28 Dopisi. Iz Istre 18. jan. — Naš cesarski namestnik tržaški baron de Pretiš je tedaj finančni čislajtanski minister. Sedaj pa uganite: kdo mu bode naslednik? Provinci-jalni kapitan, sedaj podpredsednik v rajhsratu, znani federalist (?) g. V i d u 1 i č. Vsaj tako se govori v krogih njegovih privrženikov. Mož je bistra glava, pa tudi šega v, da se umeje zmirom na prvem sedežu obdržati. Bil je velik prijatel ranjcega nepozabljivega dr. Tomana, pa mu tudi spodablja vsaj v bradi. Nekdo je nedavno iz Istre pisal: „Ovde se jadra po vetru; bojim se, da tudi omenjeni gospod". Iz Liblirnije 19. jan. — Lovranci su po besedah „Osserv. Tr." prosvjed (protest) učinili proti vrlom našem zastupniku g. M ar o tu, da je u saboru rekao : „Lovran neima jedinoga muza, koji bi se mi činio spo- sobnom, da vlada občini......" Strastno ga napadaju, dokazajuc, da imaju medju 3000 stanovalci 54 pomorskih kapitanah, 11 podkapitanah, 16 gospodarah velih brodovah , 4 c. kr. činovnike, miešajuc liepimi taljan-skimi rieči nespodobne pojmo ve, mu broje u prikor i to, da je na taboru (Kastavskom) govorio. Ali gosp. M ar o t nije htjeo s govorom na saboru nikoga uvrie-diti *), nego dokazati, da u Lovranskom občinskom za-stupstvu nije inteligence; to pa je i prava istina, jerbo medju 16 zastupnici občinskimi znadu dva nješto zapisati, a glavar ili podestd, kad svojim sovjetnikom sta piše, učini ovakov naslov: „AIP Consigliere comonalle" (miesto: Al Consigliere comunale). U trieh riečih vidite četiri pogrieške. Kakov je pa nutrnji sadržaj njegovih pismah, lahko sadaj sami sudite. Ako dakle Lovranci žele, da se njihova reprežentanza kao inteligentna pohvali, briga im mora biti, da za taj posao izberu učenjake! Iz Goriškega 21. jan. — Cesarskega namestnika v Trstu ni — kdo bode novi namestnik*? Primorsko vže davno želi, dobiti stalnega, delavnega, zmožnega pa ta-cega namestnika, ki bi tukaj šne razmere poznal, pa jim tudi v vsakem oziru kos bil. Slovenci vemo, da, kakor zdaj reči stoje, nam rojenega Slovenca ne pošljejo; da bi nam le takega moža dali, kteri deželo in ljudi poznd in kterega bi bila volja stati nad strankami in narodnostmi in se vsaki — toraj tudi naši — vselej in v vseh zadevah pravičnega izkazovati. Imenujejo se po časnikih koroški deželni predsednik C e s c h i, tirolski podnamestnik Alesani, cel6 grof Taafe in — L a- 5enna(!); pri nas pa se veliko govori o bar. Pino-tu, eželnemu predsedniku v Bukovim. Znabiti da bi bil Pino vsem tukaj šnim strankam med imenovanimi kandidati še najbolj po godu; on vsaj oba deželna jezika zna in — ker je v Trstu in Gorici služboval — ljudi in deželo našo brez dvoma bolje pozna, nego Bukovino. *) Blaga mirna njegova duša tomu nije sposobna. Vsak ni povsod na pravem mestu. Barona Pino-ta so mislili — kakor je bilo citati — Vam Kranjcem za deželnega predsednika poslati; al Vi morate imeti čisto narodnega moža, Primorcem pa, ker dvonarodnim, bi bilo za zdaj vsaj s pravičnim nepristranskim možem, akoravno neslovenskega rodu, vstreženo. Iz Gorice 19. jan. — x+ y. — „11 Goriziano!" „G." sem primeril uni pot ljubljanski „Danici"; s tem je sploh že opisan, vendar pa naj dodam o njem še nekaj črtic, pa ne svojih, ampak ki sem jih pobral med občinstvom, črtic izrazujočih občno mnenje — ktero, če je opravičeno, treba po modrem izreku onega, ne vem že, kterega izmed brezštevilnih avstrijskih ministrov, tankočutno vse sprejeti. Da ima ka-tolišk organ v nadškofjem mestu vso pravico, izhajati, tega ne bo nikdo tajil, rtudi on