Št./N" 8 тшшшвшвш ___ Avgust/Agosto '97 letnik/anno VII Naša sanjska plaža... Imate dovolj gneče na civiliziranih kopališčih, hrupne glasbe, odpadkov okoli vas, vrveža preštevilnih kopalcev...? Potem pa kar pot pod noge do strunjanskega križa in ko se boste ozrli v prepad pod vami, se vam bo razgrnila takšna slika, kot je na naši fotografiji. Ne, lepša, kajti pri Portorožanu vam žal ne moremo pričarati barv. Pot do plaže je strma in neurejena, vendar plavanje v kristalni modrini mesečevega zaliva odtehta vsak napor. Zaliv sv. Križa sodi sicer v naravni rezervat in je zato v njem sidranje in plovba motornih čolnov prepovedana, vendar se tega malokateri lastnik takega morskega plovila drži. Kljub temu da zalivu nemara celo nekoliko koristi, da dostop do njega ni lagoden, bi kazalo stezo do plaže urediti in redno vzdrževati. Poleti pa bi mogoče na primer strunjanska krajevna skupnost ali kdo drug uvedel plačevanje prispevkov za vzdrževanje in čiščenje plaže in poti do nje (kot na primer Bohinjci za ogled korit reke Mostnice in še kje). (Foto in tekst: L.S.Z.) Toliko truda, pa pride "vetrič" in vse pokvari... Človeka kar zamika, da bi lenaril pod pisanim senčnikom na tej plaži, mar ne!? Takšen pogled se razgrne gostu Grand hotela Emona na Bernardinu, ko se ozre navzdol z restavracijske terase. Krasno bi bilo bivati v luksuzno prenovljenem apartmaju v zamolklo rdeče-rožnatih odtenkih, s kopalnico o kateri lahko samo sanjaš, da bi jo imel doma, z restavracijo, kjer ti postrežejo z jedrni prefinjenih okusov, barv in vonjav... Da, vonjave! Če ne bi takrat ko zapiha jug z morja, tja od čistilne naprave na Fornačah zavel tak smrad, da lahko nič hudega slutečemu kopalcu, ki se predaja soncu in morju na plaži, zastane dih... Seveda čistilna naprava ne sodi tja (le kdo je imel tako genialno idejo!). A po toči je prepozno zvoniti! Kljub temu - nekaj je treba storiti, saj Hotelom Bernardin (oziroma njegovemu najuglednejšemu hotelu Emona) - pa naj se trudijo kolikor hočejo - že ena sama smrdljiva sapica zraka lahko ves trud izniči! (Foto in tekst: L.S.Z.) Џ -t IZ VSEBINE * Naš obraz je tokrat iz vrst turističnih in gostinskih delavcev - Mate Matjaž (str. 2); * prof Milica Masio: Počitnice bi morale biti lepe za vse (str. 4); * Bi bilo kopanje v šampanjcu cenejše? (str. 5) * Alberto Pucer predstavlja meseca julij in avgust AcQua Relax Center METROPOL RESORT CASINO PORTOROŽ * 25 metrski bazen, trije whirlpool, dva zunanja (masažna) bazena, sončna terasa in še kaj... * finska in turška savna, ročna masaža, ammaterapija, limfna drenaža, presoterapija, body wrapping, solarij, fitnes... * člani fitnesa imajo 10% popust pri vseh storitvah... * vse na enem mestu v elitnem hotelu Metropol, po ugodnih cenah!!! Informacije in rezervacije na tel.: 746 950, int. 27 72 NAS OBRAZ VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN Onega dne popoldne pokličem v znano portoroško restavracijo TOMI in povprašam po gospodu Tomiju. Pa mi povedo, da je s svojo družinico na plaži. "Glej ga, šmenta", si mislim, "tak gostilničar, pa si sredi poletja lahko privošči kopanje! Mar nima gostov??? Ali pa si zna tako dobro urediti delo, da si lahko vzame čas za plažo?!" "Če le utegnem, odpeljem otroka na kopanje. Tako hitro rasteta..., da šele ob njiju vidim, kako čas beži...!" mi kasneje pojasni Mate Matjaž, ki mu mnogi po njegovi gostilni pravimo kar Tomi. "Kdaj pa na dopust? mi ubeži neumno vprašanje. "Redno v zimskem času; dandanes brez njega ne gre. In vsakokrat kam drugam; rad spoznavam zmeraj druge kraje, druge običaje in, navsezadnje, druge recepte", se nasmehne. Mate Matjaž ali - če imate raje - Tomi po videzu prej spominja na kakšnega igralca vaterpola kot na gostilničarja. In vendar je predvsem in najprej gostinec, pa še s tradicijo povrhu! Njegov ded je namreč imel v Mozirju gostilno in pečarstvo. Tam ima družina Matjaž še danes žive korenine. Tomi hišo svojih prednikov spoštljivo, redno vzdržuje. V Portorožu, pri "Tomiju" pa je pri pripravi zajtrkov in kot varuška Tomijevih sinov, Filipa in Patrika, "ta glavna " njegova mama Marija. "Soprogo Darinko pa sem si "v trajen spomin" pripeljal kar iz Bakarja", se pošali, "in niti gostinka ni po poklicu, ampak inženirka pomorstva. Danes pravi, da ne bi več znala živeti brez gostinstva!" Živahne sivomodre oči se mu zdaj navihano zasvetijo. "V Portorožu ste že od leta 1978. Ste zadovoljni z doseženim...ali pa?" pustim , da konec vprašanja obvisi v zraku. "Gostinstvo me spremlja vse življenje. Tudi moja mati je bila že prej kar dvajset let gostinka, potem je leta 1978 kupila današnjo restavracijo "Tomi". Če sem zadovoljen? Človek pač mora vedeti, kaj in koliko zmore. Medtem sem uredil domačijo v Mozirju, kjer imam tudi kavni bar, avtosalon, pa avtopralnico (v najemu, op. avtorice). V Mariboru imam prvi zasebni (in ob tem se Tomiju oči še posebej od ponosa zasvetijo!) študentski dom s petinšestdesetimi sobami, kmalu jih bo osemdeset. Najverjetneje je imel moj obraz nekam preveč začuden izraz, pa je moj sogovornik takoj hitel pojasnjevati: "Zaslužek od tega doma ni velik, vendar je stalen. V turizmu pa je preveč odvisen od marsičesa: od vremena do politike. Turizmu mnoge stvari škodijo, le malokatera pa mu koristi!" "Vendar - odkod zamisel o študentskem domu? Kako uspete uskladiti vse interese med vami kot lastnikom, študenti, njihovimi starši...?" "Res ni lahko. Zato sem zelo vesel, da mi to uspeva. Skupaj smo se dogovorili, da se v tem našem domu študira in ne razgraja, kar je seveda staršem zelo pogodu. Vloge za sprejem v dom naj bi prihajale vse do septembra, a jih je že doslej več, kot imamo zmogljivosti. Ministrstvo za šolstvo in šport mi tudi nudi koncesijo..." "Vrniva se v Portorož! Ste uspešen gostinec, ki ne pozna zgolj ene, poletne sezone. Gostov imate dovolj vse leto. Kdo so vaši gostje? "V zimskem času prihajajo k nam gostje iz Benetk, Trbiža, Padove..., posebna struktura "vikend" gostov prihaja k nam pretežno ob koncu tedna. Najbrž je zanimiv podatek, da je okoli dvajset odstotkov domačih gostov. Poletje nam pripelje Nemce in Ljubljančane. Naši stalni zimski gostje gredo poleti v Dalmacijo. Nazaj grede se oglasijo pri nas in neredki so presenečeni nad visokimi cenami na Hrvaškem. "Koliko ljudi imate zaposlenih? Kakšni so odnosi z njimi? Pogosto tudi slišimo, da so pri "Tomiju" ribe dobre, pa še cenejše kot drugje. Kako vam to uspeva?" "V poletni sezoni nas v restavraciji dela nekaj več, do dvanajst ljudi. Pozimi nas je kakšnih devet, deset. Trudim se, da bi bili medsebojni odnosi dobri, a me včasih tudi zanese v eno ali drugo skrajnost - v preveliko nepopustljivost ali obratno. No, imamo pa pri nas na primer zaposlenega natakarja že dvaindvajset let, kuharico, ki je pri nas že petnajst let; fluktuacija osebja res ni visoka! Da so naše cene med najnižjimi, bo kar držalo. Za to sem se potrudil sam, ko sem ob osamosvojitvi Slovenije registriral lastni uvoz, brez posrednikov, kar pa se seveda pri cenah pozna!" Mate Matjaž je vsestransko zelo dejaven človek. Je namreč član izvršilnega odbora gostinske sekcije pri Obrtnem združenju Slovenije, v naši občini pa tej sekciji tudi predseduje. "Novi dogodki in nove situacije nas kar silijo v združevanje, čeprav pri nas nismo najbolj dinamični. Šele problemi nas navadno zdramijo!" In potem mu zastavim še tako rekoč ključno vprašanje: "Kaj menite o Portorožu - je ali ni Meka slovenskega turizma?" "Od osamosvojitve je vsaka hiša hotel... Vsakdo vleče lastnino na svojo stran. Vse se vrti okoli te nanovo pridobljene vrednote. Žal pa skupna strategija ostaja nekje ob strani. Vesel sem obuditve turističnega društva; vsaj nekdo, ki poskuša kaj narediti za celoten Portorož. Tudi preobrazba dosedanjega Protourja zbuja upanje. Videli bomo, kaj bo. Možnosti vsekakor so velike! Prej pa se moramo v Portorožu najprej sprijazniti, da je kraj zanimiv za povprečnega gosta. Petičnega je namreč vlak že odpeljal dalje. Škoda je tudi, da nas je Nova Gorica prehitela s svojo "Perlo". Pa ni povsem res, da smo v Portorožu zaspali! Velika pridobitev so obnovljene in razširjene Terme, pa Metropolova garažna hiša..." "Restavracija "Tomi" je nakako skoraj na obrobju kraja, vendar je del strnjenega stanovanjskega naselja. Kako vas sprejema soseska?" "Z vsemi v soseski poskušam ohranjati dobre odnose. Nerad bi bil s kom skregan. Vem, da so sosedje včasih, ko na ozki poti nastane zastoj, hudi. Če bi zmogel, bi to rad preprečil. Ob odvažanju komunalnih odpadkov je bilo pred leti veliko hude krvi. Vendar pa moram pohvaliti Okolje, ki je letos bistveno izboljšalo svoje storitve. Mogoče bi moralo odpadke pogosteje odvažati ob praznikih in najbrž ves čas med glavno sezono, ko je ljudi - in s tem odpadkov - veliko več kot običajno. Mi pri "Tomiju" pa smo se tudi navadili redno prati zabojnike za smeti, kar je sicer nujnost." "Živite pestro in ustvarjalno. Kako še skrbite za svojo dušo?" "Če mislite na kakšen šport, bolj slabo. Imel sem najstarejši avto v državi - piccolo - pa sem ga podaril muzeju v Bistri. Zdaj imam še enega "oldtimerja" - ga nikoli ne vidite v Portorožu? Imam pa shranjeno knjigo receptov, še v rokopisu, ki jo je spisala moja teta, kuharica na nekdanjem dunajskem dvoru. In zdaj jih rad preizkušam, pa še kakšnega novejšega tudi." "Se prehrambene in druge potrebe gostov zelo spreminjajo?" "Turizem se močno spreminja in se mu je treba nujno ves čas prilagajati. Nekdaj je gost povprašal, ali ima soba kopalnico. Danes pa pričakuje še televizijo, telefon..., zdaj, zdaj bo povprašal po internetu. Seveda je nujno spreminjati tudi jedilnik. A previdno!" "Je še kaj dobrih gostiln? In vi, zavijete kdaj v kakšno dobro gostilno, na primer v katero, ki jo je etnolog, dr. Bogataj opisal v svojem vodniku dobrih gostiln v Sloveniji?" (V knjigi dobrih slovenskih gostiln je tudi restavracija "Tomi"- op. avtorice.) "Vse manj jih je. Center Portoroža na primer nima nobene restavracije s specifično ponudbo. Saj bi se je kdo lotil, a kaj ko so najemnine tako strašansko visoke!" "Pa še misel o letošnji sezoni..." "Veliko ljudi, malo potrošnikov." Dragica Mekiš Ml MED SEBOJ čestitamo, zahvaljujemo, voščimo * Kulturno umetniško društvo Karol Pahor Piran in Glasbena šola Piran se iskreno zahvaljujeta za pomoč pri organizaciji in realizaciji II. Mednarodne poletne glasbene šole Avditoriju Portorož za soorganizacijo ter sponzorjem: Občini Piran, Hotelu Lucija, Hotelom Palace, Hotelom Piran, Hotelu Marita, Hotelom Bernardin in Turistični agenciji Maona Piran. * Taborniki rodu Morski viharniki iz Lucije, ki so letošnje poletje taborili na Obretanovem nad Kotljami na Koroškem se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je bil tabor uspešen: obrtnikom, Rdečemu križu, hotelskim hišam, predvsem pa Lokalni akcijski skupini za preprečevanje tvegane in škodljive rabe drog v naši občini in njeni predsednici ga. Milici Maslo. * Lidia e Plinio TOMASIN festeggiano le nozze d'oro. In questa occasione i membri della Societa' sportiva Pirano porgono loro i piu' sinceri auguri e ringraziano per l'in-stancabile lavoro nella Societa' sportiva. * Vse najboljše za rojstni dan: Majdi GANTAR (24. julija), Ani JAKIČ, predsednici območne organizacije Rdečega križa Piran (praznovala je 25. julija), Vesni ŠUŠTERIČ (2. avgusta), Rozi KANDUS, ki praznuje 10. agusta, Roziki MEDVEŠČEK, ki bo praznovala 25. avgusta in dr. Olgi ŠINKOVEC SOMRAK, ki slavi 1. septembra - kolegice, prostovoljke Rdečega križa. * 14. julija je imela rojstni dan Tina PAVLETIČ. Iskreno ji čestitajo prijateljice. * V Centru za korekcijo sluha in govora Portorož v poletnih mesecih svoj rojstni dan praznujejo: Ana PLEŠTINA (21. julija), Amelija MOZETIČ - HUSU (23. julija), Miroslav PERIŠIN (14. avgusta), Nives ZOVKO (16. avgusta), Tanja FILIPČIČ (23. avgusta) in Stana KOVAČIČ (27. avgusta). Najiskrenejše jim čestitajo sodelavke in sodelavci. * Auguri vivissimi per il compleanno a Mariucci VEGLIACH (il 20 luglio), a Dunja BARTOLE e a Cesarina SMREKAR, entrambe lo festeggiano il 31 agosto - dagli amici del coro "Giuseppe Tartini". * 17. avgusta praznuje svoj rojstni dan Ivan KNEZ iz Portoroža. Nazdravljajo mu prijatelji in sosedje, * Bratoma Deanu in Davidu DRUŽETA, ki sta praznovala svoj rojstni dan - prvi že 15. junija, drugi pa te dni, 6. avgusta - želijo vse najboljše njuni domači, prijatelji, še posebej pa njuna nona in nono. * Najlepše želje Janu KLEMŠETU s Sončne poti v Portorožu, ki je svoj rojstni dan praznoval 27. julija - od vseh, ki ga imamo radi. * Palma, Robi in Alec SMREKAR naznanjajo vsem prijateljem in znancem, da se je njihova družina z rojstvom male DESIREE povečala. * 29. julija se je Darji JEJČIČ in Pietru BRAGHIERI rodil sin. Ob veselem dogodku jima čestitajo vsi sorodniki, prijatelji, sodelavci in znanci. * Lepo se zahvaljujem neznanemu najditelju fotokopij mojih dokumentov, ki sem jih pripravila, da bi jih odposlala na Publikum v Ljubljano, pa sem jih nekje založila. Najditelj jih je ljubeznivo odposlal naslovniku, za kar se mu iz srca zahvaljujem - Lorella ČUK iz Lucije. * Svetoliku - Iku DJURKOVIČ-u iz Portoroža, ki je svoji diplomi iz gozdarstva pridal še diplomo bolonjske medicinske fakultete, iskreno čestitamo - nekdanji soborci. * Odbojkarski klub Piran se zahvaljuje trgovini MINICOOP na Fizinah, ki je prispevala nagrade (slaščice) za letošnji zaključni turnir volley beacha na Bernardinu. * Vse najboljše za 65. rojstni dan naši Ardemiji SIKUR z Regentove ulice na Moštri nad Piranom - vsi, ki jo imamo radi. * 2. avgusta je praznovala svoj rojstni dan Irma SURINA KOSTOVIČ s Sončne poti v Portorožu. Vse najboljše za njena najbolj cvetoča leta ji želijo prijateljice in prijatelji. * Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov, zahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož (sivi z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je tudi uredništvo). Objava je brezplačna. KLUB MLADIH PIRAN MLADINSKI SERVIS ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV PIRAN-ŽUPANČIČEVA 14 II. nadstropje tel./fax. 76-490 PORTOROŽ-OBALA 16 II. nadstropje tel./fax. 747-018 odprto vsak dan od 9.00-15.00 razen sobot, nedelj in praznikov Prostor nI brozmolon... Kljub temu da je avgustovska številka Portorožana zajetnejša kot običajno (na 28. (!) straneh), bo marsikateri(-a) sodelavec(-ka), ki je kaj pripravil(-a) za to številko razočaran (-a), ker smo bili prisiljeni njegov(njen) prispevek krajšati, manjšati ali celo izpustiti...Seveda smo veseli, da je tolikšno zanimanje za objavo v vašem in našem časopisku, a žal smo omejeni s prostorom (številom strani) in tudi denarno, saj veste, da je Portorožan brezplačen. Radi bomo vaše prispevke objavljali še naprej, vendar vas prosimo za razumevanje, če česa kdaj ne boste našli na Portorožanovih straneh. UREDNIK Pojasnilo uredništva V zadnjem času dobivamo v uredništvo Portorožana vse več nepodpisanih pisem, katera navajajo razne podatke in dejanja občinskih političnih funkcionarjev, vodilnih v javnem podjetju Okolje in tudi drugih. Neznanim avtorjem bi radi pojasnili, da jih - ker so anonimna - ne moremo objaviti. Pri tem ne gre za pomanjkanje poguma uredništva (nenazadnje je glavni in odgovorni urednik tudi pred zakonom odgovoren za vse, kar je objavljeno). Za tistim, kar piše v takih anonimkah, enostavno nihče ne stoji in so lahko le zlonamerno kleve-tanje in laži. Zato pisce pisem prosimo, da se podpišejo ali se vsaj uredništvu predstavijo, njihovo ime pa bo znano zgolj uredništvu. POČITNICE BI MORALE BITI LEPE ZA VSE Končno odhajam na počitnice v Dalmacijo, kjer bom čutila vonj po svojem otroštvu, aromatičnih rastlinah dalmatinske zemlje, morju, gradelah in še marsičem. Le nečesa me je strah. Motoristov, ki po Jadranski magistrali drvijo in prehitevajo na nemogočih mestih s svojimi težkimi motorji, ki jih nagibajo skoraj do tal. Sicer je tudi res, da ni treba do Jadranske magistrale, da bi se srečala s tem strahom. Vse to in še več imamo tudi na naših mestnih cestah. Izposojevalnic skuterjev (vesp) v Portorožu kar mrgoli. S tem naj bi popestrili turistično ponudbo. S te plati se v zadevo sicer ne bom spuščala, ker nisem strokovnjakinja za turizem. Zadevo bom pogledala z vidika preprečevanja nesreč in poškodb. Poškodbe in zastrupitve so za rakom in srčno-žilnimi obolenji najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Mogoče zveni neverjetno, vendar je 74,3% vseh vzrokov smrti v starostni skupini od 15 do 19 let poškodb in zastrupitev. Že v naslednji starostni skupini (20-65 let) je ta odstotek 19,1%. Kdo torej najpogosteje vozi motorje, nesrečnega 13. julija, ko se je smrtno VOZI svoje ali izposojene skuterje in celo težke motorje? Izposojevalci težkih motornih koles si ne belijo glave, saj si jih izposojajo polnoletne osebe, ki so same odgovorne za svoja dejanja. Komu izposojajo sem povprašala v eni izmed portoroških izposojevalnic skuterjev. Prijazna gospa mi je razložila, da skuterje izposojajo starejšim od 16 let, ki imajo dokazilo o opravljenem izpitu poznavanja cestno prometnih predpisov. Ko sem trdila, da najbrž to ne bo vselej res, ker v zdravstveni dom pridejo tudi dvanajstletni poškodovanci, mi je razložila, da včasih starši vztrajajo in si izposodijo vozilo za svojega nadebudneža, čeprav je to proti predpisom. Če starši