395 2019 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 811.163.6:352.08(450.361)"16/18" Prejeto: 1. 4. 2019 Boris Golec izr. prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: bgolec@zrc-sazu.si Uradovalna slovenica iz Trsta in s Tržaškega od začetka 17. do srede 19. stoletja* IZVLEČEK Prispevek podaja pregled doslej evidentirane uradovalne slovenice s Tržaškega, pri čemer se omejuje na hranišča (arhive in knjižnice) v Sloveniji. Iz 17. stoletja so poleg nedatiranega prisežnega obrazca iz Devina z začetka stole- tja znana samo bratovščinska pravila iz Doline, datirana leta 1635, nato pa se po stoletje in pol trajajoči vrzeli zač- nejo od leta 1786 vrstiti v Trstu tiskane normalije (uradni razglasi). Daleč največ uradovalnih zapisov v slovenščini je iz prve polovice 19. stoletja. Vsi razen tržaških tiskanih normalij ter v Trstu sestavljene dedne pogodbe (1845) in zapisa ustne oporoke (1850) so nastali med letoma 1800 in 1830 v vaseh Ricmanje, Dolina in Zabrežec. Največ je oporok in cenitev premoženja, po katerih Ricmanje v slovenskem prostoru močno izstopajo. KLJUČNE BESEDE slovenska uradovalna besedila, tiskane normalije, oporoke, cenilni zapisniki, Trst, Ricmanje, Dolina pri Trstu, Zabrežec ABSTRACT OFFICIAL SLOVENICA FROM TRST/TRIESTE AND ITS WIDER AREA FROM THE BEGINNING OF THE SEVENTEENTH TO THE MID-NINETEENTH CENTURY The contribution provides a survey of hitherto documented official slovenica from the Trst/Trieste area by exam- ining the depositories (archives and libraries) in Slovenia. The only known documents from the seventeenth century, apart from an oath form from Devin/Duino, produced sometime at the beginning of the century, are the Brotherhood Rules from Dolina pri Trstu/Dolina, dated to 1635. Then in 1786, after a gap of one century and a half, begins a series of norms (official proclamations) printed in Trst/Trieste. By far the highest number of official records in the Slovenian language were produced in the first half of the nineteenth century. All but the said norms printed in Trst/ Trieste as well as a contract of inheritance (1845) and a record of an oral will, both composed in Trst/Trieste (1850), were produced between 1800 and 1830 in the villages of Ricmanje/San Giuseppe della Chiusa, Dolina/Dolina, and Zabrežec/Moccò. The majority of documents are last wills and appraisals, for which Ricmanje jumps out from the rest of the Slovenian area. KEY WORDS Slovenian official texts, printed norms, last wills, records of appraisal, Trst/Trieste, Ricmanje/San Giuseppe della Chiusa, Dolina pri Trstu/Dolina, Zabrežec/Moccò * Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa »Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti« (P6-0052), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 396 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 Trst s Tržaškim je bil še do nedavnega prostor, iz katerega smo poznali malo slovenskih uradovalnih besedil ali zapisov, nastalih pred sredo 19. stoletja, ko je slovenščina postala eden od uradnih jezikov habs- burške monarhije (1849). Trst sam v tem pogledu ne preseneča, saj tudi iz večine drugih večjih mest na slovenskem ozemlju pred sredo 19. stoletja nimamo nobenih slovenskih uradovalnih zapisov ali komaj katerega,1 če izvzamemo prevode tiskanih normalij, ki so od srede 18. stoletja dalje nastajali v politič- no-upravnih središčih višje in srednje ravni.2 Pred tem med mesti izstopa Ljubljana z daleč največjim številom službenih in sodnih priseg (več kot 100),3 pri čemer so ravno slovenske prisege – do srede 19. stoletja jih je skupno znanih okoli 4004 – daleč naj- pogosteje zastopana zvrst zapisov uradovalne narave sploh. Trst se drugim politično-upravnim središčem, kjer so tiskali slovenske normalije, pridruži z doslej evidentiranimi tovrstnimi slovenskimi tiskovinami v jožefinski dobi (1786),5 kolikor je znano, malo pred Gorico (1790).6 Tako kot se Trstu glede slovenskih uradovalnih zapisov ni treba sramovati pred slovenskimi celinski- mi mesti, velja enako tudi za Tržaško v odnosu do drugih območij slovenskega prostora. Primere to- vrstnih dokumentov namreč na današnjem Tržaškem zunaj ozemlja mestnega komuna srečujemo že vse od začetka 17. stoletja, začenši z devinskim prisežnim obrazcem. V pričujočem prispevku želim podati pregled do- slej evidentirane uradovalne slovenice s Tržaškega, pri čemer se omejujem na hranišča (arhive in knjižnice) v Sloveniji (na italijanskem ozemlju sta shranjena le dva obravnavana zapisa). Iz 17. stoletja poleg neda- tiranega devinskega obrazca poznamo bratovščinska 1 Pregledno o tem: Golec, The role of Slovenian. 2 Najpopolnejšo evidenco slovenskih normalij je okoli leta 1960 sestavil Vaso Suyer (ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Karto- teka patentov). 3 Poleg 19 mestnih službenih priseg (prisežnih obrazcev) iz 17. in 18. stoletja (Golec, Mestna prisežna besedila, Ljublja- na – 1. del (LJU 1–17), Ljubljana – 2. del (LJU 18–19)) je ohranjenih 76 sodnih priseg, nastalih med letoma 1752 in 1811 pri škofijskem gospostvu v Ljubljani (isti, Ljubljansko škofijsko gospostvo), ter več priseg, zapisanih pri škofiji. 4 Slovenske prisege poznamo od srede 16. stoletja dalje. Prim. pregled: Košir, Prisege v slovenščini; glavne objave prisežnih besedil: Ribnikar, Slovenske podložniške prisege; Golec, Ljub- ljansko škofijsko gospostvo; Golec, Mestna prisežna besedila; Golec, Slovenska prisežna besedila. 5 ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 49/1. – Dobri dve desetletji starejši je najzgodnejši znani razglas, ki so ga v Trstu 25. maja 1765 izdali v hrvaščini, in sicer kot trijezično tiskovino skupaj z nemškim in italijanskim besedi- lom. Gre za razglas Glavne komerčne intendance v Avstrij- skem Primorju, ki je imela sedež v Trstu ter je med letoma 1752 in 1776 pokrivala avstrijska pristanišča na Jadranu. Vsebina govori o prepovedi uvoza vina iz Beneške republike (ZAL, LJU 489, Mesto Ljubljana, Splošna mestna registra- tura, Reg I., šk. 68, fasc. 48, Razne naredbe 1750–1766, št. 148, list 81–82). 6 ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 84. pravila iz Doline, datirana leta 1635, nato pa se po stoletje in pol trajajoči vrzeli začnejo leta 1786 vrsti- ti v Trstu tiskane normalije (uradni razglasi). Daleč največ rokopisnih uradovalnih dokumentov v sloven- ščini je iz prve polovice 19. stoletja, in sicer 27. Vsi razen v Trstu sestavljene dedne pogodbe (1845) in zapisa ustne oporoke (1850) so nastali med letoma 1800 in 1830 v vaseh Ricmanje, Dolina in Zabrežec. Največ je oporok in cenitev premoženja, po katerih Ricmanje v slovenskem prostoru močno izstopajo. Dveh najstarejših besedil, nastalih v prvi polovi- ci 17. stoletja, se bom v nadaljevanju le dotaknil, saj sta že bili dokaj temeljito obdelani. Večja pozornost bo posvečena mlajšemu gradivu: v Trstu izdanim tiskanim normalijam iz obdobja 1786–1849 ter ric- manjskim, dolinskim in edinemu zabrežkemu roko- pisnemu uradovalnemu zapisu iz let 1800–1830. V diplomatičnem in kritičnem prepisu bodo objavljeni povednejši primeri posameznih zvrsti besedil: dve normaliji (razglasa), dve oporoki, posojilno pismo in razsodba o delitvi premoženja s cenitvijo. Jezikovno in pravopisno analizo besedil prepuščam jezikoslov- cem. Poleg pregleda besedil želim opozoriti le na ne- katere zanimivejše vsebine in posebnosti, dotaknem pa se tudi okoliščin nastanka slovenskih uradovalnih tekstov. Namenoma puščam ob strani glagolske doku- mente, ki so od srede 16. stoletja nastajali v Dolini in vsebujejo deloma tudi elemente tamkajšnjega živega govora, zlasti leksikalne in nekatere glasovne.7 Zaradi drugačne, ne uradovalne narave pa v okvir pričujoče- ga prispevka ne sodi pet slovenskih rokopisov iz Tr- sta s konca 17. in srede 18. stoletja. Strokovna javnost dobro pozna objavo Pavla Merkùja iz leta 1980: tri pisanja (dve pismi in en listek), ki jih je Marija Iza- bela baronica Marenzi konec 17. stoletja poslala svoji materi v Loško dolino in so del obsežne korespon- dence med njima, edine znane zgodnjenovoveške plemiške korespondence v slovenščini.8 Manj znana sta kratka sestavka, načrta pridige dveh duhovnikov, ki sta leta 1755 pri tržaškem konzistoriju opravljala župniški izpit.9 Uradovalna slovenica iz 17. stoletja Potem ko so bila leta 1952 na zgodovinski raz- stavi Slovenci ob Jadranu v Kopru javnosti prvič pred- stavljena leto poprej odkrita bratovščinska pravila iz Doline (1635) kot dotlej najstarejši primer urado- 7 O tem pregledno vključno z navedbo literature: Zor, Glagoli- ca na Slovenskem, str. 490–493. Natančneje o petih dolinskih rokopisih in objava najstarejšega: Botica et al., Kvadirna ili ligištar, zlasti str. 29–42. Objava krstne matične knjige župni- je Dolina 1605–1617, do leta 1607 pisane v glagolici: Jašo in Doblanović Šuran, Matična knjiga krštenih. 8 Merkù, Slovenska plemiška pisma, str. 20–27. O korespondenci prim. tudi Merkù, Zasebna slovenščina v 17. stoletju. 9 Glaser, Župniški izpit. Prim. Rupel, Protireformacija in ba- rok, str. 314. 397 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 valne slovenščine s Tržaškega,10 je Pavle Merkù pol stoletja pozneje, leta 2002, postregel z objavo novo- odkritega t. i. Devinskega prisežnega obrazca, kate- rega nastanek je na podlagi pisave in vsebine postavil na začetek oziroma v prvo četrtino 17. stoletja.11 Na Tržaškem so vsaj sporadično pisali slovensko tudi že prej, a nas doslej ni razveselilo še nobeno odkritje, podobno omenjenima dvema. Za primerjavo povej- mo, da je znana le peščica ohranjenih primerkov ura- dovalne slovenščine, ki so potrjeno nastali pred letom 1600, začenši s Černjejskim rokopisom s konca 15. stoletja. Poleg omenjenega iz današnjega primorske- ga zamejstva izvira še en slovenski uradovalni zapis, nastal leta 1564 pri deželnih stanovih v Gorici,12 dva pa se z vsebino v celoti ali deloma nanašata na pri- morski in s tem zamejski prostor (na Vipavsko, Kras in Brda).13 Devinski prisežni obrazec je zelo kratek, saj ob- sega vsega štiri vrstice in 18 besed, ravna se po itali- janskem pravopisu, namenjen pa je bil zaslišancem,14 bodisi sodnim pričam bodisi tudi drugim osebam, vpletenim v sodne procese. Merkù se je trudil ugo- toviti, ali bi obrazec lahko zapisal Gregorio Alasia da Sommaripa, ki je kot servit dobro desetletje, od 1601 do 1612, prebival v Devinu in ga poznamo kot avtorja leta 1607 v Vidmu natisnjenega italijansko- -slovenskega slovarja. Potem ko je grafološka analiza 10 Slovenci ob Jadranu, str. 7. O odkritju leta 1951: Rupel, Pri- spevki k protireformacijski dobi, str. 178. 11 V naslovu pravi »z začetka 17. stoletja«, v besedilu pa, da je po pisavi in vsebini sodil, da je nastalo »v prvi četrtini 17. stoletja« (Merkù, Devinski prisežni obrazec, str. 153 in 154). 12 Černjejski rokopis, znan pod več imeni (Čedajski, Bene- škoslovenski idr.) je latinsko-slovensko-italijanski seznam darov Marijini bratovščini v Černjeji v Beneški Sloveniji (1459–1508) z 52 slovenskimi vpisi od leta 1497 dalje. Gl. Mikhailov, Jezikovni spomeniki, str. 68–71, 109–133 (objava). Iz 16. stoletja poznamo še t. i. Kranjski rokopis, tri prisežne obrazce mesta Kranj, po zadnjih ugotovitvah nastale v obdo- bju 1531–1556 (prav tam, str. 61–63, 95–99 (objava)); Golec, Mestna prisežna besedila, s. p., Kranj (KRA-1–4), poklonitve- no prisego goriških deželnih stanov nadvojvodi Karlu iz leta 1564 (Bratuž, Primeri rokopisnega gradiva, str. 132), razglas kranjskega deželnega upravitelja Janža Khisla o vinskem dacu iz leta 1570 ( Jug, Slovenski »zapovedni list«), iz istega leta prisežni obrazec za sodne priče iz Velike Nedelje pri Ormo- žu (Koruza, O zapisanih primerih, str. 247), Recljev prevod gorskih bukev, nastal leta 1582 na Raki pri Krškem (Dolenc, »Gorske bukve«, str. 39 sl.), razglas škofjeloškim protestantom iz leta 1590 (Šega in Golec, Münchenska zakladna najdba), ukaz nadvojvode Ferdinanda kranjskemu vicedomu iz leta 1598 (Rupel, Slovenski akt) in od leta 1599 posamezne slo- venske vpise v zapisniku čevljarskega ceha v Metliki (Golia, Slovenica v spisih). Po letu 1600 se slovenska uradovalna be- sedila zgostijo. 13 Gre za zgoraj omenjena Khislov razglas o vinskem dacu (1570) in ukaz nadvojvode Ferdinanda (1598) (gl. prejšnjo opombo). Prim. Golec, Prispevek k pokrajinskim imenom; Golec, Kras, Kraševci. 14 Merkù, Devinski prisežni obrazec, str. 154. – Merkù ni po- stregel z arhivsko signaturo, ampak zgolj z ohlapnim podat- kom, da je besedilo eno od treh nedatiranih, zapisanih na samostojnem listu, ki je bil leto poprej odkrit med urejanjem devinskega grajskega arhiva v tržaškem državnem arhivu (prav tam, str. 153). izključila možnost, da je besedilo Alasievo delo, je Merkù vsaj hipotetično dopuščal, da ga je Gregorio pomagal sestavljati ali celo sam narekoval.15 Zgodo- vinar se bo veliko prej vprašal drugače, in sicer, koliko tovrstnih zapisov za sodno rabo je v Devinu nastalo pred in za osamljenim najdenim. Za nastanek mar- ginalnega obrazca, ki je bil v sodni praksi prejkone običajen pojav, ni treba »kriviti« italijanskega slova- ropisca, ampak anonimnega devinskega gospoščin- skega pisarja, ki je uradovalne spise sicer sestavljal v italijanščini. Na istem listu kot slovenski prisežni obrazec in italijanski zapis o premoženjskem sporu je tudi devet besed obsegajoč slovenski zapis, ki ga je imel Merkù za delni prepis (incipit) istega prisežnega obrazca, napisan v kraškem narečju.16 Kakor koli, 27 besed, ki sestavljajo dve prav kratki slovenski besedili iz Devina, je za zdaj najzgodnejše neposredno priče- vanje o rabi slovenščine v uradovalne namene na tleh današnje Tržaške pokrajine, njihova namembnost pa je takšna kot pri veliki večini slovenskih uradovalnih zapisov iz tega časa: za priseganje pred patrimonial- nim sodiščem. Neprimerno obsežnejša, zgovornejša, po na- membnosti povsem drugačna in s tem odstopajoča od večine slovenskih uradovalnih besedil iz obdobja pred sredo 18. stoletja so že omenjena pravila bra- tovščine sv. Rešnjega telesa iz Doline, datirana 9. ju- nija 1635, na dan ustanovitve bratovščine.17 Ker je v rokopisu marsikaj prečrtano, je Mirko Rupel sklepal, da gre za osnutek, ne za čistopis. Pisec je vsaj nekoli- ko poznal knjižno slovenščino, v pravopisu in besedi- šču pa so vidni lokalni in narečni vplivi.18 Zaznati je mogoče nekaj elementov italijanskega pravopisa (na primer donasgni, gha, Copelo), vendar so bili ti v 17. stoletju prisotni tudi v nekaterih besedilih iz osred- njega slovenskega prostora.19 Poleg slovenske različice pravil obstaja tudi vse- binsko konciznejša latinska, ki jo je 25. februarja 1651 z naknadnim pripisom potrdil in pečatil tržaški škof Anton in je shranjena v dolinskem župnijskem arhivu.20 Skoraj nobenega dvoma ni, da je bilo pr- votno besedilo latinsko, daljše in veliko bolj opisno, slovensko pa je njegov prevod, ki ni delo iste roke in tudi ni nujno nastal že leta 1635. Dolinska bratovščinska pravila so sploh prvi to- vrstni normativni akt v slovenskem jeziku. Iz 17. sto- letja je sicer znanih le še dvoje bratovščinskih pravil, obeh nastalih na območju Kamnika (v Komendi leta 15 Prav tam, str. 154 in 156. 