ne, ki ne bi hotel drugih razlogov priznati, ko tiste, kteri izvirajo iz ustavno zagotovljene nam svobode. So pa še mnogoteri razlogi, kteri dandanes potrebnost tacega lista dokazujejo. Ako naš „G." pogledamo, vidimo brž, da ima sosebno eno, kar se more reči, izvrstno pero, ktero ne-kterim ljudem presneto imponuje. Tudi kaže zapopadek in pisava, da stoji mož, ki spisuje na pr. „lettere gori-ziane" (goriška pisma) i. dr. na tistem visokem stališču, kteremu pravijo „visokost časa". Prav smilijo se mi, — mi je rekel nekdo — tisti ubogi liberalni pig-meji (pritličniki), kedar jih, igraje se ž njimi, tako rahlo in vendar vspešno persifluje. In to je tudi edini pravi način — mi je rekel moj porok — meniti se s tisto vrsto modrijanov, kteri srkajo vso* modrost samo iz onega Linne-ju ne še znanega mlečka *), kteremu so novejši učenjaki dali ime „liberalismus vulgaris". Da bi se j,6." le tega načina skoz in skoz držal! — slišim druge ugovarjati — al to je, česar tu pa tam pogrešamo. Ti bi mu radi svetovali: „Fortiter in re, sua-viter in modo". Našel sem jih tudi, kterim se zdi, da „G." v svoji polemiki in tudi v drugih sestavkih mnogokrat čez tarčo strelja. Od nekterih sem moral slišati cel6 tudi to: „Piu evangelizzare e meno dia-bolizzare" (več evangelije vati bi moral in manj hu-diČevati). Glede na zadržaj lista sploh pa in glede na očitno namerjanje njegovo se je reklo že precej takrat, ko je bil začel „G." izhajati, da je „piu Romano, che Goriziano", češ, da se peča vse prevjsč z rimskimi, ko z goriškimi zadevami in da je tedaj naslov njegov ,,lucus a non lucendo". V teh črticah, mislim, da je prav objektivno posneto javno mnenje v tistih krogih, kteri niso „a priori" nasprotni verskemu časniku. Zdi se mi, da je že tudi vredništvo samo občno mnenje poti-palo, kajti v neki številki je svoje stališče in vidke svoje nekako zagovarjalo. — Kdor naša laška goriška časnika („G." in „L") bere, dozdeva se mu, kakor da ne bi imela druzega namena, ko da se drugi z drugim prepira. Dolgo časa se je „G." »!•-*" ogibal in je raji po Trž. „Cittadino"-u mahal, kedar je hotel „I"-u kaj povedati; slednjič pa se je vnela resna borba med njima ne le zarad občnih zadev, v kterih ste si verska in t. i. liberalna stranka po vseh krajih nasproti, temuč tudi zarad nekterih domačih dogodkov, izmed kterih priobčim prihodnjič enega, o kterem ni bilo do sedaj, kolikor je meni znano, še nikjer nič brati, niti v slovenskih, niti v nemških listih. Gorica 20. jan. — Druga številka „Soče" je bila neki ustavljena zarad tega, ker je razsodbo c. k. okrožne sodnije zadevajočo dopis iz Prage v št. 1. od 6. t. m. na čelu lista natisnila v slovenskem prevodu, namesti v italijanskem jeziku, v kterem je vred- *) Pri nas demo, namesti m 1 e č ali mlecec, mleček (Milchschwamm.) Pis. t 29 ništvu došla. — Ne vem, kaj je čudniše, ali da goriška okrožna sodnija slovenskemu listu razsodbo v italijanskem jeziku pošilja, ali pa, da vredništvo take poslatve prejema. — 29. dne t. m. bo obravnava za-stran tega prestopka (!) v štev. 2. — 13. januarija je neki Italijan dva tukajšnja menjalca za 5000 g Id. a. v. opeharil. Menjala sta sleparju 12 italijanskih bankovcev po 1000 gol d.; bankovci pa so bili tako umetno ponarejeni, da jih niso najbolj iznajdeni ljudje mogli razločiti od pravih. Pomoto je v prvo spoznala kupčijska sodnija v Vidmu, kamor je bil eden menjalcev po opravilih denar poslal. — Goljufa še niso vjeli. Iz Gorice. (Za slovenski oddelek kmetijske nase Šole) je deželni odbor imenoval