pač podpišejo, da prevzemajo odgovornost, jim motor pač posodijo. To je ena plat medalje. Na policijski postaji sem od odgovorne osebe izvedela, da v primeru kršitev predpisov ukrepajo, vendar je situacija že skoraj zaskrbljujoča, zakonodaja pa je zelo nedorečena glede ukrepanja proti kršiteljem - staršem in izposojevalcem. Če bi že kakšnemu nejevernežu morala dokazovati utemeljenost mojega preventivnega pogleda na ta problem, naj ga podkrepim še z nekaj podatki. Tistega grdega, ponesrečil mladi motorist pri skladiščih soli v Portorožu, je dežurna ekipa Zdravstvenega doma v Piranu ves dan in noč imela opravka s takimi in drugačnimi poškodbami in zdravstvenimi problemi turistov. (Še sreča, da od 7. julija v ZD v Luciji zjutraj in popoldan ordinira še turistična ambulanta!) Med poškodovanci je bilo tistega dne kar 6 mladostnikov, ki so se poškodovali med vožnjo s skuterjem - brez čelade. To so bili težji zvini, zelo grde odrgnine rok, nog in obraza in en zlom gležnja. Dr. Bossman in med. sestra Tatjana sta menila, da bi bilo potrebno kaj ukreniti, ker je tolikšno število poškodb le nenavadno celo za špico turistične sezone. Ker ne vodimo posebnih evidenc o poškodbah z motorjem in bi za natančnejše podatke morali narediti dolgotrajnejšo analizo, bom navedla samo nekaj podatkov, ki smo jih lahko takoj zbrali. Šolski dispanzer je v dveh tednih v juliju oskrbel 6 motoristov; otroški dispanzer junija in julija 8; v dežurstvu je bilo julija 12 poškodovanih motoristov. Morda se bo komu zdelo, da z zaskrbljenostjo pretiravam. Kot zdravstvena delavka v primarni preventivi pa menim, da je treba odstraniti vse, ali vsaj večino, obvladljivih in vedenjskih vzrokov, ki lahko pripeljejo do poškodb in smrti mladih. Vsem, ki si izposojajo motorje in izposojevalcem polagam na dušo skrb za preprečevanje nezgod in poškodb. Izposojevalnice bi morale spoštovati pravila in poleg skuterja izposojati tudi (vsaj lažje, odprte) čelade! Policiji bi tudi položila na dušo večjo skrb in ukrepartje v primerih, ko starši podpišejo, da lahko njihov otrok brez izpita vozi motor. Kako bodo to naredili, bodo pač morali sami pogruntati, sicer bodo dežurne ekipe v našem zdravstvenem domu morale žal še naprej obvezovati, šivati in ravnati poškodovane mladostnike. To pa je po mojem najslabša varianta za vse... Dopust je čas za sprostitev, vendar ima tudi to svoje meje. Treba je upoštevati, da imamo pravico do sprostitve vsi in da Portorož s hrupom skuterjev in prometnimi zagatami, ki jih povzročajo, ne bo pridobil na kakovosti. Na nek način je to spodbujanje agresivnega sproščanja na najbolj napačnem mestu - na cesti. Tam si pa vsi želimo čimveč varnosti, na dopustu pa čimveč brezskrbnosti in čimmanj napetosti in hrupa. Počitnice naj dišijo po morju, ne po krvi. Milica Maslo, prof. zdrav, vzgoje NASA SLAVLJENCA Zlatoporočenca Danica in Marjan Ravaliko Letošnjega 2. avgusta, po natanko petdesetih letih skupnega zakonskega življenja, sta si Danica in Marjan Ravaliko, doma v Luciji, v poročni dvorani občinske palače v Piranu ponovno izmenjala prstana in bila tako razglašena za zlatoporočenca! Priči temu dogodku sta bila njuna hči Vladimira in sin Sergio. Svoj drugi uradni "da" pa sta si dahnila pred županom Frankom Fičurjem in matičarko Zvezdano Kraševec. Marjan, domači mu pravijo kar Mario, in Danica se poznata že od otroštva, saj sta rojena istega leta (1924) v Šmarjah. Pri osemnajstih se zaljubita, vendar pa vojna ni bila pravi čas za poroko. Tako se po osvoboditvi, leta 1947, polna zagnanosti in radosti poročita v rojstni vasi Šmarje. Kmalu se preselita v Piran. V portoroški Rdeči hiši Mario takrat vodi vojaško kantino. Ob rojstvu najmlajšega sina Sergia se leta 1955 družina preseli v Lucijo. Na mestu, kjer je danes koprska banka, imata Ravalikova do leta 1969 znano gostilno Pri prijatelju.. V zakonu se jima rodijo trije otroci: Vladimira, Darko in Sergio. Družina se je doslej povečala še za dva vnuka: trinajstletno Irene in desetletnega Denisa. Župan je Danici in Mariu zaželel, da bi s svojimi dragimi dočakala še diamantno poroko. K željam se pridružujemo tudi mi in jim a iskreno čestitamo! Zupan Franko Fičur čestita zlatoporočencema Danici in Mariu Ravaliko. (foto: Quicklab) V krajevni postaji Rdečega križa Portorož bo po poletnem predahu ponovno pričelo merjenje krvnega tlaka v sredo, 27. avgusta od 16. do 17. ure v mali sejni dvorani KS Portorož, Obala 16. Bi bilo kopanje v šampanjcu cenejše...? v portoroških Hotelih Bernardin so s poslovanjem v prvi polovici tega leta zadovoljni, prav tako pa tudi s pomladansko kongresno sezono. Lahko se pohvalijo, da so v primerjavi s prvim šestmesečjem lanskega leta imeli za dvanajst odstotkov več nočitev, kar je celo za devet odstotkov nad načrtovanim. Največ zaslug za takšno povečanje ima kongresni center v Grand hotelu Emona, saj je bilo 25 odstotkov (v GH Emona 40%) tako imenovanih kongresnih nočitev. Odvilo pa se je 130 večjih ali manjših "dogodkov": kongresov, seminarjev, konferenc, poslovnih srečanj... Seveda je bil zagotovo najpomembnejši, najodmevnejši, za kolektiv hotela pa najzahtevnejši srečanje predsednikov srednjeevropskih držav v prvem tednu letošnjega junija. Zdaj jih čaka še ena podobna preizkušnja: 12. In 13. septembra bodo Hoteli Bernardin gostili predsednike vlad evropskega združenja CEFTA. Srečanja se bo udeležilo okoli 450 ljudi. Ob tem dogodku bodo potrebni podobni varnostni ukrepi kot ob junijskem, vendar se bo vse dogajalo predvsem na Bernardinu, zato bodo omejeni predvsem na to območje in bodo v manjši meri ovirali običajno življenje domačinov. Za brezhibno pripravo junijskega srečanja je Bernardinove hotele predsednik Kučan pohvalil in se jim zahvalil. Bivanje predsednikov je hotelom na Bernardinu močno dvignilo ugled; tako na primer zdaj pri njih letujejo tudi ljudje iz diplomatskih krogov. Kljub temu da tudi za Hotele Bernardin velja, da je poletje glavna turistična sezona (v avgustu načrtujejo tretjino vseh nočitev), pa se je prav s kongresnim centrom njihova sezona raztegnila skozi vse leto. Jesenska kongresna bera bo na primer še boljša od pomladne. V svoji ponudbi se "mestece pod soncem", kot mu sami pravijo, poskuša prlagoditi tako rekoč vsakemu gostu posebej - lahko bi jo imenovali a la cart ponudba oziroma ponudba a la Bernardin. Letos ponujajo še novost - apartmane višjega standarda za družine v vili Park. In ker nočejo biti konfekcijski hoteli, so posebno pozornost namenili tudi lastni kulinariki (njihovi gostje se bodo lahko obliznili na primer z jagodno rižoto, škampi z rukolo in omako iz sladkega janeža, telečjimi rezinami v pomarančni omaki...) Delež domačih gostov sicer Kulinarične specialitete iz kuhinje GH Emona (žal ne v barvah,..) upada, vendar pa so zato pozitivni premiki v nacionalni strukturi tujih gostov (Nemcev je 22% več, Avstrijcev za 17%, Italijanov celo 60% več). Seveda vse ni samo rožnato v turističnem naselju Bernardin. Največ imajo težav pri iskanju kvalitetnih sezonskih delavcev (na Bernardinu zahtevajo znanje kar štirih jezikov!). Dolgoročno zato nameravajo povečati število stalno zaposlenih. Velik problem predstavlja bližnja čistilna naprava, od katere ob nestalnem vremenu močno zaudarja. Z županom in direktorjem komunalnega podjetja si prizadevajo najti ustrezno rešitev s prezračevalnimi napravi. Veliko finančno breme pa predstavlja Hotelom Bernardin poletna cena vode. Zato imajo "Bernardinovci" tudi svojo šalo - da namreč razmišljajo o nadomestitvi vode za kopanje s penečim vinom... So pa med največjimi dolžniki Rižanskega vodovoda. Svoj dolg nameravajo poravnati do novembra. Z radikalnim postopnim obnavljanjem celotnega hotelskega kompleksa (tako so obnovili pet nadstropij Emone, njeno restavracijo, s prenovo pa bodo seveda še nadaljevali) ohranjajo ali celo izboljšujejo kategorijo svojih kapacitet. Državnemu razvojnemu skladu, ki jim je (finančno) pomagal, kljub občasnim težavam redno plačujejo vse obveznosti. Krog vodilnih v Hotelih Bernardin se je pač zavestno odločil za tveganje. Kaže, da se bo obrestovalo. Livija Sikur Zorman Ob sveti Ani ali ob svetem Janezu, da je le "fešta" Na planoti zgornjih Šentjan so nekateri mlajši krajani na predvečer svete Ane pripravili "domačo zabavo" za krajane in naključne goste. Vsak je lahko dobil različno pečeno meso, čebulo, paradižnik, kruh in pil sok, vino ali pivo. Za "razgibavanje" in dobro voljo je poskrbel ansambel z domačimi vižami, tako da so marsikoga zasrbele pete, pa se je zasukal na bližnji ploščadi! Za vse so poskrbeli krajani sami, ki so se zares potrudili, da je bilo odlično pripravljeno. Zabava je bila res prijetna; prišli so skoraj vsi Šentjančani in se ob jedači, pijači in domači glasbi sprostili, pogovorili in tudi Potožili. Tako, kot to znajo samo Šentjančani! Organizatorjem šen-tjanske zabave so krajani prav hvaležni za "fešto", kakršnih si še želijo. se droben namig: stari zemljevidi kažejo, da so Šentjane pravzaprav dobile ime po svetem Janezu! Janezovih godov pa je na naših koledarjih kar nekaj! Mar ne bi kazalo izkoristiti takšno priložnost? Miran Plevnik IŠČE SE SOBE ZA ŠTUDENTE Ministrstvo za šolstvo in šport je v Delu (dne 25.7.97) objavilo razpis, s katerim želijo od pravnih in fizičnih oseb najeti dodatne nastanitvene možnosti za študentke in študente pri zasebnikih (Razpis za najem bivalnih kapacitet, ustreznih za bivanje študentk in študentov visokošolskih zavodov Republike Slovenije). Pogodbe bo z lastniki kapacitet sklenilo Visokošolsko središče v Kopru za dobo 10 mesecev (razen julija in avgusta). Študentje, ki bodo bivali pri izbranih sobodajalcih, bodo upravičeni do subvencije v višini 9.000 SIT mesečno. Visokošolsko središče v Kopru bo plačevalo lastniku dogovorjeno najemnino (razliko v ceni bodo poravnavali študentje). Prednost pri izbiri kapacitet bodo imeli tisti sobodajalci, ki bodo ponudili primerne pogoje bivanja (v Kopru in Portorožu). Zainteresirani sobodajalci morajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev za oddajo sob študentom dostaviti na naslov Visokošolsko središče v Kopru, Cankarjeva 5 z oznako "Ne odpiraj -javni razpis za oddajo sob v najem" do četrtka, 11. septembra 1997 do 12. ure. (tel.: 272-006; fax: 272-013). OBNAVLJANJE HOTELA PALACE V VERZIH Srečanje s starim obnemoglim lepotcem sredi Portoroža je vedno vznemirljivo in tudi težko razložljivo. Že vrsto let številnim mimoidočim državljanom in tujcem pripoveduje zgodbo o neodgovornosti odgovornih v osamosvojeni državi Sloveniji, v občini, v krajevni skupnosti in podjetju, ki ga je veliko let izkoriščalo in izkoristilo do onemoglosti, potem pa prepustilo zobu časa. K napovedim z javne obravnave o spremembah zazidalnega načrta za to območje, da se bodo obnovitvena dela kmalu pričela (in smo jih objavili tudi v PORTOROŽANU), preberite naslednje komentiranje v verzih. SLOVENSKI TRIJE KRALJI Oman, Zrim in Wolf, so slovenski trije kralji. Iz zahodne so strani prišli, so težke malhe nosili, nabasane z načrti in denarji in elana polni bogati milijonarji. Dete ubogo radi bi na noge dali. Tovore iz malhe težke odložili, denarje v domovini naložili: cityje in ceste dolge bi gradili, palače in hotele stare obnovili in delavce številne zaposlili. Mnogo let je že medtem minilo. Janezom naivnim se je posvetilo. So v malhi le obljube bile prazne in nič denarjev, dragi milijonarji, ki ste domovino naplahtali. Jakob Čemažar XX. JUBILEJNI FESTIVAL MMS '97 V PETEK SE JE ZJOKALO NEBO, V SOBOTO GLEDALCI - SICER PA - NAJ ŽIVI TA EDINI SLOVENSKI POPEVKARSKI FESTIVAL. No, nismo se ravno zjokali, a skoraj. Zakaj? Poglejmo v zakulisje letošnjega XX. jubilejnega popevkarskega festivala Melodije morja in sonca. Poglejmo kar kulise ali sceno, ki je letos predstavljala soline in je bila po mnenju nekaterih dokaj skromna ali bolje rečeno površno narejena (postavljena), še posebno ob jubilejnem festivalu. Zamisel je bila sicer dobra in je nedvomno sodila v ambient kot tudi solinarja Luča in Giovannin, ki sta napovedovala v šavrinskem narečju, a ga mnogi niso razumeli (mislim tudi na TV gledalce širom po Sloveniji). Svojo nalogo sta dobro opravila, tako da voditelja Miša Molk in Sandro Damiani nista imela ravno veliko dela, razen tega da sta festival otvorila in zaključila. Splošni vtis je bil, da so bile popevke letošnjega festivala MMS povprečne in ni bilo nobene, ki bi izrazito izstopala. Nekaterim ni bil po godu tudi izbor gostov. V petek, 18. julija, ko je bil večer namenjen takoimenovani Novi sceni, a je žal zaradi dežja odpadel, bi morali nastopiti Novi fosili in Tereza Kesovija. V soboto, 19. julija na večeru popevk (popevke smo sicer slišali tudi v četrtek in petek) pa sta nastopila Arsen Dedič in Gaby Novak. Nekateri so namreč ob takem jubileju pričakovali v goste tudi kakega slovenskega "veterana", pevca ali pevko, kot denimo Majdo Sepe, Ota Pestnerja, ki sta že na začetku sodelovala na tem festivalu. Morda tudi kakega italijanskega pevca, ki so v preteklosti vsako poletje z nastopi privabljali številne goste v Portorož. Sicer so bile melodije letošnjega festivala - tako Nove scene kot popevk - že mesec dni prej poslane v ocenjevanje žirijam radijskih postaj. Tako so dvanajstčlanske žirije šestih radijskih postaj ocenjevale pesmi Nove scene in prvo mesto dodelile Tinkari Kovač, ki je zapela Kocjančičevo in Mislejevo Ne odhaja poletje. Mislim, da kar zasluženo! V soboto pa je kar "deževalo" nagrad. Prva tri mesta so izbrale šestnajstčlanske žirije dvanajstih radijskih postaj. Prvo mesto so dodelile FARAONOM (ki letos praznujejo 30-letnico delovanja). Zapeli so Hrovatinovo in Mislejevo Kar je res, je res. Čestitamo! Nagrado v vrednosti 1.000.000,00 SIT je podelil piranski župan (kot smo lahko prebrali v PN, ne iz svojega žepa). Drugo mesto so nekoliko nepričakovano zasedli novogoriški Avtomobili s skladbo Poletje ljubezni, tretje pa Alenka Godec s pesmijo Čas zaceli rane. Za najboljši scenski nastop so nagrado prejeli, kdo drugi kot Agropop. Podelili so še tri nagrade: za najboljše besedilo, ki jo je prejel Drago Mislej - Mef za pesem Kar je res, je res; za najboljši aranžma, to je prejel Grega Forjanič za skladbo Krog (zapela jo je Damjana Golavšek) in najboljšo interpretacijo oziroma pevsko izvedbo, ki jo je žirija podelila Viliju Resniku za pesem Ko vrbe jokajo. Pa kaj bi jokali! Festival je festival, popevke so popevke, tudi najstniške, ki so jih mladi predstavili v četrtek na portoroški plaži. Sicer naj živi še dolgo ta edini slovenski popevkarski festival, kajti popevke žal tako in tako ne bodo. Utonile bodo v MORJU pozabe, zašle s SONCEM. Kdo ve, morda pa se zato imenujejo melodije MORJA in SONCA. Kdo bi še dodal: Kar je res, je res. In pika! PAL If— KAJ S SKLADISCI SOU? Najbrž bi utegnilo bralke in bralce Portorožana, krajane Portoroža pa še posebej, zanimati, kako je tekla obravnava osnutka ureditvenega načrta območja Bernardin -skladišča soli na zadnji seji občinskega sveta. Osnutek ureditve tega območja temelji na programskih izhodiščih, ki jih je - po pregledu vseh doslej zbranih predlogov - pripravila občinska strokovna služba. Ureditveni načrt bi lahko po namenu, vrsti posegov in oblikovanju prostora razdelili na sledeče morfološke celote: - park Rastelli in poslovni objekt Droge; - območje stanovanjskih objektov; - bencinska črpalka in oskrbni center Fizine; - šolski kompleks oz. območje študentskega doma in visoke šole; - ožji priobalni pas (skladišče soli, plaža, center vodnih športov in center za usposabljanje na morju z mandračem, plaža z bazeni); - parkirišče v nivojih. Razprava na svetu se je najpogosteje obre-gala ob stavbni masi skladišč soli in ob smiselnost njunega nadaljnjega ohranjanja, pa ob prostorsko umestitev bodočih plavalnih bazenov in njihovih spremljevalnih prostorov ter ob možnost, da se jih nadkrije. Precej besed je bilo izrečenih tudi na račun lokacije poslovnih prostorov (ob centru vodnih športov ali v njem samem); prevladalo pa je mnenje, naj služijo le vodnim športom. Razprava se je dotaknila tudi načrtov za izgradnjo ustreznega pomola za potniški promet na tem območju, pa na dopolnilno gradnjo bencinske črpalke na Fizinah kot tudi na dopolnilno gradnjo individualnih hiš... Morda najbolj zanimiva je bila razprava o skladiščih soli, za katera so svetniki imeli povsem nasprotujoče predloge: od zahteve, da jih je treba zrušiti, pa, da jih je nujno treba ohraniti. Za stara skladišča je še potrebno pojasniti, da sta razglašena za tehnnični spomenik, kar je bilo sprejeto na državni ravni. Ce bi se v naši občini odločili spremeniti status skladiščnih objektov, bi najprej morali spremeniti občinski odlok, s katerim so bili razglašeni za tehnični spomenik, pridobiti ustrezna soglasja pristojnih institucij in nato predlagati Državnemu zboru, da skladišči izvzame iz seznama tehničnih spomenikov. Odločitev, ali bi kazalo obema skladiščnima stavbnima masama spremeniti status in ju potem tudi odstraniti (enega ali oba), je potrebno izredno skrbno pretehtati. Niz je razlogov, ki govorijo temu v prid kot tudi proti. V razpravo o tem bi bilo potrebno vključiti več kompetentnih strokovnjakov in tudi institucij. Morda pa bi kazalo ubrati vmesno pot. Skladiščema bi lahko vdahnili novo življenje (vsebino), ki bi shajala z njuno sedanjo namembnostjo. Boris Kočevar