki jo je napisala posebej za rojstni dan Janeza Janše. Ker je potem Mirko Zamernik užgal še eno ribniško, je bilo lç malo užaljenih, da je Janša torto privoščil samo Spodnjesa-vinjčanom - rezali so jo pred žalskim hotelom. Da ne bo pomote: Mirko Zamemik ni pel samo Janši, pel je tudi v BSH, pa na dobrodelnem koncertu in še marsikje. Ker to (torej prepeva) dokaj dobro, je seveda sledila pripomba o razglašeni slovenski vladi. Verjetno pa Zamernik v Mozirju (mimogrede, za odrom je z velikimi črkami pisalo oslarije) ne bi tako glasno robantil proti pravosodni ministrici, če bi vedel, da ga Cerarjeva lahko v Nazarje sliši praktično brez mikrofona. Brez komentarja Ze poslanka Vitezinja hmeljarskega reda, samooklicana poslanka (sodeč po plakatih) Majda Virant, bo potem, ko bo razdelila vse steklenice Viteškega piva, vrečke hmeljarskega čaja, obe-_ perativ samozaposlijo. Po besedah Turkové gre v primera kooperativ za samopomoč, žal pa te v Sloveniji še niso zakonsko opredeljene in se jih dejansko sploh še ne da ustanavljati. Predsednica Združenja kooperativ Jadranka Vesel pa pravi, da gre pri kooperativah v bistvu za sodelovanje: »Pri nas je to še novost, saj država še ni ugotovila, da je mogoče to najboljši način, da ljudi spraviš do lastnega kruha in seveda iz njih narediš davkoplačevalce.« V kooperativah bi se tako lahko srečale na primer ženske, ki so izgubile službo v kritičnih letih, ko sta prekvalifikacija in iskanje nove zaposlitve skoraj nemogoča. Na srečanju so poudarili tudi pomen sodelovanja med ženskami v politiki, čeprav jih je v Sloveniji še vedno (pre) malo, civilnih združb njih, podjetnicami in mene-džerkami. Govornice so pou. darile, da ženske premalo soi delujejo med sabo, podjel nice pa bi morale prav tala zaposlovati ženske. ČepraJ je Turkova ob tem opozorj.' la tudi na pasti feminizaciji določenih poklicev, v kat« rih se zaradi feminizaciji znižajo plače. Na srečanju so se dogovorili, da se bo(| po volitvah sestali z novo iz. voljenimi poslanci in mira stri iz naše regije, da bi s toj vrstnim povezovanjem laÈ ko dosegli spremembo zakonodaje, ki na področju podjetništva še vedno ni usklajena z evropsko. S sodelovanjem s politiko pa bi rč dosegli tudi vključitev pi grama PUŽ v proračunsl postavke posameznih ministrstev. ŠPELA OSEI Razplet steklarske krize po volitvah? V predvolilnem popotovanju po Sloveniji so si kandidati vladajoče stranke vzeli čas tudi za obisk Rogaške Slatine. Med drugim so napovedali, da se bo v reševanje presežnih delavcev v steklarni vključila Regionalna razvojna agencija Celje, saj bi bila izguba večjega števila delovnih mest hud udarec za celotno Obsotelje. Kot je povedal gospodarski minister Matej Lahovnik, je država s tem, ko je s poroštvi in nepovratnimi sredstvi podprla program prestrukturiranja, svoje v steklarni že naredila, zdaj morata uprava in nadzorni svet ta program le še uresničiti. Steklarna se mora čim prej lotiti tudi prodaje nepotrebnega premoženja, saj je to eden od ključev za rešitev prevelike zadolženosti. Odgovor, zakaj se tega vprašanja niso lotili žc spomladi, kot je bilo dogtt vorjeno, je najbrž treba is-i kati v globokih nesoglasjitj med posameznimi strujami znotraj podjetja in celotnega sistema Rogaška Crystal, ki je že od sredine avgusta brèfc vodstva. Kot je znano, ji predsednik uprave Emil Šttt kelj odstopil, nadzorni svet pa zamenjave zanj še ni našel, saj so se v iskanje primernega prvega moža holdinga vključile tudi bartke upnice. Kot je slišati neuradno, so izbor skrčile že na tri kandidate, o imenih pa še nihče noče govoriti. Zanesljivo naj bi bilo le to, da novi predsednik uprave holdinga, ki v rokah drži veliko niti za rešitev krize v steklarni, ne bo iz stekla® skih krogov. Pogodba za zdravilišče šele prihodnji teden Zaradi službenih obveznosti predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca bo ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač pogodbo z novim najemnikom zdraviliškega kompleksa v Rimskih Toplicah podpisala šele prihodnji torek. Ker naj bi šlo tokrat zares, bodo, kot je slišati neuradno, podpis pogodbe pospremili tudi z manjšo slovesnostjo. Kot je znano, je vlada na ponovnem razpisu za najemnika zdraviliškega kompleksa izbrala Medicinsko-reha- bilitacijski center. Njegova ustanovitelja sta ljubljanski Barsos in zreški Unior skupaj z konzorcijem investitorjev, ki ga sestavljajo Nova Ljubljanska banka, Novi kreditna banka Maribor, Mobitel, Kapitalska družba U Zavarovalnica Triglav. Vlagatelji so za oživite, zdravilišča pripravljeni naj meniti 23,3 milijona evro' oziroma skoraj 5,5 milija1'! de tolarjev. Dela naj bi bito končana do januarja leti 2006, pri čemer naj bi v zdrtj vilišču redno zaposlili 119 i" honorarno 39 ljudi. h Hiša odprtih vrat V nedeljo so blagoslovili Lazarjevo hišo pri duhovnem centru sv. Jožefa v Celju. Oče projekta, Jože Planinšek, je številne zbrane povabil na dan odprtih vrat. »Dejansko so vsa odprta, saj razen vhodnih dragih še nismo uspeli vzidati ...« je bil duhovit Planinšek. www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran Manj Je lahko tudi več! Ko na Celjskem govorimo 0 državnozborskih volitvah, vselej upoštevamo območje vseh naših 32 občin. In le-te je, Kljub razdelitvi med tri volilne enote, v letih 1996-2000 v državnem zboru (DZ) zastopalo 13, v zdajšnjem mandatu 11 oziroma le 10 poslancev, na odgovor, koliko jim bomo imeli do leta 2008, pa bo treba počakati do 3. oktobra. Leta 1996 sta bila po dva poslanca izvoljena v obeh celjskih VO - Jože Zimšek, LDS in Franc Jazbec, SDS; v obeh žalskih VO - dr. Franc Zagožen, SLS in Anton Delak, DeSUS; v 6. VO (Mozirje) Jakob Presečnik, SLS in Mirko Zamernik, SDS; v obeh velenjskih VO Alojz Kovše, LDS in Bojan Kontič, ZLSD; ter na Konjiškem, v 3. VO 7. VE Jože Košir, LDS in Rudolf Petan, SDS; po en poslanec pa v 1. VO (Šentjur) -Jurij Malovrh, SKD; v 8. VO (Laško) 6. VE - Peter Hrastelj, SLS in 1. VO (Šmarje) 7. VE -Franc Potočnik, SLS. Zdrs s 13 na 10 Leta 2000 se je zgodba o izvolitvi po dveh poslancev ponovila le v obeh žalskih - Anton Delak (ki ga je nadomestil Franc Lenko), DeSUS; in Franc Sušnik, SDS; in konjiškem VO - Marija Ana Tisovic, NSi in Rudolf Petan, SDS. Bolje kot pred štirimi leti je bilo v 1. VO (Šentjur), kjer je bil ob Juriju Malovrhu, SLS izvoljen še Marko Diaci, SMS; zlasti pa v obeh velenjskih VO, kjer volivce v DZ zastopajo Bojan Kontič, ZLSD ter Milan Kopušar in Jožef Kavtičnik, oba LDS. Z dveh poslancev v mandatu 1996-2000 je na enega zdrsnil volilni rezultat v 6. VO (Mozirje) - Mirko Zamernik, SDS in oba celjska VO - dr. Slavko Gaber, LDS, ki ga je po odhodu v ministrslti kabinet nadomestil poslanec s Koroške. Tako kot volivci v Celju so tudi na Šmar- skem in Laškem ostali brez svojega predstavnika v DZ. Dejstvo je, da so volilni okraji glede na število volivcev eni večji, drugi manjši, še bolj pa na izvoljivost v posameznem okolju vpliva uspeh, ki ga sicer na ravni države doseže posamezna stranka. Tako, spomnimo, se je pri kandidatih LDS pred štirimi leti v 5. VE prag za vstop v DZ vrtel okoli 40 odstotkov (v obeh celjskih VO za dr. Slavka Gabra 13.325 glasov), za SMS (Marko Diaci) je zadoščalo 7,52 odstotka oziroma 713 glasov, za NSi (Marija Ana Tisovic) v 7. VE pa 8,73 odstotka ah 999 glasov. Koliko do leta 2008? Od deseterice poslancev s Celjskega v tem mandatu se za naslednja štiri leta v DZ ne potegujeta več le Marija Ana Tisovic in Franc Lenko - preostala osmerica ter minister dr. Slavko Gaber pa bo srečo in zaupanje volivcev znova preizkušalo v domačih volilnih okrajih. Prav tako pa sta se v volilno tekmo znova spustih tudi Franc Jazbec, SDS in Jakob Presečnik, SLS. Kakršnekoli napovedi so dober teden pred volitvami seveda silno nehvaležna stvar, še re- zultati javnomnenjskih raziskav te dni precej nihajo in po izkušnjah s preteklih volitev lahko tudi precej »zgrešijo«. Tisto, kar pri sestavi svojih kandidatnih list upoštevajo v političnih strankah in kar se je ob podrobnejšem pregledovanju volilnih rezultatov doslej še vedno pokazalo, pa bo menda držalo tudi letos. Bolje bo šlo kandidatom s prepoznavnimi imeni v številčno manjših volilnih okrajih, še zlasti pa tam, kjer je volilno telo dokaj enotno opredeljeno in se volilni glasovi ne razpršijo med (pre)veliko strank oziroma kandidatnih list. IVANA STAMEIČIČ VOLILNE DROBTINICE Sožitje v parlamentu Četverica - koalicija strank Glas žensk Slovenije (GŽS), Zveza za Primorsko (ZZP), Zveza neodvisnih Slovenije (ZNS) in Nova demokracija Slovenije (NDS) - je v Celju predstavila svoje kandidate iz 5. volilne enote (VE). Koalicija si bo prizadevala za sožitje v parlamentu in za dialog z vsemi. Kot mlada koalicija, a vendar skupek močnih neparlamentarnih strank, si obetajo prekoračitev volilnega praga in uvrstitev v parlament, predvsem pa večjega uspeha na prihodnjih lokalnih volitvah. Vse štiri stranke so našle skupne točke v programu koalicije, pri čemer se bodo borile zlasti proti brezposelnosti, diskriminaciji žensk na delovnih mestih in za izvajanje zakonov ter enakopravno obravnavo vseh državljanov. Politika se mora umakniti iz gospodarstva, država mora več storiti na področju turizma in postati bolj prepoznavna v svetu. V 1. VO (Šentjur) bo kandidat Miran Radi, v 2. VO (Celje) .Vera Nuhijev-Galičič, v 3. VO (Celje) Romana Cerovšek, v 4. VO (Žalec) Brigita Obrez, v 5. VO (Žalec) Jožef Riž-nik, v 6. VO (Mozirje) Frančišek Lešnik, v 7. VO (Velenje) Viljem Jelen in v 8. VO (Velenje) Ana-Marija Centrih. Zgolj uresničljive obljube •i Na celjski konvenciji Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki so se je udeležili celoten vrh stranke ter veliko ilanov celjskega odbora stranke in pristašev, so v Planetu Hiš govorniki napovedali uspeh na volitvah. Zbranim sta govorila kandidat v obeh celjskih, 2. in 3. VO, sedanji šolski minister dr. Slavko Gaber (v soboto se je predstavljal tudi v mestnem jedru ob stojnici) in sedanji predsednik vlade mag. Anton Rop. Ta je zlasti izpostavil, da LDS pred volitvami daje zgolj uresničljive obljube. Med njimi so najpomembnejše gospodarska rast, stabilne pokojnine in stalno usklajevanje najnižjih pokojnin. Avtobus na poligonu Avtobus Slovenske demokratske stranke (SDS) je bil v ponedeljek v Celju. Zbranim sta se pred mestno občino predstavila kandidata v obeh celjskih VO Stanislav Hren (3.) in Franc Jazbec (2.). Venus za Rihterjevo Kandidatka ZLSD v 3. VO (Celje) Andreja Rihter se je v soboto dopoldne, v družbi predsednika stranke in evropskega poslanca Boruta Pahorja, predstavila v mestnem jedru. Med zbrane, ki jih je nekaj ur zabaval ansambel Venus, so njeni pristaši delili rdeče balone in propagandno gradivo. Podjetnikom prijazna država V Celju se je v torek predstavilo 7 kandidatov nove nestrankarske liste Za podjetno Slovenijo (ZAPS), ki kandidirajo v 5. VE. Za razliko od ostalih strank razmišljajo o tem, kako bodo ustvarjali, in ne, kako bodo zapravljali. Program so strnili v štiri točke; boljše gospodarjenje z odpravljanjem sive ekonomije, boljše izobraževanje, boljše prilagajanje evropskim pogojem gospodarjenja in harmonizacija davčne zakonodaje z evropsko ter ustvarjanje pogojev za prijaznejše podjetniško okolje. Nihče ne bo rešil problemov malih podjetnikov, če jih ne bodo sami, so še poudarili in povedali, da se bodo v primeru uspeha na volitvah, kjer računajo na vsaj sedmih poslancev, iz liste organizirali v stranko obrtnikov in malih podjetnikov. V 1. VO (Šentjur) kandidira Darko Mavrič, v 2. VO (Celje) Avrelija Kompan, v 3. VO (Celje) Anton Zvone Cizej, v 4. in 5. VO (Žalec) Ivan Jani Ulaga, v 6. VO (Mozirje) Vilijem Marovt in v 7. in 8. VO (Velenje) Vilijem Grudnik. BS Vlada bo (je bila) v Šentjurju Občino Šentjur so na povabilo poslanske kandidatke LDS Anite Koleša obiskali ministri Vlade RS na čelu s predsednikom mag. Antonom Ropom. Na javni prireditvi so spregovorili Šentjurčanom, sicer pa je minister za zdravje dr. Dušan Keber obiskal Dom starejših, za promet dr. Marko Pavliha si je pobliže ogledal cesto med Novo vasjo in Črno-lico ter železniško postajo, okoljski minister mag. Janez Kopač se je v industrijski coni seznanil s prostorskimi namerami občine, za informacijsko družbo dr. Pavle Gantar se je pozanimal glede možnosti optičnih povezav med šolami, za pravosodje Zdenka Cerar je obiskala sodišče, za obrambo dr. Anton Grizold Gasilski dom Šentjur, kmetijski minister dr. Milan Pogačnik pa se je sestal z vodstvi podjetij Meja Šentjur in Hrib Dobje. Med volivce tudi brez avtobusa Šentjurski podžupan in kandidat SDS v 1. VO 5. VE Jože Korže se je v ponedeljek predstavil na okrajni prireditvi stranke na Mestnem trgu v Šentjurju, kjer je kot gost sodeloval tudi državnozborski poslanec SDS Franc Sušnik. V torek, sredo in danes, v četrtek, Korže nadaljuje s predstavitvami na krajevnih prireditvah na Kalobju, Dobju in Planini. IS Za varno in prijazno Slovenijo Slovenske Konjice je v soboto obiskala močna skupina liberalnih demokratov pod vodstvom ministrov dr. Dušana Kebra in mag. Janeza Kopača. Na novinarski konferenci, na kateri so izrazili svojo podporo kandidatu v 3. VO 7. VE konjiškemu županu Janezu Jazbecu, je minister Kopač poudaril izredna prizadevanja konjiške občine pri odpravi posledic avgustovskega neurja s točo, minister Keber pa je še dodal, da bi morala biti vsa Slovenija takšna, kot so Slovenske Konjice in da si lahko le želimo, da bi tudi vlada delala tako, kot dela vodstvo te občine. Zasluga gre seveda v največji meri županu Jazbecu, ki je v svoj program zapisal: »Biti in ostati človek«, sicer pa se zavzema za varno, odprto, urejeno in samozavestno Slovenijo, ki je prijazna do ljudi in odgovorna do narave. Verjame, da bi k temu lahko prispeval, saj pozna in razume potrebe in priložnosti krajev in ljudi, ki bi jih zastopal. Za skladen regionalni razvoj Konvencija Slovenske ljudske stranke (SLS) v Slovenskih Konjicah je v torek pritegnila številne Člane in simpatizerje te stranke z območja. Podpredsednik stranke Bojan Šrot je kot poudarke iz programa stranke navedel skladen regionalni razvoj in decentralizacijo Slovenije, vključno z javnimi financami. Pomembni pa sta tudi družinska in davčna politika. Predsednik stranke Janez Podobnik je poudaril, - Št- 38 - 23. september 2004 - da ima SLS program, ki izhaja iz potreb ljudi. Zbranim so se predstavili tudi trije kandidati; iz 5. VE Jakob Presečnik, ki kandidira v 6. VO (Mozirje), in Marko Zidanšek, kandidat v 2. in 3. VO (Celje), ter Dušan Arbajter, ki kandidira na Konjiškem, v 3. VO 7.VE, kjer je poznan kot predsednik, ki že 22 let uspešno vodi KS Draža vas. MBP Po Šaleški in Savinjski Volilni avtobus LDS se je ustavil tudi v več krajih Šaleške doline, kjer so predstavljali kandidata v 7. VO (Velenje) Jožefa Kavtičnika ter v 8. VO (Velenje) Milana Kopušarja. Avtobus z vsemi vladnimi ministri iz vrst LDS in predsednikom mag. Antonom Ropom se je ustavljal tudi v Savinjski dolini, posebej pa se je v Žalcu predstavil župan Lojze Posedel, sicer strankin kandidat v 4. VO (Žalec). Z evropsko podporo Okrajno volilno prireditev, ki sta ju spremljala predsednik SDS Janez Janša in vodja poslanske skupine EPP-ED v Evropskem parlamentu Hans Gert Poettering, sta pred žalskim hotelom pripravila kandidata 4. in 5. VO (Žalec), Ljubo Žnidar in Franc Sušnik. Avtobus SDS z gostoma se je ustavil tudi v Mozirju, kjer se je predstavil kandidat v 6. VO (Mozirje) Mirko Zamernik. Za družino in gospodarstvo V Žalcu sta se v petek predstavila kandidata ZLSD v 4. in 5. VO (Žalec), Karmen Špiljak in Nikolaj Rak, ki sta v soboto pripravila še Družabno jutro, na katerem je sodeloval tudi predsednik Borut Pahor. Karmen Špiljak je študentka podiplomskega študija, svojo energijo pa želi posvetiti ustvarjanju družbe, ki bo temeljila na solidarnosti in pravičnosti in kjer bo imel vsakdo dostop do znanja in zaposlitve ter možnost, da si ustvari družino. Nikolaj Rak, strojni tehnik, je dejaven na različnih področjih, še posebej pa ga skrbi slab položaj gospodarstva in s tem delavk in delavcev v Savinjski dolini. »Zato se bom z vsemi močmi zavzemal za izboljšanje gospodarstva ter boljše pogoje za razvoj kmetijstva.« Spremembe tudi v Zgornji Savinjski V Mozirskem gaju se je predstavil kandidat Rado Repenšek, ki bo na listi Slovenija je naša (SJN) kandidiral v 6. VO (Mozirje). Podobno kot stranka ponuja demokratično alternativo v sicer polariziranem političnem prostoru. »Nastopamo kot nosilci sprememb in protiutež uveljavljenim strankam, ki so v zadnjih letih v svojih rokah skoncentrira-le poti odločanja in vzvode sprememb,« je povedal Repenšek. Desetina iz vrst SLS V Gotovljah je SLS na novinarski konferenci predstavila kandidata v 2. in 3. VO (Celje) Marka Zidanška, v 4. VO (Žalec) Majdo Virant in 5. VO (Žalec) Antona Groblerja. Virantova in Grobler sta poudarjala, da bi kot poslanca skušala Savinjski dolini povrniti mesto, ki ga je imela v preteklosti, Zidanšek pa bi predvsem nadaljeval uspešno delo stranke, ki se kaže v Celju, ter poskrbel za zagotavljanje evropskega standarda tudi v Sloveniji. Podpredsednik SLS Bojan Šrot je poudaril, da stranka tudi na izkušnjah dobrega sodelovanja v Savinjski statistični regiji, poudarja pomen regionalnega razvoja ter decentralizacijo javnih financ, člani SLS pa so redki v politiki, ki so svoje delo opravili brez škandalov in afer. Šrot na volitvah pričakuje podoben rezultat kot na prejšnjih, v Gotovljah pa je napovedal, da bo v parlament prišlo 10 poslancev iz vrst SLS. Član glavnega odbora stranke Peter Vrisk je omenil, da je prav SLS vložila največ napora v kmetijstvo in podeželje, čeprav imajo te teme vse druge stranke polna usta. US Od matematike do zgodovine Pri svojih že skoraj 60 letih prekipeva od energije, dela pa ima toliko, da se ne vidi iz njega. Anka Aškerc, vodja celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je vedno v tekmi s časom, a vselej dobre volje, prijazna, polna načrtov. Po 20-letrtih prizadevanjih so pod njenim vodstvom pred dnevi zaključili obnovo enega najlepših celjskih kulturno-zgodovinskih spomenikov, slovite Kalvarije. Za umetnostno zgodovino se je odločila dokaj pozno. V srednji šoli tega predmeta niso poučevali, zato jo je vlekel študij matematike. Ker pa bi zraven morala študirati tudi fiziko, te pa se je bala, se je odločila za sociologijo in kot in vselej tudi dodala, da pesniške žilice nima. Na sorodstveno vez je ponosna »... ker tako vem, da nekam pripadam ...« O svojem delu pravi, da je pri njem najbolj mučna pa-pirologija, »uradniški posli«, ki jih je ogromno, bistveno preveč, postopki pa so zapleteni. Najtežje je pri upravnih postopkih, ko gre za obnove objektov, ko je treba delati zelo precizno tudi v pravnem smislu, a tudi to je sestavni del posla. »Največji užitek pa je, ko prideš na teren, k nekemu objektu in se ga lotiš s tem, da mu prideš blizu, da ga razumeš, spoznavaš, pa najdeš kakšne freske, kamnoseške detajle, doumeš, kakšna dodaten predmet vpisala še je bila njegova življenjska umetnostno zgodovino. Po pot.« dveh letih ji je bilo jasno, da se bo našla prav na tem področju. Že med študijem so bili s profesorjem Šumijem veliko na terenu, tako da je To, da jim pogosto pravijo žličkarji, je že dolgo ne jezi več. »T\idi če sem po naravi malo kolerična...« Je pa včasih žalostna. A vselej skuša dodobra spoznala terensko razumeti tudi »onega na dru-delo, pa tudi delo strokovnja- gi strani«. Ko želi nekdo r kov na takratnih zavodih za spomeniško varstvo. Ko je končala študij, se je po naključju vCelju odprlo delovno mesto in tako je ostala 35 let zvesta prav zavodu, ki ga je dolga leta vodila in ga zdaj spet vodi. kaj zgraditi, obnoviti, je pred kopico postopkov. Treba je opraviti arheološke in druge raziskave, kar vse je zanj ovira. A če je dialog pošten, se da vse rešiti. »Kar me razjezi in tudi prizadene, je laž, ko nevednosti ali pa tudi •Odločitve o svoji poklic- zavestno kaj prikriva. Ko na ni poti nisem nikoli obžalo- kulturnem spomeniku nare- vala, saj se mi je posrečilo, kar se le redkim. Združila sem poklic, pa na nek način tudi hobi, vse tisto, kar bi me ob drugačnem poklicu nimalo,« pove. Čeprav je poklic težaven, napet, pogosto tudi konflikten, saj je zavod na nek način tisti, ki s prizadevanji za ohranitev kulturne dediščine marsikaj prepoveduje ali zapoveduje način gradenj, obnov, se v drugačni poklicni koži ne vidi. »Vedno kaj najdeš, vedno si prvi zraven, vse to je močan izziv,« pravi. Morda ji manjka le, da bi imela priložnost za bolj poglobljeno, študijsko delo, a to na zavodu preprosto ni mogoče. Razen nekaj najzgodnejših let, ki jih je preživljala v rojstnih Spodnjih Gorčah pri Bra-slovčah, vseskozi živi v Celju, a se ima tudi za Savinj- neko škodo, je ta nepopravljiva. Kulturna dediščina je sestavni del naše zgodovine, tega, kar pač smo. Ko rečeš, da si Celjan, ali kar koli drugega pač, bi se moral zavedati, da si, kar si, zaradi rodov, ki so ustvarjali pred teboj.« V zadregi je, ko povprašam, kaj v vsem tem času šteje za svoj največji uspeh. A brž pove, da je vsakič velik dosežek, ko uspe organizirati timsko delo naj-Anka Aškerc razliřnejsih strokovnjakov, ki je pri tem poslu najpomembnejše. »Zelo ponosna pa sem tudi na odkritja v cerkvi v Laškem, v Novem Celju, župnijski cerkvi v Rogatcu ... pa na obnovo Kalvarije tuđi.« Doma nima nobenih starejših predmetov. »Nisem zbiralka. To bi bilo prenevarno, prehitro bi se izgubila ločnica, prehitro bi me lahko za- čanko. Oba starša, oče ugle- vedlo, zbiranje je strast in za-den profesor, mati gospodi- vestno se temu izogibam.« nja, pravi steber družine, sta ji že umrla. Z bratom in sestro so bili skladna družina. »Imela sem lep dom, skromen, a tak, da sem lahko iz njega črpala vse tisto, kar danes živim,« pravi. Najmanj milijonkrat so jo že vprašali, če je v sorodu s pesnikom Aškercem in vsaj tolikokrat je povedala, da je bil njen oče pesnikov nečak Bliža se konec njene poklicne kariere in upokojitev pričakuje z mešanimi občutki. Po svoje je vesela, da bo več časa za hobije, zlasti za branje, ki ga je zadnja leta zanemarila, pa za sprehode v naravi, potovanja, za pisanje. »Tako ali drugače pa bom ostala v tej stroki, vse dokler bom lahko ...« BRANKO STAMEJČIČ Zapora mesta povzročila slabo voljo voznikov - Kopica manifestativnih dejavnosti obeležila evropski teden mobilnosti v Celju Evropski teden mobilnosti se je živahno odvil tudi v Celju, kjer so vsak dan tedna pripravili posebne dejavnosti. V celoti se je sicer izjalovil poskus uvedbe avtobusne nakupovalne linije. Izletnikov avtobus se je po mestu prevažal bolj kot ne prazen. Zato pa je bolj uspelo dogajanje, ko so otroci iz celjskih vrtcev risali po ulicah, recitirali in se sproščeno gibali. Pravi mali projekt so naredili otroci iz vrtca Zarja. Ne le gibalne igrice, recitacije in ples, pripravili so tudi prikaz starih otroških iger in v sredo starše opozorili, da je ta dan pač brez avtomobila. Sobotni test hoje in spret-nostno rolkanje sta pritegnila manj ljudi, zato pa je uspel nedeljski rekreacijski kolesarski vzpon na Celjsko kočo, ki se ga je udeležilo okoli 20 kolesarjev. Kolesarji so bili v ospredju tudi v ponedeljek, ko so pred mestno občino izpeljali spretnostni kolesarski poligon, predstavili mestna policista kolesarja in opravili tudi promocijsko vožnjo s kolesom po Celju. Višek je teden mobilnosti v Celju doživel včeraj z dnevom brez avtomobila. Vozniki, ki so kar zapovrstjo iz- siljevali vstop v mesto in prav zverinsko psovali redarje, so vnovič dokazali že prislovič-no nizko raven svoje prometne kulture. Evropskemu tednu mobilnosti se je pridružila tudi OŠ Frana Kranjca Celje. Otroci so za motorna vozila zaprli dostop do šole z igrami, tipičnimi za ulico in tistimi že skoraj pozabljenimi: z badmintonom, s skakanjem čez kolebnico, z gumitvistom, risanjem s kredami, s hojo s hoduljami, z rolanjem ... (SB) Težavam navkljub so organizatorji na ulicah ožjega mestnega jedra izpeljali načrtovane dejavnosti. Svoje delo so predstavljala športna društva, mladi so skakali na elastični ponjavi, kegljali, igrali badminton in ulično košarko. Policisti pa so na Prešernovi ulici prikazali spret-nostno vožnjo svojih motoristov, medtem ko prikaza varnega zaviranja z avtomobilom in motorji ni bilo mogoče speljati. Zaradi pešcev, ki so dan brez avtomobila sprejeli kot možnost paradiranja po cestah, pločnike pa so prepustili narobe parkiranim avtomobilom. BRST, foto: GK Mladi so pred občino skakali na elastični ponjavi. Ob petem svetovnem dnevu srca Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok umrljivosti tako v svetu kot pri nas, na kar nas opozarja tudi svetovni dan srca. Ob letošnjem 26. septembru je osrednja pozornost namenjena ogroženosti otroških src - od zgodnjega odkrivanja in zdravljenja različnih srčnih okvar do vzgoje za zdravo življenje, ki izključuje tiste dejavnike tveganja, na katere lahko sami vplivamo. Redna fizična aktivnost poleg pravilne prehrane, neka- jenja in podobnega sodi v sam vrh preprečevanja bolezni srca in ožilja. »Hoja je najboljša in najcenejša oblika obremenitve, ki jo lahko skoraj vsakdo izvaja redno in tako predstavlja pomembno obliko aktivne preventive. Redna hoja ne stane ničesar, prinaša pa veliko, saj ohranja in vrača zdravje!« poudarja tudi kardiolog prim. Janez Tasič, dr. med. Pomembno vlogo pri os-veščanju ljudi, kako se varovati pred napredovanjem ate-roskleroze, osnovne in najbolj množične bolezni srca in ožilja, ima Društvo za srce Slovenije, ki vključuje preko 7 tisoč članov, številne tudi na Celjskem. V Celju pa je dejaven tudi Koronarni klub Celje. V Celju bo v nedeljo, 26. septembra, sprehod po srčni poti. Pohod skupaj organizirata obe društvi. Zbirališče bo ob 9. uri pri kipu splavarja v Mestnem parku. Osrednji dogodek na Celjskem pa bo srečanje krajanov Vojnika s člani Koronarnega kluba Celje, Društva za srce Slovenije in Društva na srcu operiranih bolnikov Sloveni- je. Srečanje bo 2. oktobra ob 10. uri na glavnem trgu v Vojniku. Tam bodo merili krvni pritisk, predstavile pa se bodo tudi bio kmetije. Ob 10. 30 se bodo zbrani odpravili na pohod k sv. Tomažu in na Dobrotin, kjer bodo pohodniki lahko poskusili zdravo hrano in prisluhnili predavanju o delu vseh treh društev. Pri organizaciji prireditve sodeluje poleg društev tudi Občina Vojnik. Ta dan bo pričela z delom tudi podružnica Koronarnega kluba Celje v Vojniku. MBP Eko kmetije se predstavljajo Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije je pripravila projekt z naslovom Mednarodni dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških in biodinamičnih kmetijah. Kmetije, kjer pridelujejo zdravju in okolju prijazno hrano, bodo na ogled v nedeljo, 26. septembra, od ID. do 16. ure. Istega dne bodo svoja vrata za obiskovalce odprle tudi eko kmetije v Avstriji in Italiji, v Sloveniji pa si bo mogoče ogledati 40 takšnih kmetij. Pridelovalci, ki bodo javnosti razka-zali svoje kmetije, pokazali pridelke in jim predstavili značilnosti ekološkega kmetovanja in na tak način pridelane hrane, so iz šestih regij. Iz celjske bodo v nedeljo odprta vrata naslednjih ekoloških kmetij: Šmalčič, Podsreda 47 (vinogradništvo, sadjarstvo, pridelava zelenjave, začimb in zelišč, čebelarstvo); Petek, Strmca 5, Laško (pira in izdelki iz pire, jabolčni kis, sok, vino, zelišča, olja, škotsko govedo); Tau-ses. Velike Gorelce 13, Laško (hruškov sok, luščena pira, žganje, ježa ponijev, izdelava škopa iz slame); Šander, Male Dole 38, Vojnik (reja drobnice, sadjarstvo-lupinasto sadje, vinogradništvo); Bračun, Gradišče 24, Podsreda (reja kopu-nov v travniškem sadovnjaku, poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo; Kračun, Tolsti vrh 8, Slovenske Konjice (govedoreja, sadjarstvo, žganjekuha). MBA Kje ste bili, ravnatelji? Ob tednu mobilnosti so v torek v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje ter policiji v Narodnem domu pripravili okroglo mizo na temo prometne varnosti otrok. Povabili so tudi vse ravnatelje osnovnih šol, a se je na okroglo mizo odzvala le I. OŠ Celje, v ostalih imajo verjetno več dela z drugimi stvarmi ob začetku novega šolskega leta. Pri I. OŠ se je pokazal problem dovoza staršev in otrok k šoli, za kar že v naslednjih mesecih v celjski občini pripravljajo rešitev z urejenimi parkirnimi mesti. Zdenka Pušnik iz celjske policijske postaje je povedala, da je bilo letos v prometnih nesrečah udeleženih 16 otrok, starih od 7 do 16 let, trije od teh so bili tudi povzročitelji nesreč. Največ nesreč se je v Celju zgodilo na Mariborski in Ljubljanski cesti. Sledijo še Dečkova ulica, Kidričeva, Kersnikova ter Teharska cesta. Med najpogostejšimi vzroki za nesreče so neupoštevanje pravil o prednosti, neustrezna razdalja in nepři' merna hitrost. Na Celjskem posebnih ti črnih točk ni, saj so se najhujše prometne nesreče dogajale dokaj razpršeno. So pa med nevarnejše cestne odseke policisti uvrstili lokalni cesti Ostrožno-Vojnik in Ilovca-Črešnjice, avtocestni odsek Ce-lje-Arja vas, regionalno cesto Višnja vas-Dobma-Čmova, cesto Višnja vas-Voj nik in no cesto Celje-Laško. Letos je v nesrečah izgubilo življenje 21 ljudi, v enakem obdobju lani 23. SŠ r AKTUALNO Zelena luč za asfaltno bazo v Planinski vasi? V Upravni enoti Šentjur izdali gradbeno dovoljenje za na črno zgrajeno asfaltno bazo v Planinski vasi storili vaščani? Kaj bodo V minulih dneh je Mirko Kovač, zasebnik iz Planinske vasi, ki je pred dobrimi šestimi leti v vasi na črno zgradil asfaltno bazo, od Upravne enote (UE) Šentjur prejel gradbeno dovoljenje zanjo. Kot pojasnjuje vodja oddelka za okolje, prostor ter gospodarstvo na UE Robert Břežan, naj bi Kovač izpolnil večino zahtevanih pogojev za pridobitev dovoljenja, izdajatelji gradbenega dovoljenja pa so dobili tudi vso potrebno dokumentacijo. V UE Šentjur so, podobno kot na šentjurski občini, Kovača pri prizadevanjih za legalizacijo oziroma začetek obratovanja asfaltne baze od vsega začetka podpirali. Očitno jim niso prišli do živega ugovori številnih vaščanov, ki so jih slednji nazadnje izrazili poleti med javno razgrnitvijo projektnih dokumentov s poročilom o presoji vplivov baze na okolje. Čeprav je. skupina 31 vaščanov, nekaj posameznikov ter Zavod za varstvo naravne dediščine (OE Celje) podalo nekaj tehtnih ugovorov, v katerih so izrazili predvsem strah pred uničujočim vplivom baze na okolje, spraševali pa so se tudi, ali je domnevno 30 let stara oprema, ki naj bi prišla iz Vzhodne Nemčije, res v skladu s sodobnimi ekološkimi zahtevami, njihovi pomisleki niso zaustavili izdaje gradbenega dovoljenja. Izpolnjena večina pogojev? Po šestih letih je tako Kovač, kljub temu, da ne izpol njuje vseh pogojev, dobil grad beno dovoljenje za legalizacijo črne gradnje. Vaščani, ki obratovanju asfaltne baze še vedno nasprotujejo in imajo 8 dni časa, da se na gradbeno dovoljenje pritožijo, zaenkrat še ne vedo, kaj bodo storili - bojijo pa se, da je izdaja dovoljenja najbolj resen korak na poti do legalizacije in rednega obratovanja na črno zgrajene asfaltne baze, ki bo po njihovem mnenju usodno vplivala na vsakdanje življenje in na okolje v njihovi vasi. »Mirku Kovaču smo izdali gradbeno dovoljenje potem, ko smo pridobili vsa potrebna mnenja, tudi mnenje o vpli-yih asfaltne baze na okolje,« Ie pojasnil Robert Břežan, tóje izdal dovoljenje. Kot dodaja, to pomeni, da lahko Kovač zdaj zaprosi za tehnični pregled in za dovoljenje za Poskusno obratovanje. »Le- bo trajalo od pol do enega Jeta in v tem času bodo oprávněné vse meritve, ki jih do- Asfaltno bazo sredi Planinske vasi je doslej zaraščala trava, a dolgo ne bo več tako, saj je podjetnik Mirko Kovač pred dnevi prejel gradbeno dovoljenje zanjo. slej, ko baza ni obratovala, pač ni bilo mogoče opraviti. Šele po uspešno opravljenem poskusnem obratovanju in potem, ko bo izpolnil še nekatere druge pogoje, med katerimi je tudi prestavitev dela opornega zidu s sosedovega zemljišča, bo lahko Kovač zaprosil za uporabno dovoljenje, s čemer bi bil postopek za legalizacijo končan,« je pojasnil Brežan in dodal, da bi pritožba vaščanov začasno zaustavila vse nadaljnje postopke. »Baza naj bo, a ne sredi vasi« Vaščane Planinske vasi, ki jih je asfaltna baza močno razdvojila že pred šestimi leti (velika večina se z bazo sredi vasi ni strinjala, nasprotovali pa so jim nekateri Kovačevi somišljeniki, ki v prid asfaltni bazi omenjajo predvsem obljubljenih 30 novih delovnih mest), je dejstvo, da je UE Šentjur izdala gradbeno dovoljenje, presenetila. »Obrazložitev za izdajo gradbenega dovoljenja, ki sem ga prejel šele v torek, čeprav je bilo izdano že 14. septembra, se bere kot nekakšna pravljica. Iz nje je razvidno, da izdajatelj ni upošteval pripomb, ki smo jih podali med javno obravnavo letos poleti. Nanje smo sicer dobili nekakšen, a zelo neprepričljiv odgovor,« pravi Franc Bohinc, eden najglasnejših nasprotnikov asfaltne baze. »Načeloma se mi zdi, da je takšna baza koristna, vendar ne sredi vasi, ki sodi v območje Kozjanskega parka,« pravi Bohinc, sicer najbližji sosed, na čigar zemljišču je Kovač postavil tudi del opornega zidu asfaltne baze. »Kljub mojemu nasprotovanju ga še ni odstranil.« Že dejstvo, da del asfaltne baze stoji na zemljiščih dveh sosedov, bi moralo biti po Bo-hinčevem mnenju zadosten razlog, da v UE Šentjur Kovaču (še) ne bi izdali gradbenega dovoljenja za asfaltno bazo. »Vendar v UE Šentjur tudi tokrat niso upoštevali našega mnenja. Kovač pa je skušal zadevo rešiti na svoj način. Pred tremi tedni, potem, ko so k meni prišli geodeti in predlagali, da bi zemljo, na kateri stoji protihrupna ograja, zamenjal za 5 metrov drugega zemljišča, sem rekel, da bom razmislil. Očitno sem predolgo razmišljal, saj je kmalu zatem k meni na travnik prišel Kovač in rekel: »Uničil si mi pet življenj. Pazi se ...