gosp. Fr. Žepiča za asistenta. Gosp. Žepič je dovršil gospodarsko šolo v Kri-ževcih na Hrvaškem; do sedaj je bil suplent na gimnaziji v Požegi. Njegove študije in rodoljubje so nam porok — piše „Gosp. List" — da bo imela šola v njem prav dobro učiteljsko moč. Iz Krškega 15. jan. (Pevsko društvo) je 14. t. m. sopet veselico s petjem in plesom napravilo, v kterej •se je sešlo na veselje naše tudi mnogo rodoljubov, do-morodkinj iz Novega mesta, Brežic, Krške vasi, Sv. Duha, Sv. Križa, Nove gore, Reihenberga, Leskovca, Rake, Stare vasi in Vidma. Zbori in čveterospevi so se vršili dobro, in na splošno zahtevanje je bil „Vidov dan" ponavljan. „Hči na grobu svoje matere" je gosp. Franjo Podobnik izvrstno pel, in gospodičina Marija Kraš-n ar jeva ga je na glasoviru lepo spremljala; „Stari Kranjec", od gosp. Matija Sušteršiča v staro narodni kranjski obleki prednašan, seje občinstvu posebno dopa-del in to kakor tudi vse drugo z gromovitim živili-klicem sprejeto bilo. Po petji je godba zaigrala, in rado vali smo se do jutra. — 4. svečana napravi pevsko društvo Vodniku na spomin „besedo". Slava! Radoljica 4. jan. (Po volitvah. — Konec.) Sploh so zadnje volitve pokazale, pri Čem da smo in česa nam je potreba; — zatoraj bode pa tudi gotovo vsak pošten domoljub delal na to, da narod naš zmirom bolj in bolj spozna svoje prijatle in svoje sovražnike. Po deželi v kmetiških občinah je stališče naše tako trdno, da vlada s svojo silo in vse liberaluške drhali močjo ne opravi nič, ako se tudi na glavo postavi; tudi po mestih je vsako leto bolje, al vendar je treba še mnogo poduka in dela. Ako pogledamo naše nasprotnike — pionirje nem-Škutarstva po mestih — vidimo s čisto malo a Častno izjemo, v prvi vrsti c. kr. uradništvo. Pogledite le imenik konstitucijonalnega društva in berite njegove govore! Uradnikom vendar pri sedanjih okoliščinah ne moremo zameriti; oni so od vlade odvisni, okoliščine pa so take, da naši narodni zastopniki morajo biti v strogem nasprotstvu v deželnem zboru proti vladi. Dalje je med temi gospodi mnogo „privandranih" nemcev, al še veče je število domačih renegatov (izneverjencev), in to so , kakor skušnja uči, najhuji nasprotniki. Kar je narodnih uradnikov, ti si ne upajo in zato molčijo. Za temi pa pride cela vrsta trgovcev in obrtnikov, nekaj domačinov, še več pa iz vseh vetrov zbobnanih ptujcev, kteri so v deželi bili gostoljubno sprejeti, kteri si tukaj svoj kruh služijo in jih je mnogo še obogatelo, v zahvalo pa narod teptajo in deželo ptujcem izdajajo, ker mu še šolskega poduka ne privoščijo, kakor ga dobiva Nemec, Lah, Francoz itd. v maternem jeziku. v svoji zaslepljenosti vse, kar je narodnega, grde. (Glej „Tagblatt"). Početju teh ljudi bi se dalo morebiti v okom priti, da, kakor se pri številjenji ljudstva na-pravlja imenik po moškem ali ženskem spolu, starosti, veri, narodnosti, stanovih itd., tako naj se naredi tudi imenik trgovcev, obrtnikov in rokodelcev po značaji: nemškutar ali narodnjak. Potem bode vedel narod nas, kam ima to ali uno, česar potrebuje, kupit iti, temu ali unemu zaslužka dati. Priporočal bi se zanimiv imenik posebno zato, ker skušnje učijo, da trgovci in rokodelci pri volitvah se ne obnašajo po svojem notranjem prepričanji, po svoji vesti, ampak le po tem, da pravijo: „če tega ali teh ne volim, pa zgubim svojo „kundschaft". Pri taci h ljudeh je velevažna državljanska pravica le „g'schaft"; zato treba, da take „kupčevalce" dežela pozna in se jih ogiblje. Pa še nekaj druzega smo opazili, in ta