GMS List slovenskih delavcev Ste^r. UST o \A/ Kralji ljudovlad. Veliki kapitalisti te dežele, po-aebno naši newyorški, so kaalji ameriške ljudovlade. S tem pa Se rmjuo, da veliki kapi taliati našega mesta ne vladajo saiuo v Zjed. državah, niso mero-daj ni samo za vlado te dežele, da je ta vlada samo le izvajajoči odbor onih velikih kapitalistov, temveč ti naši [»etični gospodje so tudi vla-jdarji drugih ljudovlad tega dela sveta. Ako s«? spominjam*i vojne, ktera sc j« vojevala m«d Chili in Peru, je bila prav za prav vojna med dvema newyorškima trg«»\ skima tvrd-kama. Ube tvrdki — (iraee in Flint & Co. — so bile za obema vojujočima deželama. Jedna tvrdka je dajala Peru, druga Chili novce in vojne potrebščine za vojno. Ob«? tvrdki •te naredili dobro kupčijo in vojno zavlačevali kolikor dolgo mogli. V južiiej Ameriki so se ljudje pobijali, da soprouzr<>čiteljem in vodjem fojiie v nnwyor&kih pisarnah olieh rgovinskili Lvrdk žep*? napolnili. Rekli huiu pa tudi že, da je ,,oalo-[»odenje Kulte4* enaka kapitalistična pekulacija. Z denarji ameriškega ikrenega trusta in Standard Oil fUipany so pričeli vstajo na akcije delnice, to je bil uvod za „oalo-lenje Ku!»e"; novci teh sindika-dtuzih ameriških kapitali-5kt»«ri h ' na Kubi kuristoiiosno »ni, so biti povod vojne med Rijenitui dižavami in Španijo io salo, da rodovitni otok obdrže >od kontrolo. Ali naši kapitalisti ne u[>orablja-jo vedno vojne in vstaje, da si pri-lob*» kontrolo nad deželami, ktere li podvržejo, 'i'i gospodje ao tudi »lo miroljubni, saj le jkj denarju 19. o'k-^bo'bra 1898. Leto "VI- na novce, s kterimi so [»odkupili dveh dneh otok zapustili. Prihod ,,predsednika ljudovlade", da se je amerikanskih vojakov bode pro-dobro zadržal, ali bolje bil pohlev- uzročil da se povsod zopet povrne no orodje Astorja it Com p. Kratko mir. Vojaki so dobre volje in njiho-Ijudovlada Honduras je postala vo zdravje se zbolšuje vsaki dan. akcijska družba, ktere akcije se na- Santiago de Cuba, 15. okt. hajajo v lasti newvorških in družili Polkovnik Va lien to, kteri je v ku-kapitalistov. banski vojui blizu lJaracoa zapo- Honduras je samo eden zgled j vedo val polku, je prišel danes v kako razumejo ameriški kapitalisti I Santiago in poročal generalu \Voo-mirnim potom pridobivati. Vsaka du, da je razpustil ves polk in druga ameriška država ali je že v ljudi poslal domov. Pred svojim ravno tem položaju, ali je nje osvo- j polkom je imel govor, v kterem je j i te v že dobro proračunana. Costa pravil ljudem, daje vojska pri kra-Rica, Columbia in Ecuador so sedaj | ju in čisto nepotrebno še orožje na tem potu kakor Honduras. Celo' olidžati, marveč veliko boljše po-naselbiua kakor New Founland. dati sed«>mov 111 fi poštenim delom ktera je vendar [»od mogočnim za- j svoje druži ne preživeti. Orožje raz-ščitom Anglije, se nahaja v rokah puščenega polka so izročili ameri-ameriškili kapitalistov. Da se slaba ' kanskemu poveljniku v liaracoa. državica San Domingo iz Nt « Kakor je iz povedanega razvidno Vorka vlada, v£ gotovo vsak |»oli- razume polkovnik Valiento ameri-tikar. Ta dežela je od leta 1*9,*! po- j kansko politiko, zato ga je pa tudi polnoma v rokah newyorškega general Wood imenoval sočlanom sindikata z imenom ,,San Domingo davčne komisij«*, samoumevno s Improvement Company", ter ta družba populnoma razpolaga z dohodki in stroški le dežele. Ni je države, v kterej ne bi im«li ameriški, posebno ne\vyorški kapitalisti svojih rok vmes, in ti s > kralji teh ljudovlad. 0 položaju na Kubi iniFilipinal. K o m h i nac i ja, Pariz. 15. okt. Senzacijonalna pošteno plačo. F i 1 i p i o c i n i s o j e d i n i. M a n i 1 a, IG. okt. Kaj t«-žko prieakuj. jo določl*e mirovne komisiji? o osodi Pilipin. Aguinaldo se zadrgi mirilo v Malolos, akoravno nekteri trdijo, da hoče Amerikance napasti. Ako bi se sprijeli Kiii-pinci in Amerikanci, bi twuu ne bil kriv Aguinaldo, marveč jeden njegovih pod v od je v. NeBreča Ki-lipincev je, da so m>*d seboj razdvo-i jeni v mnogo strank. Vsaka stranka ima na čelu moža, kteri misli, da je že velik vodja in ne želi druzega, uego, du bi mu njegovi privrženci nudili priliko se izkazati. Nedavno poročila o izidih mirovne obrana ve je bil Španec Dominy Pachecoime- so 1»' spletke opirajoče na informacije in Madrida. Niti španski, niti anii-rikanski komisarji nič ne naznanijo o njihovih obravnavah. no van oskrbnikom. Lepe bolnišnice. nekega javnega zavoda z ogromnim premoženjem. Drugi dan so bili v Tagallo prilepljeni razglasi, Pa tudi v bližnji bodočnosti nebo- kteri so poživljali Filipince Pache-de še nič oficijelnega priobčeno. co ujeti, ga spitati umoriti, potem mp.te, mirovnim potom kaj do ^ ■■ M je najcueje. Silo uporabljajo Sk*P»< prirejajo po dvakrat pa njegovo meso vreči psom. Kili- le potem, ako kakor v nlučaju "" d:l bi Be ravnali pri I pincem se je zameril zato, ker je po i d Chili in Peru da še kak izvan- t*m P° kakem predpisanem načrtu, hišah epadajočim k bolnišnici, da- redni dobiček, ali pa ako ni dovolj am*,ak kerJlul 1,oSi kaž'J> da v"k P0'^*1- litro dobiti gotovih novcev. Po mirovnem potu so tudi skoraj ruo dežele Amerike počasi prišle v it tukajšnjih kapitalistov. Ti soj lar naravnost gospodarji teh dežela. [Toap<»dje z večjim vplivom in večjo ločjo nego je imajo kralji in cesar- ao »vwmale dosedaj bolj denarna i za njim, iz Zjedinjenih držav, dru- * ■fcBhB * gi pa so pisali po nje. Mnogo pri- tožb se en je radi neredne poštni z\i-ze s Zjed. državami, občno je za-h te vanje, da bi vlada vpeljala po- usij« Misli, da so pri včerajšni lahko ob času izvan seje, poročajo svojim vladam. Amerikanski komisarji imajo pooblastila v vsakem oziru, posebno ker je predsednik Dav vodil kot državni tajnik svo zadevo. Glavne točke obravnave V zdravstvenem oziru se jo v armadi že precej zboljšalo, sicer je št: mnogo bolnikov, toda umrje jih le malo. Amerikanski častniki se pripravljajo na dolgotrajno bivanje v Manili. Mnogo žen je že prišlo v Htarej Kvropi. Lr i niso lotili. Kako »e na inin-n naem kaj pri- lobi, aii tudi samo prične vpeljati M a d r i d. vprašanja, trgovskih vprašanj se še okt. „Corres 15. pridobitev, nam daje zgled ,]uJ Pondencia" prisoja včerajšnej seji mirovne komisije v Parizu veliko seji obravnavali, ne le samo ku- Kube k»vlada Honduras. wr i - , I važnost, irtonduras je najbolj rodovitna fžela na svetu in postala je