16 Prav tam, str. 156. 17 Objavi: [Anonimus], Pravilnik bratovščine; Rupel, Prispevki k protireformacijski dobi, str. 179–180. Objava faksimila: Bo- nin, Pravila bratovščine, str. 366. 18 Rupel, Prispevki k protireformacijski dobi, str. 179. 19 V nagovoru ljubljanskega generalnega vikarja pred volitvami opatinje tamkajšnjih klaris iz leta 1663, denimo, beremo: Clo- stra uisitiragne, chatere, roche, drugho itd. (prav tam, str. 181). 20 Za posnetke latinske različice se iskreno zahvaljujem Mirjani Kontestabile Rovis iz Pokrajinskega arhiva v Kopru. 398 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 1660 in na Homcu 1661),21 iz prve polovice 18. sto- letja pa so znana bratovščinska pravila v kajkavščini iz trga Središče ob Dravi (1705).22 Z dolinskimi pravili pričevanja o uradovalni slo- venščini v obravnavanem prostoru prenehajo kar za poldrugo stoletje. Upamo lahko, da bodo nenavadno dolgo časovno vrzel zapolnile nove najdbe, zlasti iz tržaških arhivov, saj so slovenski že dodobra preče- sani in je zato upanje na »epohalne najdbe« majhno. Tiskane normalije 1786–1849 Enako kot za potencialno rokopisno uradovalno gradivo iz 17. in 18. stoletja velja za slovenske nor- malije, ki jih je državna oblast začela tiskati sredi 18. stoletja. V slovenskih arhivih jih je okoli leta 1960 evidentiral Vaso Suyer23 in nato v 70. letih v Grad- cu Martina Orožen,24 oba skupaj za čas do srede 19. stoletja skoraj tisoč,25 medtem ko podobno sis- tematično evidentiranje, kolikor je znano, še ni bilo opravljeno v obeh državnih in drugih arhivih v Trstu in Gorici. Glede na pomen tržaškega gubernija kot državnega oblastva, katerega območje je dobršen del svojega obstoja do leta 1849 pokrivalo celotno Av- strijsko Primorje (Trst, Goriško-Gradiško in Istro) – tako je bilo tudi v času Ilirskih provinc, ko je imela podoben obseg provinca Istra s sedežem v Trstu26 –, 21 Steska, Slovenska pravila; Mrkun, Bratovščina sv. R. T. 22 Ilešič, Hrvatski utjecaji, str. 11–14; Kovačič, Trg Središče, str. 160–162. 23 ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov. – Suyerjeva kartoteka šteje 939 enot, od tega 937 do leta 1849, dve pa iz prve polovice 50. let 19. stoletja. Normalij je, začenši z letom 1754, dejansko okoli 900, preostalo pa so razni rokopisi in drugi tiski. Vtis je, da Suyer ni sistematično pregledoval gra- diva v vseh slovenskih arhivih, ampak le v Ljubljani in Mari- boru. 24 M. Orožen je v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pre- gledala obsežne svežnje s patenti za čas med letoma 1740 in 1835 ter evidentirala 67 slovenskih, predvsem pa dvojezičnih nemško-slovenskih od leta 1766 dalje (Orožen, Uradovalna slovenščina, str. 159). 25 Leta 2018 je bilo 17 normalij iz obdobja 1764–1802 eviden- tiranih v Auerspergovem arhivu na Dunaju, in sicer v raz- delku Šrajbarski turn (Thurnamhart), a je med njimi samo ena, katere drugega ohranjenega izvoda ni evidentiral že Su- yer (ÖStA, HHStA, FAA, C–48–35, Behördliche Cirkulare, Verordnungen etc.). 26 Gubernij v Trstu je nastal leta 1776 in je sprva pokrival samo Trst z njegovim območjem, od leta 1782/83 pa kot tržaško- -goriški gubernij še deželo Goriško in Gradiško. Po odpravi večine reform Jožefa II. so njegovo ozemlje leta 1791 zredu- cirali na izhodiščno stanje. Ob ponovni vzpostavitvi guber- nijev leta 1803 sta Goriška in Gradiška prišli pod združeno kranjsko in goriško deželno glavarstvo v Ljubljani, v Trstu pa je nastal združeni tržaško-istrski gubernij, ki je vključil nek- danjo beneško Istro, a jo je izgubil že po dveh letih, ko je po miru v Bratislavi (1805) pripadla Napoleonovemu Italijan- skemu kraljestvu. Okrnjeni, samo na Trst in njegovo območje skrčeni tržaški gubernij je v tem obsegu deloval do francoske zasedbe leta 1809. V obdobju Ilirskih provinc so končno sta- nje vzpostavili v začetku leta 1812. Trst je bil odtlej glavno mesto province Istra, ki je poleg mestnega območja obsegala še Goriško in Gradiško do Soče (po Soči so Ilirske province mejile na Italijansko kraljestvo), nekdanjo beneško Istro in je v Tržaškem državnem arhivu mogoče pričakovati precej več tovrstnih tiskov, kot jih je bilo najdenih v Sloveniji in ki bodo predstavljeni v nadaljevanju. Tiskane normalije v slovenščini so novost, ki se pojavi sredi 18. stoletja. Do terezijanske dobe so od- redbe in zakone Slovencem razglašali le pridigarji in biriči, tako da so jih prevajali sproti. Takšna praksa je postala nemogoča, če so oblasti hotele, da bodo nemščine nevajeni podaniki zakone spoznali in se po njih ravnali. Tako se je rodila potreba po natančnih tiskanih prevodih. Od normalij (patentov, okrožnic, razglasov) so od srede 18. stoletja v slovenščino pre- vajali samo tiste, s katerimi je oblast hotela seznaniti najširše plasti prebivalstva.27 Po dosedanjih ugotovi- tvah je najstarejša znana v slovenščini tiskana nor- malija cesarski patent o dezerterstvu, izdan leta 1749 v Celovcu.28 Do konca 18. stoletja jih poznamo le nekaj več kot 150, v stoletnem razponu od prvega do leta 1850 pa skoraj tisoč, od tega 112 izdanih samo v revolucionarnem letu 1848.29 Tiskane normalije – dvojezične, trijezične in de- loma tudi samo slovenske – so nastajale v središčih državne oblasti, kjer so od srede 18. stoletja delovala nova državna oblastva na deželni in naddeželni ravni – v Gradcu, Ljubljani, Celovcu, Gorici in Trstu – ter novooblikovana terezijanska okrožja (kresije): Ljub- ljana, Postojna, Novo mesto, Maribor, Celje, Gori- ca in Beljak. Daleč največ znanih je bilo izdanih v Ljubljani, nato v Gradcu, v obeh mestih najverjetneje tudi večina tistih, ki nosijo zelo pogost kraj izdaje Dunaj, a so jih v resnici prevedli na nižjih državnih ravneh. Od drugod jih poznamo le za pokušnjo, od enega do nekaj primerov ali sploh nobenega.30 Trst z enajstimi doslej znanimi tiski odtehta tako komaj dober odstotek vseh, kar nikakor ne more ustrezati dejanskemu številu in deležu tam nastalih primerkov te zvrsti uradovalne slovenščine. Od srede 18. stoletja imamo torej možnost za- sledovati, kako se je v takih tiskanih besedilih kljub pomanjkljivostim, a tudi z odlikami, uspešno in ne- na podlagi poznejših popravkov tudi prejšnjo avstrijsko Istro. Po restavraciji avstrijske oblasti in kratkotrajnem obdobju za- časne uprave so tržaški gubernij ustanovili še zadnjič (1816). Do leta 1822 je bil njegov obseg zelo velik, saj je vključeval tudi Reko in Civilno Hrvaško, odtlej pa samo Trst, Goriško in Gradiško ter celotno Istro. Za pokrajine, združene v okvi- ru tržaškega gubernija, so uporabljali ime Primorje, zato so gubernij do razpustitve leta 1849 imenovali tudi primorski gubernij (Žontar, Uprava Štajerske, Koroške, Kranjske, str. 78–80). 27 Reisp, O najstarejših tiskanih, str. 91. O tej problematiki gl. tudi: Orožen, Uradovalna slovenščina; Valenčič, Slovenščina v uradih. 28 Domej, Die Slowenen in Kärnten, str. 177; objava faksimila prav tam, str. 464–466. 29 ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov. 30 Normalije, natisnjene v upravnih središčih na deželni in nad- deželni ravni, poznamo iz vseh petih naštetih mest od Grad- ca do Trsta, medtem ko za zdaj ni znan noben primerek, ki bi ga izdali okrožni uradi v Mariboru, Gorici, Celovcu in No- vem mestu (ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov). 399 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 prekinjeno razvijala nova zvrst slovenskega knjižne- ga jezika, poslovno-uradovalni jezik, z zanimivim, v veliki meri novonastajajočim besediščem, kot so pač zahtevale potrebe vsebinsko raznolikega upravnega obveščanja.31 Na splošno se je pisava proti koncu 18. stoletja v pravopisnem pogledu izboljšala, besedje in skladenjsko izražanje pa sta ostajala pod močnim vplivom nemške predloge in dokazujeta, kako težko so prevajalci zadeli ustrezni slovenski skladenjski in besedotvorni vzorec. V jeziku so manjkala poimeno- vanja za tvarne pojme in abstraktne pojave (pravni izrazi, finančno izrazoslovje itd.), ki so jih prevajali bodisi opisno bodisi besedotvorno neustrezno, pogo- sto kot čiste kalke.32 Kot že rečeno, je znanih samo enajst tiskanih slo- venskih normalij, ki so bile izdane v Trstu, in sicer s strani avstrijskih in francoskih civilnih in vojaških oblasti. Njihov časovni razpon sega od leta 1786 do 1849, pri čemer sta samo dve še iz 18. stoletja. Kar štiri normalije izvirajo iz obdobja francoske zasedbe, na čelu z razglasom prebivalstvu Kranjske, izdanim 31 Orožen, Uradovalna slovenščina, str. 157. 32 Prav tam, str. 161–162. med prvim Napoleonovim pohodom čez slovensko ozemlje spomladi 1797. Obdobje Ilirskih provinc (1809–1813) zastopajo trije dokumenti, po eden je iz let po odhodu Francozov in iz srede tridesetih let, nato pa se tiski spet zgostijo v drugi polovici štiride- setih let 19. stoletja, ko so znani trije, prvi iz zahaja- joče predmarčne dobe (1847), drugi iz revolucionar- nih dni leta 1848 in zadnji iz naslednjega leta, ta z domala trivialno vsebino. Drugi po starosti, razglas francoskega generala iz leta 1797, je bil prvič objavljen že dvanajst dni po izidu, in sicer v časniku Lublanske novice, nato pa prečrkovan v gajico še dvakrat v strokovni literaturi konec 19. stoletja (v spodnji preglednici pod št. 2), ko je doživel objavo tudi razglas kmetom o novi ustavi iz revolucionarnega leta 1848 (v preglednici pod št. 10). Vse razen enega ima Suyer evidentirane v svoji kar- toteki patentov, vendar nekaterih hranišč po 60 letih ni bilo več mogoče ugotoviti, oziroma dokumenta danes tam ni mogoče najti. 33 Neodvisno od Suyerjeve kartoteke sem trijezični razglas leta 2001 odkril sam. Ob ponovnem vpogledu v gradivo je manj- kal ravno zadevni list 317. Seznam slovenskih tiskanih normalij, izdanih v Trstu v letih 1786–1849 Zaporedna št. 1 Čas in kraj nastanka 1786 XII. 19., Trst (U´ Terʃtu ta 19 dan Decembra 1786) Vsebina Razglas (Nasnajne) o omejenem sprejemanju otrok v tržaško najdenišnico (sirotišnico in porodni- šnico) Izdajatelj [Gubernij v Trstu] Oblika Trijezično v nemščini (Oeffentliche Nachricht), italijanščini (Avviso) in slovenščini (Nasnajne). 1 list, 1 potiskana stran. Hranišče Neznano (pogrešano). Po Suyerju in leta 2001:33 ZAL LJU 489, Mesto Ljubljana, Splošna mest- na registratura, Reg I., šk. 68, fasc. 48, št. 145, Sirotišnica in najdenišnica 1786–1790, list 317. Objave in obravnave Evidenca: ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 49/1. Zaporedna št. 2 Čas in kraj nastanka 1797 IV. 17., Trst (Is poglavitniga Quarteirja Tershaʃhkiga Meʃta na 28. dan Meʃza Germinala, ali selenarja v´petem leti ene inu nerasdelive franzoʃke republike, ali na 17 dan maliga travna) Vsebina Razglas prebivalstvu Kranjske ob francoski vojaški zasedbi Izdajatelj Francoski brigadni general Friant, poveljnik na Kranjskem Oblika 1. različica: Samo slovensko. Posebej v nemščini in francoščini. 1 list, 1 potiskana stran. 2. različica: Štirijezično francosko-italijansko-nemško-slovensko. 1 list, 1 potiskana stran. Hranišče 1. različica: ARS, AS 1077, Zbirka spisov iz francoske dobe, fasc. 1, 14/I. 2. različica: prav tam, fasc. 4, 1/I. Objave in obravnave Objava: Lublanske Novize I (1797), Nr. 31 in 32, 29. 4. 1797, s. p. Objava (v gajici): Levec, Listek, str. 317–318. Objava (po Levčevi objavi): Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva II, str. 92–93. Omemba: Simonič, Slovenska bibliografija, str. 115. Evidenca: ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 147. 400 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 34 Suyer navaja še dve hranišči v Arhivu Republike Slovenije, ki ju ni bilo mogoče ugotoviti: 1) DAS zbirka; 2) DAS Polizei- übertrettungen. 35 [Anonimus], Trst 1816, str. 234. Zaporedna št. 3 Čas in kraj nastanka 1805, VI. 25., Trst (Dano u Tersti tega 25. Roʃhenzveta 1805) Vsebina Okrožnica o oddajanju najdenčkov v rejo na podeželju Izdajatelj Gubernij v Trstu, podpisana guverner Sigmund pl. Lovász (von Lovász) in gubernijski svetnik Janez Nepomuk baron Buset. Oblika Dvojezično nemško-slovensko s samo nemškim naslovom (Zirkulaerverordnung itd.). 3 listi, 6 potiskanih strani. Hranišče ARS, AS 748, Gospostvo Krumperk, Spisi, fasc. 6, Normalia III, 12b.34 Objave in obravnave Evidenca: ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 181. Zaporedna št. 4 Čas in kraj nastanka 1810 III. 6., Trst (Sturjen u´ Terʃte, na 6. marca 1810) Vsebina Razglas o izločitvi dunajskih bankovcev iz obtoka (Rovnajne zhes usignene Bankozedelze, katri ʃe imenujejo Zedelz od Dunejskiga Banko) z razpredelnico borznih vrednosti, datirano Trst, 5. marec 1805. Izdajatelj Generalni guverner Ilirskih provinc (Hirgeneral, vajvod od Raguse), zanj svetnik Viktor von Bro- glie (Victor od Broglie). Posebnosti Samo slovensko. 2 lista, 4 potiskane strani, na zadnji strani razpredelnica borznih vrednosti. Posebej francosko, italijansko in nemško. Hranišče ARS, AS 1077, Zbirka spisov iz francoske dobe, fasc. 3, 9/VI. Objave in obravnave Evidenca: ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 285. Zaporedna št. 5 Čas in kraj nastanka 1810 III. 15., Trst (Terʃt) Vsebina Razpredelnica borznih vrednosti od 1. 10. 1799 do 1. 3. 1810, Trst, 15. marec 1805. Izdajatelj [Tržaška borza] Oblika Samo slovensko. 1 list, 1 potiskana stran. Hranišče Neznano (pogrešano). Po Suyerju: »DAS F 4 (akti fran. okup.)«, tj. danes: ARS, AS 1077, Zbirka spisov iz francoske dobe, fasc. 4. Objave in obravnave Evidenca: ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 286. Zaporedna št. 6 Čas in kraj nastanka 1810 III. 24., Trst (Sturjen u´ Palaze poglavarʃtva. Terʃt ta 24. dan marca 1810) Vsebina Ukaz v zvezi z razbojniki na cesti med Trstom in Reko. Izdajatelj Generalni guverner Ilirskih provinc (Hirgeneral, Vajvod od Raguse), zanj sekretar Viktor von Broglie (Viktor od Broglie). Posebnosti Trijezično francosko-italijansko-slovensko. 1 list, 1 potiskana stran. Hranišče ARS, AS 1077, Zbirka spisov iz francoske dobe, fasc. 1, 1/VIII. Objave in obravnave Evidenca: ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 288. Zaporedna št. 7 Čas in kraj nastanka 1816 X. 26., Trst (Terst ne 26.oktobra 1816) Vsebina Odlok o ustanovitvi in popravilu šol na območju Trsta Izdajatelj Gubernij v Trstu Posebnosti --- Hranišče Neznano. Leta 1953: župnijski arhiv Krkavče.35 Objave in obravnave Objava: [Anonimus], Trst 1816, str. 233–234. 401 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 Ustavili se bomo samo pri dveh razglasih tr- žaškega gubernija, pri najstarejšem znanem iz leta 1786 in pri dve desetletji mlajšem iz leta 1805. Oba se nanašata na problematiko t. i. najdenčkov in trža- ške najdenišnice. Ta, leta 1769 ustanovljena terezi- janska ustanova, v katero so se stekali zapuščeni no- vorojenci, tako tisti, ki so se v njenem porodniškem delu rodili, kot drugi, je otroke oddajala na deželo v plačano rejo. Sistem je deloval več kot eno stoletje, v času nastanka obeh slovenskih razglasov pa se je še oblikoval.37 Prvi razglas, datiran 19. decembra 1786, je trijezi- čen, nemško-italijansko-slovenski, z naslovi Oeffen- tliche Nachricht – Avviso – Nasnajne. Medtem ko je 36 Nedvomno je mišljen slavist prof. dr. Rudolf Kolarič (1898– 1975), nazadnje redni profesor novosadske univerze, od 1947 do 1958 zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik SAZU, od 1952 kot njegov upravnik. O njegovi »zbirki« ni bilo mogoče ugotoviti ničesar. 