je najbolj grenka. Učitelji, kteri so do sedaj pri vsaki priliki trdili in povdarjali, da so narodni ter se večidel tudi tako obnašali — oni učitelji so letos sem ter tje volili — nasprotno, vstopivši se v vrsto „Tagblattovcev". Ne izrekamo še danes, da so izdajalci domovine, — vendar pri narodu zapisani so že v črne bukve. Žalostno je biti renegat, — ta priimek ne prinese čisto nič časti, tudi ne simpatij, in kdor si ga enkrat na glavo nakoplje, težko se ga še kedaj znebi. Ali si mar taki učitelji domišljujejo, da pod zastavo „liberalcev" pridejo do boljega kosu kruha. Kako so vendar slepi! Kar se za zboljšanje dohodkov učiteljskega stanu glede na revne razmere naše dežele storiti da, to so narodni poslanci še pokazali, da jih je resna volja storiti in gotovo bi storili že veliko več, ako bi naša dežela ne imela že čez glavo davkov. — Vsem takim učiteljem, ki sreče iščejo pod banderom današnjega „liberalizma", bi pa jaz rad le to na ušesa povedal: pobratite se le z liberaluhi, potem pa gledite, kako boste izhajali z na-rodom, med kterim živite, — in z duhovščino, do ktere ljudstvo naše po pravici ima zaupanje. H koncu še nekaj besed „Tagblattovim" dopisunom. Ti pisači niso nikdar slovenskemu narodu prijazno pisali, ampak od prve do zadnje številke vzlasti na voditelje njegove in duhovščino blato metali. V tem posluje „Tagbl." neutrudljiv; iz vsacega tudi najmanjšega komarja naredi slona, on mala svinje in prešiče, osle in ne vem kaj še vse — samo da deželo in narod grdi. Nemci tam v rajhu, kterim pošiljajo lačni dopisuni izpiske iz „Tag-blatta", nas imajo za barbare. Vse druge laži in obrekovanja pa še skoraj nič niso proti strastnim dopisom — polnim žolča in laži o volitvah in po volitvah. Ta peščica ljudi vidi, da nič ne opravi in da zmirom manj vpliva ima, vede se kakor besna tropa, in ako človek te dopise bere, mora se res čuditi, da se tako trinoštvo trpi. Vsaka vrstica se cedi o barbarizmu Slovencev, o „farških hlapcih", ,,klerikalnih leithamelnih", „farški to-poglavosti", narodni slepariji in enacih zabavljicah. Ni vredno to oporekati, le to rečem, kako da tako „visoki omikanci" morejo med „surovimi" Slovenci živeti in njih kruh jesti? — kako da ne pober6 šila in kopita ter ne gred6 raji danes kot jutri med ljubljene svoje brate Pruse? Vsaj že lahko čutijo skozi in skozi, da slovenska zemlja niso tla^ za njihovo kulturo! Pa^iBOj Cepa$. HiaHaBCEi. Iz Kranja 19. jan. (Kako stoji z gorensko hranilnico)y naj izvedo čestiti bralci „Novic" sledeče: Dobili srna pred 8 dnevi naša pravila (statute) od ministerstva s pristavkom nazaj, da ima deželna vlada v Ljubljani oblast, pravila „gorenske hranilnice" v imenu ministerstva kar brž potrditi, ako §§. 2. 3. 9. in 14. popravimo , kakor želi ministerstvo, in pa da dokažemo, da smo v §. 3. izrečeno poroštvo za vloge in njih obresti že vložili. Obrnili smo se tedaj do vseh gospodov, ki so v ustanovni skupščini dne 21. junija leta 1&71. se z lastnoročnim podpisom zavezali prevzeti to poroštvo, da nam podpisani znesek pošljejo do 16. februarija t. L v državnih papirjih ali pupilarnih hipotekah. Potem se bodo predložila pravila še enkrat deželni vladi v Ljub- Ijani v 8 iztisih v potrjenje. In tako upamo, da bode „gorenska hranilnicai, našim Gorencem na veliko korist, ako zarad poroštva ustanovniki ostanejo vsi mož beseda, kmalu zagledala beli dan. — Kaj pa Novo-meščani in Postojnčani delajo z dolensko in notranjsko hranilnico, ki bi Dolencem in Notranjcem ravno tako potrebni bili kakor ribi