« Kot pravi Bohinc, to niso bile prve grožnje, ki naj bi jih bil deležen zaradi nasprotovanja asfaltni bazi. Kovača pa naj bi zaradi domnevnih groženj tudi ovadil. Pri omenjenem, do začetka zgodbe z asfaltno bazo sicer priljubljenem in uspešnem podjetniku, zgodbe o grožnjah nismo mogli preveriti, saj nas je med telefonskim pogovorom slabo slišal, potem pa se je telefonska povezava nenadoma prekinila. V kratkem pogovoru nam je vendarle zatrdil, da namerava z odpečatenjem in postopki za pridobitev dovoljenja za poskusno obratovanje asfaltne baze začeti takoj. Občina prilagodila prostorske načrte Kovačeva prizadevanja za legalizacijo črne gradnje so od vsega začetka javno podpirali tudi na Občini Šentjur; župan Jurij Malovrh se je za legalizacijo takrat večkrat tudi javno zavzel. Občina je Kovaču prilagodila celo svoje prostorske akte tako, da je v dolgoročnem načrtu predvidela industrijsko bazo sredi Planinske vasi, zaradi česar so vaščani sprožili celo presojo ustavnosti. »Da bi upravičili asfaltno bazo, so v dolgoročnem načrtu sprejeli obstoj industrijske cone sredi Planinske vasi,« pojasnjuje eden od sosedov razlog za presojo ustavnosti spremembe dolgoročnega načrta, ki na razplet že drugič čaka na ustavnem sodišču. Prvič je ustavno sodišče občinski odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za bazo raz- veljavilo. Pristojna inšpekcija je takrat izklopila elektriko in izdala odločbo o rušenju, vendar predstavnikom izvršilne oblasti rušenja ni uspelo izvesti. Baza je po letu dni poskusnega obratovanja prenehala z delovanjem, na občini so v tem času uskladili sporni odlok, vaščani so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti. Kovač pa je marca letos na UE Šentjur zaprosil za gradbeno dovoljenje. Vaščani, ki asfaltni bazi sredi svoje vasi še vedno nasprotujejo, opozarjajo predvsem na nevarnost vplivov baze na okolje, tla, vodo ter podtalnico, na rušenje naravnega ravnovesja ter na vpliv baze na Glijo jamo ter na vodni izvir Bistrica. Opozarjajo tudi na realno višino hrupa, ki ga doslej pač ni bilo mogoče izmeriti, na število tovornjakov, ki bodo v času obrato- vanja baze vozili po njihovi vasi, pa tudi na vse ostale vplive, ki bi jih imelo izdelovanje asfaltne mešanice na njihovo okolje. Na vse to so opozarjali tudi med javno razgrnitvijo načrtov, javno obravnavo ter ob zbiranju pripomb, vendar so bila vsa njihova prizadevanja bob ob steno. »Odgovori na vse naše pomisleke, ki smo jih prejeli doslej, so neprepričljivi. Razen tega nam nihče ni pokazal dokumentacije, ki bi dokazovala, da oprema za asfaltno bazo, ki je po naših podatkih prišla iz Vzhodne Nemčije, ni stara okoli 30 let in da je torej težko v skladu s sodobnimi ekološkimi zahtevami,« pravi eden od sosedov. Kovač, ki namerava zaprositi za tehnični pregled, takoj zatem, ko bo baza odpe-čatena, pa začeti s poskusnim obratovanjem, mora sicer res izpolniti še nekaj, v gradbenem dovoljenju zahtevanih pogojev. Med drugim mora zgraditi nov oporni zid s protihrupno ograjo ter odstraniti starega in poskrbeti za lovilce olj, prašnih delcev in drugih odpadkov. »Drugače ne bo dobil uporabnega dovoljenja za delovanje baze,« pojasnjuje Brežan. Če bodo Kovačevi podporniki izdali uporabno dovoljenje na podobno trhlih temeljih kot so izdali gradbenega, potem je podjetnik iz Planinske vasi na konju. Vaščanom, ki so vseh šest let očitno opozarjali v prazno, pa kmalu ne bo preostalo drugega, kot da se navadijo na bolj onesnaženo vodo in okolje, na desetine tovornjakov, ki bodo vsak dan vozili skozi njihovo vas, ter na doslej realno neizmer-jene količine prahu, približno tono odpadkov, ki naj bi jih baza proizvedla vsak dan, ter tresenje in hrup. Po mnenju službe, ki je pripravila poročilo o vplivih baze na okolje, pa naj bi ta ne bil prehud, saj - v slabo tolažbo krajanom Planinske vasi - asfaltna baza »v dnevih, ko ne bo dovolj naročil, morda celo ne bo obratovala.« ALMA M. SEDLAR Foto: MN VODNE STISKALNICE IZDELKI IZ NERJAVNEGA JEKLA Žagar Bogomir ORODJARSTVO - KLJUČAVNIČARSTVO s.p., Tovarniška cesta 7,3312 Prebold Tel.: 031705 34 70 Fax: 03/705 34 71 Gsm:041 - stiskalnice za "prešanje" sadja velikosti 120 in 1601. - nagibna varianta-enostavno polnjenje in praznjenje - kvalitetna izdelava, ugodne cene - izdelana iz nerjavnega jekla_ Povabljeni v balkansko krčmo V Republiki srbski si želijo še več vlagateljev iz Slovenije - Kmalu enotni gospodarski trg Bosne in Hercegovine Predsednik vlade Republike srbske Dragan Mike-revič je v začetku tedna prišel vabit k še večjemu sodelovanju tudi celjsko gospodarstvo: »Čeprav je pri nas še vedno balkanska krčma, se razmere normalizirajo, saj se pospešeno prilagajamo evropski zakonodaji in standardom. Zato upam, da se bo še več slovenskih podjetij odločilo za neposredne naložbe ali se vključilo v privatizacijo. Republika srbska je v EU deležna nekaterih ugodnosti in lahko bi jih izkoristili skupaj. Sami jih namreč ne zmoremo, saj kakovost naših izdelkov ni takšna, da bi z njimi lahko konkurirali na evropskem trgu.« Slovenija je že sedaj med največjimi zunanjetrgovinskimi partnerji in vlagatelji v Republiki srbski, oziroma celotni BiH, a Dragan Mi-kerevič meni, da bi morala slovenska podjetja na njihov trg vstopiti še bolj pogumno. Ponujajo jim stabilen monetarni sistem z eno najnižjih inflacij, odprtost k evropskemu gospodarstvu, enake pogoje kot za domače vlagatelje, možnost hitrejšega prodora na ruski trg in cenejšo delovno silo. »Pri nas povpraševanje še vedno krepko presega ponudbo, zato si želimo čim več tujih vlagateljev, ki bi razvili domačo proizvodnjo, da ne bi bili več tako odvisni od uvoza,« je dejal Mikerevič in povabil k vlaganju predvsem v elektrogospodarstvo ter v izgradnjo železniškega, cestnega in tudi plinskega omrežja, pa tudi k privatizaciji živilskih in lesnopredelovalnih podjetij. Srečanja so se udeležili predstavniki 20 podjetij s Celjskega, ki so v Republiki srbski bodisi že prisotna ali pa se na vlaganje v ta trg šele pripravljajo. Nekateri so opozorili, da imajo pri poslovanju na tem območju kar nekaj težav, saj je carinska služba zelo toga, ponekod ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti, zlasti pa jih motijo neusklajenost in razlike v razmerah gospodarjenja med obema entitetama. Mi-kerovič jim je obljubil, da bodo poskušali vse ovire čim prej odpraviti, že v teh dneh pa naj bi sprejeli tudi dokončen dogovor o oblikovanju enotnega gospodarskega trga BiH. JANJA INTIHAR Tim na tromeji Laški Tim je včeraj uradno odprl novo proizvodnjo termo in hidroizolacijskega materiala v Srbiji, kjer je v mestu Šy že lani kupil podjetje Šidal v stečaju. Proizvodnja na novi lokaciji je sicer stekla že konec junija, celotno naložba, kj naj bi se povrnila v nekaj letih, je vredna pet milijonov evrov, Tim ima zdaj v Šidu pravzaprav kar dve tovarni, in sicer za termoizolacije iz stiropora in za hidroizolacijske izdelke. Stiro-por izdelujejo z novimi stroji, ki so jih kupili v Nemčiji, proi-zvodnja hidroizolacijskih izdelkov pa teče na proizvodnji Uniji, ki so jo v Srbijo preselili iz ljubljanske Izolirke. V podjetju tré-nutno dela 45 ljudi, do konca leta pa naj bi število zaposlenih še povečali. Že letos naj bi jim nov proizvodni obrat prinesel pg milijonov evrov prihodkov. Novo podjetje Tima ima zelo privlačno lokacijo, saj leži nj magistralni cesti Zagreb-Beograd na tromeji Hrvaške, Srbije ta Bosne in Hercegovine. Tako jim bo še lažje uresničevati strategi-jo, da poleg Srbije iz Šida pokrivajo tudi vse okoliške trge, kar po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pomeni za podjetje veliko pridobitev. j]' Prejšnji teden je Banka Celje v Narodni dom povabila številne poslovni partnerje, nocoj ob svojem visokem jubileju pripravlja še slavnostna akademijo. O preteklosti in prihodnosti V teh dneh se vrstijo številne prireditve, s katerimi Banka Celje proslavlja 140-letnico svojega delovanja. Vrhunec bo nocojšnja slavnostna akademija, ki se bo začela ob 19.30 uri v Narodnem domu. Prav tako v Narodnem domu so celjski bankirji prejšnji teden že gostili poslovne partnerje in ekonomske strokovnjake, s katerimi so razpravljali o trenutnih gospodarskih razmerah v svetu in Evropi ter o obveznostih in priložnostih, ki jih je slovenskim bankam prinesel vstop v EU. Te nove priložnosti bo vsekakor izkoristila tudi Banka Celje, zato se že nekaj ča- sa pripravlja na vlogo razvojnega partnerja podjetjem pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Zato se je odločila tudi za sodelovanje z regionalno razvojna agencijo, v katerem ima 13-odstotni lastniški delež. Banka Celje že dolgo ni več regionalna banka, ampak je vseslovenska, saj zunaj celjske regije opravi kar 60 odstotkov vseh poslov, prvih projektov pa se je lotila tudi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Zdaj je pripravljena tudi na izzive razvojnega partnerstva, saj želi tudi na tem področju pridobiti prednost pred ostalimi bankami. JI, foto: GK Laščani ostali praznih rok Po sicer še neuradnih informacijah je Pivovarni Laško spodletelo pri prevzemu največje srbske polnilnice pijač Knjaz Miloš iz Arandjelovca. Večina malih delničarjev naj bi namreč sprejela ponudbo investicijskega sklada FPP Balkan limited iz Londona, ki je za delnico ponudil največ denarja. Laščani, ki so preko javne ponudbe želeli pridobit najmanj četrtino delnic Knjaza Miloša, so za eno delnico ponudili 53.130 tolarjev, če nihče od prevzemnikov v tokratni ponudbi ne bi zmagal, pa bi objavili novo javno ponudbo za večinski sveženj delnic. V Pivovarni Laško razpleta prevzema srbske tovar- ne še ne želijo komentirati. To bodo storili takoj, je povedal njihov tiskovni predstavnik, ko bodo o izidu javne ponudbe dobili uradno obvestilo srbske komisije za vrednostne papirje. Poleg sklada FPP, Pivovarne Laško in francoske družbe Danone, ki je za delnico Knjaza Miloša ponudila najmanj, se je v ponovno privatizacijo Knjaza Miloša vključila tudi država, ki je že sicer lastnica 42 odstotkov te ga podjetja. Male delničarje je pozvala, naj svoje delnic« združijo z državnim delniškim skladom in oblikujejo večinski paket, za katerega bi iztržili še več, kot so bili pripravljeni plačati vsi trije ponudniki. Z domačim znanjem v svetovni vrh Konjiško podjetje Schefenacker Grah SG Automotive dela za najboljše avtomobilske znamke v svetu V Slovenskih Konjicah se je v ponedeljek slovenski javnosti prvič predstavilo eno najbolj inventivnih in prodornih podjetij pri nas, SG Automotive. Družba je del koncema Schefenacker. Podjetje Schefenacker Gmb-H iz nemškega Esslingena je večinski lastnik, z 49 odstotki pa je solastnik mešanega podjetja družina Grah oziroma podjetje CMP iz Slovenj Gradca. Robert Grah je generalni direktor podjetja Schefenacker Grah Automotive, ki je pričelo s proizvodnjo v Slovenskih Konjicah leta 1998. Takrat je 60 zaposlenih ustvarilo 1,7 milijona evrov letne realizacije, danes je zaposlenih že 540, letna realiza- cija pa dosega 42 milijonov evrov. Podjetje razvija, proizvaja in trži kabelske sete in elektronske sklope za zavorne luči, tretje zavorne luči, smernike, notranja svetila in krmilno elektroniko za naj-prestižnejše avtomobilske proizvajalce. »Raziskave, razvoj in seveda proizvodnja temeljijo na našem lastnem, slovenskem znanju, ki mu daje podporo najsodobnejša računalniška oprema. Proizvodnja dosega kvaliteto in roke dobav s pomočjo najmodernejše tehnologije ob nepogrešljivi podpori ljudi - to pa so naši pridni in natančni delavci in delavke. Lahko rečemo, da smo skupina, ki pozna le pot naprej,« je poudaril bistvo uspeha podjetja Grah. V Slovenskih Konjicah so razvili krmilno elektroniko in zadnje luči za najbolj prestižne avtomobile, kot so Maybach, Rolls Royce, VW Pheaton, Audi A8 ... Pomemben korak naprej pomeni uresničitev projekta v Zagorju ob Savi. Proizvodnjo v Slovenskih Konjicah bodo namreč z začetkom prihodnjega leta nadgradili v Zagorju, kjer so jih sprejeli z odprtimi rokami. Vse je že pripravljeno za gradnjo 6.600 kvadratnih metrov velike proizvodne hale. Moderna tovarna, ki bo postavljena najkasneje do 12. decembra. Delo v SG Automotive zahteva poleg znanja tudi veliko natančnosti. Značilna je dodelana organizacija in kontrolni postopki, ki so specifični za avtomobilsko industrijo. S samo sedmimi napakami na milijon izdelkov so v svetovnem vrtiu kvalitete izdelave elementov za avtomobilsko industrijo. Robert Grah s smernikom v ogledalu za novi kupe Mercedesove S klase. V predseriji so ga izdelali v Slovenskih Konjicah, po novem letu jih bodo v Zagorju, bo po napovedih zaposlila 300 ljudi, ki bodo elektroniko, ki jo izdelujejo v Konjicah, vgrajevali v končne izdelke. Kot je na novinarski konferenci poudaril Robert Grah, se je koncem Schefenacker, ki ima v 14 državah sveta že 27 tovarn, v katerih dela preko 6 tisoč delavcev, odločil za še eno lokacijo v Sloveniji tudi na osnovi uspešnega delovanja konjiškega podjetja. Čeprav je delovna sila v Sloveniji dražja kot v večini držav, ki bi še prišle v poštev za novo tovarno, to odtehta znanje, ki ga ima. Naložbo, vredno 8 do 10 milijonov evrov, je podprlo ministrstvo za gospodarstvo z 272 milijoni tolarjev iz sredstev za spodbujanje neposrednih tujih vlaganj. Izreden interes je pokazala tudi občina Zagorje, saj bo, kot je dejal njen župan Matjaž Švagan, nova tovarna pomembno prispevala k razvoju celotnega Zasavja, ki tako desetletje po zaprtju rudnikov vendarle okreva. MILENA B. POKLIČ jgtÔT] piinmi najboljšim okusom GOSPODARSTVO Včasih razglednice, danes pokrovčki Fotolik skoraj tretjino prihodkov ustvari s tiskanjem pokrovčkov za mlečne izdelke - Zadolženi do leta 2007 Celjski Fotolik, ki je ob zadnji poplavi imel toliko ijKode, da so ga skoraj zaprli, posluje vse bolje. Samo v zadnjih dveh letih so v posodobitev proizvodnje vložili okrog 700.000 evrov, 43 zaposlenih pa je v dobrih šestih letih skoraj podvojilo prihodke. Tržne priložnosti so našli v izdelovanju embalaže za kozmetična podjetja in tiskanju aluminijskih pokrovčkov za mlekarne. Letos so se vpisali tudi med izvoznike, saj so pokrovčke začeli izdelovati tudi za Avstrijce. Razglednice, po katerih so nekoč sloveli po vsej bivši Jugoslaviji, predstavljajo danes le še desetino celotne proizvodnje, ki jo ohranjajo bolj zaradi tradicije kot zaslužka. Direktor Janko Zorin pravi, da je naročil iz leta v leto manj. Iz »starih časov« so ohranili tudi izdelovanje stenskih koledarjev, s katerimi ustvarijo četrtino letnega prihodka. »Konkurenca na tem področju je zelo velika, vendar k sreči narašča tudi povpraševanje. V podjetjih se namreč zavedajo, da je koledar z njihovim imenom še vedno najcenejša reklama,« çtavi Zorin. V Fotoliku so tiskanje letošnjih koledarjev zaključili že v začetku septembra, zato so pred dnevi pripravili tradicionalni dan odprtih vrat, na katerem so poslovnim partnerjem iz vse Slovenije predstavili letošnjo ponudbo. Delajo samo za znane kupce, saj pri nas ni v navadi, kot je, na primer v Nemčiji, da bi koledarje kupovali skoraj izključno v papirnicah. Poleg koledarjev, prospektov, katalogov, vizitk in drugih klasičnih tiskovin so v Fotoliku zadnje čase začeli izdelovati tudi drobno kartonsko embalažo za kozmetična podjetja. Njihova največja naročnika sta trenutno Kozmetika Afrodita iz Rogaške Slatine in mariborski Henkel. Janko Zorin upa, da jih bo sčasoma še več, saj prav v tej proizvodnji, zaradi katere se jim je že doslej občutno povečal promet, vidi eno od priložnosti za razvoj podjetja. Pokrovčki tudi za Avstrijce Veliko si obeta tudi od izdelovanja aluminijskih pokrovčkov za zapiranje posodic z različnimi mlečnimi izdelki. S poslom so začeli pred tremi leti, ko so ukinili proizvodnjo neskončnih obrazcev. »Ker nismo hoteli odpuščati, smo morali nujno poiskati nov program. Kupili smo fleksotiskarski stroj, prekvalificirali nekaj delavcev in proizvodnja je stekla. Prvo leto je bilo težko, zdaj pa smo že tik pred tem, da zapolnimo vse naše zmogljivosti,« pojasnjuje Zorin. Med naročnike aluminijskih pokrovčkov, s katerimi ustvarijo že 30 odstotkov prihodkov, so namreč poleg večjih slovenskih predelovalcev mleka pridobili tudi nekaj manjših avstrijskih mlekarn z območja v bližini meje. Zorin pravi, da so za Avstrijce zanimivi, saj so kot majhno podjetje zelo prilagodljivi, saj za pripravo novega izdelka pa ne potrebujejo več kot deset dni. Letos bodo izvoz povečali za najmanj 40 odstotkov, prihodnje leto pa se nadeja- BI ■ <5jj t IB Hi Direktor Fotolika Janko Zorin je k pripravi motivov za letošnje koledarje povabil tudi znano svetovno popotnico Benko Pulko. jo še višji rasti. »Ob pomoči avstrijskega trga bo tudi Fotolik končno dočakal boljše čase,« je prepričan Zorin. Stečaj ali posojilo Podjetje se je namreč po zadnji poplavi, ki jim je povzročila za kar 90 milijonov škode, močno zadolžilo. »Bili smo na razpotju - zapreti podjetje in poslati na cesto vse delavce, ali pa najeti draga posojila in se za nekaj let odpovedati zaslužku. Danes smo veseli, da smo se odločili za drugo možnost, pa čeprav nam bodo še do leta 2007 obresti požrle večino dobička,« pravi Janko Zorin. V zadnjih letih so v podjetju temeljito posodobili tudi opremo. Večinski lastnik Fotolika z 58-odstotnim deležem je direktor Janko Zorin. Delnice je odkupil od zaposle nih in bivših zaposlenih Sklada KS2 in KS4 imata 27 oziroma 6 odstotkov delnic, preostanek podjetja pa je še vedno v rokah malih delničarjev. V nakup novih strojev in prenovo starih so vložili okrog 700 tisoč evrov. Posodobitev je močno dvignila produktivnost, saj je pred osmimi leti 58 zaposlenih ustvarilo 280 milijonov tolarjev prihodkov, letos pa jih bo 43 več kot pol milijarde tolarjev. JANJA INTIHAR Foto: Arhiv Fotolik Novem car ima sedem odstotkov sveta Podjetje Novem car iz Ložnice pri Žalcu, ki izdeluje lesene okrasne obloge za avtomobile višjega cenovnega razreda, bo letos M naložbe namenilo kar 1,2 milijarde tolarjev. Postavili bodo novo, 7.600 kvadratnih metrov veliko tovarno, zaradi katere naj bi se v Oanj kot dveh letih število ^aposlenih povečalo za tretjino, prodaja za skoraj polovico, dobiček pa kar za •SO odstotkov. Zdaj je v podjetju, ki je od leta 1996 v stoodstotni nemš-« lasti, zaposlenih 410 ljudi, ki bodo letos ustvarili 7,4 filijarde tolarjev prihodkov J5 prodaje in okrog 660 milijonov tolarjev dobička. Za-radi nenehnega povečevanja Produktivnosti in tudi nove Proizvodne hale naj bi bila prihodnje leto prodaja še za 1,3 milijarde tolarjev višja, dobiček pa naj bi presegel 950 milijonov tolarjev. Novem Car je leta 1990 v sodelovanju z nemškim partnerjem ustanovil Juteks, ki pa se je šest let kasneje iz podjetja umaknil. Sodi v skupino devetih Novem podjetij, ki pokrivajo kar 45 odstotkov svetovnega trga dekorativnih avtomobilskih oblog. Žalsko podjetje, ki velja za najbolj inovativnega med Novem podjetji, ima v skupini 16-odstotni tržni delež, kar pomeni, da sam pokriva 7 odstotkov svetovnega trga. Kot je povedal direktor Ivan Podpečan, imajo pogodbe za naroČila sklenjene do leta 2012, začeli pa so že s pogajanji za obdobje po tem letu. JI J prihodki iz prodaje (v mrd sit) ♦ dobiček (v min sill _MP0.II,m cer V žalskem podjetju napovedujejo, da bodo zaradi nove proizvodne hale v manj kot dveh letih prihodke povečali še za polovico. Rekordna rast Namigovanja in ugibanja so na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minuli teden povzročila rast slovenskega borznega indeksa SBI 20 do rekordne višine. Od ponedeljka je po kratkem padcu indeks zrasel za 1,4 odstotka in četrtkovo trgovanje končal pri vrednosti 4.899,05 točke. Za ponovno rast sta »krivi« predvsem delnici Krke (KRKG) in Mercatorja (MELR). V poslovnem tisku so se pojavila ugibanja o Krkinem morebitnem tujem prevzemniku, kar je povzročilo rast enotnega tečaja za 5,2 odstotka, pri čemer je bilo z delnico do četrtka opravljenih za 2,2 milijarde tolarjev poslov. Uprava podjetja je objavila, da na področju kapitalskih povezav Krke z drugimi farmacevtskimi družbami ni posebnosti, kar ni vplivalo na investitorje. Druga najpromet-nejša delnica je bila delnica Mercatorja (MELR), s katero je bilo do četrtka opravljenega za 788 milijonov tolarjev prometa, enotni tečaj pa je do četrtka pridobil 3,9 odstotka. Srbska komisija za trg vrednostnih papirjev je v četrtek Mercatorju dala dovoljenje za objavo ponudbe za prevzem največje srbske trgovske prehrambene verige C-Mar-ket. V četrtek je Mercator objavil namero za objavo konkurenčne ponudbe za prevzem družbe Emona Maximar-ket d.d. Za poplačilo nekaterih kratkoročnih posojil bo Mercator že konec tega meseca izdal obveznice s približno 4,75-odstotno donosnostjo, predvidoma pa bodo izdane za sedem let. Med donosnejšimi delnicami minulega tedna je bila tudi delnica Merkurja (MER) iz Kranja. Delnica je v minulem tednu pridobila 6,25 odstotka vrednosti in četrtkovo trgovanje končala pri enotnem tečaju 35.113,30 tolarja. Pregled tečajev obdobju me( 14. in 20. septembrom Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT Xspr. CICG Cinkarna Celje 25.253,45 33221299 Û 1,52 CETG Cetis 42.010,00 665.397 D 2.46 CHZG Comet Zreče 2.990,00 0 0,00 GRVG Gorenje 6.776,22 176.886.453 O -0.32 PILR Pivovarna Laško 7.720,23 29.176.139 O 0,98 JTKG Juteks 34.100,00 16.489.052 1> 3.33 ET0G Etol 65.000,33 19.059.010 O -1.51 Upravi ljubljanske Kolinske in izolske Droge sta začeli proces združitve obeh podjetij. Lastniki obeh družb naj bi pogodbo o združitvi podpisali že letos, medtem ko naj bi bilo novo podjetje registrirano v začetku prihodnjega leta. Italijanska banka Intesa želi preko Banca Popolare Friul Adria prevzeti večinski delež borzne hiše Medvešek Pušnik. Upravi podjetij sta v sklepni fazi pogovorov. Banka Intesa po investiciji v Deželno banko tako počasi vstopa na slovenski finančni trg. Indeksi med 14. in 20. septembrom Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 4.912,61 Û 121 SBINT 4.510,05 Û 1,02 PIX 4.492,45 0.76 BIO 118,23 0,00 IPT 4.040,96 Û 0,86 Statistični urad RS je objavil prve podatke o bruto domačem proizvodu v letošnjem drugem četrtletju. Ta je v primerjavi z drugim četrtletjem 2003 porasel za 4,6 odstotka. V prvi polovici leta je gospodarska rast glede na enako lansko obdobje znašala 4,2 odstotka. MATUA LIPAR, analitik matij a. lipar@ilirika. si ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d. Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran AKCIJA Gasilec kolesar Alojz Obajdin iz Celja je gasilec, navdušen za šport NASI GASILCI NAŠI GASILCI Glasujem za:.............. Aktiven v gasilskem društvu: . Moje ime in naslov: .. Mesto med predstavljenimi zaslužnimi gasilci si prav gotovo zasluži tudi Alojz Obajdin iz Celja, član PGD Teharje. Rojen je bil v času nekdanje Jugoslavije v Vukovarju. Leta 1940 so se z družino vrnili v Slovenijo, na Teharje, kjer je bil prva leta tudi zaposlen, nato pa je "zdržal" dolgih 40 let v nekdanjem Lik Savinja v Celju, kjer se je leta 1984 tudi upokojil. Gasilec je postal leta 1948. Nekaj let zatem je obiskoval gasilsko šolo v Medvodah, kjer je predaval tudi Matevž Hace, takratni predsednik GZ Slovenije, po katerem se danes imenujejo najbolj ugledno gasilsko tekmovanje in gasilska priznanja. Alojz Obajdin se spominja, da je največ govoril o zgodovini, zlasti o XIV. diviziji, v kateri je bil komisar, in zelo malo o gasilstvu. Alojzu Obajdinu je močno ostal v spominu požar leta 1958, ko je zagorelo v lakirnici mizarske delavnice na Teharjah. Takrat je bil zaposlen v Lik Savinja. Na hitro je organiziral skupino gasilcev in se odpeljal gasit. Na srečo je bila takrat cesta skozi Bukovžlak že asfaltirana - od leta 1954, ko se je po njej na Ostrožno peljal Tito - in hkrati na njej ni bilo veliko prometa. Pogorele teharske delavnice niso obnavljali, temveč so proizvodnjo prestavili v Lik Savinja. Spominja se tudi leta 1963, ko je Občinska gasilska zveza Celje ku- Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda ii zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica:_ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: pila pet novih kombijev Zastava iz Kragujevca, prirejenih za gasilce. Dobila so jih društva na Ljubečni, Teharjah, Dobrni, v Gaberju in Vojniku, pri čemer so na Teharjah in Ljubečni iz neznanih razlogov dobili navodila o prepovedi njihove uporabe. "Tako se je zgodilo, da je na Teharjah pri Mihelič zagorelo in smo prikolico z orodjem vlekli na požarišče, nov avto pa je stal v garaži," pojasnjuje takrat čudne odločitve Alojz Obajdin. Bil je med prvimi gasilskimi predavatelji in republiškimi sodniki, saj je izpit opravil že leta 1964, ravno tako kot pokojna Ivan Paser in Štefan Krumpak. Dobil je več priznanj, med katerimi je najbolj ponosen na tisto za posebne zasluge, plamenico 2. stopnje, gasilsko odlikovanje 1. stopnje ter letošnje imenovanje za častnega člana GZ Celje. V mladosti je bil mentor mladih gasilcev, od leta 1987 pa je mentor veteranov PGD Teharje: "Prav gotovo smo med petimi najboljšimi veteranskimi skupinami v Sloveniji. Lani smo bili tretji na slovenskem pokalnem tekmovanju in dvakrat tretji na državnih tekmovanjih. Leta 1989 smo v Komendi celo zmagali na memoriálu Matevža Haceta. V društvu se dobro počutimo, ob novem letu izdamo tudi bilten in ko- Izbiramo »naj« desetino Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (4.547) Jože Gajšek, PGD Lokarje (4.013) Ivan Buser, PGD Ponikva (3.061) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.684) Mirko Lešar, PGD Lopata (852) Olga Lešar, PGD Lopata (781) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (692) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (445) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (423) David Krk, PGD Andraž (268) Nagrajena bralka je tokrat Magda Fajs iz Šentjurja, ki bo hišno darilo prejela na oglasnem oddelku NT&RC. V mesecu požarne varnosti bomo zaključili s predstavitvami članic in članov prostovoljnih gasilskih društev na Celjskem. Pripravili bomo zaključno prireditev s predsta, vitvijo "naj" desetine, z gosti, družabnimi igrami in glasbo. Prostovoljna gasilska društva, ki so pripravljena organizirati srečanje, vabimo, da pošljejo svojo prijavo. Pogoji: ustrezen zunanji in v primeru slabega vremena tudi notranji prostor; napišite, kako si srečanje predstavljate in kaj ste pripravljeni organizirati. Med prijavljenimi bomo izbrali najboljšega ponudnika. Pisne prijave pošljite do vključno ponedeljka, 4. oktobra, na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom gasilci. ledar. Problem je le utesnjenost gasilskega doma, saj imamo ob intervencijah težave z vključevanjem v promet." Alojz Obajdin je človek, rojen za delo: "Nikoli nisem rad govoril, ampak delal. Težje je dobro opraviti nalogo, kot pripraviti načrt, saj je treba imeti ljudi." Že 55 let je poročen z Ivanko, s katero imata dve hčeri, štiri vnuke in pravnukinjo. Alojz je bil v mladosti nogometni navdušenec, 18 let je igral pri Kovinarju Štore, zdaj ga z dušo in srcem zaradi vnuka Sebastjana, ki je član mladinske rokometne ekipe v Celju, zanima rokomet. Še vedno izredno energični Alojz Obajdin na pragu 80, let ne miruje. Avta ne vozi že sedem let, a zato velik« pešači in kolesari. In še vedno je kot eden najstarejših aktivnih članov na Celjskem» celoti predan prostovoljni mu gasilstvu. TONE \ Foto: BRÍ radioceljé BANKA SLOVEM!JE PREDNAROČILO priložnostnih kovancev 2005 Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2005 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, št. 77/2004), in sicer ob: - 100-letnici ustanovitve Slovenske sokolske zveze in - 100-letnici slovenskega filma. Ob vsakem dogodku bosta izdana zlatnik s predvideno nominalno vrednostjo 25.000 tolarjev in srebrnik s predvideno nominalno vrednostjo 5.000 tolaijev. Vsi priložnostni kovanci bodo izdani v prvi polovici leta 2005. Prodajali se bodo po prodajni ceni, ki bo višja od nominalne vrednosti. Banka Slovenije zbira predhodna naročila za navedene zlatnike in srebrnike. Pisno prednaročilo lahko posredujete do 11. oktobra 2004 na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana ah na elektronski naslov: prednarociIo-pril.kovanci@bsi.si . Obrazec za prednaročilo je objavljen na spletni strani www.bsi.si. Po objavi sklepa Banke Slovenije o datumu izročitve priložnostnih kovancev v prodajo in obtok v Uradnem listu RS, bodo prednaročniki o tem posebej obveščeni. Pomembna je kakovost, ne dolgost življenja Kako do zdravega in kakovostnega življenja - Rudi Čajavec: »Recept je znan, le upoštevati ga je treba!« Zdravje je danes moderna tema vsakdanjih pogovorov, o zdravju je napisanih nešteto knjig, tovrstne knjižne novosti kar preplavljajo tržišče. Receptov za zdravo, srečno in dolgo življenje pa je nešteto. Katerega izbrati? Naš tokratni sogovornik, Rudi Čajavec, dr. med., specia-medicine dela, prometa in športa, je glede odgovora na to vprašanje kratek in jedrnat. »V bistvu so to zelo preproste, vsakdanje reči, le zavedati se jih je treba in se po njih ravnati v vsakdanjem življenju: namesto da sedemo v avtomobil, gremo peš, namesto da poležujemo pred televizorjem, gremo v naravo ipd.« Kaj vse je potrebno, da bi živeli zdravo, da bi zadostili vsem potrebam našega organizma? 1 Pričakovati je, da bi vsak od nas s svojim ravnanjem pripomogel k svojemu zdravju, denimo s počitkom, z redno higieno, z zaš-iStnimi vajami, sem sodijo še ustrezna oblačila in obutev, normalna telesna teža, zdrava prehrana, redna rekreacija v aerobnem okolju, urejeno družinsko življenje in socializi-ranost. Koliko časa naj bi človek počival, spal? Počitek je sestavni del bioritma posameznika. Zaželeno je, da je spanje v enem kosu, torej nepretrgano in traja osem ur, ■S&daljševanje spanja zjutraj do desete ali celo enajste ure pa predstavlja z ene strain dodatno znižanje dnevne aktivnosti po-Jameznika in z druge izgubo zavestnega dela. Kaj je najbolje storiti zjutraj, ko vstanemo? Najprimernejše so raztegoval-ne vaje za vse bistvene skupine mišic, vsaka vaja naj bi trajala od 10 do 30 sekund, s petimi ponovitvami. Zjutraj je treba razgibati sklepe, opraviti zaščitne vaje za trebušne in hrbtne mišice. Kaj je še pomembno za idravje? Pomembna je tudi osebna higiena, redno tuširanje z mlačno in hladno vodo. Za osebe s slabim venskim ožiljem svetujem tuširanje s hladno vodo, približno 3 minute. Zlasti pa je zdrava prehrana povezana z zdravim načinom življenja, mar ne? Zdravo prehranjevanje omogoča, da ima človek idealno težo, da uživa v hrani in da optimalno zadosti vsakodnevnim zahtevam, naporom, obremenitvam. Kvantitativno in kvalitativno mora prehrana ustrezati spolu, starati, telesni konstituciji, potrebam, navadam. Zdrava prehrana se začne s pridelavo hrane, se nadalju-Ie s predelavo, s pripravo hrane * sistem obrokov. Včasih"so glede prehrane veljale drugačne zapovedi, zdaj nam strokovnjaki ponujajo najrazličnejše formule za zdravo prehranjevanje. Naša predana se je na splošno v zadnjih desetletjih spremenila. To je posledica dosegljivosti in možno-^ znanja in dietetike, radoved-n°sti in pripravljenosti na vplive °kolja, denimo medijske, vpli-ve turizma ipd. Raziskave pa do- kazujejo, da sta od pravilne, torej zdrave prehrane odvisna stanje zdravja in počutje. Kakšno prehrano priporočate? Priporočam pestro in uravnoteženo prehrano. Hrana prinaša potrebno energijo za delo organov in organskih sistemov vse naše za aktivnosti, ob istočasnem vzdrževanju normalne teže, brez odvečnih maščob. Kakšne so glede tega nove zapovedi me-dicincev, nutricionistov? V sodobni pravilni prehrani se povečuje delež ogljikovih hidratov na 60 do 70 odstotkov energetskih potreb, zmanjšuje pa se energetska potreba po maščobah, teh naj bi bilo 20 odstotkov, sploh pa ne več kot 30 odstotkov energetskih potreb. Maščobe škodujejo zdravju in počutju, če z njimi pretiravamo. V zmernih količinah in pravilno izbrane pa so telesu koristne in prijazne. Potrebujemo beljakovine, od 10 do 20 odstotkov je teh energetskih potreb, ki s hrano prinašajo organizmu esen-cialne aminokisline, na primer posneto mleko, jogurt, kislo mleko, kefir in ostali mlečni izdelki, priporočljive so ribe in perutninsko meso, občasno mehko kuhano jajce, stročnice in jedrca. Uporabljaj mo malo olja, to naj bo oljčno ali olje koruznih kalčkov ali sončnično, občasno tudi bučno, zdravju prijazen je tudi naravni jabolčni ali vinski kis, soli pa naj bo čim manj. Z zelenjavo, solatami in sadjem dajemo organizmu energijo, vanj vnašamo vitamine, rudnine in vodo. Kaj pa danes tako moderno vegetarijanstvo? Vegetarijanstvo in makrobiotiko odsvetujem zaradi neprilagojenosti organizma tej vrsti prehrane. V takšni prehrani so prisotni polisaharidi v obliki celuloze, ki je neprebavljiva in je koristna zgolj kot balastna substanca, ki omogoča redno odvajanje. Evropski teden mobilnosti je tudi čas, ko se vprašamo, koliko se sploh še gibljemo, kaj storimo za zdravje v smislu telesne vadbe, gibanja v naravi, v telovadnicah, fitnes centrih. Smo glede tega danes bolj osveščeni? Rekreacija ali šport za vse je sestavni del zdravega življenja, tega se danes ljudje vse bolj zavedajo. Za rekreacijo je značilno, da ni tekmovalna, rezultati, ki jih merimo z različnimi napravami, pa dajejo možnost realne ocene naših trenutnih zmožnosti. Koliko rekreacije bi bilo že dovolj? Zadostuje trikrat tedensko s trajanjem od 30 do 60 minut. Zaželene aktivnosti pa so: sprehod, tek, kolesarjenje, plavanje, veslanje, tek na smučeh, tenis, odbojka, to so aktivnosti, ki potekajo v prijaznem naravnem okolju, seveda pa moramo biti primerno oblečeni, opremljeni. Oblika telesne aktivnosti je predvsem soodvisna od želje in motiva posameznika. Vsako aktivnost začnemo z ogrevanjem in raztegoval-nimi vajami, končamo pa z iztekom in spet z raztegovalnimi vajami. Rekreacija, ki omogoča, da si _bbfit«, pa je fitnes, ta vadba pa mora biti strokovno vo-dena in nadzorovana. Z jogo se danes ukvarja vse več ljudi. Jo priporočate? Joga in podobne alternativne metode so stvar izbire vsakega posameznika, večinoma so azijskega izvora, v sebi pa povezujejo strečing in avtoge-ni trening. Ob pravilnem vodenju so te metode koristne, moram pa opozoriti, da si z njimi ni mogoče pridobiti potrebne kondicije za vsakodnevno delo, napore. Še kaj, kar prav tako v veliki meri prispeva k našemu zdravju? Urejena družina, urejeno družinsko življenje je prav tako zelo pomembno. V družini izražamo in sprejemamo čustva, misli, potrebe. V družini smo svoji, srečni, vedri, prijazni, skrbni, strpni, ustvarjalni. Vse to prenašamo na lastne otroke. Če nismo zadovoljni doma, se nam zdravje lahko poruši, enako velja za zadovoljstvo na delovnem mestu. Vse to in še kaj je potrebno za zdravje in dobro počutje. Seveda pa si s pravilnim načinom življenja le-tega ne podaljšujemo, dolžina življenja je namreč za vsakega posameznika genetsko kodirana, bistveno je, da življenje, ki nam je odmerjeno, živimo kakovostno. Redna rekreacija je že tisto, kar nam omogoča kakovostno življenje. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega si dišča v Celju, zadeva St 17/2004 z dne 14. 9. 2004 nad stečajnim dolžnikom OSEK IRENA s.p. v stečaju »MEGA BAR IRENA« Pečica 12, 3241 PODPLAT OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB ( I. narok ) I. PREDMET PRODAJE skupaj 261,72 m2 koristne površine, na lokaciji Žagaj pod Bočem 12/b, Rogaška Slatina, pare. št. 92/3 in 299.S, zk.vl.št. 394, K.o. Ćaća vas. Premoženje - idealni delež nepremičnine se prodaja v kompletu, izklicna cena znaša 7.000.000,00 sit. Varščina znaša najmanj 10% izklicne o Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 20. 8. 2004 in bo prodano po načelu »videno - kupljeno«. Izklicna cena je v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvoneta Jezer-nika, univ. dipl. ing., stalnega sodnega cenilca in jih je možno videti pri ogledu. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja v kompletu kot celota, po sistemu »videno-kupljeno«. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL). 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin ir prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zara čunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Za-kona o davku na dodano vrednost (Uradni li: 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 5. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 6. Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se m tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične o goju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II.,ir III. odstavka ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca ir njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL ter 510. in 513. čl. Obligacijskega zakonika. 4. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale v: razpisane in navedene pogoje. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račí stečajnega dolžnika, odprt pri banki Celje, št. 06376-0944540424, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika. se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne 6. Ponudbe brez položene varščine s neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 17/2004 - Ponudba za odkup -ne odpiraj. V. DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, tel. 03 427 44 80 in GSM 041 652-185. Dodatne informacije o premoženju in ogled cenil-nega zapisnika je mogoče dobiti v Insolvenčni pisarni Celje, Ulica XIV. divizije 14/111, vsak delovni dan od 10. do 14. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. L. zato, ker je o tem obdobju v šoli in tudi sicer najmanj izvedel? Čeprav je zbiranje časovno omejil, je bilo zbranih starin vedno več. »Konjiški podjetnik Drago Rataje me je vprašal, zakaj zbirke ne uredim in predstavim javnosti. Ker imamo v hiši primeren prostor, me ni bilo treba preveč pregovarjati. Odločil sem se in ni mi žal.« A ni bilo tako preprosto, saj je bilo treba opraviti veliko dela in vložiti kar preveč denarja. A je bilo vredno truda. Zasebna muzejska zbirka pomeni za konjiški Stari trg veliko pridobitev. »Zbirka je nekaj posebnega, saj večina zbira orožje kar povprek, samo da je orožje. Specializiranih zbirk je pri nas malo. Robert Vrečko jo je zelo lepo uredil in primerno predstavil. Samo zbiratelj ve, koliko časa, iskanja in denarja je potrebno, da se lahko takšna stvar občuduje na enem mestu,« je zbirko ocenil Alojz Vučina, zbiratelj iz Murske Sobote, in se pridružil številnim zasluženim čestitkam, ki so ob odprtju muzejske zbirke kar deževale. Upravičeno. MILENA B. POKLIČ radiocelje u Krajina za Občino Dobrna Slika krajine Narcisa Kantardžiča je bila najbolj všeč dobrnskemu županu Milanu Brec-lu, ki je z njenim nakupom prispeval delež k akciji Novega tednika in Radia Celje Naslikajmo počitnice otrokom. Za akcijo so akademski slikarji podarili svoja dela, z izkupičkom pa smo lahko na morje odpeljali skupino otrok. Sliko je županu izročil direktor NT&RC Srečko Šrot. Foto: AŠ Zasvojile so ga Robert Vrečko s hčerko Anjo Muzejska zbirka vojaških predmetov iz časov Avstro-Ogrske Zbirka je posvečena vsem znanim in neznanim fantom iz Konjic in okolice, ki so se med leti 1914 in 1918 borili v veliki vojni za cesarja Franca Jožefa L, njegovega naslednika Karla I. in kasneje kot Maistrovi borci za svojo domovino. Zbirka, ki je spomin na njihov pogum in trpljenje, je nastajala več let. Osnova zbirke so sablje iz tega obdobja, ki jim je ljubiteljski zbiratelj dodal še druge predmete, ki se vojaško ali kako drugače navezujejo na obdobje, ki so ga zaznamovale besede: Vse za vero, dom, cesarja. Bajonet na podstrešju »Zbiratelj ne postaneš zato, ker si se tako odločil. To se zgodi nekje na poti,« ugotavlja Robert Vrečko. Za staro orožje se je začel zanimati že kot otrok, ko je po naključju na podstrešju našel zanimiv bajonet. Leta so minevala in pred sedmimi mu je med oglasi padla v oči ponudba stare sablje. Ker mu je bila všeč, jo je kupil. Nato še eno in še eno ... »Ne vem, kdaj me je zbirateljstvo zasvojilo. Nisem mogel več brez obiskov sejmov, brskanja po oglasih, spraševanja znancev in neznancev. Kopičile so se medalje, fotografije, razglednice in seveda sablje. Teh imam že več kot 60.« Že zgodaj se je odločil, da ne bo zbiral vsega povprek, temveč samo predmete iz določenega obdobja. Izbral si je čas Avstro-Ogrske. Morda Robert Vrečko je v soboto v pritličju svoje hiše nasproti cerkve sv. Jurija v Starem trgu v Slovenskih Konjicah prvič predstavil javnosti muzejsko zbirko vojaških predmetov iz avstro-ogrskega obdobja. Že prva dneva je bila deležna velike pozornosti in občudovanja, v prihodnje pa si jo bo mogoče ogledati vsako soboto med 9. in 12. uro in po dogovoru. NENAVADNI ZBIRATELJI Najbolj popolna je zbirka sabelj. Ena je tudi Anjina. Zvezda iz celjskega grba po 20 letih so končali obnovo slovite Kalvarije ■ jevo hišo Z molitvijo in petjem na delu križevega pota so v nedeljo popoldne slavnostno odprli zdaj v celoti obnovljeno slovito celjsko Kalva rijo. Med slovesnostjo pri duhovnem centru sv. Jožefa pa so odprli tudi novozgrajeno hišo ob centru, ki jo ji nadeli ime Lazarjeva. Na Kalvariji so že lani odprli obnovljeno pot in štiri kapele, v zadnjem letu pa so uspeli obnoviti še vse kipe, Id so jih zdaj namestili v kapele, očistili in zaščitili pa »tudi slovito skulpturo Golgota. Obnovljeno Kalvarijo je f nedelo blagoslovil pater Stane Zore. Med najbolj zadovoljnimi pa je bila Anka Aškerc iz celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je dolga leta vodila obnovo. Posebej je izpostavila imenitno opravljeno obnovo kipcev, saj so bili timočno poškodovani. Manj-Yái so prsti, roke, na enem tipu tudi glava. Mojster re-stavrator Aleksander Šiles pa je uspel kipe obnoviti tako, da so čim bolj podobni izvirnikom. Kalvarija je bila zgrajena vprvi polovici 18. stoletja in je s svojimi kapelami in Golgoto posvečena petim skrivnostim žalostnega rožnega Pri sv. Jožefu odprli Lazar- Slovita celjska Kalvarija je po 20 letih v celoti venca. Lesene kipe iz kapel pripisujejo konjiškemu baročnemu kiparju Mihaelu Pogačniku. Obnova je trajala kar 20 let, pospešili so jo v zadnjih letih, ko sta se za sofinanciranje odločili tudi Mestna občina Celje (14 milijonov) in ministrstvo za kulturo (9 milijonov), 12 milijonov pa je prispevala župnija sv. Jožefa. Slovesnost se je nadaljevala pred duhovnim centrom sv. Jožefa, kjer je mariborski škof Franc Kramberger že dopol- dne blagoslovil novozgrajeno Lazarjevo hišo. Tako so jo poimenovali po svetopisemskem Lazarju, ki je slovel po svoji gostoljubni hiši. Tudi celjska bo takšna, je povedal župnik pri sv. Jožefu Jože Planinšek. V njej se bodo že čez kak teden pričele odvijati najrazličnejše župnijske dejavnosti, v njej bodo prostori za vse cerkvene zbore, v hiši so tudi tri stanovanja in okoli 20 skupnih ležišč, ki bodo prišla prav ob večjih dogodkih in prireditvah v tem centru. obnovljena. Vse zbrane na slovesnosti je nagovorila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je bila nadvse zadovoljna, da so se uresničila 20-letna prizadevanja za obnovo Kalvarije, ki je, kot se je izrazila, nedvomno ena najbolj svetlečih zvezd v celjskem grbu. V kulturnem programu so sodelovali Orkester Slovenske policije, Godba na pihala s Svetine in Komorni zbor sv. Jožefa. BRST Novo otroško igrišče Ob III. Osnovni šoli v Celju so odprli novo otroško igrišče. Otroci se bodo odslej lahko igrali na večnamenskem igralu vrhunske kakovosti z gugalnico, toboganom in plezalno mrežo. Igrišče je zaprtega tipa, namenjeno pa je predvsem otokom nižjih razredov osnovne šole. Večji del sredstev za nova igrala je prispevala družba Engrotuš, preostali del pa je zagotovila šola. Na otvoritvi so se s kratkim programom predstavili otroci drugega razreda, ravnatelj Ivan-Janez Domitrovič pa je povedal, da so si otroci otroško igrišče želeli že zelo dolgo, saj so se ob lepih dnevih do sedaj lahko igrali le na zelenici. SB, foto: AŠ Spomin na ukradene V spomin na Ukradene otroke praznuje ta teden celjska mestna četrt Dolgo polje svoj krajevni praznik. Osrednji prireditvi bosta jutrišnje družabno srečanje krajanov, 9. oktobra pa pripravljajo še srečanje taboriščnikov, ukradenih otrok. Sicer pa so pripravili kopico prireditev. Že v ponedeljek so 18 socialno ogroženim družinam in posameznikom razdelili pomoč, ves teden pa se vrstijo obiski predstavnikov mestne četrti in krajevnega Rdečega križa pri krajanih, starih 80 in več let. Prav danes bodo obiskali najstarejšo krajanko stoletno Marijo Petelinšek. Danes pripravljajo tudi srečanje vseh krajanov, starih 80 in več let. Na ogled je tudi zanimiva razstava starih fotografij z območja mestne četrti. BS Rdeči lepotec Paradižnik, ki ga je v svojem vrtu v Kompolah pridelala «ozika Zupane, je tehtal krepko čez kilogram. Želela ga J® natančno stehtati, a ni šlo, saj je imela le »kilsko vago«, " jo je paradižnik polomil. Rozika, ki je sicer doma iz Javomika, je že več kot 30 let jjaročnica Novega tednika in ga rada prebira. Zdaj je za »svoj« časopis povedala, da je sadike za svoje paradižnike vzgojila ?aOia. Zelo rada je na vrtu, skrbno odstranjuje plevel in gnoji ^jučno s kompostom. »Zemlja na vrtu je izredno močna, mi dobro uspevajo tudi drugi pridelki, zlasti kumare, koleraba, solata, svinjsko korenje in tudi rože. Teh pri ®eni res ne manjka,« je še povedala, preden je rekordni para-®žnik odnesla njegovi neizogibni usodi naproti. BRST Emil Kolene Poštenost, znanje in odločnost je moje vodilo za prihodnost. DeSUS www.desus.si zjk Vse ge^erikCLsje Za vaš glas na volitvah se vam najlepše zahvaljujem. POZOR, HUD PES V zraku Ko se klatim takole po svetu, po različnih mestih in tudi po podeželjih, se mi mesta in vasi kažejo v številnih odsevih, vrazličnih odtenkih. Včasih se mi vtis ponovi, a le redko. Običajno se mi predstava popolnoma spremeni, ko pridem kam in nerad tvegam izjave o značilnostih kakšnega kraja. V tem smislu sem lahko še najbolj prepričan v zvezi s Celjem, je le moj rojstni kraj. Že nekaj let opažam, da je september najbolj živahen mesec, nekaj zaradi sejma, pa začetek šole ... V septembru se mi zdi, da je Celje mesto. Predvsem zaradi množice, zaradi ljudi, ki jih je povsod polno, še posebej če je vreme O.K. in takrat pomislim na to, kaj sploh je mesto. Nekaj dni nazaj sva z znanim fotografom čvekala pri Gallusu na vrtu. Pogovarjala sva se o nesrečnem 1\irku, ki je skočil čez ograjo viadukta. Predstavljala sva si ga v zraku, v trenutku, ko se je zavedel, da je šlo nekje nekaj narobe, ugibala sva o tem, kaj bi si lahko mislil. Potem sva debatirala o tem, da bi lahko bilo huje; lahko bi se jih namreč pognalo čez ograjo še več, morda cel avtobus in na koncu bi iz obupa skočil še šofer. Vse skupaj bi potem izgledalo kot skupinski samomor, o katerih večkrat prebiramo v časopisih, v zvezi s kakšno versko sekto, ah pa ko na obalo nasedejo kiti tam nekje na Pacifiku. Nadaljevala sva o nesrečnih klo-šarjih, ki gredo spat v smetnjake in jih naslednji dan najdejo pripravljene za pašto, kot se je pred nedavnim zgodilo v Bologni. O smrti sva govorila lahkotno, neprizadeto, povsem drugače kot bi npr. o pomoru v Osetiji. Ne le, da sva govorila lahkotno, valjala sva se od smeha, spi- MOHOR HUDEJ la svoj kofe in šla vsak po svo je, do naslednjega omizja Na, sem pomislil na koncu, to je to, to je mestna atmosfera, to je ta.duh, brezskrbn duh mesta. Toda to je v septembru, to je v množici lju di, kaj pa poleti? Kaj smo počeli letos poleti? Dragi moji, duh Celja je izpet, o tem n dvoma. Mesto je v duhovnen smislu prepuščeno naključju, zavisti, odsotnosti vizije, aroganci nekaterih, ki sem jim že v preteklosti namenil nekaj besed v smislu tega, da kolesa časa meljejo v različ ne konce, da gotovosti ni in da kvaliteta spremembe ostaja. Zatorej, na prelomnic poletja in jeseni, na prelom niči političnega trenutka premislite, če naj se mesto prepusti zgolj kapitalu, ali pa bi morda bilo včasih prijet neje dati prednost konkretnim vizijam, kajti zlahka se človeku zgodi, kot se je ubo* gemu Turku, da se svoje usode zave prepozno, ko je že-zraku. Žatorej ne pozabil vprašati kandidatov politič nih strank na predvolilnil shodih, kaj bodo storili mestnim jedrom in kakše je njihov konkreten program oživitve mestnega jedra! Če vam na ta vprašanja ne bodo dali konkretnih predlogov, ste ponovno izvolili tiste, ki so rojeni za diagno-ziranje težav, ne pa za zdravljenje. Sprašujte odločno, brez sramu, ta je že našel svoje mesto. V Engrotušu Urški Žolnir podarili avto V podjetju Engrotuš so se odločili, da mladi Žalčanki Urški Žolnir natanko mesec dni po osvojitvi medalje na olimpijskih igrah kot nagrado za uspeh in vzpodbudo za nadaljnje izvrstno delo podarijo avto. Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš, je odločitev o podaritvi avta Urški Žolnir pojasnil: »Urška je mlada in izjemno perspektivna slovenska športnica, ki je že večkrat dokazala, da spada v sam vrh svetovne športne elite. V Engrotušu vzpodbujamo pogum in moč mladih, ki imajo voljo, da se povzpnejo v svetovni vrh. Urški Žolnir, ki je v svoji bogati športni karieri osvojila že preko sto medalj in 17. avgusta zbirko dopolnila z bronasto olimpijsko medaljo, smo zato kot priznanje za njen uspeh in vzpodbudo za nadaljevanje izvrstnega dela podarili avto. Tako smo jo želeli predstaviti kot pozitiven zgled vsern mladim.« V Planetu Tuš v Celju so sprejem Žalčanke popestrili tudi s predstavitvijo judoistov iz judo kluba Sankaku iz Celja, v katerem trenira tudi Urška. Bogato dogajanje pa so popestrili tudi koncerti skupin Vitezi Celjski, Nude in Vlada Kreslina. 12 CELJE J i Na slonovém hrbtu Ob začetku skavtskega le ta 2004/2005 je bilo v soboto pri kapucinskem samostanu na Bregu v Celju državno srečanje bratovščin odraslih skavtov Slovenije. Srečanje je odlično pripravila in izpeljala celjska bratovščina odraslih katoliških skavtinj in skavtov. V njej se srečujejo ljudje, ki želijo tudi v odrasli dobi živeti po skavtskih načelih, skavtski1 obljubi in skavtskih zakonih-Odrasli skavti in skavtinje so po maši krenili na pot po mestnih gozdovih, opravili pa so tudi orientacijski pohod. Ker celjska bratovščina že tri leta tesno sodeluje tudi s Centrom za varstvo io delo Golovec, so popoldan predstavili tudi projeW Vključevanje oseb z dodatnimi potrebami v redni program dela bratovščine in tudi obiskali Center Golovec-BS, Foto: ALEKS ŠTERN Srečanje slovenskih odraslih skavtov Pustolovski »V vsakem človeku je nekaj pustolovskega ...« pravi Celjan Zvonko Perlič, ki je v zrelih letih, potem ko ga je zapustil vid in se je znašel v temi, v sebi odkril pritajeno literarno žilico. V njem je utripala vse od mladosti, a ni imel ne časa ne poguma, da bi potešil željo po literarnem izražanju. To je prihranil za poznejša leta. Pred dvema letoma se je s knjigo za otroke, ki jo je posvetil svojim vnukom, oddolžil mladim bralcem, zdaj je izšla še knjiga za odrasle Na slonovém hrbtu. Tokrat se je lotil zahtevne zvrsti: pisanja pustolovskega romana z elementi kriminalke in ljubezenskega romana in kakor sam pravi: »Naša čustva so nenehno na preži in nas vabijo na posebne poti ...« V svojem romanu jim namenja posebno, spoštljivo mesto. Tudi ko se najbolj usodno zapletajo in končajo »... na slonovém hrbtu«. Rdečo nit romana predstavlja zgodba o pustolovščini treh mož, pomembnih gospodarstvenikov na domačih (slovenskih) tleh, ki si stojijo ob strani v dobrem in slabem, si med seboj pomagajo, zaupajo ... Zgodba se odvija v trikotniku med Slovenijo, Centralnoafriško republiko in Parizom, kjer Petra, Leona in Žana povezujejo poslovni in osebni interesi. Potrditi pa se želijo tudi kot lovci na divje afriške zveri. A še zdaleč ne gre vse tako, kot roman slepega pisatelja Zvonka Perliča med bralci so si zamislili. Za vse večne čase jih poveže huda izkušnja, za katero med afriškimi prebivalci ni opravičila. Kdor ubije slona, bo kaznovan, odšel bo »na slonovém hrbtu...« Roman je v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje minuli četrtek predstavil pisatelj Zoran Pevec. Navdušenje prisotnih je dalo slutiti, da je življenje v Central-noafriški republiki, tako kot ga je avtor nekoč videl in občutil, zanimiva zgodba, v kateri so na koncu »vsi dogodki, osebe in razmerja izmišljeni in je vsaka podrobnost z resnico povsem naključna in nehotena«. Zvonka Perliča se mnogi poslušalci spominjajo tudi kot »zlatega glasu« Radia Celje, ki mu je bil kot ustvarjalec oddaj, voditelj in napovedovalec zvest v šestdesetih letih. Zato se je z novim romanom predstavil tudi na sobotni prireditvi ob prazniku Radia Celje in po dolgih letih spet stal pred mikrofonom, za kar je požel poseben aplavz. MATEJA PODJED Roman Na slonovém hrbtu je izšel v samozaložbi v nakladi 300 izvodov. Natisnili so ga v Grafiki Gracer, na naslovni strani ima ilustracijo Mladena Melanš-ka. Avtor knjige ne prodaja, temveč podarja z željo, da bi prišla med čimveč bralcev, ki jim že obljublja novo pisanje ... Zvonko Perlič z ženo in vnukinjo Uspeh »naših« Po šestih predtekmovanjih v Kamencah, Štrekljevcu, Kamniku, Korovcih, Hajdošah in Zrečah je bilo finale pokalnega tekmovanja GZS 2004 na tekmovalnem štadionu v Škof ji vasi. Na odlično četrto mesto so se uvrstile gasilke PGD Zagrad - Pečovnik in gasilci Rogaške Slatine. Med ženskimi devetimi desetinami so zmagale predstavnice PGD Žeje Sv. Trojica pred Hajdošami in Cerkljami. Med gasilci je bilo uvrščenih 16 desetin, zmagali pa je PGD Kebelj pred Korovci in Štrekljevci. Istočasno je bilo tudi memorialno tekmovanje za pokal Toneta Sentočnika, kjer so prva tri mesta med članicami osvojili Hajdoše, Sela in Zagrad - Pečovnik, med člani pa Kebelj, Korovci in Štrekljevec. Na gasilskem domu v Škofji vasi so ob prisotnosti sodelujočih ekip in gasilcev mnogih društev iz vse Slovenije odkrili spominsko ploščo Tonetu Sentočniku, ki je bil član PGD Škofja vas od leta 1950 do smrti in poveljnik slovenskih gasilcev v obdobju 1984 do 1998. TV NAZARJE j ŽJLEC | BRASLOVČE PREBOLD | MOZIBJE -------- 13 Nazarje kot dom kulture Številne pridobitve ob prazniku »industrijske« občine Nazarje V petek so se na slavnostni seji občinskega sveta 2brali nazarski svetniki. Ob prazniku se lahko v Nazarjah pohvalijo tudi s številnimi novostmi. Župan Ivan Purnat je poudaril, da so se v občini po letih velikih naložb, kot sta na primer šola in športna dvorana, posvetili prostorskemu načrtovanju in nadgradnji infrastrukture, kar bo temelj za hitrejši razvoj. Nazarje so nekdaj slovele kot center igornjesavinjske industrije, zdaj se želijo iz industrijskega spremeniti v prijaznejši in bolj kulturen kraj. Slavnostna govornica, pravosodna ministrica Zdenka Cerar, je zbranim spregovorila o slovenskem pravnem redu in pohvalila lepote Zgornje Savinjske doline. Na seji so razglasili tudi najbolj prizadevne v minulem letu. Priznanja župana so prejeli otroška dramska skupina iz Rovta pod Meni-no, pevska skupina Završka dekleta, Miran Lever, Marjan Strgar, Vladka Planovšek in Košarkarski klub Nazarje. Grb občine sta prejela Roman Krajner in Krajevni odbor RK Šmartno ob Dreti, zlati grb so podelili Antonu Strožiču in Marjanu Dobrovcu. Že v sredo so v prostorih nove galerije v Nazarjah na Zadrečki cesti slavnostno odprli center za samostojno učenje, ki deluje kot oddelek matičnega Središča za samostojno učenje v Velenju pri tamkajšnji ljudski "univerzi. Ob odprtju so ocenjevali, da je center lep uspeh na področju izobraževanja odraslih in nezaposlenih v Zgornji Savinjski dolini, kjer je izobraževanje starejših v zadnjem obdobju precej upadlo. V Nazarjah so se zvrstile tudi različne športne, kulturne in družabne prireditve, med drugim so v soboto v organizaciji društva Radost pripravili dobrodelni koncert z naslovom Dan ljubezni. Na koncertu, čigar izkupiček so namenili predvsem otrokom za dostojno življenje in majhne radosti, so podarili milijon tolarjev predsedniku 00 RK Bojanu Le-skovšku. Izjemno odmeven je bil tudi sobotni dan odprtih vrat, med katerim so si številni Zgornjesavinjčani ogledali proizvodnjo in prostore v podjetju BSH Hišni aparati. URŠKA SELIŠNIK Med nagrajenci Občina Nazarje je tudi otroška dramska skupina iz Rovta pod Menino, ki je vnesla v kraj in celotno občino veliko živahnosti in vedrine. Borci v Mozirju in Žalcu Za vodo in varnost V Žalcu so v petek odprli dve izjemno pomembni pridobitvi, in sicer črpališče Jedri nad Gotovljami in pro-•ipoplavni nasip Savinje v Vrbju. V Žalcu so v zadnjih petih letih za gradnjo vodovodov, kanalizacij in črpališč namenili 722 milijonov tolarjev, z odprtjem vodovodnega črpališča Jedrt pa zaključili naložbe v javne vodovode. No-Va vrtina Jedrt je nadomesti- la dve težnostni zajetji, za kateri niso mogli zagotoviti ustreznih varovalnih pasov. Ob vrtini so obnovili črpališče, oboje pa bo krajanom zagotovilo zdravo pitno vodo. Vrednost celotne naložbe ocenjujejo na 19 milijonov tolarjev. Gradnjo protipoplavnega nasipa Savinje v Vrbju je plačalo ministrstvo za okolje in prostor, izvajalec pa je bil celjski Nivo. Nasip je dolg 660 in visok 8 metrov, z naložbo v vrednosti 37 milijonov tolarjev pa je odpravljena velika bojazen krajanov Vrbja pred ponovitvijo poplav, kakršne pomnijo iz bliž- nje preteklosti. Za dokončno varnost pa bi morali zgraditi še protipoplavni nasip v smeri proti Šempetru. Obe pridobitvi v Žalcu je odprl minister za okolje Janez Kopač. US, foto: TT Skupinska slika novorojencev in njihovih staršev na stopnišču pred preboldskim hotelom Obdaritev novorojenčkov Preboldski župan Vinko Debelak je pripravil skupno srečanje, na katerem je čestital 24 družinam, ki so se od začetka leta do 30. julija povečale za nove družinske člane. Novorojencem, srečanje so pripravili tretjič, v občini Prebold namenjajo bone v vrednosti 30 tisoč tolarjev. Starše je nagovoril podžupan Franc Škrabe, ki je poudaril pomen in potrebo za skupno odgovornost pri rasti in vzgoji otrok. K temu je svoje dodal tudi župan Debelak, ki je izrazil zadovoljstvo nad tolikšnim številom najmlajših prebivalcev občine, hkrati pa dodal, da bo občina tudi v prihodnje skrbela, da bo življenje njenih občanov čim lepše in prijaznejše. DN Št. 38 - 23. september 2004 -— IV yu/ V soboto so v Mozirskem gaju pripravili množično zborovanje ob 60-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline, ki se ga je udeležilo izjemno veliko število nekdanjih borcev. Tudi na srečanju veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline, kjer so se v Športnem parku v Žalcu srečali člani območnega veteranskega združenja, borci NOB ter združenja Sever, je bilo izjemno živahno in pestro. V Mozirju je dogodke iz preteklosti orisal slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, ki se je spomnil na fante in dekleta, ki so se žrtvovali za prihodnost. Kljub temu, tako dr. Kmecl, da je po vojni politični eliti pogosto zmanjkalo velikodušnosti, je bil zanos ljudstva veličasten. Pred zbranimi je spomine na zadnje dni bojev za osvoboditev Zgornje Savinjske doline nanizal Polde Bibič, ki se je takrat kot 11-letni deček nahajal na Ljubnem. Dokaj čustven program, obogaten s pesmimi in recitacijami, so pripravili pevci in recitatorji kulturnih društev Nazarje, Mozirje in Rečica, v popoldanskem času pa so v spomin na padle borce delegacije k vsem spomenikom v dolini položile cvetje. V Žalcu se je zvrstilo več govornikov, veterane pa je obiskal tudi notranji minister Rado Bohinc, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad tovrst- no obliko skupnega srečanja veteranskih organizacij. Te so, vsaka v svojem času, prispevale neprecenljiv delež za samostojno in neodvisno Slovenijo. Veterani so se pomerili tudi v različnih športnih tekmovanjih, zmagovalcem pa so podelili pokale in medalje. Sicer je bila sobota v Športnem parku v Žalcu izjemno pestra, saj so poleg srečanja treh veteranskih organizacij pripravili 10. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, vojaki in policisti pa so na ogled postavili svojo opremo. Prava paša za oči je bil seveda nov vojaški helikopter. US, DN Dobitniki občinskih priznanj z županom Markom Balantom in požupanoma Matejo Perger ter Bogdanom Tropom Braslovško praznovanje Letošnji praznik občine Braslovče so proslavili minuli petek v Kulturnem domu Letuš, kjer so na slavnostni seji občinskega sveta podelili tudi občinska priznanja. Ob tem je župan Marko Balant dejal, da je ob že Šestem občinskem prazniku ponosen predvsem na svoje občanke in občane. Kot najpomembnejše delo, ki jih čaka v prihodnjem letu, je župan Balant označil strategijo občine Braslov- če in njen prostorski red, omenil pa je tudi skupni projekt vseh šestih spodnjesa-vinjskih občin, celostni razvoj podeželja, ki naj bi bil predvsem priložnost za občane. Na slovesnosti je omenil tudi izgradnjo nove telovadnice v osnovni šoli, za katero morajo dobiti le še soglasja, da se bo delo lahko začelo. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja Občine Braslovče. Častni znak občine so prejeli Anja Bizjak, Mladinska desetina PGD Parižlje-Topovlje, Jamarski klub Bakla Letuš, Andreja Zupan, Alfred Brinovec in Planinsko društvo Dobro vije Braslovče. Bronaste plakete so prejeli Anton Kodre, Natalija Der-nač in Anton Laznik, srebrni plaketi Mihaela Marovt in Športno društvo Gomilsko, zlato plaketo pa je prejelo PGD Grajska vas ob 100-letnici. ŠO, foto: TT Vabilo v pikasto mesto VELENJE j MOZIRJE Po prazniku Mestne občine Velenje se v nedeljo začenja 15. Pikin festival Z veličastno proslavo so v ponedeljek zvečer proslavili praznik občine in mesta Velenje, ki je v današnji podobi nastalo pred 45 leti. Že dopoldne pa so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so podrobneje predstavili letošnja dogajanja na Pikinem festivalu, ki se začenja v nedeljo in bo trajal do 2. oktobra. Na večerni proslavi je o minulih letih, predvsem pa o večjih uspehih v obdobju med dvema praznikoma, spregovoril župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je omenil več večjih naložb, ki so se jih lotili. Med drugim je predstavil načrte za gradnjo knjižnice ter tudi dokončan Varstveno delovni center, ki bo združeval varovance iz Velenja, Mozirja in Žalca in ki ga bodo odprli prihodnji teden. Praznik so v Velenju proslavili s svečanim sprejemom vseh prvošolcev letošnje generacije, podelili pa so tudi priznanja in nagrade najbolj prizadevnim, ki so sooblikovali utrip mesta in občine. Plakete MOV so prejeli Alojz Fidej, Anton Skok in Oto Gradišnik, grb MOV pa so podelili Francu Žerdinu, Jožetu Povšetu-En-gelbertu in Bolnišnici Topolšica. Pika praznuje V ponedeljek so vodja Pi-kinega festivala Matjaž Čer-novšek, predsednik uprave Era Gvido Omladič in župan MOV Srečko Meh podpisali pismo o nameri, s katerim je Era prevzela generalno sponzorstvo nad jubilejnim, 15. Pikinim festivalom. 1\i- Zmagovalci v mladinski konkurenci s predsednikom PGD Rečica in mefr torjem Vinkom Jerajem, ki je na veliko veselje otrok dvojno zmago »žabe lil« s skokom v bazen. Rečičani med boljšimi V soboto so se na Ljubnem pomerili pionirske in gasilske desetine iz PGD zgornjesavinjske gasilske zveze. Med fanti sta tako v pionirski kot mladinski konkurenci slavili desetini PGD Rečica ob Savinji, pri pionirkah se je najbolje odrezala desetina PGD Bočna, med mladinkami pa je prvo mesto osvojila desetina PGD Radmirje. Prihodnjo soboto bodo na Ljubnem organizirah še člansko tekmovanje. os Prizor iz Mozirskega gaja, kjer so v ospredju buče vseh oblik in velikosti. Od buč do praznika V Mozirskem gaju so v petek odprli razstavo buč, na kateri je v različnih aranžmajih na ogled več kot 150 vrst buč, razstava pa sovpada s prireditvami ob prazniku občine Mozirje, kjer bodo slavnostno sejo občinskéga sveta s podelitvijo priznanj pripravili v soboto. V zadnjih letih so razstave buč sicer postale izredno obiskane prireditve v zahodnoevropskih državah, temu trendu pa želijo slediti tudi upravljavci Mozirskega gaja. Prvič so razstavo buč pod vodstvom Jožeta Skornška postavili lani, zaradi izjemno dobrega odziva obiskovalcev pa so se odločili, da bo razstava postala tradicionalna. Buče so postavljene v različne kompozicije na sedmih hektarjih površin. Razstava bo na ogled do 3. oktobra, takrat pa nameravajo v Mozirskem gaju tudi uradno končati letošnjo Sicer so praznik občine Mozirje v tem tednu obeleževali z odprtji več moderniziranih cestnih odsekov, včeraj se je v Mozirskem gaju začel jubilejni, 10. ekstem-pore, nastala dela pa bodo razstavili v soboto ob 18. uri v Slomškovi dvorani. V ok- viru prireditev bodo med drugim v soboto odprli stalno razstavo Mozirje in Mo-zirjani, v več tekmovanjih se bodo pomerili ribiči, v torek bodo odprli prenovljene prostore pošte, prihodnji četrtek pa se obeta eden večjih praznikov, saj bodo predali ključe novih stanovanj na nekdaj tako sporni lokaciji, v novem bloku na Brdcah. Na sredini seji občinskega sveta svetniki tudi v tretje niso izvolili podžupana. Župan Ivan Suhoveršnik je za to mesto spet predlagal Janka Žuntarja iz vrst SLS, Podobno kot na spomladanski seji tudi v sredo ž panov predlog o imenova nju podžupana Janka Žui tarja med svetniki ni dot zadostne podpore. Na slavnostni seji občinski ga sveta, ki bo v soboto ob 14.30 v Kulturnem domu Mozirje, bodo nagrado občine po-delili društvu upokojencev, zlato plaketo s priznanjem Elizabeti Verbuč, Alojzu Zavo-lovšku in Ferdinandu Luknar-ju, za častnega občana Občine Mozirje pa bodo letos razglasili »očeta« Mozirskega gaja Jožeta Skornška. URŠKA SELIŠNIK Ne le Pikin festival, tudi praznik MOV je bil v znamenju otrok, saj je župan Srečko Meh na poseben sprejem povabil vse prvošolčke. di zato je letos rdeča nit največjega otroškega festivala v Sloveniji Pika praznuje. »Osnovnih vsebin ne bomo bistveno spreminjali, torej ostanejo vse prireditve, ki so otrokom najbolj všeč. Tako bodo gledališki, glasbeni, plesni... odri, ustvarjalne delavnice, razstave in humanitarne akcije v osnovi enaki, dodali pa bomo veliko malenkosti in drobnarij, ki bodo na festival postavile posebno piko. Tako bo na primer Pošta Slovenije izdala posebno serijo poštnih dopisnic, sodelovanje smo razširili na Hrvaško in Avstrijo, med zadnjimi predstavitvami v Italiji pa smo morali stojnico dobro paziti, da nam je niso odnesli,« je pripovedoval Matjaž Černovšek. 1\idi letos so veliko truda vložili v pripravo ustvarjal- nih delavnic, na razširjenem prizorišču TRC Jezero pa bodo otroci svojo spretnost izražali v več kot 100 delavnicah. »Za delavnice je treba doreči ideje, izobraziti mentorje in pridobiti potreben material. Na srečo je med podjetji dober odziv. Glede na to, da štejemo obisk v deset tisočih in da otroci izdelke odnesejo domov, pa seveda ni dovolj 50 lončkov ali prikolica papirja ... Količine so izredne,« je omenil Černovšek eno izmed organizacijskih podrobnosti in dodal številke, vredne občudovanja: v Velenje bo prišla slaba polovica slovenskih šol, pri organizacijo bo ožjemu 12-članskemu odbor in tehnični ekipi pomagalo 200 študentov (tudi letos so morali prošnje za pomoč na Pikinem festivalu zavračati) in naj- manj 400 srednješolcev. Skupaj z varnostniki, gasilci in medicinsko ekipo bo na festivalu delalo skoraj 800 ljudi, ob tem pa so našteli 1.100 nastopajočih. Lani so našteli 65 tisoč obiskovalcev, materialni stroški so se vrteli okrog 29 milijonov tolarjev, na dvakrat večjo številko pa ocenjujejo celotno vrednost projekta. Posebnost Pikinega festivala je častna pokroviteljica, letos je to Benka Pulko. »Ben-ka, ki je bila povabila iskreno vesela, nam je zaupala, da si je celo življenje predstavljala, da je velika in pogumna Pika,« je izdal Černovšek ter v imenu organizatorjev izrekel iskreno, prijazno in pikasto povabilo na Pikin festival. URŠKA SELIŠNIK Foto: JOŽE MIKLAVC LAŠKO Praznik za trške in mestne pravice Športne, kulturne in družabne prireditve z roko v roki z novimi pridobitvami Šentjurska občina praznujete dni v spomin na 24. sep-lember leta 1539, ko je Šentjur dobil trške pravice, in leta 1990, ko je postal še mesto, občinski praznik. Prireditve so so začele že v začetku meseca, ko so med drugim v Loki pri Žusmu položili temeljni kamen in začeli graditi dolgo pričakovano telovadnico. »Spomladi je bilo slavnostno odprtje pločnika iz Vrbne-gaproti Šentjurju, zatem na Ponikvi, kjer je tudi nov most na regionalni cesti na Hotunjah, v tem tednu bo asfaltiran še pločnik v Stopčah, kjer so se dela ustavila zaradi nesporazumov skrajani,« začenja naštevati pridobitve med lanskim in letošnjim občinskim praznikom župan Štefan Tisel, »v Loki pri Zusmu bo do konca oktobra pod streho telovadnica, na Pla- nini je gradnja kanalizacije v drugi fazi, v stari stavbi zdravstvenega doma odpiramo planinske muzejske zbirke; etnografsko doktorja Šmida, spominsko sobo Ane Wambrecht-sammer, želimo pa si tudi posebno zbirko o brigadirstvu, ki je živelo z ljudmi v teh krajih. V KS Slivnica so v ponedeljek začeli obnavljati kilometrski odsek ceste iz Gorice proti Loki, zgrajen je primarni vodovod, zdaj so potrebni še priključki za posamezna gospodinjstva. V Dramljah je končno prišla na vrsto obnova ceste proti Bov-šam ter saniranje enega od plazov. Pripravljamo projekt, da se bo pitna voda pripeljala tudi proti Prevorju, na Proseniš-kem je nova čistilna naprava, na Kalobju pa asfaltiramo parkirišče.