Pričelo se je... Že nekaj let so nekateri krajani na Šentjanah opozarjali, da potrebujemo kanalizacijo. Posebno so se te želje - že kot potrebe - pokazale pri družinah, ki so svoje stanovanjske hiše dograjevali predvsem za svoje otroke. Tudi na krajevni skupnosti Portorož smo večkrat opozorili, da teče vsa kanalizacija v Portorož in da je posebno ob nalivih nevarnost okužbe nižje ležečih predelov. Tako so se na Občini Piran in Skladu, ki take zadeve financira, dogovorili, da pričnejo s projekti in eventuelno kasneje tudi z gradnjo. Zato smo se v začetku leta krajani na Šentjanah s predstavnikoma Občine Piran (vodjo Urada za prostor g. Kočevarjem in ing. Klobasom) dogovorili, da se z delom čimprej prične. Čeprav bomo morali krajani za kanalizacijo prispevati 20 odstotkov lastnih sredstev, smo se soglasno strinjali, da jo je treba v čimkrajšem času zgraditi, saj sodi to dandanes med osnovne pridobitve civilizacije. Prav ta soglasnost krajanov je bila odločilna, da je Občina Piran prav kmalu naročila projektiranje kanalizacije pri Invest biroju Koper. Delo je prevzela ga. Marija Pregelj (njen tel. za zainteresirane: 22-241 -op. pisca), ki se je zadeve lotila zagnano. Tako je torej bil že 1. julija v Domu družbenih organizacij razgrnjen osnutek projekta šent-janske kanalizacije. Vsak krajan je imel možnost vpogleda. Vsi, ki so se strinjali, da trasa morebiti teče po njihovem zemljišču, so lahko takrat tudi podpisali soglasje. Ker pa se na samem terenu včasih pokažejo boljše rešitve, kot so načrtovane na papirju (posebej še, če krajani aktivno sodelujejo s svojimi predlogi in pomisleki), je nato ekipa Invest biroja s projektantom in geometrom obiskala še posebej vse prizadete krajane. Članica Investbirojeve ekipe, ga. Pregelj pravi, da je bilo sodelovanje s prebivalci na Šentjanah izredno dobro, zato nas je zaprosila, naj se jim v njenem imenu zahvalimo. Kot član Sveta KS Portorož pa sem seveda tudi sam ponosen, da živim med ljudmi, ki so vedno pokazali voljo za kulturno in nepristransko sodelovanje pri vseh delih, ki smo jih na Šentjanah izvajali! Zato pa že tudi nekaj imamo! Šentjane so zaščitene kot zeleni pas nad Portorožem. Da ohranimo to zelenje in kot nekateri pravijo "pljuča Portoroža", se skoro vsi bavimo z vrtnarstvom, sadjarstvom, okolico svojih hiš pa urejamo s sajenjem okrasnega drevja in grmičevja... Da ta "pljuča Portoroža" obdržimo na vsaj sedanji ravni potrebujemo veliko vode. Doslej smo ta strošek še nekako uspeli pokrivati... A potem, ko se bo strošek za kanalščino vezal na količino porabljene vode - posebno ob visoki poletni ceni vode - bo vsak dobro premislil, ali se vzdrževanje lepih zelenic izplača... Krajani se seveda tega zavedamo, zato se bomo trudili v prvotno stanje vzpostaviti čim več nekdanjih vodnjakov (ki jih nekateri sedaj, na žalost, uporabljajo tudi kot greznice!) in narediti še nove, v katere bi napeljali deževnico. Voda vse bolj dragocena in ogrožena dobrina. Pa še nekaj! Podjetju Cetra, ki naj bi začelo z gradnjo kabelske televizije v jeseni toplo priporočamo (in tudi prosimo), naj se poveže z Občino Piran in gradbenim izvajalcem, da bi hkrati s komunalno kanalizacijo napeljali še kable za kabelsko televizijo. Glede na nekatere dosedanje slabe izkušnje z graditelji javnih infrastrukturnih objektov na Šentjanah se mi zdi pomembno opozoriti, da bodo krajani zavrnili plačevanje svojega dvajset odstotnega deleža investicije, če dela ne bodo zaključena po načrtih ali če bodo površno narejena in jih bodo morali sami krajani dodelati, pa seveda tudi, če bo zaradi malomarnosti izvajalcev krajanom ali javnemu dobru povzročena škoda... Zato krajani zahtevamo, da ob prevzemu komunalne tekalne napeljave sodelujemo preko svojih predstavnikov, ki jih bomo še izbrali. V imenu krajanov Šentjan krajan in član Sveta KS Portorož: Miran Plevnik MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI Privoščite si najslastnejše dobrote iz pekarne Stari pek. Slaščice za vse sladkosnede dobite v sladkem boutiqu pekarne Stari pek v Luciji (nasproti vhoda v videoteko) ali v slaščičarni Mignon v Portorožu. ZNAMKE IN RAZGLEDNICE KOT RAZPOZNAVNA SREDSTVA r-4 H V / Smo ali nismo Slovenci pomorski narod. Če pogledamo samo znamke, ki jih izdaja Pošta Slovenije, lahko rečemo, da nismo. Od samostojnosti dalje lahko Istrani najdemo kot morski motiv samo vetrnico iz Sečoveljskih solin iz redne serije z nominalno vrednostjo 50 tolarjev. No, ja - sem lahko prištejemo tudi prve redne znamke, na katerih je upodobljen slovenski državni grb s simbolom morja. Evropsko jadralno prvenstvo v razredu optimist je bilo priložnost, da se popravi ta napaka. Ob snovanju se mi je pravzaprav porodila ideja, da bi lahko na nekoliko drugačen način enako trajno obeležili ta dogodek. Dočakali smo ga zadnji dan (petek 11. julij) prvenstva. Pošta Slovenije je tega dne izdala tri razglednice - poštne vrednost-nice (kar so sicer tudi znamke), na katerih se motiv jadrnice s prednje strani ponovi tudi na prostoru, kjer običajno nalepimo znamko. Na razglednici je tudi napisano, da je poštnina plačana v notranjem prometu. Fotografije Portoroža, Pirana in Kopra je prispeval Slobodan Simič-Sime, sicer tudi Portorožanov sodelavec. Jadrnice je v tehniki zračnega čopiča narisal Matjaž Učakar. Upodobljene so jadrnice razredov optimist in 470 in trenutno nepremagljiva jadrnica severnega Jadrana Gaia Legend. Morda smo končno zasejali dvom med tujce, saj Slavonija in Slovensko vendarle ne ležita ob morju! Znamke in njihove mlajše sestre razglednice so lahko tudi izvrstno propagandno sredstvo države in kraja, ki je upodobljen na poštni vrednostnici. i Sladek dober tek vam želita frizerski salon metropol Slavica Udovič s.p. GH Metropol Portorož, Obala 75a tel. 066/74-493 t, Nega los Vaši lasje Vam bodo hvaležni in v ponos. Storite kaj za njih! Z veseljem in strokovno Vam bomo pomagali v salonu za zdravljenje in nego las. IZ SOSEDNJE LUCIJE se je tedaj trlo več kot 250 obiskovalcev. Navdušeni poslušalci so ploskali pevcem skoraj dveurnega koncerta, ki ga je povezovala Ariana Opara. Najprej je nastopil mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika, nato Komorni zbor Iskra iz Bovca, koncert pa je zaključil domači Portoroški zbor. Pevci vseh treh zborov so skupaj zapeli še Kozinove pesmi iz filma Kekec. Posebej pa so bili prebivalci Kozinove zadovoljni, da so na svoji ulični prireditvi lahko med gosti pozdravili skladateljevega sina, njegovega vnuka in pravnuka. S koncertom so se na Kozinovi, upajo, oddožili velikemu slovenskemu umetniku in velikemu človeku, ki je ljubil slovensko zemljo od svoje rodne Dolenjske do Primorske, kjer je tudi preživljal svoja PONUDBA V zadnja leta. No, vzporedno s Kozinovo je v Luciji še nekaj ulic, ki so jih imenovali po slovenskih umetnikih: Kogojeva, Kosovelova, Kosma-čeva. Bodo tudi tamkajšnji stanovalci počastili spomin na slovenske velikane, po katerih so krstili njihove ulice? L.R. KOZINOVA ULICA JE SLAVILA Da tudi Luciji včasih ne pristoji vzdevek "spalno naselje", so pred nedavnim dokazali stanovalci Kozinove ulice. 90-letnico rojstva slovenskega skladatelja Marjana Kozine, po katerem nosi njihova ulica ime, so 28. junija počastili s koncertom pevskih zborov. Bilo je čutiti povezanost ljudi tistega, letošnje poletje že kar redko, toplega večera ob zborovskem petju na Kozinovi ulici v Luciji. Sodelovali so pevci kar treh zborov. Pri organizaciji večera pa je najbolj pomagal Portoroški pevski zbor oziroma njegov član Jože Pegan, ki tudi sam biva na Kozinovi ulici. Da je vse teklo, kot je treba, je skbel ulični pripravljalni odbor in sicer Jože Pegan, ki se je dogovoril z zbori za nastope, poskrbel za oder, sceno, ozvočenje, Liza Romih, ki je bila zadolžena za program, pripravo vabil, vezni tekst in Jolanda Štrukelj, ki je vabila pošiljala. Za pogostitev pevcev in gostov je skrbel pododbor, v katerem so bili dejavni Jože Kotrle, Nataša Ogorevc in Evelina Kovač. Prireditev so na Kozinovi ulici pripravljali ves junij. A se je splačalo. Na dan koncerta je bilo v ulici že od ranega jutra čutiti toplino "vaškega vzdušja". Ženske so pri sosedi Francki Bonaca čistile ribe, ki jih je sponzor Franček kasneje v svojem Zlatem sidru ocvrl, iz vrstnih hiš je dišalo po slaščicah, Jože s sodelavci je pripravljal sceno - jadra, kaneie in veliko cvetja... Nestrpno so vsi pričakovali večera. Na ulici OSVEŽILNA Člani pripravljalnega uličnega odbora slavja ob 90-letnici rojstva skladatelja Marjana Kozine, po katerem nosi ime Kozinova ulica v Luciji. VRTCU MORJE V poletnem času deluje v vrtcu MORJE v Luciji frizerski salon BY T (beri Leonora). Ponudba je več kot pestra. Otroci se lahko po želji ostrižejo ali si napravijo kitke. Spretna frizerka pobarva lasne čope v vseh želenih odtenkih. Salon deluje non stop ali "dokler se ne naveličamo". Obratuje pa na igrišču vrtca, drugi bor levo, strogo v senčki. Če se po poti k salonu izgubite, pazite, da vas ne osvežijo z mokrimi vodnimi igricami. V tem primeru kopalna oprema v nahrbtniku ne bo odveč! VABLJENI Mercator - Degro PORTOROŽ Vabi v svoje tekstilne trgovine v Piranu, Portorožu in Luciji, kjer boste našli poletno konfekcijo in kopalke po ugodnih cenah. Vaš najboljši sosed se priporoča za obisk. UltfeROGRRDflJf) If PORTOROŽ LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132 portorožan št. 8 Лш/шшшттштшшшшшшшшшшшшшм PIRAN PIRANU TA VRAŽJI VIOLINIST JE SPET NA DELU... Piran ima svoj čar. To je nesporno. To je dejstvo. "Le kje tiči ta čar?" se sprašujemo ves čas krajani. Pa ima vsak drugačen odgovor. Je morda čarobnost v iskanju parkirnega prostora ob koncu tedna, pa ob praznikih, ko "naši turisti" zasedejo vsa mesta "rezervirana" za stanovalce? Ali je nemara čar v "nevsiljivem" vonju smetnjakov (ki ga nismo bili deležni le ob že razvpitem srečanju "osmih predsednikov")? Mogoče tiči v široki ponudbi hrupa v našem mestu? Hrup narave v Piranu ni morebiti - kot bi zmotno lahko mislil bralec ali bralka - nežno ali bučno udarjanje morskih valov ob obalo, niso kriki galebov pred dežjem in veseli, neutrudni otroški živ-žav na majhnih, kamnitih trgih. "Naravni" hrup v Piranu so: nočne vožnje "mopedis-tov" (seveda brez dušilcev) po ozkih uličicah, brnenje starih hladilnih naprav trgovin in "kafičev", nesramno kričanje (najbrž mlajših) mimoidočih, ko se vračajo s piranske Punte, kjer so si privoščili osvežilno nočno kopanje ali si morda nabavili zadnjo dnevno dozo mamila, pa kruljenje pijancev, ki se po celodnevnem tavanju končno vračajo v domači pristan... In tako v tem -turističnem - mestu običajni človek ne more spati, ker... ker je kavarna odprta v globoko črno noč, ker kdo ve od kod pribrenči zvok že davno odslužene klimatske naprave, ker začno "Okoljevi" smetarji že ob štirih vestno opravljati svoje delo, ker... Navadni občan, ki ne dela v turizmu, ki ni smetar in ki ni niti turist, pač ne more spati... Pa kaj! Le kdo ga je silil v Piran, navadnega smrtnika, nebodi-gatreba? Mogoče pa je mik Pirana, da lahko človek na koncertu v Križnem hodniku hkrati z blagozvočno klasično glasbo posluša še glasbo s Tartinijevega trga? Koncertnega slehernika ob tolikšnem zvočnem obilju nehote prešine, da pa pri nas - med portoroškim Avditorijem in Občino -kakšne posebne sinhronosti pri organizaciji glasbenih prireditev zares ni... Je pa najbrž zares čaroben način, kako so se na naši Občini domislili izboljšati mestno turistično ponudbo! Naredili so nekaj resnično posebnega. Prav tu, pri nas v Piranu so na trge postavili zvočnike (neusklajene), tako da bi lahko vsi - resnično vsi - mimoidoči in nemi-mohodeči vsak dan od osme do devete zvečer poslušali mile zvoke resne glasbe. Ah, kakšno kultuviranje (ne)običajnih ljudi! ejga - turisti (vendar le tisti, ki se ob tistem času nimajo navade tuširati), vikendaški stanovalci in drugi lahko zdaj ob blagozvenečih melodijah še z večjim užitkom (kultivirano!) srebajo svoje hladno pivo, ali žvečijo svojo rezino pršuta in sira ob kozarcu črnega vina... Vse to v resnično dobri zvočni družbi Tartinija, Vivaldija, Ravela... mogoče še katerega od velikih duhov. (Ponudba velikih pa žal ni ravno široka.) Nekoč, še v sedemdesetih letih, so me na tržaški univerzi učili, da je takšno ponujanje kulture kič. No, nemara je bilo to kičasto pred dvajsetimi leti v Italiji?! Pa dandanes, na prelomu tisočletja v piranski Zeleni občini? Mogoče pa je to zgolj potegavščina pisateljice, Pirančanke Zlate Jurin in njenega Bronastega violinista, ki sta nam jo zdaj na poletje skupaj še enkrat zagodla - s to njuno vražjo šalo?! Sleherniki v Piranu pa seštevajo hrup za hrupom, pa še en hrup... Daniela Paliaga PRI DONDOLI V PIRANU - V pritličju svoje hiše, na Ulici IX. korpusa v Piranu (tista, ki pelje k stolnici, pa k mestnemu obzidju) je Vida Flego nedavno uredila zanimivo trgovinico etnografskih spominkov, izdelkov domače in umetne slovenske obrti, pa verskih predmetov. Trgovini je dala ime Dondola (po vrsti morske školjke). Vida, ki je odraščala v Piranu, se je zaklela, da v svoji trgovinici, katero je opremljala z ljubeznijo, kos za kosom, ne bo prodajala kiča. In resnično - med predmeti, ki jih lahko kupite v Dondoli za spomin ali za izvirno darilo - ne boste našli ničesar, kar ne bi bilo prej skrbno izbrano in pretehtano, da zares sodi v to trgovino. Očarali vas bodo najrazličnejši keramični predmeti -vaze, krožniki, svečniki, solnice, pepelniki, pa predmeti, ki kar "dišijo" po morju, ure v "morskem" stilu, spominki iz lesa... Dondola je poleti odprta vsak dan (od 9. do 12. ure in od 17. do 22. ure, ob sobotah celo ves dan) Vida Flego pravi, da se je za prav takšno trgovino odločila ne iz želje po zaslužku, ampak zato da "zadovolji svojo dušo". Dondola seveda je trgovina z dušo - in srcem, dodajamo mi. MODA IN CASA TARTINI DOBER POCUK IN ŠE KAJ! Tanja Tul presenta un modello diMariella. II corso di Moda-Design ha concluso la sua attivitä con una sfilata di modelli ideati e creati dalle partecipanti al corso guidato da Fulvia Zudič. DANIELA K. ha presentato modelli estivi adatti ai giovani dai colori accesi come I'arancione ed il rosso per passare alle combinazioni del nero con il bianco ed alle trasparenze del verde e del nero. Bellissimo l'abito bianco in lino lungo con abbottonatura assimetrica di MARIUCCIA M. seguito da due abiti corti adatti a tutte le occasioni con decorazioni floreali ed a poins. Importante il taglio dell'abito nero a righe bianche, e l'abito due pezzi uniti da una "FARFALLA" in ceramica bianca. MARIELLA L.R ha presentato camicie ______dalle linee fluide accompagante da pan- taloni bianchi in lino. Verde acido per i pantaloni anni settanta presentati con camicetta annodata in vita. Molto elegante l'abito da sera nero ideato da Silva e realizzato da Mariella con trasparenze nere. Gli abiti sono stati indossati dalle modelte: Daniela Kavčič, Alma Heel e Tanja Tul. A conclusion della sfilata e stata inaugurata la mostra dei disegni realizzati durante il corso. Da ricordare gli ottimi disegni di Ilona F. KAVARNA GALERIJA TARTINI - UŽITEK ZA NEKADILCE IN SLADKOSNEDE Zakon o omejevanju kajenja ali, kot mu popularno rečemo, pro-tikadilski zakon je za slovensko družbo in za preventivna prizadevanja zdravstvenih delavcev velik korak naprej. Žal je mnogim gostinskim delavcem povzročil nemalo preglavic. Nekateri so bili zaskrbljeni ali bodo morali svoj gostinski lokal kar zapreti, ker jih bodo zapustili njihovi zvesti gostje - kadilci, drugi so se jezili in robantili proti zakonu in inšpektorjem. Nekateri pa so se - kljub številnim težavam in velikemu tveganju prilagodili. Ker vsaka novost terja čas. da se ljudje nanjo privadijo, so se po par mesecih tudi mnogi kadilci prilagodili in z veliko mero kulture in odrekanja spoštujejo napis "PREPOVEDANO KAJENJE". (Nič več ni treba pisati "hvala, ker ne kadite", saj zakon izrecno prepoveduje kajenje!) Ne želim peti hvalnic gostincem, ki so se prilagodili novim civilizacijskim normam, ne grajati tiste, ki se požvižgajo na zakon (vsaj dokler jih zdravstveni inšpektor ne zaloti, nakar bodo kot lastniki morali odšteti 250.000,00 Sit kazni). Želim pa pohvaliti upravljalca piranske mestne kavarne Galerije Tartini, v kateri se več ne kadi, na mizah ni več pepelnikov. Namesto njih so posodice z bonboni, seveda v veselje otrok, ki pripeljejo starše na pijačo ali celo tistih, ki se mimogrede posladkajo. Gospoda Černaca nisem vprašala, koliko ga dnevno stane ta sprememba. Verjetno kar precej, zato se mu ne upam predlagati, da bi lahko ponujal bonbone brez sladkorja. No, naši otroci so že tako skrbno vzgojeni, da si umivajo zobe po vsakem zaužitju sladkarij... Še najbolj razveseljivo pa je, da mnogi kadilci še naprej zahajajo v to kavarno in si le izjemoma, zunaj, izven kavarniških prostorov, privoščijo kakšno cigareto. Nekadilska kultura je na pohodu tudi pri nas, zato je smotrno biti strpen. Če si kadilec ali nekadilec. S pravo mero tolerance je treba razumeti tudi kadilca, če ti ravno ne puha svojega tobačnega dima v obraz, kajti prej ali slej pride za vsakega trenutek, ko se odloči, da je čas odpovedati se tobaku. Čestitam vsem gostincem, ki so uspešno prebrodili težave, ki jih je prinesla nova zakonodaja in našli ustrezne rešitve za spoštovanje zakona o omejevanju kajenja. Milica Maslo No, pa je