voda. Le ne cin-cati in cincati! korajža velja! Kjer gre za dobro in potrebno stvar, morajo rodoljubi v vsacem kraji sami začeti in ne čakati druzih potisov. Mi smo začeli, in ker smo si pomagali sami, pomagal nam bo Bog. Z Idrijskih hribov. (Vprašanje.) Pri zadnjih volitvah na Kranjskem je marsikdo pokazal, čigav da je prav za prav. Naši ljudje pravijo: Slišali smo zvona pravi glas. Koliko lepega denarja znosi naš vrli narod v razne prodajalnice za razno blago. Pregovor pravi: „Kakor se posodi, tako se vrne". Ta pregovor pa je postal pri zadnjih volitvah zelo neresničen. Trgovci nekteri mesto da bi se skazali poštene narodnjake, so glasovali za stran nam protivno, zelo nevarno. Narodnjak biti le takrat, kedar si kdo novce nabira, narod pa v najvaž-niših trenutkih zapustiti, to je še huje kotfiga-mož biti. Gosp. Hoišer! tudi od Vas se je glas raznesel, da ste pri zadnjih volitvah za nemčursko stranko glasovali. To se nam, ki pri Vas blago kupujemo in smo Vas za narodnega moža imeli, popolno neverjetno zdi. Pričakujemo tedaj, da glas, ki se je o Vas okrog raztrosil, okličete za laž. Drugače se bomo držali pravila: „ljubše nam je svoje nego p tuje". Prosimo tedaj odgovora. Eden v imenu več druzih. Iz Postojne 22. jan. — Včerajšnja „beseda" v čitalnici naši zadovolila nas je popolno glede izvršitve programa, a ne tako glede obiskovanja, da-si tudi je vreme bilo j**ko ugodno in tudi oddaljenim rodoljubom mogoče se veselice vdeležiti. Kvartet, obstoječ iz gospodičin Franje Krmove in Lavrenčičeve, pel je „Kava-rijo" na občno pohvalo, da-si tudi prva s svojim izbor-nim glasom ta večer ni tako razpolagala nego zadnjič. S komičnim prizorom izbudila sta gospodičina Lavren-čičeva in g. C. Ditrih obilo smeha med občinstvom; igrala sta pa tudi izvrstno. Po tomboli predstavljala se je igra „Bog vas sprimi". Gosp. Penko igral je „Smo-larja", prav naravno in vrlo ga je podpirala gospodičina Ditrih o va, predstavljaje mlado kmetiško ženko prav všečno. Gosp. Ditrih vedel se je v nalogi skopega kmeta „Koščaka", kakor da bi bil nalašč za-njo vstvar-jen, pa tudi gospodičina Sebenikova, nam že znana izborna diletantiška moč , igrala je „Koščakovo ženo" izvrstno. V drugi igri „Sam ne ve, kaj hoče" delale so nam že dobro znane moči; posebno so se odlikovale gospodiČine Ditrihova, LavrenČičeva in Stegu-tova, in pa g. C. Ditrih. Videli smo to igro v ljubljanskem gledišču, a priznati moramo, da se ondi ni bolje igrala, in skoraj bi trdili, da so v nekterih nalogah naši diletantje prekosili ljubljanske. Potem se je zasukal mladi svet do ranega jutra, in sicer brez nad-zorništva g. Schande, ki je ta večer kot vladni komisar „zur Abwechslung" enkrat nas s svojo nazočnostjo počastil, da-si tudi nepotrebno. Iz Ljubljane. — Statistiko o letini na Kranjskem, ktero je za lansko leto po ukazu c. kr. mini-sterstva kmetijstva družba kmetijska pretekli mesec poslala na Dunaj, s pomočjo mnozih izvedencev izdelano in s vkrasnimi kartami razjasnjeno po odborniku gosp. Fr. Šolmajer-u, je ministerstvo spet sprejelo z veliko pohvalo in z naročilom, naj družba kmetijska naznani g. Solmajer-u živo priznanje za izvrstno to delo ter ga naprosi, da tudi vprihodnje nadaljuje ta popis tako marljivo kakor zdaj dve leti. — {Iz seje deželnega odbora 19. jan.) Pravdo pred c. k. državno sodnijo dunajsko s tržaškim mestom zarad unidan omenjenega povračila stroškov za nezakonske otroke je deželni odbor odvetniku dr. C osti izročil. — Sedanjo občinsko (srenjsko) postavo v mnogih obzirih