« Zato, da bi v občini izpeljali kar največ naložb, so se odločili tudi za sprejemanje dveletnih proračunov. Prve izkušnje kažejo, da je to dobra pot, zato bodo občinski svetniki že na prihodnji seji v drugem branju potrjevali tudi proračun za prihodnje dveletno obdobje. Za Šentjurčane je letošnji september še posebej prazničen -ob tem, da je prejšnji teden praznovala mestna krajevna skupnost, dá je bil konec tedna v znamenju gasilstva, saj društvo v Šentjurju praznuje 130-let-nico dela, je po osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku nocoj (v četrtek) v Kulturnem domu za soboto napovedana še velika slovesnost na Ponikvi in v Slomu, kjer bodo razglasili blaženega Antona Martina Slomška za zavetnika slovenskih učiteljev, vzgojiteljev in ka-tehetov. Včeraj so odprli nove prostore pošte na Ponikvi, kjer so se uslužbenci iz najemniških preselili v večje, lastniške prostore, ter v Šentjurju, kjer so spomladi začeli graditi kot prizidek k upravno-poslovni stavbi na Mestnem IVANA STAMEJČIČ trgu novo pošto in knjižnico. Z novogradnjo v središču Šentjurja so uredili in s 86 na 126 mest povečali tudi obstoječe parkirišče. Delal bom za ljudi , A* ft*? ZA GOSPODARSKO MOČNO REGIJO ZA RAZVOJ PODEŽEUA IN TURIZMA ZA PERSPEKTIVO MLADIH ZA LJUDI W Jz^ Clít i LUZ ^/^xctzri iízcix EJ LS_ Želijo si ženske družbe V spomin na dan, ko je Anton Aškerc iz domačega kraja odšel službovat v Vitanje, pripravi moški pevski zbor iz Rimskih Toplic vsako leto septembra srečanje pevskih zborov. Minuli petek so pevci s 120-letno tradicijo zborovskega petja na Aškerčevino povabili pevce KD Miklavž, ki letos slavi 100-letnico. Druže- nje se je začelo z nastopom obeh zborov, kulturni program pa sta obogatila recita-torja literarne skupine in Stanislav Skalič, ki mu je Aškerčeva pesem Mejnik ostala v spominu iz šolskih dni. Namen srečanja je druženje ob lepi slovenski pesmi in utrjevanje prijateljskih vezi med pevci, pravi predsednica KD Antona Aškerca Milena Su- hodolčan: »Tovrstna druženja dajejo pevcem nov zagon in upanje, da bodo pridobili kakšnega novega člana. Zborovsko petje se v Rimskih Toplicah mora obdržati.« Člani moškega pevskega zbora, ki jih že več kot 30 let vodi Julij Gorič, pa si želijo, da bi se v bodoče lahko bolj pogosto družili z ženskimi pevskimi zbori. BOJANA AVGUŠTINČIČ 130 gasilskih let S slavnostno sejo in z gasilsko povorko so v Šentjurju praznovali 130 let društva, enega izmed šestih najstarejših slovenskih prostovoljnih gasilskih društev. V povorki po mestnih ulicah z zaključkom na štadionu je sodelovalo približno 400 gasilcev skoraj vseh gasilskih zvez na Celjskem -manjkali so le predstavniki iz Žalca in Slovenskih Konjic, ker so na dan praznovanja pripravili občinska tekmovanja. Slavij ence so med drugim pozdravili minister za obrambo dr. Anton Grizold, predsednik slovenskih gasilcev Ernest Eôry in župan Štefan Ti- sel. Predsednik PGD Branko Oset je izpostavil mnoge uspehe društva in dobro sodelovanje z občani, med največjimi željami gasilcev pa je čimprejšnji začetek gradnje novega gasilskega doma. Na slavnostni seji so podelili državna, občinska in društvena priznanja. Gasilsko plamenico 2. stopnje so dobili: Branko Jereb, Matjaž Škorc, Martina Režek, Bojan Režek, Jože Pogačar, Danilo Matuš, Marinka, Marija in Anton ml. Kukovič, Marjan Kovačič, Silva Klajnšek, Drago Jančič in Gabrijel Belužic; 1. stopnje: Branko in Peter Oset ter Branko Klajnšek; dobitniki priznanj GZ 3. stopnje so: Irena Zagajšek, Samuel Pušnik, Helena Čebulin, Mateja Vouk, Matej in Barbara Režek, Polona Omerza, Emilija Matuš, Damjan Malgaj, Dejan Kukovič, Mihael Jug in Tomaž Horvat; 2. stopnje: Karel Zgonec, Jerica in Jani Kukovič, Slavica Kovačič ter Melita Kovačič - Kresnik; 1. stopnje: Nada Gutsmandl in Alojzija Ahtik. Odlikovanje GZ Slovenije 1. stopnje so dobili: Alojz Jošt, Anka Vouk, Mojca Štor, Viki Škorc, Ivan Škorc, Milan Kukovič in Branko Jereb, priznanja 2. stopnje Mirko Škorc in Slavko Ahtik ter 1. stopnje Vlado Arh. T. VRABL, foto: MN ^uloblr PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/42856 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _ Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83 ŠMARJE P. J. PODČETRTEK KOZJE BISTRICA OB S. Vroče komolčne pipe Kje vse kmeta trenutno čevelj žuli - O denarju za škodo po suši in toči Kdaj bodo oškodovani prejeli denar po lanski suši ter hudi toči, ali kmetijsko svetovalna služba dobro vrši svoje poslanstvo, ali uveljavljamo v Sloveniji evropske nadstandarde, kako bo v bodoče s kolinami ter prepovedanimi zakoli na turističnih kmetijah ... Vse to je bilo vroča tema blizu štiri ure trajajoče nedeljske okrogle mize (glavni organizator je bila občina Šmarje) na temo Kako razviti podeželje, s poudarkom na Obsotelju in Kozjanskem. Najvišji predstavniki kmetijskega ministrstva so seveda najprej predstavili številne možnosti, ki se ponujajo po vstopu v EU, pri čemer je sledila tudi polemična razprava. Marija Gradišek iz obso-teljsko-kozjanske kmetijsko svetovalne službe je namreč predstavnikom ministrstva predstavila porazne izkušnje iz prakse na terenu. Tako uveljavljajo subvencije v zadnjih dveh letih predvsem tisti, ki zemlje ne obdelujejo. Prav tako se po dvoranah v različnih krajih, kjer svetovalci vse skupaj pojasnjujejo, žal po- javljajo predvsem starejši kmetje. Negativno izkušnjo imajo tudi z avgustovskim razpisom za denar iz evropskih strukturnih skladov, ko je v Obsotelju ter na Kozjanskem imelo pogoje zgolj 8 kmetov (od 160 zainteresiranih), pa še od teh je skoraj vse zanimal zgolj nakup mehanizacije, namesto različnih gradenj ter vlaganj v dopolnilne dejavnosti. Prisotni kmetijski minister dr. Milan Pogačnik je skoraj vse omenjeno pripisal slabemu delu svetovalne službe, pri čemer je prišlo do živahne razprave. Svetovalce je delno vzel v bran tudi župan Podčetrtka Marjan Drofenik ter dejal, da so postali izpolnjevala formularjev, za druge pomembne zadeve pa jim časa zmanjkuje. Sicer je Gradiškova prav tako posredovala številna vprašanja kmetov, kdaj bo denar po hudi lanski suši ter omenila letošnjo točo. Minister je na žgoče vprašanje odgovoril, da po suši v prejšnji sestavi ministrstva ni bilo skoraj nič postorjenega. »Naslednji teden bodo odločbe, na- to izplačila,« je dejal. Do toče je prišlo v času Pogačni-kovega mandata: »Odločbe bodo konec meseca, izplačilo oktobra,« je obljubil minister. Poleg državnih sekretark dr. Marije Markeš in Janje Kokalj se je udeležila okrogle mize nova direktorica veterinarske uprave dr. Vida Čadonič-Špelič. Ta je predstavila podrobnosti dveh odmevnih pravilnikov, ki bosta uredila koline ter klanje na turističnih kmetijah. Oba sta v »zadnji fazi izdelave«. Na domačih kolinah bo treba prašiča ali drugo žival zgolj pravilno omamiti, »materiale« pa bo moral vsakdo oddati predelovalcu le za ovce in koze. Po drugem pravilniku bo prepoved klanja živali na turističnih kmetijah po novem odpravljena, seveda z določenimi pogoji. Okrogle mize so se udeležili predvsem vodilni iz kmetijskih organizacij, direktorji s kmetijstvom povezanih podjetij in župani z Obsote-lja in Kozjanskega, kmetje pa so bili redki. Z dolgo pričakovane kmetijske okrogle mize v Šmarju pri Jelšah. Marija Gradišek (na fotografiji druga v pni vrsti) iz kmetijsko svetovalne službe ugotavlja na terenu vse mogoče. Za subvencije se zanimajo vse bolj tisti, ki zemlje ne obdelujejo, na predavanjih se pojavljajo predvsem starejši kmetje ... Kmet Franc Erjavec iz Ro- Pojavljajo se vedno novi pra- šel. Direktorica veterinarske gaške Slatine, ki pozna razme- vilniki, ki jim kmetovalci ne uprave je zbranim dejala, da rev Nemčiji je trdil, da pri prev- morejo biti več kos. Pri tem je bo zadevo s pipami (ki jih je zemanju evropskih standardov omenil, na primer, aktualne ko- treba namestiti pred koncem uveljavljamo nadstandarde ter molčne pipe za mlekarnice, ki septembra) preverila, smo bolj papeški od papeža, jih v redni prodaji sploh ni na- BRANE JERANKO Za družino v prikolici V Šmarju pri Jelšah so začeli pred nekaj dnevi s široko humanitarno akcijo zbiranja pomoči za družino Jesenko iz Pijovc, ki mora od nedavnega živeti v prikolici. Mati samohranilka, z dvema osnovnošolskima otrokoma, ki je zaposlena v okviru javnih del (pomoč na domu), je nujno potrebna pomoči. Družina je živela v Pijov-cih v stoletje in pol stari zidani hiši, zato je Območni Rdeči križ Šmarje pri Jelšah (v sodelovanju z Občino Šmarje pri Jelšah) pred nekaj meseci začel s pomočjo pri obnovi dotrajane hiše. Ta- ko so prejšnji mesec, s pomočjo republiškega Rdečega križa, nameravali začeti z obnovo Jesenkovega doma, pri čemer je prišlo do nepričakovane porušitve zunanjega zidu. Družina se je zato morala preseliti v prikolico. Rdeči križ pa je prejšnji teden začel z akcijo pomoči s tem, da je zdaj povabil k sodelovanju pri obnovi Jesenkovega doma še najširšo javnost. Sekretarka območnega Rdečega križa Mirjana Zoretič, pojasnjuje odločitev s tem, da so stroški po novem bistveno višji. Mati samohranilka ima na mesec, skupaj s pla- čo ter otroškim dodatkom, 100 tisoč tolarjev mesečnih prihodkov, zato pri visokih stroških obnove nikakor ne more sodelovati. T\idi kredita ne more pridobiti. Območni Rdeči križ je zato konec prejšnjega tedna odprl v Banki Celje (poslovalnica Šmarje pri Jelšah) za pomoč družini transakcijski račun pod imenom »Družina Jesenko«, štev. 06381-0942363014. Pri tem so že prispevali približno milijon tolarjev republiški Rdeči križ. Občina Šmarje pri Jelšah ter nekatera območna združenja Rdečega križa po Sloveniji. BRANE JERANKO Pešpot od Podsrede do Trebč Po nekaj mesecih prestavljanja bodo končno odprli obnovljen del Kozjanskega parka v Trebčah z na novo urejeno pešpotjo iz Podsrede do Trebč. Otvoritvena slovesnost bo danes, 23. septembra, ob 16. uri, ko bodo predstavili obnovljene spomeniške objekte: Kolar-jevo hišo z multimedijsko pred- stavitvijo zgodovinske osebnosti Josipa Broza Tita ter z informacijsko pisarno, rojstno hišo Titove matere Marije Javer-šek s predstavitvijo bivanjske kulture ob koncu 19. stoletja, senik, Nežino hišo in apneni-co. Predstavili bodo tudi 32 km dolgo pešpot Podsreda, ki povezuje vrhunske kulturne spo- SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA menike in vrsto naravnih znamenitosti. Pešpot poteka po osrednjem območju Kozjanskega parka in po teritoriju občin Kozje in Bistrica ob Sotli. Pot sestavljajo tri osrednje informacijske table, 30 večjih usmerjevalnih, 80 orientacijskih tabel, vodnik z opisom vseh znamenitosti in karta, zloženka s karto in tematske zloženke. V obnovo Trebč in pešpot so vložili okoli 30 milijonov tolarjev, ki so jih prispevali ministrstvi za kulturo in okolje, občine Ljubljana, Laško, Brežice, Kozje in Bistrica ob Sotli ter veliko donatoijev na čelu z Mobitelom in Mercatorjem. TV Kdo se igra s šolo v Pristavi pri Mestinju? V Domu krajanov v Pristavi pri Mestinju je bila razširjena seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so obravnavali problematiko izgradnje prizidka k tamkajšnji podružnični osnovni šoli. V srednjeročnem načrtu investicij za leta 2003-2006 je predvidena gradnja prizidka, pri čemer so nekateri člani podčetrteškega občinskega sveta temu nasprotovali. S sklepom Vlade RS 25. marca letos je bil potrjen program investicij v osnovno šolstvo in predšolsko vzgojo za leti 2004 in 2005. V okviru programa investicij, predvidenih za sofinanciranje z začetkom v letu 2005, je bila tudi OŠ Pristava. Ministrstvo za šolstvo bo investicijo podprlo s 114 milijoni tolarjev, kar znaša 60 odstotkov celotne investicije. Prihodnje leto in leta 2006 bo prispevalo po 24 milijonov in leta 2007 še 66 milijonov tolarjev. Občina mora zagotoviti 90 milijonov. Čeprav je bil proračun že sprejet, je skupina svetnikov zahtevala ponovno utemeljitev upravičenosti naložbe v prizidek šole v Pristavi. Župan Marjan Drofenik meni, dani prav nobene potrebe po dodatnem preverjanju upravičenosti naložbe, če se z njo strinja ministrstvo za šolstvo in jo je tudi pripravljeno sofinancirati. Pogovor v Mestinju pri Pristavi je bil za nadaljnji potek priprav za gradnjo prizidka pozitiven, o gradnji pa bo- Senzacionalno odkritje v Kunšperku Pred dobrim mesecem so na območju Kunšperka v občini Bistrica ob Sotli odkrili pastirsko naselje, ki je nastalo ob koncu bronaste dobe pred 3000 leti. Raziskovalnega dela se je lotila ekipa Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje, ki je bila na terenu mesec dni. Gre za eno najstarejših arheoloških najdišč v Sloveniji. Med predmeti je mnogo ogrlic, orodja, keramike in drugega- Župan Jože Pregrad je nad odkritjem navdušen in želi, da bi prostor uredili in omogočili ogled zanimivega najdišča. Veliko najdenih predmetov so 22. septembra razstavili v nekdanji šolski stavbi v Orešju. TV do ponovno razpravljali na seji občinskega sveta, ki so jo zaradi priprav na volitve prestavili na oktober. Svetniki, ki nasprotujejo prizidku, bodo pred novo preizkušnjo konec leta, ko bodo sprejemali proračun za prihodnje leto, v katerem bo treba zagotoviti prvih 45 milijonov, za začetek gradnje. Za pridobitev sklepa o sofinanciranju je občina že poskrbela za uskladitev idejnega projekta ter o tem v določenem času obvestila ministrstvo. Ne glede na razplet, občina pripravlja vse potrebno za začetek gradnje. Do konca leta mora zagotoviti gradbeno dovoljenje, da bodo lahko prihodnje leto začeli graditi. TONE VRABL Pesniška elita ob Sotli Na Šmarskem bo od jutri, 24. septembra, tridnevni pesniški festival Pranger. Slovenski pesniki bodo v štirih tamkajšnjih krajih s sramotilnimi stebri, v Lembergu, na Pilštanju, v Podsredi ter Šmarju pri Jelšah, brali svojo poezijo. Med gostujočimi pesniki bodo Boris A. Novak, Erika Vouk, Brane Mozetič, Andrej Brvar, Uroš Zupan, Jana Putrih, Primož Čučnik, Tomislav Vrečar in Lucija Stupica. BJ HOV TEDNIK SL. KONJICE) VOJNIK | DOBRNA | C 17 Nova direktorica zavoda? Zaradi upokojitve direktorice regijskega zavoda za usposabljanje in varstvo Irene Artank teče na Dobrni postopek imenovanja njene naslednice, ki bo kot kaže Barbara Lipičnik iz Velenja. Na julija objavljen javni razpis sta se prijavila dva kandidata, pri čemer oba izpol- njujeta razpisne pogoje. Svet zavoda se je avgusta soglasno odločil za specialno pedagoginjo Barbaro Lipičnik, ki dela v tem zavodu že od leta 1980, pred nekaj dnevi pa ji je soglasno pozitivno mnenje izrekel še občinski svet. Zavod bo dobil novo vodstvo 10. oktobra. BJ Novodobni furmani Da so Stranice res slovenski avtoprevozniški center, je letos spet potrdila kolona tovornjakov, ki je v soboto iz vseh strani pripeljala v središče kraja. Na čelu so bila tokrat najnovejša vozila Daniela Fi-javža, za njim pa so se zvrstili tovornjaki Boruta, Milana, Uroša in Vilija, samih Fijavžev. Ostali avto-prevozniki (Anton Grm, Ivan Kotnik ...) so se med njimi kar porazgubili. Tako kot še pred njimi povorka furmanskih vpreg, na čelu s Pohorsko konjenico. Furmanski dnevi na Stranicah so tako vse bolj od- sev sodobnosti, čeprav organizatorji ne pozabijo spomniti obiskovalcev na korenine. Poleg furmanov so letos za to poskrbeli ljudski pevci in godci. Da bi tudi v prihodnje stra-niški furmani varno vozili po naših in tujih cestah, so bili po sobotni šoferski maši deležni blagoslova. V nedeljo pa so na Stranicah v okviru župnijskega dne blagoslovili tudi novo streho na cerkvi sv. Egidija, za katero so z delom in denarjem prispevali tako krajani kot tudi nekatera podjetja in občina Zreče. MBP Priznanje občinskemu dolžniku? Vojniška občina je prejela 38 predlogov za dobitnike občinskih priznanj, pri čemer je eden povzročil negodovanje nekaterih svetnikov. Po njihovih podatkih naj bi šlo za dolžnika, ki ni poravnal komunalnega prispevka. Gre za lastnika podjetja, ki je v preteklosti že prejel županovo priznanje in ga je letos pristojna občinska komisija uvrstila v najožji izbor dobitnikov občinskih priznanj. Na zadnji seji je večina svetnikov menila, da a podjetnik zasluge tudi na kulturnem področju, zato mu je kljub pomislekom namenila priznanje. Ostali predlogi za letošnje dobitnike najvišjih občinskih priznanj so bili sprejeti soglasno. Zlati vojniški grb bo prejel Avgust Čerenak iz Vojnika, ki je bil tri desetletja in pol poveljnik društva in praznuje letos gasil- skega abrahama. Srebrna vojniška grba so soglasno namenili podjetniku, kmetovalcu in donatorju Karlu Go-ričanu iz Polž ter zborovod-kinji Darinki Stagoj. Bronaste vojniške grbe bodo letos prejeli frankp-lovski gasilec Ivan Vražič, Tomo Videnšek iz podjetja Avtovid ter podjetnik Bojan Stepančič. Svetniki so se seznanili tudi z dobitniki županovih priznanj. Med njimi so Miha Dobrotinšek, Stane Tilinger, Darinka Stajnko, Branko Špeglič in Alojzij Ogrizek. Svetniki so menili, da pri predlogih za priznanja podjetnikom ni dovolj, da je nekdo podjetnik, saj lahko tako prihaja do razvrednotenja priznanj. Zato so že začeli postopek za spremembo občinskega pravilnika, pri čemer so poudarili, da je ta nujna. BRANE JERANKO Selitev bučarijade V občini Vojnik bo 25. septembra že sedma bučarija-da. Prireditev, ki je bila doslej na vrtnariji v Arclinu, bo letos prvič v središču Vojnika, pod šotorom. Opoldne bodo začeli sprejemati buče, ki jih bodo tehtali, merili in ocenjevali, in popoldne razglasili rezultate. Pripravili bodo tudi predavanji o kulinariki in uporabi buč ter njihovi vzgoji, ogled in pokušino bučnih jedi, čemur bo zvečer sledila razglasitev prve bučarske kraljice. Prireditvi bo 2. oktobra v Arclinu sledil bučarski sejem. Organizator obeh prireditev. Vrtnarstvo Krašovec, napoveduje, da bo razstavil približno dvesto različnih vrst buč. BJ Z gradbišča na gradbišče Veliki prizidek < Me v Vojniku, v katerem »kuhinja, jedilnica, knjižnica, garderobe, dvigalo za učence s posebnimi potrebami, enajst učilnic in kabinetov in meri 1.280 kvadratnih metrov, so slovesno odprli v petek. Prizidek je vključno z opremo vreden 450 milijo-tolarjev, pri čemer je 60 odstotkov prispevala občina in ostalo državni proračun. Ravnateljica Majda Roje se je med slovesnostjo učencem in zaposlenim zahvalila za potrpljenje na gradbišču, ki se mu je letos poleti nepričakovano pridružilo novo. Raz-je bila slaba statika, zaradi katere so morali podre-" najstarejše jedro šole, ki naj bi ga do prihodnjega šolskega leta nadomestila več kot tisoč kvadratnih metrov velika nadomestna gradnja. Slovesnost ob odprtju velikega prizidka. Pred njim naj bi se do prihodnjega šolskega leta pojavila nadomestna gradnja najstarejšega jedra, ki so ga morali poleti nepričakovano podreti. Zgrajeni prizidek, ki ga šport dr. Slavko Gaber in žu-učenci uporabljajo od začet- pan Beno Podergajs. Učen- ka šolskega leta, sta med slovesnostjo uradno odprla predstavnika učencev, minister za šolstvo, znanost in pripravili izviren kulturni program, s katerim so med drugim ponazorili tudi šolanje tik ob gradbišču. Pouk v vojniški šoli bo tudi letos potekal na treh mestih: v novem prizidku, spodnji šoli ter zgornji etaži občinske stavbe. BRANE JERANKO Slomškova Nova Cerkev V Novi Cerkvi se bodo od danes, 23. septembra, vrstili Slomškovi kulturni dnevi, ki so že drugo leto zapored. Krajevna skupnost pri Vojniku se namreč želi uveljaviti v javnosti kot ena od Pomembnejših postaj na njegovi življenjski poti. 1\i le preživel kot kaplan dve leti, v Novi Cerkvi je nastala njegova slovita pesem Glejte, že sonce zahaja. Največje presenečenje letošnjih Slomškovih kulturah dni je izid ter javna, kon-Certna predstavitev zgoščen- ke z naslovom Sonce se ozira. Gre za široko predstavitev zelo bogatega glasbenega ustvarjanja v tem kraju občine Vojnik. Tako se na zgoščenki z dvajsetimi skladbami predstavljajo Godba na pihala, Moški pevski zbor, Cerkveni mešani pevski zbor ter duet Biser s prijatelji, vsi iz Nove Cerkve. Med dvajsetimi skladbami so skoraj vse Slomškova dela. Promocijski koncert ob izidu Slomškove zgoščenke bo po pričakovanjih organizatorja množična prireditev (pod šotorom pri gasilskem domu) ter bo jutri, v petek, 24. septembra, z začetkom ob 18. uri. Kot posebno zanimivost omenjajo priredbe skladb za člane godbe na pihala, ki jih je pripravil domači dirigent Marjan Vrečar. Danes, v četrtek, bodo Slomškove kulturne dneve začeli s predavanjem Draga Medveda, ki je že kar nekaj časa krajan Nove Cerkve. Predavanje v Polžah bo na temo vinske kulture, z naslovom Če srce dobro ni, ga vino le skazi. Sobotno popoldne bo v znamenju Slomškovih bralnih priznanj, z ustvarjalnimi delavnicami za veroučence, srečanjem s pisateljico Berto Golob ter podelitvijo bralnih priznanj. Zadnji dan letošnjih kulturnih dni, v nedeljo, bo takoimenovana Slomškova nedelja, z mašama v župnijski cerkvi. Kulturne dneve je pripravil Projektni svet A. M. Slomšek, ki mu predseduje dekan Alojz Vicman. BRANE JERANKO Večja Pošta v Slovenskih Konjicah že teden dni deluje v novih, sodobno urejenih prodorih v poslovno-stano-vanjskem objektu na Mestnem trgu 3a. »Namesto prejšnjih 344 kvadratnih metrov je za poštno dejavnost namenjenih skoraj 456 kvadratnih metrov prostora, ki so tudi dosti bolj funkcionalno urejeni. Uporabnikom poštnih storitev so na voljo tri sodobno opremljena okenca ter 120 poštnih predalov, pomembno pa je tudi, da so sedaj v neposredni bližini pošte tudi parkiriš-ia. Celotna naložba je Pošto Slovenije stala 240 milijonov tolarjev. Pošta 3210 Slovenske Konjice pokriva območje, na katerem živi 8880 prebivalcev »2960 gospodinjstvih. Pošta opravlja vse vrste storitev, v njej pa je 17 zaposlenih, od tega deset pismonoš. Šestkrat tedensko obiščejo 1285, pet- in lepša pošta 3210 cu in konjiškemu županu Janezu J krat tedensko pa 1675 gospodinjstev. Od leta 1995, ko se je Pošta Slovenije ločila od Telekoma in posluje kot samostojna gospodarska družba, je za naložbe namenila dobrih 54 milijard tolarjev, od tega na območju poslovne enote Celje več kot 2 mili- zbecu, a novih prostorov so se brez jardi. Na Celjskem je v tem času odprla tri nove pošte, 21 pošt se je preselilo v nove prostore, deset pa je bilo obnovljenih. Poleg pošte Slovenske Konjice bo Pošta Slovenije letos v nove prostore preselila tudi pošte Ponikva, Šentjur, Celje (Na otoku) ter Mozirje. Prav tako pa bo še v dvoma najbolj razveselili zaposleni. Prvi poštni urad so Slovenske Konjice dobile leta 1594, prvo pošto pa leta 1860. letošnjem letu začela urejati dokumentacijo za pošte Podplat, Velenje in Zreče. MBP KULTURA Kultni »kulak« na odru Ansambel SLG Celje začenja novo sezono s Partljičevo »bridko komedijo« Zgodba o usodi malega človeka je tekst slovenskega komediografa Toneta Partljiča, ki je skozi uprizoritve na odrih in na filmskem platnu postala že kar kultna. In zdaj je prišel čas, ko bo znova aktualna. Za mlado generacijo bodo dogodki iz 80. let prejšnjega stoletja zgodovina, za nekoliko starejše pa nostalgija, menijo ustvarjalci predstave in umetniška voditeljica mag. Tina Kosi, ki je delo pravočasno uvrstila v program nove sezone, saj se zanj, kot je slišati, po letih prvih uprizoritev, zanimajo še druga slovenska gledališča. Tekst Moj ata socialistični kulak je Tone Partljič označil kot »bridko komedijo«, saj je smeh, ki ga povzročajo različne situacije, dejansko bridek. Zanimivo je tudi dejstvo, da v Partljičevih likih ne moremo prepoznati pristne človeške zlobe, hudobije in pokvarjenosti, kot tekst razčlenjuje dramaturg Nebojša Pop Tasič. Pravzaprav je tudi tisto, kar se nam zdi zlobno in hudobno, istočasno smešno in ganljivo. Kajti Partljič ne obsoja ljudi, jih le slika v določeni (družbeni) situaciji, stiski, zmedenosti... Zgodba sega v čas revolucije, ko se ustvarjajo nove družbene vrednote, ki so le na videz humane in človeške, kajti v času velikih sprememb »vrednote« postanejo bolj pomembne od ljudi in spet, če se jim človek ne prilagodi, te postanejo življenjsko nevarne. Naslovno vloga ata, Jožeta Maleka, ki pride iz vojne, se pravi iz porušenega sveta v svojo vas, je upodobil igralec Renato Jenček. Pravi, da vloga ponuja igralcu velik spekter možnosti in da se je je lotil kot spomin na čas, ki ga moramo obravnavati s pie-teto. Predstava bo mladim prikazala košček zgodovine iz tedanje Jugoslavije, starejšim pa zbujala nostalgijo. V predstavi poleg Renata Jenčka nastopajo: Jagoda, Tina Gorenjak, Aljoša Koltak, Bojan Umek, Miro Pod jed, Nada Božič k.g., Zvone Agrež, Manca Ogo-revc, Igor Žužek, David Čeh, Stane Potisk, Borut Aluje-vič in Miha Alujevič. Scenograf je bil Jaroslav Valek, kostumografka Meta Sever, asistentka kostumografke Mateja Lupše Svete, avtor glasbe Branko Rožman, lektor Simon Šerbinek. Režiserja, gosta s Slovaške, Michala Babiaka, pa je fasciniral že sam Partljičev tekst; emocionalna družinska zgodba, ki je doživela z delom v celjskem gledališču novo branje in novo postavitev z odlično igralsko ekipo. In, je še poudaril Babiak: »To delo je aktualno za vse čase.« MP Zakorakali v novo sezono Zavod za kulturne prireditve Celje je tudi v sezoni 2004/2005 poskrbel za obilico glasbenih užitkov, saj se bodo koncerti prvič odvijali v kar treh glasbenih ciklih. Trinajst koncertov bo združenih pod tako imenovanim Koncertnim abonmajem, Serenado Ariart in ciklom GM Oder. Prvega izmed sedmih dogodkov Koncertnega abonmaja 5. oktobra v celjskem Narodnem domu uvaja ansambel violončelistov Strings Only, ki že deset let nastopa v okviru projekta Cellomania. Spodbudil ga je Valter Deš-palj, ugledni hrvaški violon-čelist svetovnega slovesa, na koncertu pa se bo kot solistka predstavila ena najuspešnejših mladih slovenskih vio-lončelistk - Karmen Pečar. Slovenski umetniki, združeni v Triu Camerata Emonica in Triu Slavko Osterc (Tomaž Petrač, Boris Rener, Andrej Petrač, Liza Hawlina ter Dejan in Nina Prešiček), že vr- sto let pomembno oblikujejo glasbeno dogajanje na domačih in tujih odrih in jih bodo veseli tudi celjski poslušalci. Prihodnje leto bo minilo trideset let od prvega recitala Hinka Haasa v Narodnem domu Celje in temu dogodku namenjajo tretji koncert abonmaja. Zagotovo se obeta poseben večer, ki ga bo pianist oblikoval v sodelovanju z nekaterimi svojimi uglednimi glasbenimi prijatelji in sodelavci. Violist Milan Čunko, eden najbolj cenjenih hrvaških solistov in komornih glasbenikov, se bo tokrat predstavil v duu z Majo Bakrač. Po petih letih bomo v Celju ponovno prisluhnili Eugenu Ind-jicu, pianistu ruskega rodu, ki ga je že legendarni Arthur Rubinstein razglasil za svetovno pomembnega pianista izjemne muzikalne in umetniške popolnosti. Koncertni abonma bo junija sklenil klasicistično obarvan spored v izvedbi nemškega ansambla Collegium Musicum Singen, ki ga vodi violinist in dirigent Bruno Kewitsch. Novost v letošnji sezoni so serenade pihalnega kvinteta Ariart v zasedbi: Matej Zupan (flavta), Maja Kojc (oboa), Jože Kotar (klarinet), Damir Huljev (fagot) in Andrej Žust (rog). Leta 1996 ustanovljen ansambel je opozoril nase s številnimi koncerti doma in v tujini. Na treh večerih v Galeriji sodobne umetnosti Celje lahko spoznavate pestrost pihalne glasbe v tematsko zaokroženih sporedih. Sinoči so bila na vrsti klasično-romantična dela, oktobra in novembra pa se bodo predstavili še s programom Vsak sam in vsi skupaj ter z Glasbeno pravljico. Že četrtič zapored bodo v Galeriji sodobne umetnosti muzicirali tudi najuspešnejši mladi slovenski glasbeniki, ki jih je za predstavitev v ciklu GM Oder izbrala strokovna žirija Glasbene mladine Slovenije. BOJANA AVGUŠTINČIČ Vojak po sili V Osrednji knjižnici Celje bo drevi ob 19. uri Franc Štolfa predstavil svojo knjigo Vojak po sili, ki jo je posvetil svojemu dolgoletnemu prijatelju Viktorju Berku. Vojak po sili je »vojak, ki ni maral vojne, a jebil v njej, in boriti se je moral za stvari, ki niso bile njegove.« Knjiga govori o fantu, ki je bil na silo mobiliziran v nemško vojsko in ki se je sleherni dan z mislimi vračal k svojim najdražjim. Franc Štolfa je želel s svojim delom povedati, da je tudi najboljša vojna slabša od najslabšega miru. BA Ples s sirenami V Plesnem forumu Celje začenjajo novo programsko sezono s Sirenami. Gre za plesni projekt diplomantke Contemporary Dance Academy iz Londona Uršule Teržan, ki ga bo s svojimi plesalkami predstavila v soboto ob 20. uri. Od daleč zaslišite zvok, ki je kakor petje. Prisluhnete in se približate. Na obali so bitja, le napol človeške podobe, ki jim mitologija pripisuje ribjo, pa tudi ptičjo podobo. Ujete v lastno samoto in obdane s trupli utopljencev, njihova grla pojejo o praznih srcih, o željah in hrepenenju ... Avtorica se v svoji koreografiji sprašuje, ali je v sodobni ženski še zmeraj živo mitološko tkivo. Iskanje odgovora se bo začelo skozi gib plesalk (Urše Vidmar, Nataše Živkovič in Jute Žu-raj), skozi nepopustljivo spraševanje lastnih teles o zgodovini, ki je zapisana v hoji, plesu, petju in misli... BA www.radiocelje.com - Št- 38 - 23. september 2004 Zobna ordinacija v muzeju V Muzeju novejše zgodovine Celje so sinoči odprli edino zobozdravstveno zbirko v Sloveniji, ki je hkrati tudi ena največjih v Evropi. Na ogled so tri ordinacije iz različnih zgodovinskih obdobij (izpred 1. svetovne vojne, iz obdobja med obema vojnama ter zbirka iz 2. svetovne vojne), najstarejši razstavni eksponat pa sega celo v leto 1749. Zobozdravstveno zbirko so v Muzeju novejše zgodovine javnosti prvič predstavili pred enajstimi leti. Celjski zobozdravnik Franc Štolfa je namreč zbral obsežno zbirko predmetov, ki govorijo o razvoju zobozdravstvene stroke pri nas, leta 1991 pa je celotno zbirko zaupal Muzeju novejše zgodovine v trajno varstvo in hranjenje. Pobudo za postavitev zbirke je dala takratna direktorica muzeja Andreja Rihter, saj je želela zavarovati in zaščiti redek del naše kulturne dediščine - medicinsko tehnično opremo, ki do takrat v slovenskih muzejih še ni bila zastopana. Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora so bili od leta 1993 strokovni in širši javnosti na ogled samo posamezni deli zbirke, ves čas pa so v muzeju zanjo intenzivno iskali dodatne prostore za čim ustreznejšo muzejsko predstavitev in hranjenje. Nove prostore je Muzej novejše zgodovine Celje leta 2001 dobil v upravljanje od Mestne občine Celje ter jih s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo Republike Slovenije obnovil in pripravil za razstavo. Tu je zobozdravstvena zbirka doživela svojo stalno namestitev, predmeti in ambienti pa so predstavljeni po muzeoloških načelih. »Želeli smo, da bi bila razstava karseda celovita, jasna, razumljiva, preprosta, nenatrpana, a tudi poučna za različne skupine obiskovalcev,« pripoveduje direktorica muzeja in avto-rica projekta Marija Poči-vavšek, »zobozdravstvena zbirka ni namenjena le strokovni javnosti, temveč smo imeli v mislih različne ciljne skupine, to je vse posameznike, ki prihajajo v naš muzej. Nenazadnje imamo vsi izkušnje z zobozdravnij ki.« Poseben kotiček, imef novan Muzejev zobek, pa to pripravili tudi za najmlajše. V njem bodo lahko otrod kreativno ustvarjali, spoffil navali nove vsebine in zgubljali strah pred zobozdravniki. Lahko se celo zgodi, da bo zbirka nekoč prerasla v zobozdravstveni muzej. BOJANA AVGUŠTINČIČ \[Sí Od 23. septembra 2004I Mravljica razstavlja pri Volku V celjski Galeriji Volk bo še prihodnji teden na ogled razstava likovnih del z letošnje, tokrat že šeste likovne kolonije Mravljica 2004, ki je potekala zadnji teden avgusta v okviru prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu. Likovna kolonija Lepote Šmartinskega jezera in Šmart-nega v Rožni dolini je privabila 22 slikarjev, ki so ustvarili ravno toliko likovnih del. Razstavo je strokovno ocenil akademski slikar Željko Opačak, ki je po odprtju razstave (1. septembra) za vse sodelujoče avtorje pripravil krajše strokovno predavanje in izbral najboljše likovno delo kolonije. Odkupno nagrado Mravljice je za sliko Cerkev v Šmartnem prejela celjska slikarka Marinka Kerstein. ŽB BOURNOVA PREMOČ 120 www.novitednik.com ., (Bourne Supremacy), akcijski triler Režija: Paul Greengrass Igrajo: Matt Damon, Franka Potente, Brian Cox, Julia Stiles, Karl Urban. Gabriel Mann I Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/71323C0.03/713 23 01 ; fa: 011713 23 D8 LMlffl Najlepši v mestu cvetja in vina Uspešno prvo srečanje slovenskih cvetličnih mest v Slovenskih Konjicah - Prihodnje leto v Žalcu Vabimo Vas, da obiščete programe aerobike, rekreacije in |oge v Zdravilišču Laško. PONEDELJEK - AEROBIKA ob 19. url VAJE ZA DUŠO IN TELO ob 20. uri TOREK - REKREACIJA ob 18. uri SREDA - |OGA ob 19. uri ČETRTEK - TAl CHI CHU AN ob 17.30 url AEROBIKA ob 19. uri V terminu 27.