tu. Turistična sezona namreč. Dolgo pričakovana in pospremljena z različnimi predsezonskimi pripravami. Marsikdo si še ni dobro odpočil od sesanja prahu in pranja perila iz prejšnje sezone, ko so, lej ga šmenta, turisti spet tu. Sedaj gre zares. Pričenja se boj za vsako turistično dušo. Trd boj, v katerem lahko zmagajo samo najbolj trdoživi in iznajdljivi. Pozabljene so lanskoletne zamere delavcem v turističnih agencijah, plažah in parkirnih prostorih. Najbolj zamerljivi so si v času turističnega predaha izbrali drugo agencijo ali pa so sklenili sodelovati kar z vsemi. Telefoni v agencijah brnijo, da je kaj. Če kljub temu ni gostov, se je seveda potrebno odpraviti na agencijo osebno in jim povedati, kar jim gre. Ve se, da goste pošiljajo vsepovsod, samo ne k njim. Pogovor je potrebno seveda podkrepiti z grožnjo, da je to zadnje leto sodelovanja in da tako nesolidne agencija še niso videli. Tako iz leta v leto, samo vztrajen je treba biti. Je pa tudi nekaj takih, ki se zanesejo samo v svoje znanje turističnega trženja in polnjenja lastnih prenočitvenih kapacitet. Ti so si vzeli v zakup križišče pred Kaštelom: tu zdaj uradujejo in dežurajo obenem. Priznati je treba, da niso ničkaj birokrati in da ne ovinkarijo. Izdelali so si svoj sistem, ki mu rečemo "pocukaj turista za rokav". In ko ga držijo, ga več ne izpustijo! Ko ga predajo v varno okolje svoje domačije, lov na križišču seveda nadaljujejo. Drugi tak sistem je (navidezno) pometanje ulice. Vneteži cele dneve slonijo na metli ob vstopu v ulico in so seveda prvi, ki opazijo potencialnega prenočitelja. No, ja, imajo vsaj "komunalci" najbrž prihranjenega kaj dela. Mnenja o takih in podobnih trženjih in promociji turizma v občini so različna. Sodbo prepuščam bralcem. Časi, ko so bili turisti zadovoljni z ležišči po raznih skednjih in garažah se nepreklicno mimo. To vedo verjetno vsi, ki sprejemajo goste na prenočevanje in se po najboljših močeh trudijo za čimboijšo namestitev in prijetno bivanje. Ne bi bilo prav, če ne bi povedali, da se je v turizmu marsikaj spremenilo na boljše in bi s prstom kazali samo na tiste stvari, ki niso najbolj posrečeno urejene. Bodo pa drugo leto. Za udobje turistov se je odločila poskrbeti tudi država, ki je v ta namen izdala Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin, ki je bil objavljen v uradnem listu RS št. 29/97 z dne 23.5,1997. Toplo priporočam vsem, ki oddajajo sobe za prenočevanje, da ga preberejo, ker so v njem zadeve, ki jih bodo prav gotovo zanimale. Navedeni predpis namreč določa merila in način kategorizacije nastanitvenih obratov in se nanaša tudi na prostore, ki jih tržijo sobodajalci. Kar je pri postopku kategorizacije zelo pomembno je to, da se prične postopek za izdajo odločbe o kategoriji nastanitvenega obrata na zahtevo stranke, torej sobodajalca. Vlogo je potrebno vložiti pri Upravni enoti, pristojni za gostinstvo. Torej brez vaše vioge (sobodajalca) ne bo postopka. Da se usklajevanje določb pravilnika ne bo vleklo v nedogled, je poskrbelo določilo v 31. členu, kjer je določen rok za prilagoditev s pravilnikom. Kdor s tem pravilnikom ni seznanjen, je prav, da povpraša o načinu postopka neposredno na pristojno Upravno enoto ali pa na turistično agencijo, če z njeno pomočjo trži prenočišča. Pohitite, kajti čas beži. Ribiči se ob srečanju pri vodi pozdravljajo z "dober prijem", lovci z "dober pogled"; mi pa sodobnim sobodajalcem želimo "dober pocuk", turistični seveda. Z.K. Poleti na portoroški promenadi lahko srečaš ludi takšnega "odštekanca" s fenomenglnim penisom (slovenskih dimenzij?) mm ril Trije obrazi demokracije AKTI NASILJA V PORTOROŽU 1 - Mare liberum nostrum Dolgo vroče poletje je samo še pojem, saj so iz leta v leto poletja krajša in grša; tako kot tudi čas, v katerem živimo. Namesto, da bi uživali prijetno, brezskrbno in mirno poletje, iz dneva v dan doživljamo more, travme in nasilje. Kot na primer "ilegalni kopalec", o katerem so pisale Primorske novice in katerega so "varnostniki" maltretirali samo zato, ker se je zvečer hotel osvežiti v slovenskem morju. Zaradi tega greha so varnostniki poklicali še dva policista, ki sta ga s strokovnim prijemom spravila v "marico" in nato na policijsko postajo, kjer so mu še grozili s sodnikom za prekrške. Dokler kaj takega ne slišiš, bi človek pomislil, da se taka zgodba lahko dogodi samo v Bantustanu. V Evropi se take zadeve ne dogajajo. Tam ni mogoče, da bi te niti varnostniki niti policaji nadlegovali, če si "čist". Osebe, zoper katero ni dokaza o storitvi prekrška ali kaznivega dejanja, ni dovoljeno niti legitimirati, kaj šele aretirati. V primeru ilegalnega kopalca je treba jasno povedati, da ima vso pravico kopati se v slovenskem morju in to kadarkoli hoče. Demokrati smo to hoteli povedati z občinskim odlokom o priobalnem pasu, ki v členu 7 določa, citiram: "Vsakdo lahko uporablja priobalni pas ne glede na njegovo naravo in namen (javna raba); javna raba pomeni prost in neoviran dostop do obale in morja, za kopanje v morju, za sprehajanje, šport, rekreacijo in počitek itd." V kolikor kak člen določa drugače, je to samo zaradi obrambe pred morebitnimi huligani ali narkomani, ne pa dobrovernimi in miroljubnimi uporabniki plaže. Zato je seveda treba predpis tudi znati uporabljati z zdravim razumom. Končno pa je v pravu tudi tako, da v dvomu vedno za storilca velja tisti predpis, ki je zanj ugodnejši (in tega smo zgoraj tudi citirali!). Sicer pa obravnavana zadeva sploh ni stvar prava ampak inteligence, demokracije in srčne kulture. O morju, o katerem Slovenci toliko govorimo, pa zanj nič ne naredimo, samo še to: načelo MARE LIBERUM (svobodno morje) je bilo v svetu sprejeto že pred več kot 500 leti. Mnogim Slovencem pa še danes primanjkuje maritimne kulture. 2 - Mea culpa... Prejšnji mesec so moji prijateljici izpred "Vojkovega doma" v Portorožu odpeljali avto in to po odredbi komunalnega redarja, češ da je parkirala na zelenici. Ne spuščam se v argumentiranje, da na tistem mestu ni zelenice, da je pred vhodom bila zapornica dvignjena in je pravzaprav vabila voznike, naj tam parkirajo in da njen avto tudi ni oviral drugih udeležencev v prometu... Zato je bil ta Zelenica, parkirišče, privatno zemljišče...? v območju Vojkovega doma v Portorožu odvoz nezakonit! V bistvu gre le za to, da je prizadeta oseba naslednji dan od Urada za komunalni nadzor zahtevala ustrezno pisno odločbo, da bi se lahko na nezakonito ravnanje komunalnega nadzornika pritožila, do česar ima seveda vsak državljan ustavno pravico. Odločbe kajpak ni dobila. Prejela je le dopis, s katerim uradna oseba opravičuje svoje dejanje. Ali gre za aroganco lokalne oblasti ali neznanje je pri tem irelevantno. Pomembno je, da smo vsakodnevno priča ustavnim kršitvam državnih ali paradržavnih organov; vsi se sklicujejo na diskrecijsko pravico, na zasebno lastnino ali kar ria svojo fizično moč. 3 - Kdo je komu za kaj dal pooblastila Tretja zgodba je tudi povezana s parkiranjem. Nedavno sem se odpravil v Portorož na "beach volley" in se odločil parkirati pred "Istro". Nekaj pred menoj je tam parkiral tudi moj športni prijatelj, ki je prav tako šel na odbojko. Vendar ga je uspel prav tedaj nek gospod, ki je tam "delil pravico" prepoditi. Mene, ki sem bil odločnejši in se nisem hotel enostavno odstraniti, od gospoda pa sem tudi zahteval pojasnila o kakšnih njegovih pooblastilih, pa tudi kdo mu jih je dal in zakaj se tam naj ne bi smelo parkirati, pa čigavo je pravzaprav tisto zemljišče..., pa ni uspel spoditi! PORTOROŽ PORTOROSE Odprto Apcrto 6" 1?" 15." 20" Vsem trem zgodbam lahko najdemo skupni imenovalec - pomanjkanje občutka za demokracijo in socialno državo (kar je sicer ustavna kategorija). Demokracija mora osebno svobodo ščititi in ne ogrožati. Seveda pa jo lahko varujejo le osebe, ki so same demokratične; žal je takih premalo. Gre pa tudi za moralo: tisti, ki so v prejšnjem režimu prisegali na družbeno lastnino, prisegajo sedaj na privatno lastnino; tisti, ki so prej kršili človekove pravice, jih kršijo tudi danes. Posledica vsega je, da imamo navadni državljani vsak dan manj pravic in okoli sebe vse manj življenjskega prostora. Poletja, ki so pred nami, bodo tako verjetno še slabša. mag. Josip Rugelj "ENSVET" BREZPLAČNO ENERGETSKO SVETOVANJE OBVESTILO Občane Izole, Kopra in Pirana obveščamo, da s 1. avgustom 1997 prične zopet delovati ENSVET - energetsko svetovalna pisarna v Izoli v prostorih Krajevne skupnosti Izola - Staro mesto, Ob starem zidovju št. 15/A. Uradne ure so vsak ČETRTEK in PETEK od 16.00 do 19.00 ure. Stranke lahko nasvete dobijo v času uradnih ur na sedežu energetske svetovalne pisarne ali pokličejo na telefon št. 066/646-320. AGENCIJA RS ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE LJUBLJANA, Dimičeva št. 12 ENERGETSKI SVETOVALCI ^VEL^p na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka -gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. Spremembe zakona o prekrških: PAZITE NA SVOJ DENAR! Vsi se bolj ali manj pogosto srečujemo s prometom: kot pešci, kolesarji, motoristi, vozniki avtomobilov... Nekateri - policaji, razni inšpektorji, redarji... - pa tudi z "druge strani", kot represivni organi. Večinoma ljudje menijo, da le visoke kazni pripomorejo k zmanjšanju objestnosti in samovoljnemu ravnanju nekaterih voznikov. Vse dokler nas same ne doleti kazen, o kršiteljih mislimo in izrečemo vse najslabše. Ko pa po naključju sami nepravilno parkiramo, ker imamo seveda na zalogi povsem "opravičljiv" razlog za to, so krivi vsi drugi razen nas: npr. upravljalci cest, ker so postavili slabo prometno signalizacijo, ki jo - četudi nas skoraj "udari po glavi" - nismo videli, policisti, ker jih nikjer ni, ko bi jih potrebovali, da bi kaznovali tiste, ki si to zaslužijo (seveda nas ni nikoli med njimi), redarji, ker niso razumevajoči in nas niso prej večkrat (prijazno) opozorili, župan, ker je sprejel tak "butast" predpis (čeprav jih sprejema občinski svet)... 0 kakšnem vozniškem bontonu pa ne duha ne sluha. Pogosto hvalimo, kako lepo je vse to urejeno v tuniji... Pa - je to tudi res? Samo pomislite na nam najbližji Trst.) Večini bralcev so najbrž znane razprtije v našem državnem zboru ob sprejemanju novega zakona o prekrških. Da čimprej potrebujemo nov zakon o prekrških, je vsakomur jasno. Zdaj namreč še zmeraj velja Zakon o prekrških, ki je bil sprejet davnega leta 1983. Do danes je bil Zakon devetkrat spremenjen in (ali) dopolnjen. Zadnje spreminjanje, ki je nekak obliž na še zmeraj nesprejeto zakonodajo, je bilo objavljeno v Uradnem listu RS štev. 35/97 in je pričelo veljati 28. junija. Bistvo zadnjih sprememb bi lahko strnili v tri sklope: spremembe višine kazni, določitev kazenskih točk za storjene prekrške in reogranizacija organov za postopek o prekrških (sodnikov). Najpomembnejše spremembe za udeležence v prometu sta naslednje: * Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških povišuje kazni, ki jih lahko določi zakon oz. uredba ali odlok vlade za posameznika in sicer od 1.000 do 150.000 tolarjev, za pravne osebe od 100.000 do 10.000.000 tolarjev in za posameznika -samostojnega podjetnika od 25.000 do 5.000.000 tolarjev. * Višina kazni, ki jih predpišejo občinski sveti, je ostala nespremenjena: za posameznika in odgovornega pri pravni osebi od 75 do 60.000 tolarjev, za pravno osebo in samostojnega podjetnika, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti od 300 do 360.000 tolarjev. * Za 10-krat pa so se povišale kazni, ki jih je mogoče izterjati takoj na kraju. Tako lahko po novem pooblaščene osebe posamezniku na kraju samem izrečejo denarno kazen v določenem znesku do 100.000 tolarjev, pravnim osebam do 300.000 tolarjev in posamezniku, ki naredi prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, v določenem znesku do 200.000 tolarjev. Seveda je višina izrečene kazni odvisna od vrste kršitve. PLKČM^CELO * Za tiste, ki se bodo pregrešili zoper zakon ali odlok, je predviden "popust", če kazen plačajo takoj na mestu. (K 241. členu je namreč dodano: "Storilec, ki plača denarno kazen takoj na kraju prekrška ali v roku, predvidenem za ugovor, plača le polovico denarne kazni izrečene na kraju prekrška.") Naj še navedemo primer: po odloku o ureditvi cestnega prometa v občini Piran je predpisana denarna kazen za nepravilno parkiranje 5.000 tolarjev. V kolikor kot kršilec kazen plačate takoj na kraju prekrška ali v osmih dneh po položnici, plačate le polovico kazni, to je 2.500 tolarjev. V vseh drugih primerih -če ne plačate takoj na kraju ali v roku 8. dni, ali če zoper izrečeno kazen ugovarjate - izgubite pravico do popusta! Pa še stroške postopka pri sodniku za prekrške ali izterjave. Zato bodite pozorni, kakšno kazen vam izrekajo pooblaščene osebe. Izreči vam morajo predpisano kazen, nato pa navesti (polovični) znesek, ki ga plačate takoj na kraju prekrška. Pričakovati je, da bodo odloki in zakoni pri določanju mandatnih kazni še strožji; za določene prekrške naj bi se kazni zvišale tudi do 100.000 tolarjev. Če predpisov v cestnem prometu ne boste spoštovali, vam grozi, da si boste nabrali lepo število na novo uvedenih kazenskih točk (v razponu od ene do sedmih točk). Če boste v obdobju dveh let dosegli ali presegli osemnajst kazenskih točk, vam bo prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja. Število kazenskih točk za posamezne prekrške bo predpisoval Zakon o varnosti cestnega prometa. 4 Da bi se izognili raznim nevšečnostim, kreganju, slabi volji in tanjši denarnici, vam priporočamo spoštovanje predpisov. Želimo vam toplo poletje in - čim manj prekrškov. B.P. Ker življenje potrebuje varnost %/niG* VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 066/76-719 - adaptacije stanovanj - postavitev pregradnih sten - montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog - pleskarska dela - montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru Avgust 1997 _j^^SSr^EfSESZiSS^S^j^j^ ....................m™...........urn rinn»............„„...... LEPOTA S KROŽNIKA Dolgo mladost in lepoto si želi vsaka Evina hči. . Strokovnjaki so si edini, da je lepota odsev notranje in zunanje nege. Zunaj se negujemo z negovalnimi t.i. kozmetičnimi sredstvi, znotraj pa s kisikom iz svežega zraka, s čisto vodo in s higienično neoporečno hrano, ki vsebuje veliko vitaminov in drugih koristnih učinkovin. Na srečo je koža tisti organ našega telesa, ki se je najbolj sposoben obnavljati. Torej, če je nega zunanja in notranja, lahko koža ostane najdlje najmlajši organ. Vsestranska kozmetika dopolnjuje zunanjo in notranjo nego. To pomeni: kar je koži (od zunaj) vzeto, ji je treba (od znotraj) dodati. In, kar ji ni dano od znotraj, ji je treba dodati in nadomestiti od zunaj. Notranja nega lepote zahteva biološko vredne glavne hranilne snovi in druge življenjsko nujne sestavine. Mednje sodijo mlečne beljakovine, olja iz žitnih kalčkov, naravni sladkor, grobo mleta žita, vitaminov bogati pšenični kalčki, sadje in zelenjava. Znano je dejstvo, da se koža čisti preko črevesja in ledvic. Zato je odločilnega pomena, da z uživanjem zelenjavnih sokov in surove zelenjave spodbudimo izločanje vode. Ko človek spozna, da lahko lepoto zaužije tudi s krožnika, se vpraša, koliko hranilnih snovi in učinkovin potrebuje telo, da ohrani in doseže lepoto. Najlažje pojasnimo delovanje vitaminov, katerih pomanjkanje telesu najbolj škodi. Pri pomanjkanju vitamina A se pojavijo motnje vida, poškodbe oči, poškodbe epitela, suha in luskava koža, poškodbe zobne sklenine, poroženitev oz. zamašitev lasnih mešičkov in izpadanje las, izguba leska las, hitrejše nastajanje gub, spremembe kožnega tena. Druge posledice pomanjkanja vitaminov so še: Vitamin B2: nepravilna poroženitev, vlažne razpoke v ustnih kotičkih, mastno luskanje v gubi med nosom in usti ter v očesnih kotičkih, mastna koža z vnetji, pordelostjo in madeži, krhki in lomljivi nohti, poškodovani lasje. Vitamin C: nagnjenje h krvavenju iz kože in sluznice (dlesni!), oslabelost vezivnega tkiva in kože. Vitamin E: poškodbe vezivnega tkiva, motnje v prekrvavitvi kože in lasnic. Vitamin F: luskanje, suha in krhka koža, nepravilna poroženitev, nastajanje ekcemov, ~ izguba las. Poletje je bogat letni čas. Izkoristite ga! Kot zunanje (ali) in notranje lepotno sredstvo, z vsemi njegovimi raznovrstnimi sadeži seveda! Evina hči JULIJ IN AVGUST SE PREDSTAVITA JULIJ je dobil ime po rimskem vojskovodji in državniku Juliju Cezarju. Slovensko ime za ta mesec je MALI SRPAN, starejša imena pa so še: žetnjak, pšeničnik, senenec, Jakobov mesec, šentjakobnik, srpnik, sredoleten in sedemnik. Star slovenski vremenski pregovor za julij se glasi: Tega meseca če je presuho', ostane grozdje prav drobno'. No, letos se nam tega ni bati. Pa poglejmo še nekatere pomembne gode tega meseca. Neverni Tomaž, župnijska cerkev Stomaž na Vipavskem - 3. julija goduje sv. Tomaž, apostol. Znan je po svoji neveri. Na veliko noč je nekam izginil in ko so mu drugi apostoli pripovedovali, da se jim je prikazal vstali Kristus, jim je dejal, da tega ne bo veroval, dokler Gospoda ne vidi na lastne oči. Ko se je čez en teden Jezus spet prikazal, mu je dejal, naj da prste v njegove rane. Še danes je znan rek, za tistega, ki v nekaj ne verjame, dokler sam ne vidi "neverni Tomaž". Sicer pa je ta svetnik zavetnik arhitektov, geometrov, kamnosekov, zidarjev