nejasno in pomanjkljivo, je deželni odbor prejel od mnogo skušenega strokovnjaka predelano ter jo bode pripravil za predlog prihodnjemu deželnemu zboru. Zato pa tudi nikakor ne kaže, da bi se vpeljale nove občine, predno se občinska postava primerno ne presnuje. — Deželni odbor je pritrdil, da županstvo v Kočevski Reki (Rieg) opravlja začasno tudi županijska opravila občine Moro viške v Kočevji, kajti vsi zastopniki te županije so po kupčijah od doma šli. — Vsled prostovoljnega združenja občine Vrh z občino v Zireh je deželni odbor predlogu c. kr. deželne vlade pristopil, da se ima za tako združeno občino nov občinski odbor in novo občinsko starešinstvo izvoliti. — Razglas Ho h en war t o ve g a ministerstva, da se imajo priklade na cesarske davke vštevati pri napravljanji volilskih imenikov za volitve deželnih poslancev je sedanje Auerspergovo ministerstvo dalo preklicati. Kar tedaj je danes belo, je jutri črno! — Ker pl. Langer hoče od deželnega odbora izvedeti: ali dežela vzame Bršl in v najem za kmetijsko šolo ali ne, c. kr. ministerstvo kmetijstva pa dozdaj še ni rešilo vloge predzadnjega deželnega zbora, je odbor sklenil ministerstvo naprositi, naj blagovoli rešiti to zadevo. — (C. k. ministerstvo za deželno bran) je dogovorno z državnim vojaškim ministrom in finančnim minister-stvom izreklo, da povračilo, ktero bo vojaška bla-gajnica plačevala od 1. januarija do konca letošnjega leta za vojake od feldvebeljna in enacih šarš navzdol tistemu, ki vojake v stanovanji ima, za kosilo, ktero vojakom na prehodu praviloma gre, znaša na Kranjskem petnajst in pol krajcarjev za en porcijon. — {Veliki sejm ljubljanski), ki se je začel v pon-deljek, je bil prav majhen. Ce bi male peščice ženinov ne bilo, ne bi bilo skoro nič kupca v štacunah. Isto taka je bila na živinskem sejmu: živine (goved in k6nj) precej, al kupca malo, za krave še največ; cena jim je bila nizka; v vsem se je kazalo, da klaje manjka. Največ ljudi je na sejm pripeljala gorenska železnica v pondeljek zjutraj : bilo jih je okoli 800 — toliko v enem jutru menda še nikoli. — Železnica iz Koroškega čez Loko v Trst bo vendar, kakor se zdaj kaže, potlačila Predelsko. Tra-siranje se je začelo. — Ker so pri vseh volitvah razgovori koristni, da se ne cepijo glasovi, zato nasvetujejo „Novice" svojim prijatlom prihodnje o volitvi za Mati čin odbor sledeče gospode: a) za v Ljubljani stanujoče: Dr. E. H. Gosto, — prof. Lesarja, — prof. Marn-a, — prof. Pleteršnika, — vodjo ljudske šole Praprot-ni k a, — šolskega nadzornika Šolarja in prof. Za-keljna; — za vnanje pa: minist. tajnika Cigaleta, prof. Einspielerj a in dekana Grabrij a na. — Vsak volilni list mora biti podpisan od tistega, kdor voli; en tak list pa sme podpisati tudi več volilcev, ako volijo tudi te. Tako napisani in podpisani listi se pošljejo Matičnemu od b oru ali pa tajniku. — Dr. Vošnjak, preselivši se iz Stajarskega na Kranjsko, je došel v nedeljo v Ljubljano. — {Velika veselica Vodniku v spomin v čitalnici) od 2. dne svečana zavoljo petka preložena na 4. svečana bode v „besednem" delu letos jako zanimiva. Poleg druzih dobro izbranih toček se bode pel velikanski novi zbor Tovačovskega „Straža na Višehradu" in se predstavljal dramatični prizor, ki ga je tej slovesnosti na čast nalašč spisala naša gospa Lujiza Pes-jakova pod naslovom: „Na Koprivniku". Osobe 30 temu prizoru so: „Vodnik, Zois, Majda". Na Ko-privniku (Gorenskem) je dalj časa Vodnik bil dušni pastir; tu se mu je prigodila ona mična dogodba, ki jo je