37 Prim. Golec, Najdenišnica, str. 278–279; Cvirn, Najdenišnice – nagrada, str. 12. italijansko besedilo zvest prevod nemškega izvirnika, je slovensko skrajšano in več kot očitno prilagojeno razumevanju preprostega ljudstva. V slovenskem razglasu na primer v zadnjem odstavku ni govora o izgonu tujih porodnic in otrok z državnega ozemlja ter o odgonu domačih državljanov v njihovo deže- lo, ampak zgolj o tem, da jih bodo sodni uslužbenci spremljali od ene do druge gosposke do doma. Ker je bilo slovensko besedilo namenjeno samo sloven- skemu prebivalstvu, predvsem Kranjcem, prevajalec ni videl potrebe, da bi omenjal tudi tujce. Priča smo poenostavitvam formulacij, za katere ni našel ustre- znega izraza (na primer naprejpostavleni za višje nad- zorništvo institucije, Oberaufsicht des [...] Instituts; gracarskiga gubernja (rodilnik) za notranjeavstrijski gubernij, von dem Innerösterreich. Gubernium) ali pa se je zatekel k ljudski oznaki (na primer špital za ubo- žnico, Armenhaus; lubav za pomoč, Beistand). Za ta čas je bilo zelo značilno tudi kalkiranje, najsi je šlo za uveljavljene izraze (gor vuzeti za Aufnehmung) ali za manjkrat izpričane, lahko tudi priložnostno ustvarje- ne (vukupejshajanje za Zusammenfluß). Zaporedna št. 8 Čas in kraj nastanka 1835 X. 10., Trst (Trieʃt) Vsebina Ukaz o ravnanju v primeru živinskih bolezni Izdajatelj Gubernij v Trstu (Osnanilo zeʃ. Kr. primorʃkiga vladʃtva v´ Terʃtu) Oblika 3 listi nemško-slovensko, 4 listi samo slovensko Hranišče Neznano (pogrešano). Okoli 1960 po Suyerju: »DAS Zbirka (Kresija) P–22«, tj. danes: ARS, AS 1079, Zbirka normalij, šk. 20. Objave in obravnave Evidenca: ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 723. Zaporedna št. 9 Čas in kraj nastanka 1847, s. d., Trst (v Terstu leta 1847) Vsebina Načrt poduka o občinskem premoženju (Načert poduka za oskerbnistvo lastniga občinskiga premoženja) Izdajatelj Gubernij v Trstu (razglasen od c. k. Gubernia v Terstu leta 1847) Oblika 9 potiskanih listov, naslov napisan z roko na ovitku. Hranišče NUK, Ljubljana, Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov, III 72146. Objave in obravnave Omemba: Simonič, Slovenska bibliografija, str. 331. Evidenca: ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 780. Zaporedna št. 10 Čas in kraj nastanka 1848 III. 26., Trst (V Terstu 26. sušca 1848) Vsebina Razglas kmetom o novi ustavi Izdajatelj Guverner v Trstu (Robert Altgrof Salm, Deželni poglavar) Oblika Dopolnilo cesarskemu pismu z dne 15. marca 1848 Hranišče Neznano. Objave in obravnave Objava: Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva III, str. 224–226. Evidenca: ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 802. Zaporedna št. 11 Čas in kraj nastanka 1849 I. 4., Trst (v Terstu) Vsebina Ukaz o ogrevanju šol Izdajatelj Gubernij v Trstu (Oznanilo c. k. Poglavarstva u austrijansko-ilirskem primorju) Oblika Na drugi strani hrvaško besedilo. Hranišče Neznano. Okoli 1960 po Suyerju: »zbirka prof. dr. Kolarič«.36 Objave in obravnave Evidenca: ZRC SAZU, ISJFR, Suyer, Kartoteka patentov, št. 902. 402 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 Na tem mestu je poleg prepisa in fonetične tran- skripcije objavljen še prevod nemškega izvirnika v sodobno slovenščino, brez katerega slovensko bese- dilo niti ne bi bilo razumljivo. Slovenski pravopis je zelo nedosleden, kar pride še posebej do izraza pri zapisovanju sičnikov in šu- mevcev. Tako je [č] pri vsaki od samo treh pojavi- tev zapisan drugače: prvič, pred samoglasnikom, kot z (noʃʃeizich), drugič kot nemški tʃch (Pomotʃch) in končno kot bohoričični zh (vezh). Pravo umetelnost je prevajalec pokazal pri zapisovanju glasu [š], ki se pojavi 20-krat in je zapisan na pet načinov: 12-krat kot s (na primer taksno, Bolsmu), od tega po nem- škem pravopisu 3-krat pred p (Spitalske, Spitallu) in dvakrat pred t (Stivillu, Stuk), 4-krat kot ʃʃ (na pri- mer Prihodiʃʃa, naʃʃiga), dvakrat kot ʃs (Tershaʃskich, Prihodiʃs) ter po enkrat kot ʃ (ʃmainʃaine) in sch (sche). Bohoričičnih dvočrkij ʃh in sh se pri zapisovanju šu- mevca [š] sploh ni spomnil. Še najbolj dosleden je bil pri pisanju glasu [ž], ki je v 9 od 11 pojavitev zapisan kot sh in le izjemoma kot s (Podlosnich) oziroma ʃs (nadovʃsnich). Še manj dosledno kot med šumevce- ma [š] in [ž] je razlikovanje med sičnikoma [s] in [z]. Sičnik [s], ki ga srečamo najpogosteje, 49-krat, se 23-krat pojavlja kot ʃ, 20-krat kot s, 5-krat kot ʃʃ in enkrat izjemoma kot sh (Navarnoshti). Nič nena- vadnega ni, če je [s] celo v isti besedi zapisan na dva načina (na primer Ceʃarsku, goʃposke). Pri pisanju [z] je prevajalec ubral pravilo, da ga bo pisal kot ʃ, to- rej ravno nasprotno bohoričici (s = [z], ʃ = [s]): kot ʃ se pojavlja 8-krat, sicer pa dvakrat kot s (nezveneče na koncu besede: skus) in enkrat kot sh (skashat). Za šumevec [c] niti enkrat ne srečamo bohoričičnega z, ampak po latinskem zgledu c (Ceʃarsku, Decembra) in tz v specifičnem primeru za pridevniško obliko me- sta Gradec (Grätzarskiga). Čeprav je besedilo kratko, je grafem s rabljen za oba šumevca in dva sičnika, [s] in [z], grafem ʃ za oba sičnika in šumevec [š], dvočr- kje ʃʃ pa za [s] in [š]. Začetek razglasa generalnega guvernerja Ilirskih provinc o izločitvi dunajskih bankovcev iz obtoka, izdanega 6. marca 1810 v Trstu (ARS, AS 1077, Zbirka spisov iz francoske dobe, fasc. 3, 9/VI). 403 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 Naslednji z najdenišnico povezan razglas, okro- žnica z dne 25. junija 1805, je tako po razumljivosti kot pravopisnih značilnostih pravo nasprotje 19 let starejše predhodnice. V njej sicer še vedno mrgoli kalkov, skladnja več kot očitno izdaja nemški izvirnik, črkopis pa je neprimerno doslednejši, le da ni razli- kovanja med [š] in [ž], za katera je prevajalec rabil isto dvočrkje sh (na primer desheli, soldashkiga). Za- pisal se mu je sicer tudi ʃh, vendar rabljen z napačno glasovno vrednostjo [ž]: Roʃhenzveta. Če odmislimo to že na prvi pogled opazno pomanjkljivost, je raz- 38 Ni gotovo, ali je treba dvočrkje ʃʃ v tej besedi transkribirati kot [š] ali vendarle kot [šč]. V nadaljevanju je v isti besedi enkrat rabljeno ʃʃ in drugič ʃs. Janez Svetokriški pozna na prelomu iz 17. v 18. stoletje za besedo prihodišče v pomenu prihodek več glas pisan v zelo dosledni bohoričici: ʃ za [s], s za [z], zh za [č]. Zasledimo manjša odstopanja pri pisanju sičnikov [s] in [z], denimo skerbnimu, taistim, piʃsano, ʃabʃtojn, ʃapovedano, za [s] tudi pred soglasnikoma [p] in [t], ko gre za adaptirane nemške izraze (ʃpital, poʃtrafani). Še vedno je, tako kot leta 1786, mogoče srečati podvajanje soglasnikov (ammelʃki, ottrokeh), medtem ko je zdaj skoraj izginil nemški grafem ch za [h], ki je bil dve desetletji prej še pravilo. V prepisu in fonetični transkripciji so objavljeni le posamezni izbrani pasusi. različic: prehodiše, prehodišče in perhodišče (Snoj, Slovar jezi- ka, str. 176–177). V bratovščinskih pravilih iz Doline (1635) najdemo obliko prehodišče (prehodiszhe) (Rupel, Prispevki k protireformacijski dobi, str. 180). Izvorno besedilo Fonetična transkripcija Prevod nemškega izvirnika Nasnajne. Naznajne. Javni razglas Te Spitalske Prihodiʃʃa ʃo bile skus le tu poʃʃebnu vukupejshajaine vunajnich shenskich, inu noʃʃeizich Perʃon na eno taksno visho ʃmainʃaine, de ʃo bili le ti Naprejpoʃtauleni na Ceʃarsku od naʃʃiga jimenitniga Gubernja oʃnajnenu Povelle permorani le ʃamo en griʃʃnu tem Prihodiʃʃam enaku Stivillu taksnich shen gorvuʃetti, inu ʃunej Tershaʃskich, goriskich, ter gradiskanskich Podlosnich uʃʃe te druge od le te Pomotʃch vunkej sklenitti. Le to Ceʃarsku Povelle je bilu tokdober u Terʃtu, kaker tud na krainskmu od le tega jimenitenga Grätzarskiga Gubernja oʃnajnenu. Per uʃʃem temu ʃo vender vu- najne shenske Perʃone ʃemkej dahajale, al u´ temu Spitallu poroditti, al pa u´ taiʃtmu nich she pred rojenne otroke popuʃtitti. Keder ʃe pa leta u´temu Stuk dado- shmau skaʃana lubau s´ Pomainkajna tih Prihodiʃs ʃanaprei vezh skashat namorre, tak bo h´ Bolsmu tih nadovʃsnich, inu na taksno visho en veliki Navarnoshti vunkeipoʃtaulenich otrok sche enkrat na ʃnajne danu, de bojo uʃʃe te jʃte Perʃone od gosposke da goʃposke skus Richtne slushabenke na nich Dom poslanne, katire bojo ʃemkej persle al u´ Spitallu poroditti, al pa u´ taiʃtmu nich she pred rojenne otroke popuʃtitti. U´ Terʃtu ta 19 dan Decembra 1786. Te špitalske prihodiša38 so bile skuz le tu posebnu vukupejshajajne vunajnih žen- skih inu nosejčih person na eno takšno vižo zmajnšajne, de so bili le ti naprejpo- stavleni na cesarsku od našiga jimenitniga gubernja oznajnenu povele permorani le samo en grišnu [prav: gvišnu] tem prihodišam enaku štivilu takšnih žen gor vuzeti, inu zunej tržaških, goriških ter gradiškanskih podložnih vse te druge od le te pomoč vunkej skleniti. Le to cesarsku povele je bilu tokdober v Trstu, kaker tud na Krajnskmu od le tega jimenitenga gracarskiga gubernja oznaj- nenu. Per usem temu so vender vunajne ženske persone semkej dahajale, al v temu špitalu poroditi al pa v taistmu nih že pred rojene otroke popustiti. Keder se pa le-ta v temu štuk dados(i) hmau skazana lubav s pomajnkajna tih prihodiš za naprej več skazat na more, tak bo h bolšmu tih nadovžnih inu na takšno vižo en veliki navarnosti vunkejpostavle- nih otrok še enkrat na znajne danu, de bojo vse te-iste persone od gosposke da gosposke skuz rihtne služabenke na nih dom poslane, katire bojo semkej peršle al v špitalu poroditi al pa v taistmu nih že pred rojene otroke popustiti. V Trstu ta 19 dan decembra 1786. Potem ko so skladi tržaške ubožnice (Armenhauʃes) zaradi pogostega priteka- nja zunanjih najdenčkov (Findelkinder) in porodnic postali preobremenjeni, je bilo višje nadzorništvo (Oberaufsi- cht) omenjene institucije spričo nanj naslovljene najvišje odredbe deželnega gubernija primorano omejiti njihovo sprejemanje na določeno število v raz- merju s skladi, tako da so [sredstev] teh deležni samo prebivalci mesta Trsta in Tržaškega ozemlja ter pokneženih grofij Goriške in Gradiške. Ta visoka odredba ni bila razglašena samo v Trstu, ampak s strani notra- njeavstrijskega gubernija tudi v deželi Kranjski. Ne glede na to pa izkušnje kažejo, da v Trst še vedno prinašajo zunanje najdenčke in da prihajajo porodnice [od drugod]. Ker tem ni mogoče nuditi potrebne po- moči in da otroci ne bi bili izpostavljeni propadu [smrti], se s tem razglaša: če kdo v Trst prinese najdenčka ali če pride porodnica, bosta iz Trsta prav gotovo iz- gnana (abgeschaft), in sicer tujci zunaj ce- sarsko-kraljevih držav, domači podaniki (die Nazionalisten) pa bodo z odgonom (mit dem Schub) poslani v domačo deželo (in die betrefende Provinz). Trst, 19. decembra 1786 404 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 Zanimiva je terminologija, še posebej, ker za isti nemški izraz najdemo po dva ali tudi tri slovenske ustreznice, pri čemer si je prevajalec rad pomagal z opisom. Najdenček (Findling) je praviloma preveden kot najdenik, pri prvi pojavitvi z razlago v oklepa- ju: »gmejn se reče pankrti« in pri drugi »v špital dan otrok«, označen pa je tudi kot najden otrok. Najde- nišnica (Findelhaus) je pri prvi omembi prav tako zahtevala dodatno pojasnilo: najdeniška hiša (ali otro- če špital), v nadaljevanju pa jo srečamo kot špital tih otrok, kot hišo tih najdenikov in samo kot špital, kar je bil v ljudski govorici najpogosteje rabljen izraz. Poro- 39 Lahko tudi: glajštanju. 40 Dejansko: sešteč. dnišnica (Gebährhaus) je dobila slovensko ustrezni- co hiša tega paróda, medtem ko je prevajalec pri rabi pojma rejniki (Pflegeältern) čutil potrebo po sinoni- mni razlagi: zreditniki ali namestniki tih staršov. Za dojiljo (Amme) in dojiljsko službo (Ammendienst) sta se, kadar je šlo za dojenje v najdenišnici, med ljudmi očitno uveljavila adaptirana nemška izraza. Čeprav sta se ponujali izvirni slovenski ustreznici, je pre- vajalec pisal: ama in amelska šlužba. Kateri izrazi so dejansko živeli med ljudstvom in katere je ustvarila prevajalčeva nuja, je sicer posebno vprašanje. Priča smo tudi poenostavitvam, ko sta, denimo, najdenček 41 Zdravnik (nem. Arzt). 42 Služba dojilje. Izvorno besedilo Fonetična transkripcija Zirkulärverordnung ... [ni slovenskega naslova] Is viʃokim poveljam dunaiʃkiga dvora od 6. Roshenzveta ʃo taku dobru k´enimu bel skerbnimu glajʃtanju tih najdenikou, (gmejn ʃe rezhe Pankerti) koker tudi sa voljo nih vardevanja inu ohrane na desheli leti sdolaj perhodni navukj sa terdnu dershati sapovedan: Pervezh. Taistim sreditnikam ali nameʃtnikam tih ʃtarshou, kateri dva najdenika (ali u ʃpital dana ottroka) sa rediti goriusamejo, med katetima (sic!) je slaʃti eden en fantizh, bo pervoleno to odlejtkuvanje od soldashkiga ʃtanu enimu nih ʃinou, pak le pod ta savesa, zhe oni od najdenishke hishe (ali ottrozhega ʃpitala) nezh plazhilo nepogervajo, koker tudi de te ottroke noter do dvanaiʃtiga lèta sabʃtojn gori sredijo, inu zhes leto eno piʃsano poterjenje od nih goʃpodske ʃkashejo. [...] Seshtezh. Zhe ʃe glich ni do ʃadaj doʃtikrat pergodilo, de ʃo bili ottroz u naidenishka hisha nasai perneʃeni; tako bode, sa odvernit, de ne bodo mozhnu bolni ali zelo ottroz, kateri ʃo she te ʃmerti bliso, nasaj perneʃeni, ʃapovedano, de ʃe ima per bolnih ottrokeh uʃelej ta arzet ali padar tega kraja poklizat, kateri takeshne najdene ottrokeh ʃabʃtojn, tem obogem glih preʃkerbeti, inu arznuvati more. [...] Sa tega vola mora uʃaka mati, katera u ti hishi tega paroda sabʃtojn parodji, zhe je taiʃta sdrava inu dobra sa dojit, u spita- lo tih ottrok k´ammelʃki shlushbi dershana biti. Tudi tajste, katere ʃo sa ta nar majnshi zeno u ti hishi, ʃe imajo pred nih parodam poprashati, zhe one ne voshejo u ammelʃko shlushbo ʃtopiti, katere ʃo potem u to hisha tih najdenikou sa odraj- tati; inu tajsta jeh ima she le tajʃtikrat u eno ptujo shlushbo ʃpuʃtiti, zhe u ti hishi nobeniga pomankanja ni. [...] Dano u Tersti tega 25. Roʃhenzveta 1805. Iz visokim poveljam dunajskiga dvora od 6. rožencveta so taku dobru k´enimu bel skrbnimu glajstanju39 tih najdenikov (gmejn se reče pankrti) koker tudi za voljo nih vardevanja inu ohrane na deželi le-ti zdolaj perhodni navuki za trdnu držati zapovedan: Prveč. Taistim zreditnikam ali namestnikam tih staršov, kateri dva najdenika (ali v špital dana otroka) za rediti gorivzamejo, med katetima [prav: katerima] je zlasti eden en fantič, bo per- voleno to odlejtkuvanje od soldaškiga stanu enimu nih sinov, pak le pod ta zaveza, če oni od najdeniške hiše (ali otročega špitala) neč plačilo ne pogervajo, koker tudi de te otroke noter do dvanajstiga leta zabstojn gori zredijo inu čez leto [le-to] eno pisano poterjenje od nih gospodske skažejo. [...] Šesteč.40 Če se glih ni do sadaj dostikrat pergodilo, de so bili otroc v najdeniška hiša nazaj perneseni, tako bode za odvrnit, de ne bodo močnu bolni ali celo otroc, kateri so že te smrti blizo, nazaj perneseni, zapovedano, de se ima per bolnih otrokeh vselej ta arcet41 ali padar tega kraja poklicat, kateri takešne najdene otrokeh zabstojn tem obogem glih preskrbeti inu arcnuvati more. [...] Za tega vola mora vsaka mati, katera v ti hiši tega paróda zab- stojn parodjí, če je taista zdrava inu dobra za dojit, v špitalo tih otrok k amelski šlužbi42 držana biti. Tudi taiste, katere so za ta narmajnši ceno v ti hiši, se imajo pred nih paródam poprašati, če one ne vošejo v amelsko šlužbo stopiti, katere so potem u to hiša tih najdenikov za odrajtati; inu taista jeh ima šele tajstikrat v eno ptujo šlužbo spustiti, če v ti hiši nobeniga pomankanja ni. [...] Dano v Trsti tega 25. rožencveta 1805. 