banke-i. .. , . ..... ...... , . I bauski dolg in izpraznenje t vsled tatvin, gohuhj in slal>ega! , , .... . , J t . , , . . ® .. . ampak tudi hlipmsko vprašanje. B[»odaratva domačih politikarjev, L. . . « . . , . , I. . . v .. , . I Omenjeni časopis pravi, da le to L*ela uemore več plačevati obresti L - . . J . . . .. j . ,, komaj verojetno, kajti po podpisu državnih dolgov. Koncem se-1 . ^ , , . . , i *■» i * • i i -i . ixi mirovnega protokola je videti ka-»mdeaetih let je dobila ta dežela L , . . A J - . j kor bi se goepodstvo Španije čez angleškem denarnem trgu po 1 hila v znesku 5 milijonov guinej ji 27 milijonov dolarjev. Leta [72 je naznanila nezmožnost plavanja in državni dolg je od tedaj [rastel vsled obresti od obresti 80 milijonov dolarjev. Pri Au-fcih je Houduras zgubila kredit, kako preuatrojbo svojih financ bilo misliti, ker novega posila cjer dobiti niso zamogli. Sedaj je in Jakob Astor v New Yorku Lbeznjivo u[»rl svoje oko na to idovladr, kupil je za kakih 10 ilijonov uo l a rje v zemljišč, v New }rka ustanovil sindikat, kteremu delo postavil sam sebe, potem ^aoucey M. Depewa in Benjami-Pracya; pridobil sije od vlade »odoras koncesije, ktere so mu rolile sprejemati colnino dežele, moviti banko, graditi želelnice, iti rudokope, kratko prevzeti državno upravo, da uredi tinan-»le. Seveda je tndi „vlada" aato dobila in sicer na leto sa tekoče snroAke, negled^ Filipine ne dalo tajiti. Nadalje razpravlja, da Amerikanci niso hoteli v ničesar privoliti razun v malenkostnih stvareh. Španija je pripravljena prepustiti zadevo razsodbi Nemčije ali Rusije, toda Amerikanci v to ne dovolijo. Iz osvojenih dežel. St. Juan, Porto Rico 15. okt. Višji kapitan Macias se je podal z svojim štabom danes na krov „ Maria Christina", ktera bode jutri ob svitu odrinila na Špansko. Admiral Vallarillo, poveljnik špan* ake mornarnice, se je danes osebno poslovil od admirala Schleya in se potem podal na prevožno ladijo .»Cavadangi". Amerikanska pre-vožna ladija ,,Mississippi", je danes dospela sem z 800 možmi kteri so bili navdušeno sprejeti. Danes in jutri bode skupno 3000 Špancev otok zapustilo. Polkovnik Hunter, tajnik ame- goetejšo in rcdnejšo poštno službo. ,, In t a n t o Mario T ores o" bodo v z d i g n i 1 i. C a i m a n e r a, 1(1. okt. Špansko vojno ladijo „Inl'anta Maria Teresa" so sedaj že toliko vzdignili, da moli štiri čevlje iz vode. Pri vzdi-govanju dela bO strojevodij, 20 tesarjev in 20 kotlarjev. Stroji so v dobrem stanu, včeraj in [»redvčerajšnjem so že [»od kotli zakurili. Upajo, da bode le mogoče spraviti ladijo v dober stan. Španska v obupnem položaj u. Madrid, 17. okt. Nek minister je rekel včeraj, da so pri seji kabineta poslati Montero Riosu, glede kubanskega dolga, določilna navodila. Ako amerikanski komisarji ne bodo priznali pravico naših zadev in nas prisilili, tako ogromen dolg prevzeti na španski državni zaklad, potem se bode m o pri vseh narodih pritožili, na kak način Amerikanci zlorabijo svojo moč in zakone časti prezirajo. Na vprašanje, ako se bodo konečno Španci udali amerikauskim zahtevam, je djal minister z ramo majajo: „Kaj hočemo brez denarja in brez bro-dovja?" Pariz, 17. okt. Španski komi- rikanske izseljevalne komisije pra- aarji so gi«^ kubanskega dolga ta- tega mirovni kongres spodleteti. To vprašanje je videti za nje veliko bolj važno, nego konečna razsodba zaradi Filipin. Pravijo, da je Španski čisto nemogoče, prevzeti ogromni dolg, ako so koloni je zgubljene, ktere so douašale vladi vse potrebne stroške. Uplivni španski časopisi priporočajo kar naravnost, Amerikancem vse Filipine prepusti'!, ako so pri volji prevzeti vojni doig. Toda Amerikanci še niso pokarali najmanjše nagnenje prevzeti samo del, toliko manj pa ves kubanski dolg. V slednjej vrsti stavijo Spanci zopet svoje upanje na evropsko posredovanje, ker je mnogo španskih papirjev izven dežele. L o n d o n, 17. okt. ,Daily Mail' se brzojavlja, da se jo mirovna komisija radi kubanskega dolga toliko zjedi ni la, da Amerika prevzame kubansko posojilo od 1. 1SSG, od kterega je treba plačevati po G odstotkov. kajti to posojilo porabilo se je izključno le za Kubo. Amerikanci p^i nočejo prevzeti o od s tot-net a posojila od L 1Š90. Kubanska ljudovlad a. Santiago de Cub a, 17. okt. llr& volitvah za osnovalno kubansko zborovanje, ktero se ima vršiti v Santa Cruz, 20. okt. je kar pokrajino Santiago zadeva, zmagala narodna kubanska stranka z veliko večino. V tem delu otoka niti jeden konservativni delegat ni bil voljen, la tudi ne v takih krajih, kjer je število meščanov presegalo uinogo-kr it isto kubanskih vojakov. Slednji ao šteli glasove in pazili na to, da noben delegat ni dobil preveč glasov, čigar mnenje se ni vje-malo s priljubljenimi njihovimi vodji. General Garcia j<- sicer rekel, da ne pojde kot delegat k zborovanju, toda njihovi volilci v pokrajini Havane niso hoteli odklonitev sprejeti. Njegovi prijatelji upajo, da bode Garciju mogoče, preveč stroge [»roti amerikanske naredbe odkloniti, toda v tem oziru tudi niso ravno preveč natančni. Razmere v Ha van i. \V a s h i n g t o n, 17. okt. Zdravniški nadzornik je poslal prvo poročilo odkar je prenehala vojska. Samo jeden bden je umrlo ">;]i; ljudi. ,,Reconcentrades*', pravi poročilo, so v strašnem položaju, več nego polovico ostalih bodo hiralo do smrti. Cene za živež so veliko višje nego pred vojsko. Dela ni mogoče dobiti in delavci malo da ne poginjajo gladu. Malaria strašno razsaja in domačine najbolj pogostoma pobira. Mesto je bolj umazano, kakor kdaj poprej e. Dež še vedno pada po štiri dni na teden. Rumena mrzlica ni tako huda, kakor pred dvenii leti. Seveda so Španci še vedno gospodje tukaj, kar tudi zelo radi v djanju pokažejo. Težko, da bi amerikanska vlada pred sredi novem brom večje število vojakov poslala na otok, kar bi bilo v zdravniškem oziru še jako nevarno. Sedaj se posvetujejo o predlogu, porabiti Kubance kot lokalne žendarme, ker mislijo, da bodo službo laglje opravljali nego Amerikanci. Amerikanci odklonijo go spodstvo na Kubi. London, 13. okt. Pariški poročevalec brzojavlja ,,Times'*, da so pri Beji minolo sredo amerikanski komisarji določno odklonili gospodstvo na Kubi. To pa še ne izključi, da bi Amerika ne ustanovila red in postavnih razmer na otoku. Mislijo, da se Amerika zaradi tega tako drži, da ne bi bilo taeba prevzeti kubanski dolg. Toda tiidi v tem