Babnik v „Spomeniku Vodnikovem" popisal, ki ga le leta 1859. izdal dr. E. Costa, in ktero si je gospa jPesjakova izbrala za predmet dramatičnega prizora, M bode gotovo ogrel srca naša oni večer. — (Občni zbor katoliškega društva) včeraj zvečer je bil obiskan od blizo 500 udov. — (Lumpaci Vagabund) je v nedeljo čez in čez napolnil gledišče; predstava pa je bila tudi tako dobra, da smeha ni bilo ne konca ne kraja. Gosp. Noli je s svojimi kupleti žel ogromno pohvalo. — (Šestnajsta predstava dram. društva) v deželnem gledališču bode v saboto 27. januarija. Predstavljala se bode nova veseloigra „Karolčekova prva ljubezen" v 1 dejanji in nova mična opereta „Pot po ne* ve s t o" v 1 dejanji. Muzika operete, ki šteje 9 velicih številk, je od znanega skladatelja A. E. Titelna; tudi dejanje operete je pikantno (igra na Francoskem leta 1720) in ima mnogo komičnih situacij in lepe' kostume. Zagotovlja se nam, da ta opereta spada med najboljša dela, kar jih je dramatično društvo na tem polji predstavilo. — (Naznanilo.) Naznanja se vsem čč. gg. naročnikom lista „ Južni Sokol", da 1. sušca t. 1. bode „ Južni Sokol" zopot začel izhajati; toraj prosimo, da bi se do tje vsa pisma in dopisi blagovoljno pošiljali vredništvu „Novic". Vredništvo in administracija „Južnega Sokola". — (Vabilo.) Namesto učitel. društva za Kranjsko je z novim letom 1872. oživelo novo slovensko učiteljsko društvo s sedežem v Ljubljani in z namero: druževati vse slovenske ljudske učitelje na Kranjskem, Koroškem, Stajarskem in Primorskem, da duševno in materijalno napredujejo in da se slovenske ljudske šole v teh pokrajinah vsestransko boljšajo. — Odbor sprejema nove ude, kteri plačujejo vpisnine po 1 gold. in potem vsako leto 1 gold. doneska. — (Poberki iz časnikov.) Kmalu potem, ko je g. Pirker kot avant-garda za puhlo brambo tistih stotin ljubljanskih otrok, ki ne hodijo v šolo, nastopil z vma-zano besedo tla „Tagblattova", je pridirjala prav kot „Luzov's wilde verwegene Jagd" cela tropa njegovih pajdašev in s samimi psovkami na naš deželni šolski svet skušala odbiti resnice, ki jej je povedala „Laib. Zeitg." Zarad pomanjkanja prostora za prihodnji list si pridržaje nadrobni pretres treh „Tagbl." člankov, naj povemo danes našim bralcem le to , kaj „liberalna stranka" — kakor se „Tagblattovci" sami imenujejo — namerava s tem, da je začela naj pred tolovajsko napadati c. kr. deželnega predsednika pl. Wurzbacha, češ, da ni nič vreden predsednik šolskega sveta, — potem nadzornika srednjih šol g. Šolarja, — za njim nadzornika ljudskih šol dr. J ar ca in poslednjič ves deželni šolski svet in se ve da še posebno dr. Blei-vveisa in dr. Costo s temi besedami: „liberalna naša stranka je enoglasna v želji, da se vodstvo šolstva drugim možčm izroči kakor so t i". Ta izjava je adresirana na sedanje Auersper-govo ministerstvo; od njega, ker se boje, da ne bode dolgo čez zimo na krmilu, zahtevajo, naj bi pognalo vse te „narodne in klerikalne fanatikarje" in na njihovo mesto posadilo „ustavoverce", ki so unidan v stekleni krčmi tako „lepo" glorijo peli edinozveličalni decem-berski ustavi in svojim bratom Prusom. Zdaj, zdaj! si mislijo, dokler nam pšenica cvete; pozneje bo pre-kasno! Že „Brencelj" je v 1. svojem letošnjem listu dobro opisal „zlato dobo" brezverskih ustavovercev tako-le: 31 ,,Zdaj zopet ustavne žabe se neusmiljeno der6: Videti povsod je „Svabeu, ki levite nam ber6". Toliko danes o nakanih konstitucijonaleev; drugi pot jim bodemo kaj več povedali o trojnih njihovih člankih