in tesarjev. To pa zato, ker je sv. Tomaž indijskemu kralju (tam je oznanjal evangelij) izrisal najlepši načrt za gradnjo palače. - 17. julija goduje sv. Aleš (Aleksander, A I e k s i j, S a n d i) , spokornik, zavetnik zoper potres. -18. julija pa blaželni Elijo, ki naj bi po ljudskem izročilu bil doma iz Koštabone in v Koper prinesel krščanstvo. Umrl naj bi leta 56 po Kristusu. - 20. julija je god sv. Elije, preroka. Sv. Elija je živel v 9. stoletju pred Kr. in je zavetnik letalcev ter Oltar s kipom blaženega Elija v Koštaboni vseh, ki imajo opravka z letalsko službo. - 22. julija je god sv. Marije Magdalene ali Magde. Za ta dan star slovenski pregovor pravi: Dež na dan Marije Magdalene, orehe, lešnike, seno' zadene. - 24. julija pa goduje sv. Krištof (slovensko Kristonosec), mučenec, zavetnik čolnarjev, splavarjev, nosačev in voznikov, v novejšem času pa avtomobilistov. - 25. julija goduje sv. Jakob starejši, apostol Pregovor pravi: Če Jakob žejo trpi, zima nič prida ni. - 26. julija godujeta sv. Ana in Joahim, starša Matere božje. Hebrejsko ime Ana pomeni po naše milost, ljubezen, molitev. Sv. Ana je zavetnica mater, nerodovitnih žen ter priprošnjica za srečen porod in blagoslov otrok. V Sloveniji je to ime med najbolj razširjenimi. Ostale oblike imena so še: Ančka, Anica, Anča, Neta, Anka, Anika... ш Sveta Ana v župni cerkvi v Ljubnem. Naslikal Valentin Mentzinger. KUL-ITJ-URA Od 1. avgusta do 5. septembra: Predstavlja se slovensko kiparstvo osemdesetih let Obalne galerije so v svojih razstaviščih v Kopru in Piranu pripravile študijsko postavitev Slovensko kiparstvo v osemdesetih letih. V koprski galeriji Loža so na ogled dela Jakova Brdarja, Luja Vodopivca, Mirsada Begića in Dube Sambolec pod naslovom Skulptura kot čutni inkarnat, v piranski Mestni galeriji so razstavljena dela Dušana Tršarja, Matjaža Počivavška in Luja Vodopivca pod naslovom Skulptura kot idealna forma, v koprski Meduzi so dela Dušana Tršarja in Mojce Smerdu pod naslovom Predhodniki. V obsežni publikaciji, ki je ob tej priložnosti izšla v Ediciji Atres (180 strani teksta in barvnih reprodukcij), so analitično predstavljeni kiparski opusi generacije likovnih ustvarjalcev, ki pomenijo vrhunec slovenske povojne skulpture, z deli, ki zaznamujejo njihov umetniški razvoj od sredine sedemdesetih let do danes. Avtor razstave in publikacije je umetniški vodja Obalnih galerij Andrej Medved. Razstava in publikacija Slovensko slikarstvo osemdesetih let je prva od študijskih predstavitev sodobne slovenske umetnosti, sledile jim bodo druge. Od 2. do 22. avgusta: Prodajna razstava Narcisa Kantardžiča V piranski galeriji Meduza 2 je na ogled prodajna razstava del ak. slikarja Narcisa Kantardžiča, ki od leta 1994 živi v Celju kot svobodni kulturni delavec. Tokrat se predstavlja z novejšimi slikami manjšega formata v tehniki oljnatih barv na platno, ki so intimna likovna izpoved v prepoznavnem ikonografskem obrazcu, kjer se avtor sooča z deli iz izbranih historičnih slogov in s postmodernistično izkušnjo. Ta ele- goričen svet in osebna simbolika sta avtorjev nagovor in odgovor na sočasna aktualna dogajanja in tudi sredstvi, s katerima skuša preseči grenke izkušnje iz preteklosti. Z MEDNARODNO POLETNO GLASBENO ŠOLO JE TREBA NADALJEVATI Kulturno umetniško društvo Karol Pahor Piran, piranska Glasbena šola in portoroški Avditorij so že od meseca februarja pripravljali Mednarodno poletno glasbeno šolo godal in pihal, ki je bila tokrat pri nas že drugič. Umetniški vodja letošnjega glasbenega šolanja, ki je potekala med 6. in 19. julijem, je bil profesor Brian Finlayson iz Avstralije, ki sicer poučuje na koroškem deželnem Konzervatoriju, pri nas pa je poučeval violino, violo, komorno glasbo in okrester. Šole se je udeležilo triintrideset slušateljev, ki so se javnosti predstavili na koncerih v Križnem hodniku. V času glasbene šole je posebna komisija izbirala tudi najboljšega izvajalca Tartinijevega dela. Izbrala je mariborski kvartet Feguš. Tokrat pa je bila prvič iz Tartinijevega sklada podeljena pomoč v obliki šolnine, katero si je pridobil gojenec Glasbene šole Piran in član Mladinskega pihalnega orkestra, Srdan Spremo. Udeleženci mednarodne poletne glasbene šole so med svojim bivanjem pri nas, razen s koncertiranjem v Križnem hodniku, v okviru Poletnih utrinkov s svojim igranjem na Trgu 1. maja popestrili kulturno življenje starega mesta. Pokrovitelj šole, s katero kaže nadaljevati, je bila Občina Piran, dokaj dober pa je bil tudi odziv sponzorjev, pretežno iz vrst hotelskih podjetij. AVGUST se imenuje po prvem rimskem cesarju Avgustu (pomeni pa vzvišen). Slovensko ime je Veliki srpan. Ostala starejša imena so še: prašnjak, mešnjak, mlatnik, gospojnik, poznoletnik in osemnik. In pregovor za ta mesec: Kakor zadnji srpan vremeni, tako vsa jesen drži. Do konca tega meseca se dan skrajša za 1 uro 25 minut. Pomembnejši godovi pa so: - 8. avgusta goduje sv. Dominik (Nedeljko), ustanovitelj po njem imenovanega dominikanskega reda. Ta red je potrdil papež Honorij III. 22. decembra leta 1218. Nekoč je bil sv. Dominik zavetnik krojačev; ljudje pa se mu priporočajo, kadar jih trese mrzlica. -15. avgusta je praznik (tudi državni) Marijinega vnebovzetja. Veliki šmaren ali kot mu tu pravimo Marija velika. Na veliki šmaren jasno vreme, grozdja bo obilno breme ali O velikem šmarnu lepo', dosti grozdja bo'; sta pregovora za ta dan. Cerkev sv. Jerneja (levo) na Seči. (Fototeka, arhiv Pirana) -18. avgusta je god sv. Helene. Helena pomeni sveteča, lesketajoča se, plamenica. Slovenska imena so Jelka in Alenka, skrajšana pa Ela, Hela, Nela, Lena; madžarsko Ilona; rusko Olga. Po legendi so tej svetnici in cesarici pripisovali najdenje Kristusovega križa. Je zavetni-ca barvarjev, žebljarjev ter priprošnjica proti blisku, gromu in nevarnosti ognja. - 24. avgusta je god sv. Jerneja (ali Bartolomeja), apostola, ki se praznuje že od 9. stoletja dalje. Slovenci radi častijo sv. Jerneja. Njemu je posvečenih veliko župnijskih in podružničnih cerkva. Ena od njih je tudi v Seči, kraju, ki se je prej imenoval sv. Jernej (ital. S. Bortolo) prav po tem svetniku. Na ta dan so namreč solinarji zaključili solinarsko sezono in se zanjo zahvalili sv. Jerneju. Sicer imajo sv. Jerneja za svojega zaveznika knjigovezi, usnjarji, rokovnjači, strojarji, krojači, čevljarji, kmetje viničarji in pastirji. Kličejo pa ga na pomoč tudi pri živčnih boleznih. Jernej je pomemben mejnik v jesenskem vremenu. Pregovora pravita: Po vremenu sv. Jerneja rada se vsa jesen nareja in Kakor sv. Jernej vremeni, se vsa jesen drži. - 28. avgusta goduje sv. Avguštin, škof in cerkveni učitelj. ALBERTO PUCER Sv. Avguštin - naslikal Valentin Mentzinger (Narodna galerija Ljubljana) FIESA IMA SVOJE TURISTIČNO DRUŠTVO Naša občina je bogatejša za še eno turistično društvo. Na pobudo počitniških domov v Fiesi in ob pomoči Turistične zveze Slovenije (predvsem gospoda Slavka Mastnaka, nekdanjega predsednika portoroškega turističnega društva in tudi direktorja nekdanjih hotelov Riviera) so se v juliju v Fiesi odločili ustanoviti svoje turistično društvo. Predsednica novonastalega društva je gospa Nataša Umek, ki si je zadala kot eno prednostnih nalog doseči napeljavo javne razsvetljave in izgradnjo poločnika od piranskega pokopališča do Fiese. Tega se bo društvo ob podpori piranske, pa tudi portoroške krajevne skupnosti najbrž lotilo jeseni. Zdaj se je lotilo priprave Fieške noči. Predsednica društva sicer pravi, da sta nosilca prireditve pravzaprav oba največja hotela v Fiesi (hotel Fiesa in Barbara) in da je turistično društvo Fiesa, ki se je pravkar rodilo, trenutno lahko le spremljevalec. Pri pripravljanju noči v Fiesi pa je z nasveti, bogatim strokovnim znanjem in tudi organizacijsko najbolj pomagal zgodovinar in arhivar Alberto Pucer. Fieška noč naj ne bi bila ena izmed številnih konfekcijskih prireditev z zbiranjem kakšne mišice ali kaj podobnega. Prireditev bi naj imela etnološko kulturni pridih. Nestrpno čakamo nanjo! (LS.Z.) Tinta d.o.o. Obala 55 Portorož (Splošna plovba) 0Б6/76 793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure - fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)... - tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil - vezava dokumentov, seminarskih nalog - izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta. Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah! NOČ V FIESI ALI FIEŠKA NOČ bo 8., 9. in 10. avgusta v Fiesi in bo letos prvič. Vsa prireditev se inspirira pri starih istrskih običajih. Začela se bo že v petek, 8. avgusta, ko bo otroški likovni ex tempore (žigosanje risalnih listov, platen, ipd. se bo pričelo ob 12.uri). Tega dne bo nastopil ansambel Lojzeta Slaka. V soboto, 9. avgusta bodo predvsem družabne igre (tek v vrečah, mora, bitka v lesenih čolnih s cvetjem), igrala bo skupina Mambo kids, obiskovalce pa naj bi razveselili še s krajšim ognjemetom. Nastopila bo tudi skupina Šavrinske pupe ino ragaconi, okoli jezera pa se bo v promenadnem koncertu sprehodila godba na pihala. V nedeljo, 10. avgusta bo podelitev nagrad najboljšim otroškim likovnim izdelkom, ki jih bodo naredili sodelujoči na ex temporu. Poskrbljeno bo tudi za lačne želodce - a vse v stilu prireditve - z istrskimi dobrotami (ribji brodet, bobiči...) ♦Д4 ■C )■ EUROMIB IMPORT - EXPORT d.o.o. Slovenske železnice skladišče SISAK 3, ob luki b.š. 6000 Koper, Slovenija Tel./fax: +386/66/22093, tel.: +386/66/391-144 - SANITARNA KERAMIKA - KERAMIČNE IN GRESS PLOŠČICE - KOPALNE IN TUŠ KADI - VODOVODNE ARMATURE Za kupljeno blago nad 40.000 SIT brezplačen prevoz. Možnost kredita. SKLADISCE JESTVINA EUROMIB t CARINA GLAVNI VHOD LUKA KOPER Se priporočamo! Adriatic 1 agent d,0.0. pooblaščena pooblaščena agencija • SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ • NUDIMO CELOTEN ZAVAROVALNI SERVIS •OPRAVLJAMO CENITVE IN LIKVIDACIJO VSEH ŠKOD •NUDIMO PRAVNO SVETOVANJE Posebna ponudba! Vsi, ki boste pri nas sklenili obvezno avtomobilsko zavarovanje, boste sodelovali v žrebanju lepih nagrad. 1. nagrada: Brezplačno enoletno obvezno avtomobilsko zavarovanje 2. nagrada: Aparat za gašenje 3. nagrada: Več praktičnih daril To pa še ni vse! Vsi, ki ste ali še boste v naši agenciji ali preko našega zastopnika sklenili katerokoli zavarovanje, boste sodelovali v posebnem letnem žrebanju. 1. nagrada: 7-dnevni paket v hotelu Krka v Strunjanu 2. nagrada: Več praktičnih daril Javno nagradno žrebanje bo sredi decembra meseca v uredništvu Mandrača. Varno je lahko tudi prijetno. Lucija, Portorož/ Obala 107 - tel.& fax.: 066/ 771-884 KABELSKA TELEVIZIJA Tokrat gre zares. Tako so se lahko prepričali številni krajani (bilo jih je več kot 70), ki so se 3. julija udeležili informativnega sestanka v sejni dvorani KS Portorož, katerega namen je bil zainteresirane seznaniti s potekom aktivnosti za napeljavo kabelskega komunikacijskega sistema v Portorožu. Sestanek je vodil član Sveta KS Portorož in predsednik Komisije za KaTV pri Svetu, Andraž Eller. Sestanka sta se udeležila tudi predstavnika izvajalca portoroškega kabelskega sistema - podjetja CETRA, d.o.o. Kranj - direktor dipl.prav. g. Franc Černe in Igor Pipan. Gospod Franc Černe, novi direktor Cetre, je pojasnil, da je bila pogodba med CETRO, d.o.o. in KS Portorož novelirana decembra 1996, s čemer so bila postavljena nova izhodišča za izgradnjo komunikacijskega kabelskega sistema v Portorožu. Medtem je bil med kabelskimi operaterji na obali sklenjen tudi dogovor o sodelovanju, ki naj bi prinesel skupno oddajanje TV programov. Preko novih kabelskih sistemov bomo spremljali radijske, televizijske, telefonske signale in internet, poleg tega pa bo mogoče kabel izkoristiti še za številne druge namene. CETRA ima kabelski sistem že napeljan v Piranu. S širitvijo v Portorož bo sistem postajal rentabilnejši. Prav zato je bila CETRA edina Pripravljena prevzeti izgradnjo kabelskega sistema, ki za naročnike ni rizičen. Naročniki bodo namreč KaTV priključek plačali šele, ko bo kabelski sistem dosegel njihov objekt in se bodo lahko priključili na sistem. Torej ne bo nobenega plačevanja v naprej. Po besedah gospoda Pipana je nadaljevanje kabelskega sistema v Portorožu dokaj težavna zadeva (zaradi konfiguracije terena, razpršene individualne gradnje, visoke gostote instalacij, razdrobljenega lastništva zemljišč), zato je pridobivanje soglasij za napeljevanje kabla dolgotrajno delo. CETRA se je odločila za izgradnjo takega sistema, ki bo dolgoročno reševal komunikacije. Razen tega pa bodo vse instalacije potekale pod zemljo, zato ne bodo kazile videza kraja, sistem pa bo varnejši. Z izgradnjo sistema bodo začeli, ko si bodo pridobili vsa potrebna dovoljenja, kar pa bo predvidoma že v mesecu septembru. Seveda kabelski sistem ne bo napeljan naenkrat v vsem Portorožu. Gradnja bo potekala postopoma. Prva faza izgradnje bo povezala sistem na relaciji Razgledi - Belokriška -Strma pot - portoroška pošta. Sledila bo gradnja na trasi Razgledi - Lepa cesta -Sončna pot - Portorož. Tretja faza, ki je predvidena za konec 1998, pa bo potekala mimo Bernardina ob vznožju pobočja do Portoroža. Cetra bo s svojim sistemom zajela območje zahodno od Koprske ceste, ki je meja s kabelskim sistemom, ki prihaja iz lucijske strani. Cena za en priključek je 750 DEM, ki pa jo naročnik plača šele, ko ga dobi do svojega objekta (vnaprej se ne plača ničesar). V to ceno ni vračunan strošek hišnega razvoda, ki naj v povprečju ne bi presegal 50 DEM, prišteje se še 3 odstotni prometni davek, ki velja za gradbeništvo. Vsak dodatni priključek pa bo stal le 120 DEM. Mesečna vzdrževalnina, ki velja za 2 priključka, bo znašala 12 DEM. Andraž Eller, dipl.oec. Avgust 1997 PORTÜRÜZANÜV ŠPORTNI KOTIČEK TABORNIKI IZ LUCIJE, ROD "MORSKI VIHARNIM", SO USPEŠNO ZAKLJUČILI LETNI TABOR Celoletno delo z mladimi taborniki rodu "MORSKIH VIHARNIKOV" se je bogato poplačalo na štirinajstdnevnem taboru na Obretanovem nad Kotljami - rojstnemu kraju Prežihovega Voranca. Skrbno pripravljeni program je bil, v veselje vseh udeležencev, izpeljan v celoti, pa še zabavno je bilo. Navdušenost, resnost in strokovnost vodnikov in vsega vodstva so pripomogli k prijetnemu druženju šestdesetih različno starih udeležencev. Najmlajši tabornik je štel le sedem let, najstarejši - starešina... pa... Vsi so bili kot velika družina, ki je uživala v naravi, jo občudovala, se od nje učila in z njo živela. Bili so kot eden - pripravljeni pomagati, se skupaj igrati, tekmovati med seboj, se zabavati, hoditi na krajše in daljše pohode, osvajati gorske vrhove in še in še. Vse nesporazume so sproti reševali in jih gladili. Predvsem starejši od desetih let so pokazali in dokazali, da so se sposobni pogovarjati in tudi dogovoriti, kar je sicer med ljudmi splošna težava. Dokazali so, da so samostojni, odgovorni ter prilagodljivi vsem razmeram, ki jih ponuja današnji svet in predvsem narava. Ni jim bilo na primer težko hoditi devet ur na dan z oprtanimi nahrbtniki. Kljub vsem naporom so na cilju znali uživati in opazovati. To so nepozabni trenutki taborništva! Vreme pa sploh ni Ob slabem vremenu so taborniki osvojili vrh Uršlje gore Ц664 m), opravili dvodnevni pohod na Peco (2100 m). Na fotografiji so srečni taborniki, ko so osvojili vrh Pece (desno je njihov starešina Milan Emeršič) bilo pomembno; tudi deževni dnevi imajo svoj čar. Največ težav je tabornikom povzročalo koroško narečje. Kar nekaj časa je trajalo, da so se lahko sporazumevali. Nekaj časa so samo kimali in se čudili. Za ilustracijo naj vam povemo nekatere primere besed: ceki so klopi, repica je krompir, kvobuh je česen, tavžentžupa pomeni mineštro, repičeva župa pa krompirjevo juho, št je on, š-ta pa ona. (Naglase smo izpustili). Odgovorna za program in tudi načelnica rodu Tina, vodnici Jasna in Katjuša, vodniki Davor, Miha H., Miha B., Iztok, Luka pod vodstvom taborovodje Igorja in budnim očesom Robija, Irene in Milana so svoje delo odlično opravili. Pogoj za tako lep in uspešen tabor je tudi dobra (in v velikih količinah potrebna) hrana. "Pravega" kravjega mleka (iz koroških pavrnij) so porabili 250 litrov, "pravega" koroškega kruha pečenega v krušni peči 450 kg in še bi lahko naštevali - naprimer sočna solata, ki raste na višini 1000 metrov. Ob koncu pa vseeno še nekaj grenkega. Za takšne dejavnosti in aktivnosti je vse premalo sredstev. Zakaj lahko na taborjenju sodeluje le 60 otrok? Mar ni bolje (in ceneje) preprečiti kot zdraviti? Udeleženci tabora skoraj zagotovo ne bodo lahkotno posegali po dro-gah, ne bodo reševali problemov s silo, znajo spoštovati naravo, so širokega srca... Kdaj bo "družba" našla sredstva za takšno dejavnost? Danes je treba prosjačiti, pisariti poročila, vloge na natečaje, moledovati in dokazovati že znano' Vse zgolj za prgišče drobiža. In kaj, če ne bi bilo več razumevajočih direktorjev, podjetnikov, obrtnikov, ki pomagajo? Kaj bo, ko bodo tisti, ki to počnejo prostovoljno - iz srca in ljubezni - nehali hoditi od vrat do vrat in prositi za otroke? Hudo je vsem, ki se trudijo, ko vidijo, da denarja za takšne dejavnosti enostavno nikoli ni (še tistega obljubljenega je težko dobiti) in ko na drugi strani vidijo, kako neumno in nesmotrno se Priprava tabornega ognja. pogosto trošijo sredstva davkoplačevalcev, tudi tistih, ki sicer radi pomagajo. Teh sredstev