oziru se bodo Ameri poslanca Porterja odklonili, češ, da je nemorejo sprejeti predno ne znajo mirovnih pogojev, so sedaj povabilo sprejeli. Več b o 1 o v n i k o v d o š I o. S prevožno ladijo, „Minu.nva-ska" je došlo 17. oktobra v New-York tisoč vojakov iz Kube in Porto Rice. Došli vojaki spadajo k tretjemu polku iz W'isconsina, k šestemu iz Massachusctsa in k prvem iz Kentuckyja. Med došlimi je bilo SO bolnikov, ktere se izročili Bellevue bolnišnici. S tistim parnikom je dospel tudi general O. 11. Ernst z štabom. Ob gorenjem Nilu. Zmagonosna bitka pri Oindur-manu j«- še le eden del srednje at'ri-kanskih angleških načrtov obistini-la. Sedaj bodo Angleži in KgipČa-ni sn podali svojo gospodarstvo razširiti nad staro ekvatorsko (ravni-ško) pokrajino in liahr-el-Gesai. Sanje Angležev, pridobiti v svojo last Alriko od Aleksandrije do „rogu dobrega upanja" in ustanoviti britiško Alriko, so se vsled dobila važnega, 25 kilometrov širokega zemljišča, kterega je nameraval kralj Leopold odstopiti Angležem v istej pogodbi. Vsled tega ugovora Francoske so pogodba ni izvedla, kralj Leopold je pa kljubu temu odredil dve ekspedicije proti Nilu. Ekspedicija pod zapovedni-štvom lihamja (novembra lSK5)je ponesrečila, ker se j«? njegova armada njem ti uprla; druga ekspedicija urejena meseca novembra 1S9G pod zapovednikom Chaltin pa je dospela do Nila in meseca februarja 1s!>7 prisvojila Red j a f. Dandanes j»- v Redjaf t>000 z repetirkami dobro oboroženih in pod zapovedni-štvom (»0 belopoltnih Častnikov dobro izurjenih zamorcev in še vedno so na p'>tu pomožni oddelki. ,,Na vsak način se bode Kongo država udeležila diplomatičnih obravnav", tako pravi ta belgiški list. ,,Zelo bi se [»a motili, ako ne bi sprevideli, da bode pogodba od leta 1S9-I uprav Relg-iji na korist: na korist Franciji pa je, ako prepirajoča ozemlja prizna raje Belgiji, nego Angliji", liedjef zapira pot vsuni sovražnim parnikom namenjenim [»roti zapadu: Angležem bode toraj trda predla, ako ti- ne pridobitve Sudana za lep korak j sporazume s Kongo državo. Kakor približalo izvršitve, toda loža samo vse okoliščine kažejo zamoremo jeden korak. Do popolnega izgo- j pričakovati zanimivo spletke ob tovljenja velicega načrta preostaja gorenjem Nilu. Angležem še dovolj dela. Francoz-'__m r _ je so vedno poskušali ovirati izva-; . jauja tega načrta. Ti so tem an^le- Kako se vlada na Primorskem. škim sanjam nasproti [»os ta v i I i še 1 - bolj drznega. Ustanovitev trans- Pod tem zaglavjem je priobčila ol rikanske francoske države • ,,1'tHooet" jako-zp.iiiir iv članek, v atlantskega morja do rudečega j katerem čitamo mej drugim : morja, od Senegala in Daliomeva do francoske kolonije Obok. Ta francoski načrti so n<'Uaj let sem že na vse strani marljivo zasledovali. Francoska diplomacija je Vsi so spominjamo !«• predobro, kako se je godilo lansko leto o državnozborskih volitvah. Približno istotako se je postopalo tudi sedaj o izgredih v Nabrežju i in \ Trstu. skuša a napraviti zvezo z Negušom ( \' Nabrežini! povdarjamo še j«i-Menelikom abesinskim in sudan- denkrat, ker so nasprotni obreko-skinii derviši, da bi se razbila an- \alci m lažnjiki govorili o izgredih gleško-egi[>tovska ekspetlicija v Sit- tudi po družili krajih okolice.) danu, ali v istini so se razbili fran- Lani ob volitvah in sedaj o izgre-eoski načrti. Odposlali so dve fran- dih povodom smrti cesarico, se je coski ekspedicije, da bi se ob gore- postopalo z drakonično strogostjo, njem Nilu vgnjezdili. Jed no je \o- Da se uduše nemiri, uporabil seje ilo skrajnih konsekvenc ves upravni in policijski aparat in vrste vojaških bajonetov so opominjale naše dil markiz de Ronchamps in sicer iz Abesinije, ta se je [»olitično i»o-nesrcčila: druga od Konga odišla eks[>edicija Marchanda bode pa celo i okoličane, oziroma Nabrežince in vesela, ako jo kmalu pod dobrim. \ meščane, da morajo biti mirni angleškim zaščitom daleč od Fasho-; in da naš kazenski zakon ne do-de odpeljejo. Zaradi Fasliode je | pušča izgredov, marveč jih kaznuje komaj u[>ati, da bi s«; Fraucozjo po- eksemplartično. V par dneh je bilo daJi v vojno z Angleži; zadovoljili priprtih pošteno številookoličanov, se bodo najbrže s kakimi malimi oziroma Nabrežincev in meščanov, koncesi jami od Angležev, in s temi bodo potolažili razburjeno javno mnenje na Francoskem. Tako daleč bi bile razmero za Anglijo prav dobre, ako ne bi zopet zadeli na novega tekmecu — v Kongo državi, ktero si prisvaja belgi jski kral j. V bodoče bodo politikar-ji vse delovanje v Kongo državi zelo pazljivo zasledovali; ki-r belgijskemu dvoru zelo blizo stoječ časnik „Iudependance Belge" je nedavno temu priobčil poročilo, da bode kralj Leopold z Angleži sklenjeno pogodbo due 12. maja 1894. razveljavil, in to glede Rahr-el-Gesal in zapadne nekdanje pokrajine Emili paše ter priklopil Kongo državi; uprav radi te pogodbe ste Anglija in Nemčija zelougovar jale. Te pokrajine so bile po tedanji pogodbi belgijskemu kralju dane v zakup. Belgijci pa prav resno zahtevajo te pokrajine, ker belgijski častniki so jih odkrili, preiskali in tam uredili postaje, tako pravi „Iudep. Belge". Proti temi zahtevami je pa. Francoska 1. 1S94. resno ugovarjala in zatrjevala, da Bahr-el-Gesal spada k Egiptu; Egipt je pa podložen Turčiji; od-Btop Bahr-el-Gesala bi celokupnost turške države kršil. Prav za prav , , , . . . i—-------------~----o---fcmcišedali pogovoriti. Španski so pa Francoze z ugovorom hoteli vi, a* Doao vbi bpanski vojaki v | ko nepremakljivi, da zna še zaradi' k jmisaiji, kteri so sprva povabilo1 samo preprečiti, da ne bi Anglija in mir se ni kalil nikjer več. Po-zneje, veliko pozneje po lanskih volitvah, so prišle glavne razprave na deželnem sodišču tržaškem, katerih razj rav posledice delujejo še sedaj usodno, in po katerih boli gla- ^ M jgl Naš pivovar je jeden naj-boljših v tej deželi. Zato v-^j pa j«; tudi naše S SUPERIOR § M ^ m k M M M sv m M HI M M HI M Bi S! 19 m PIVO NAJBOLJŠE. svojimi poklicu. STOCK g m m M Naš pivovar je mojster v ^ HI M HI m m M m m m m Prodaja se povsod i v sodčkih in steklenicah. BOSCS BREWING CO., LAZE LINDEN, - - HICH. Entered as second clas matter at ♦ he New York, N. Y. P-st office r>ctoU r 2. 1S93 „GLAS NARODA". l«iat slovenskih dnlavcevv Ameriki. I/ i.'iHt* ij in urednik: Publiahed by F. SAKsER. 1<>9 Greenwich St. New York Oitv. i\a leto vHja list 7.0. Ameriko $3.