-30. september 2004-brezplačna vadba. Posebna ponudba Ob nakupu mesečne karte v oktobru - 1 x GRATIS KOPANJE zdraTuŠČE Informacije na tel. št. 03 73 45 166 BOHINJ 2* apartmaji Triglav, cena po osebi, brezplačno do 12 let od 22.9V2D/N od 4.980 FIRENCE avtobus, odlično slovensko vodenje, doživetje italijanskega iarma 23.10/2D/POL 24.900 BAVARSKI GRADOVI avtobus, vključene vstopnine v tri gradove in ladjica 9.10V2 D/POL 29.900 Radoživa turška riviara 8-dnevno potovanje: Side-Manav- gat-Pamukkale-Perge-Aspendos 24.1077D/P0L 37.900 MUET z letalom 3* hotel Odisej, polet letala iz 26.9/7D/POL 49.900 TURČIJA, Antalija 3* hotel Orange, polet letala iz Ljubljane. (140 samo 108.300 SIT) 26.9/7 D/Al 69.900 TUNIZIJA Monastir 5* Vincci Alkantara Thalassa. polet z avstrijskih letali» 2.10/7D/POL 120.110 EGIPT, kriiarjanja po Nilu 5* ladja + hotel, naj bo potovanje 22-, 28.10780 159.900 -SONČEK j TUI potovalni center Celje 03/425 46 40 j Telefonska prodaja: 95,9 100,3 Slovenske Konjice so lani gostile najlepše urejena evropska cvetlična mesta, lionec tedna pa prvič tudi vseh 14 slovenskih mest in vasi, ki so se doslej pomerila na evropskem tekmovanju Entente Florale. Srečanje bo poslej tradicionalno. Prihodnje leto ga bo gostilo mesto Žalec. Glavni cilj organizatorjev jebil utrditi medsebojna poznanstva in še bolj promovirati gibanje, ki ne spreminja le podobe krajev, temveč tudi v celoti odnos do okolja in kakovosti življenja. Najlepši slovenski cvetlični kraji, ki so se jim pridružila tudi zgodovinska mesta, so preko 2 tisoč obiskovalcem predstavila svojo urejenost, kulturno in turistično ponudbo, Slovenske Konjice pa so se potrudile, da jo navkljub posledicam avgustovskega neurja spet za-žarele kot mesto vina in cvetja. Svoj delež so dodali konjiški vinogradniki in vinarji, ki so pripravili tradicionalno naznanitev vinske trgatve. Letos bo na Konjiškem bolj pozna kot običajno, predvsem pa dosti manj vesela. Večino vinogradov je toča tako priza- V Starem trgu so se predstavila tudi turistična društva in kmetije s Konjiškega. Na posnetku Stane Kokelj in Marija Klevže z bogato ponudbo medu in izdelkov iz njega. Vinogradniki in vinarji s predsednikom Jožetom Tominškom so v Škalcah le stežka našli dovolj nepoškodovanih grozdov za naznanitev trgatve. a aider s Gosposka ulica 7,3000 Celje ^ A^Atia^^ BI.: 03 MO 03 36 jPVftWWWU/MJ , wwwjniders.com <-/ I ATRAKTIVNO POTOVANJE V PERU, VIDEU IN OBČUDOVALI BOSTE f LEPOTE POKRAJIN IN OSTANKOV STARIH CIVILIZACIJ. MOŽNOST 4 OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. POKLIČITE NAS IN POTUJTE Z NAMI. f Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure 5 dela, da si še nekaj let ne bodo opomogli. Predsednik konjiškega društva vinogradnikov in vinarjev Jože Tomin-šek se v svojem nagovoru te- mu sicer ni izognil, vendar mu vsemu navkljub ni manjkalo optimizma. Pravzaprav ta postaja kar konjiška značilnost. K živahnemu sobotnemu utripu v Starem trgu je svoj delček prispevalo tudi odprtje zasebne muzejske zbirke vojaških predmetov iz obdob- ja Avstro-Ogrske, ki jo je v svoji hiši uredil Robert Vrečko, nedelja pa je bila v znamenju 6. mednarodnega festivala godb na pihala, ki že ima svojo zvesto publiko. Godbe iz Slovenije, Avstrije in HrvaŠke so tudi tokrat navdušile. MILENA B. POKLIČ JESENSKA POTEPANJA • ZADNJA PROSTA MESTA !!!: BENETKE in BENEŠKE LAGUNE (bus+ladjica) 25.9.; samo BENETKE in razstava Salvador DALI 02.10 in 30.10.; samo RIH-POHPEJI-NEAPELJ-SORENTO-CAPRI 27.-31.10 samo 62.90' POTEPUHOVA JESEN 2004: AKCIJA-NOVE NIŽJE C! STRUNJAN - h.n. SALINERA: htl. 3 dni od 22.430 Srt/polp., app 1/3 10.400 Sit/dan/najem POREČ-htl.Delfin 5 dni od 20.520 Sit; h«. 3' 5 dni od 23.200 Sit; KRK-Njivice M. Beli Kamik II-5 dni od 27.500 Sit: PETRČANEM Pinija 7 dni od 46.500 Sit; VIS-KOMIŽA 7 dni od 36.400 Sit LAST MINUTE: Djerba od 79.900: Tunizija od 69.900; Turčija od 89.900; SANTOR e-mail: potepuh@siol.net, www.mb-dolinar.si /L; c ;.;: i; v;.c St. 38 - 23. september 2004 -j—- ivyti Dan, ko j Na ulicah Celja se je plesalo tudi opoldne... Največjo torto je radiu podaril Hotel Evropa, radio pa jo je najprej namenil tistim, ki imajo rojstni dan 19. septembra. Radio Celje je na veličasten način proslavil svojo 50-letnico in kar mimogrede dokazal, da je lahko celjsko mestno jedro polno od jutra do pozne noči »Še, še, še ...« je v soboto okoli 23. ure odmevalo v strogem središču Celja, na zvezdi. Ekipa Radia Celje pa je s celodnevnim neposrednim oddajanjem z zvezde in veličastno zabavo, skozi katero se je v dobrih 13 urah sprehodila prava parada glasbenih zvezd, neskončno utrujena in na debelo srečna z odra le še pomahala v slovo. Do prihodnjega jubileja ... »Neumno tveganje, v Celju vam pač ne more uspeti, zakaj toliko dela in energije v nič ...« Takšni in podobni so bili sicer dobronamerni nasveti, ki smo jih poslušali zadnji teden priprav. A trmasti kot smo, smo v soboto, 18. septembra 2004, pïav v najhitreje izumirajočem mestnem jedru v Sloveniji dokazali, kdo in kaj smo. Naši zvesti poslušalci so se odzvali in v Celju se je tam od 10. ure dopoldne pa vse do 11. zvečer pelo, plesalo in rajalo. Po zaslugi Radia Celje, poslušalcev in zvestih prijateljev, predvsem pa kar štiridesetih glasbenih gostov, ki so se brez izjeme odzvali vabilu Radia Celje. Nastopali so drugim, drug z drugim, ob mogočih in nemogočih 10, 15 minut ali več. Brez izjeme so prišli vsi, ki so to obljubili. Nihče ni zamujal. Nihče ni hotel ničesar za svoj nastop. Za rojstni dan so nam in poslušalcem podarili sebe, svoje glasbene uspešnice, svoje nastope. Hvaležni smo jim, mirno lahko rečemo, da jim je hvaležno tudi Celje. Zato posebej hvala Otu Pestnerju in New Swing Quartetu, Kastelu, Tatjani Dremelj, duu Platin, Heleni Blagne, Alenki Godec, Damjani Golavšek, Moniki Pučelj, Modrijanom, Anžeju Dežanu, Maji Slatinšek, Foxy Teens, B.B.T., Piki Božič, Tanji, Roku Kosmaču, Vi-liju Resniku, Rebeki Dremelj, Na-vihankam, Saši Lendero in Mihi Hercogu, Wernerju, S. W. A. M., Simoni Weiss, Poloni, Ivani Brki-č. Petru Janušu, skupini Bepop, Nataliji Verboten, skupini Bohem, Miranu Rudanu, skupini Zmelkoow, Slavku Ivančiču, skupini Nude, Make up 2, Andražu Hribarju, Nuši Derenda, skupini California in Sergeji Palko. Terenski studio, ki ga je na zvezdi postavil Biodom, je bil hladen dom vsem tehnikom, dežurnim novinarjem in napovedovalcem, ki so v njem zmrzovali od 5. ure zjutraj, popoldne pa so se greli ob prijaznem soncu. Toda bilo je vredno - za poslušalce, ki so trud poplačali že s tem, da so bili tam. Prav skozi okna takšnega studia so lahko obiskovalci videli (skoraj) vse današnje radijske tehnike, napovedovalce, voditelje, novinarje in tudi načiň njihovega dela. Sobota je bila nasploh dan radosti, ko so se rezale torte (hvala Hotelu Evropa, Hotelu Žonta in Radiu Fantasy), ko je tekel šampanjec, ko so drobne nagrade prejeli vsi, ki slavijo 19. septembra. Dan, ko je zavetišče Zonzani oddalo skoraj vse male živali, ki so jih tokrat v živo prinesli pokazat v oddajo Male živali, velike ljubezni. Ko so obiskovalci spoznali »našo« zeliščarko Fa-niko Burjan. Ko je »Šport danes« tekel kar z odra. Ko so se končale »Poletne norosti«. Ko ... Ah, kaj bi naštevali. Bila je doslej najbolj živahna, najbolj živa, mnogi pravijo tudi najboljša celodnevna prireditev v Celju. Pripravil jo je Radio Celje. Použili so jo poslušalci in tokrat tudi gledalci. Sobotni dan, ki ne bo šel kmalu v pozabo. Zato je za konec na mestu stavek, s katerim »svoje« oddaje vedno zaključuje naš športnik Dean Šuster: »Ostanite zvesti svoji frekvenci!« BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ, ALEKS ŠTERN Bilo je živahno. Je komentar sploh t»1 Celje hotelo še i polno kot ob abrahamu Radia Celje. Zjutraj, popoldne, zvečer, ponoči... Radio je dobil veliko daril. Enega najlepših je prinesel poslušalec Martin Selič, ki je posebej za to priložnost vžgal v les čudovito sliko. Tudi oddaja Filmsko platno se je preselila na veliki oder, kjer je Simona Brglez gostila igralca SLG Celje Renata Jenčka. Ta se je moral za glavno vlogo vfilmu Predmestje zrediti, kar mu je šlo najbolje od ust s kremnimi rezinami. Z veseljem je »pospravil« tudi tisto, ki mu jo je v soboto podarila ekipa NT&RC. Glasbeniki so po nastopih povedali marsikaj zanimivega je bila tudi Saša Ledero. n Fanika Burjan - na kratko priljubljeni Zeleni val Radia Celje, tokrat v Rozmari Petek, avtorica oddaje Male živali, velike ljubezni, v akciji tudi v živo. Zavetišče živo, sredi mesta. Zonzani je oddalo skoraj vse živalice, ki so jih prinesli pokazat na radijski praznik. Še ena torta za poslušalce in nekaj mehurčkov zraven... Ocvirki iz zakulisja Barbara, Brina in Tamara (B.B.T.) so priznale, da jim uspe simpatijo osvojiti v petih minutah. Kako? »Zapojemo Pet minut in zgodi se samo od sebe.« Srečnice. Piko Božič je letos pičilo rekordno število komarjev. Ne ve, ah je to povezano s skladbo Komar, ki jo poje skupaj s Čuki, ah se ji je izboljšala kri. Rebeki Dremelj so se minuli teden uresničile sanje, saj se je njeno spodnje perilo znašlo na prodajnih policah oziroma obešalnikih. Kljub temu, tako nam je zaupala sama, na rojstni dan Radia Celje ni prišla v perilu svoje blagovne znamke. Ga je pa imela s seboj ... Natalija Verboten je zagotovila, da se njeni »dve punci« odlično počutita, kar je bilo tudi videti. Povedala je še, da zna odlično speči »štrudl«, tudi »štrikanje« ji ne gre slabo, na Triglav pa bi se raje peljala z motorjem ali rdečim ferrarijem. Slavka Ivančiča žena vedno spusti na »fuz-bal«, tokrat pa mu je dovolila tudi, da se je udeležil rojstnodnevne zabave Radia Celje. V zameno mu bo radijska ekipa osebno čestitala čez 2 meseca, ko bo sam srečal abrahama. Heleni Blagne je pripadla čast, da je opoldne zapela vse najboljše. Nastop je bil zanjo sredi noči, saj zaradi obilice koncertov rada malce dlje spi. Pohvalila pa je organizacijo, tako, da je bilo tudi »noč« lažje preživeti. In razživeti publiko. Alenka Godec: »Verjetno se radio bolj veseli 50 let obstoja kot se bom jaz svojih 50 let.« Za svojega abrahama si želi, da bi ga preživela v tako dobri družbi kot je bila na praznovanju 50-letnice Radia Celje. Blaž iz skupine Modrijani je dejal, da je bila res modra odločitev, da so prišli. In potem kmalu odšli na še en abrahamovski žur, ki mora po Blaževem mnenju imeti poleg glasbe še kakšen skeč in kakšno igrico, da si žur vsi obiskovalci zapomnijo še vsaj za nekaj let. In res je bilo veliko zabave, nagradnih iger in resnično veliko dobre glas be. Sonja iz skupine Navihanke: »Igramo lahko na abrahamih, porokah, ločitvah, vsem, kar je možno.« Saša Lendero: »Mislim, da ko enkrat praznuješ abrahama v poslu, to pomeni, da si zelo uspešen. Predvsem to pomeni, da na Radiu Celje združujete prave ljudi.« Simon iz Bepopa je dejal, da je 50 let kar dolga doba, čeprav so tudi Bepopovci že kar blizu, če se deli z dve. Tinkaro na naš radio vežejo posebej lepi spomini. Pred osmimi leti je namreč zmagala na oddaji Full Cool Zahteven projekt oddajanja iz središča mesta so tehnično brezhibno izvedli radijski tehniki, na si sedmih: Mitja Umnik ml. in Aljoša Bončina. Roka Kosmača so pod odrom čakale številne oboževalke, ki so želele njegov podpis, na odru pa je Sandi Čater v pogovoru z njim izvedela, da je pred kratkim naredil izpit za avto, vendar se v Celje ni pripeljal sam. Š vedno namreč nima avta. Tudi sam je bil precej razgret, saj je v Celju pozabil jakno. Ja, punce, mi jo imart Demo Top in njeno spogledovanje z glasbo je postalo bolj resno. Peter Januš je z vzdihom olajšanja dejal, da je njegovih 50 let še daleč. In v 30-letnem čakanju upa, da bodo leta čimbolj produktivna in zabavna. Lomilec ženskih src Andraž Hribar je dejal, da se v družbi Radia Celje dobro počuti, ker ceni tradicijo, to, da nekdo vztraja in da zna obdržati toliko svoje publike. tik pred koncem je dobro pomisliti na nad ljevanje in takrat se, jasno, prijaviš v cerk« da bi šel mogoče v raj ali pa vsaj v vice in d) župniku za dva deci, da te malo požegnaJ Matjaž iz skupine California: »Pravijo da če prideš v Celje in te v roke vzame Ž3 ska, dobro melje. Če Celjanka dobro meljj predvidevam, da tudi Radio Celje.« Nagci (Nude) so se na odru Radia Cq slekli. Tako pravi Boštjan: »Ne z oblekaffl Drugače. Samo za publiko Radia Celje, kij najboljša publika. Radio Celje pa je najbo| ši radio.« BOJANA AVGUŠTINČIČ, ŠPELA OS0 Foto: GK, AŠ, » Kljub klicem »še« se je s Californio in predstavitvijo radijcev na odru tudi rojstni dan Radia Celje končal... Do naslednjega jubileja. (Foto: Jernej Kroflič) Goga iz skupine Zmelkoow: »Pri 50 letih je smisel življenja ležanje na plaži, pitje piva, zibanje v mreži in te stvari. Smisel življenja se ne spreminja z leti, razen mogoče Prvi Natkov memorial Elektri Nik, Natkov vnuk, odlično odigral dedku v spomin V Šoštanju je bil konec tedna jjiiimiv košarkarski turnir v spomin na predlani umrlega pionir-jjšoštanjske košarke Matjaža jatka. Na njem so nastopili trije ivoligaši s Celjskega, domača lektra, zreška Rogla in šentjur-tí Alpos Kemoplast, ter moštvo ; Srbije in Črne gore, Mašinac raljevo. Ves čas smo gledali zanimivo ko-irko, pri čemer so bile v ospredju iše ekipe v nekoliko spremenje-li sestavi. Elektra je Ručigaja za-nenjala z Marinom Bursičem, ledtem ko je med varovanci tre-erja Anteja Perice manjkal Srbo-ob Nedeljkovič, ki se je prejšnji iden poškodoval med turnejo po piji. Soštanjčanom, ki so že v pra-b tekmovalnem ritmu, se to ni ■več poznalo, saj je usklajeno moš-} precej pridobilo z vrnitvijo Ni- ka Ivanoviča, vnuka Matjaža Nat- ka, ki je bil z 21 točkami najboljši strelec finalnega obračuna. Zelo zanimiva je bila tudi polfinalna tekma med Elektro in Alpos Kemo-plastom. Šentjurčani so povsem spremenili ekipo, iz katere je odšlo kar deset igralcev, prišli pa so odlično pripravljeni Damjan Novakovič, zelo koristen Mario Novak in Nedžad Mulić, organizator igre, ki sicer popolnoma obvlada košarkarske veščine, čeprav je v posameznih obdobjih prevelik individualist. Trener Matjaž Tovornik je preizkušal tudi branilca Aleksandra Nešoviča iz Beograda in krilnega igralca Anteja Samca iz Zagreba, ki sicer nista razočarala, a tudi ne navdušila. Ker imajo Šentjurčani težave predvsem pod košem, kjer nimajo pravega centra, se poraja vprašanje, ali takšna pro- Matjaž Natek, za prijatelje Gec, se je rodil leta 1933 v Šoštanju. Bil !je ustanovitelj košarkarskega kluba Elektra. Ob 50-letnici kluba je izdal knjigo Mojih, naših 50 let košarke v Šoštanju. V osnovni šoli Bibe Ročka se je zaposlil leta 1959, kjer je kmalu postal ravnatelj in to funkcijo opravljal vse do upokojitve. Hčeri Renata in Ines sta poskrbeli za njegovo veliko veselje - zelo je bil ponosen na vnuka Nika in Tita. Vdova Laura je še lani nakazovala, da je prišlo do zatona spomina na njenega moža. V Šoštanju so se le predramili in rganizirali spominski turnir, zlasti so razveselili z zadnjo potezo krivično zapostavljenega Nika so vrnili v Šoštanj. (DŠ) Matjaž Natek-Gec fila igralcev sploh potrebujejo, pri čemer je tudi Mulić trenutno osamljen pri organizaciji igre. Obračun med Šoštanjčani in Šentjurčani je bil odločen v zadnjih minutah, ko je Miha Čmer z zadetimi trojkami in s prostimi meti zagotovil zmago gostiteljem turnirja. Poškodbev Zrečah V drugem srečanju je bila Rogla enakovreden nasprotnik lani peti ekipi rednega dela prvenstva Srbije in Črne gore, čeprav je igrala brez težje poškodovanega Boštjana Sivke in V spomin Paveliču in Pavli ji V telovadnici II. Osnovne šole Celje je potekal P- spominski S.K.I. turnir Petra Paveliča in travka Pavlije. V sodelovanju s krovno zvezo je pripravilo Društvo za karate Celje, ustaljeno leta 1969. Udeležila sta se ga tudi starša tragično preminu-^ celjskih karateistov, v spomin katerih tradicio-^o poteka turnir. Na njem je sodelovalo 10 Slomških klubov, 100 tekmovalcev v katah posamično I" v kumiteju kategorijsko. Med domačini sta Stopala Alen Julardžija s prvim mestom v katah !"ed starejšimi dečki (od belega do zelenega pasu) ® Davorin Kračun z zmago v kumiteju nad 75 kg. ^dnji se bo skupaj s klubskim kolegom Seba-^nom Kantužerjem udeležil evropskega prvens-a> ki bo prihodnji mesec v Ukrajini. DŠ Davorin Kračun (levo) in Sebastian Kantužer. Ilije Petroviča. Brez pravega centra, samo z neizkušenima Matjažem Žni-daršičem in Memijem Matetičem, ekipa Matjaža Čuješa enostavno v drugem polčasu ni več zmogla parirati gostom iz Kraljeva. V Zrečah bodo morali nujno poiskati center, še posebej če bo potrjen sum, da je Siv-kina poškodba težje narave. Šentjurčani so prišli na tekmo za tretje mesto oslabljeni, kar je Rogla izkoristila in v zadnjih desetih minutah prišla do zmage. V velikem finalu pa so se Šoštanjčani maščevali za poraz pred tednom dni v Kraljevu (86:95). Ves čas srečanja so povsem nadzorovali rezultat in prišli do prve trofeje, ki je še kako pomembna tako za klub kot tudi za celotno ekipo. Uspeh je še dvignil samozavest moštvu, ki je očitno na pravi poti. Cvetje na grob Zmagovalcem je pokal podelila Natkova vdova Laura. Pred finalno tekmo so igralci in predstavni-ko občine Šoštanj na njegov grob položili cvetje. Najboljši strelec turnirja je bil Branimir Josipović iz Rogle (41 točk). Izidi: Rogla - Mašinac 64:81, Elektra - Alpos Kemoplast 85:76, za 3. mesto Rogla - Alpos Kemoplast 89:73 in za 1. mesto Elektra - Mašinac 88:77. JANEZ TRBOVC Tek po ulicah Žalca Atletski klub Žalec bo 25. septembra ob občinskem prazniku pripravil 3. tek po mestnih ulicah. Na različno dolgih progah bodo nastopili vsi, od pionirjev do veteranov, ki se jim bodo letos prvič na 200 metrov dolgi progi pridružili tudi cicibani. Po teku bo AK Žalec ob 50-letnici delovanja v razstavnih prostorih Savinove hiše odprl priložnostno razstavo o nastanku in razvoju atletike v Žalcu in Savinjski dolini. Prva pobudnika za razvoj kraljice športa sta bila Vlado Strahovnik in Vili Kovač, medtem ko je kar nekaj odličnih savinjskih atletov predstavljalo hrbtenico AD Kladivar v Celju. Predstavili bodo tudi knjigo Toneta Vrabla Od travnika do tartana ali 50 let atletike v Žalcu in Savinjski dolini. V prvem delu knjige je objavljeno besedilo, v drugem pa dokumenti o ustanovitvi atletskega kluba z mnogimi črnobelimi in barvnimi fotografijami. Med mnogimi imeni so opisane tudi lokacije športnih aktivnosti v Žalcu, atletika v Preboldu, na Gomil-skem, Šempetru, Taboru in drugih krajih ter vse pomembnejše športne prireditve povezane z atletiko. Knjižico Od travnika do tartana je izdal AK Žalec, natisnili pa so jo v Marginaliji. TV NAKRATKO Ceplakova ni nastopila Monte Carlo: V soboto in nedeljo je bil na sporedu zaključek atletske sezone na najvišji ravni s svetovnim finalom Mednarodne atletske zveze. Med 73 dobitniki olimpijskih odli-čij zaradi zdravstvenih težav ni bilo bronaste iz Aten Jolande Čeplak. Za odpoved se je odločila po neuspešnem nastopu na kontrolni tekmi. Zaradi virusa jo čaka počitek in šele nato priprave na naslednjo sezono. Hudej sedmi Atene: Na paraolimpijskih igrah je nastopil Velenjčan Janez Hudej. V metu diska je osvojil 7. mesto. Njegovo orodje je pristalo pri 23,31 metra. Kegljavke z optimizmom naprej Celje, Koper: Kegljavke celjskega Miroteksa so v preteklem tednu odigrale dve prvoligaški tekmi. V 2. krogu DP so na domačem kegljišču z 8:0 ugnale Belo krajino, v vnaprej odigrani tekmi 3. kroga pa so bile s 5:3 boljše od Adrie. »Državno prvenstvo smo sicer dobro začeli, a nas pestijo poškodbe. Barbara Fidel ima zvit gleženj. Rada Savič poškodovano koleno, Nina Podlesnik boleha za pljučnico. Biserko Petak in Jožico Šeško pa že dlje časa mučijo bolečine v kolenih,« pravi trener Ce-ljank Lado Gobec. Kljub vsemu pa seveda v prihodnost zre z optimizmom. Miroteks želi obraniti naslov državnih in evropskih prvakinj in se čim bolje uvrstiti na svetovnem pokalu, ki bo v nemškem Eppelheimu od 29. septembra do 2. oktobra. Slepi in slabovidni kegljači uspešni Crikvenica: Kegljači Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje so uspešno začeli novo sezono in na turnirju na Hrvaškem ekipno osvojili prvo mesto. Matej Žnuderl in Jaka Vodušek sta zmagala v svojih kategorijah, Marija Štemberger pa je osvojila 4. mesto. Žumer in Tomičeva blestela Celje: Na državnem atletskem prvenstvu za mlajše člane (do 23 let) sta se najbolje odrezala domačinka Marina Tomič in Jan Žumer (AK Mass). Tomičeva je dosegla štiri zmage (200 m, 100 m, 100 m ovire in štafeta 4 x 100 m), Jan Žumer pa je zmagal celo petkrat. Med Celjani so prva mesta osvojili še Sandi Deč-man (disk, krogla), Katarina Zorko (krogla), Darja Malinar (kladivo) ter Petra Novak (kopje). (JŽ) Atleti še z boljšimi pogoji Celje: V soboto bo slavnostna otvoritev obnovljene, na novo prebarvane celjske atietske dvorane, za kar sta poskrbela Olimpijski komite Slovenije in domžalski Helios. Ob 14.30 se bo začel krajši klubski miting. V teh dneh mineva 40 let, odkar je celjski atlet Branko Vivod dosegel jugoslovanski rekord v skoku v višino in izpolnil olimpijsko normo. Vivod je prvi Slovenec, ki je preskočil dva metra. (DŠ) Enajstmetrovke za Publikum očitno ne obstajajo, ne za Čadikovskega (Balajič) ne za Vršiča (Erniša). Celjska zasedba zmore več Bledi Publikum in čudežni Šeliga - Zrušen Vršič: nič Direktor CMC Publikuma Darko Klarič je ob polčasu tekme v Murski Soboti vstopil v slačilnico in ozmerjal igralce. Poseg je bil sicer koristen, omajana pa trener-jeva avtoriteta. Publikum je igral podrejeno vlogo v prvem delu obračuna, potem pa resno zagrozil, a okoli 2 tisoč gledalcev na Faza-neriji gola ni videlo. Najbližje zadetku je bil, gledano praktično, domači napadalec Ermin Rakovič. Sandi kot mačka Tik pred odmorom je Patrik Ipavec stekel za žogo v celjskem kazenskem prostoru. Izgledalo je, da je ob posredovanju Šelige simuliral prekršek, saj se je nekaj gledalcev začudilo, ko je sodnik Drago Kos nemudoma stekel proti beli točki. Obkolili so ga rumeno-modri, najbolj vroče je ugovarjal Matej Šnofl in »porumenel«. Rakovič je streljal dokaj slabo, Šeliga pa je obranjeno enajstmetrovko kasneje komentiral: »Izteklo se je po mojih željah. Nimam pravice komentirati sojenja, a odločitev glede prekrška bi lahko bila tudi drugačna. Dotik je obstajal, a v podobnih primerih našim napadalcem tega ne sodijo.« Že v 6. minuti je v kazenskem prostoru Mure padel Dare Vršič: »Prijatelj Erniša me je povlekel za dres, morda sem malce simuliral, vendar prekršek je vsekakor obstajal. Bil je klasičen »penal«, na žalost nedosojen. Do odmora smo želeli napadalce zaposliti z dolgimi podajami, po njem pa smo igrali več po tleh, kar je bilo bolje. Pričakovali smo zmago, a glede na igro sem zadovoljen s točko.« Potezo tekme smo lahko videli v 31. minuti. Ipavčev strel je bil blokiran, žogo pa je nato z bližine s silovitim volejem udaril Rakovič*Šeliga je reagiral kot mačka in preprečil zadetek. Na drugi strani ni zaostajal bivši vratar Publikuma Amel Mujči-nović, ki pa je bil sicer nemočen pri poskusu Dejana Rusiča (odlično akcijo so izpeljali Šnofl, Drobne in Vršič), a je žoga oplazila domačega branilca in za las obšla vratnico. Če bodo v celjskem klubu z videoposnetki sestavili analizo sodniških krivic, bo Klarič obiskal odgovorno osebo na NZS. Trener Ivan Matkovič je moral zavrniti Kla- ričeve očitke, kajti dejansko so mu (sedaj izjemno kakovostno) moštvo sestavili pozno in posledično potrebuje čas, »da se ujame«. A časa Splitčan nima več veliko ... Sinoči je bila v Celju Bela krajina, v sredo (18.00) bo v pokalu NZS Izola. Vmes bo Publikum gostoval pri Olim-piji. Celjski štadion bo po vzoru na dvorano dobil ime, seveda po enem od pokroviteljev. To sé bo po Klaričevi napovedi zgodilo še pred »Ita-lijo«. Vstopnice Vstopnic za nogometno tekmo reprezentanc Slovenije in Italije, ki bo 9. oktobra v Celju, v torek opoldne ni bilo več. V Turistično informativnem centru Celju so jih v treh urah prodali 637. Več jih tudi niso imeli na voljo. Zelo malo ljubiteljev nogometa s Celjskega bo lahko sedelo na pokriti tribuni, saj je Nogometna zveza v Celju ponudila večinoma vstopnice za zahodno tribuno. Istočasno je prodaja tekla tudi v Ljubljani in Velenju. Skupno je bilo neuradno prodanih okoli dva tisoč vstopnic, čeprav NZS navaja drugačne podatke. Na celjskem TIC so priznali, da je prvi obiskovalec kupil 15, drugi pa 10 vstopnic, šele nato so prejeli sporočilo, da posameznik lahko kupi le štiri vstopnice. Uradni distributer vstopnic ni hotel izdati podatka o številu v torek prodanih vstopnic. Na objektu bo odslej prostora za 9.265 gledal- Dravinja in Rudar na vrhu Varovanci Rudarjevega trenerja Draga Kostanjška so v preteklem tednu odigrali dve tekmi. Pri ekipi Za vrča so se borili za napredovanje v 3. krog pokala NZS, a jim je sreča obrnila hrbet, saj tudi iz idealnih priložnosti niso zadeli. Izgubili so z 2:1. »Glede pokalnega poraza nismo preveč razočarani, saj še nimamo ekipe, ki bi lahko prišla do finala. Zavedamo se, da je v pokalu pomembno samo prvo mesto, vse ostalo se pozabi,« je izpad komentiral velenjski strateg. Le tri dni kasneje pa so odigrah bolje in v prvenstvenem derbiju proti Livarju osvojili vse tri točke. Strelec edinega za- detka je bil Denis Halilovič. »V tem trenutku so najpomembnejše točke. Ekipa še vedno ni tista prava, a mislim, da je sedaj v vzponu, tako da v nadaljevanju pričakujem še boljše rezultate,« je dodal Kostanj-šek. Pred Rudarjem je nov derbi na gostovanju v Lendavi pri Nafti. Dravinja je že v prejšnji sezoni dokazala, da je dober drugoligaš. Vseskozi je bila za petami Rudarju, sedaj pa mu je celo ob boku. Premoč v Izoli sta kronala Brane Vodopivec in Živojin Vidojevič. »Tekma je bila zelo dobra, rezultat bi lahko bil tudi drugačen, saj Rezultati 7. kroga 1. SNL: Mura - CMC Publikum 0:0, Bela Krajina - Gorica 0:1, Maribor Pivovarna Laško - Koper 0:0, Primorje - Ljubljana 0:0, Domžale - Kumho Drava 3:2, KD Olimpija - Zagorje 1:0. 8. krog: Olimpija - Publikum. Lestvica 1. SNL;~ t Gorica 7 5 2 0 92 17 2 Mura 7 3 2 2 8« 11 3. Olimpija 6 3 1 2 4:4 D 4. Primorje 7 2 3 2 6:3 9 5. Drava 7 2 3 2 6:5 9 6. Publikum 7 2 2 3 9:7 8 7. Ljubljana 7 15 1 6:6 8 8. Domžale 7 2 2 3 11:12 8 9. Maribor 6 14 1 6:6 7 10 Koper 7 1 4 2 4:8 7 11. Bela Krajina 7 2 14 5:11 7 12 Zagorje 7 1 3 3 4:8 6 Rezultati 8. kroga 2. SNL: Rudar - Livar 1:0 (0:0); Halilovič (60), Izola - Dravinja 0:2 (0:1); Vodopivec (7), Vidojevič (75), Svoboda -Šmartno 4:1 (2:0); Kolene (76), Triglav - Dravograd 2:1, Aluminij - Factor 2:1, Krško - Nafta 3:2. Vrstni red: Dravinja, Rudar 16, Nafta, Svoboda 14, Livar 12, Dravograd 11, Factor, Aluminij, Krško 10, Triglav 9, Izola 7, Šmartno 1. Rezultati 6. kroga 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Tišina 1:1, Železničar Maribor -Šoštanj 4:1, Križevci - Šmarje pri Jelšah 3:0, Črenšovci -Stojnci 1:2, Zavrč - Paloma 3:0, Bistrica - Veržej 0:1, Ormož - Pohorje 1:2. Vrstni red: Zavrč, Veržej, Pohorje 13, Stojnci 12, Križevci 10, Paloma, Črenšovci, Štore 8, Tišina, Šoštanj 7, Ormož, Železničar 6, Šmarje 4, Bistrica 2. so tudi domači imeli nekaji pih priložnosti. A smo mi» doseženih zadetkih, s panj no igro tekmo mirno prjjj ljali do konca. Večina moji igralcev je dala vse od sebej zadovoljila,« je bil zadovolji trener Konjičanov Marjj Marjanovič in pristavil: »vs ka tekma je neka nova zgu ba. V naslednjem krogu m čaka tretjeuvrščena Svobod ki ima zelo dobre, šola igralce in proti njim bo p trebno pokazati vse. Vsal točko bo potrebno prigara JASMINA ZOH DEAN ŠUST Foto: GREGOR KA1 Rezultati 6. kroga jerske lige: Šentjur - Bru vik 2:2, Kungota - Roga Crystal 6:1, Šentilj Jar na - Gerečja vas 3:2, Pe ca - Boč 0:0, Zreče - Op niča 3:1, Malečnik - K nar Ferina 2:2, Mons C] dius - Središče ob Dravi Vrstni red: Oplotnica Malečnik 14, Mons Clau« 13, Zreče, Šentjur, Šen 12, Pesnica 8, Kovinar, rečja vas 7, Brunšvik 5, K gota, Boč 4, Rogaška 3, dišče 1. Rezultati 4. kroga M Celje: Vransko - Mali ša pion 0:1, Laško - Kozje Ljubno - Vojnik 0:0. Vrsi red: Laško, Mali šampion Kozje 6, Ljubno 3, Vojnik Vranško -6. Rezultati 21. kroga 1. ce ske lige malega nogom Kobre - Frangros 2:5, Žit - Zeus 7:4, Fantasy - Kon 3:3, Kalimero - Pelikan Kompole - Telsim 3:1, ček-Vigrad 3:4, Veflon-rinero 3:1. Vrstni red: I tasy, Vigrad 52, Pelikan Kondor 42, Zeus, Kalini 37, Maček, Kompole 34, Ion 25, Živex 22, Marin 17, Franros 15, Kobre 8, sim 4. Rezultati 11. kroga 1. malega nogometa obč Štore: Živex - Rudar Pei je 2:3, Cene Sokoli - Š1 Steel 7:6, Laška vas - M nero 4:3, Vulkanizacija lej - prost. Vrstni red: čovje 25, Sokoli 22, yul nizacija Mulej 19, ŽiV Laška vas 10, Store 5, J rinero 2. Vroče krvi v torek dopoldne v TIC Celje med prodajo vstopnic za tekmo Slovenija - Italija sicer ni bilo, ni pa manjkalo pripomb, ki bi morale biti sicer naslovljene na NZS. Zahodna tribuna je že pripravljena za obisk. Št. 38 - 23. september 2004 - Evropski prvaki v Zlatorogu Celjska dvorana z novim imenom vsaj do leta 2010 - Nova pogodba s Pivovarno Laško - Periča nasledil Kokšarov y nedeljo, 10. oktobra, jo rokometaši Celja Pisarne Laško odigrali tek-1. kroga lige prvakov, v •ogradu proti Crveni li. Že pojutrišnjem pa do gostili moštvo Preven-(18.30) in začeli domači s, med katerim so se po lamosvojitvi le enkrat špoulili. Tedanji spodrsljaj je bil znanilec najlepših gov, saj je bila nato zavijena povsem drugačna izofija, ki je višek dose-24. aprila letos v Flens-irgu. îvropske prvake so nato mstili Dejan Perič (Bar-jna), ki je včeraj dopol-34 let, Renato Vugrinec agdeburg), Marko Oštir irenje), Zikica Milosav-rić (Bidasoa), Dino Baj-I (Diisseldorf) in Urban Novinci p. Velenja sta se v Celje œselila vratar Gorazd Škof krožni napadalec Matjaž Mlakar, vrnili pa so se desni zunanji napadalec, Mol-davec Vladimir Lollo (Ormož), desno krilo Dragan Gajič (Rudar) in krožni napadalec Goran Kozomara (Velika Nedelja). Simpatični Škof je v hotelu Hum hitro zaprl okna, saj se je zaradi prometa slabše slišalo predsednika kluba Toneta Turnška: »Ne pristajam na ugotovitve nekaterih, da imamo slabše moštvo. Ob velikem spoštovanju do tistih, ki so odšli, smo sestavili mlado ekipo, ki ima silno željo do dela. Zato glede ciljev ni večjih dvomov. Ostajamo velik klub, seveda pa s tem ne mislim, da bo vsako leto evropski prvak. V ligi prvakov se bomo skušali prebiti med najboljšo osmerico, v domači konkurenci pa želimo obdržati primat tako v prvenstvu kot v pokalu. Gorenje je močno, a nič hudega. Bolje je tako, kot pa da bi bilo prvo mesto že oddano. Daj- te podporo naši mladi ekipi, saj v njej ni igralcev, ki bi le čakali na rokometno penzijo ali pa bi le vedrili pri nas, temveč se želijo ob Za smele zamisli in prave poteze trdem delu uveljaviti.« Kot direktor uprave laškega podjetja pa je dodal: »Pivovarna Laško ostaja zvesta laškim košarkarjem, mariborskim nogometašem, blejskim veslačem in celjskim rokometašem. S celjskim klubom podpisujemo novo, petletno pogodbo.« Rokovala sta se z direktorjem kluba Vladom Privškom: »Malo je klubov s takšnim sponzorjem, pa še dolgo je z nami. Ogromno dela in uspešnih rezultatov je za nami, a bili so tudi slabi dnevi, ko smo grenili življenje našemu predsedniku. Zato se njemu in Pivovarni Laško zahvaljujem za vztrajnost. Mi pa se bomo potrudili v naslednjih letih ponoviti minulo sezono. Pogodba se izteče leta 2010.« Petletna pogodba je bila torej podpisana predčasno. Je Tone Turnšek, največji navijač celjskega rokometa, pred upokojitvijo že zagotovil finančno mirnost svoji športni ljubezni? Dvorana Zlatorog Novo ime dvorane v Športnem parku Celje je sporočil celjski župan Bojan Šrot: »Tako se bo imenovala, dokler bo Pivovarna Laško glavni mecen celjskega rokometnega kluba.« Torej vsaj do leta 2010. Na prvi podpis pogodbe leta 1990 se je spomnil Andrej Šušte-rič, predsednik upravnega odbora kluba: »Pred štirinajstimi leti, bilo je 17. septembra, sva z Vladom Privškom dogovor pravzaprav na skrivaj podpisala s Tonetom Turnškom in Jožetom Sadarjem. Sledilo je izjemno obdobje, večino zaslug pa gre logično pripisati pokrovitelju na čelu s Tonetom Hirnškom, ki se mu tudi sam zahvaljujem.« Trener Miro Požun se je spomnil, kako je bilo z vadbo v »starem Golovcu«, ki je bil večkrat zaseden, zato so bile selitve skoraj vsakdanjik: »Nova dvorana pa je topla, svetla, prijazna. Imamo odlične po- goje. Izjemno sem zadovoljen z odnosom igralcev do dela. Na zadnjih treh tekmah smo že prikazali presenetljivo dobro igro za to obdobje. Vojna se pričenja!« Prvi tekmec pa bo okrepljeni Prevent, ki ga je treniral tudi Slavko Ivezič, športni direktor Celja Pivovarne Laško: »Po fantastičnem letu za slovenski rokomet je pred našim klubom morda najtežja sezona. Vsaj njen začetek bo izjemno zahteven. Povsod nam bo namreč na plečih viselo breme evropskega prvaka. Težko bo, kajti obenem se začenja nova era, ko ne bomo zmogli več dolgo zadrževati ro-kometašev, ki smo jih sami ustvarili. Bojevitost je bila in mora biti tudi vnaprej naš zaščitni znak, tako da bo dvorana večkrat polna.« Da bodo ru-meno-zeleni trmasti do zmag kot kozo (zlat) rogi, pa zagotavlja tudi imenovanje novega kapetana - Dejana Periča je nasledil Edi Kokšarov. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Vaše poslovne poteze vam v NLB pomagamo uresničiti z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov za pravne osebe in zasebnike. Ce se boste odločili za tolarski dolgoročni mikro kredit, vam do konca oktobra ponujamo še posebej ugodno obrestno mero, prednost te oblike financiranja pa je tudi preprostejši postopek odobritve. Med deviznimi krediti vam ponujamo ugodne devizne dolgoročne investicijske kredite iz kreditne linije Evropske investicijske banke. Ponudbo si lahko ogledate na spletnem naslovu www.nlb.si. Vabimo vas, da se oglasite v poslovalnici NLB, kjer vam bodo naši poslovni skrbniki svetovali, katera oblika kreditiranja je za vas najugodnejša. Pohitite, ponudbi sta časovno omejenil Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. ljubljanska banka ------ Krmarji celjske barke z love: Marko Jugovič, Rado Pantelič, Vlado Privšek, Tone Turnšek in Bojan Srot Št. 38 - 23. september 2004 - t. Grozil, da se bo razstrelil Stanovalci so več ur na ulici čakali, kaj se bo zgodilo. Še vedno jih je strah. Grozljivka za vrati Zemankovih v Rogaški Slatini- Izčrpana starša bi rada pomagala sinu. A kako? --- St. 38 - 23. september 2004 ivyít Već kot 80 stanovalcev stanovanjskega bloka v Župančičevi ulici v Rogaški Slatini je v nedeljo popoldne moralo v nekaj sekundah iz svojih stanovanj in zunaj več kot štiri ure čakati na razplet prave drame. 