ni malo; če bi vsaj delček bil namenjen na primer taborništvu, bi lahko taborilo večkrat in več otrok, pa še manjkajočo opremo bi si lahko dokupili. Z upanjem na boljše bodo ti, ki danes držijo "vse pokonci" še taborili in delali z mladimi, saj jih imajo radi. Doživljal in zapisal Starešina Milan Emeršič "Saj ne more biti res, letos tabor se končal je spet. Solze se iskrijo v očeh, Obretanovo, sled v srcih si pustil. ... in na koncu hvala ti, za vse prelepe, res te dni, vsak drobec sreče podarjen vrne k tebi se iskren... Poseben komentar k tem verzom ni potreben, to so občutki mladih tabornikov - njihova doživetja, sreča. TI OTROCI ČRPAJO IZ NARAVE, NEMOGOČE DA ZAIDEJO NA KRIVA POTA. Radi dajejo drugim in tudi sprejemajo. ЛМЛ1И V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114, tel.: 773-617 PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK ODBOJKA JE KOT NALAŠČ ZA POLETJE Letos mineva peto leto od pričetka delovanja Športnega društva Pirano in s tem tudi njegove odbojkarske sekcije. Zasluge za začetek tega priljubljenega športa imata zagotovo Plinio Tomasin, tedanji predsednik društva in Bogdan Pajek, trener, organizator in sedanji vodja odbojkarske sekcije. Kljub le nekajletnemu delovanju igra članska ekipa (ki jo sedaj sestavljajo deklice, kadetinje in mladinke) v 2. državni odbojkarski ligi. Tekmovalno sezono 1996/97 je končala na odličnem 7. mestu. Tanja Povšnar in Kristina Bizjak sta tudi nastopili v državni reprezentanci deklic, Kristina pa je sedaj tudi članica kadetske državne reprezentance. S poletjem odbojkarske aktivnosti ne ponehajo. Že v mesecu juniju so odbojkarji začeli igrati na mivki (po angleško "beach volley). Treningi potekajo na igriščih v Portorožu in Bernardinu. Julija so pripravili šolo odbojke na mivki, ki se je udeležilo 35 deklic od devet do trinajst let. Kristina Bizjak in Ingrid Maraspin igrata na državnem prvenstvu v odbojki na mivki pod imenom sponzorja Bitermo. Doselj sta na turnirjih zasedli 7., 5. in 4. mesto. V lanskem poletju sta postali državni prvakinji v kategoriji mladink. Kadetinje, starejše in mlajše deklice pa so osvojile četrta mesta. Po nekaj letih je letos na Bernardinu spet urejeno igrišče za odbojko na mivki. Pred leti je Volley klub Portorož razširil peskovnik in postavil mrežo, ter tako vzpostavil pogoje za postavitev igrišča. Na tem igrišču se tedensko odvijajo turnirji za goste in ostale obiskovalce. Dnevno trenirajo mlajše in starejše deklice, ki so se 25. in 26. julija udeležile tudi turnirja v Kopru (ob Koprski noči). Avgusta, ko je sicer odbojka na mivki še zmeraj prijetna, je razširjena članska ekipa že začela s pripravami tudi v telovadnici. Odbojkarsko prvenstvo se namreč začne 4. oktobra. Ekipa si je zastavila cilj osvojitev vsaj četrtega mesta, kar zagotavlja - zaradi predvidenega spremenjenega tekmovalnega sistema - obstanek v ligi. Informacije o treningih, turnirjih idr. lahko zainteresirani dobijo na sedežu Športnega društva Pirano, Kajuhova 12, Piran, tel. 73529 ali na igrišču na Bernardinu (ob delovnikih od 17. do 19. ure). Poletje bo lepše, če se boste kdaj poskusili v beach volleyu! Na fotografiji so Sara HABJAN, Polona ŽIGO in Vesna MILENKOVIČ, ki so se na odbojkarskem turnirju na letošnji Koprski noči v skupini starejših deklic uvrstile na prvo mesto. (Foto. FOCUS Piran) In to so skoraj vsa dekleta, ki so ves letošnji julij igrala odbojko na mivki, na zaključnem turnirju na Bernardinu: Od leve proti desni stojijo: voditeljica Ingrid Maraspin, Nika Likar, Jana Žerjal, Petra Kozjak, Ula Žele, Janja Pigac, Maja Asanovič, Anja Kune, Sara Habjan, Vesna Milenkovič, Teja Barkidija, Polona Žigo, Polona Černetič, vaditeljica Nataša Slak; čepijo (od leve na desno): Ana Kostovič, Aja Golja, Brina Klemenčič, Nena Pere (leži), Anja in Rebeka Sergaš, Rebeka Pire, Dunja Ferenčak, Tina Asanovič, Urška Hočevar in Lela Gojak. Mladih odbojkaric je bilo seveda še več, pa jih tega dne "škljoc" ni ujel v objektiv (Sara Hočevar, Kira Zorman, Ingrid Feld, Teja Gombač, Nina in Ana Lokovšek..) (Foto: Focus Piran)_ 'VALOVCr' IMAJO INTENZIVNO POLETJE PLESOV Folklorna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana se je preimenovala v FOLKLORNO DRUŠTVO VAL PIRAN in deluje že od leta 1961. V svojih vrstah združuje mlade iz krajev vse slovenske obale. V okviru naše folklorne skupine deluje otroška folklorna skupina v vrtcu Lucija, otroška folklorna skupina v vrtcu Mornarček v Portorožu, otroški folklorni skupini osnovne šole Lucija in portoroške podružnice osnovne šole Cirila Kosmača Piran, pa mlajša in starejša folklorna skupina. Ti dve - mlajšo in starejšo folklorno skupino - vodi mentor Andrej Butina, otroške folklorne skupine pa vodita Klementina Butina in Nina Golja. Skupino spremljajo trije, včasih štirje godci (2 harmonikaša, kontrabas in klarinet). Vsako leto ima skupina večje število nastopov Redno gostuje v Italiji, Nemčiji, Istri in po Sloveniji. Nastopala je na festivalih v Beltincih, Črnomlju, Svečini, Zagrebu, Trogirju, v Bolgariji, na Madžarskem, na Češkem, v Turčiji in v Belgiji. Za svoje delo je skupina prejela več priznanj Občine Piran. Leta 1986 je bila druga na Mednarodnem folklornem festivalu v Španiji, leta 1987 je prejela priznanje za izvirnost in kvaliteto na festivalu v Ohridu, leta 1995 je gostovala pri folklorni skupini Drava v Augsburgu, septembra lani pa je sodelovala na Mednarodnem festivalu v Reisbachu v Nemčiji. Letos je folklorno društvo VAL začelo z vsakoletnimi intenzivnimi plesnimi vajami na Bledu (od 20. do 23. marca). Aprila so "Valovci" v portoroškem Avditoriju pripravili Revijo odraslih folklornih skupin Primorske, konec maja pa so v italijanskem Trentu imeli celovečerni nastop. Najpomembnejši dogodek tega leta je bila njihova udeležba na Mednarodnem festivalu folklore in noš od 20. do 22. junija v nemškem mestu Karlsruhe, kjer je sodelovalo 140 priznanih folklornih skupin z vsega sveta. Skupina Val je hvaležna gospe Kristini iz Karisruha, ki je tri dni igrala vlogo njihove vodičke! Dvanajstega julija pa so v pobratenem mestu Oglej imeli celovečerni koncert. Poletje bodo naši plesalci zaključili v Gorici na Mednarodnem folklornem festivalu. B.Š. PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK LUCIJSKE ŠKL-jevke dodale naslovu državnih prvakinj še evropskega Konec junija (27. in 28.) je bilo v Stuttgartu srečanje in prvenstvo navijaških in plesnih skupin European Cheerleading Championship. Pravico nastopa sta si pridobili obe zmagovalni ekipi tekmovanja ŠKL (šolska košarkaška liga): plesna iz osnovne šole Žiri in navijaška iz lucijske osnovne šole. Ker pa je bila skupina iz Lucije zaradi obveznosti nekaterih deklet pri Plesno akrobatski skupini Flip oslabljena, je njihova vaditeljica Stasja Mehora ekipo štiriindvajsetih navijačic ojačala z drugimi telovadkami - Flipicami. Nastop na tekmovanju v Nemčiji je navi-jačicam OŠ Lucija omogočil Zavod ŠKL pri Ministrstvu za šolstvo in šport iz Ljubljane. Delno sta ekipi pri kritju stroškov pomagala še sponzorja DROGA Portorož in Turistično podjetje MARINA Portorož, katerima so seveda dekleta izredno hvaležna, saj so z njuno pomočjo doživela nepozabno srečanje. Udeležile so se ga tudi skupine iz Nemčije, Avstrije, Švice, Švedske, Finske, Velike Britanije, Luksemburga in seveda - letos prvič - ekipa Slovenije. Prvi dan tekmovanja so se vse navijaške skupine udeležile skupne vaje za nastop na finalu tekme ameriškega nogometa, ki je bil na stuttgartskem stadionu Gottlieb - Daimler. Priprave za ta nastop so vodili vrhunski inštruktorji ameriškega združenja NCA (National Cheerleading Association). Naslednji dan pa so bile navijačice v Jahn -Sporthalle v Feuerbahu, kjer je dopoldan potekalo peto odprto prvenstvo Nemčije, popoldan pa tretje evropsko prvenstvo. AGILITY IN RAZMAJANE OVIRE Kinološko društvo Portorož je torej na začetku letošnjega julija ponovno pripravilo že tradicionalno mednarodno kinološko športno prireditev Alpe-Adria, na kateri je sodelovalo 65 tekmovalcev iz petih držav: Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Italije in Slovenije. Tekmovalci so bili razdeljeni v več razredov: agility 1 mini (a1 mini), a1 standard, a2 mini, a2 standard in a3 standard. Najboljši trije v vsakem razredu so dobili pokale. Vsem vodnikom je Kinološko društvo Portorož izročilo diplome, ki sicer njihovih psov niso preveč zanimale, zato pa so bili toliko bolj veseli hrane, ki jim jo je podarila firma Royal canin. Prireditev je v organizacijsko-tehničnem pogledu zelo uspela. Nekaj začetnih težav, ki so jih povzročile že razmajane ovire (last Royal can-ina), je tehnična ekipa društva uspešno rešila. Royal canin, eden glavnih sponzorjev, je iz reklamnih razlogov zahtevala uporabo svojih rekvizitov, čeprav ima društvo svojo novo opremo, ki še ni dotrajana. Organizacijo prireditve so omogočili še Casino', Krajevna skupnost Portorož, Turistično podjetje Portorož ter številni drugi sponzorji. Glavni pokrovitelj pa je bila Občina Piran. Ti sponzorji so društvu omogočili nagraditi pse in njihove lastnike s skromnimi nagradami in pokali, ki so jih prejeli: Hrvatje 6 pokalov (3 prva, 1 drugo in 2 tretja mesta), Slovenci 5 pokalov (1 prvo, 3 druga in 1 tretje mesto), 2 pokala (1 prvo in 1 tretje mesto) sta šla v Italijo, 1 pokal (2. mesto) je šel v Avstrijo in 1 (3. mesto) je odšel na Madžarsko. Med nagrajenci bi bili lahko tudi naši krajani (saj pri nas res ne manjka psov). Zato si Kinološko društvo Portorož prizadeva prav s prikazovanjem tega atraktivnega športa pritegniti zanimanje tistih ljubiteljev psov, ki bi se želeli vključiti in ustanoviti skupino za agility. spec. Mirjana Novinec, dr. vet.med. Nastop naših navijačic so druge tekmovalke, gledalci in sodniki izredno toplo sprejeli. Presenetile pa so predvsem organizatorje tekmovanja, ki kar niso mogli sprejeti sodniške odločitve, da so zmagovalke iz Slovenije. Naša dekleta pa so bila presrečna. Solze so jim kar same polzele po licih. Ekipa naših deklet je nenadoma bila velika - postale so kar dvojne zmagovalke - prvakinje odprtega prvenstva Nemčije in prvakinje Evrope za leto 1997. Zadonela je himna, ki so jo naše navijačice zapele kar same, kajti organizator naše himne ni imel v arhivu. Seveda si bralke in bralci lahko predstavl- jajo, kako čudovit je bil povratek deklet domov, kjer jih je čakal prisrčen sprejem. Zanj se seveda tekmovalke vsem prisrčno zahvaljujejo! Zlata Žeželj Flipovke iz obalnih šol - evropske prvakinje z dvema zlatima pokaloma. Vroč popoldanski začetek tekmovanja ni bil ovira, da se ne bi okoli parkurja nagnetla množica gledalcev, ki so navdušeno in bučno spremljali tekmo. Prireditev se je kasneje pod lučjo reflektorjev zavlekla pozno v noč, saj je vsak udeleženec sodeloval na dveh tekmah. Tekmo je korektno sodil g. Hermann Thorwartl iz Avstrije. VEČ KOT BALINANJE Saj veste, pri nas je balinanje zelo priljubljena igra, posebno na Primorskem. Na Bernardinu imajo svoj klub in igrišče članice in člani balinarskega kluba PRIJATELJI, ki sicer ne šteje veliko bali-narjev. Odlikuje pa jih zato zagrizenost in borbenost, kar je pripomoglo, da ženske tega kluba tekmujejo v ligi. Že drugo leto imamo namreč na obali pravo žensko balinarsko ligo, z ligaškimi tekmovanji v enojkah in dvojkah. Letos so ženske imele celo kvalifikacije za državno prvenstvo. Ta tekmovanja so zanimiva, ker si zanje takrat ženske vzamejo prost dan, se med sabo srečujejo - z balinarkami iz Izole, Kopra, Sv. Antona, Gabrovice... Tako se med balinarkami pletejo tudi prijateljske vezi. V balinarskih klubih pripravljajo tudi turnirje, na katerih se srečujejo tekmovalke klubov iz vse Slovenije. Naj povemo, da članice balinarskega kluba Prijatelji niso ravno rosno mlade. Balinanje je namreč mogoče gojiti v katerikoli življenjski dobi, le veselje do športa je treba imeti, pa tudi željo po druženju. Ženske trenirajo trikrat tedensko, treningi pa trajajo dve do tri ure. Pravzaprav so ti treningi tudi ali predvsem družabna srečanja, na katerih se članice poveseli-jo, poklepetajo, nasmejejo... Domov, kjer jih čaka polno vsakodnevnih skrbi, odhajajo bolj sproščene, tako da jih lažje premagujejo. Balinarke kluba Prijatelji vabijo bralke, ki čutijo v sebi veselje do športa in druženja, naj se jim pridružijo. Naj kar vzamejo pot pod noge do Bernardina, kjer so balinarke na balinišču ob torkih in sredah od 18. ure dalje. Olga in Ondina imata skupaj 140 let, toda na igrišču in sicer sta mladenki. NOVA PREOBLEKA, STARA VSEBINA Na prvi seji skupščine turističnega združenja Portorož (neke vrste naslednik Protour-ja) so 5. avgusta izvolili sedemčlanski upravni odbor združenja, v katerem sta predstavnika Občine Piran, župan Franko Fičur in Klavdij Mally ter predstavniki turističnega gospodarstva Boris Kovačič (igralnica Casino), Vojko Starovič (Metropol Hoteli), Danilo Daneu (Hoteli Palace) in Čedomil Vojnič (Hoteli Bernardin). Nista bila pa izvoljena ne predstavnica portoroškega Turističnega društva, ne predstavnik Obrtnega združenja Piran, ki sta tudi kandidirala (predstavnika Občine sta imela zagotovljeno članstvo in ju skupščina ni volila). Kmalu po izvolitvi so obrtniki in drobni podjetniki, ki so ostali brez svojega predstavnika začeli negodovati, ker menijo, da bo združenje ostalo enako neučinkovito in okostenelo, kot prejšnji Protour ali še prej OKTPS. V upravnem odboru so - kot že v preteklosti - zastopani predvsem interesi hotelirjev. Popolnoma zapostavljeni pa so ostali nosilci velikega dela turističe ponudbe: sobodajalci in gostinci. (L.S.Z.) Kaj mi pomeni dobrota? Težko je povedati, kaj zame sploh je - dobrota. Sama imam kužka, ki ga imam zelo rada. Vedno me priteče pozdravit, ko pridem iz šole, veselo maha z repom in je vesel, ker me spet vidi. Prijazen je. Tudi ljudje smo lahko prijazni drug do drugega, a to še ni dobrota! Že dolgo je, odkar sem prebrala knjigo Dnevnik Ane Frank. Zelo me je ganila. Človeka, ki sta tem Židom pomagala in jih skrivala, prinašala hrano, kolikor sta jo pač mogla, sta bila tudi sama v veliki nevarnosti, saj če bi odkrili, da skrivata Žide, bi ju prav tako odgnali v taborišče. In vendar je strah v njiju premagala dobrota. Tudi Ana Frank je v dnevniku, ki so ga pozneje našli, zapisala: "Kljub vsemu še vedno verjamem, da so ljudje v svojih srcih dobri." Ljudje si pomagamo v stiskah, ob hudih potresih, naravnih nesrečah in vojnah. Preko Rdečega križa in Karitasa se zbira obleko, hrano, denar in zdravila za te ljudi, ki so v težavah. Danes se velikokrat. s pomočjo časopisa, ko objavi zgodbo o človeku, ki potrebuje pomoč za nakup življenjsko nujnega aparata, nabira denar v pomoč. A veliko je ljudi, ki so prav tako potrebni pomoči, pa zanje ne vemo. Nekateri darujejo pomoč potrebnim iz veselja, da so lahko komu pomagali, nekateri se za to ne zmenijo, spet drugi pa dajo drobtinico tega, kar imajo, zato, da si nekoliko olajšajo vest in se prepričajo, kako dobri so. Vendar ne bi smeli nikogar obsojati. Pregovor pravi: "Kdor poskuša biti dober, je že dober." Mama mi je pravila o neki svoji sodelavki, o kateri so drugi govorili, da je slaba. Kasneje, ko sta se bolje spoznali, je moja mama spoznala, da ni tako in jo zdaj zelo ceni. Velikokrat ji je bila v tolažbo in pomoč. Zato mama vedno poudarja, naj ne verjamem ljudem le na bedeso in ne obsojam nekoga, ne da bi ga prej sama spoznala. Ljudje smo različni. Različno razumemo stvari. Besedo, ki jo kdo izreče z dobrim namenom, lahko drugi razume kot žalitev. Tega, kaj mi pomeni dobrota, ne znam povedati. Je nekaj, kar je povezano z ljubeznijo do drugih ljudi. Verujoči rečemo, da je dobrota tisti delček Boga, ki živi v nas. Alja Prestrl 7.a razred, OŠ Sečovlje DONATORJI "ZIDAKOV DOBRE VOLJE" V tednu Rdečega križa, ki je bil letos od 8. do 15. maja je območna organizacija Rdečega križa Piran pričela s prodajo simboličnih "zidakov dobre volje". Izkupiček od prodaje zidakov je namenjen obnovi Mladinskega zdravilišča in okrevališča na Debelem Rtiču. Do 18. junija, ki pomeni nekakšen zaključek akcije, so svoj "zidak" vgradili: Marija PEČARIČ 50.000 SIT, učiteljski zbor oz. delavci OŠ Ciril Kosmač iz Pirana 22.000 SIT, učiteljski zbor Srednje zdravstvene šole iz Pirana 15.000 SIT, članice Krajevnega odbora Rdečega križa Piran 15.000 SIT, Združena lista social demokratov Piran 10.000, učenci 3. razreda ter njihova razredničarka Irena PREŽELJ iz OŠ Cirila Kosmača - podružnice Portorož, Društvo upokojencev Piran, Javorka Križman, Tea, d.o.o. Portorož, gostišče "Delfin", Leon Klemše, Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran, Frizerstvo "Mojca", Surf Bar, gostišče Fontana (vsi trije iz Pirana), delavci Temeljnega sodišča Koper, Enota Piran ter Robin Vogrič, vsi po 5.000 tolarjev. Castel Goffredo: PREMIO LETTERARIO GIUSEPPE ACERBI Nella romantica cornice del parco della Fontaneila di Castel Goffredo, sabato 28 giugno si e' svolta la 5° edizione del 'Premio letterario Giuseppe Acerbi" dedicato quest' anno alla narrativa slovena. Degli sloveni partecipanti al concorso tre i finalisti che si sono classificati con le loro opere: Dušan Jelinčič, Boris Pangerc e Alojz Rebula. Dallo scrutinio delle schede, votate da 60 elettori della giuria popo-lare e da 6 della giuria scientifica, e' risultato vincitore Alojz Rebula con il romanzo "Nei vento della