—, za pol leta..............$1 50, /.a Fvropo za vse l^t^j S. . gld.7.—. ......pol i m ta......3.5Q, . „ „ c^trt leia . . . ,, 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki ,,(rlas Naroda" izhaja vsako sredo iu soboto. »GLAS NARODA" („Voido, je vir mnogokateremu narodnemu sporu na tržaških tleh ! Da ste povodom izgredov radi Pa-šivicevih propovedij koncentrovali v mestu 10 batalijonov vojakov, kakor se je zgodilo te dni, varovana bi bila avtoriteta cerkve in države. S tem, da bi se bili onemogočili izgredi proti dobri stvari, zadoščeno bi bilo pravični zahtevi vernega laškega in slovenskega ljudstva, in (kar povdariti posebno) spoštovali bi a v t .riteto Slovenci in Italijani! Tako pa iazgrujajo Itali jani, ker vidijo, da s*- jim vse posreča — a razgrajajo tudi naši, ker vidijo uspehe Italijanov. In to naprej v nadi, da kaj dosežejo tudi oni, potem pa iz ogorčenosti, ker niso razen — kazen ! Ker vidijo torej — dvojno mero! Kvititesfiica vse državniške modrosti na Primorskem bi morala biti torej ta: jednako strogo proti ——'vsem. a tudi jdnako pravično proti va mnogokatero družino okoličan- | vs- n.! ! Mi pasmo deležni vsevladne sko. Izkratka : ves aparat je deloval str. gosti, jednakega varstva pane! s točno in neizprosno strogostjo in V nas vlada menda načelo: poma-slav.ei oblasti so storile vse, upra\ ^ati iW-nejemu, ki v zavesti svoje vse, k:ir a« jim je videlo potrebno, m,„.j svoje — svobode, še bolj da zmaga avtoritet a nad izgrelniki. pritiska — itak že tlačenega ! Takel P> -h to pa I o se je torej strogo in mi mu vladnemu načelu ne morejo ne bi imeli ničesar proti tej stro-' gs tati žalostne posledice, kakor kažejo tudi zadnji izgredi, ki so pravcati sad —zistema! V ilustracijo tega zistema le še par «i ej s t * v. Dokaz o krivičnosti - _ tega zistema so naši neprestani boji Jakobu. Na tisoče ljudij seja drio^ dro btinice na pošti, na fiuanč- m kričalo po mestu; izgredniki so Dih uradih, v šolskih stvareh itd. s.- zbirali pred cerkvijo in pred ško- • . , , . . . , \ . J 1 «OXS.U nl žalostno iu zajed no tudi fijsko palačo. na katero poslednio . + j . < • i L ' ,. . . 1 znaei 1 no to da po 14 letih, reci po so metali kamenje, groze in ore te .< , , i - , , , . 1 " 14 letih ni mogla vlada prisiliti cerkvenemu pastirju! Ranjenih je bilo s kamenjem več osob, celo nek c. kr. stotnik (v ulici S. Michele). Po našem mnenju niso I »i 1 i ti izgredi nič m a nje nevarne nravi, nego oni po tržiiški okolici, a kar se do-slaje motivov, so bili ti poslednji visoko zvišeni nad one, ki so vodili izgrednike povodom omenjenih propovedij i s tot a ko, gori opisane strogosti. Kakor je bilo (po spoznanju oblasti namreč) potrebno v okolici, da avtoriteta pokaže svojo moč nad upornostjo, tako potrebno je bilo gotovo tudi o izgredih v mestu, naperjenih proti o. Pavišicu, da se istotako izkaže ista moč. To je bilo potrebno tembolj z ozirom na dejstvo, daje tisoče ljudij dt-moustro-valo proti jednemu človeku, v katerem pa je bi la angažovana tudi cerkvena avtoriteta, in z ozirom na sveti prostor, kjer je ta jediui Človek hotel hraniti svoje uverjenje potrebi verskega čustvovanja v družbi človeški. To je torej gotovo, da bi bila energi ja potrebna tudi v tem pos ledu jem slučaju vsaj v toliki meri, kolikor smo je videli povodom lanskih izgredov po okolici in sedaj v Nabrežini in v mestu. No, naši čitatelji vedo sami dobro, kako je bilo. Mi pa konstatujemo le, da je v okolici, v Nebrežini in te dni v mestu zmagala avtoriteta, v mestu povodom Pavišičevih propovedij pa so zmagali — demou-fltruutje nad avtoriteto. ('rtajmo nadalje paralelo! Povodom laujskih izgredov v okolici in zadnjih v mestu je naše časopisje iu so naši prvaki mirili; povodom izgredov radi prepovedi Pavišiča pa je hujkalo laško časopisje in _ mestni zbor. Vsa posledica temu pa je bilo le par aretovanj iu malo-pomembnih kazni, a glavno na tem je, da \ stvari sami jezmngala ulica nad avtoriteto in so se odpravile ne le Pavisičeve konference, ampak tudi — kar je bil glavni namen — slovenske propovedi pri sv. Jakobu. ŽaloeioH so razmere na tržaškem ozemlju, ali po vsem rečenem je in igistrata, da ustanovi jed no borno slovensko ljudsko šolo v Trstu ! S-več: da si ni upala niti tega, »bi bi bi la vsaj rešila zadn ji rekurz, uložen v tej atvari pred več nego — štirimi leti ! Tu bi bilo pač na svojem mestu malo več energije in pravičnosti.! Potem bi videla vlada, da ne bi se dog:tj j i > marsikaj, kar Be dogaja sedaj, ko vidi ljudstvo dvojuo mero, provzročujočo na jedni strani objestnost, na drugi pa ogorčuje in obup! Se je čas, da bi se popravilo marsikaj, kar se je grešilo. Zato bi beželi iskreno, da bi njiju eksc~lenci namestnik grof Gross in ministerski predsednik grof Thun resno razmišljala o tem, kar smo napisali tu. A tudi gospodom državnim poslancem polagamo na srce ta izvajan ja naša i ! Razne vesti. Splošcu št raj k krojače v so unijski delavci v New Yorku po skrbnem premisleku sklenili. Vsi krojači elajo li v unijskih ali uem-unijskih delavnicah so pozvani prenehati z deiom.Izvrševalni odsek bode ■ biskal vse zadruge in jim razložil potrebo no\ega štrajka, kteri naj bi bil nekak moraličen pritisk na tiste bose, kteri se še niso podali. Dalje mislijo štrajkarji tudi preprečiti, da se neunijskim delavnicam izročuje delo. Štrajkarji so izvolili poseben odsek, kteri bode že ob 6. uri zjutraj na delo gredoče krojače o sklepu štrajkarjev ob-vastiti. Za električne železnice v New Yorku so sklenili pogodbe, kakor se Je govorih* minole dni na Wall St in sicer: z Westiughouse Walker Co za $4.500.000; Johnson C,, za 15 ton jeklenih šin; Pennsylvania Iron Co. vlitegH železja v rednosti $3,500.000; Detroit Conduct and Cablt- Co. $1 500.000. Poneverjenec Wilde je baje v New Yorku. Wilde jebil preiskovalec računov pri hranilnici v Jungbuuclavu na (^skem. Pred uek liko tedni je pobegnil od tam in zapustil primanjklaj 107.000 goldinarjev. Pravijo, da je prišel v Bpremstvu dveh žensk ja parniku „Kaiser Wilhelm dor Grosse" v New York. Tukajšna policija je obvestila avstrijske oblasti. $700.030 izneverili. Tammany ti se poslužujejo sedaj vsake priliki, da bi uraduištvo svo jih republikanskih prednikov kore-uito preiskali iu iskali po orožju, ktero bi zamogli v pribodnjej borbi vporabiti. Tudi .»Comptroller" Co-ler je baje odkril izueverjenje republikanskih uradnikov potujočih v mestu Brooklynu. Kakor Coler pravi sta prejšnja ,,County Clerk Wotrh iu bivši „Register" Har-mau od meseca januvarja 1895 do decembra 1897 prejela $700.000 iz mestne blagajne. Za izbiranje, uravnavanje in upisovanje dokumentov. In sicer za izdajo te ogromne s vote niti nimajo takih dokazov, iz kterih bi bilo razvidno, zakuj in komu so razne svote izplačali. Samo toliko je vkiijižeuo, daje 1. 