405 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 (Findling) in dojenček (Säugkind) v slovenščini po- stala preprosto otrok, rejniki (Ziehältern) pa starši. Zanimive so tudi nekatere mlajše normalije. Če- ravno je po vsebini gotovo najpomembnejši razglas tržaškega guvernerja kmetom o novi provizorični ustavi iz marca 1848, si najmanj tolikšno pozornost zasluži t. i. načrt poduka o občinskem premoženju iz leta 1847.43 Gre za normativni akt, namenjen obči- nam v tržaškem ali primorskem guberniju, ki je po- krival celotno poznejše Avstrijsko Primorje, tj. Trst, Goriško, Gradiško ter Istro. Tržaški guverner in po- znejši avstrijski notranji minister ter avtor provizo- ričnega občinskega zakona za vso monarhijo (1849) Franz grof Stadion je leta 1846 izdal nov predpis o organizaciji uprave v občinah na svojem ozemlju. Po tem predpisu so primorske občine – kot edine v monarhiji – dobile ob rihtarju in dveh odbornikih tudi voljen zastop, s čimer je že bil nakazan razvoj k nastanku nove občinske uprave na čelu z izvolje- nim županom in zastopom, kakršno poznamo od leta 1849 in v glavnih potezah še danes.44 T. i. na- črt poduka z letnico 1847 je pravzaprav podroben predpis z 72 členi o delovanju občin po novi ureditvi, brez datacije in s podpisom neimenovanega okrožja (C. K. Kresija).45 Besedilo na devetih potiskanih li- stih je napisano v gajici. Njegova največja posebnost je terminologija, saj imenuje občino in župana s tema nazivoma, občino torej z imenom, ki se je uveljavi- lo šele po živahni terminološki debati po letu 1850, in sicer po odločitvi Mateja Cigaleta kot redaktorja Državnega zakonika, tj. uradnega lista za vso državo. Medtem ko je bilo vnaprej jasno, da se bo občinski predstojnik nove, leta 1849 uvedene moderne občine v slovenščini imenoval župan, je Cigale za Gemeinde uvedel termin občina, in sicer v boju zoper skovanko županija ter pojmovno preozka izraza soseska in sre- nja. O terminu občina je zapisal, da je bil ponekod na Slovenskem v rabi že prej, vendar ni povedal, kje.46 Oba izraza, župan in občina, najdemo v tržaškem na- črtu poduka iz leta 1847, kar kaže, da so občino prej- kone poznali vsaj ponekod v primorskih krajih. Samo ob prvi pojavitvi ima občina v oklepaju še pojasnilo komun, pri pridevniku občinski pa je prvič v oklepaju sinonim komunski in nato dvakrat srenjski. Kakor koli, obravnavana normalija s konca predmarčne dobe bo morda pripomogla k razjasnitvi vprašanja, kje razen na vzhodnem Štajerskem so pojem občina uporablja- li ali vsaj prepoznavali že pred letom 1849.47 43 NUK, III 72146. – V preglednici je dokument pod zapore- dno št. 9. 44 Žontar, Struktura uprave, str. 235. 45 V tržaškem guberniju so bila takrat tri okrožja (kresije): trža- ško, goriško in istrsko (Žontar, Struktura uprave, str. 221). 46 Vilfan, Pravna zgodovina, str. 449. – O terminološki debati natančno: Polec, »Župan« in »občina«. 47 Izraz občina s pomenom, ki je zelo blizu današnjemu, sre- čamo v prisežnem obrazcu za tržane trga Središče ob Dravi iz leta 1840 (Golec, Slovenska prisežna besedila, Središče ob Dravi (SRE 1–4), razdelek 2 in 8). Oporoke, cenitve in drugi zapisi iz prve polovice 19. stoletja Daleč največ slovenskih uradovalnih besedil s Tržaškega, kar 27 ali dobri dve tretjini, so oporoke, cenitve in drugi zapisi, ki so vsi razen dveh najmlajših iz mesta Trst (iz let 1845 in 1850) nastali v obdobju od 1800 do 1830 v vaseh Ricmanje, Dolina in Zab- režec. Od prejšnjih se bistveno razlikujejo po tem, da gre za izvirna slovenska besedila, ne za prevedena,48 in da so delo ljudi, ki niso bili poklicni, ampak samo pomožni uradniki iz vrst kmečkega prebivalstva ali sploh navadni kmečki ljudje. Celotno gradivo razen dopisa rihtarja (1824) in dedne pogodbe (1845) je shranjeno v Pokrajinskem arhivu Koper, kamor je prišlo s koprskega sodišča. Koprsko gradivo, ki izvira s Tržaškega, je danes del treh arhivskih fondov: okrajnih sodišč Robida (Fün- fenberg) in Koper ter okrajnega komisariata Devin, znaten del pa je z izločitvijo iz teh fondov pristal v Zbirki stari slovenski spisi,49 potem ko je bil leta 1952 predstavljen v Kopru na zgodovinski razstavi Slovenci ob Jadranu.50 Ker so bile oporoke že objavljene in deloma tudi kritično ovrednotene, bomo besedila v nadaljevanju predstavili v dveh sklopih, najprej oporočna in nato še ostala. Oporoke, napisane v slovenskem jeziku in nastale do srede 19. stoletja, ki v uradovalnem pismenstvu v slovenščini pomeni prelomnico, so bile do nedavnega komaj znana zvrst starejših slovenskih dokumentov. Zapisovanje ustnih oporok pred pričami, ne da bi jih sproti prevajali v drug jezik, je namreč nasploh zelo pozna praksa. Oporoke drugače kot prisege nimajo tako intimne (sakralne) note, da bi morale biti zvest posnetek oporočiteljevih besed, zato so jih pismeni 48 Poleg tiskanih normalij, ki se opirajo na nemški izvirnik, sta na osnovi italijanske oziroma latinske predloge skoraj brez dvoma nastala tudi oba dokumenta iz prve polovice 17. stole- tja, devinski prisežni obrazec in bratovščinska pravila iz Do- line. 49 Hranišča posameznih dokumentov so razvidna iz dveh preglednic v nadaljevanju. Dokumente, ki niso del Zbirke slovenski spisi, je na mojo prošnjo marca 2019 poiskala ar- hivistka Mirjana Kontestabile Rovis, za kar se ji najtopleje zahvaljujem. 50 Kateri dokumenti so bili leta 1952 predstavljeni na razstavi Slovenci ob Jadranu, je mogoče sklepati, nimamo pa popol- ne evidence. Tako tudi ne vemo, koliko in kateri od razstav- ljenih so izvirali s Tržaškega in kateri iz slovenske Istre. Iz razstavne publikacije izvemo le, da je šlo za »25 raznovrstnih slovenskih računov, pobotnic, cenitev, ženitovanjskih pogodb in oporok iz prve polovice 19. stoletja« (Slovenci ob Jadranu, str. 39), oporoka iz Ricmanj iz leta 1816 pa je v publikaciji delno objavljena v faksimilu (prav tam, str. 32). V Zbirko stari slovenski spisi je nato prišlo gradivo, ki ga niso vrnili v matič- ne fonde. Z nekaterimi dokumenti se je to vendarle zgodilo. Cenitev iz Ricmanj z letnico 1807 ima, denimo, s svinčnikom pripis »Slovenci ob Jadranu« in se je ponovno znašla na ustre- znem mestu v fondu okrajnega sodišča Robida (PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 13, a. e. 53, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, 4. 8. 1807). 406 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 Seznam slovenskih oporok Zaporedna št. 1 Čas in kraj nastanka 1816 XI. 20., Ricmanje Vsebina Oporoka Katarine Komar. Zapisovalec Mihael Pregarc, kmečki človek Oblika Pola, prvotno zložena v obliki pisma, list meri 28,3 x 19,5–19,7 cm, popisane so tri strani. Posebnosti Napisano v tretji osebi kot pričevanje prič. Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, 20. 11. 1816. Objave in obravnave Objava faksimila prve strani: Slovenci ob Jadranu, str. 32. Objava: [Anonimus], 1816. Slovenski testament iz Ricmanj, str. 242–243. Objava: Golec, Slovenske oporoke, s. p., zap. št. 10. Zaporedna št. 2 Čas in kraj nastanka 1822 III. 13., Dolina Vsebina Oporoka Ivana Prašla. Zapisovalec Tomaž Paravel, verjetno kmečki človek. Oblika Pola, list meri 29,8–30,0 x 21,7 cm, popisane so tri strani. Posebnosti --- Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 8, Dolina, Testamenti 1820–1856, 13. 3. 1822. Objave in obravnave Objava: Golec, Slovenske oporoke, s. p., zap. št. 13. Zaporedna št. 3 Čas in kraj nastanka 1823 VI. 24., Ricmanje Vsebina Oporoka Mihaela Kureta. Zapisovalec Mihael Pregarc (Pergarc), nadrihtar v Ricmanjah. Oblika Pola, list meri 31,8 x 21,7–22 cm, popisane so vse štiri strani. Posebnosti --- Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, 24. 6. 1823. Objave in obravnave Objava: [Anonimus]: 1823. Slovenski testament iz Ricmanj, str. 243–245. Objava: Golec, Slovenske oporoke, s. p., zap. št. 15. Zaporedna št. 4 Čas in kraj nastanka 1826 s. d., [Ricmanje] Vsebina Pričevanje Filipa Komarja o ustni oporoki Mihaela Pregarca. Zapisovalec Mihael Pergarc (Pregarc), kmečki človek Oblika Samostojen list, meri 28,7 x 19,3 cm, popisana je prva stran. Posebnosti --- Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, s. d. 1826. Objave in obravnave Objava: Golec, Slovenske oporoke, s. p., zap. št. 18. Zaporedna št. 5 Čas in kraj nastanka 1830 IX. 26., Dolina Vsebina Pričevanje Roka Prašla in Ivanca Štrajna o ustni oporoki Marije Prašel. Zapisovalec Berto Štrajn, verjetno kmečki človek. Oblika Samostojen list, meri 29,8 x 21,7 cm, popisana je prva stran. Posebnosti Napisano v tretji osebi kot pričevanje prič že po oporočiteljičini smrti. Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 8, Dolina, Testamenti 1820–1856, 26. 9. 1830. Objave in obravnave Objava: Golec, Slovenske oporoke, s. p., zap. št. 26. Zaporedna št. 6 Čas in kraj nastanka 1850 XII. 23., Trst Vsebina Oporoka vojaka Simona Mihaliča iz Nasirca pri Kozini. Zapisovalec Jožef Daris, verjetno vojak. Oblika Pola, list meri 32,8 x 22,5 cm, popisana je prva stran. Posebnosti Napisano v tretji osebi kot pričevanje prič, s križcem podpisan tudi oporočitelj. Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 8, Dolina, Testamenti 1820–1856, 23. 12. 1850. Objave in obravnave Objava: Golec, Slovenske oporoke, s. p., zap. št. 42. 407 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 ljudje laže oblikovali v uradovalnem jeziku (nem- ščini, latinščini, italijanščini), ki so ga v pisni obliki obvladali neprimerno bolje. Zapisovanje oporok v slovenščini se je razmahnilo šele od konca 18. stoletja dalje, vzporedno s povečano stopnjo pismenosti, ki je bila posledica terezijanske šolske reforme in deklara- tivno splošne šolske obveznosti (1774). Pred prvimi zapisi ustnih oporok srečamo v slovenščini osamljene primere oporočnih besedil izpod peresa oporočiteljev samih, ki so seveda morali biti vešči pisanja v mate- rinščini, v kateri se je zlasti za uradne potrebe pisalo zelo malo, praviloma le v skrajni nuji.51 Slovenske oporoke so v pregledih starejših slo- venskih dokumentov komajda prisotne,52 kar pride še posebej do izraza ob primerjavi s prisegami kot da- leč najpogostejšimi slovensko pisanimi uradovalnimi besedili. Še pred kratkim smo poznali več prisežnih 51 Golec, Slovenske oporoke, s. p., 1. Mesto oporok v slovenskem jeziku. 52 Prim. zlasti Umek (ur.), Slovenščina v dokumentih skozi stole- tja; Umek et al. (ur.), Iz roda v rod. besedil, ki oporoke tako ali drugače zadevajo, kakor oporok samih in šele odkritja zadnjih let so tehtnico nagnila v korist oporočnih besedil. Nabor oporok v slovenščini tako po trenutnem stanju raziskanosti ni več neznaten – skupno jih je 42 iz časovnega razpo- na 1671–1850, od tega 36 ali 85,7 % iz časa po letu 1800. Med zadnjimi jih 21 ali skoraj tri petine izvira s Štajerskega, le 6 s Kranjskega in 9 s Primorskega, pri čemer jih je šest nastalo na današnjem Tržaškem (tri v Ricmanjah, dve v Dolini in ena v Trstu), ena pa v neposredni bližini, v Kastelcu pri Ospu. Oporoke s Tržaškega pokrivajo časovni razpon od leta 1816 do 1850. Dve od treh sta nastali izpod peresa istega zapisovalca, župana in pozneje nadrihtarja Mihaela Pregarca, tako kot tudi od drugod poznamo primere, ko je ista oseba podpisana pod dvema ali tremi opo- ročnimi besedili.53 53 Golec, Slovenske oporoke, s. p., 1. Mesto oporok v slovenskem jeziku, 2. Pregled slovenskih oporok (1671–1850) in z oporo- kami povezanih prisežnih besedil (1734–1795). Začetek oporoke Ivana Prašla iz Doline, 13. marec 1822 (PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 8, Dolina, Testamenti 1820–1856). 408 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 Na obstoj prvih povsem slovenskih oporok je v literaturi, če izvzamemo spremljevalno publikacijo razstave Slovenci ob Jadranu (1952), šele leta 1953 opozoril neznani objavitelj v Istrskem zgodovinskem zborniku, v katerem sta se med drugim znašli opo- ročni besedili iz tržaškega zaledja, obe iz prve četrti- ne 19. stoletja in objavljeni brez komentarja.54 Vseh šest oporok s Tržaškega, nastalih do leta 1850, je 54 [Anonimus]: 1816. Slovenski testament iz Ricmanj; [Anoni- mus]: 1823. Slovenski testament iz Ricmanj. leta 2017 doživelo objavo v diplomatičnem in kri- tičnem prepisu v monografiji o starejših slovenskih oporokah.55 Čeprav so danes shranjene v Zbirki slo- venski spisi Pokrajinskega arhiva Koper,56 ni dvoma, da vse izvirajo iz fonda Okrajno sodišče Robida (pri Zabrežcu),57 kjer je bil najden ducat drugih sloven- skih uradovalnih dokumentov iz istega časa (gl. se- znam v nadaljevanju). 55 Golec, Slovenske oporoke. 56 PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, a. e. 8 in 32. 57 Okrajno sodišče Robida (nem. Fünfenberg) je imelo sedež v gradu pri Zabrežcu, ki ga je ob koncu druge svetovne vojne uničil požar. Do leta 1814 je območje okrajne gosposke Ro- bida spadalo še pod Kranjsko in v njenem okviru v postojn- sko okrožje (vmes je v dobi Ilirskih provinc 1809–1813 prišlo do začasnih sprememb), nato pa je bilo dodeljeno tržaškemu oziroma primorskemu guberniju in v njegovem okviru trža- škemu okrožju. Ko so okrajno gosposko z okrajnim sodiščem Robida leta 1832 ukinili, je občina Dolina prišla pod koprski okraj, občina Materija pa pod podgrajskega (Bonin (ur.), Vo- dnik po fondih, str. 220). O okrajnem sodišču Robida in nje- govem imenu gl. natančno v: Krnel-Umek, Okrajno sodišče Robida. 1816 XI. 20., Ricmanje – oporoka podložnice Katarine Komar Diplomatični prepis [4. stran – sprednja stran zloženega pisma] Testament Od Katarina Hzhi od Ranziga Mohorja Comar. Po timu ſturienmu Testamentu je ſhe ſanaprej ſhivela od 20 do 28 dan Novembra 1816 [1. stran] Ritzmagne ta 20 dan Novembra 1816 Kir na leta tukaj ſgoraj ſapiſsani Dan inu Letu: pride ta tukaj imenvani Joseph Sin od Anton Pregarz s Ritzmagne k´nam trem 3: kir smo s´imenam od ſdolaj podpiſsani, inu on je v´Imeni ſvoje Tette s´imenam Katarina Hzhi od Ranziga Mohorja Comar, nas treh sa k´ni priti povabiu, inu toku proſsiu rekozh: De ta niegova Tet= ta je odpraulena is tega ſveta se odlozhit, inu sa tiga urshaha volo, de ona nas treh k´sebi priti proſsila, inu de ſnami tremi govo= riti ſhelela. Na tu povablene pa ſmo mi tri k´temu Bolniku shel no volo ſpranili, inu k´ni v´ Hisho pershli, inu kadar tam mi tri v´ Hisho pridemo, naidemo tega Bolnika ſedejozha per Ogni, inu per ſdravi pameti inu per zhisti besedi, toku ta Bolnik je ſhelu ſnami tremi govoriti, inu ſvoj Teſtament ſpovedat ſazhela ſtemi Bese= dami toku rekozh: 1. De ona ſe ſkus ta Zeit od tega ſveta lozhit trosta, inu de ſvoja Dusho zhes ſrozhi Bogu Usigamogozhnimu Materi Lubi Divizi Marij, inu vsem lubim Svetnikam Boshijm, inu Angelzam Nebeskim, Telu pak de perporozhi tem lubem perjatelam, inu Mashnikam, de jo bodo v´to zherno ſemlo po navadi Kristianski ſprauli inu pokopali. 