Sibilla" (V Sibilinem vetru). II secondo pošto e' stato assegnato al libro "Notti stellate" (Zvezdne noči) di Dušan Jelinčič e al terzo pošto si e' classificato Boris Pangerc con "L'albero del maj" (Majenca). La premiazione si e' articolata in due parti, scandite dal "Gruppo Musicale Sloveno" di Lubiana. Nella prima parte, dopo i saluti del sin-daco di Castel Goffredo Pietro Nardi, contraccambiati da quelli dell' ambasciatore sloveno in Italia Peter Bekeš e del nostro sindaco Franko Fičur, il Premio ha trubutato un omaggio alia poesia slovena ed al nostro poeta Ciril Zlobec, definito poeta e uomo politico di farna internazionale. Introdotto degli interventi degli studiosi Miran Košuta e Grytzko Mascioni, lo stesso Zlobec, dopo aver ricevuto il "Premio Speciale" per Горега omnia e la carriera, ha ringraziato per il riconoscimento assegnatoli e ha declamato alcuni sonetti delle sue liriche, poi letti in italiano da Mascioni. Un posto di rilievo nella serata si e' guadagnato anche la "Scuola superiore alberghiera e turisti-ca" di Portorose che con la partecipazione del personale specializza-to del ristorante "Villa Maria" ha presentato (e fatto gustare) agli ospiti convenuti molte specialita' della cucina slovena, accompagnate naturalmente dai vini della nostra regione. E' stata senz' altro una buona occasione per far conoscere e promuovere un valido e grade-vole aspetto del turismo nostrano. Questa serata, come tante altre manifestazioni culturali e sportive che si sono svolte quest' anno a Castel Goffredo e' stata una testimonianza in piu' di come un gemel-laggio possa dare occasioni importanti di collaborazione reciproca tra due citta' amiche. Da sottolineare che questa amicizia e' iniziata piu' di trent' anni fa', quando si sono svolti a Pirano e a Castel Goffredo i primi incontri con i donatori di sangue delle due citta'. Incontri che hanno nei tempo consolidato tanti legami d' amicizia e di collaborazione che hanno poi portato al gemellaggio proclamato poi ufficialmente nei maggio del 1993. Partendo dal Castel Goffredo ho portato con me i saluti e le frasi d' amicizia che salutandomi i nostri amici castellani mi hanno racco-mandato di trasmettere a tutti gli amici del comune di Pirano. Chiudo questo mio breve resoconto forse un po' troppo scarno; posso sola-mente dire che con me ho portato anche i ricordi di una serata colma di sensazioni e di emozioni che resteranno a lungo nella mia memoria. Cesarina Smrekar ш Italijanščina po portoroško - sveži jurfki, frische pilzen, fresci (beri: f reši) porcini... Ah, ta italijanščina, kako si težka! (Namesto "fresci" je prav freschi). ZELENI PIRANA POJASNJUJEJO SVOJ "NE" O "teniškem stadionu" se je v javnosti ustvarilo dosti polemično vzdušje, celo v takem smislu kot, da bi bili Zeleni proti tenisu. Temu še zdaleč ni tako! Smo samo proti pozidavi na predvideni lokaciji bivšega mini golfa in zdi se nam prav, da javnosti povemo, za kaj pravzaprav gre. LOKALI S POMOČJO TENISA Zazidalni načrt Lucija I. nadaljevanje '89 je predvidel teniški stadion z enim oz. tremi igrišči, delno montažni, delno zidani objekt, pod njim pa trgovske in servisne lokale. Tlorisni gabarit 65 x 65 m, max. višina tribun 8 m, kota pritličja + 2NM. Predvidena lokacija je bivši mini golf. In prav to, lokacija, je temeljno vprašanje: zakaj za tenis graditi teniški stadion prav tukaj, saj je na sedanjem centralnem igrišču ob vzdolžnih linijah na že betonirani podlagi moč namestiti tribune in pod njimi pridobiti tudi prostor za potrebe tenisa in teniških prireditev. Da pa bi deloval kot stadion, je z razširitvijo za nekaj metrov proti severu mogoče namestiti tribune z vseh štirih strani in skupaj pridobiti vsaj 1500 sedežev (pri max. višini 4. metrov). Tega v zelenju, ki danes obdaja igrišča, skoraj ne bi bilo videti. Lokacija na bivšem mini golfu pa je zagotovo za gradnjo lokalov izjemno atraktivna. Da imamo v naši občini že veliko neprodanih lokalov, da je kupna moč oz. obiskanost obstoječih lokalov zelo majhna, da se večina lastnikov srečuje s premajhnim prometom; to načrtovalca novih lokalov ne skrbi in ne zanima. Gre jim za kapitalski interes, zgraditi in prodati ter zaslužiti pri razliki v ceni. Lokacijsko je področje bivšega mini golfa, vse do Taverne, nekaj izjemnega, saj je to skoraj obalni pas. Umestno bi bilo to področje parkovno urediti, tako kot park hotela Palace ali park pod hotelom Lucija ali Vile Marija. S tem bi celotno področje (tenis in Hoteli Metropol) pa tudi Portorož z Lucijo pridobil na kvaliteti. In, ne nazadnje, tudi na ceni! Pozidava na tej lokaciji je degradacija prostora, razvrednotenje zaradi trenutnih kapitalskih interesov. Kaj prinaša to kraju in krajanom? Zaprto veduto proti morju, še en objekt, ki ga ne potrebujejo in uničenje ene redkih zelenih oaz v bližini morja. Podpiramo odločitev občinskega sveta in župana, ki so se tej pozidavi uprli - v dolgoročno dobro kraja in krajanov. Obenem pa tudi mi pozivamo investitorja (Športni park Lucija, d.o.o. in njuna ustanovitelja Marino in Hotele Metropol), naj odstopijo od pozidave na zemljišču bivšega mini golfa. Trajno bogastvo in visoko ceno okolju bodo zagotavljale nepozidane površine, tako v svetu kot pri nas. ZELENI PIRANA d.o.o. PRODAJA VODOINSTALACUSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAUUCO LUCIJA - OBALA 116 TEL 066/771-998 VSAK DAN - OGNI GIORNO 8.00 - 12.00 16.30 - 19.00 SOBOTA - SABATO 8.00 - 13.00 ODGOVOR NA PRISPEVEK KS PIRAN V JUNIJSKI/JULIJSKI ŠTEVILKI PORTOROŽANA V ZVEZI S PEŠPOTJO PIRAN - FIESA Kdaj bo pešpot za Fieso varnejša? - Tretjič V zvezi s prispevkom KS Piran na temo pešpoti med Piranom in Fieso (Portorožan, 6/7 1997) podajam bralcem Portorožana nekoliko drugačno različico dosedanjega dogajanja v zvezi z urejanjem omenjene pešpoti. V prispevku KS Piran na temo urejanja pešpoti Piran - Fiesa (Portorožan, 6/7 1997) so zapisane nekatere trditve, ki preprosto ne držijo ter obenem zvračajo krivdo za neurejeno stanje v zvezi s pešpotjo na Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran (MZVNKD). Res je, da je dobil MZVNKD Piran avgusta 1996 od Občine Piran vlogo za mnenje v zvezi z ureditvijo pešpoti Piran - Fiesa. Predlog potrebnih posegov je na občino naslovila KS Piran. Res je tudi, da je MZVNKD Piran prvič (prvič zato, ker je bil pač prvič po mnogih letih - če je sploh že kdaj bil - zaprošen za mnenje v zvezi z urejanjem te pešpoti) po mnogih letih "izvolil izraziti svoje mnenje", ne o poti (kakor je zapisano v prispevku), pač pa o predlaganih posegih KS Piran, ki so vključevali buldožiranje in nasutje gramoza. MZVNKD Piran je v svojem odgovoru občini (29.8.96) zapisal, da je vzdrževanje poti nedvomno potrebno, da pa je rešljivo predvsem z rednim čiščenjem, vzdrževanjem ustrezne širine, postavitvijo varovalne ograje ipd., ter da so rešitve, ki jih je predlagala KS Piran, v glavnem nesprejemljive. Res je tudi, da je KS Piran nato v septembru naslovila na MZVNKD Piran dopis, v katerem predlaga skupen ogled stanja na terenu, razlikuje pa se nadaljevanje zgodbe. Glede na dejstvo da je urejanje pešpoti (in še česa) nedvomno v pristojnosti Občine Piran, je MZVNKD Piran v svojem odgovoru predlagal KS Piran, naj "v dogovoru z ustreznimi občinskimi službami organizira razgovor, na katerem bi se dogovorili o potrebnih ukrepih" (iz odgovora MZVNKD Piran, dne 27.09.1996). In tu se je zgodba (do prispevkov v Portorožanu) pravzaprav končala, saj vabila na predlagani razgovor ni bilo, kakšnega drugega predloga od KS Piran ali občine pa tudi ne. Iz zapisanega je tako jasno razvidno, da MZVNKD Piran ni tisti dejavnik, ki bi zaviral ureditev pešpoti Piran - Fiesa; je pa vsekakor dolžan podati strokovno mnenje na predlagane rešitve. In to neodvisno od tega, ali je to predlagatelju všeč ali ne. Lep pozdrav! mag. Robert Turk MZVNKD Piran KiVOT ZATItSO HODI* NA LK*TUO Kdaj bo pešpot za Fieso varnejša? Ko bo kakšnemu odgovornemu padla skala na bučo. x> 0fc!*0 SE v PIZZERIA - PUB PE*oo*„ PERGOLA ! PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775 vsak dan od 17.00 do 02.00 glasba v živo Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči špageti, tortelini, ravioli, peresniki Meso na žaru šampinjoni na žaru m se in se A PORTOROŽ(AN) ima prihodnost! PORTOROŽAN je tokrat pridobil dve novi, še rosno mladi dopisnici: Tino Škrabar, ki bo septembra že v osmem razredu in Majo Kolšek, prav tako osmošolko. Nekoliko mlajša Tanja Đapa (vse so sosede na Senčni poti v Portorožu) pa je skakljala za njima... Napotile so se namreč na "Riviersko" plažo, da bi nekaj portoroških gostov pobarali za mnenje o Portorožu in njegovem turizmu. Preberite, kaj so Maji in Tini zaupali naši letoviščarji. * Starejši par iz Nemčije je v Portorožu prvič; nastanjena sta v GH Palace. Najbolj pa so ju navdušile Terme. Ljudje pri nas se jima zdimo zelo prijazni. Ponoči pa se ne da preveč dobro spati; motorji so prehrup-ni. Mogoče se kdaj zopet vrneta. Kdo ve... * Mlada družinica, ravno tako iz Nemčije, dopustuje v hotelu Mirna, je letos prvič v Portorožu. Kot dobre stvari v Portorožu so navedli prijaznost in vljudnost ljudi, pa okolje se jim zdi lepo. Sicer pa so v Portorožu šele nekaj dni in nimajo še nič slabega za povedati. Doživeli niso ničesar neprijetnega in upajo, da tudi ne bodo. Lepo je. Če še pridejo? Mogoče, zakaj pa ne? * Mladi par iz Verone je na dopustu tudi prvič pri nas. Bivata pa v hotelu Neptun. Vse je prav lepo, kar očarljivo. Tudi zabave je dovolj. Pogrešata pa tudi ne ničesar. Povsem verjetno je, da se še kdaj vrneta. Mladi novinarki sta se z gosti iz Nemčije pogovarjali angleško, z gostoma iz Italije pa italijansko. Če strnemo odgovore, lahko ugotovimo naslednje: - v Portorož prihajajo novi gostje, kar je dobro; - njihova mnenja so pohvalna; res pa je, da so ob pogovoru bili pri nas šele nekaj dni; - obstaja, čeprav teoretična možnost, da se v Portorož še kdaj vrnejo; - hrupne motoriste še vedno ne moremo (ne znamo) utišati; - vsi vprašani so bili gostje hotelov Palace, "namakali" pa so se na kopališču hotelov Morje; - povedali so nam tudi, da živimo v lepem okolju, kar mogoče mnogi niti ne opazimo (opazite)! Mentorica mladim novinarkam: Dragica MEKIŠ Zapisano (post)neposredno RAČUNALNIŠKI BLUES ZA PIRANSKO KNJIŽNICO 0 različnih okusih različnih ljudi je bilo prelitega že mnogo črnila. Vsak pač poudarja tisto, kar mu je najbolj pri srcu. Največ napak pri opisovanju piranske virtualne resničnosti si privoščijo novinarji. Tudi v piranski knjižnici smo že navajeni na njihovo prislovnično površnost. Vendar se zavedamo tudi dejstva, da gre dober glas v deveto vas, slab pa še veliko dalje. Zanimivo je, da o razmerah in kulturnih dejavnostih v piranski knjižnici najbolj korektno poročajo lokalni mediji (npr. Portorožan, Primorski utrip, radijske postaje: radio Koper, Ognjišče, Morje, Capris). Vsi ti pa v svoje prispevke redko ali nikoli ne vnašajo čustev. Slednje se vsakih par let običajno posreči le kolegom: novinarju Andreju Žnidarčiču, uredniku Tomu Vidicu ali pisatelju Franju Frančiču. Zadnji čustveni izliv slednjega (Delo, Književni listi, 26.6.1997) pri nepoučenemu bralcu ustvarja klavrno podobo knjižnice, v kateri zaposleni bojda nimajo pravega odnosa do izvirne slovenske literature, imajo slabo nabavno politiko, na literarna srečanja ne vabijo pomembnejših avtorjev itd. Za te grehe pa je po njegovem mnenju kriv računalniški sindrom in brezdušni vodstveni kader. Ne želim se spuščati v podrobnejše seciranje te problematike, ki je zadnje čase v Piranu in okolici sprožila precej burnih odmevov. V premislek pa naslednje. Pred kratkim je ibm-ov računalnik Deep Blue premagal Garija Kasparova. To pa še ne pomeni, da je šahovska igra dobila smrtni udarec in da bodo poslej šah igrali le še računalniki. Tudi marsikaterega pisatelja, ne nazadnje tudi knjižničarja so računalniki spravili ob živce, kar pa prav tako ne pomeni, da bodo knjige pisali ali katalogizirali kar računalniki sami. Toliko na račun "računalniškega krožka" v piranski knjižnici. Za popolnejšo informacijo pa še enkrat ponavljam (upam, da zadnjič), da je piranska knjižnica tip splošnoizobraževalne knjižnice, ki zelo dosledno izpolnjuje svoje razvojne usmeritve. Vsem strukturam bralcev ponuja poleg relativno bogatega knjižnega fonda vse možne primarne in sekundarne informacije, prireja kulturne prireditve za vse okuse "knjižnih moljev" itd. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih letih s širjenjem naših dejavnosti (domoznanski oddelek, načrtovana dislocirana enota v Luciji itd.) zadovoljili potrebe vseh obiskovalcev knjižnice, tudi tistih, ki si zaenkrat še ne morejo zacelit rane svojih frustracij v naši "brezdušni" knjižnici. Za podrejeni vodstveni kader: Predsednik strokovne komisije bibliotekar MKP Slavko Gaberc ARCHITECTA d.o.o./s.r.l. TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562 POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI. PRODAMO: - dvosobno stanovanje v Luciji 55 m2 - v Luciji končno vrstno hišo 150 m2 s prizidkom 80 m2,500 m2 zemljišča - v Luciji atrijsko hišo 95 m2, 500 m2 zemljišča - v Dragonji hišo 300 m2,116 m2 gospod, poslopja, 7000 m2 zemljišča KUPIMO: - za znanega kupca enosobno stanovanje v Luciji do III. nad. plačilo z gotovino - v Fazanski ali Šolski ul. dvosobno stanovanje do III. nad. URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru). PREZRAČEVANJE KLIMATSKE NAPRAVE TELEFONIJA, GSM Panasonic PRODAJA-MONTAŽA-SERVIS в в tt tf tt 4M MMMMMMMMMMM Г4г4г4г4г4г4г4>4*4/4Ј ELEKTRA d.o.o. Obala 1SG 63SO Lucija Tel./fax: 066/770-B00 RIBARNICA PESCHERIA PORTOROŽ Obala 53 Dnevno sveže ribe, raki, školjke... Odprto vsak dan od 7.30 do 12.30 in od 18. do 20. ure ob nedeljah od 8. do 11, PRIDITE PORTOROŠKI ZBOR ZAPEL Z ANIKO V enem samem mesecu se lahko Portoroški zbor pohvali s kar štirimi pomembnimi dogodki. 21. junija so pevci nastopili na zaključnem koncertu v piranskem Križnem hodniku, kjer so zapeli še Komorni zbor Loka iz Škofje Loke in mešani pevski zbor Svetega Viktorina iz Ptuja. Ob pomoči Občine Piran se je koncert prelevil v prvo srečanje pevskih zborov skupnosti starih mest. Po skoraj dve urnem koncertu, na katerem se je zlasti ptujski zbor izkazal z nesluteno kvaliteto, je sledila pogostitev pevcev na piranski občini. Izkazalo se je, da je naš župan prav tistega dne imel rojstni dan, tako je prenekatero pesem lahko slišal prav na račun svojega rojstnega dne. 28. junija so bili na koncertu v Kozinovi ulici v Luciji (o tej "fešti" posebej pišemo v tej številki). Sredi julija je Portoroški zbor obiskal naše zdomce iz Berlina, ki so dopustovali v Izoli. Z njimi se zbor dogovarja za gostovanje v Berlinu v naslednji sezoni. Z večerom domačih pesmi je Portoroški zbor napolnil srca naših ljudi, živečih daleč stran od svoje kulture. 