1897 Worth prejel za imenovana dela $317.673, „Register" pa je istega leta potegnil $193-000. Ali čudno je le pri tem, da ravno „Tammany" stranka nič boljša ni, pač pa še veliko slabeja, ali sedaj potrebujejo sredstva za agitanjo in zato z uma-/.anostmi na dan, dasi je oni večji t;.t, ki kriči, da na j tatu primejo. Slabo pooreni vojaki. Število novincev je te dni dospelo v Port Wadsworth za sanitetni oddelek. Dr. E. li. Frick, kteri je imel nalogo ljudi vpeljati v službo, jih je postavil v vrsto in djal naj vaak kdor bi rad vedel na kako vprašanje odgovoriti, stopi dva ko raka naprej. „Toraju, nadaljuje zdravnik ..razume li kdo od vas kaj o lekarstvu?" Nihče se ne gane. ,,Ye kdo od Vas kaj o zdravilih?" vTsi ostanejo mirni. „Je kdo od van kdaj delal v ka-kej lekarni?" Vrsta novincev stoji kakor zid. ,,Jeli kdo Blužil v kakej bolnišnici?" Novinci stoje mirno. ,,Pasja noga, jeli kdo od vas storil kaj tacega, vsled česar bi bilo verojetuo, da je sploh sposoben za kak posel v lazaretu?" Nek mož je stopil naprej. „No, kaj pa si delal?" ,,Bil sem pri nekem pogrebuiku za pomagača". Dohodki vojnege davka. Washington, 18. okt. Od 30. junija, od dneva sprejetja in vpe-Ijanja vojnih davkov do poslednje sobote so znašali dohodki damačih davkov $83.651 556, v primeri z lanskim letom je bil letos večji dohodek za $32,029.667. Novi davek s koleki, pravi komisar, prizadeva večinoma „boljše razrede" (pa tudi ne. vsak potnik mora plačati $1-3 tudi v medkrovju koleka). Ne\vyorška borza uporabi sleherni dan za $18.000 kolekov. Zahtevajo večjo plačo. W a s h i n g t o u, 15. okt. Tisoč delavcev tukajšne ladjedelnice jo vložilo prošnjo tajniku Langu za zvišan je plače za delo čez uro. Odkar se je pričela vojska morajo delati po dvanajst ur na dan namesto p<»; Podpredsednik: Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija AuniČ, Bex 2G6. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PreSikn, Box 286; Josip Mantel ; VHi atanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: ,,GLAS NARODA4*. Pristopila društva: DruAtvo Marije Pomagaj, štev. C, v Lorain, Ohio: Simčič Matija, Skrbina Martin, Simončič Franc, Sprajc Jožef, Brivec Franc, Krauiar Matija, Krištof Franc, Petrih Anton, 8 te bi aj Jožef, Društvo šteje 9 udov. Društvo sv. Barbare štev. 7 Thomas Tucker Co., \\\ \ a. Bulič Daniel, Bulifi Stefan, Bulič Pavi Cuder Andrej, Cuder Matija, Cadar Janez, Cern Janez, Dermota Franc, Gudal Nikolaj. .Jurič Alojzij, KreBal Anton, Lohajnar Tomaž, Mlekuž Janez, Mlekuž Franc, Pregel V incenc, Turek Prauc, Turek Anton, Društvo šteje 17 udov. Oba društva sta bila sprejeta v Jugoglov. Jednoto dne 14. oktobra. Jugoalov. Jednota šteje sedaj 415 udov. lan Govže, I. tajnik. Prvi načrt zarotnikov je bil ta, najeti sobo v kaki ozki ulici, po kteri bi moral cesar priti iu ga od tam z bombami obsuti. Ko je c»'sar predrugačil svoj namen Egipt obiskati, so tudi zarotniki svoj na&tr premenili in sklenili cesarja v nemški cerkvi v Jeruzalemu napasti. Pri zarotnikih so našli bombe pa rudi dokumente, iz kterih je raz-v vidno, da so zarotniki tudi nameravali usmrtiti kralja Humberta in vse Člane kraljev*- rodovitie. (Naj-jepavse le časnikarska ,raca'.) r i g r a d, 16. okt. Kosopri-Hi na sled zaroti proti življeuju nemškega cesarja, pričeli ao nadzorovati vso tukajšno italijansko naseliti no. Imenovali so inšpekcijo, k ter a preiskuje od hiše do hiše, zaznamuje imena in druge posebnosti vseh Italijanov, kteri imajo ■lužbe. Vse brezposelne Italijane, kteri itak ne spadajo k boljšim krogi m, bodo pognali če z mejo, še predno pride cesar v Carigrad sultan je dal povelj*, da ostane vapored sprejemnih slavnosti ostane tajen, da bi zarotniki ne imeli prilik« izumiti nakane. Jutri pričakujejo prihod cesarske ladije ob zlatem rogu. Z a n te, ua joniških otokih, 16. okt. Cesarska ladija ,.IIohenzol-lern'' z nemškim cesarjem in cesarico na krovu, kb-ra je bila vsled preLeče nevihte tu zasidrana, je danes ndjadrala naprej proti Carigradu. London, 17. okt. Na severnem morju razsaja tako hud vihar, da so morali ob obrežju pri Fife-shire na Scotskem ladjeplovstvo L ^ustaviti. Mnogo ladij jo iskalo zavetja v ,,Leigh ten Roads'' in poroča se o celej vrsti nesreč. London, 17. okt. Poročevalec „Standarda" brzojavlja iz Odesse, da je zvedel po nekem ruskem časniku, da je v Port Arthuru zbranih 40.000 ruskih vojakov. Carigrad, 17. okt. Nemška ladija ,,Hohenzollem" je danes opoludne dospela pri zlatemu rogu • cesarjem Viljemom, cesarico in spremstvom na krovu. Zastopuiki sultana bo pozdravili visoke goste, kteri bodo jatri stopili na kopno. Beri in, 17. okt. Prejšnji upravnik državne tiskarne Griinthal, kteri je na nepošteni način tiskal več nego za 400.000 mark državnih bankovcev in jih spravil v promet, si je v preiskovalnem zaporu sam ▼zel življenje. Pariz, 17. okt. Podadmiral Fournier, kteri je ravno sedaj z ministrom mornarice Lockroyem v Tunisu se bode nemudoma povrnil i&saj v Toulon. Arzenalu mornarice v Toulonu je došlo povelje nenadoma oklopnice ,.Bourinas", liral Trehonart", „Valmy" in „Jemappes" postaviti v služba. Tudi imajo odposlati, kolikor top ničarjev le mogoče k trdnjavam v Brest. Te naredbe pripisujejo napetim oduošajem z Anglijo zaradi Fash<»de. Tukajšnji časopisi op« minjajt) na istinitoat, da s.