409 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 2. Sapusti de po nie ſmerti ſe ima ſturit ſtirinaist 14 Svetih Mash, inu de teh 14 S: Mash, de more Mateuka Shena od Anton Pregarz plazhet. 3. Sapusti vse ſvoje premoshenie Mateuki Shena od Anton Pregarz s´Rizt= magne, namrezh: kar imam od Gvanta inu Niva s´imenam v´ Shabenki, [2. stran] ſatu kir me je ona per moijmo ſdrauju inu Bolesni gledala inu podstregla, inu kar ſim jest nij v´rubi inu Niva v´Shabenki ſapustila, ſe nima obeden ſhivi Kristian ſpruti podstopit ......... Inu she vezh jest re= zhem: jest ſapustim trikrat v´ſe Mateuki Sheni od Anton Pregarz. Amen. Testimonii Miha Sin od Berteta Pregarz. Blas Bordon. Egidi Comar. [Sledi uradni zaznamek sodišča v nemščini] Fonetična transkripcija [4. stran – sprednja stran zloženega pisma] Testament od Katarina, hči od ranciga Mohorja Komar. Po timu sturjenmu testamentu je še zanaprej živela od 20 do 28 dan novembra 1816 [1. stran] Ricmanje, ta 20 dan novembra 1816 Kir na le-ta tukaj zgoraj zapisani dan inu letu pride ta tukaj imenvani Josef, sin od Anton Pregarc z Ricmanje k nam trem, 3, kir smo z imenam od zdolaj podpisani, inu on je v imeni svoje tete z imenam Katarina, hči od ranciga Mohorja Komar, nas treh za k ni priti povabiu inu toku prosiu rekoč, de ta njegova teta je odpravlena iz tega sveta se odločit inu za tiga uržaha volo de ona nas treh k sebi priti prosila inu de z nami tremi govoriti želela. Na tu povablene pa smo mi tri k temu bolniku želno volo spranili inu k ni v hišo peršli inu kadar tam mi tri v hišo pridemo, najdemo tega bolnika sedejoča per ogni inu per zdravi pameti inu per čisti besedi. Toku ta bolnik je želu z nami tremi govoriti inu svoj testament spovedat začela s temi besedami toku rekoč: 1. De ona se skuz ta cejt od tega sveta ločit trošta inu de svoja dušo čez zroči Bogu Vsigamogočnimu, Materi lubi Divici Marij inu vsem lubim svetnikam Božjim inu angelcam nebeškim, telu pak de perporoči tem lubem perjatelam inu mašnikam, de jo bodo v to črno zemlo po navadi kristjanski spravli inu pokopali. 2. Zapusti, de po nje smrti se ima sturit štirinajst 14 svetih maš inu de teh 14 s. maš de more Matevka, žena od Anton Pregarc, plačet. 3. Zapusti vse svoje premoženje Matevki, žena od Anton Pregarc z Ricmanje, namreč: kar imam od gvanta inu niva z imenam v Žabenki, 410 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 [2. stran] zatu kir me je ona per mojimo zdravju inu bolezni gledala inu podstregla, inu kar sim jest nij v rubi inu niva v Žabenki zapustila, se nima obeden živi kristjan spruti podstopit ......... Inu še več jest rečem: jest zapustim trikrat vse Matevki, ženi od Anton Pregarc. Amen. Testimonii Miha, sin od Berteta Pregarc Blas Bordon Egidi Komar [Sledi uradni zaznamek sodišča v nemščini] 1850 XII. 23. Trst – oporoka vojaka Simona Mihaliča iz Nasirca pri Kozini Diplomatični prepis [1. in edina stran besedila] Teſtament narjen u Terſti na 27/12 1850. Od Simona Mihalicha is Nasirza od Petra On Per Soudatih, per Regamenti Od lundon per 2. kompaniji od prinz leopold Shvoh Bolan, sa u Spitau Meldiran, poklizhe sraven Tri prizhe, katire So sdolaj podpiſane sa pod perſheſtvu Povedat, kar ſe je is njegovih uſt Shliſhalu, On srozhi Sojmi Brati Andrejati Soj Part kar Mi je njemu, Od njegoviga Ozheta, sa Part danu, is temi patmi, al pa is reslozhkan, De zhe njega Buh Per Soudatih usame, de puſti zeu njegou Part Sojmi Brati Andrejati, inu de On More Sam trugo napravit, inu Plazhat 7 Svetih Maſh, Stiri is Wiljami, inu Stiri tihe, zhe bi pak On domou pershu ta Stement nej Dober nezh Wezh. Sdej Sklene Soje Beſede pred Prizhami katire So leti imenavane x Simon Mihalich katiri srozhi x Anton Gergavich prizhe x Juri Razman Skusi mene narjenu Josef Daris m[anu] p[ropri]a inu prizha Fonetična transkripcija [1. in edina stran besedila] Testament, narjen v Trsti na 27/12 1850. Od Simona Mihaliča iz Nasirca, od Petra. On per sovdatih per regamenti od Lundon per 2. kompaniji od princ Leopold, švoh, bolan, za v špitau meldiran, pokliče zraven tri priče, katire so zdolaj podpisane za pod peršestvu povedat, kar se je iz njegovih ust šlišalu. On zroči sojmi brati Andrejati soj part, kar mi je njemu od njegoviga očeta za part danu, iz temi patmi al pa iz rezločkan, de če njega Buh 411 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 Po številčnosti starejših slovenskih oporok je Tr- žaško glede na današnje stanje raziskanosti zastopa- no zelo dobro, čeprav oporoke s tega območja niso med zgodnejšimi in se nanašajo izključno na zadnjo voljo kmečkih ljudi. Vse so nastale že v času, ko so zapisovanje ustnih oporok od lokalnih uradnikov, organistov, mežnarjev in učiteljev vedno bolj prevze- mali kmečki ljudje. Kot rečeno, je nastajanje sloven- skih oporok omogočila predvsem razširjena pisme- nost, ki je v prvi polovici 19. stoletja ponekod zajela že opazen delež podložniškega življa.59 Od skupno šestih slovenskih oporok s Tržaške- ga sta bili za objavo izbrani najstarejša in najmlajša. Obe sta predstavljeni tako v diplomatičnem prepisu kot v fonetični transkripciji. Prva, nastala leta 1816 v Ricmanjah izpod peresa že omenjenega Mihaela Pregarca, je posebna po tem, da gre za zapis pričeva- nja oseb, ki so bile navzoče pri ustni oporoki, in sicer umirajoče Katarine Komar. Druga, iz leta 1850, iz- stopa po kraju nastanka, kratkosti besedila in oporo- čiteljevem stanu. Gre za doslej edino znano oporoko, ki je bila pred drugo polovico 19. stoletja zapisana v Trstu, in za najstarejši zapis zadnje volje vojaka, ne- pismenega Simona Mihaliča iz Nasirca pri Kozini. Tudi zapisovalec Jožef Daris in obe priči so bili naj- brž pripadniki istega vojaškega polka kot umirajoči. Med oporokama so občutne oblikovne, jezikovne in pravopisne razlike. Medtem ko je bil ricmanjski zapisovalec Mihael Pregarc vajen slovenskega ura- dovalnega pisanja, je imel Jožef Daris, zapisovalec tržaške vojakove oporoke, 34 let pozneje precej manj tovrstnih izkušenj. Vojakova oporoka je tako veliko bolj suha, stvarna, brez religiozne komponente, tako rekoč dobeseden zapis oporočiteljeve, s preprostimi besedami izražene volje. 58 Vigilije. 59 Golec, Slovenske oporoke, s. p., 4. Značilnosti besedil. Dolina, Ricmanje in Zabrežec se lahko poleg oporok pohvalijo tudi s čednim naborom drugih ura- dovalnih besedil iz prve petine 19. stoletja: z dvanaj- stimi cenitvami premoženja (1800–1826), razsodbo o delitvi zapuščine s cenitvijo (1809), meritvijo ne- premičnin (1819), popisom opravljenih mizarskih in zidarskih del (1800), popisom zahtevanih premičnin iz dediščine (1827), popisom plačnikov neke dajatve ali nabirke (začetek 19. stoletja), seznamom dolgov pokojnika (začetek 19. stoletja), posojilnim pismom (1801) in z rihtarjevim dopisom župniku (1824). Od teh so samo tri cenitve, posojilno pismo in popis zah- tevanih premičnin nastali v Dolini ter ena cenitev v Zabrežcu, preostalih 14 dokumentov pa v Ricmanjah. S popisi in cenitvami premoženja – tako zapu- ščin kot imetja živečih ljudi, tako premičnin kot nepremičnin – Ricmanje v slovenskem prostoru predstavljajo svojevrstno posebnost. Cenitve, katerih predmet so zemljišča, so sploh prve znane te vrste v slovenskem jeziku.60 Prav tako ima primat dolinsko posojilno pismo iz leta 1801, če odmislimo zastavno pismo župnijskega vikarja v Vodicah nad Ljubljano iz leta 1620.61 Po obliki in vsebini je ricmanjskemu posojilnemu pismu podobna slovenska zadolžnica ljubljanskega škofijskega podložnika iz leta 1803.62 60 Znan je en sam starejši slovenski inventarni popis, in sicer imetja duhovnika na Kureščku nad Igom iz leta 1757, ki ga je imetnik sestavil sam za svoje naslednike (Steska, Inventar na Kureščku). 61 Golec, Iz zgodovine, str. 141–144. 62 Golec, Ljubljansko škofijsko gospostvo, str. 280. per sovdatih vzame, de pusti ceu njegov part sojmi brati Andrejati inu de on more sam trugo napravit inu plačat 7 svetih maš, štiri iz viljami58 inu štiri tihe, če bi pak on domov peršu, tastement nej dober neč več. Zdej sklene soje besede pred pričami, katire so le-ti imenavane x Simon Mihalič katiri zroči x Anton Gergavič priče x Juri Racman Skuzi mene narjenu Josef Daris m[anu] p[ropri]a inu priča 412 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 63 Zaporedno številčenje se nadaljuje od št. 7 dalje, ker so od 1 do 6 oštevilčene oporoke. Seznam drugih slovenskih besedil Zaporedna št. 763 Čas in kraj nastanka 1800 III. 4., Ricmanje Vsebina Cenitev premoženja pokojnega Roka Petarosa. Zapisovalec Mihael Pregarc Oblika Samostojen list meri 28,7 x 19,0–19,4 cm, popisani sta obe strani. Posebnosti --- Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 13, a. e. 53, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, 4. 3. 1800. Objave in obravnave Objava faksimila: Krnel-Umek, Dokumenti o Slovencih, str. 197–198. Zaporedna št. 8 Čas in kraj nastanka 1800 IV. 7., Ricmanje Vsebina Popis opravljenih mizarskih in zidarskih del Andreja Veverja Zapisovalec [Mihael Pregarc] Oblika Samostojen list meri 28,0 x 19,4–19,7 cm, popisana je ena stran. Posebnosti --- Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 13, a. e. 53, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, 7. 4. 1800. Objave in obravnave Objava faksimila: Krnel-Umek, Dokumenti o Slovencih, str. 198. Zaporedna št. 9 Čas in kraj nastanka 1800 IX. 13., Ricmanje Vsebina Cenitev grozdja in vina idr. pokojnega Ivana Glavine iz Boršta Zapisovalec Mihael Pregarc Oblika Samostojen list, meri 22,5–22,9 x 6,5–6,9 cm, popisana je ena stran. Posebnosti Napisano v tretji osebi s svinčnikom. Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, 13. 9. 1800. Objave in obravnave --- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). Zaporedna št. 10 Čas in kraj nastanka 1801 I. 2., Dolina Vsebina Posojilno pismo Blaža Slavca iz Doline. Zapisovalec Andrej Orel (Oru) Oblika Samostojen list meri 36,2–36,5 x 16,7–17,1 cm, popisana je ena stran. Posebnosti Napisano v prvi osebi, posojilodajalec in posojilojemalec podpisana s križcem. Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 8, Dolina, Pobotnica, 2. 1. 1801. Objave in obravnave --- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). Zaporedna št. 11 Čas in kraj nastanka 1807 VIII. 4., Ricmanje Vsebina Cenitev premoženja pokojnega Luke Peterosa iz Ricmanj. Zapisovalec Mihael Pregarc Oblika Pola, list meri 28,8–29,0 x 19,6 cm, popisane so tri strani. Posebnosti --- Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 13, a. e. 53, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, 4. 8. 1807. Objave in obravnave Objava faksimila: Krnel-Umek, Dokumenti o Slovencih, str. 200–202. 413 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 Zaporedna št. 12 Čas in kraj nastanka 1809 XI. 7., Ricmanje Vsebina Razsodba o delitvi zapuščine Lazarja Komarja iz Ricmanj in njena cenitev Zapisovalec Mihael Pregarc, župan Oblika Pola, list meri 36,4–36,5 x 23,6 cm, popisane so vse štiri strani. Posebnosti – Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, 7. 11. 1809. Objave in obravnave --- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). Zaporedna št. 13 Čas in kraj nastanka 1810 VII. 20., Ricmanje Vsebina Cenitev premoženja pokojnega Matije Kureta iz Ricmanj in delitev med njegova sinova. Zapisovalec Mihael Pregarc, župan Oblika Samostojen list meri 36,5 x 23,5–24,0 cm, popisani sta obe strani. Posebnosti – Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 13, a. e. 53, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, 20. 7. 1810. Objave in obravnave Objava faksimila: Krnel-Umek, Dokumenti o Slovencih, str. 203–204. Zaporedna št. 14 Čas in kraj nastanka 1816 XII. 6., Ricmanje Vsebina Cenitev nepremičnin pokojne Katarine Komar Zapisovalec Neznan Oblika Samostojen list, meri 22,5–22,9 x 6,5–6,9 cm, popisana je ena stran. Posebnosti – Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, 6. 12. 1816. Objave in obravnave --- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). Zaporedna št. 15 Čas in kraj nastanka 1817 I. 8., Ricmanje Vsebina Popis in cenitev zapuščine Mihe Berdona z Loga. Zapisovalec Miha Pregarc Oblika Pola, list meri 29,7–29,8 x 28,8 cm, popisani sta prva in druga stran. Posebnosti – Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, 8. 1. 1817. Objave in obravnave --- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). Zaporedna št. 16 Čas in kraj nastanka 1817 I. 22., Ricmanje Vsebina Popis in cenitev zapuščine neke osebe Zapisovalec Miha Pregarc Oblika Samostojen list, meri 18,3–18,5 x 22,3–22,4 cm, popisana je ena stran. Posebnosti – Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 32, Ricmanje, Testamenti in cenitve, 22. 1. 1817. Objave in obravnave --- Sumarno evidentirano v internem arhivskem popisu (inv. št. 352). Zaporedna št. 17 Čas in kraj nastanka 1819 VIII. 14., Ricmanje Vsebina Meritev nepremičnin dedičev Mihe Berdona Zapisovalec Miha Pregarc, sin Jerneja Pregarca Oblika Pola, list meri 32,5 x 21,0 cm, popisane so tri strani. Posebnosti – Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 2327, a. e. 148, Razno 1814–1883, 14. 8. 1819. Objave in obravnave --- 414 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 64 V isti arhivski enoti je združeno gradivo iz let 1801–1814. V imenih so prepoznavne osebe iz Ricmanj: Egidij Komar (zaporedna št. 1, 1816 XI 20; zap. št. 4, 1826 s. d.; št. 12, 1809 XI 7), Anton Kuret (št. 4, 1826 s. d.) in Lovrenc Kuret, umrl najpozneje leta 1823 (št. 3, 1823 VI 24). 65 V isti arhivski enoti je združeno gradivo iz let 1801–1814. V imenih so prepoznavne številne osebe iz Ricmanj, ki nastopa- jo v drugih slovenskih dokumentih, med njimi rihtar (sindik) Miha Pregarc. Pri nekaterih je naveden tudi kraj: Trst, Col, Bazovica, Boljunec, Katinara idr. 66 V isti arhivski enoti je združeno gradivo iz let 1801–1814. 67 Kot v prejšnji opombi. 68 Kot v prejšnji opombi. Zaporedna št. 18 Čas in kraj nastanka Začetek 19. stoletja, [Ricmanje]64 Vsebina Seznam dolgov pokojnega Janeza Kureta Zapisovalec Neznan Oblika Samostojen list, meri 25,12 x 16,1–20,0 cm (odtrgan desni rob), popisana je ena stran. Posebnosti --- Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 14, a. e. 65, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, s. d. Objave in obravnave --- Zaporedna št. 19 Čas in kraj nastanka Začetek 19. stoletja, [Ricmanje]65 Vsebina Popis plačnikov neke dajatve ali nabirke Zapisovalec Neznan Oblika Pola, list meri 25,0–25,2 x 20,1–20,2 cm, popisani sta obe notranji strani. Posebnosti --- Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 14, a. e. 65, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, s. d. Objave in obravnave --- Zaporedna št. 20 Čas in kraj nastanka Začetek 19. stoletja,66 Dolina Vsebina Cenitev posesti pokojnega Antona Gombača iz Doline Zapisovalec Neznan Oblika Dva nepovezana lista, prvi list meri 32,2–32,3 x 21,6–21,8 cm, drugi pa 32,3–32,5 x 21,0–21,8 cm, na vsakem listu je popisana ena stran. Posebnosti V nadaljevanju so v prvi osebi ednine v ženskem spolu popisani izdatki (najverjetneje vdove). Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 14, a. e. 65, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, s. d. Objave in obravnave --- Zaporedna št. 21 Čas in kraj nastanka Začetek 19. stoletja,67 [Dolina] Vsebina Cenitev 20 senožeti Antona Strajna iz Doline Zapisovalec Neznan Oblika Pola, list meri 32,8 x 21,1–21,2 cm, popisane so tri strani. Posebnosti Dokument je združen z dokumentom št. 17, papir in pisava sta enaka. Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 14, a. e. 65, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, s. d. Objave in obravnave --- Zaporedna št. 22 Čas in kraj nastanka Začetek 19. stoletja,68 [Dolina] Vsebina Cenitev zemljišč Martina Strajna Zapisovalec Neznan Oblika Pola, list meri 32,5–33,0 x 21,1–21,2 cm, popisani sta dve strani. Posebnosti Dokument je združen z dokumentom št. 16, papir in pisava sta enaka. Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 14, a. e. 65, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, s. d. Objave in obravnave --- 415 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 69 Kot v prejšnji opombi. – Toponimi, mikrotoponimi in ime priče Mihaela Pregarca kažejo na Ricmanje. 70 Na dokument me je leta 2006 opozorila Meta Matijevič, te- daj arhivistka v novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljub- ljana, za kar se ji iskreno zahvaljujem. Zaporedna št. 23 Čas in kraj nastanka Začetek 19. stoletja, [Ricmanje]69 Vsebina Cenitev zemljišč neznanega lastnika Zapisovalec Neznan Oblika Pola, list meri 35,7 x 21,8–22,1 cm, popisani sta dve strani. Posebnosti Dokumentu manjka začetek (en list oziroma pola). Hranišče PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 14, a. e. 65, Zapuščine, oporoke, inventarji in drugo, s. d. Objave in obravnave --- Zaporedna št. 24 Čas in kraj nastanka 1824 VI. 14., Ricmanje Vsebina Dopis rihtarja (sindika) v Ricmanjah Mihaela Pregarca župniku Petru Albertiju v Dolini Zapisovalec Mihael Pregarc, rihtar (sindik) Oblika Ni podatkov. Posebnosti --- Hranišče Ni podatkov, verjetno župnijski arhiv v Dolini. Objave in obravnave Objava in faksimile: Kosmač, Ricmanje, str. 62. Zaporedna št. 25 Čas in kraj nastanka 1826 VI. 1., Zabrežec Vsebina Cenitev nepremičnin dedičev Lovrenca Kosmača iz Zabrežca Zapisovalec Neznan Oblika Pola, list meri 32,5 x 20,8–21,1 cm, popisani sta dve strani. Posebnosti Brez navedbe imen cenilcev in zapisovalca. Hranišče PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi, t. e. 1, a. e. 12, Kastelec pri Ospu. Objave in obravnave --- Zaporedna št. 26 Čas in kraj nastanka 1827 XI. 26., Dolina Vsebina Popis premičnin, ki jih Andrej Štrajn zahteva iz dediščine pokojne hčerke Marije Prasel, rojene Štrajn Zapisovalec Andrej Kus, kmečki človek Oblika Samostojen list, všit v sodni spis, meri 32,6 x 21,8–22,0 cm, popisana je ena stran. Posebnosti Napisano v prvi osebi ednine. Hranišče PAK KP 77, Okrajno sodišče Koper, t. e. 2290, mapa 1836 Objave in obravnave --- Zaporedna št. 27 Čas in kraj nastanka 1845 VI. 24., Trst Vsebina Dedna pogodba med bratoma (Pismo Pogodjenja) Zapisovalec Jernej Klemenčič, duhovnik in eden od dveh pogodbenikov Oblika Samostojen list, meri 38,5 x 24,1 cm, popisana je ena stran. Posebnosti Pisano v prvi osebi ednine in dvojine. Hranišče ZAL NME 17, Okrajno sodišče Novo mesto, t. e. 3, št. 1118.70 Objave in obravnave --- 416 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 Dokumente s Tržaškega iz prve polovice 19. stole- tja lahko po okoliščinah nastanka v grobem razde- limo v dve skupini. Medtem ko so oporoke, dedna pogodba in razni popisi nastali na zasebno pobudo, oporoke praviloma tako, da je oporočitelj poklical k sebi priče in zapisovalca, je cenitve premoženja pra- viloma ukazala lokalna sodna oblast in izvedbo na- ložila domačinom. Tako iz uvoda v cenitev premo- ženja pokojnega Luke Peterosa iz Ricmanj (1807) izvemo, da je bila izvedena na ukaz patrimonialnega sodišča (rihte) tržaške škofije v Dolini (na orden od Skofle Rigte úDolina).71 V predmarčni dobi, ko se je sodna oblast koncentrirala pri okrajnih gosposkah in okrajnih komisariatih,72 pa je v uvodu cenitve pre- moženja Zabreščana Lovrenca Kosmača (1826) na- vedeno, da je cenitev ukazalo okrajno sodišče Robida (na orden od Pezirg Rigte Finfenberg).73 Glede na ka- kovost lahko prav tako potegnemo precej jasno črto med dokumenti, ki so delo le za silo opismenjenih preprostih ljudi, in tistimi, ki so jih pisale vešče roke. Med slednjimi sta bila zlasti dva soimenjaka Mihaela Pregarca iz Ricmanj. Prvi, ki ga srečamo pogosteje, je bil leta 1807 vaški župan (Supan) stare vrste, nato pa v letih 1819 in 1823 nadrihtar (oberrichter) glavne občine Dolina in leta 1824 rihtar (Sindico).74 Drugi Mihael Pregarc se je zaradi razlikovanja od prvega, vidnejšega člana lokalne skupnosti podpisoval kot Miha (1817) oziroma kot Miha, sin Jerneja: Miha, 71 Gl. v preglednici pod zap. št. 11. 72 Po koncu Ilirskih provinc so ob avstrijski restavraciji oblasti (1814) težišče krajevne uprave zopet prenesle na okraje. Iz- vrševanje oblastnih funkcij v posameznih okrajih so ponovno zaupali enemu od večjih, uglednejših gospostev kot delegira- ni ali okrajni gosposki. Kjer pa so izvrševanje oblasti namesto gospostvu poverili državnim uradnikom, so se ti imenovali komisarji, njihov urad pa okrajni komisariat. Okraji so poleg uprave pokrivali tudi področje civilnega in deloma kazen- skega sodstva (okrajna sodišča) za neprivilegirano prebival- stvo. Sistem je obstal do reforme uprave in sodstva leta 1849 (Žontar, Struktura uprave, str. 227–237). 73 Gl. v preglednici pod zap. št. 25. 74 Rihtar in nadrihtar (višji rihtar) sta bila po upravni organiza- ciji iz leta 1814 pomožna organa okrajev, rihtar na čelu pod- občine, nadrihtar (višji rihtar) pa glavne občine. Nadrihtarji so opravljali državne naloge, ki jih je nalagala okrajna gospo- ska, rihtarji pa so morali skrbeti za krajevne zadeve. S tem so v praktičnem življenju prevzemali funkcije županov stare vrste in se začeli z njimi stapljati (Žontar, Struktura uprave, str. 235–236). Glavna občina Dolina je po novi upravni raz- delitvi leta 1818 skupaj z glavno občino Materija spadala pod okraj Robida (Fünfenberg), ta pa v tržaško okrožje. Dolinska glavna občina s 5757 prebivalci se je delila na 12 podobčin: Ricmanje, Boršt, Boljunec, Dolina, Prebeneg, Črni Kal, Pod- gorje, Vodice, Prešnica, Ocizla, Draga in Vrhpolje. Njeno obsežno območje se je tako raztezalo od črte Ricmanje– Boršt–Vrhpolje na severu čez današnje slovensko državno ozemlje vse do Vodic v hrvaški Istri na jugovzhodu. Glavnina prebivalstva, slabe tri petine, je živela v šestih občinah s sedeži v današnji Tržaški pokrajini. Sin od Berteta Pregarz (1816) oziroma Miha od Bar- tolomea Pregarz (1819).75 Besedila so zvesta pričevanja o slovenskem up- ravnem in siceršnjem izrazju, toponimih, mikroto- ponimih in antroponimih. V skladnji in besedišču so opazni nemški vplivi, na primer v besedišču prej omenjena rihta za sodišče ali tálenga za delitev. V besedišču najdemo tudi adaptirane italijanske izraze, denimo štima za cenitev (estimo),76 periti za izveden- ce cenilce, eredi za dediče itd. Pravopis kaže večja ali manjša odstopanja od bohoričice, odvisno predvsem od izobraženosti pisca, pri čemer je mogoče zaznati tudi elemente italijanskega pravopisa, zlasti pisanje glasu [k] kot c, na primer Comar, Caterina, in palatal- nega soglasnika, ki se piše z dvočrkjem [nj], kot gn, zlasti v toponimu Rizmagne. V nadaljevanju sta v diplomatičnem prepisu in fonetični transkripciji predstavljeni besedili, ki sta po oblikovni, jezikovni in pravopisni plati precej različni. Prvo, posojilno pismo iz Doline, je leta 1801 zapisala okorna roka Andreja Orla, ene od dveh prič. Krat- ko besedilo brez ločil niti ni pravilno naslovljeno, saj naj bi šlo za pobotnico (Nota al Qtenga). Napisano je v prvi osebi ednine, kot narek posojilodajalca Blaža Slavca, konča pa se v prvi osebi dvojine. Osem let mlajša razsodba o delitvi zapuščine Lazarja Komarja iz Ricmanj in njena cenitev, ki jo je leta 1809 zapisal župan Mihael Pregarc, je po urejenosti besedila pra- vo nasprotje posojilnemu pismu. Pozornost pritegne zlasti pisanje osebnih imen v italijanščini, kar med slovenskimi dokumenti s Tržaškega ni osamljen pri- mer. Besedilo je zanimivo tudi zato, ker priča o tem, da so lahko manjše civilnopravne spore s pristankom patrimonialnega sodišča reševali kmetje sami. O je- zikovni in pravopisni podobi obeh dokumentov ne bomo izgubljali besed, saj zgovorno pričata sami zase. 75 Oba sta lastnoročno podpisana pod cenitev z dne 14. avgusta 1819, ko je nadrihtar (oberrichter) Mihael nastopil kot izvede- nec cenilec (perito), Miha pa kot sestavljalec dokumenta. 76 Prim. cenitev premoženja Marince Paravel v italijanščini z naslovom Estimo, datirano 26. februarja 1810 v Dolini; v popisu je veliko slovenskih izrazov (PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida, t. e. 13, a. e. 53). 417 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 77 Prvotno: Ivani, nato popravljeno. 78 Prvotno: usaka, nato popravljeno. 79 Obresti. – »Fit« je sicer dajatev (gl. Zor, Glagolica na Sloven- skem, str. 490 in 491). 80 Beseda je vrinjena in nadpisana. 1801 I. 2., Dolina – posojilno pismo Blaža Slavca iz Doline Diplomatični prepis Nota al Qtenga Kateru ie pot pisanu na 2 dan Jenuvaria 1801 Kokar Jest Blash Slavez vas Dollina posodem Ivanzi77 Paraveli vas Prebeneg suma 100 Duca: sa 5 Leit ta ie tasadni termen zhe pa jh ie mozh popreit vornet ie gospodar jh vornet usaku78 Leitu Fita pa bo daiau 2 zhebra Vina zherniga Ktemu se kontenava nu striva Krishze + Blash Slavez + Ivanz Paravel Andrei Oru m[anu] pr[opr]ia prizha Marten Prasel pri[zha] js Dollin Fonetična transkripcija Nota al kvitenga kateru je potpisanu na 2 dan jenuvarija 1801 Kokar jest Blaž Slavec, vas Dolina, posodem Ivanci Paraveli, vas Prebenek, suma 100 duka[tov] za 5 lejt, ta je ta zadni termén, če pa jh je moč poprejt vornet, je gospodar jh vornet vsaku lejtu, fita79 pa bo dajau 2 čebra vina črniga. K temu se kontenava nu striva križce + Blaž Slavec + Ivanc Paravel Andrej Oru m[anu] pr[opr]ia priča Marten Prasel pri[ča] iz Dolin 1809 XI. 7., Ricmanje – razsodba o delitvi zapuščine Lazarja Komarja iz Ricmanj in njena cenitev Diplomatični prepis [1. stran] Rizmagne Li 7 9.bre 1809. Kir tukai na ta ʃgorai ʃapiʃani Dan . jnu Leitu ʃe ie ʃturilu Pregledan je jnu Reslozhik zhes premoshenie od Ranziga La= :zar Comar s Rizmagne. Kir Leshejozhe je u Rizmaniag pod No: Inu ʃa tega premoshenia volo je blu uezh krat pohuishan= :nje . jnu prepirenga u met letema duema ʃhuagrama ʃijmenan Joshap Shuabik. jnu Peter Sobin obudua ʃta ʃetta tega ranzi= :ga ʃgorai Imenuaniga Lazeria Comar. jnu ta nieg dueg ne premishlena Intriga ʃe umet niema ʃtega urshagha godi Rekozh, Kir ta Ranzi ʃgorai Imenuani Lazar Comar nei Testament= :ta ʃturu. jnu ne obenga ordna biu80 ʃa pustiu, ampak ʃapustu je tri otroke ʃhive. jnu ʃuojo ʃheno Magdaleno u Duo Kirie tudi ʃani: :m umerla, ʃapustu je ʃuoiga Lastniga premoshenia uʃsega ukub ureidnosti ʃpobulshaniam ret Fr. 582: 35: tulku od sdolai u ʃtimi ʃapisanu stoij. 418 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 Jnu umet letemi tremi niegaumi otroki je En Fant, ʃijmenam Giorgio Jenu ta je ʃoldat per Regamentu Zesarskim, ʃo´ hzhere ʃijmenam Guana. jnu Cattarina, tedai Fant je ʃoldat, Guana je bla omoshena ʃtem imenuanim Joshapam Shuabik ʃoldat ʃkordona, ta je umarla. jnu Enga ʃijna ʃapustila ʃijme= :nam Giuanes. jnu je ʃturila Testament, Katerina pak je omoshena ʃtem Imenuanim Petram Sobin ʃes Rusaria Beneske ʃemle. jnu ona ʃae gor dershi ʃa ta Grunt posest. jnu ʃinu od Giuane ʃa niegou Tal u Dinarig von dat Shuabik pa ʃepira de ozhe on Catterini ʃa nie Tal Dinarie von dat. jnu on Grunt posest, Tedai Eden kokar tadrugi ʃe ʃa Dinarie ʃgrunta potegnit branista. jnu Eden Cokar tadrugi ʃe ʃa Grunt posest gor derʃhista jnu ʃnieg nevetniga premislica ozheta ona dua Reslozhik Imet ute vishi Recoz de catermu ʃnieg dueg bo ʃa Dinarie uʃset. Jnu od Grunta od ʃtoppit. Jnu ʃta ona dua Shuabik. jnu Catterina uʃsak po ʃuoij vetnosti ʃuoi pregovor pret nami ʃdolai potpiʃanmi ʃturila. etc: Tedai ʃa tem ʃhelnim proshniam teg praudniku volo dopounit ʃmo Mi ʃdolai podpisani umet niema ta Reslozhik [2. stran] teuetdnosti ʃturili. jnu ponashi ʃhuohusti ʃa resnizhnu ʃnaidli kateri ʃteg treg ʃgorai Imenuani otruk ta Grunt posesti Ima. jnu kateri sgrunta ú Dinarig ʃuoi Tal potegnit more, jnu ʃe ʃazhne recozh. 