19. julija pa je bil Portoroški zbor tudi na glamurozni portoroški prireditvi Melodije morja in sonca. Povabil ga je Marino Legovič, avtor lanske zmagovalne popevke, ki jo je zapela Anika, da bi sodeloval pri izvedbi letošnje Anikine popevke. Tako je skupaj z Aniko prepeval pesem "To je vse, kar imam..." Biserka Zabukovec V Portorožu poleti mediji zmeraj najdejo kakšno kost za glodanje. Na sliki sta kombi radia Glas Ljubljane in avto POP TV... (Foto: L.S.Z.) ZA LJUBITELJE ABSTBAKTNE UMETNOSTI Takoj po obnovitvi poštnega urada v Luciji so ob zadnji, zunanji steni te elitne stavbe, v ogradi za poštne mopede in dva smetnjaka, odprli stalno likovno razstavo... Le - ta bo zagotovo zelo razburkala umetniške kroge, saj pomeni pravo revolucionarno novost. Gre za plastično-kartonske skulpture, za izdelavo katerih umetniki uporabljajo samo zavrženo, nepovratno embalažo. Skulpture so sad kolektivnega ustvarjanja, kar je v sodobni umetnosti "boom" brez primere. Ta kolektivizem odraža človekovo težnjo po anonimnem, doslednem svinjanju okolice, pri čemer prihaja do izraza tenek posluh za složnost in izreden smisel za dojemanje skupnih ciljev. Naj to klobasarijo razložim: lucijski umetniki ne ustvarjajo istočasno marveč se v tej edinstveni delavnici vrstijo posamič in ob različnih urah dneva; med njimi torej ni dogovora o tem, kako naj stvaritev izgleda. Pa vendar vsak od njih globoko dojame izrazno moč predhodnika in v zanosu božanskega navdiha zaluča umazano kartonsko škatlo na že obstoječi kup in sicer natanko tja, kjer ji je umetniška duša v zanosu svoje visoke ideje že vnaprej rezervirala mesto. Te skulpture običajno nastajajo ves dan, od jutra tja do večera, ko je umetnina gotova v vsem svojem sijaju. Površno oko zarukanega nepoznavalca bi utegnilo v njej videti samo zanikrn, umazan kup odpadkov, kar seveda ni res. Prisotnost obeh smetnjakov (iz katerih zmeraj kipi razkošje njihove vsebine) in bližina odtočnega kanala, speljanega v potok Fazan, sicer res dajeta umetnini pečat rahlega individ-ualizma, morda celo nejasnega strahu pred stapljanjem s smetarskim kamionom, toda kljub temu je poročilo umetnikov jasno: človeštvo se duši v lastnem govnu! Razstava bo nedvomno še zanimivejša jeseni, ko bodo nastopila dolga deževja in bo karton, razmočen v nerazpoznavno kepo, dajal umetninam pridih neizbežne posvetne minljivosti. Umazana, mokra stena poštnega urada in urada krajevne skupnosti bo s stoterimi madeži tvorila ozadje, vredno inspiracije teh vrhunskih umetnikov. Srčno upamo, da občinska oblast razstave ne bo zaprla, saj bi bilo na ta način okoliško prebivalstvo prikrajšano za enkraten, brezplačen estetski užitek, ki ga nudijo omenjene skulpture. Morda ne bi bilo napak, ako bi jih ovekovečil kakšen nadarjen fotograf, predno kakšen nespameten inšpektor ukaže njihovo uničenje. Ne bi bilo slabo, ako bi se zanje potegnilo tudi Društvo za varstvo živali, saj v njih najdejo družinski mir in srečo številne drobne živalice, katere človek običajno Preganja iz bližine svojih bivališč. Krajani, pomagajte ohranjati kulturo okolja! Sonja Požar, Lucija JANEZKOVA KRONIKA Čas počitnic in dopustov Je rekla naša učiteljica, da moramo med počitnicami pisati dnevnik ali kroniko, da bomo septembra lažje napisali domačo nalogo o poletnih doživljajih. Moj tata je na to pripomnil, da septembra lahko mirne duše kar prepišem lansko domačo nalogo, saj se v našem kraju itak ne dogaja nikoli nič novega. Včasih, je rekel, so vsaj pogrun-tali zmeraj kakšno novo neumnost, zadnja leta so pa še neumnosti iz sezone v sezono iste. Jaz se seveda ne strinjam z njim: mar pet tisoč ameriških mornarjev ni bila novica? Mar jih v Portorožu ni bilo opaziti? Pa se je moj tata zelo začudil in rekel, da se mu še sanjalo ni o mornarjih; prepričan je bil, da gre za udeležence kakšnega seminarja ali simpozija slovenskih slaščičarjev. Moja mama se je na te besede zelo ujezila in je rekla, da zdaj pa res ne dvomi več o tem, da je tata tiste dni izdatno sponzoriral gostinstvo v bifeju "Pri žejni sipi". Novica je tudi pogodba o ustanovitvi turističnega združenja v občini. Moj tata pravi, da so si ga omislili nekaj let prepozno, medtem pa veselo vlekli voz turizma vsak na svojo stran, da se ni in ni premaknil z mesta. Kot da nam trmasto vztrajanje pri eni sami (lastni!) zamisli še ni naredilo dovolj škode! Bi bil čas, da se lokalni politiki in gospodarstveniki nehajo zgledovati po poslancih v državnem zboru! Ni pa novica cvetenje morja. Močno sumim, da ga je (nekoč v preteklosti) občinska vlada z odlokom prepovedala, saj drugače si tega pojava ne znam razlagati: pri nas so namreč dosledne kršitve odlokov narodni običaj, pa zato morje res ne more biti izjema. Ob tej moji misli je tata dobil navdih oziroma se mu je porodila zelo uporabna zamisel o bodočnosti Slovenije: to državo bo lahko uspešno vodil po poti blaginje samo tisti politik, ki bo izdajal slabe, škodljive zakone; te bo nato ljudstvo po stari navadi veselo kršilo in tako nevede in nehote koristilo domovini. Tudi to poletje seveda ne gre brez težav okrog parkiranja in plačevanja parkirnine. Čudim se, kako da se turisti pri nas ničesar ne naučijo oziroma od sezone do sezone vse pozabijo! Letos namreč gledajo parkirne ure prav tako neumno, kot so jih gledali lani. Moja mama, ki je ljudomila in dobrosrčna, pa je pripomnila, da je že prav tako; na ta način se vsako leto zaposli lepo število mladeničev, ki bi sicer za žepnino žicali starše ter se brezciljno potikali po cestah. Te zadnje besede so mojega tato spomnile na 15. avgust, ko naj bi se zgodil pohod na Črni kal - v znamenje protesta, ker država zavlačuje z gradnjo obalne ceste. Povedal je, da naj bi se pohoda udeležila tudi delegacija gostilniških sponzorjev, ki so imeli ravno tisto popoldne sestanek v bifeju "Pri žejni sipi". Ker je bil tata predsednik pripravljalnega odbora, se je v veliki naglici odpravil zdoma, jaz pa sem naš razgovor shranil na papir. Sonja Požar, Lucija POZTL^C ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji * Expres izdelava ključev * Računalniško graviranje * Pokali, športna priznanja * Štampiljke Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke. IL RUOLQ DI PIRANO E CHIARO II ruolo della nostra Pirano e' ormai ben chiaro!!!, lo hanno dimostrato gli avvenimenti all' inizio di giugno; e' una cittadina di mare turistica, ma anche adatta a importanti incontri politici per il futuro della nuova Europa. E' una piccola citta', ma grande nella sua bellezza armonica, testi-mone di una cultura centenaria. Una bella piazza al centro fatta proprio per le celebrazioni, in alto la sua imponente chiesa circondata da mura antiche, la collina tutta verde; in basso il mare. Passeggiare lungo le sue rive al mattino con la brezza che sa' di marilente da' un senso di pace e di benessere. Noi cittadini semplici, cosa possiamo fare per renderla ancora piu' bella??? Abbelliamola con dei fiori, mi riferisco ancora alia mia via, la Tomšič, mettiamo ancora, dei fiori sulle nostre finestre, siamo cittadini che amiamo il bello, ricchi di una tradizione lavorativa e culturale antica. "La mia Contrada la se ciamava "La Marsana" la iera piena de xente e de boteghe, siore e siori che ciacolava, che criticava, che fasseva barufa." Oggi i tempi, sono cambiati, la gente non ha piu' tempo per chi-achierare, pertrovarsi assieme, percio' noi possiamo cominciare con i fiori; cominciamo con una piantina, un po' di verde poi le cose ver-ranno da se'. II ruolo di rendere Pirano culturalmente piu' importante non spetta a noi, ma a chi di competenza, aspettiamo II Teatro, il Cinema e altri posti d' incontro. Irma Fonda VSEM ČLANOM ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE PIRAN Obveščamo vas, da je bila na 3. seji paritetnega odbora za Zdravilišče Strunjan dogovorjena višina popusta za borce NOB, člane združenj borcev. Popusti veljajo za hotelske usluge: v Zdravilišču Krka Strunjan 35% v Dolenjskih toplicah 25% v Šmarjeških toplicah 25% Popust velja do preklica. Za zdravniške usluge pa si je pred odhodom v zdravilišče potrebno preskrbeti napotnico svojega zdravnika. Podpredsednik Riccardo Giacuzzo Mavričnost Pirana še drugič Prvi, zelo odmeven multimedijski dogodek Mavričnost Pirana se je zgodil že pomladi (5. aprila), zdaj se nam obeta ponovitev še razširjene dia projekcije fotografij starega obmorskega mesta skozi objektiv - našim bralkam in bralcem dobro znanega fotografa - S. Simiča Simeta. Tudi tokrat bo čarobnost Pirana še poudarjala glasbena spremljava Lada Jakše. Ob Mavričnosti Pirana II boste lahko uživali v petek, 15. avgusta '97 ob 22. uri v kavarni Galerija Tartini v Piranu. borzno posredniška družba PFC Interfin Primorski Finančni Center Inlerfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi, ■ nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, s katerimi se že lahko trguje, ■ vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA, ■ poleg tega pa nudimo zudi storitve terminskih poslov in leasing. DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA Društvo invalidov občine Piran je pripravilo za svoje člane, ki se zaradi arhitektonskih ovir ne morejo udeležiti kateregakoli izleta, ker preprosto ne morejo hoditi, oziroma so zaradi invalidnosti omejeni v gibanju, poseben izlet. Zato so se tokrat v društvu odločili za Sviščake. Tam ni stopnic, ni dolgih hodnikov in velikih soban, ampak odprt svet gozda, svež gorski zrak, klopi in mize tudi pred planinskim domom, na travniku pred kočo pa polno trav in travniških cvetic. Ko se je avtobus ustavil pred planinskim domom, so se izletniki iz njega vsuli kot razred razposajenih otrok. Ne boste verjeli, najbolj vneti so zavriskali in se zagugali na gugalnicah. Kmalu so našli številne stezice za pomirjevalne sprehode, planinski dom pa jih seveda tudi ni pustil žejnih in lačnih, in še balinišče premore. Nekaj izletnic in izletnikov, ki si niso mogli privoščiti dolgega sprehoda, pa tudi balinanja ali plesa ne, se je pomerilo v družabnih šaljivih igrah. Prvaki nekaterih spretnosti so prejeli celo skromnejše nagrade. No, leta so potem udeležence izleta opozorila, da je čas za vrnitev domov. Vendar so v avtobusu izletniki še kar prešerno prepevali, tako, da je predsednica društva ugotavljala, da bi se lahko organizirali celo v pevski zbor. Društvo invalidov namreč že goji vrsto predvsem športnih dejavnosti, v katerih člani tudi vsako leto tekmujejo: v keglanju, balinanju, pikadu, šahu, plavanju, streljanju, avtomobilskem rallyju... Skratka - bil je lep in vesel izlet. Udeleženci tokratnega izleta na Sviščake zdaj pričakujejo, da se jim bo na naslednjem pridružil še kateri invalid, ki se to pot ni mogel odzvati, a je željan sprostitve in vesele družbe. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Andrej Susman 4.000 tolarjev, Slavko M0ŽINA s Cvetne poti 2.000 tolarjev, Viktor STRAŠEK s Senčne poti 11.000 tolarjev, družina ALAJBEGOVIČ 3.000 SIT in Slavko KAVŠEK 3.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Številka/numero 8 * avgust/agosto 1997 * letnik/anno VII * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNISTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom Edi * urejanje Livija SIKUR ZORMAN * tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * naklada/tiratura 3.000 * izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA/IND-IRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose * E-mail: portorozan@hotmail.com * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Alberto PUCER, Biserka ZABUKOVEC, Dragica MEKIŠ, Milica MASLO, Bogdan PAJEK, Miran PLEVNIK, Valentina KLEMŠE, Daniela PALIAGA, Milan EMERŠIČ, Josip RUGELJ, Mirjana NOVINEC, Irma FONDA, Alja PRESTRL, Zlata ŽEŽELJ, Cesarina SMREKAR, Jakob ČEMAŽAR Liza ROMIH, Jolanda MEHLE, Sonja POŽAR in še kdo... PROGRAM PRIREDITEV AVDITORIJA PORTOROŽ ZA AVGUST '97 * petek, 8. avgust, ob 20.00 - park pred starim Palaceom: SREČANJA Z LUTKAMI, utkovna skupina KUD Karol Pahor Piran; vstopnine ni; * petek, 8. avgust, ob 21.00 - Križni hodnik Piran: PIRANSKI GLASBENI VEČERI; Božo Rogelja - oboa, Mile Kosi - viola, Ruda Kosi -harfa. (Program: Telemann, Sammartini, Beethoven, Klughardt, Tournier, Privšek, Tchaikovsky, Saint-Saens, Ferlež); cena vstopnice: 1.500 tolarjev, za študente in upokojence 1.200 tolarjev); * sobota, 9. avgust, ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče: KONCERT ZABAVNE GLASBE 'SIMONA WEISS S PRIJATELJI"; nastopajo še: Ivica Šerfezi, Humorist Geza, Werner, Vladimir Samec, Avantura in drugi; cena vstopnice je v predprodaji za otroke 1.000 tolarjev, za odrasle 1.200 tolarjev, na dan'koncerta pa 1.500 tolarjev; * nedelja, 10. avgust, ob 20.00, portoroška ploščad: ISTRSKI VEČERI: Istrski mužikanti; vstopnine ni; * četrtek, 14. avgust, ob 20.00 - park pred starim Paleceom: POLETNE MINIATURE; Alenka Zupan - flavta, Boštjan Andreje - kitara; program renesančne in baročne glasbe; vstopnine ni; * petek, 15. avgust, ob 20.00 - park pred starim Palaceom: SREČANJA Z LUTKAMI. Lutkovna skupina KUD Karol Pahor Piran; vstopnine ni; * petek, 15. avgust, ob 21.00 - Križni hodnik Piran: PIRANSKI GLASBENI VEČERI; Vladimir Hrovat - ustna harmonika, Igor Saje - kitara. Vladimir Hrovat s svojimi koncerti dokazuje, da je zanimivi inštrument ustna harmonika tudi v klasični glasbi povsem enakovreden ostalim instrumentom. Program: Telemann, Mozart, Debussy, Villa-Lobos, Chopin, Ibert. Cena vstopnice: 1.500 tolarjev, za študente in upokojence 1 200 tolarjev; * nedelja, 17. avgust, ob 20.00 - portoroška ploščad: ISTRSKI VEČERI: Istrski mužikanti; vstopnine ni; * četrtek, 21. avgust, ob 20.00 - park pred starim Palaceom: POLETNE MINIATURE. GODALNI TRIO: Oghi Čibej - violina, Bruno Čibej * violina, Luka Čibej - violončelo; program rene- sančne in baročne glasbe; vstopnine ni; * petek, 22. avgust, ob 21.00 - Križni hodnik Piran: PIRANSKI GLASBENI VEČERI; Marko Fink - basbariton, Nataša Valant - klavir; * sobota, 23. avgust, ob 21.30: Avditorij Portorož - letno prizorišče (v primeru slabega vremena nedelja, 24. avgust 97): Gioacchino Rossini: SEVILJSKI BRIVEC, komična opera v dveh dejanjih in treh slikah, SNG Opera in balet Maribor, dirigent: Boris Švara, režiser: Paolo Trevisi, nastopajo: Vinko Paič, Franc Javornik, Andreja Zakonjšek, Stevan Stojanovič, Jaki Jurgec, Dragica Kovačič, Emil Baronik, Bojan Hinteregger, Beno Muraus, Aleksandra Koler, Zbor in orkester Opere in baleta SNG Maribor. Rossinijev Seviljski brivec še danes učinkuje enako privlačno kot nekoč in je eno najpogosteje izvajanih del v operni literaturi nasploh. Cena vstopnice v predprodaji do vključno 22. avgusta 97: 1.500 tolarjev (za študente in upokojence 1.200 tolarjev), na dan predstave 23. 8. 97: 2.000 tolarjev (za študente in upokojence 1.700 tolarjev); * četrtek, 28. avgust, ob 20.00 - park pred starim Palaceom: POLETNE MINIATURE -GODALNI TRIO: Oghi Čibej - violina, Bruno Čibej - violina, Luka Čibej - violončelo. Program renesančne in baročne glasbe, vstopnine ni; * četrtek, 28. avgust ARENA V VERONI -ORGANIZIRAN OGLED OPERNE PREDSTAVE G. VERDI: AIDA v soorganizaciji z agencijo Maona. Informacije: turistična agencija Maona, tel.: 746-423; * petek, 29. avgust, ob 21.00 - Križni hodnik Piran (v primeru dežja sobota, 30. avgust): PIRANSKI GLASBENI VEČERI, jazz pianist RENATO CHICCO & godalni kvartet NEW STRINGS (Sašo Olenjuk - violina, Vlado Batista -violina, Bojan Cvetrežnik - viola, Sergio Candotti - kontrabas). FILMSKI PROGRAM * petek, 1., sobota, 2. in nedelja, 3. avgust, ob 21.30 - SLOVENSKA PREDPREMIERA: BATMAN & ROBIN, režija: Joel Schumacher, gl. vloge: Arnold Schwarzenegger, Alicia Silverstone, Gorge Clooney, Uma Thurman, Chriss O'Donnell; * torek, 5. avgust, ob 21.30 - komedija MARS NAPADA (Mars attacks!), režija: Tim Burton; gl. vloge: Jack Nicholson, Glenn Close, Danny DeVito, Pierce Brosnan, Michael J. Fox; * petek, 8. in nedelja 10. avgust ob 21.30 -romantična komedija: SUŽNJA LJUBEZNI (Addicted to love), režija: Griffin Dunne; gl. vloge: Meg Ryan, Matthew Broderick; * torek, 12. avgust, ob 21.30 - igrani film 101 DALMATINEC; režija: Stephen Herek; gl. vloge: Glenn Close, Jeff Daniels; * petek, 15. avgust, ob 21.30 - ANAKONDA; režija: Luis Llosa; gl. vloge: Jon Voight, Ice Cube * nedelja, 17. avgust, ob 21.30 - črna farsa PLAČANEC (Grosse pointe blank); režija: George Armitage; gl. vloge: John Cusack, Dan Aykroyd * torek, 19. avgust, ob 21.30 - Sheakspearova drama ROMEO IN JULIA, režija: Baz Luhrmann, gl. vloge: Claire Danes, Leonardo DiCaprio; * petek, 22. avgust, ob 21.30 - OKUS PO MINE-SOTI; režija: Steven Baigelman; gl. vloge: Keanu Reeves, Cameron Diaz, Courtney Love, Dan Aykroyd; * nedelja, 24. avgust, ob 21.30 - thriller BREKADOWN; režija: Jonathan Mostow; gl. vloge: Kurt Russell, Kathleen Quinlan; * torek, 26. avgust, ob 21.30 - komedija TI, TI LAŽNIVEC; režija: Tom Shadyac; gl. vloge: Jim Carrey, Maura Tierney; * četrtek, 28., petek, 29., sobota, 30. in nedelja, 31. avgust, ob 21.30: SLOVENSKA PREMIERA - IZGUBLJENI SVET - JURSKI PARK IL; režija: Steven Spielberg; gl. vloge: Jeff Goldblum, Juliane Moore; (Cena vstopnice za filmsko predstavo je 600 SIT.) PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB V PROGRAMU. Vstopnice lahko kupite ali rezervirate vsak delavnik od 8.00 - 14.00 ure v vratarnici Avditorija (tel. 747 230) in dve uri pred pričetkom predstave na blagajni Avditorija (tel. 746 610) oziroma pred drugimi prizorišči prireditev. e-mail: kkpc-avditorij@siol.net _d PORTOROŽANOVI MALI OGLASI .Uspešno nudim pomoč pri učenju matematike za srednje šole Pokličite na 74-536, Anela. .Prodam elektronski picado za štiri igralce z različnimi igralnimi variantami. Tel.: 76-238. KREMAR JACHTING - prodaja in daje .Prodamo polovico hiše v Hrvatlnih. Stanovanjske površine 83 m2; klet 30 m2; telefon, nekaj vrta, mirna lokacija. Edini stanovalci. Pokličite: 066/38-208 dopoldne ali 066/528-619 zvečer. .Jasnovidec Matej na Obali!! Osebno prerokovanje med vikendi, v Luciji. Naročila na tel.: 772-287. -H Na vsa vprašanja dobite odgovor! Pokličite jasnovidko Vlatko. Tel.: 585, dopoldan ali zvečer. 24- , Se v svojem domu ne počutite dobro? Se zbujate neprespani ali z bolečinami? Pokličite Vlatko! Pomagam vam v najem motorne čolne in jadrnice ter posreduje pri prodaji rabljenih plovil. Informacije - tel.: 770-059, telefax: 772-148. .Najamem opremljeno ali pol opremljeno eno ali dvosobno stanovanje, relacija: Ankaran - Koper - Izola. Sprotno plačilo. Pokličite: 066/38-208 do 15h. REŠITEV KRIŽANKE OB 25. LETNICI AVDITORIJA PORTOROŽ, ki |e bila objavljena v prejšnji številki Portorožana Gesla iz križanke (rešitev); AVDITORIJ-ZLATA ROŽA-KONGRESI IN PRIREDITVE-MELODIJE MORJA IN SONCA-ZLATI BOBEN Pravočasno smo prejeli okoli 60 rešitev, izmed katerih smo izžrebali naslednje nagrajence (nagrade je podaril portoroški Avditorij); 1. Nagrada (sezonska vstopnica za vse prireditve, ki jih pripravlja Avditorij, značka Sončna ptica, videokaseta novoletnega koncerta); Teja KRIŽMAN, Lucan 33, Portorož; 2. Nagrada (abonma za filmske predstave v juliju in avgustu, značka in VHS); Hilarij BUČINEL, Kvedrova 14, Koper; 3. Nagrada (2 vstopnici za opereto Cigan baron, značka, VHS): Ranko DJOKIČ, Ul svobode 109, Piran. Vsem nagrajenim čestitamo in upamo, da prva dva pridno obiskujeta Avditorijeve prireditve. premagati težave in vam postavim rarjiestez-ijsko zaščito pred negativnimi sevanji (100 odstotno preverjeno). Tel.: 24-585, dopoldan ali zvečer. ■ Še zmeraj prodajam pony kolo, kot novo. Cena po dogovoru, možna je tudi zamenjava. Inf.: 24-585, dopoldan in zvečer. V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. Bralkam in bralcem Portorožana želimo, da bi ostanek poletja bil manj moker in da bi bilo sonce bolj radodarno s svojimi žarki. Portorožanovci