* v Ai-gieru tri britiške vojne ladije sumljivo vadijo v streljanju. .London, 17. okt. Danes zjutraj se je pripetila razstrelba na krovu britiške ladije „Blengiell" v kanalu pri Margate. Ladija je s tovorom naphte prijadrala iz New Vorka. Razstrelba je bila tako silna, da je vso ladijo raznesla, in devet oseb bilo usmrteuih, med temi tudi kapitan, njegova žena in hči. Ladija je bila le štiri milje :»d obrežja ko se je pripetila nesreča. Iz Margate so natančno videli razstrelbo. Takoj potem je vzbruh-uih ogenj in v kratkem času je vse lesovje do vode pogorelo. Iz Margate sta takoj odrinila dva rešilna čolna na pozorišče, toda našla nista iiikogar. Rešila pa je neku druga ladija v bližini šest angleških in tri nemške mornarje. Nihče ne ve kako se je nesreča pripetila; ostali vedo le toliko, daje razstrelba raznesla vos zadnji del ladije. London, 17. okt. Pri Brieg sta danes trčila skupaj nek osebni in tovorni vlak. Sedem osebje bilo usuirtenih in mnogo ranjenih. Wards Island. (Konec.) Prihodnji oddelek št. 2, je kazal že povsem drugačen obraz. Tukaj je pravi prostor za psihologa; tukaj se mu ponudijo razni slučaji blaznosti, besnoati, ali tudi le sumljivi slueaji. Tu vidiš blaznega, ki se popolnoma otročje vede, poleg njega moža, kteri si domišlja, da je večkratni milijonar, tur prenaša zavoje papirja; tam ti zopet eden kaž»> razne obraze, drugi lepo pridi-guje, tretji ima politični govor. Pr ava podoba človeškega siromaštva in nesreče. V tem oddelku smo ostali le samo kratek čas, ko smo korakali proti tretjem oddelku, nas je vodja opozoril, da naj bodemo pozorni. Razsajanje že dohaja na naše uho, predno dospemo do tega oddelka. V tem oddelku so na novodošli ljudje, kteri so bolj hudo blazni in besni, ter so zelo uemirui. Tukaj vidimo 12 do 16 osob sedeti ob mizi z debelo blazino; nekaj jih prav glasno govori, drugi kriče, se prepirajo, pojo; stražijo jih 4 do 5 paznikov in nikomur ne puste sedež pri mizi drugače zapustiti, nego uprav v najpo-trebneje namene. Tukaj najdemo pijanca, kteremu je premnogo uži-vauje slabeja „fnseia" ali ta kratkega" odvzelo luč razuma; poleg njega mladeniča, kteremu je brez-pametno pušenje cigaret zblodilo pamet: tam zopet mladega človeka, kteremu je pohotno in nesramno življenje uzrok — blaznosti. Tam zopet vidimo nekoga besuiti in kričati, ali kmalu se poleže in prične glasno moliti; v kotu se ti skriva nekdo iu kliče na pomoč, siromak trpi na zasledovalnej blaznosti, ter hoče uteči sovražnikom. Veseli smo, da nas ločijo težka vrata in močna, železna ograja: dovolj smo videli tudi tu; naš zdravnik nam pove, da so ostali oddelki tem enaki: samo, da so bolniki razdeljeni v razrede, na pr. v enem oddelku so samo božjanst-ni, v drugem beguni, v tretjem nečejo o snagi nič vedeti; v dveh oddelkih so pretepalci, dalje zopet kretini, idijoti itd., pokazal nam je potem še zelo krasno ležeče poslopje proti iztoku. To poslopje je sta-reje in mnogo manjše nego glavno poslopje in ima le osem oddelkov. Ogledal i smo si še poslopje za stroje z električnimi dynamo stroji, bolnišnico, v kterej so telesno bolni blazniki, naposled si ogledali velikanske zaklade živeža in kuhinje v pritličju. Med tem nam je zdravnik pripovedoval, da je v tem zavodu 4000—4500 bolnikov obojega spola; stroški znašajo na dan po >2000, pri poslovu je uročil še vsa komu letno poročilo o blazni-cah v državi New York. Veseli smo bili, ko amo ostavili otok in Boga hvalili, in objednem prosil-, da nam prizanese s tako hudo kaznijo; obsojali smo tudi z^lo pretirane vesti o slabem in grd-m postopanju z umobolnimi; neoi'H -ua ravno reči, da prav l«-po ž njimi postopajo, nikaicor pa ne tako grdo kakor so pisali nekteri listi. Sedaj pa k drugej točki. Koliko plača država paznikom pri urno-bolnih! S20 na mesec, hrano in stanovanje: spodnje obleke ne dobi nihče, kakor tudi v druzih tacih zavodih ne. Ravno tako si mora paznik sam omisliti uniformo, ako je prestal posle usnje čas, dva meseca, napraviti si jo mora pustiti pri tvrdki, ktero določi vodstvo in velja >>14. To obleko mora paznik obleči ob 5^ uri in jo na sel>i imeti, da gre k počitku, narejena je pa iz tacega blaga, da ko jo mož nosi jeden mesec, prične odrekati svojemu namemu, ako jo paznik marljivo ne krpa sleherni dan, potem prične iti na debelo v kosce. Posledica temu je, da dobi država take ljudi, od kterih jih 95 od loO le po dva meseca, ali tri ali malo dalj v službi ostanejo, k večjemu pa prezimijo, kakor brzo se pa pokaže spomladansko solne; pa drugje iščejo kruha in služIte. Vsakdo mora napraviti skušnjo po predpisu, ali ta je tako lahka, da jo zlahka napravi vsak 12 let star deček. Zatoraj se ti ni potreba začuditi dragi čitalec, ako ti povem golo istino, da od vseh moških paznikov — za ženske ne vem ker nismo nikdar v dotiko prišli in ta oddelek tako ločen kakor prava trdnjava— 2(H) na števila imata le dva možka diplomo. Večina teh paznikov gre na delo kakor dninarji, mehanično opravljajo vse, nemajo nikakega razuma za t«- nesrečnike kaki* bi jim olajšali t.*do »sodo, Ako bolnik ne razume angleški, kar se mnogokrat pripeti, se temu *<• slabeje godi, ker 90 «>d-stot. teh paznikov je duma iz zelenega ot<»ka, kteri raz ven njegovega narečja razume le mednarodni je zik — pest. Dasiravno predpisi paznikom strogo prepovedujejo pretepanje umobolnih ter jim prete a takojšnjo odpustitev, je vendar ta surovost v navadi, paznik mora samo oprezen biti, da ga pri surovosti ne zasačijo. Da se odtegne obsodbi pri ka-kej preiskavi, se mora preje priučiti, da siromašnega Maznika vedno tako udari, da udarec ne zapusti sledu, zato najraje te s pestjo po želodcu udari jo, ali na kraje kje se nahajajo jetra ali obiati. S takim udarcem bolnika popolnoma omaga in ne zapušča sledu; ako pa ta siromak težje jedila prebava, ali mu celo ži\ljenje zdatuo prikrajša, zato se surovi patron zelo malo briga, njegov namen je dovršil in siromaka za ta dan ukrotil, a tolaži se b tem, da blazni nemajo občutka. Ako na večer poslušamo te paznike kadar se med seboj pogovarjajo, se nam morajo lasje ježi ti, kake skušnje si dopovedujejo in kako se z njih nesramnostmi še bahajo, dopovedujejo nove znajdbe mučenja, da se potem nič pozna. Povedano je resnično in lahko vsak dan dokažem, sam se vse čul in videl, za popis teh surovosti bi potrebalo mnogo predalov lista Zdravniki se res zelo prizadevajo in store svojo dolžnost, ali kaj pomagajo vsa ta navodila, ako jih pazniki zanemarjajo, napačno razumejo ali celo popolnoma nasprotno ravnajo. Sramota jo za našo državo, da paznike tako Blabo plača in s tem izvežbane paznike odganja iz službe. S polovico manjšim številom, seveda zmožnimi iu izvežbanimi pazniki, bi so lahko kaj vBpešuega storilo, nego se sedaj stori. Ali dokler bodo državne službe smatrati samo kot nagrado za politično podrepovanje, tako dolgo ni pričakovati kaj boljšega. Ako pomislimo, da bi se uinrBi-kak nesročnež še lahko rešil in okreval, ali vsled sramotnega postopanja surovih paznikov mora počasi umreti, bi