23-letni Dražen Zemanek je namreč grozil z raz-strelitvijo plinske jeklenke v stanovanju v 4. nadstropju. »Približno ob 13. uri sva z ženo prišla domov, saj zadnje dni ne spiva tam zaradi sina, in želela pripraviti kosilo. Že ob vstopu v stanovanje sem videl, da je nekaj hudo narobe,« nam je razlagal Draže-nov oče Ladislav. Dražen je na vsa svetila in luči v stanovanju izobesil posteljnino in oblačila ter razbil televizijo. Ker se s straši ni hotel pogovarjati, sta poklicala zdravnika. »Ttidi z njim ni želel komunicirati. Čisto tiho je tam stal z njim. Z ženo sva se za kratek čas umaknila, toda nič. Zdravnik je odšel, žena pa je stopila v kuhinjo, da bi pripravila kosilo, nakar je opazila, da ni plinske jeklenke,« je nadaljeval oče. »Šel sem v dnevno sobo in opazil, da je dal plinsko jeklenko na delovno mizo ... Tam je sedel, nepremično. Nobene besede ni izrekel, le strmel je, v rokah pa držal vžigalnik ...« Poklicali so policijo, oče pa je bil vse ure s sinom v stanovanju, ga pregovarjal. Nič. »Dejal sem mu, da se grem pogovorit s policisti. Da mu ne bodo ničesar štorih.« Trikrat seje že poskušal zdraviti V stanovanje se je nato vrnil s kriminalistom, takrat pa je Dražen poklical k sebi mamo in očeta. »Sedel sem bližje k njemu, ga vprašal, kaj želi. Ni pustil, da bi odprli balkonska vrata, toda povedal ni ničesar. Kasneje sem vstal in odšel iz sobe, Dražen pa se je začel tresti. Videl sem, kako je trepetal...« nam je razlagal Ladislav, zlomljen od bolečine. Takrat naj bi do Dražena previdno, a hitro uspel priti kriminalist, ki je preprečil, da bi prišlo do katastrofe. »Plinsko jeklenko je V pripravljenosti so bili gasilci, zdravniki, policisti in posebna enota policije. mere. Policija namreč nima pravne podlage za odrejanje prisilnega zdravljenja, ampak lahko obravnava konkretne primere kršitev predpisov, ki pomenijo bodisi prekršek ali sum storitve kaznivega dejanja. Nekatera kazniva dejanja so vezana tudi na podajo predloga za pregon, kot na primer kaznivo dejanje ogrožanja varnosti,« so nam odgovorili. Dodah so še, da so Dražena v zadnjih dveh letih že obravnavali zaradi nekaterih kaznivih dejanj in zaradi prekrškov javnega reda in miru. Zaradi nedeljskega primera pa so ga pridržali in ovadili zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti. Preiskovalni sodnik je zanj odredil sodno pridržanje. Kot nam je povedal Andrej Ka-stelic iz oddelka za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana, je ukrep prisilnega zdravljenja možen, a je učinek brez motivacije odvisnika težko doseči. Prisilno zdravljenje omenja tudi zakon o nepravdnem postopku, zato smo se o tem pozanimali na sodišču. V poste ku o pridržanju oseb na zaprtiho delkih psihiatričnih zdravstvenih ganizacijah odloča sodišče, če o ba sama ne privoli v to. Gre za| mere, ko oseba zaradi narave ( ševne bolezni ali stanja ogroža svi ali tuje življenje. Na sodišču so d< ni osebo skupaj s psihiatričnim vedencem zaslišati. Tako ugott jo njeno stanje, na podlagi kat« ga določijo čas zdravljenja. Če izteku tega roka lečeči zdravniki tovi, da pri osebi še vedno ni u ka, sledi ponovni pogovor s paci tom in seveda s tem možnost; mu zdravljenje še podaljšajo. V centru za socialno delo v ŠO ju pri Jelšah nam je tamkajšnji rektorica Marija Kampuš pov< la, da primer poznajo. »Pogov« li smo se s starši in jim svetoi kam se lahko obrnejo po pon V takšnih primerih je nujno poti no timsko delo in seveda volja visnika.« SIMONA ŠOLI V trčenju umrla ena oseba Do tragične prometne nesreče je prišlo včeraj, nekaj minut pi šesto uro, na glavni cesti Arja vas-Velenje. V silovitem trčenju tovor» in osebnega vozila je umrla ena oseba. Cesta je bila za ves proD zaprta več ur, policisti pa še vedno preiskujejo okoliščine nesreče.' je že 22. smrtna žrtev letos na celjskih cestah. nekako potisnil proti kuhinji, od koder jo je skozi okno vrgel gasilec, ki je vstopil v stanovanje.« Dražena so nato z reševalnim vozilom odpeljali v Celje. Dražen naj bi imel že več let težave z mamili. Starša ne vesta, kaj naj bi jemal. »Včasih sem pri njem našel marihuano, ampak ne vem, Tudi Ladislav Zemanek in žena Danica (v svetli jakni na stopnišču) morata zaradi izčrpanosti, katere vzrok so sinove težave, iskati pomoč pri zdravniku. ali je jemal kaj drugega,« nam je povedal oče. Oba z ženo Danico sta trenutno v bolniškem staležu, saj so ju sinove težave popolnoma izčrpale. »Ne veva, kaj naj narediva. Trikrat se je že poskušal zdraviti zaradi odvisnosti, a so ga na njegovo željo vedno izpustili. Vse je bilo dogovorjeno tudi za odhod v komuno. Dražen se je strinjal. Toda 2. septembra je odšel na pregled glave in od takrat naprej je bil popolnoma drugačen. Ža komuno in zdravljenje ni želel več slišati,« je dodala njegova mama. Pravi, da že več dni ni skoraj nič jedel, vsesko-ňi povedal, da tudi meni strežejo po življenju,« je še razlagala Danica Zemanek. »Sploh ne spiva doma. Ne moreva. Pred časom je za menoj tekel z nožem in mi grozil ...« je dodal Ladislav. »Pomagala bi mu, toda ne veva več, kako. Nujno potrebuje pomoč ...« je v solzah pripovedovala mama. Sosedje so opozarjali Dražena znanci poznajo kot prijaznega fanta, spet drugi ga opisujejo, da je znal biti agresiven. Nekaj časa naj bi delal v gostinstvu, kjer je zaradi osebnih težav službo pustil in od takrat sameval doma. Na njegov problem so opozarjali tudi stanovalci bloka. »Napisali smo pismo, v katerem navajamo, za kaj gre. Dražen je hodil okrog z nožem, razbijal po vratih, včasih celo spal na stopnišču. Pismo smo naslovili na šmarski zdravstveni dom in slatinsko policijo. Toda odzval se ni nihče,« še dodajajo stanovalci. Kot so nam povedali na policiji, so njihovo pismo prejeli. _bb-Služba direktorja Policijske uprave Celje je že pripravila skupnosti stanovalcev pisni odgovor, v katerem so bili obveščeni, da konkreten primer ne sodi v pristojnost policije, da pa bo Policijska postaja Rogaška Slatina ukrepala v skladu s predpisi glede na konkretne pri- Premile kazni za brutalen umor? je gre za grozovit umor - Maje zaradi vinjenosti naj ne bi čutil zverinskega mučenja lo, da je brezdomec v zadnjih no hišo. Med popivanjem naj Po izživljanju so odšli na- Hiša groze na Trgu svobode dan po umoru. Maje. Vinjen ni čutil bolečine? Na celjskem okrožnem so-V torek izrekli sod-za enega najbolj brutal-ih umorov na Celjskem. iz skupine, ki se je Dskega junija grobo zne-inad šoštanjskim brez-mcem Marjanom Janči-je na prostosti. 40-let-mu Darku Bačovniku so radi umora dosodili deset zapora, dva starejša mla-letnika zaradi povzroči-hudih telesnih poškodb dni in dva meseca za-I, enemu pa dve leti in a meseca zaporne kazni, ba še ni pravnomočna, 'ojica starejših mladolet-je že na prostosti, saj je prestala že v priporu, od starejših mladolet-,čaka še leto dni za za-I Sodnik je v torek pred javnosti prebral le sod-ibrazložitev pa je bila za trje zaprta. Javnost talne bo izvedela, kaj natanč-je vodilo sodni senat, da skupini, po mnenju mno-I, izrekel tako mile kazni, hano je, da je imelo pred ča-ln sodišče v tem primeru »viti s tremi izvedeniški-fonenji. Prvo mnenje je bi- trenutkih preživljal pravo trpljenje, ostali dve mnenji pa sta bili nasprotni. V obtožnici je zatem pisalo, da naj bi šlo za umor in ne za umor na grozovit način. Marjan Jan-čič - Maje naj bi bil tako vinjen, da bolečin ob mučenju sploh ni čutil. Usodna naj bi bila odpoved dihanja. Vzrok za to naj bi bil močan udarec v prsni koš, ki naj bi mu ga zadal Bačovnik. Na sodbo se je že odzvala tožilka Simona Kuzman Raz-goršek, ki je dejala, da se bo nanjo pritožila. Dodala je, da je tožilstvo za vse obtožene predlagalo krepko višje kazni. Na celjski policiji so že lani potrdili umazane podrobnosti umora: »Trojica 16-letnikov je v noči na ponedeljek, 30. junija, vlomila v skladiščne prostore trgovine Osmica v Šoštanju, kjer je vzela večjo količino alkoholnih in brezalkoholnih pijač in nakradeno odnesla na podstrešje zapuščenega objekta na.« Fantje so zatem obiskali 39-letnega Bačov-nika, kjer je bil tudi Maje in skupaj odšli nazaj v zapušče- bi se začeli prepirati zaradi tobaka, ker naj bi le-ta izginil. Začeli so pregledovati drug drugega in tobak našli pri brezdomcu, nakar so ga začeli pretepati in se nad njim grozovito izživljati. Že policijska preiskava je pokazala še bolj gnusne podrobnosti mučenja. Najprej naj bi ga slekli, ga po celem telesu udarjali z različnimi predmeti, ki so jih našli v prostoru, med drugim tudi z električnimi vodniki, palicami in deskami. Po njegovem telesu so zažigali dlake in celo urinirah po njem! Vse to se je dogajalo v stavbi na Trgu svobode. Sredi Šoštanja. zaj popivat, proti jutru pa so Maj ca začeli skupinsko ponovno pretepati s predmeti, v zadnjico so mu potiskali baterijski vložek in steklenico, po celem telesu pa ugašali cigarete, so takrat opisovali policisti. Na penis so mu zlivali vroč vosek, na njemu ugašali cigarete in ga popolnoma razcefrali. Zjutraj je skupina odšla in se okoli poldneva vrnila v stavbo ter ugotovila, da je Maje po vsej verjetnosti mrtev. Ali vsega tega res ni čutil? SŠ Foto: GREGOR KATIČ, • SHERPA KOMENTIRAMO Zakaj (se) ne bi morili? Zakaj se je sodni senat v torek odločil za izrek tako milih kazni trem mladoletnim storilcem in enemu polnoletnemu, obdolženim, da so kruto mučili in na koncu umorili brezdomca iz Šoštanja, vedo samo redki, ki so bili v času obrazložitve razsodbe v sodni dvorani. Javnost je lahko prisostvovala samo izreku sodbe. Preden so jo obrazložili, so morah novinarji dvorano zapustiti. Edini možni razlog za tako nizke kazni je, kot se zdi, izvedeniško mnenje, ki ga je Inštitut za sodno medicino izdelal letos poleti. Izvedenci so ugotovili, da je imel umorjeni brezdomec v času, ko so storilci na njem ugašali cigaretne ogorke, mu v anus potiskali steklenico in ga pretepali, v krvi več kot 4,0 promila alkohola, zaradi česar naj »ne bi čutil bolečin«. Kot so še ugotovili, naj bi pokojnega umorila poškodba, nastala, ko mu je nekdo skočil na prsni koš, ne pa grozovito mučenje, ki so ga storilci izvajali vse, dokler ni žrtev izdihnila. Izvedensko mnenje je sprožilo prekvalifikacijo kaznivega dejanja iz umora na posebej grozovit način (zaradi katerega je polnoletnemu storilcu grozilo 30, mladoletnim pa 10 let zaporne kazni) v »navaden« umor, kar je kazni avtomatsko prepolovilo. Če je res, da je nizkim kaznimi botrovalo omenjeno, etično povsem nesprejemljivo mnenje, potem senatu pravzaprav ni preostalo kaj dosti drugega, kot to, kar je storil. Kot pravijo strokovnjaki, se v odločitev sodnikov - še posebej, ko gre za tako občutljive zadeve kot je umor - laična javnost ne more vmešavati, saj sodniki pri svojih odločitvah upoštevajo vse možne, javnosti pogosto tudi neznane okoliščine. Vseeno si javnost ob tako grozovitem dejanju, ki nenazadnje odmeva še po letu in pol, zasluži vsaj to, da bi izvedela, kaj je v resnici botrovalo izreku tako nizkih kazni. Bi bilo kaj drugače, če bi bil umorjeni »bolj trezen« in bi ga torej, ko so ga njegovi rablji grozovito mučili, »bolj« bolelo? Ali bi bile kazni višje, če bi brezdomca namesto na zapuščenem podstrešju umorili v njegovem domu, če bi imel denar in svojce, ki bi zahtevali, da se primer ne konča s tako prozornim izgovorom? Vendar imajo tudi brezdomci včasih kakšnega bližnjega, in če nihče drug, se z odlotitvijo sodišča v torek ni strinjala okrožna državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek, ki je že napovedala, da se bo na odločitev senata pritožila. Trije mladoletni storilci so se v torek, po prihodu iz sodne dvorane, zadovoljno smehljali. Pravni sistem jim je nazorno pokazal, da kazni za najhujše možno kaznivo dejanje, odvzem življenja, v naši državi niso tako hude, da bi jih moralo kaj posebej skrbeti ali da si ne bi mogli česa podobnega privoščiti še kdaj. ALMA M. SEDLAR HALO, 113 Nesreče v Savinjski Minuli četrtek je do hujše nesreče prišlo v Radmirju, kjer je 31-letni voznik zaradi neprilagojene hitrosti v desnem ovinku izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal s ceste. Hudo poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico. Dan kasneje je v Mozirju 63-letni voznik osebnega vozila v križišču z mestno ulico zavijal levo v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega vozila. V čelnem trčenju se je voznik huje poškodoval, voznica v drugem vozilu pa lažje. Vijugal po Deset let "/? I S l Ji i i zapora za Darka Bačovnika. Tožilstvo je zahtevalo več. V prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto opoldne na regionalni cesti izven Šempetra, sta bila dva poškodovana. 54-letni kolesar je zapeljal na levo stran desnega smernega vozišča in takoj nato nazaj. V tistem trenutku ga je po desni strani že prehiteval 32-letni voznik motornega kolesa in trčil vanj. V trčenju je kolesarja odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil še v 47-letnega voznika avtomobila, ki je pripeljal nasproti. Kolesar se je v nesreči huje poškodoval, medtem ko jo je sopotnica na motornem kolesu odnesla z lažjimi poškodbami. Trčila v motorista Na regionalni cesti Bistrica ob Sotli-Sedlarjevo na območju Šmarja pri Jelšah se je v soboto popoldne zgodila nesreča, v kateri je bila ena oseba huje poškodovana, na vozilu pa je nastalo za več kot 1,5 milijona tolarjev škode. 32-letni voznik motornega kolesa iz Celja je izven Srebrnika med vožnjo po klancu navzdol v ostrem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. Dan kasneje je na lokalni cesti v Braslovčah v motorista trčila 41-letna voznica osebnega avtomobila. Pri obračanju vozila je zapeljala na cesto, po kateri je ravno takrat pripeljal 16-letni motorist. Zadel ga je hlod Preteklo sredo sta se na Celjskem zgodili dve delovni nesreči. V gozdu pod Mrzlico je do nesreče prišlo pri spravilu lesa. Enemu od delavcev je spodrsnilo na strmem pobočju, pri čemer ga je zadel hlod, ki so ga spravljali, in ga potiskal po pobočju še deset metrov. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Na Mestnem trgu v Slovenskih Konji- cah se je huje ranil 46-letni delavec. Stroj za tiskanje oziroma nameščanje umetnega usnja na pogonski valj mu je namreč stisnil roko. Vlomilska statistika V policijsko statistiko preteklega tedna se je zapisalo kar nekaj vlomilcev. V sredo zvečer je neznanec iz vozila, parkiranega v Kovinarski ulici v Celju, vzel prenosno navigacijsko napravo in kovček z vsebino. Lastniku je povzročil za približno 180 tisoč tolarjev škode. Brez glasbene opreme v vozilu je ostal lastnik avtomobila, parkiranega v Vitanju. V hišo so med drugim vlomili v četrtek v Okrogarjevi ulici v Celju. Odnesli so mobilni telefon in ključe dveh osebnih vozil. Bolj kot v stanovanjske hiše so vlamljali v poslovne prostore in podjetja ter lokale. V noči na petek je nekdo v ograjenem prostoru podjetja na Koroški cesti v Velenju vlomil v tovorno vozilo, v tem času so v Gorenju iz ute z orodjem izginili motorna žaga in dva vibrirna stroja. Vlomili so tudi v prostore Mestne četrti Hudinja v Ulici frankolovskih žrtev v Celju. Odnesli so fotokopirni stroj, faks in zastavo EU. Brez izkupička so ostali v gostinskem lokalu v Ulici mesta Grevenbroich v Celju. Lastnik je oškodovan za 120 tisoč tolarjev. Z nožem v nogo Celjski policisti iščejo neznanega moškega, ki se je v noči na nedeljo v objektu na Ljubljanski cesti zapletel v prepir z 21-letnikom iz Žalca. Med pretepom ga je neznanec z ostrim predmetom zabodel v nogo in mu povzročil hudo telesno poškodbo. Našli truplo Policisti še vedno preiskujejo vzrok smrti neznanega moškega, čigar truplo so našli v nedeljo v kraški jami Mor-nove zijalke v Belih Vodah. Gre za moškega, starega približno 50 let, visokega približno 177 centimetrov, kratkih svetlih las, s temensko plešo. Oblečen je bil v modre kav-bojke s črnim usnjenim pasom, temno srajco z dolgimi rokavi, anorak znamke Adidas, temno modre barve s tremi belimi črtami na rokavih. Pri sebi je imel kapljice za oči Flarex, dežnik, štirioglato ročno uro znamke Citizen s temno številčnico, knjigo z versko vsebino in rožni venec. Policisti zato naprošajo vse, ki bi o njem karkoli vedeli, naj pokličejo 113 ali anonimno telefonsko številko policije 080 1200. RADIO TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 24. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA. 25. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja krbnika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA, 26. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije POLETI« E — mm« Poletnih norosti ni več! Pika na i: tridnevno potovanje za dve osebi po gradovih Ludvika Bavarskega 6. DONT GET ME STARTED-JESS (j 7. TAJ MAHAL-BOB SINCLAIR FEAT. SALOME DE BAHIA to 8. GIRLS-PRODIGY (2 9. YOU HAD ME-JOSS STONE (3 10.1 WANT MORE- PART 2 - FAITHLESS (|| DOMAČA LESTVICA 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice,-12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 29. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- Ekipa Radia Celje je več kot presenečena nad odzivom na oddajo Poletne norosti. Pravijo, da se zadeva mora končati, ko je najboljše. In tako so se iztekle tudi Poletne norosti, a si bomo kaj kmalu izmislili spet nekaj odštekanega. Poleti ste nas iskali vsepovsod, počeli smo najbolj nemogoče stvari, od čiščenja igral in avtomobilov, priprave piškotov, jezdenja nojev, preverjanja originalnosti bankovcev, turističnega vodenja po jami Pekel, pletenja konjskih kitk, rezkanja prstanov, brušenja lesa do opazovanja glist pod mikroskopom. Minuli četrtek smo se skrili v Galeriji Okvir v Stanetovi ulici, kjer smo oblikovali okrasni rob slike (paspartu). Poslušalci so težje ugotovili, kje smo, kaj hitro pa so pravilno odgovorih, kaj smo tam počeli. Glavna nagrada so bile tri čudovite grafike. Sicer pa je Galerija Okvir v Celju znana po največji ponudbi okvirjev in strokovnem svetovanju, saj vam glede na okolje svetujejo najboljšo izbiro okvirjev, na ogled pa imajo tudi slike priznanih avtorjev. Zadnje Poletne norosti pa so bile soboto, ob 50-letnici Radia Celje, kar pomeni, da smo bili zato pri ugibanju tudi malo bolj popustljivi. Za glavno nagrado - tridnevni izlet za dve osebi po gradovih Ludvika Bavarskega - smo tako zahtevali samo lokacijo, kam smo se skrili. Kar pa ni bilo težko, saj smo bili v zdravstvenem domu, kjer je Radio Celje tudi prvič oddajal. Poslušalka, ki je v sre- Timsko delo. Emil Jančar iz Galerije Okvir in Simona Šolinič. dišču mesta ugotovila, kje smo, je dobila mobilni telefon, Mirjam Rozman pa je s svojo hčerko Julijo pritekla naravnost pred zdravstveni dom in si s tem prislužila glavno nagrado! In kot naročeno. »Veste, zaradi poroda druge hčerke pred časom nisem mogla iti na tak izlet, zdaj sti! nije LINDE VILIČAR d.o.o. Bukovžlak 65c, Celje Tel: 03 42 60 670, fax: 03 42 60 680 info@linde-vilicar.si; www.linde.de Podjetje Linde, vodilni svetovni proizvajalec viličarjev, išče sodelavca, KOMERCIALISTA ZA PRODAJO VILIČARJEV Od kandidatov pričakujemo: o univerzitetno izobrazbo strojne smeri (univ. dipl. ing. strojništva) o aktivno znanje nemškega jezika o izpit B kategorije o starost do 30 let. Z izbranim kandidatom se bo sklenilo delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesei nim poskusnim delom. Pisne vloge pošljite na zgornji naslov do 30. 9. 2004. ALENKA GODEC PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WHiïE HOUSES - CARLTON VANESSA SUNSHINE BABY-REAM0N PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: SPS (SLOVENSKA PORNO STRANKA) - ADI SMOLAŘ VRNI SE-B.B.T.& GAME OVER Matic KtoíKovinarska 103, Štore Klara Firšt, Brodarjeva 67b. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje, lestvico 20 vročih lahko poslušate vsá petek ob 20. uri. pa sem ga neznansko vesela,« nam je zaupala Mirjam, ki je za naše skrivališče vedela, še preden so ga ugotovili v mestu. »Pač poslušam Radio Celje in sem vedela,« je še dodala. Bravo, Mirjam! In nasvidenje Poletne noro- SIMONA ŠOLINIČ Nagrajenca: Milica Kač. Na zelenici 6, Celje Janko Majcen. Polžanska vas, Šmarje pri Jelšah Nagrajenca dvigneta kaseto na 1 oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 6 lahko poslušatevsá ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge 1 obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19,3000C* 1T1 :T S 90,6 95,1 95,9 IOM ODMEVI Čigav je Stari grad? V medsebojne odnose testne občine Celje in 1\iri-stičnega društva Celje ter Zavoda za turizem Celje se ne želim spuščati, vendar v interesu objektivne obveščeno-' 5ti bralcev prosim, da objavite mojo repliko in predstavitev mojega dela. : Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje je edina stalna galerija v Sloveniji, namenjena mladim likovnim ustvarjalcem z vsega sveta do starosti 20 let. Je edina tovrstna zasebna galerija v Evropi in ima v svetu edini zasebni mednarodni razpis za likovna dela mladih. Po kriteriju -Število udeleženih posameznikov in držav na enem razpisu (45) sodi med 20 največjih razpisov na svetu. V arhivu galerije je 100.000 likovnih del iz 65 držav sveta. Iz arhiva galerije je v treh letih postavljeno 35 razstav v 18 dr-iavah. Letošnja razstava na temo Tihožitja je bila največja lazstava na svetu na to temo. Razstave slovenskih šol odpirajo župani mest, razstave iz drugih držav pa veleposlaniki. V knjigo vtisov se vpiše 12.000 obiskovalcev na leto, ad tega 20% tujcev. Od leta 2000 se v arhivu hranijo ori-ginali objav v tisku in kopije TV- in radijskih prispevkov o galeriji in avtorju projekta (,ieč kot 700 časopisnih prispevkov v 30 jezikih iz 35 držav in 92 TV- in radijskih prispevkov iz 11 držav). Avtorja projekta vabi na sprejeme ob svojih nacionalnih praznikih 14 veleposlaništev, razstave v tujini pa odpirajo slovenski veleposlaniki v teh državah. Avtor projekta Mednarodnega razpisa za likovna dela mladih in ustanovitelj Galerije likovnih del mladih Stari grad Celje je tisti »ki kraljuje na Starem gradu Celje« in je za svoje delo promocije likovne kulture mladih v svetu prejel 12 tujih priznanj (spominsko medaljo ministrstva za kulturo Rusije, zlati ključ častnega gosta Rosaria, Argentina ...) ter v Sloveniji bronasti grb MOC. Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje je v prostorih bivšega gostišča. Po odhodu gostinca in razdejanju, ki ga je ta pustil (odžagano centralno ogrevanje, uničena električna napeljava, razbita okna) pet let ni bilo nobenih zanimanj zanje. Sedaj, po štirih letih galerije in vloženega dela v njej ter v urejenih prostorih, pa bi vsi prišli na grad. Galerija je odprta vse leto kot edina živa točka na gradu. Kljub temu, da je brez centralnega ogrevanja in se v zimskem času temperatura spusti do 0 stopinj. To, da sem samostojni podjetnik, je zato, ker v slovenskih davčnih in drugih nomenklaturah ne obstaja druga šifra za delo, ki ga opravljam kot edini v Evropi. Na gradu ne »kraljujem« kar tako, ampak sem ob dovoljenju občine tja preselil sedež firme. Razlog je enostaven. Sedaj namesto na naslov v Štorah pošta prihaja v Celje kot promocija mesta Celja v 65 državah sveta. Ker je otroških galerij v Evropi le 15, v njih pa dela na državne stroške 3 do 5 uslužbencev, v svoji galeriji v glavnem vsa dela opravljam sam, osem ur dela ni dovolj. Zaradi tega po 16 in večurnem delu, ki ga opravljam neprofitno, tudi prespim v prostoru, opremljenem za to, z dovoljenjem seveda. Galerija je vsako leto v okviru Poletja v Celju -knežjem mestu organizator mednarodne grafično-kipar-ske delavnice pod naslovom »Danes grofje celjski in nikdar več«, ki se je udeležijo 4 do 5 akademskih umetnikov iz prav toliko držav. Izjavljam pod polno odgovornostjo, da so zgoraj navedeni podatki popolnoma resnični ter da jih lahko v vsakem trenutku potrdim z dokumentacijo iz arhiva in dokumentacijo, ki jo je že prevzel Oddelek za domoznans-tvo Osrednje knjižnice Celje v trajno hrambo. Kot eden od prizadetih v članku postavljam nekaj vprašanj. Če g. Stopar trdi, da je ključe vrnil, kako potem vsake toliko časa straši v spodnjih prostorih? Nekdo tukaj očitno ne govori resnice. MODRI TELEFDN Moteča fasada Bralka se pritožuje zarati odpadlega ometa na najnižjem delu fasade hiše v Prešernovi ulici 21 v Celju, kjer je med drugim knjigarna DZS (na zidu proti Mu-zeju novejše zgodovine). Meni, da kvari videz mesta. R- P. v imenu solastnikov hiše odgovarja, da bodo zadevo urejaj. Omenja, da so v preteklih pih po končanem denaciona-•kacijskem postopku že obnovili lokal, dvorišče ter fasa-zadnjega dela, v bližnji prihodnosti pa bo urejeno še to, ^ moti bralko. Prav tako je povedal, da je sprednji del hiše spomeniško zaščiten, zato je obnova zahtevnejša. Nevarne Rimske Bralka je ogorčena zaradi ogrožanja prometne varnosti na cestišču pod železniško postajo v Rimskih Toplicah, kjer je po njenem opa-žanju že več mesecev parkirano tovorno vozilo. Pri tem so zaradi zastiranja pogleda v nevarnosti uporabniki železniške postaje in še posebej učenci 1. in 2. razreda, ki čakajo na prevoz. Katero društvo ima toliko denarja, da lahko brez finančne pomoči države/občine re-stavrira tako veliko stavbo? Za iniciativo, vodstvo in fizično delo posameznikov pa ne morejo zahtevati celjskega Starega gradu, ki so ga stoletja zidale generacije. Kaj je turistično društvo delalo v letih 1995-2000, ko so bili prostori, kjer sedaj _bbkraljujem« jaz, nemočno prepuščeni zobu časa in huliganom? Pri vsem tem je žalostno to, da zaradi nevošč-ljivosti trpi projekt, ki je v štirih letih na Stari grad Celje pripeljal veleposlanike in predstavnike veleposlaništev iz 23 držav, da o nagrajencih iz Kitajske, Avstralije, Argentine, Sibirije, Portugalske, Norveške, Turčije, Japonske in drugih nam bližnjih dežel ne govorim. Menim, da jim ta galerija veliko pomeni. Kaj pa nam Celjanom? Kako bogata bi bila dežela slovenska, če bi lahko prodajala licenco za nevoščlji-vost? MIHAILO LIŠANIN, Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje Še en liter za mladoletnika, prosim Prebrala sem članek, ki govori o prodaji alkohola šolarjem. Ker se vozim v službo z vlakom (smer Velenje), je tam ob petkih prava groza. Na vlaku so otroci, seveda je velika večina pijanih (žalostno, da tudi dekleta). Po tleh polivajo vino, bruhajo, se derejo ipd. Ker pa veliko večino ostalih potnikov to moti (konec koncev plačamo vozovnico), smo se obrnili na sprevodnika, ki pa pravi, da to ni v njegovi pristojnosti. Vem, da mladi prekipevajo od energije, pa vendar, zakaj morajo biti pod vplivom alkohola, da se lahko zabavajo? Sprašujem Slovenske železnice, kdo je pristojen za red na vlakih. Priporočam eno petkovo vožnjo z vlakom v Velenje. M.V. (naslov je v uredništvu) Cestno komunalni inšpektor Občine Laško Tomaž Oj-steršek odgovarja: »10. septembra je bil opravljen ogled. Ugotovljeno je bilo, da je tovorno vozilo dejansko parkirano ob regionalni cesti III. reda, št. 680, Šmarjeta-Jur-klošter-Dežno. Ker gre za državno cesto, je za ugotavljanje kršitev cestno prometnih predpisov pristojna policijska postaja Laško, ki je bila o ugotovljenem stanju 10. septembra tudi obveščena.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil... Nastale so J(.uliaribe luL Lili Cjoipoii ve ilouenS pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev. Naročila: NT&RC. Prešernova 19. 3000 Celje Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. www.planet-tus.com Pisano veselje! OD KOD PRAZNIKI? Blaženi Slovenec Slovenci imamo veliko priznanih arhitektov, inženirjev, zdravnikov ... Iz naših vrst pa dolgo ni bilo osebe s svetniškimi lastnostmi, ki bi bila uradno razglašena pred svetom. Že nekaj let lahko s ponosom rečemo, da jo imamo. Velika božja vnema in ljubezen do bližnjega sta poganjali Slomškovega Tončka na življenjski poti. Duhovnik, spiritual, nadžupnik, kanonik, škof ali pa pesnik, pisatelj, buditel j naroda, politik, šolnik in vzgojitelj - povsod je zastavil svojo osebnost ljudem v blagor in Bogu v čast. Rodil se je leta 1800 na Slomu pri Ponikvi. Baje je nebo na Slomu takrat žarelo nad domačijo. Pri birmi se je imenu Anton pridružilo še ime Martin. Bil je določen, da prevzame grunt, a so ga dali v šole, saj je kazal izreden duhovni potencial. Celje, Ljubljana, Senj v Dalmaciji in Celovec so bile postojanke, na katerih se je ustavljal, da bi prišel do želenega duhovnega poklica. Ves čas življenja v bogoslovju se je v njem oblikovala močna ljubezen do maternega jezika. Videl je, da je brez te dobrine tudi oznanjevanje evangelija osiromašeno. Že kot bruc v bogoslovju je zato vzel vajeti v svoje roke in odprl stolico za slovenski jezik. Mladi predavatelj je imel vedno nabito polno učilnico slovenščine željnih poslušalcev. Novo mašo je pel v Olimju. Dve leti je bil kaplan na Bizelj-skem, potem pa je šel za kaplana v Novo Cerkev. Najraje bi ostal kaplan, toda klicale so ga nove ob veznosti. Nastopiti je mo ral službo duhovnega vodi telja v celovškem bogoslovju. Po skoraj desetih letih je zopet ves srečen stopil med ljudi. Srečni pa so bili tudi farani v Vuzenici, ko so dobili tako zavzetega župnika. Zaradi šolstva, ki je bilo takrat v slabem stanju, se je lotil ustanavljanja nedeljskih šol in zanje sestavil priročnik Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1846 je postal celjski opat, po dveh mesecih pa škof dvojezične lavantinske škofije. Ta je segala od Koroške do Save na jugu. Škofijski sedež je bil v Št. Andražu na severozahodu škofije, kar je bilo povsem na obrobju. Slomšek se je zavzemal za prenos škofijskega sedeža v središče škofije, torej v Maribor. S tem dejanjem je pripomogel tu- di k temu, da je Štajerska ostala slovenska. Umrl je 24. 9. 1862. Njegov svetniški grob je v mariborski stolnici. Drugi papežev obisk pri nas je bil posebne narave. Slovencem je namreč 19. 9. 1999 podaril prvega domačega blaženega, katerega god odtlej praznujemo 24. septembra. Za kaj pa se moramo Slovenci blaženemu še zahvaliti? Leta 1852 je ustanovil Mohorjevo družbo, ki je najstarejša slovenska književna ustanova. Ta je utrjevala narodno zavest in širila obzorja duha in srca. V Mariboru je ustanovil bogoslovno semenišče in bogoslovno šolo, predhodnico današnje univerze. Je pa tudi pomemben pri ustanavljanju osnovnega šolstva in začetnik mladinske književnosti. Začel je izdajati Drobtinice, letopis za učitelje in starše. »Na svetu lepše rožce ni, kakor je vinska trta...« ali pa »Glejte že sonce zahaja, skoraj za gore bo šlo...« Kdo ne pozna teh pesmi, katerih avtor jé prav Slomšek? Po njem se imenuje veliko ulic naših mest. Prva cerkev v čast Antonu Martinu Slomšku pa je bila posvečena v Rečici pri Laškem. Piše: PAVLA KLINER Že leta 1939 je v faranih tlela želja, da božji hram posvetijo Slomšku in vanj postavijo njegov kip, ko bo prištet med blažene. Ker to takrat ni bilo mogoče, so jo posvetili v čast sv. Antonu Puščavniku. Leta 2000 pa se je uresničila dolgoletna želja - cerkev je bila posvečena tistemu, v čigar čast je bila tudi zgrajena. Tudi v Velenju so novo župnijo pred leti poimenovali po bi. A. M. Slomšku. V priročniku za mladeniče z naslovom Življenja srečen pot, ki ga hranijo tudi police moje knjižnice, pa med drugim svari mladeniče pred lenobo. Te besede naj upoštevajo zlasti mladci, ki ne vedo, kaj bi sami s sabo. »-Truplo zaspanca je ko puhla repa, ki ni za nič. Bolezen postelj išče, in se najraje prime tistega, ki podnevi dremlje ali celo leži. Delo je velik božji dar, le malovreden človek se ga boji. Ali ravno njemu se hudo godi, zakaj vsak meglenjak je gotov siromak.« stanovanjsko varčevalno shemo v Slovenijales Trgovini! Jesen na Planetu Tuš Celje - od 1.9. do 10.10.2004 čet. 23.9. ob 15. uri Postavljanje klopotca z vinogradniškimi igrami in domačimi dobrotami pet. 24.9. med 15. in 19. uro Jesenska tržnica sob. 25. 