1mo: Isteg treg ʃgorai Imenuanig otruk poredi. ʃin Giorgio, ta Grunt posede. jnu uʃse pravize kar htemu gruntu shlishi on nase Potegne, jnu on tem duem ʃuoijm ʃestram Caterini. jnu od ʃestre Giuane ʃjnnu Jovanesu uʃsakimu ʃa ʃuoi Tal Fr: 150. x: 5 1/2 dat more. oduezh ʃa to ʃuishanu pobulshanje kokar od ʃdolai u ʃtimi ʃa pisanu ʃtaij, temu Imenuanmu Shuabku von plazhat more tudi ʃa pobulshanie Petru Sobin dat more kokar ʃtuma ʃui: : ʃuisha etc: od ʃdolai 2:do: Namerzh pak kir tega Imenuaniga Erba Giorgia Comar tu kai vprizho nei. jnu kse od niega vetdiozh ʃnania u Rocag ni ma, kdaj on od ʃoldatu na Dum pride, ʃatorai ʃe Dones ta Grunt, tem duem niegauem ʃestrizhi Jovanesu. jnu ʃesti (sic!) Catte: :rini restala, jnu ʃrozhi nato visho kokar je tukai ʃdolai pod= :pisanu recozh 3zo: Campo per Manderi ta ʃuoie ureidnosti ʃpobulshaniam ret uʃsumo ʃnese Fr: 241 x: 42. ʃtega pak ʃe ʃa Dauk Decimo. jnu to sgorai Imenuanu pobulshanie dol uʃsame. kokar od ʃdolai ʃtumi ʃapisanu ʃtoij toku zhistiga ostane Fr: 154. - to Niuo prime ta ʃgorai Imenuani Shuabik na Ime ʃuoiga ʃina Jovo: :nesa Cokar Curator, 4to: Campo Valze, jnu to ʃtaro Hiʃhizo prime ta Imenuana Catterina Sobin tu pak uʃse ʃpobulshaniam ret uʃsumo ʃnese Fr: 340: 13 1/4 ʃtega ʃe kokar ʃzer ʃa Dauke Decimo dol uʃsame, jnu tu sgora: :i Imenuanu pobulshanie kokarie od ʃdolai u ʃhumi ʃa pisanu. toku zhistiga ostane Fr: 295 xr: 34. /u te Shumi je tal od Giorgia. jnu od tega uʃsaku leitu ʃa Interes po 6 per /oo/ Catterina plazhat more. jnu Curatorio u Roche dat, toku tedai kokar je Restallanu. jnu tukai ʃapisanu ushivat jnu ʃtiftat moreta. ona dua Dokler ta Imenuani Erb Giorgio, od ʃoldatu Damu pride. jnu Cadar on domu pride ona dua od te 419 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 81 Sklic na točko 1. ga prozh od ʃtopit moreta, jnu tu ʃvoie uʃset kokar ie od ʃgorai C: p.: ʃ. 1.81 [3. stran] 5:to aku ʃe ʃgodi pak de ta ʃgorai Imenuani Erb Giorgio Comar zhes ta ʃaupani zait na snaj (sic!) na dum ne pride alli per Regamentu pres Testamenta umerie, toku tedai ta niegava Erbiszhna al Grunt ta ijsti niegovi ʃestri ʃa Erbiszhno patlu bo Kir ʃe uezhim ʃa ʃhlush: :eniu jnu u dobrim ʃadershaniu pret prauizo. jnu ʃuojo ʃosesco ʃnaidla bo. etc. ta poretdnishi ʃestra ali Erb od tega ʃhiuitka al Grunta od stopit: more. jnu pololico ureidnosti ʃtega Grunta u Dinarig pres nasaidershania pret jma etc. toku tedai. jnu na to visho ʃmo Mi Talenga umet letemi letemi 3tremi ʃgorai Imenuanimi Erbi ʃturili. jnu ʃa prou ʃpo: snali kokar od ʃgorai resdeileni Reslozhik popisan stoij. Etc. etc. Michele Pregarz Supan m[anu pro]pria + Giusto Pregarz sup:[an] + Egidio Comar sup:[an] + Blasio Gerdon sup:[an] Stima ʃpecificherana od Ene ʃtare Hishize. jnu od 2 dueg. Coszu Niue tu praua Lastnina je od Ranziga Lazaria Comar ʃ Rizmagne 1mo. Hisha Ima prostora ʃsuon. jnu pod stregho per: □ 7 ½ a Fr: 4 ʃoma ʃitd na 3tri fazade per: □ 19 a Fr: 5 ʃtregha ʃleisam. jnu Comami ret per: □ 7 ½ a Fr: 8 Pott, ʃnese po ʃuoij ureidnosti ʃumo NB. ʃkale. jnu obraighanie tuie ʃtetu sa pobulshanie ʃoma ʃ:[oma] Fr: Fr: 30 95 60 9 12 ______ 207: xr – – 37 56 ___ 33 2do: Campo Valze u Confinu pod Rizmagne u termeni Giuan Comar ʃemla dulouna per: □ 165 a k: 20 ʃoma Fr: Kleino ʃtertami ret □ Nr. 70 a k: 54 Kleino Mladig NB: □ Nr. 20 a k: 40 Beche ʃo 6 ʃoma ʃ. Fr: ʃa ʃkofa prauda Decima jnu Noviza ʃe dol uʃsame Fr: 18: 23 ʃa ʃturienu pobulshanie ʃe dol potegne 26: 16 Fr: ostane zhistu Fr: 55: 68: 13: 2: ______ 133: 340: 44: 296: – – 20 – ___ 20 53 39: 14: 420 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 [4. stran] 3uo: Campo per Mandrij u Confini pod Rizmagne u termeni Ber te veuer Fonetična transkripcija [1. stran] Ricmanje Li 7 9.bre 1809. Kir tukaj na ta zgoraj zapisani dan jnu lejtu se je sturilu pregledanje jnu rezločik čez premoženje od ranciga Lazar Komar z Ricmanje. Kir ležejoče je v Ricmanjah pod No: ___ inu za tega premoženja volo je blu večkrat pohujšanje jnu prepirenga u met le-tema dvema švagrama z jimenam Jožap Žvabik jnu Peter Sobin, obudva sta zeta tega ranciga zgoraj imenvaniga Lazerja Komar jnu ta njeh dveh nepremišlena intriga se umet njema s tega uržaha godi rekoč, Kir ta ranci zgoraj imenvani Lazar Komar nej testamenta sturu jnu ne obenga ordna biu zapustiu, ampak zapustu je tri otroke žive jnu svojo ženo Magdaleno uduo, kir je tudi za nim umrla, zapustu je svojga lastniga premoženja vsega ʃemla Deilouna pasi: □: 247. 1/2. a k. 16. ʃoma Kleino ʃtertami ret No: 110. a k. 54 Kleino Mladig No. 20. a k: 30. ʃatdie ʃo 3 ʃoma Beche ʃo 5 ʃoma Carona per: □: 51 a k. 10. ʃoma ʃitd pod Niuo ʃnova ʃturien per: □: 53 a Fr: 1 ʃ: Fr: ʃa gospud Bonoma prauda Decima. jnu Noviza dol uʃsame to ʃnese Fr: 23. 52. ʃa ʃturienu pobulshanie ʃe dol potegne 63. 50. zhisto ostane Fr. Trasporto ʃuma Fr: Fr. 65 99 10 5 – 8 53 ______ 241 87. 154. 296. 450: 52. – – – 30 20 – ___ 42 42. – 14. ___ 14: Joshap Shuabik ima imet ʃa pobulshanie u Hishe Fr: 3. – u Niui per Marderj 60. 50. Periti + Susto Pregarz + Blasio Berdon + Martin Zulian prosen ʃindico m[anu pro]pria Peter Sobin potegnit ima ʃ Hishe Fr: 9. 56. u Niui Valze 13. 20. 61. 421 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 82 Vred. 83 Goldinarji. 84 Krajcarji. 85 Nevedniga. 86 Vednosti. 87 Negotova transkripcija besede. 88 Krajcarji. 89 Negotova transkripcija besede. vkub vrednosti s pobulšanjam ret82 Fr.83 582: 35:84 tulku od zdolaj v štimi zapisanu stoji. Jnu u met le-temi tremi njegavmi otroki je en fant z jimenam Giorgio jenu ta je soldat per regamentu cesarskim, so hčere z ijmenam Guana jnu Katarina, tedaj fant je soldat, Guana je bla omožena s tem imenvanim Jožapam Žvabik, soldat s kordona, ta je umarla jnu enga sijna zapustila z jimenam Giuanes jnu je sturila testament, Katerina pak je omožena s tem imenvanim Petram Sobin sez Rusaria beneške zemle jnu ona se gor drži za ta grunt posest jnu sinu od Giuane za njegov tal v dinarih von dat, Žvabik pa se [u]pira, de oče on Katerini za nje tal dinarje von dat jnu on grunt posest. Tedaj eden kokar ta drugi se za dinarje z grunta potegnit branista jnu eden kokar ta drugi se za grunt posest gor držista jnu z njeh nevetniga85 premislika óčeta ona dva rezločik imet v te viži rekoč, de katermu z njeh dveh bo za dinarje vzet jnu od grunta odstopit jnu sta onadva Žvabik jnu Katerina vsak po svoji vetnosti86 svoj pregovor pret nami zdolaj potpisanmi sturila. etc:87 Tedaj za tem želnim prošnjam teh pravdniku volo dopovnit smo mi zdolaj podpisani vmet njema ta rezločik [2. stran] te vetdnosti sturili jnu po naši švohusti za resničnu znajdli, kateri s teh treh zgoraj imenvani otruk ta grunt posesti ima jnu kateri z grunta v dinarih svoj tal potegnit more, jnu se začne rekoč. 1mo: Iz teh treh zgoraj imenvanih otruk po redi sin Giorgio ta grunt posede jnu vse pravice, kar h temu gruntu šliši, on nase potegne jnu on tem dvem svojim sestram Katerini jnu od sestre Giuane sinu Jovanesu vsakimu za svoj tal Fr: 150. x:88 5 1/2 dat more. Odveč za to zvišanu pobulšanje kokar od zdolaj v štimi zapisanu staji, temu imenvanmu Žvabku von plačat more, tudi za pobulšanje Petru Sobin dat more. kokar štuma zviša etc:89 od zdolaj 2:do: Namerč pak kir tega imenvaniga erba Giorgia Komar tukaj vpričo nej jnu k se od njega vetdioč znanja v rokah nima, kdaj on od soldatu na dum pride, zatoraj se dones ta grunt tem dvem njegavem sestriči Jovanesu jnu sest[r]i Katerini reztala jnu zroči na to vižo, kokar je tukaj zdolaj podpisanu, rekoč 3zo: Kampo per Manderi ta svoje vrejdnosti s pobulšanjam ret v sumo znese Fr: 241 x: 42, s tega pak se za davk, decimo jnu to zgoraj imenvanu pobulšanje dol vzame, kokar od zdolaj štumi zapisanu stoji, toku čistiga ostane Fr: 154. -, to nivo prime ta zgoraj imenvani Žvabik na ime svojga sina Jovonesa kokar kurator, 4to: Kampo Valce jnu to staro hišico prime ta imenvana Katerina Sobin, tu pak vse s pobulšanjam ret v sumo znese Fr: 340: 13 1/4, s tega se kokar scer za davke decimo dol vsame jnu tu zgoraj 422 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 90 Odstotki. 91 Sklic na točko 1. 92 Padlu. 93 Polovico. 94 Negotova transkripcija dveh besed. imenvanu pobulšanje, kokar je od zdolaj v šumi zapisanu. Toku čistiga ostane Fr: 295 xr: 34. /u te šumi je tal od Giorgia jnu od tega vsaku lejtu za interes po 6 per /oo/ 91 Katerina plačat more jnu kuratorjo v roke dat, toku tedaj kokar je reztalanu jnu tukaj zapisanu, uživat jnu štiftat moreta onadva, dokler ta imenvani erb Giorgio od soldatu damu pride jnu kadar on domu pride, ona dva od tega proč odstopit moreta jnu tu svoje vzet, kokar je od zgoraj C: p.: ʃ. 1.91 [3. stran] 5:to Aku se zgodi pak, de ta zgoraj imenvani erb Giorgio Komar čez ta zaupani cajt nazaj na dum ne pride ali per regamentu prez testamenta umerje, toku tedaj ta njegava erbiščna al grunt ta jisti njegovi sestri za erbiščno patlu92 bo, kir se večim zašluženju jnu v dobrim zadržanju pret pravico jnu svojo sosesko znajdla bo. etc. Ta poretdniši sestra ali erb od tega živitka al grunta odstopit more jnu pololico93 vrejdnosti s tega grunta v dinarih prez nazajdržanja pret jma etc. Toku tedaj jnu na to vižo smo mi talenga vmet le-temi le-temi 3tremi zgoraj imenvanimi erbi sturili jnu za prov spoznali, kokar od zgoraj rezdejleni rezločik popisan stoji. Etc. etc.94 Michele Pregarc zupan m[anu pro]pria + Giusto Pregarc zup:[an] + Egidio Komar zup:[an] + Blasio Gerdon zup:[an] Štima specificerana od ene stare hišice jnu od 2 dveh koscu nive, tu prava lastnina je od ranciga Lazarja Komar z Ricmanje 1mo. Hiša ima prostora zvon jnu pod streho per: □ 7 1/2 a Fr: 4 soma zid na 3tri fazade per: □ 19 a Fr: 5 streha z lejsam jnu komami ret per: □ 7 1/2 a Fr: 8 pot, znese svoji vrejdnosti sumo NB. skale jnu obrajhanje tu je štetu za pobulšanje soma S:[oma] Fr: Fr: 30 95 60 9 12 ______ 207: xr – – 37 56 ___ 33 2do: Kampo Valce v Konfinu pod Ricmanje v termeni Giuan Komar zemla dulovna per: □ 165 a k: 20 soma Fr: klejno s trtami ret □ Nr. 70 a k: 54 klejno mladik NB: □ Nr. 20 a k: 40 beče so 6 soma s. Fr: za škofa pravda decima jnu novica se dol vzame Fr: 18: 23 za sturjenu pobulšanje se dol potegne 26: 16 Fr: ostane čistu Fr: 55: 68: 13: 2: ______ 133: 340: 44: 296: – – 20 – ___ 20 53 39: 14: 423 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 Medtem ko je s slovenskimi dokumenti iz prve polovice 19. stoletja zelo dobro zastopan tržaški Breg, je z njimi za zdaj močno podhranjen Kras. V fondu Okrajni komisariat Devin96 v Pokrajinskem arhivu Koper sta bila doslej najdena le zelo skrom- na uradovalna zapisa, ki sta sicer nastala na Gor- janskem na slovenski strani državne meje, vendar v neposredni povezavi z devinskim komisariatom. Temu je gorjanski rihtar Jožef Uršič leta 1819 poslal dve prav kratki pismi oziroma poročili o zdravstveni straži. Prvo pisanje je v njegovem imenu sestavil To- maž Uršič, drugo pa Jožef sam, podpisan kot župan (Supan).97 95 Verjetno: per te Vever (lastno ime). 96 Okrajni komisariat Devin je bil naslednik okrajne gospo- ske Devin, ustanovljene leta 1780. V času Ilirskih provinc je bil urad leta 1811 ukinjen, ponovno pa je začel delovati leta 1817. Okraj Devin, ki je leta 1814 spadal v istoimenski distrikt, je bil razdeljen na tri glavne občine, in sicer Devin, Zgonik in Zagraj (Bonin (ur.), Vodnik po fondih, str. 38). 97 Na zaglavju je prvo pismo z dne 25. januarja 1819 naslovljeno »Na Gospuda Comiʃsarjatta di Duino«, drugo z datumom 14. december 1819 pa »Na Zaʃsttitlivi Comiʃsarjat u Dui- Rabo slovenščine so v vseh obravnavanih prime- rih iz prve polovice 19. stoletja narekovali pragma- tični razlogi. Šlo je preprosto za to, da bi besedilo natanko razumeli vsi vpleteni in vsi tisti, ki bi z njim kdaj prišli v stik oziroma bi jih kakor koli zadeva- lo. Oporočitelji in njihovi sorodniki so pisce sami prosili, naj bo zapis v vsem razumljivem jeziku. Ne- posredno pričevanje o takšnem motivu najdemo v sklepnem delu dedne pogodbe (Pismo Pogodjenja), ki sta jo 24. junija 1845 v Trstu sklenila duhovnik Jernej Klemenčič in njegov brat Janez. Moža sta prihajala z Dolenjskega, pogodba se je nanašala na tamkajšnje nepremičnine, Janez Klemenčič, ki se je sicer znal podpisati, pa je dobro razumel samo slo- vensko. Jernej, duhovnik v Trstu,98 je zato pogodbo sklenil z besedami: »Tako ʃva ʃe saʃtopila, pogovorla, no« (PAK KP 627, Okrajni komisariat Devin, t. e. 1, a. e. 18, Predsedstveni spisi, št. 3 in 39). 98 Jernej Klemenčič, rojen leta 1806 v Uršnih selih in posvečen v duhovnika leta 1836, je bil eden od osmih kaplanov v tržaški mestni župniji sv. Marije Velike (Schematismus seu prospectus, str. 11, 47). [4. stran] 3uo: Kampo per Mandrij v Konfini pod Ricmanje v termeni ber te veuer95 zemla dejlovna pasi: □: 247. 1/2. a k. 16. soma klejno s trtami ret No: 110. a k. 54 klejno mladih No. 20. a k: 30. satje so 3 soma beče so 5 soma Karona per: □: 51 a k. 10. soma zid pod nivo znova sturjen per: □: 53 a Fr: 1 s: Fr: za gospud Bonoma pravda decima jnu novica dol vzame to znese Fr: 23. 52. za sturjenu pobulšanje se dol potegne 63. 50. čisto ostane Fr. trasporto suma Fr: Fr. 65 99 10 5 – 8 53 ______ 241 87. 154. 296. 450: 52. – – – 30 20 – ___ 42 42. – 14. ___ 14: Jožap Žvabik ima imet za pobulšanje v hiše Fr: 3. – v nivi per Marderi 60. 50. Periti + Susto Pregarc + Blasio Berdon + Martin Zulian prošen sindiko m[anu pro]pria Peter Sobin potegnit ima s hiše Fr: 9. 56. v nivi Valce 13. 20. 61. 424 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 oblubila ino sa terdno poʃtavla, poterdila naini pogod ʃ krainʃkem beʃedami, de obedua lahko bereva ino ʃe tudi podpiʃheva.«99 Sklep Z objavo šestih oporočnih besedil (2017)100 in s pričujočo obravnavo 21 drugih uradovalnih tekstov ter 11 v Trstu tiskanih slovenskih in večjezičnih nor- malij sta se končno tudi Trst in Tržaško trdneje zasi- drala na zemljevid starejše slovenske uradovalne slo- venice. Posebnost tržaškega zaledja, tistega njegovega dela, ki sicer zgodovinsko gledano ni bil del Trsta, ampak Kranjske in pozneje Istre, je v razmeroma ve- likem številu ohranjenih testamentov in cenitev pre- moženja, pri čemer so cenitve tista zvrst slovenskih uradovalnih besedil, po kateri Tržaško v slovenskem prostoru izstopa. Pred raziskovalci preteklosti in jezika je še precej- šen izziv, in sicer najprej evidentirati tiskane norma- lije in druge uradovalne slovenske zapise, shranjene v arhivih v Trstu in Gorici. Jezikoslovce pa čaka na- loga, da na podlagi zadostne kritične mase besedil ugotovijo posebnosti primorskega prostora pri pra- vopisnem oblikovanju slovenskih uradovalnih zapi- sov in dokumentov ter posebnosti tamkajšnje pisne slovenščine sploh. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije AS 748, Gospostvo Krumperk AS 1077, Zbirka spisov iz francoske dobe AS 1079, Zbirka normalij ÖStA, HHStA – Österreichisches Staatsarchiv, Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Wien FAA – Fürstlich Auerspergsches Archiv PAK – Pokrajinski arhiv Koper PAK KP 352, Zbirka slovenski spisi PAK KP 74, Okrajno sodišče Robida PAK KP 77, Okrajno sodišče Koper PAK KP 627, Okrajni komisariat Devin ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana LJU 489, Mesto Ljubljana, Splošna mestna re- gistratura NME 17, Okrajno sodišče Novo mesto 99 ZAL, NME 17, Okrajno sodišče Novo mesto, t. e. 3, št. 1118. 100 Golec, Slovenske oporoke. DRUGI NEOBJAVLJENI VIRI NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljub- ljani Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov ZRC SAZU, ISJFR – Znanstvenoraziskovalni cen- ter SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ra- movša, Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Vaso Suyer: Kartoteka patentov. ČASOPISNI VIR Lublanske Novize I, 1797. LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI [Anonimus]: Pravilnik bratovščine sv. Rešnjega tele- sa v Dolini pri Trstu. Istrski zgodovinski zbornik. Antologia storica istriana. Istarski historijski zbor- nik I. Koper: Zgodovinsko društvo Jugoslovanske cone STO, 1953, str. 226–227. [Anonimus]: 1816. Slovenski testament iz Ricmanj. Istrski zgodovinski zbornik. Antologia storica istria- na. Istarski historijski zbornik I. Koper: Zgodovin- sko društvo Jugoslovanske cone STO, 1953, str. 242–243. [Anonimus]: 1823. Slovenski testament iz Ricmanj. Istrski zgodovinski zbornik. Antologia storica istria- na. Istarski historijski zbornik I. Koper: Zgodovin- sko društvo Jugoslovanske cone STO, 1953, str. 243–245. Bonin, Zdenka: Pravila bratovščine sv. Rešnjega tele- sa iz Doline pri Trstu. Arhivi – zakladnice spomina (ur. Andrej Nared). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2014, str. 366–367. Bonin, Zdenka (ur.): Vodnik po fondih in zbirkah Po- krajinskega arhiva Koper. Koper: Pokrajinski arhiv, 2006. Botica, Ivan, Danijela Doblanović in Marta Jašo: Kvadirna ili ligištar bratovštine sv. Antona opata iz Zabrešca u Dolini. Kvadirna ali ligištar bratovščine sv. Antona puščavnika iz Zabrešca v Dolini. Qua- derno o registro della Confraternita di Sant'Antonio Abate da Moccò a San Dorligo della Valle. Pazin: Državni arhiv u Pazinu, 2016 (Posebna izdanja 44). Bratuž, Lojzka: Primeri rokopisnega gradiva v slo- venskem jeziku na Goriškem od 16. do 19. stole- tja. Goriški letnik 27, 2000, str. 131–142. Cvirn, Janez: Najdenišnice – nagrada za lahkomisel- nost in nemoralnost. O ukinjanju najdenišnice v Ljubljani v šestdesetih letih 19. stoletja. Prispevki za novejšo zgodovino LII, 2012, št. 2, str. 7–44. Dolenc, Metod: »Gorske bukve« v izvirniku, prevodih in priredbah. Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1940 (Pravni spomeniki slovenskega naroda. Knjiga prva). 425 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 Domej, Theodor: Die Slowenen in Kärnten und ihre Sprache mit besonderer Berücksichtigung des Zeit- alters von 1740 bis 1848. Dissertation zur Er- langung des Doktorgrades an der Geisteswis- senschaftlichen Fakultät der Universität Wien. Wien, 1986. Glaser, Karol: Zgodovina slovenskega slovstva. II. zve- zek: Od francoske revolucije do 1848. l. Ljubljana: Slovenska matica, 1895. Glaser, Karol: Zgodovina slovenskega slovstva. III. zvezek: Bleiweisova dôba od 1848. do 1870. leta. Ljubljana: Slovenska matica, 1896. Glaser, K.[arel]: Župniški izpit iz leta 1750 [prav: 1755]. Ljubljanski zvon XIV, 1894, št. 11, str. 702–703. Golec, Boris: Iz zgodovine uradovalne slovenščine 17. stoletja. Arhivi XXIII, 2000, št. 2, str. 141–154. Golec, Boris: Kras, Kraševci in kraška zemljepisna imena v zgodnjih slovenskih besedilih. Kronika 63, 2015, št. 3, Iz zgodovine Krasa, str. 445–456. Golec, Boris: Ljubljansko škofijsko gospostvo (Pfalz) – zakladnica slovenskih sodnih priseg. Arhivi 28, 2005, št. 2, str. 239–312. Golec, Boris: Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja (Elektronske znan- stvenokritične izdaje slovenskega slovstva). Ljub- ljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2009. http://nl.ijs.si/e-zrc/ prisege/. Golec, Boris: Najdenišnica. Enciklopedija Slovenije. 7. zvezek. Marin–Nor. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993, str. 278–279. Golec, Boris: Prispevek k slovenskim pokrajinskim imenom na nekdanjem Goriškem. Koledar za leto 2019. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2019, str. 105–112. Golec, Boris: Slovenska prisežna besedila trških skup- nosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca pred- marčne dobe. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU: Zgo- dovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2011. http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege2/index-sl.html. Golec, Boris: Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671–1850) (Elektronske znanstveno- kritične izdaje slovenskega slovstva). Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2017. http://ezb.ijs.si/fedora/get/ ezmono:oporoke/VIEW/. Golec, Boris: The role of Slovenian in legal texts of town and market-town autonomy until the spring of nations of 1848. Lex localis, Apr. 2012, vol. 10, no. 2, str. 171–186. Golia, Modest: Slovenica v spisih metliškega čev- ljarskega ceha. Zgodovinski časopis V, 1951, str. 214–222. Haupt-Ausweis über die Eintheilung des Küstenländi- schen Gouvernements Gebiethes in Kreise, Districte, Bezirke, Haupt- und Unter-Gemeiden, dann über deren Häuser, und Seelen Anzahl im Jahre 1818. S. l.: 1818, s. p. Ilešič, Fran: Hrvatski utjecaji u istočno-štajerskim tek- stovima (preštampano iz 162. knjige »Rada« Ju- goslavenske akademije znanosti i umjetnosti). Zagreb: Tisk Dioničke tiskare, 1905. Jašo, Marta in Danijela Doblanović Šuran: Matič- na knjiga krštenih župe Dolina kod Trsta (1605.– 1617.). Pazin: Državni arhiv u Pazinu, 2019 (Po- sebna izdanja 49). Jug, Stanko: Slovenski »zapovedni list« iz leta 1570 in novi vinski davek. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 23, 1942, str. 74–84. Koruza, Jože: O zapisanih primerih uradne sloven- ščine iz 16., 17. in 18. stoletja. Jezik in slovstvo XVIII, 1972/73, str. 193–200, 244–254. Kosmač, Angel: Ricmanje včeraj in danes ali kra- tek sprehod skozi zgodovino neke vaške in cerkvene skupnosti. Trst: Mladika, 1997. Košir, Matevž: Prisege v slovenščini. Arhivi XV, 1992, str. 6–11. Kovačič, Fr.[anc]: Trg Središče. Krajepis in zgodovina z zemljevidom središke občine, z desetimi slikami v tekstu in 24 tablicami. Maribor: Zgodovinsko dru- štvo za Sl. Št., 1910. Krnel-Umek, Duša: Okrajno sodišče Robida od leta 1814 do leta 1832. Slovenska imena institucij v Istri. Arhivi 29, 2006, št. 1, str. 123–128. Levec, Fr.[an]: Listek. Ljubljanski zvon X, 1890, str. 314–318. Merkù, Pavle: Devinski prisežni obrazec z začetka 17. stoletja. Jezikoslovni zapiski 8, 2002, št. 1, str. 153–156. Merkù, Pavle: Slovenska plemiška pisma družin Ma- renzi – Coraduzzi s konca 17. stoletja. Trst: Zalo- žništvo tržaškega tiska, 1980. Merkù, Pavle: Zasebna slovenščina v 17. stoletju. Slavistična revija 30 (1982), str. 121–150. Mikhailov, Nikolai: Jezikovni spomeniki zgodnje slo- venščine. Rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550). Trst: Mladika, 2001. Mrkun, Anton: Bratovščina sv. R. T. na Homcu iz l. 1661. Carniola NV V, 1914, str. 96–98. Orožen, Martina: Uradovalna slovenščina v dru- gi polovici 18. stoletja. Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (tipološka problematika ob jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu): mednarodni simpozij v Ljubljani od 28. do 30. junija 1979 (ur. Boris Paternu et al.). [Ljub- ljana]: Filozofska fakulteta [1980], str. 155–177. Polec, Janko: »Župan« in »občina« v novejšem slo- venskem izrazoslovju. Zgodovinski časopis V, 1951, str. 222–234. Reisp, Branko: O najstarejših tiskanih uradnih raz- glasih v slovenščini. Kronika 15, 1967, št. 2, str. 91–94. Ribnikar, Peter: Slovenske podložniške prisege patrimo- 426 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 nialnega sodišča Bled. Ljubljana: Partizanska knji- ga, 1976. Rupel, Mirko: Prispevki k protireformacijski dobi. Slavistična revija V–VII, 1954, str. 178–194. Rupel, Mirko: Protireformacija in barok. Zgodovina slovenskega slovstva I. Do začetkov romantike (ur. Lino Legiša in Alfonz Gspan). Ljubljana: Slo- venska matica, 1956, str. 261–325. Rupel, Mirko: Slovenski akt ob protireformacijski epizodi v Vipavi 1598. Slavistična revija IX, 1956, str. 45–64. Schematismus seu prospectus beneficiorum ecclesiasti- corum et status personalis cleri unitarum dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae sub initium anni 1845. Tergesti [Trst]: [škofija], 1845. Simonič, Franc: Slovenska bibliografija. I. del: Knjige (1550–1900). Ljubljana: Slovenska matica, 1903. Slovenci ob Jadranu. Zgodovinska razstava. Koper 29. X.–29. XI. 1952. Koper: Slovensko-hrvatska prosvetna zveza - podzveza v Kopru, 1952. Snoj, Marko: Slovar jezika Janeza Svetokriškega. Dru- ga knjiga. P–Ž. Ljubljana: Založba ZRC, 2006. Steska, Viktor: Inventar na Kureščku iz leta 1727 [prav: 1757]. Etnolog X–XI, 1937–1939, str. 55– 61. Steska, Viktor: Slovenska pravila bratovščine Ma- rijinega Darovanja v Komendi na Kranjskem iz l. 1660. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo I, 1919–1920, str. 32–38. Šega, Judita in Boris Golec: Münchenska zakladna najdba: škofjeloški slovenski razglas iz leta 1590. Loški razgledi 55, 2008, str. 173–190. Umek, Ema et al. (ur.): Iz roda v rod. Pričevanja o slovenskem jeziku. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije 1982 (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, Zvezek 5). Umek, Ema (ur.): Slovenščina v dokumentih skozi sto- letja. Razstava ob 25-letnici samostojnega delova- nja Arhiva Slovenije. Ljubljana, 8. do 17. februarja 1971. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1971. Valenčič, Vlado: Slovenščina v uradih in v uradni pu- blicistiki od srede 18. do srede 19. stoletja. Zgodo- vinski časopis 31, 1977, št. 3, str. 329–360. Zor, Janez: Glagolica na Slovenskem. Nahtigalov zbornik. Slovansko jezikoslovje. Prispevki z medna- rodnega simpozija v Ljubljani 30. junija–2. julija 1977 (ur. Franc Jakopin). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Pedagoško-znan- stvena enota za slovanske jezike in književnosti, 1977, str. 483–495. Žontar, Jože: Struktura uprave in sodstva na Sloven- skem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998. Žontar, Jože: Uprava Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja 1747/48 do 1848. Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranj- ski, Primorju in Štajerski do leta 1918. Zgodovinsko biografski vodnik. Handbücher und Karten etc., Manuali e carte etc. (ur. Jože Žontar). Graz, Kla- genfurt, Ljubljana, Gorizia, Trieste: Steiermär- kisches Landesarchiv, Kärntner Landesarchiv, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhiv SR Slovenije, Archivio di Stato di Gorizia, Archivio di Stato di Trieste, 1988, str. 76–92. Z U S A M M E N F A S S U N G Die slowenische Amtssprache in Triest und dessen Umland bis zur Mitte des 19. Jahr- hunderts Der Beitrag bietet einen Überblick über die bis- her erfassten Zeugnisse slowenischer Amtssprache auf dem Gebiet von Triest, wobei nur die Aufbewah- rungsorte (Archive und Bibliotheken) in Slowenien berücksichtigt wurden. Aus dem 17. Jahrhundert kennen wir neben einer undatierten Eidesformel aus Devin vom Beginn des Jahrhunderts nur die Regeln einer kirchlichen Bruderschaft aus Dolina datiert im Jahre 1635. Danach gibt es eine Lücke von eineinhalb Jahrhunderten, bis 1786 in Triest die gedruckten Normalien (amtliche Verlautbarungen) regelmäßig veröffentlicht wurden. Die allermeisten handschriftlichen amtlichen Dokumente in slo- wenischer Sprache entstanden in der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts. Mit Ausnahme eines in Triest aufgesetzten Erbvertrages (1845) und eines nieder- geschriebenen mündlichen Testamentes (1850), ent- standen alle Dokumente zwischen 1800 und 1830 in den Dörfern Ricmanje (San Giuseppe della Chiusa), Dolina (Dolina), Zabrežec (Moccò): 12 Vermögens- Schätzungen (1800-1826), ein Urteil über die Tei- lung einer Verlassenschaft mit Schätzung (1809), eine Vermessung von Immobilien (1819), ein Ver- zeichnis durchgeführter Tischler- und Maurerarbei- ten (1800), eine Liste von beanspruchten Mobilien aus einer Verlassenschaft (1827); ein Verzeichnis jener Personen, die eine Abgabe oder Kollekte ge- leistet haben (Beginn des 19. Jahrhunderts), ein Schuldverzeichnis eines Verstorbenen (Beginn des 19. Jahrhunderts), ein Schuldbrief (1801) und eine Mitteilung des »Richters« (Dorfvorstehers) an den Pfarrer (1824). Davon sind nur drei Schätzungen, der Schuldbrief und das Verzeichnis der beanspruchten Mobilien in Dolina entstanden, eine Schätzung in Zabrežec, die übrigen 14 Dokumente in Ricmanje. Mit der Veröffentlichung von sechs Testaments- texten (2017) und mit der vorliegenden Behandlung von 21 anderen amtlichen Texten sowie 11 in Triest gedruckten slowenischen mehrsprachigen Normali- en konnte endlich auch Triest und dessen Umland 427 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–4282019 einen Platz auf der Karte der älteren slowenischen Amtssprache bekommen. Die Besonderheit des Triester Hinterlandes, jenes Teiles, der historisch ge- sehen nicht Teil von Triest war, sondern von Krain und später von Istrien, ist die hohe Zahl der erhal- tenen Testamente und Vermögens-Schätzungen. Bei den letzten tritt das Triester Umland besonders hervor, auch im Vergleich mit dem übrigen sloweni- schen Sprachraum. Auf die Forscher, die sich mit der Vergangenheit der Sprache beschäftigen, wartet eine ziemlich gro- ße Herausforderung. Zuerst sollten die gedruckten Normalien und andere slowenischen amtssprach- lichen Dokumente verzeichnet werden, die in den Archiven von Triest und Görz aufbewahrt werden. Sprachforschern steht aber die Aufgabe bevor, auf Grundlage einer ausreichend großen kritischen Masse von Texten die Besonderheiten der sloweni- schen Schriftsprache im Allgemeinen sowie jener der amtssprachlichen Schriften und Dokumente im küstenländischen Raum herauszuarbeiten. (Povzetek v nemščino prevedla mag. Irena Bruckmüller Vilfan) R I A S S U N T O Testi burocratici in lingua slovena prove- nienti da Trieste e provincia risalenti al pe- riodo dall’inizio del XVII alla metà del XIX secolo Il presente contributo fornisce una panoramica dei testi burocratici in lingua slovena finora registrati provenienti dalla zona di Trieste e provincia, limitan- dosi ai depositi (archivi e biblioteche) in Slovenia. A parte un modulo di giuramento non datato di Duino (Devin) risalente all’inizio secolo, del XVII secolo è conosciuto solo il regolamento di una confraterni- ta di Dolina (Dolina) risalente al 1635, e, solo dopo una lacuna di un secolo e mezzo, nel 1786 a Trieste (Trst) iniziano a essere stampate le »normalia« (avvisi pubblici). I documenti ufficiali manoscritti in lingua slovena sono di gran lunga più numerosi nella prima metà del XIX secolo. Ad eccezione dei testi redatti a Trieste, il patto successorio (1845) e il testamento trascritto (1850), gli altri furono stipulati nei villag- gi di San Giuseppe della Chiusa (Ricmanje), Dolina (Dolina) e Moccò (Zabrežec) tra il 1800 e il 1830: si tratta di 12 valutazioni di beni (1800–1826), una sentenza sulla ripartizione dell’asse ereditario con valutazione (1809), una misurazione del patrimo- nio immobiliare (1819), un inventario dei lavori di falegnameria e muratura (1800), un inventario dei beni mobili richiesti per diritto di eredità (1827), un elenco dei pagatori di un tributo o colletta (inizio XIX sec.), un elenco dei debiti di un defunto (inizio XIX sec.), un contratto di prestito (1801) e una let- tera dal sindaco al sacerdote (1824). Di questi, solo tre valutazioni, il contratto di prestito e l’inventario dei beni mobili richiesti sono stati redatti a Dolina e una valutazione a Moccò, tutti gli altri 14 documenti provengono dal paese di San Giuseppe della Chiusa. Con la pubblicazione di sei testi testamentari (2017) e con il presente studio degli altri 21 testi bu- rocratici e delle 11 »normalia« in lingua slovena o multilingui stampate a Trieste, anche Trieste e pro- vincia si sono finalmente ancorati più saldamente sulla mappa degli antichi testi burocratici in lingua slovena. La particolarità dell’entroterra triestino, di quella parte che storicamente non faceva parte di Trieste, bensì della Carnia e successivamente dell’- Istria, è il numero relativamente alto di testamenti e valutazioni di proprietà conservati, con la consi- derazione che proprio le valutazioni sono quei testi burocratici sloveni per cui la provincia di Trieste si distingue nello spazio sloveno. C’è, tuttavia, ancora una notevole sfida che atten- de i ricercatori del passato e della lingua, ossia quella di registrare le »normalia« stampate e gli altri docu- menti ufficiali in lingua slovena custoditi negli ar- chivi di Trieste e Gorizia. Sarà compito dei linguisti, invece, determinare sulla base di un numero abba- stanza grande di testi le peculiarità dello spazio del Litorale nel linguaggio burocratico sloveno e nello sloveno scritto in generale. 428 BORIS GOLEC: URADOVALNA SLOVENICA IZ TRSTA IN S TRŽAŠKEGA OD ZAČETKA 17. DO SREDE 19. STOLETJA, 395–428 2019 Razglednica Doline pri Trstu, začetek 20. stoletja (hrani: Milan Škrabec). Razglednica Ricmanj, začetek 20. stoletja (hrani: Milan Škrabec).