bilo pač na prostoru, da se :ia tem lepem, ali žalostnem otoku dobro pomede. C. Servus. Rojaki, naročujte se na list „Glaa Naroda" 1 r Drobnosti. Umrl je v Škofji Loki notarski konpicijeut gosp. Alojzij Triller, vrl in delaven pristaš narodne stranko, kateri je užival občne simpatije. Bodi mu zemlja lahka! * * * Izjemno stanje na Krasu. S Primorskega se „S1. Nar." od dne 25. sept. piše: Razmere na Krasu so postale neznosne. Redar-stveni organi love ljudi noč in dan. Ko so te dni vojaki in orožniki gnali nekaj aretovanih ljudij skozi Gorjansko in je jeden delavcev, ki so za praznik postavljali slavolok, mej aretovauci videl svojega prijatelja, je zaklical: ,,Živio Slovenci". Koj je bil orožnik pri njem in mu prepovedal klicati ,,Živio Slovenci". Na to zakliče neki drugi mož ,,Zivio Slovenci" in zdaj je hotel orožnik ljudi kar aretovati. Kdo vč, kaj bi so bilo zgodilo, da se navzočni duhovnik oglasil in orožnika poučil, do kam segajo njegove pravice. V vasi Mavhinji sem videl devet orožnikov, ki so gnali pet fantičev starih 14 do 18 let, drugi dan pa sem videl osemnajst vojakov in put orožnikov, ko so pt-Ijali v zapor 4 fante. To so le posamične slike. Ljudstvo je silno razburjeno. * * * Nenavadne razmere. Knez Aussperg ima v kočevskem okraju nad 30.000 oralov sveta. V občinah Draga in Trava ima velike komplekse, in zato je v Dragi, ki šteje 1300 duš, nastavil svojega gozdarja. Ta se zove Eiselt. Za po-vzdigo gospodarstva ni Eiselt še ničesar storil, pač pa dela zdražbo, kjer more, in dosegel je, da je nastala večja napetost mej Dražanii kakor je l>ila kdaj poprej. Eiselt ima prvo besedo pri občinskih in drugih volitvah, in kdor ne trobi v njegov nemški rog, tisti ne sme v obširnih gojzdovih zaslužiti nobenega krajcarja, ne z dlanjo, ne z živino. Občina Draga ima 1300 prebivalcev, a dasi je sauio pet družin nemških in so vse druge slovenske, bi Eiselt rad vso občino ponemčil. Zadnja občinska volitev, pri kteri so v obeh razredih zmagali Slovenci, je ovržena in kmalu se prično nove volitve. Eiselt se trudi že zdaj noč in dan za svoje kandidate; kamor pride, povsod prouzročuje nemire. Pripetilo se ie, daje mirne svate razgnal, a znano je tudi, kako vlogo je igrala puška kneza Auer-sperga pri nekem trgovcu, ki se ni udal Eiseltovemu političnemu pre-pričauju. Nekteri « licijalni gospodje podpirajo Eiselta na tihem. ,,Slov. Narod'4. * * * Tržaški anarhisti, Tržaška policija je v zadnjih tednih ujela več laških anarhistov. Te dni je aretovaia trgovskega pomočnika Franca W'idmarja, kteri je služboval pri tvrdki Briill, nekaj dni pozneje pa njegovega tovariša Karla PresBana in gostilničarja M o se ta. Tako da je zdaj v zaporu že lepa zbirka anarhistov. Oudno, da tržaška polici ja do meseca septembra ni nič vedela, da žive v Trstu tudi laški anarhisti. * * * Za spomenik cesarice Elizabete na Dunaju se je nabralo, že 300.000 gld. Lastnik pivovarne Dreher je poklonil 10. (>00 gld. * * * Dragi drogovi za zasta-v e. Pred avstrijskim parlamentom stojita dva železna, z zlatim avstrijskim orlom okrašena droga za zastave. V proračunu sta za-znamenovana drog*, da veljata — --48.000 gld. !!! Koliko celjskih gimnazij bi se dalo napraviti namesto teh dveh drogov ? ? * * * Samoumor radi dveh k r a j c a r j e v. V Loven bergu v pri spodnji Šleziji je skočila pred kratkim služkinja nekega Žida, Hedviga Turick, iz tretjega nadstropja na cesto in je bila takoj mrtva. Poueverila je baje dva krajcarja, in ker jo je ladi tega gospodar policiji naznanil, seje usmrtila. Pred židovo hišo seje zbralo ogromno ljudstva, ktere je došle redarje kamnalo. Še-le požarna bram^a, ktera je prihitela na pomoč, ie razgnala razjarjene ljudi. Soproga morilka obeše-še n a. Dne 24. sept. je bila v Dolj-nji Tuzli obešena 34 let stara Sai'a T iliirovičeva. V družbi s s\ jim lSletnim si'Rim Osmanom je napadla spečega soproga. Sinje držal očeta za nog , žena pa je odsekala soprogu glavo. Potem sta ga zakopala. V jamo so pomagali nesti očetovo truplo tudi ostali štirje otroci. Orožništvo je truplo našlo ter dognalo morilca. Osman je bil obsojen v ječo za S let, Tahiro- vičkeva pa na vešala. * * * L u c h e n i v samotnem zaporu. Radi drznega vedenja Lu-chenijevega kaznovalo ga jo sodišče s samotnim zaporom do dne 2. okt. Pred nekoliko- dnevi je Lucheni ponosno izjavil, da ne ume 1'ran-cozki, toda predsednik mu je reki, da ume dovolj. Ko je kmalo nato izšel Lucheni iz dvorane, zaklical uiu je nekdo v francozkem jeziku : ,,Canaille!" (Živina) Lucheni mu je takoj odgovoril 1'rancozki: ».Živina ste Vi!" * * lo do Knlprtar let« 1S99 bode ze rxuiuudi lep kraailH ga hoL lepe slike iz Calumeta, dalje slika mil. škofa Mraka z lepim [»opisom : dalje ponesrečenega časi. g. Hodnika; umrlega misijonarja Čebula; avstrijske cesarice in cesarja; dalje nekaj slik iz vojne s popisom; hu-moriatičue slike; nekaj povesti, smešnic itd. Izšel bode okolu Božiča in bolj obsežen nego lani, tiskan pa ves z novimi, lepimi črkami. Naše trgovce, saloonerje, obrtnike in druge opozarjamo na objavo v lijem, lani smo 1300 komadov razprodali v dveh mesecih, letos irn tiskamo 1800; Slovencem računamo objave 25 odstot. nižje nego drugim. Listnica uredništva? Rojakom odpošljemo sedaj za 840.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev r-'giatrirnaa. so? JANEZ URE K AR, doma iz Čateža na Dolenjskem, pred letom dni je bil v Los Oerilos, N. M.; dalje kje je JOSIP ŠCSTERSIČ, pred letom je bil v La Salle, lil. Naslove teh dveh bi rad zvedel: Martin Ure-k a r, Box 316, Great Falls. (3—1) Naznanilo. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam svojo--. .__ prodajalnico, ktero sam premestita iz Allegheny, Pa., v 5102 Battler Str., Pittsburg. Francoska parobrodna dražba Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - lNNSBRliK (Avstria). Parniki odpljujejo VBako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Navarre La Normatidio La Touraine La Gascogne Ln Champagne La lin-ta^ne La Touraine L i (iascogne La Champagm-La Bretagne La Normandie 22. oktobra. 29. oktobra, o. novembra 12. 2b. doc. 10. 17. 24. 31. Glavna agencija za Zjed. držav* Naznanjam, da imam pro dajalnico odprto tudi ob nedeljah in sprejemam pošto. MARIJA KAM lil C H, •">102 Iiuttler Str., Pittsl.urg, Pa. > Vsem rojakom priporočam moj SALOON 13.