9. med 9 JO in 13. uro Jesenska Tržnica pet. 1.10. in sob. 2.10. Gobarska razstava gobarskega društva Bisernica Celje pon. 4.10. ob 17. uri v kinodvorani {t. 7 Miška Minka praznuje rojstni dan Družinsko gledališče Kolene sre. 6.10. ob 17. uri kinodvorani št.7 Dogodivščine Indijančka Vikija Lutkovno gledališče FRU - FRU pet. 8.10. ob 17. uri v kinodovrani št.7 Čarovniška predstava Tuško in čarodej David Čarodej David Tominc sob. 9.10. ob 10. uri v kinodvorani št.7 Predstava Jesenske sanje TEDENSK ASTROLOŠ! NAPOVED Četrtek, 23. september: Jesen se bo pokazala v svoji p; luči. Misli bodo hitre, okretne, porajale se bodo nenava ^ ideje in zamisli. Bolj bo tudi izpostavljena ljubezen in želja pj usklajenih medsebojnih odnosih. Petek, 24. september: Dan bo dinamičen, poln nenava(L__ hitrih reakcij. Izogibati se moramo ostrim debatam, ljudem ki so nestrpni v svojem razmišljanju in biti previdni pri nadrt jenih. V večernih urah bo Luna povzročila zasanjanost in pove* čano domišljijo. Pozorni bodite na sanje, njihov pomen bo simboličen. Sobota, 25. september: Dan se bo začel izredno energična polni bomo idej. Dopoldanske ure so izredno primerne a druženja, za nakupe, ki razveseljujejo dušo in tudi za jesenski čiščenje. Na različnih področjih bomo skušali narediti na| boljše, vendar kljub dobremu priporočamo strpnost v meds&i bojnih odnosih. Nedelja, 26. september: Čustva bodo bolj izpostavljena kol ostale dni. Občutljivost bo povečana, zato si dan naredite tako, da boste srečni. Nenavadne okoliščine in situacije pa vam lahko prinesejo veliko presenečenje. Primeren dan za meditacijo, ukvarjanje z lastnimi strahovi. Ponedeljek, 27. september: Začetek tedna bo potekal mirn in resnobno. Za večje akcije ne bomo imeli interesa, ravn tako tudi ne za ukvarjanje s težjimi fizičnimi deli. Ar preteklega obdobja bo natančna, lahko tudi boleča, še p no, kar se dotika ljubezni. Torek, 28. september: Previdni moramo biti pri vsem, čes se lotimo, še posebno strpni v prometu. Na eni strani se b( porajala želja po akciji, vendar jo bo neodločnost zavirala. Sreda, 29. september: Merkur v Tehtnici nam bo pomagal, da uredimo vse pravne, uradne zadeve. Priporočljivo je, da se v tem času odloča tudi za investicije, za najemanje posojil al za denarna vlaganja. Počutje bo ta dan nestabilno, vendar bo» večernih urah priložnost za kaj novega. Astrologinja GORDA1 ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) n Osebna naročila: 041 519 265 tor. 5.10. ob 17. uri v kinodovrani št. 7 Knjiga o džungli 2 filmska predstava čet. 7.10. ob 17. uri v kinodvorani št.7 Gledališka predstava Nerodna Avguština Sten Vilar 0TR0ŠKE USTVARJALNE QPSU***" DELAVNICE (((* 1)80 Ï 3*10*) vsak petek, med 16. in 19. uro vsako soboto, med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro VARSTVO V IGRALNICI ZA NAJMLAJŠE od pon. do pet., med 15. in 20. uro sobota, med 9. in 20. uro nedelja, med 9. in 13. uro _ Jesenske divje mačke Vam je Caiman Links kaj jnano ime? Če niste z vsem stojim žitjem in bitjem v mod-oili tokovih, zagotovo ne. gospod, po rodu Madžar, je jeljal konec 19. stoletja za prvega »dlakastega« mogotca v Evropi. Caiman Links je je po njem imenovalo londonsko podjetje, ki se je med prvimi specializiralo za izdelovanje krznenih oblačil najvišje kakovosti. Calma pa je nasledil sin Joseph, njega spet njegov sin ... dinastija Links pa je iz leta v jeto postajala mogočnejša, po I svetovni vojni je podjetje postalo celo ekskluzivni dobavitelj krznene mode za angleški dvor. Če pokukamo v zgodovino, so bili najbolj prestižni Links krzneni plašči izdelani iz krzna ozoleta. Menda je bil seznam žlahtnih dam, ki so čaka-lena hit sezone 1935 - plašč iz krzna te južnoameriške divje mačke - osupljivo dolg. Oh, ja, nostalgija ... Pa so prišli sodobni časi, vojna med proizvajalci pravega krzna in njihovimi nasprotniki je z jesenjo znova krvava, kot le kaj. Nam in modi je nenazadnje tudi prav, če je novomodno krzno umetno in se divje mačke, od leoparda do tigra, sprehodijo skozi naše garderobne omare zgolj v podobi »mač-kastega« motiva na tekstilu ali usnju. Ob tem se poraja le vpra- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK šanje: koliko teh mačk smemo spustiti nase, da ne bomo z močnimi vzorci preveč utrujali oči. Si predstavljate resen poslovni sestanek, ko ste odeti v leoparda, moškim pa namesto postavk iz obravnavanega projekta plešejo po glavi asociacije na divjo mačko ... Drage moje, tega vzorca za v službo raje ne! Razen seveda, če ste v kakšnem svobodnejšem poklicu. Smete pa se na to temo mirno poigrati z detajli! Tigrasta torbica, kontrastna obroba na črnem kostimu, pas, ruta, zavezana kot pentlja, rokavice ... tudi spodobno ukrojeno krilo v enobarvni družbi z ostalimi kosi oblačil bi še šlo. Vse torej le ni tako pisano, kot se zdi na prvi pogled. Zato si namesto agresivnega mod- nega rjovenja lahko mirno privoščite zgolj nežno mačje predenje ... Pripravljeni v vsakenr^vremenu! O VEČ KOT 40 IZDELKOV, Mb obutev, oblačila in oprema za J" šport in prosti čas po AKCIJSKIH gj cenah ter POPUSTI za izbrano - športno opremo. Srebrnimi, mu trave... modni nakit adamas :a vsa srca... A n A |\/| A e talec, Slandrov trg Î2 mLImIVImO Celje, Ljubljanska 10 áJPTIKA OKULISTIČNI ■ r PREGLEDI L t VSAK ČETRTEK Smole Naiafc s.p. Preiernova 6, 3000 Celje, Cel.: 03/S48 36 20 Sparkasse svetuje: Kakor si boste postlali, tako boste poslovali. Dobre poslovne ideje potrebujejo za svojo uresničitev dobrega poslovnega partnerja. Naše načelo pri kreditiranju podjetnikov je, da se vedno prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vsakega posameznega podjetja. Po vaši meri izdelamo načrt financiranja, ki vas bo uspešno pripeljal do zastavljenih ciljev kot so nakup zemljišča in izgradnja poslovnih prostorov, povečanje obstoječih ali posodobitev njihove infrastrukture. Investicijski krediti za podjetja in podjetnike med drugim omogočajo: • dobo kreditiranja od 1 do 15 let, • individualno višino kredita, • kredit z devizno klavzulo, • mesečni ali četrtletni interval odplačevanja. Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno izplačilo, ali pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vašega podjetja. Tudi glede izbire ustreznega kreditnega zavarovanja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. Izbirajte med možnostmi hipotekarnega zavarovanja, bančne garancije, ali zavarovanja v obliki poroštva. Konec koncev je v našem interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno. Vas zanima več? Finančni svetovalci za podjetja in zasebnike so vam vedno na voljo. Anita Mavrič Finančna svetovalka Podjetja in zasebniki Poslovna enota Celje Mariborska cesta 76 Telefon: 03/428 55 50 info@sparkasse. si SPARKASSE 5 Drugačna banka liki: 031/041/051121, G r a d i iti o za vas Misli. Melodije. Slike. Pošljite (■■■■•MS in povedali boste več. Odslej tudi Mobfuporabniki. Prihaja prenovljeni C5 Pri Citroenu ne morejo prav pretirano počivati, kajti po nedavni predstavitvi C4, avtomobila, s katerim bodo zamenjali sedanjo xsaro, ponujajo v objavo prve fotografije novega C5. Ta hip je to še vedno največji avtomobil omenjene tovarne. Tudi po novem bo na voljo petvratna kombilimu-zina in karavan, ki se bo, tako kot doslej, dokazoval z ve- liko prostornostjo prtljažnika. Novi C5 (na sliki) bo naprodaj s tremi bencinskimi motorji z gibnimi prostorninami 1,8, pa 2,0 in 3,0 litra ter tremi dizelskimi agregati iz znamenite serije HD1. Najmočnejši dizelski in bencinski motor bosta imela tudi 6-stopenjski samodejni menjalnik. Kot kaže, bo prenovljeni C5 na voljo že pred koncem leta, o cenah pa še ni mogoče pisati. rs. , jmOtfll «!t»f*£»"> V) Mariborsko 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.ovtodeliregnemer.si KATALIZATOR UNVERZALNI ŽE OD 28.000 SIT NAPREJ PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI LAMBDA SONDE-1 žica 7.080,00 - 3 žice 12.312,10. -4 žice 13.068,00 CMCelje g CESTE MOSTOVI CELJE d.d. 5 Družba za nizke in visoke gradnje -J Renault dobro, PSA slabše Francoski Renault je ob polletju dobro posloval. V tem času je ustvaril 1,28 milijarde evrov dobička, kar je dvakrat toliko kot v enakem lanskem obdob-ju. V tovarni pravijo, da je to posledica ugodnejših marž na trgih izven Evrope, boljše prodaje posameznih modelov družine scenic in nižjih stroškov. Na splošno je Renault zdaj v izjemno dobrem položaju. V prihodnje naj bi šlo malo slabše, s čimer se ne strinja predsednik Louis Schweitzer. Malo slabše je šlo v omenjenem času skupini PSA (sestavljata jo Citroën in Peugeot), ki je imela 1,07 mi- lijarde evrov dobička. To je manj kot lani v tem času, a še vedno bolje od napovedi. Kot pravijo pri PSA, je bila boljša prodaja izven območja EU oziroma Zahodne Evro- pe, peugeot 206 (na je še vedno njihov prodajani avtomobil. Opel letos brez dobička? Čeprav so pri nemškem Oplu, ki je znotraj velikega General Motorsa, še pred kratkim napovedovali, da utegnejo imeti letos dobiček, je očitno, da so se nekoliko ušteli. Vse namreč kaže, da z dobičkom ne bo nič, pa čeprav gre predvsem nova astra dokaj dobro v promet. Tovar- na iz nemškega Riisselshei-ma je v zadnjih letih opravila že več različnih reorganizacij, da bi odpravila odvečne stroške in zmanjšala izgubo. Za povrh so sporočili, da bodo za kratek čas ustavili proizvodnjo corse (na sliki) v Eisenachu, saj mali avto v zahodni Evropi ne gre dobro v promet. Ko Je tisoč besed premalo. Ko je vsaka beseda odveč. Pošljite MMS - sporočilo z besedilom, zvokom in sliko. MMS sporočila lahko odslej pošiljate tudi Mobiuporabnikl. Tako kot Mobitelovi naročniki - po polovični ceni. Za vklop storitve pošljite SMS z besedo MMS na številko 1918. Še prej pa preverite, ali vaš obstoječi mobilnik podpira MMS. Če storitve ne podpira, si v bogati Mobitelovi ponudbi poiščite novega, sodobnega. " J* —- St. 38 - 23. september 2004 rac ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka SLIKAR fSš£ Nagradni razpis 1. nagrada: 2 vstopnici za obisk savne v Trmah Rogaška Slatina 2. nagrada: 2 vstopnici za obisk bazena v Termah Rogaška Slatina 3. nagrada: 3-krat ena vstopnica za triurno kopanje v Termah Rogaška Slatina Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki ph bomo prejeli na dopisnicah na naslov: nt&rc, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 30. septembra 2004. i Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki I® izšla 9. septembra. Prispelo je 1378 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 36 Vodoravno: SVASTIKA, leskovar, antimon, star, aj, fTlCACA, nl, civil, OAZA, oje, sto, onan, tobak, robot, spomenik, balon, plemeničar, kokila, eak, težava, bal, Wen, aleja, ak, aw, karoli, žir, var, lasan, jantar, Rasne, astrid, bar, ili, tal, dare, emo, naziv, mrk, ika, "Mor, revica, kitovina, žima, oton, ete, atena, dolina, golak, ki, maneken, uc, čokoladka, times, hrast, afekt, jrio. Geslo: WEISHAUPT ' Izid žrebanja 1. nagrado - bundo Weishaupt, prejme: Krajne Slavica, Bu-tovca 9, 3270 Laško. 2. nagrado - delovni kombinezon Weis-"jjupt, prejme: Ivan Ogorevc, Čopova 14,3000 Celje. 3. nagrado 'kapo, majico, torbo Weishaupt, prejme: Silva Pohar, Slatina v j R°žni dolini 9, 3201 Šmartno v Rožni dolini. 4-, 5., in 6. nagrado - termometer Weishaupt, prejmejo: Marjan "žan, Prožinska vas 38,3220 Štore, Vesna Tominšek, Zabukovi-j? 145 b, 3301 Petrovče in Amalija Arbeiter, Čopova 25, 3000 !Celje. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade vas čakajo Davčna številka: _ °a oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v Prešer-n°vi 19 v Celju. Ime in priimek:. Naslov:_ HOROSKOP Ona: Zgodilo se bo, kar si že dolgo na skrivaj želite, a niste upali povedati. Nikar se ne obotavljajte, sprejmite ponujeno priložnost. In nikar ne skrbite zaradi škodoželjnosti tistih, ki jim to ni uspelo. On: V družbi se bodo pojavile nepričakovane težave, ki jih boste le s pomočjo prijateljev uspeli rešiti. Drugič raje poskrbite. da se boste bolje pripravili in ne boste potrebovali takšne pomoči. Ona: Nenadoma se vam bo zazdelo, da gre vse narobe. Še sreča, da ne bo trajalo dolgo. Proti koncu tedna se vam obeta prijeten pomenek ob pijači, ki se bo zavlekel še dolgo v noč. In kdo ve, kje se bo vse končalo. On: Kritičen pogled na ljubezensko situacijo vam bo razkril marsikatero zadevo, ki bi jo lahko s pomočjo nekaterih prijateljev lažje rešili. Prosite jih za pomoč, saj vam ji odklonili. Ona: Stvari se obračajo na bolje. Čaka vas važno obvestilo. Odkrili boste, da postajate bolj samozavestni, ker se zadeve odvijajo dobro. Hkrati se boste začeli zavedati svojih doslej prikritih potencialov. On: V družbi se boste umaknili bolj v ozadje in pozorno spremljali dogajanja okoli sebe. Izpostavljanje nevarnostim boste prepustili drugim, sami pa boste na koncu uspeli pobrati koristi tudi Ona: Vaše trenutno življenjsko obdobje je vse prej kot dolgočasno, zato je najbolje, da ga dobro izkoristite za zabavo in prijetno druženje z ljudmi, ki so vam pri srcu. Obeta se vam ljubezenska avantura. On: Če boste še dolgo zapostavljah partnerko, vam bo povzročila veliko nepotrebnih težav. Poskusite se ji malo bolj posvetiti in videli boste, da vajina zveza še zdaleč ni tako dolgočasna, kot ste mislih. Ona: Prijeten neznanec vas vse bolj vznemirja, tako da ste tik pred odločitvijo za konkretno potezo. Nikar se preveč ne obotavljajte, saj so vaše trenutne možnosti več kot odlične. On: Še vedno bo obstajala prav lepa možnost, da osvojite srce neznanke, ki se je zadnje čase začela pojavljati v bližini. Treba bo le malce več odločnosti in poguma, kot ste ga pokazali doslej. HlMilJIMIfcil Ona: V objemu starega prijatelja boste našli tolažbo in začetek ljubezni, zato izkoristite priložnost, ki se zlepa ne bo ponovila. Tildi vam se obetajo boljši časi, tako v ljubezni kot tudi v poslovnih rečeh. On: Tudi sami bi se lahko odločili za kakšno korenito spremembo, ki vam bo naredila življenje zanimivejše in predvsem pestrejše. Pri tem se lahko zanesete na prijatelje, ki so vam zadnje čase res zelo naklonje- Ona: Prizadevali si boste za eno, dosegli pa nekaj povsem drugega, a bo tudi to razlog za precej veselja. Proti koncu tedna lahko pričakujete pomemben telefonski klic, ki bo razkril marsikaj nepričakovanega. On: Zaljubili se boste v ose bo, ki še zdaleč ni vredna vaše naklonjenosti, zaradi česar boste rahlo trpeli. Toda nikar si tega ne ženite k duši, saj vas bo ljubezen minila še hitreje kot se je pojavila Ona: Kljub velikim naporom se bo le zgodilo nekaj, kar vas bo prav pošteno zbegalo. Mogoče je problem prav v osamljenosti, pa bi bilo zato veliko bolje, če bi si poiskali zanimivejšo družbo, kot jo imate sedaj. On: Preživeli boste čudovit vikend s srčno izvoljenko, kar bo na nek način ponovno prebudilo vajina čustva in počutili se boste kot v devetih nebe sih. Na koncu pa vas čaka presenečenje ... Ona: Verjetnost uspeha na čustvenem področju se bo občutno povečala, zato se nikar ne obirajte in zagrabite priložnost zobemarokama To se vam bo obrestovalo celo bolj, kot mislite. On: Nima smisla, da porabljate energijo tam, kjer nimate od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boste domenili za nekaj prav imenitnega, kar vam bo v dobršni meri popestrilo dolgočasen vsakdanjik. Ona: Uspeli boste na področju, kjer ste si že dolgo prizadevali uspeti. To vam bo vlilo še dodatnih moči in samozaupa-nja, kar vam bo vsekakor koristilo pri nadaljnjem delu. Le tako naprej in uspelo vam bo! On: Od presenečenja si nekaj časa ne boste opomogli, vendar se boste na koncu le znašli in pametno ukrepati. Vse skupaj niti ne bo tako slabo, kot boste mislili v začetku. Konec bo prav presenetljivo dober! Ona: Nekdo v bližini bi vam prav rad pomagal, vi pa kot da ne vidite ponujene pomoči. Vse boste skušali rešiti sami, kar vam bo sicer nekaj časa dobro uspevalo, a pazite, da vam ne bo na koncu zmanjkalo moči. Orv Pričakovanja na ljubezenskem področju se vam bodo več kot uresničila, zato je zdaj idealen trenutek, da predlagate partnerki nekaj, kar si že dolgo že-lite. Naleteli boste na nadvse ugoden odziv. Ona: Še vedno se boste obotavljati glede neke poteze na ljubezenskem področju, vendar se morate počasi zavedati, da vam zmanjkuje časa Zberite vendar potrebni pogum in naredite, kar se mora! Oru Uspelo vam bo realizirati sanje, ki vam že dolgo ne dajo miru. Možnosti v zvezi z nekdanjo partnerko, ki bo pokazala več kot le interes, so sicer dobre, vendar uporabite tudi pamet in ne le čustva. MALI OGLASI - INFORMACIJE Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. MOTORNA VOZILA SUZUKI moruti 800, letnik 93, registriran do 3/05, prodam. Telefon 031 296-903. 6150 MAXI skuter aprilia scarabeo S00, letnik 2003, z opremo, radio, kovčki, dve čelo-di, prodam za 1.200.000 SIT. Telefon 041 515-959 ali 031 736-310. 6207 RENAULT 4 GTI, registriran, prodam. Telefon 041 248-889. 6260 MOTORNO kolo skuter, na elektro pogon, prodam. Telefon 041 972-553, (03) 749-1921. Š675 HAT uno 1,0 ie fire, letnik 96, reg. 6/05,5 v, bordo rdeče bom, druga lastnica, prodam. Telefon 031 527-913. 6278 R 4 GTI, letnik 92, rdeče barve, na novo registriran, ugodno prodam. Telefon 041 836-228. âesi ŠKODO favorit, letnik 1994, rdečo, registrirano, prodam za 100.000 SIT. Telefon 041 506-145. 6306 HYUNDAI stoupě, letnik 1994, rdeč, ohranjen, kot nov, prodam. Telefon 041 506-145. 6306 AX 1,1, letnik 90, reg. 2/2005, dobro ohranjen, prodam za 95.000 SIT. Telefon 041 432-962. L«M DAEUM message II, letnik 99, modre barve, 1. lastnik, ugodno prodom.Telefon 031 867-518. ž 537 VOZILO Opel astra car 1,416 v, leto 1998, moč motorja 066, prevoženih 140.000 km, prvi lastnik, registrirano do avgusta 2005, prodamo za 1.150.000 SIT. Telefon 041 639-453 ali po 19. uri na hišni telefon, (03) 781-4023. 6316 STROJI PRODAM kolesih, z vsemi priključki, dela brezhibno, prodam. Telefon 041 698-271. 0DUČN0 ohranjeno soi 1031 838-499,031 892-496 in 5414-185, po 20. uri. 6191 TRAKTOR Masey Ferguson 3080, letnik 91, 4"4,110 konjev, ugodno prodam. Telefon 041314-173. 6187 LfSENO stiskalnico za grozdje (prešo), staro več kot 200 let, prodam. Telefon 041 796-824. 6186 STISKALNICO za grozdje, 1001, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 031 820-561. 6196 STISKALNICO, 1001, ugodno prodam. Telefon 7487-006 . 6119 TRIFAZNI elektromotor, moč 15 Kw, 2900 v/ min., prodam za 10.000 SIT. Telefon 041403-001. 6227 ŽAGO za razrez hlodovine, možna menjava za les ali živino, prodam. Telefon 041 851-205,(03)8913-110. 6206 CEPILEC za drva, sveder, prodam. Telefon 041 783-912. ž 527 STROJ za ličkanje koruze, dobro ohranjen, prodamo, cena po dogovoru. Telefon 5770-328. 6231 HIDRAVLIČNO stiskalnico, 1501, prodam. Telefon (03) 5804-203. 6243 TRAKTOR Univerzál 643, forte izvedbe, prodam ali menjam zo manjšega. Telefon 031 629-158. Š674 PUHALNIK Tajfun z motorjem, tračni obračalnik 220 in krožne brane prodam. Telefon 5794-289, zvečer. 6286 MLIN za jabolka, nov, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-282,041 818-899, popoldan. 6300 BRANE in plug za TV, 21 KS, elektromotor, 75 Kw, prodam. Telefon 041 506-145. ,6306 MIZARSKO tračno žago Bralstvo prodamo. Telefon (03) 5885-114, kličite popoldan. Ž 532 TRI elektromotorje, dva po 5,5 Kw, 1450 obratov, en po 1,5 Kw, 2585 obratov, prodam. Telefon 031 314-820. 6309 KIPER prikolico, 4 tone, novo, s poviški, prodamo. Telefon 041 227-960. Š671 CEPILEC za sekanje drv, hidravlični, traktorski, nov, pritisk 17 ton, prodom. Telefon 031 314-820. 6309 TRAKTORSKI viličar Mušič Mengeš, 1,51, prodam. Telefon 041 707-811. 2 540 _ KUPIM TRAKTOR in drug stroj, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 6076 POSEST PRODAM Brezhiben, atraktivnega videza, lita platišča, športno vzmetenje, radio in 4x zvočniki. Prodam celega ali po delih, čimprej! ^ izhepi.si jnovejèe kadrovske oglase, DELO l.'M'VW mm r PREGLEDI V ŽALCU HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za stanovanje ali bivalni vikend, prodam. Telefon 041 628-674. 6040 VIKEND parcelo, z brunarico in kletjo, možnost nadomestne gradnje, relacija Sent-jur-Šentrupert, prodom. Telefon 041 763-891. 6048 GRADBENO parcelo, 1500 m1, v Zabukovici pri Žalcu, ugodno prodam. Telefon 040 746-579. 6155 GRADBENO parcelo, Šentjur-Nova vas, po 15 EUR/m2, prodam. Telefon 5740-306. 6184 VOKOUa Slivniškega jezera prodam 98 m' vikend hišo s 1600 m' zemljišča. Telefon 031 554-901. ZAZIDLJIVO parcelo, 850 m2, relacija Mesth nje-Atomske, prodam. Telefon 041 273-707. 6308 ŽALEC, Škafarjev hrib. Nedokončano hišo, podaljšana 3, gradbena faza, na zelo lepo urejeni parceli, 1612 m1, prodamo, cena 24.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n ŠENTJUR. Delstanovanjske hiše, letnik 1974, 120 m!, pomožni prostori 61 m2, garažo, kakovost, sončna lega, prodamo, cena 19.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. SVEÏ1 Štefan. Kmetijo, 11,5 ha, 30 let stara poslopja s stanovanjsko hišo, urejena, Št. 38 - 23. V BUK0VZLAKU prodam poslovno stanovanjski objekt z zunanjim razstavnim prostorom. Telefon 041 798-035.6258 ZEMUO, vikend, s kletjo (mestni vodovod), vinograd, 400 m2 (hribovit teren), travnik, gozd - skupaj, 1486 m2, lokacija Stari grad Celje (5 km iz centra), prodam zo 6.800.000 SIT. Ogled petek, sobota, nedelja popoldan. Telefon 040 205-093. 6259 VIKEND z vinogradom, na lepi sončni legi, prodam. Telefon 031 200424, 041 736-147. vg DEL večstanovanjske hiše z lastnim vhodom in priključki ob Mariborski cesti prodam. Telefon 031623444,5412-831.6281 ARJA vas. Vseljivo hišo, 140 m2, zemljišča 600 m2, prodamo, cena 18.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628. 6304 GOMILSKO. Brunarico, 25 m2, zemljišča 599 m2, prodamo, cena 3.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, lelefon 041 405-628. 6304 CEUE, Prekorje. zazidalno parcelo, 2000 m2, prodamo, cena 6.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628. 6304 ŽALEC. Mirna lokacija, samostojni poslovni objekt, 32 m2, možnost preureditve v stanovanje, prodamo, cena 6.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628. 6304 GRADBENO parcelo s hišno številko, v bližini Celja, prodam, cena 3.500.000 SIT. Telefon 041 316-423. 6307 HIŠO vTrnovljah, trinadstropno, na parceli veliki 820 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 316423. 6307 VIRŠTANJ. Zidanico, lahko dostopno, parcela 4376 m2, južna lega, prodamo cena 2.800.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. 11 september 2004 - nepremičnine TÎL.03 5451-006 041 368-625 'vv.pgp-nepremicnine.com NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri Žalcu, na parceli 810 m2, prodamo za 43 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, vmw.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 63io HIŠO v 4. gradbeni fazi (12-10 m), na parceli 813 m2, v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482- HIŠK0 ali bivalni vikend, na podežety km iz Celja, kupim. Telefon 4257-j HIŠO ali vikend kupim, okolica Do| Vojnik-Frankolovo. Andrej, telefoni 781-2140. SAVINJSKA dolina. Zazidalno parcelo] nini kupim. Expert nepremičnine] poska 7, Celje, telefon 041 405-62 . _i ZAZIDLJIVO parcelo v Celju kupim, go* takoj. Telefon 041 644-600. 1 55.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n ŠENTVID pri Grobelnem. Stanovanjska hiša, novo, nedokončana, na parceli 5000 m2, prodamo, cena 18.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. VOJNIK. Gradbeno parcelo, 650 m2, asfaltiran dostop, prodamo, cena 3.300.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, C*. 30 let staro hišo, velikost približno 140 m2 stanovanjske površine, na parceli 364 m2, v Šercerjevi ulici, prodamo za 24 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, lelefon 041 727-301,5482-002. 63io 30 let staro hišo, velikost približno 200 m', na parceli 724 m2, na Lavi v Celju, prodamo za 32 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301, 5482-002. 6310 liTTTJl 031-342-118. 42-63-122 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENtn NOVA VAS - Dečkov., v hiii. 54 m', prillil «na: 8.000.001 84.28 m', ci 23.000.000 SIT 196.000 eur) NOVOGRADNJ CELJE - Lava - novogradnja, 1 nadstr. 8! m1, cena: 20.400 000 SIT ( 1054 EUR/n') I "" " "— "" -' ' nadstr./3.1, ij a: 11.900.0001 CEUE Hudinja. 76 ni'. 3. nadstr /6 bal najem: 80.000 StT(250 EUR), variima: 601 SIT CEUE - Malgajeva, 23 m'. 3. nads oak. peč. ni tv. ni tel.. del 39.700 SIT (165 eur). /4.J ODDAM V NAJEM oddamo poslovne prostore rvi 5ti 77 m? (proizvodna ali stori1' dejavnost) in poslovne prostore, lot v skupni velikosti 207 m2, podjetja ! d. o. o., na lokaciji Bežigrajska ced Celje (nasproti Interspara). Prosta na voljo takoj. Vse informocije po tali nu 041693416, g. Germek. LOKAL, velikost 28 m2, v Celju, naOti oddam. Telefon 041 278-152. e« V CELJU na Ostrožném oddam v najem II za različne dejavnosti. Prostor meri m2, ima lasten vhod in parkirišče, I fonski priključek in je ogrevan. Cena! ugodna. Telefon (03) 492-1470. en V BUŽINI Celja oddamo v najem hišo. nost imajo samski. Pisne ponudbe te na Novi tednik pod šifro JESEN. BUK0VŽLAK. Oddam stanovanje v 1. d stropju, pisarne skladišče ter zum razstavni prostor. Telefon 031 554-9 3 CELJE, ljubljanska. Poslovni prostor za H vino ali drugo dejavnost, 65 m2, m« na najemnina 70.000 SIT, oddat Telefon 041 368-625. PgP nepremij ne, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, U NAJAMEM V OKOLICI Celja najamem starejšo hiši bivanje. Sem mati dveh otrok in pel bujemo začasno novi dom. Telefon I 440-396. 601 M*» STANOVANJI m2,zizc v Zagradu, prodamo za 6 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 63io KUPIM ~ HIŠO z nekaj zemlje, v bližini Laškega, kupim. Telefon 041 958-983. L855 PRODAM .novo. CEUE, Pohorska. Dvoinpolsobno star prodam. Telefon 031 607-256. V POHORSKI ulici v Celju ugodno proddi dvoinpolsobno stanovanje. Stanov* je klimatizirano in takoj vseljivo. lil macije po telefonu 041 910401 ali! 609417. 59285SI MALI OGLASI - INFORMACIJE !jj izpern Si Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17.. ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. erl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in dalj&i opis oglaševanega predmeta ali storitve. lelavska. Prodam takoj vseljivo dvo-stanovanje, 76 m', CK. Cena 00.000 SIT. Telefon 041 531-281. 5852 I prodam trisobno starejše vzdrževo- stanovan je, 86 m7, z vsemi priključki. 12.000.000 SIT. Telefon 031 870- 5868 1BN0 tanovanje v Celju, Pohorsko a 4,36 m2, opremljeno, telefon, CK, shramba, možna takojšnja vseli-prodam. Telefon 041 617-480. p 4-sobno stanovanje, v Celju, Glazija, /semi priključki, prodamo, slon 041 664-448. n stanovanje v Mozirju, 54 m', z vsemi kljuiki, prodamo. Telefon 041 664- 'ohorska ulica. Prodam takoj vseljivo emljeno dvoinpolsobno stanovanje, tefon 041 719-060. 6098 Prodamo štirisobno stanovanje, 96 obnovljeno, v Kersnikovi 28. Cena po govoru. Telelon 031 539-716. 6094 eduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite 41/591-222 ajo vas dame od 19. do 70. leta. dame posredovanje brezplačno. 'edovalnica SRČEK. Jazbec Milena s.p.. " "J 'i Sotli 13, Biitric« ob Sotli. Dvoinpolsobno stonovs- 54 m7, obnovljeno v celoti, vsi prt-učki, takoj vseljivo, prodamo za 12,8 o SIT. Telefon 041978-068,041 710- 6236 JNPOLSOBNO stanovanje na Zelenici v t u, 54 m1, z vsemi priključki, vseljivo pij 2005 ali prej, prodam. Telefon 041 Je6-558. 6255 vas, Celje. Dvoinpolsobno stanovanje, m1, prodamo. Telefon (03) 5415- DV0INP0LS0BN0 stanovanje, 72,5 m2, v Štorah, prodam. Telefon (03) 5771-882,051 305-712. 6277 STANOVANJE, Celje, center, 42 m!, enosobno in Celje, Otok, 55 m1, dvosobno, prodam. Telefon 031 626-800. 6292 CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51,09 m', 4. nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 6299 ŒUE, Nova vas. Dvoinpolsobno stanovanje, 72 m1,6. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 SIT. Možnost nakupa tudi garaže za 1.750.000 SIT (lahko ločeno). Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 6299 ŒUE, Hudinja. Dvoinpolsobno stanovanje, 1. nadstropje, 72 m1, prodamo, cena 13,5 mio SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 6304 V CENTRU Celjo prodamo trisobno stonovo- nje, veliko 90 m1, prvo nadstropje, balkon, ogrevanje na plin, balkon, primerno tudi za poslovni prostor, cena po dogovoru. Telefon 041316-423. 6307 CEUE, Gledališki trg. Dvosobno stanovanje, 65 m2, v 1. nadstropju večstanovanjske hiše, letnik 1954, obnovljeno, prodamo ali zamenjamo za podobno z balkonom, Cena 11.900.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n ENOSOBNO stonovanje v Žalcu, 33 m', mirno okolje, prodam. Telefon 041 707-820. Ž 530 CEUE, Delavska 16. Prodam stanovanje, veliko 70 m!, cena po dogovoru. Telefon 031 202-031. ž 539 CEUE, Dečkova. Dvosobno stanovanje, 75 m2, v 3. nadstropju, staro 50 let, popolnoma obnovljeno, letnik 2002, vsi priključki, klimatizirano, prodamo, cena Steklarna Rogaška d.d. Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina Za delo proučevanja prodajnih poti, prodajanje steklenih izdelkov, obiskovanje kupcev in sejmov iščemo dva nova sodelavca: KOMERCIALNA REFERENTA, za področje prodaje lastne blagovne znamke sicer za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: univerzitetna, visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri, znanje tujih jezik (angleščina, italijanščina, nemščina), komunikativnost, sposobnost za timsko delo, vsaj eno leto delovnih izkušenj s področja prodaje. oleg navedenih pogojev pričakujemo, da ima kandidat pravljen izpit B kategorije in da obvlada delo na raču-alniku, najmanj v programih Word in Excel, da je pri delu vesten in zasneljiv. smene prijave o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Steklarna Rogaška d. d., Ulica talcevl, 3250 Rogaška Slatina Za več informacij pokličite na št. tel.: 03 8180 170 in 03 81 80 165. OGRAJE IN DVORIŠČNA VRATA Kocevar Polzela, Ločica 65d Tel: 03/ 5701 221, 041 7r54 865 Rax: 03/ 5701 447 12.800.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kendo s. p., Dobrova 23 a, Celje. DVOSOBNO stanovanje, 64 m', na Ljubljanski cesti, 8. nadstropje, balkon, letnik 1972, prodamo za 11,8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, lelefon 041 727-301,5482-002. 63io DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, letnik 1971, Nušičevo ulica, 2. nadstropje, prodamo za 9,9 mk> SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 6310 DVOSOBNO stanovanje v Celju, na Otoku, Trubarjevo ulica 52,1. nadstropje, 53 m', vsi priključki, vseljivo takoj, prodamo za 10,9 mio SIT. nepremičnine Oziris, 490-0090,031 541-592. 6317 KUPIM CEUE, Žalec Garsonjero oli enosobno stanovanje kupim. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telelon 041 405-628. 6304 CEUE, Žalec. Dvo ali trisobno stanovanje 7, Celje, lelefon 041405-628. 6304 NEIZDELANO podstrešje v Celju kupim. Goto vina takoj. Telefon 041 644-600.6317 ENOSOBNO oziroma dvosobno stanovanje v Celju kupim. Gotovina takoj. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 laško, telefon 041 625-913. 6315 ODDAM APARTMA v Termah Bonova oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104. APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. KUD CELJSKI OKTET Vabimo vse ljubitelje petja, da se nam pridružijo. Informacije na tel: 041 736-125, 031 391-126. Prijateljsko posredujemo za NAJHITREJŠI KREDIT PE MikloSiieva 1, Celje. 22-963 PREDVIDOMAs 1. oktobrom oddamo enoin- polsobno opremljeno stanovanje v centru Celja. Telefon (03) 5772-670.6109 DVOSOBNO stanovanje v centru Celja oddam za eno leto. Telelon 5740-306. 6184 ENOSOBNO, delno opremljeno stanovanje na Hudinji oddam. Telefon 031 261-604, dopoldan in 031 220-985, popoldan. 6229 SOBO v privatni hiši s souporabo kuhinje in kopalnice oddam samski ženski. Telefon 041 733-277. 6267 QUE, Nova vas, V najem oddamo pizzerijo Vija vaja, velikost 160 m1, z vso opremo in letnim vrtom. Telelon 031 774-184, Torpedo d. o. o., Kraigherjeva 6, Celje. V NOVI vasi oddam prenovf|eno opremljeno garsonjero, velikost 30 m1. Telefon 041 781-166. OPREMLJENO enoinpolsobno stanovanje v hiši z lastnim vhodom, v Košnici, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 63io OPREMLJENA stanovanja vhišivArjivosi in Šempetru oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 6310 OPREMUENO ter delno opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v Novi vasi in na Otoku oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 6310 V MARIBORU blizu zdravstvene šole oddam opremljeno stanovanje študentkam. Telefon 041 847-093. p STANOVANJE, 22 m2, v Celju in stanovanje, 35 m2, na Proseniškem, oddam. Telefon 031 345-195. 6321 CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 («....jni «nhr) TEL.: 03/ 42 74 378 LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10 Dunajska 21, Ulubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop LM.IIUJJIM takoj!!! NAJAMEM ENOSOBNO stanovanja (Slovenska Bistrica) Šentjur najamem. Telefon (03) 5717-710, od 16. do 21. ure. §684 V MESECU novembru najamem enosobno stanovanje v Žalcu ali Petrovčah, po možnosti v 1. nadstropju v bloku ali privatni hiši. Telefon 040 897-086. 6234 CEUE, Žalec Najamem enosobno stanovanje ali garsonjero. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041405-628. 6304 STANOVANJE ali stanovanjsko hišo najamem v Celju ali okolki. Telefon 041727-301. 6310 OPREMA PRODAM STILNO spalnico prodam. Kličite zvečer, telefon 5419-103. 6152 PEČ na olje, greje do 40 m2, prodam. Telefon 5823-577, po 16. uri. 6165 KUHINJO ugodno prodamo. Podrobnejše informacije dobite po telefonu (03) 5415-864. 6220 LEPO ohranjeno dnevno (regal), 3,50 m, kavč, dva fotelja in mizo s steklom prodam. Telefon 5413-158. 6272 NOVO centralno peč z gorilcem ugodno prodam. Telefon 5414-227. 627i SKRINJO LTH, 3001, dolžina 120 cm, prodam. Telefon 031 639-095. L888 VRTNE mize s klopmi, z naslonom, prodam. Telefon 5771-899. 6275 Ali iščete UGODEN KREDIT? Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do 15 let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence. Tudi pod šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. t«L: 02/252 48 26 041 750-560 DELFIN KOMBINIRAN hladilnik, zakonsko posteljo, sedežno garnituro, štedilnik in ostalo stanovanjsko opremo prodam. Telefon 041490-189. 6287 PEČ za centralno Emo 23 prodam. Telefon (03)749-2623. S 682 SEDEŽNO garnituro z mizo prodam za 30.000 SIT. Telefon 041 771-242. 6313 PEČ za centralno kurjavo na trdo gorivo Emo central, 24 Kw, rabljeno dve sezoni, s črpalko, termostatom in ventili, zelo ugodno prodam. Telefon 7104)010. fp KUHINJO, kotno, z belo tehniko ali brez, prodom. Telefon 041490-189. 6323 »beni material PRODAM STARO, ročno izdelano opeko za krušne peâ prodamo. Telefon 041 898-437. 6197 DRVA, tudi suho, prodajamo. Telefon 050 646-926. 6177 BUKOVA diva, metrska in brezova, prodam. Telefon 031 629-158. Š674 MEŠANA drva poceni prodam. Telefon 5731-908. L 891 BREZOVA drva, primerna za kamin, prodam. Telefon 031840473. 6294 iZDBPi-Si Izberi.si ■ Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. DELO H ŒT*6 věstník IGLAS TEDNIK DRVA, bukova, hrastova, gaber, tudi razžo-gana, možna dostava, prodam. Telefon 031 509-060. 6308 ENOJNO dvokrilnookno, 153-110tm, kupim. Telefon 5461-605. 6226 ŽIVALI prodam TELIČKO simentolko, 200 kg, prodam. Telefon 5728-240. 6154 LABRADOR, mladiče, stare 8 tednov (3 rumeni, 1 čm), z rodovnikom, cepljene in veterinarsko pregledane, prodam. Telefon 041369-959. p BIKCA, LS pasme, starega 2 meseca, prodam. Kličite po 15. uri, telelon 041 354- I. Telefon 031 509-061, 031 556-256. 6182 PLEMENSKEGA ovna, z dokumenti in dve kozi mlekarici, prodam. Telefon 031 631-344. ž 524 TELIČKO, črno belo, staro 14 dni, ugodna prodam. Telelon 5794-235. Š667 BIKCA simentalca, dva, približno 250 kg, prodam. Telelon 031 870-450. 6226 BIKCA simentalca, starega 5 mesecev, prodam. Telefon 040 695-652. 6230 DVE kozi, stari 6 mesecev in 1 leto, prodam. Telefon (03) 734-7673. L882 TELIČKO, lisaste pasme, staro 14 dni, prodam. Telefon (03) 734-7673. L 882 MLADE kraške ovčarje prodam in oddam. Telefon 5774-729 ali 031 6464)31. 6249 DVA bikca, težka 150 kg, prodam. Telefon (03)5845-258. 625/ PUJSKE, store 9 tednov, prodamo. Telefon 5773-361. Š672 BURSKE koze ugodno prodam. Telefon 040 283-575. L 887 DVE telički, ČB, A kontrola, stari 14 dni in žrebička, starega eno leto in pol (športnega) prodam. Telelon 5739-044. NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, možnost brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon (02) 582-1401. p PLEMENSKE burské koze, stare eno leto, prodam. Telefon 051 321-827. 6288 TELIČKE, stare 5 tednov, prodam. Telefon 5451-208. 6297 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5798-269. S 683 TELICO simentolko, težko 500 kg, prodam. Telefon 7528-352. 2528 PRAŠIČKE, težke od 60 do 70 kg, mesnata pasma, prodam. Telefon 05 739-153. TELICO simentolko, težko 330 kg, prodam. Telefon 031 858-087. 6322 kupim KRAVE za zakol odkupujemo po najvišjih cenah. Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244,041 763-800. 34is KRAVO, lahko starejšo, z mlekom ali brez, kupim. Telefon (03) 5824-166, 041 587-474. 6163 KMETIJSKI |j| PRIDELKI ~ prodam" JEDILNI krompir, bel, rdeč, za ozimnico, z dostavo, prodam. Naročila po telefonu 041 753-542. seo? CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon (03) 427-0235.6052 VEČJO količino jabolk bobovec prodam. Telefon (03) 5794-224. 6273 CIPRESE, vet vrst, za živo mejo, ugodno prodam. Telefon 5718439, 041 317- ŽLAHTN0 vino, rdeče, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 920-217. 6148 NEŠKROPUENA jabolka, stara sorta, led rovke, za predelavo, neškropljena, prodam. Telelon 041 89B437. 6197 JABOLKA bobovec, slive z drevesa in hlevski gnoj prodam. Telefon 031 317-714. 6213 SILAŽNO koruzo prodam. Telefon 5739- 259. L881 JABOLKA, neškropljena, jonatan, krivope-celj, kanade, carjevič in druge prodam. Obirate in izbirate lahko sami. Šket, Močle, Šmarje, telefon 041 918-949. Š673 SLIVE prodam po ugodni ceni. Telefon 031 847-844. Š677 CIPRESE za živo mejo ugodno prodam. Telefon 050 331-073. 2531 V OKOLICI Gomilskega prodam koruzo zo siliranje, cena 105.000 SIT/hektar. Telefon 031 375-622. 6312 OSTALO ŠTEDILNIK na trdo gorivo in kosilnico Gorenje Muta prodam. Telefon 5823-527. PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 450 kg, zelo ugodno prodam. Telefon 041 914-090. Š665 OLJNI gorilec AZ Joannes in cisterno za olje, kovinsko, 20001, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5741-326, 031 790-351. Š664 PLASTIČNO okno, belo, 150-120, novo, klin ker ploščice, rdeče, 18 m, žensko kolo na 12 prestav in peč Kipersbusch, prodam. Telefon 041404-739, Brezova 5 a. PUJSKE, stare 8 tednov in suhe smrekove •fosne« in deske prodam. Telefon 031 557-754. 6179 ZAST1RK0 iz lubja iglavcev in zemljo za cvetje prodam. Telefon (03) 5726-229, 051 2654)12. 2523 RABLJENO 804»sno harmoniko, znamka Melodija in rolerje, številka 35-38, zelo ugodno prodam. Telefon 031 735-232. Š668 ZIMSKE gume za Škodo felkijo 1,3, velikost 165/70-13, prodam. Telefon 041 793-958 ali (03) 5774-638. 6185 JAHALNO opremo: škornje številka 38, čelo-do številka 62 in dvoje hlač številka 40, skoraj novo, prodam. Telefon 031 387-009. 6205 STOJEČO okroglo pocinkano cisterno, 9001, premer 800 cm, prodam za 25.000 SIT. Telefon 041403-001. 6227 ELEKTRIČNI pogon zo dvižno cestno zapornico (2 kosa) prodam za 25.000 SIT/ kos. Telefon 041403-001. 6227 ŠTEDILNIK na trdo gorivo, nerjaveč, zamrzovalno skrinjo, 2501 in harmoniko B, S, As, rabljeno dve leti, prodam. Telefon 5821-792, po 18. uri. 6218 OTROŠKO posteljico, 120-60 in otroški voziček Koio prodam. Telefon 5792-730. 6175 VINSKO stiskalnico, trojni prenos in 3001 nerjaveč sod ugodno prodam. Telefon 041 602-368. 6195 SKRINJO LTH, 3801, manjši pomivalni stroj Bosch in agregat prodam. Telefon 031 309-614. L 878 ZIMSKE pnevmatike, skupaj s platišči, Štiri, rabljene dve sezoni, prodam. Telefon 705-3550. 2525 ŽREBETA haflinger, 13 mesecev, ovce, breje, jognjeta in hrastove kadi prodam. Telefon 5724-342. 6247 NOV 801 kotel za kuhanje žganja prodam, cena po dogovoru. Telefon 051 352-798. 6264 MUN za grozdje, plastične škafe, 500,350, 160, ugodno in šmarnice, 500 kg, prodam. Telefon 58234)45,031 292-911. LEPO ohranjene moške obleke poceni prodam. Telefon 5717-848, zvečer. 2536 NAKLADALKO Sip, 16 m!, traktorsko škropilnico in brejo kobilo prodam. Telefon 041 983-800. S 676 OSEBNI avto Golf SDI, letnik 1998, prvi lastnik, rdeč, tri vrata in dvobrazdni ročno obračalni plug za lažji traktor Ferguson prodam. Telefon 041 878-774. L 886 ŠROTAR, sode, škafe, stiskalnico, sodni mlin, peč, vozičke, pralni stroj in harmoniko Lubas prodam. Telefon (03) 54744)81. 6269 ŠTIRI zimska kolesa, 13 col, od Lanosa in avtoradio prodam. Telefon (03) 548-8127, do 20. ure. 6280 SILAŽNO koruzo, večjo količino, bližina Hru-ševca in obračalnik Sip 200 in mlin Kladivar zo stroke in šrot, prodam. Telefon 041649-414. S 678 DVA nova hrastova sodo, 1601, motorno vodno črpalko Tomos 2,4 Kw, mizarsko pant žago in motorno žago Husquarna tip 266 prodam. Telefon (03) 5731-466. L 892 RISALNO desko, paralelni sistem, AO format, s stojalom in garderobno steno, 78-190 cm, poceni prodam. Telefon 041 669-260. 6283 PRIKOLICO za kampiranje Adria 4,50 Q, primerna, da nekje stoji, ni zo registracijo, je vozna, prodam. Telefon 041 201-259. 6293 N0KI0 6610 i, staro 3 tedne, lesen hrastov sod, 5001, grozdni mlin, prodam. Telefon 031 867-518. 2538 PEČ 4,5 Kw, z gotikem in cisterno za kurilno olje, 15001, prodam. Telefon 041 707-811. 2539 kupim KOVINSKA platišča za Opel Astro, 14 col, kupim. Telefon 031 486-767. 6164 ZMENKI SLOVENEC, živi v Avstriji, 60 let, premožen, želi spoznati žensko od 50 do 60 let za skupno življenje. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 6252 UPOKOJENI intelektualec, 55 let, Slovenec, želi prijateljico do 54 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 6252 35-letna čmolaska iz Savinjske doline želi prijatelja do 46 let. Resno. Telefon 090 74-42, kličite z navadnim telefonom. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 6252 SIMPATIČEN, 464etni izobražen moški iz okolice Celja želi prijateljico od 30 do 43 let. Resno. Telefon 041 248-647. 6252 ZAPOSLITEV V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. p TRGOVKO živilske stroke, z izkušnjami, takoj zaposlimo. Telefon 041710-818. Selecta d.0.0., Prvomajska 27, Celje. 6238 zaposli natakarico za delo v kava baru. Zelo ugoden delovni čas. Informacije po telefonu «03) 7490-090. fgR NATAKARICO ali študentko, za delo v strežbi pijače in hrane, zaposlimo. Gostilna Jožica Jug s. p., Ul. skladateljev Ipavcev 18, Šentjur. Telefon (03) 7492-310. S 604 ZAPOSLIMO delavca 2. ah 3. stopn je strojne smeri ali strojnega mehanika. Vilko-grad, Zlateče 8 a, 3230 Šentjur, telefon (03)746-1221. Š655 STROJNEGA ključavničarja, z izkušnjami za razna montažna dela, zaposlimo. Telefon 041 754-865. Zdenka Kočevars. p., Ločico 65 d, Polzela. 2si8 IŠČEM delo: gospodinjenje, likanje, pospravljanje, varstvo oseb, dopoldan 3-ledensko po 4 ure, v Celju ali okolici. Telefon 051 318-584. 6215 ZAPOSLIM šoferja C kategorije, delo po Sloveniji. Telefon 041 754-860. Karli Lipovšek s. p., Medlog 60,3000 Celje. ZA strežbo pijač takoj sprejmemo urejeno dekle z izkušnjami, plačilo ugodno. Telefon 041 3964)67. Selecta d. 0.0., Prvomajska 27, Celje. 6238 ZAPOSLIM več delavcev za fizično in gradbena dela. Telefon 041 775-752. Ivan Trbovc s. p., Zg. Rečica 88, Laško. L883 ZAP0SUM voznika C kategorije za prevoz in raztovarjanje blaga. Telefon 041 763-799. Roman Brežnik s. p., avtoprevoz-ništvo, Lopata 16,3000 Celje. 6246 6248 VERJEMITE, vaše delo je pomembno. Osredotočite se na svoje prednosti. Ne glejte le na to, kar je, marveč glejte tudi, kaj bi lahko bilo. Boljši ste, kol si mislite. Pridružite se nam v prodaji. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anka Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje. n PICERUA Vija vaja v Celju išče šoferja za razvoz pic, prav tako išče picopeka ali kuharja z možnostjo priučitve za peko pic. Telelon 031 804-719, (03) 491-6070. Delta 2000, gostinstvo in storitve d.0.0.,Pohorska5,3000Celje. 6274 V CENTRU Celja zaposlimo dve natakarico za strežbo v baru, natakarja-ico za strežbo v restavraciji 1er študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje. 6284 IŠČEMO urejeno dekle za strežbo, nudimo dobro plačilo 1er proste sobote, nedelje in praznike. Šahovsko društvo Nova vas, Ulica mesta Grevenbroich 9, Celje, telefon 041662-194. 6290 IŠČEMO pomožno kuharico ali kuharja. Telefon 041 748-905. Gostišče Jana Zalez-nik s. p., Križevec 1, Stranke. p PRILOŽNOST! 9(Metna tradicija, nova priložnost v Celju. Telefon od 8. do 16. ure, (03) 428-2071. M.and-Link d. 0.0., Podjavorškova 1, Celje. 2 534 IŠČEMO prijazno osebo v prijaznem kolektivu za strežbo pijač v bistroju. Telefon 031 569-595,041 208-960. Aleksander Javornik s. p., Savinjska cesta 11, ZAlet 2535 Baletta d.o.o. Ob Dolenjski železnici 12. Ljubljana zaposli v PIZZERIJI STELLA Arclin 72, Vojnik natakarico in kuharja (gostinska izobrazba, delovne izkušnje) Informacijo: 041/657 505 BUSINESSMENS'S CLUB d.o.o. Cesta vTmovlje 10, 3000 Celje Zaposlimo prodajalca za salon keramike in sanitarne opreme z delovnimi izkušnjami. Možnost zaposlitve takoj. Vse informacije na številki : 041/666-776. V SPOMIN Ne more utoniti v pozabo spoinjj na dragega nam JANEZA LENASIJA (25.9.1934-20.9.2003) Tvoj ustvarjalni in vedri človeški lik, dosežki Tvojega gospodarskega poslanstva ter skrb in pripadnost družini ostajajo vrednote našega življenja. Tvoji najdražji in prijatelji od blizu in daleč. 4* Le delo. skrb in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Sedaj spokojno spiš in z nami še naprej živiš. ZAHVALA Strti v bolečini, ko nas je zapustil dragi brat, stric in svak " IVAN ZAPUŠEK iz Podpeči 15 na Marofom Ob boleči izgubi dragega brata, strica in svaka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, poklonili cvetje in sveče, darovali za sv. maše ter izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. patru Karlu Gržanu za mašno daritev in pogrebni obred. Hvala govorniku g. Franca Gračnarju za tople besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in za odigrano Tišino. Žalujoči: sestri Marica in Štefka z družino ter nečaka Božo in Marko z družinama. Podpeč, 20. septembra 2004 ZAPOSLIMO voznika tovornega vozila za kiper prevoze. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško, telefon 041 625-913. 6315 ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško, telefon 041 625-913. 6315 ZAPOSLIMO dekle za strežbo v prijetnem lokalu na Proseniškem. Telelon 031 345-195. Popoj-Oliva društvo, Kristina Jurenec,Proseniško3o,Štore. 6321 V RAČUNOVODSTVU zaposlim delavko z najmanj 3 leti izkušenj na tem področju, 5. ali 6. stopnja izobrazbe. Prijave njepisom in dokazili o izobrazbi po do 28. 9. 2004 na naslov: Kan Kočevar s. p., Šlandrov trg 9 a, Ž 2 DNEVNI barv Celju zaposli natakarico/ ugodnim delovnim časom in lefon 031 616-695. Dnevni bar AVTOPREVOZNIŠTVO GRADBENA MEHANIZACIJA Arzenšek Jožef s.p. Turno 2a 3263 Gorica pri Slivnici ZAPOSLIMO VOZNIKA C IN E KATEGORIJE, STROJNIKA TGM. ZAŽELENE IZKUŠNJE. INFORMACIJE: 03/748 30 00 GOSTINSTVO HOCHKRAUT; natakarja v GOSTIŠČU HOCHKRAUT za delo v kava baru OTOK' AUT j(lahkoštudenj| rOK v Celju. j fonu 041639 M J PRODAJNE« REFERENTA surovin za peke in slaščičarji na področju Štajerske in Prek murja. Pisne prošnje pošljite do 30 septembra na naslov: Mernik d.0.0., 4208 Šenčur. Informacije 04/27-90-1oa Na bencinskem servisu OMV ISTRABENZ, Dečkova 39, Celje razpisujemo prosto delovno mesto natakarja oz. natakarice z izkušnjami s področja gostinstva. Nudimo stimulativno in dobroplačilo v urejenem delovnem oko| lju. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za dokH čen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, s polnfflj delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj pošljejcj v 8 dneh po objavi na naslov: OMV ISTRABENZ, CE-BENZJ Gorazd Vukovič s.p., Dečkova 39, 3000 Celje. Kje si, ljubi mož in očka, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela jeza nas? Mar prav zares odšel je tja v neznano, kako je mogel, ko smo mi še tu? ZAHVALA V hudi bolečini ob izgubi našega ljubega moža in očka FRANCIJA OPREŠNIKA iz Delavske ulice 3 v Šentjurju (9.3.1951-10.9.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej družini Ozis, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku za tako lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, moškemu pevskemu zboru iz Kompol za odpete pesmi pri maši, pevskemu zboru Ipavci iz Šentjurja, Žalujki za tako lepo opravljen pogrebni obred in odigrano Tišino ter godbi na pihala. Lepo se zahvaljujemo osebju oddelka interna intenziva bolnišnice Celje. Še posebej dr. Bojanu Krivcu. Prisrčna hvala vsem za vse. Še enkrat vsem in vsakemu posebej se toplo zahvaljujemo. Žalujoča žena Frida s sinovoma Gorazdom in Iztokom. _Ž 680 V soboto potiho je odšla, kot da je ni bilo. A i> naših srcih bo živela za vedno. ZAHVALA Ob smrti naše sestre in tete KATARINE VIDOVIC se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in sveče. Hvala osebju ZD Celje, posebej doktorici Trajkovski in bolnišnici Topolši-* ca, ki so ji pomagali v zadnjih trenutkih. Sestra in nečakinji z družinama. I duo, Niko Popovič s. p., Levstikova 8, V RAZNO OSOJAMO raznovrstne stroje in naprave zo gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-fnškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 129-644,5414-311. |L krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d.o.o., Mariborska 7, C*. as doma. 041 747 121 stroje, štedilnike, hladilnike, klime, Borenje Electrolux, Whirlpool, Ariston, Indesit popravljamo hitro in kakovostno. Anton KHek s. p., Kasaze 107 g, Petrovče. Telefon 7140-116, 041 767-162,041 632-660,031 632-660. lUJSANJE BAGAT servis, prodaja šivalnih strojev Pfaff, Elna, Brother, likalnikov. Sejemski popust v septembru. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. ž 486 KAREL Kramperšek starejši, Prožinska vas 51, Štore s 1.10.2004 odjavljam obrtno dejavnost. 6270 IMATE težave s poslovnimi partnerji glede zapadlih plačilterjatev, a kljub temu želite obdržati dobre poslovne odnose? Pokličite Euro mild, urgence plačil, Dragan Milenkovič s. p., Pucova 1, Celje. VEDEŽEVANJE, mnenja, realnost. Telefon 090 44-33, Robert. Real k. d., Cankarjeva 1, Celje. 6305 KRCNE ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 8- 12 kg n »Dr. PI RIM AT 32 55,01/519 35 5% toHlEUI pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne omete, tlake in fasade. Telefon 041 623-000. Dušan Tržan s- p., Ledina 40, Sevnica. 5572 5573 L 9- 2004 Štefan Šom s. p., lahovna 1 b, -elje preneha z dejavnostjo zaradi upo-lojitve. 6263 LIKAM vse vrste perila na svojem ali vašem domu. Telefon 040 596-044. Jožica Razgoršek, Pod smrekami 17, Šempeter. Ž533 IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitro, kakovostno, strokovno in ugodno. Novogradnje, sanacije, adaptacije, fasader-ska dela in krovna dela. Inter-invest, svetovalno storitvena družba d. 0.0., Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon (03) 490-0090,041 60M12. 6317 EUR0STIL d. o.o.,Pešnica 5,3230 Šentjur, telefon (03) 7805-960, 041 675-595, fa* (03) 7805-964, email: eurostil/ce-©volja.net čiščenje poslovnih prostorov, generalna čiščenja vseh poslovnih prostorov, pranje izdelkov iz tekstila (delovne obleke, odeje, pite za gostince...). n D '"X^edeievanje 24 4 5 JL 090 44 17 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in svaka FELIKSA GAJŠKA s Ceste kozjanskega odreda 43 v Šentjurju (11.6.1950-12.9.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za darovane sv. maše in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo sosedom Dragici in Mimiki Mehič, Anici Fidler in Janezu Kačičniku za njihovo neprecenljivo pomoč. Žalujoči: žena Silva in sorodstvo. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA MARIJE VRBIC roj. Marguč iz Malih Dol (29.6.1926-11.9.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Dordeviču za pomoč pri lajšanju njene bolezni in patronažni službi ZD Vojnik. Hvala g. župniku za sveto mašo in lepo opravljen obred, gospe Mileni Jurgec za ganljive poslovilne besede, pogrebni službi Raj, pevcem za odpete pesmi in za odigrano Tišino. Posebna hvala tudi kolektivu Pošte Vojnik, Gasilskemu društvu Vojnik ter podjetju Remont za darovano cvetje. Iz srca se zahvaljujemo snahi Mariji za nego in pomoč ves čas njene bolezni. Žalujoči vsi njeni. Na koncu življenja . en starček stoji, na palico se upira, po svetu se ozira, pa mora zatisniti trudne oči. V SPOMIN 29. septembra bo minilo eno leto, kar si za vedno odšel od nas, dragi mož, oče in dedi FRANC PODLESNIK iz Kersnikove ulice 32 a v Celju Tebe ni več, spomin nate in na vse lepo, kar smo doživljali s teboj, pa ostaja za vedno. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovi gomili ter z lepo mislijo počastite spomin nanj. Tvoji: žena Marija z družino in vse sorodstvo. Solze počasi se sušijo, a spomini nate in na naše srečne čase z vso močjo žarijo. V SPOMIN Minilo je 10 let žalosti in samote, kar nas je zapustil naš sinek ANDREJ CENE (1994-2004) Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke, prinašate cvetje in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. Vsi njegovi. Kot poletni sončni žarki greje nas spomin na te in besede tvoje tople v ušesih še zvene, vedno bivaš v naših srcih ... Iskrena hvala ti za vse. V SPOMIN STANISLAV SKORNIK (1.10.1939-21.9.2003) Minilo je leto žalosti, kar si odšel od nas, dragi mož, ati, dedi, brat, svak in stric. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, ga imate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji. Spi, najin sin zlati ter ati, spi, naš bratec med oblaki, zakaj tako zgodaj šel si spat, tega nam nihče povedati ne ve. ZAHVALA DARKA PODERGAJSA iz Goriške ulice 4 v Celju (28.10.1964-13.9.2004) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem pleskarjev, sodelavcem podjetja Kravanja, prijateljem, znancem in sostanovalcem Goriške ulice 4 v Celju. Posebna zahvala gospe Ani Kravanja za pomoč ter gospodu Juretu z družino in delavcem podjetja Kravanja za pomoč. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pomagali in darovali sveče. Vsem še enkrat hvala za tako številno spremstvo v njegov prezgodnji grob. Žalujoči: hčerkica Ana Mari, ati, mama ter bratje in sestre, ki ga bomo zelo pogrešali. Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj milije obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela jeza nas? V SPOMIN MILANU SLAVULJU z Ljubečne (27.6.1957-21.9.2003) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi. 6279 Nisem odšel, ker ne bi hotel med vami živeti, odšel sem, da bi nehal bolečine trpeti. V SPOMIN KONRAD KOŠAK iz Šentjurja (10.7.1946-21.9.2003) Mineva leto praznine in tihe bolečine. Hvala vsem, ki se za hip ustavite ob njegovem grobu z lepo mislijo in mu prižigate sveče. INFORMACIJE V SPOMIN JOŽETU GAŠPERŠIČU iz Šentjurja Tri leta mineva, kar si odšel, vendar v srcih boš vedno z nami. V življenju bil si naša sreča, zdaj pa rana si skeleča. V SPOMIN MIRAN VALNER (18.10.1970-27.9.2003) Mineva leto žalosti in bolečine, kar te ni, toda v mislih in srcih ostajaš z nami. Žalujoči tvoji najdražji. Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubih do poslednjega je dne. V SPOMIN 25. septembra mineva 8 let, kar nas je zapustil ljubi mož, ata, stari ata in tast KARL ČANŽEK iz Pečovja nad Štorami Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. Vsi njegovi. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 10. 9.: Anja DROFENIK iz Celja - deklico, Sonja ČASAR iz Polzele - dečka, Branka SONC iz Radeč - dečka, Sonja KONEC iz Loč pri Polj-čanah - dečka, Mojca STRAŠEK iz Celja - dečka, Vesna BALOH iz Prebolda - deklico, Metka HUDOURNIK iz Velenja - dečka, Matějka HRO-VAT iz Vitanja - deklico. 11.9.: Sabina VENEK iz Na-zarij - deklico, Andrejka SEVER iz Šentjurja - dečka 12.9.: Janja ŠMID iz Rogaške Slatine - deklico, Danijela STAN1MIROVIČ iz Celja - deklico, Polonca MAVRIC iz Gornjega Grada - dečka, Mateja ŠTEBLE iz Sevnice - deklico. 13. 9.: Marija ROMŠAK RESNIK iz Luč - dečka in deklico, Apolonija BRUMEC iz Loč - dečka, Katja KONEC iz Celja - dečka, Urška GABER-ŠEK iz Griž - deklico. Žejna MURIČ iz Celja - deklico. _ 14. 9.: Marija ŠMERC iz Šentruperta - deklico, Alen- POROKE 90,6 95,1 Ena 95,9 100,3 Življenje nam daje, a žal tudi jemlje. ZAHVALA 14. septembra smo se poslovili od dragega moža, očeta, tasta, dedija, brata, strica in svaka RUDIJA PANGERLA iz Zadobrove (20.3.1936-10.9.2004) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na zadnji poti. Hvala gospe Ivici za lep govor, gospodu župniku Pergerju za opravljen obred, dr. Dordeviču in osebju bolnišnice Celje za lajšanje bolečin ter pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala. Z bolečino v srcu: žena Vida, hčerki Milenka in Darja z družinama ter sin David s Heleno. Le malo je sreče življenje ti dalo, srce utrujeno je tvoje zaspalo. ZAHVALA. Ob mnogo prezgodnji izgubi nadvse ljube sestre JUSTINE KOSTOMAJ roj. Verbič s Proseniškega 16 a (8.4.1933-9.9.2004) se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vedno boš ostala v mojem srcu, ljuba sestra. Žalujoči: sestra Slava z možem Francijem ter Danica in Rafko. ka KUKEC iz Petrovč - deklico, Lucija ŠOLINC OVTAR iz Škofje vasi - deklici. Karolina PETROVIČ iz Velenja - deklico, Aleksandra LUKA-NOVIČ iz Velenja - dečka, Anica ČUČEK iz Zreč - deklico, 15. 9.: Barbara SAJOVIC iz Gomilskega - deklico, Daliborka KREJIČ iz Celja - deklico, Klementina STANKO iz Prebolda - deklico, Matějka BURNIK GORŠEK iz Celja - deklico, Delfina ADEMI iz Štor - deklico. 16. 9.: Natalija VNUČEC iz Šmarja - deklico, Jelka MEDVED iz Ponikve - deklico, Petra KNEZ iz Šentjurja - deklico, Polonca- DELA-KORDA iz Petrovč - dečka, Vigrinija MILEC iz Celja - deklico, Jerneja ŽMAJDE iz Celja - dečka. Žalec Poročili so se: Boštjan ŠTEFANČIČ iz Založ in Mojca VASLE IZ Ločice ob Savinji, Mihael GUBENŠEK iz Žalca in Karmen JELEN iz Gomilskega, Sebastjan NEMEC iz Dolenje vasi in An-kica TEŽAK iz Jerovca na Hrvaškem. Laško Poročili so se: Robert NOVAČIČ iz Velenja in Nu-rije BERIŠA iz Celja, Klemen LAVTAR iz Kandrš pri Zagorju in Sandra KINK iz Trbovelj, Robert PUŠNIK iz Pov-čenega pri Rimskih Toplicah in Ksenija CVIBOVŠEK iz Celja, Primož ŠPES iz Celja in Mojca KRAJŠEK iz Zadobrove pri Celju, Tomaž GRADIŠNIK in Katja KOTNIK, oba iz Celja, Aleš ANEŽIČ iz Celja in Alenka POTOČNIK iz Šentjurja, Matevž ČADEJ iz Štor in Tea ŠPACAPAN iz Rožne doline pri Novi Gorici, Igor • PLANINC in Klavdija MEŽ-NAR, oba iz Hrastnika, Boštjan BERŠNJAK iz Vranskega in Sonja PODKRAJŠEK iz Ho-tunj pri Ponikvi. Šentjur pri Celju Poročili so se: Jožef BRECL iz Črnove in Jožica BRAČUN iz Trnovca pri Dramljah, Željko KOK in Mat-ja JAGODIČ, oba iz Dolge Gore. Velenje Poročili so se: Valentin PISANEC in Anita LANDE-KER, oba iz Velenja, Kristjan VIDEMŠEK iz Gaberk in Irena BRGLEZ iz Zavodenj, Mar-- Št 38 -23. ko DELEONARDIS in Polona TERČE, oba iz Velenja. SMRTI Celje Umrli so: Karl REBERŠAK iz Verač, 87 let, Terezija CIMERLAJT iz Celja, 87 let, Jera ČOKL iz Kamena, 84 let, Marija HROVAT iz Celja, 79 let, Franc OPREŠNIK iz Šentjurja, 53 let, Anton VREČKO iz Bodreža, 79 let. Karolina KUKOVIČ iz Loške Gore pri Zrečah, 78 let, Terezija HRI-BERNIK iz Škednja, 93 let, Rudolf PANGERL iz Zadobrove, 68 let, Marija VRBIČ iz Malih Dol, 78 let, Marija POZEB iz Dobrave pri Konjicah, 78 let, Veronika GRO-SEK iz Zbelovske Gore, 58 let, Alojz GRAČNER iz Lažiš, 59 let, Marija ŠKORJANC iz Celja, 85 let. Laško Umrli so: Frančiška JUVAN iz Olešč pri Laškem, 84 let, Terezija LAPORNIK iz Laškega, 83 let, Leopold PETAN iz Polane pri Jurkloštru, 84 let, Anton POŽLEP iz Velikih Grahovš, 50 let, Jožef LONČAR iz Celja, 60 let, Viktor JURGELJ iz Globokega pri Rimskih Toplicah, 59 let. Žalec Umrli so: Franc KOLŠEK iz Gomilskega, 69 let, Vladimira STAKNE iz Letuša, 65 ko Sedaj v grobu skupaj spita, a v naših srcih še živita. Ni dneva, ure in noči, se na vaju ne bi spomnili. V SPOMIN MARTINE IRSIC iz Arclina 10 pri Škofji vasi se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, za cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku in organistu za cerkveni obred, hvala tudi govorniku gospodu županu Slavku Vetrihu iz Vitanja. Žalujoči: sinovi in hčerke. Odšel si tiho, brez slovesa. Ne bo več tvojega nasmeha Ostala žalost je in bolečina, nastala velika je praznina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta STANISLAVA OBREZA s Polzele (30.3.1927-31.8.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala osebni zdravnici dr. Vlasti Matjaž za nego in pomoč v času bolezni. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku, pogrebcem, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba. Žalujoči: žena Marija in hči Milena z družino. let, Franc JELEN iz Polzele, 50 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ivan ZAPUŠEK iz Podpeči nad Marofom, 69 let, Justina KOŠTOMAJ iz Proseniškega, 71 let. Velenje Umrli so: Marija MATKO iz Pustega Polja, 78 let, Kristina JAKOB iz Slovenskih Konjic, 79 let. Angela ŠIBILA iz Matk, 82 let, Viktor DO- LAR iz Latkove vasi, 67 M Anton VIDMAR iz Velení« 55 let, Doroteja TRTNIK i| Slovenske Bistrice, 76 let, M ton KROPUŠEK iz Šoštanj! 92 let, Milan KOVAČ iz Veli. nja, 56 let, Ljudmila HCT MAN iz Vojnika, 65 let. Maji dalena URLEB iz Velenja, fl let, Edo URLEB iz Velenjj 48 let, Stanislav PEČAR iz Cj Ija, 74 let, Danica SIVKA »j Celja, 55 let. 1 ALBIN ŠPEGLIČ ŠPEGLI Mineva peto leto žalosti, srcih naših še živita. Hvala vsem, ki se za hip ustavite ob njunem grobu. Žalujoči vajini najdražji. Te bolezen je objela in poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostala vse dni. Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice in prababice 11.20 13.40 16.00.18.20, 20.60.23.10 12.30. 15.20, 18.00, 20.40,23.20 Shrek 2 UM 15.10 Od deklic« do bejbe 13.00.17.10,19.20,21.30.23.40 Catwoman 13.30.15.50.18.10.20.30.23.00 Fahrenhait 9/11 ^2.40.17.40. 20.10. »00 Trojčka a Ballevilla 12JHL 17.00. 19.00 Kralj Arthur 14.20. 21.10. 23.50 Kravja farma 1M£L 15.40.17.30 Kdo M boji Jenya Springarja 19.20 Stapfordska ženike 21.20. 23.30 Hellboy 14.40. 18.30 Ubila bom Billa 2 21.00, 23.50 KOLOSEJ PETHK in NEDELJA 19.00 Zlobna daklata 21.00 Punishar 18.00 20.30 i 21.00 22.45 18.00 i 20.30 1 23.00 ! PETEK Spopad na zahodu 123.00 Terminal Moja mala navihanka 16.00 TYebče pri ribniku___ Otvoritev kompleksa Trebč 17.00 Pokrajinski muzej Celje-Stara grofija - lapidarij_ O konzerviranju in restavri-ranju stekla 18.00 Mladinska knjiga Celje Vki Pečjak: Drejček in trije Mar-sovčki Literami večer »Zmenek s knji- gP"_ 19.00 Osrednja knjižnica Celje - domoznanski oddelek__•__ Predstavitev dela Franca Štolfe »Po sili vojak« domoznanski večer 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Demonstracija obrtnika - ui BožoGodnik Akademski slikar Enver Kalja- 19.30 Kulturni dom Kud »Zarja« Trnovlje Celje Marc Camoletti: Pridi gola na komedija T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak abonma Sobota večerni in izven 19.30 Dom krajanov KS Pod gradom Celje_ Tone Partljič: Nasvidenje nad zvezdami komedija 17.00 SLG Celje__ Vinko Môderndorferja: Na gledališka komedija 18.00 Kulturni dom Vojnik 19.30 SLG Celje T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak predpremiera za abonma četrtek večerni in izven 19.30 Kulturni center Laško 14.00. 16.30. 19.00, 21.30. 00.00 Cukrčak 12.40. 14.50. 16.50(sreda) 17.00. 19.10 (r»- zen srede), 21.20.23.20 Jaz robot 19.00 (sreda) Terminal 1121 16.00. 21.10.23.50 Fahrenheit 9/11 18.40 Poletja v Zlati dolini 16.40 12.20. 14.30 18.50. 21.00. 23.10 Od dekice do bajbe 12.00. 14.10. 16.20.18.30. 20.40.23.50 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo metropol ČETRTEK in NEDELJA 20.00 Kan Park PETEK 19.30 Otroci trača in nato koncert Pero Lovšin in Davorin Bogovii SOBOTA 10.00 Na čakaj na maj - zimzelena matineja 18.00 Kan Park 20.00 Otroci sreča SREDA 20.00 Kar naenkrat 10.00 in 16.00 dvorec Novo Celje Voden ogled in predstavitev restavratorske ČETRTEK 19.30 Mladinski center Velenje Peter Groznik -Peč: Moj pisani odprtje razstave ilustracij PETEK 10 Velenjski grad_ Zakaj je Pika šla v šolo, 15 let Pikinega festivala odprtje razs(av _ 17.30 Kino Velnje - Pikin kino 18.00 TRC Jezero - ploščad pri restavraciji_ Vsi pojemo z Romano Krajn-čan Pikin končen SREBA O Galerija Velenje_ odprtje razstave fotografij častne pokroviteljice 15. festivala Benke Pulko NEDELJA 0 TRC Jezero Velenje (ploščad pri restavraciji Jezero) Svečano odprtje festivala in koncert skupine Bepop PONEDELJEK Pikine ustvarjalne delavnice in 11.30 Glasbena šola Frana Korana Koželjskega Velenje Princeska kamnitih besed otroška gledališka skupina 0 Kino Velenje - Pikin kino Garfield Pikine ustvarjalne delavnice 9.30 in 11.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Plesni forum Celje: Vila Čira Čara Otroška plesna skupina Pika 16.00 Kino Velenje - Pikin kino Garfield 17.00 Cankarjeva ulica_ Mali íeteči cirkus ulično gledališče 17.30 Kino Velenje-Pikin kino Brata 17.00 Kino Velenje NEDELJA 16.30 Moja mala navihanka 18.30 in 21.00 Terminal 16.00 - otroška matineja Gaifiald 18.00 Spopad na zahodu 20.30- Art kino Salo ali 120 dni Sodome PONEDELJEK Terminal I Filmski ciklus: Zaljubljeni v film - Za vadno Litja TOREK - premiera pred slovenskim startom Princeskm dnevnik 2 20.00 Filmski ciklus: Zaljubljeni v film - Za vadno Klepet pod arkadami 19.00 Zavod za zdravstveno varstvo Celje_ Slikarji »Kud kreARTiva« odprtje razstave SBiski center^^ Do 24. septembra zbiramo prijave za jezikovne delavnice, ki se bodo začele v oktobru. Jeziki: kitajščina, španščina, italijanščina, portugalščina, nemščina, francoščina, angleščina in ruščina - realizacija tečajev je odvisna od prijav. V MMC se lahko prijavite tudi na sobotno 6-umo delavnico trebušnega plesa. Zbiramo prijave za Fotografsko delavnico: osnove klasične in digitalne fotografije, rdeča nit bo modna fotografija. Na koncu delavnice boste s svojimi najboljšimi fotografijami sodelovali na razstavi. Prijavite se in si rezervirajte 7., 8. in 9. okto- 18.00 TRC Jezero - ploščad pri restavraciji_ Irena Vrčkovnik Pikin koncert 19.30 Atrij Velenjskega gradu Svečanost ob 15-letnici Pikinega festivala gg «non V soboto ob 16.00 uvodni sestanek ženskega pevskega zbora Korina. V sredo ob 17.30 nadaljevalni tečaj italijanskega jezika. KINO: četrtek ob 20.30 in sobota ob 21.00 V soboto, 25. 9. se bo v Športnem parku Šentjur odvijala tradicionalna akcija Pobarvajmo sivine, s pričetkom ob 10. uri Stalnice ŠKMŠ vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 vP2) Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00) gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek) , Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj) Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 14.030 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika, tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Moja poroka na straneh Novega tednika Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100. KUGLER Kosovelova«, Celje PLESKARSTV< FASADERSTV 041/651 OSO i 03/490 0222 MALIKÎ, PALČKI Tuš gre na Luno Dvaindvajsetletna Sara Benaissa, zvezda Indijskega večera na Starem gradu Celje, kjer je temperaturo dvigovala s svojim trebušnim plesom, prihaja iz Alžirije, kjer je bila pred prihodom v Slovenijo doma njena mama. In pozor, mlada lepotička, ki se že nekaj let zapored trudi postati tudi miss Slovenije, se je rodila na 11. september, torej na dan, ko sta sredi New Yorka padla znamenita dvojčka. Ironično, glede na to, da se po njenih žilah pretaka arabska kri. Toda brez skrbi, Sara je zelo prijazno in simpatično dekle, ki ne bi pohodila niti mravlje, kaj šele organizatorjev lepotnih tekmovanj, ki je nočejo in nočejo spustiti v finale. CITROEN PLURIEL JE LAHKO TUDI VAŠ (žrebanje 18.12. 2004) Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V OSMICAH Izpolnite kuponcek Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Sodelujte v radijski igri .vsak torek ob 14.15 uri! Nagrajenci: Anamarija Novak, Portorož, Ana Grah, Šatovci. Josip Korimšek, AAAAAAAA FARAONI W s AAAAAAA 17 18 19 20 21 22 23 24 CARINO : CELTE J AAAAAAAA Obkrožita 2 piramidi s številkima, pod katerima se Ime in priimek Profesor gre na olimpijado Izredni profesor Ivan Fer-bežer, ki se ga boji večina celjskih študentov na Pedagoški fakulteti Maribor, se je v Celju preizkusil v lokostrelstvu in se kot za šalo uvrstil na naslednje olimpijske igre na Kitajskem. Ker se je malce kasneje zapletel tudi v debato z lokalnim rabljem, gre sklepati, da je sklenil pakt s hudičem in da se ga naši študentje še zlepa ne bodo znebili. Radijski rojstni dan tudi v porodnišnici Na praznično srečanje smo ob 50-letni-ci Radia Celje povabili tudi tiste, ki so rojeni 19. septembra od leta 1954 naprej. Prijavilo se je skoraj 50 rojstnodnevnikov. Med njimi sta bili tudi Breda Vidali z Br-nice pri Petrovčah in Silva Kašič iz Radeč, rojeni leta 1954, ki sta tako z nami praznovali abrahama. V nedeljo, 19. septembra, smo v celjski porodnišnici čestitali tudi mamici, ki je tega dne prva rodila. To je bila Tadeja Brecl s Frankolovega, ki je ob 6.42 zjutraj rodila prvega otroka, hčer Pio. Obiskali in obdarili smo tudi ostale mamice, ki so tudi rodile na ta dan: Metko Ferlič iz Laškega deklico, Ireno Jug iz Novega Tepanja, Tatjano Med- ved iz Šoštanja, Katjo Cokan iz Žalca, Natalijo Štern iz Celja in Blanko Rotovnik iz Šoštanja, ki so vse rodile dečke. Dežurna zdravnica Urška Salobir - Gajšek je ob našem obisku povedala, da se je do konca avgusta v celjski porodnišnici rodilo 574 dečkov in 581 deklic, do nedelje zvečer, 19. septembra, pa so imeli 1.221 porodov ali 65 več kot v istem obdobju lani. Spominska darila, zapestnice, je podarila naša medijska hiša, cvetje Cvetličarna Oc-virk iz Celja ter rezljane petelinčke Valentin Haindl iz Metleč pri Šoštanju. T. VRABL Foto: ALEKS ŠTERN Prva je v nedeljo rodila Tadeja Brecl, ki ji je odgovorna urednica Radia Celje Nataša Leskovšek podarila spominsko darilo. VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJI IN CASINOJA CELJE VELIKA NAGRADA PARAON^I ZAKLADI Kdor je uspel videti novi, sko vesoljski avtodom Mirka "n- Select zletele s ceste Postavna dekleta skupine Select so pred kratkim brez hujših posledic preživela nesrečo na poti na kranjski nastop. Kot smo uspeli izvedeti, sta jo Kali in Monika odnesli z lažjimi praskami. Kalij in avtomobil pa bo končal na odpadu. Tanja bi morala prisesti šele nekje pri Kranju in je odnesla celo kožo. Ker so morala dekleta odpovedati nekaj nastopov, jim želimo čim hitrejše okrevanje in malo zasluženega počitka. J