-J5 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v k ter em bod eni točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE S.MODKE. Za zahavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORriC, 1M.°>5 Main Str., La Salle, IU. Naznanilo. ~ Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov iu "povestnih sloveuskib knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-koniu poštnine prosto, ktere vrst; kdo želi. Glede knjig, ktepe vrste jih Kdo želi naj mi piše po cimik, pošljem ga vsakemu poštnine prosto. Molitvi* n i k »• imam od MO cent. d< > $2.25; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige. M A T. POG O R E L*C7 _Box 072, Calumet, Mich^ FR. SAKSER ^ CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v s t a r o do m o-v i n o Slovencem in Hrvatom, za 100gold, avstr. veljave treba di.ti $lo Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišeta lahko slovensko, :tlj kakor drago, pošte, tare in vasi so nam dobro in Canado: S BOWLING GREEN, x,,ane in se nemore nič zgubiti, NEW YORK. ' svoji k svojim I Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovoli čestokrat obiskat moj SALOON 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v k tereni točim izvrstno ANHAEUSER & BUSH PIVO ali ST IOU1S PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, pose ti te me parkrat in prepričali se hodete o dobrej pijači in postrežbi. S poštovanjein M ike Krawl, 120G Scott Street, JoUet,IU. Podpisana priporočava vsem Slovneem in Hrvatom v Jolliptu in okolici svoj lepo, na novo urejeni vSALOOA7 na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na noro došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat SVOJI NAJ GREDO VEDNO E SVOJIM! Se spoštovanjem Martin Bluth & Co., SAliOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET. ILI. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRAN I-SKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glufc-nim od 825 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj-še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na rafiun. Gla sovi so iz jekla, trpežui za vse življenje. Deh garantirano in prva poprava bre2plačna JOHN GOLO! 203 Bridge Street, JO] _ _______ __ EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER 8c ..GLAS NARODA' 109 Greenwich Street, New York, posreduje listke za vse parobrodne in železniške proge. GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA D KI /HA, BR* MNARSKI LLOYD, HAMBURSKA DRUŽBA, IiOTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD THE PRINCE LINE Pošilja tot-no in vestno DENAR V STARO DOMOVINO c h i. <> in zanesljivo, dosedaj smo odposlali že nad poltretji milijon goldinar, avstr. veljave. Pri v.-.-jih svotJih in menjavi priporočamo menjice dobrih bank. Posredujemo hranilne vlo^e v razn slovanske posojilnice. ' 6 x ''^l-v-n-c naj w naiias obrne, ker vsakomu dobro postreiemo. Paziti je treba na naš naslov \ >k p tmk i,:ij naiu brzojavi ali natanko piš^, po kteri železnici v New York pride in čas. V New York / 1 ' : ^"'--isb. Nickel plate, Rio Grande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do m I»u tla!- potem p:i spremene železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti ke z našimi kovertami ljudilovci, kteri govore poljb^^SIovaški, T lr 1 L1"1' * ; * \ ' ka,J -li\v,'UHki- Tl vsk"imi ga k »«m peljejo, a ga drugam odvedejo '«> »«r<- . k .r j - marsikdo okusil. J o - k t k potnik pripelji- -•-/ vodo to j.* Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje nai se . konhk«/elezinro .n minerju reee, da vstavi na Carliale Str., potem ima le dva mala ...... 1 S 1'aK,,r i'»tTMiia<;r^nui,.|i Str.-, t stopi iz Carlisle Str ;et, kjer to pri našej office jenja vidi "» • \ uji-v ■ i lil . z napisom „(J In - NarodaJ J navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz ZŠTo^tct- =c\ls:a T7- i ~n USToarpol „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", »Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28 00, Ljubljano $27.75, Karlovee $28.50, lušpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobč vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD £c CO., 61 BROADWAY, /---—_NEW YORK. Denar pošiljamo1 v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje : VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. u- Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli. f H i 4 4 i i 4 \ 4 i H -i 4 i 4 \ JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str., Allegheny, Pa., toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro Eli KRHA RT in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars7" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Ezprean prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agentje se sprejmo proti ugodnim pogojev. uA-iL JL HOTEL IVarenberger J. STREIFF & CO., lastnika i:iO Greenwich Street, Neir York (v Mi/iiii tiskarne „«la« Naroda'4). '4- I G. MARTINI na 5. ulici v Red Jacketu, Mich., je odprl h--t. lu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči V našem A vsi ri D-.bra postrežba po nizkej coni. Pi < >dajum< t parobrodne in železniške listke po najnižji!« cenah. mm-- T^^s TJ"- ,Tpi»Hlfir'- rpi! KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pobija na vse dele sveta denarn* ..akar.nire, menjiee in dolžna pisma. Ispoxluje in izterjnje zapuščine in dolgeve. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro zjednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim! Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo... ^13.50 in na 15 kamnov samo tj)15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 8». R. MADISON STREET. CHICAGO. ILL. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik BrMwrnmrn So. Str., sedaj nastanjeni zdravnik na East corner 10. Walnut KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor tndi vnanjil Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovesih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi- ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 1 letno zdraviliško skušnjo, zdravi I najtežje in naj-j '»pasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jeminBkušnjami BENZ1GER BROTHERS 36:38_Barelay Street, New York. TOVARNARJI potrebščini za i katoliška * društva. Posebnosti naše hiše so: regal i je (društvena znamenja). Zastave, bandera, prepasnice in redovni znaki. Sablje, nož n ire, c-Hade, eepiee, zavihane rokavice, rokavice itd. Vt