g j SREČANJE fgiri tf NA POLŽEVEM W OBČINI IVANČNA GORICA IN GROSUPLJE VABITA NA SVEČANOST V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI U NEDELJO* 25. JUNIJA 2006, NA POLŽEVO TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si k fx V nedeljo, 18. junija se bodo pevci iz vse Slovenije zopet srečali v Šentvidu, že na 37. Taboru pevskih zborov. Organizacijski odbor pričakuje okoli 150 zborov. Nagovori jih bo predsednik vlade RS g. Janez Janša. Na predvečer združenega koncerta pa bo v avli OŠ Ferda Vesela potekal tradicionalni koncert zamejskih zborov. junij 2006 Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2006 Ivančna Gorica) 120060163,5 OBČINA IVANČNA GORICA Z I POŠTNINA PLAČANA PRI g 1295 IVANČNA GORICA O 73 O l/> C TJ r u m © KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA letnik 1 2 Številka 5 OBVESTILO OBČANOM! Z mesecem junijem ima Občina Ivančna Gorica nove telefonske številke. Novo številko ima tudi uredništvo Klasja. ÜÜ ▲ Olji si ini ^n Tel.: 781 21 00 ff Fax: 781 21 20 SAimh Tel.: 781 21 30 l^m^/ß Fax: 781 21 31 NOVE TEL. ŠTEVILKE! DESETI A b RAT Ob 140-letnici rojstva prvega slovenskega romana bo gledališka skupina Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava uprizorila gledališko igro Deseti brat. Premiera bo v petek, 23. junija 2006, ponovitve pa 24. in 30. junija ter 1., 7. in 8. julija 2006, vsakokrat ob 21. uri. Prijazno vabljeni v Letno gledališče na Muljavi! mg o 0] MOJ < 0 «P»*"; S BCMD os OHPG immw wcmuk» SLAVNOSTNI GOVORNIK MINISTER VLADE RS ZA ZUNANJE ZADEVE DR. DIMITRU RUPEL PRIJAZNO VABLJENI ŽUPAN OBČINE (UANČNA GORICA ŽUPAN OBČINE GROSUPLJE Jernej LAMPRET Janez LESJAK www.interalta.si IkTERALTI PVC OKNA TN VRATA Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/51115 43 Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja! SENČILA I0VEN Tomaž Oven s.p. IZDELAVA IN MONTAŽA Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 1295 IVANČNA GORICA Tel./fax: 01/7878-266 120060163,5 NA PROSLAVI OB PRAZNIKU OBČINE NAVZOČA BOGATA JURČIČEVA DEDIŠČINA Na predlog Dušana Strnada pa sta plaketo Antona Tomšiča prejeli tudi Ivanka in Anica Čož, ki sta si jo prislužili za večletno požrtvovalno delo na področju rejništva in prepoznavnosti naše občine. Odlok o letošnjih nagrajencih je prebral podžupan in predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volit\'e, imenovanja in priznanja Dušan Stmad. Prireditev je vodila Anica Volkar. Omeniti pa moramo še vse, ki so jo oplemenitili: ubranim petjem je to uspelo Oktetu fantov, z duhovito in doživeto interpretacijo odlomka iz Desetega brata pa članom KD Josipa Jurčiča. Lojze Grčman 29. maja leta 1871 je Josip Jurčič postal urednik tedanjega slovenskega časopisa Slovenski narod. Na tem mestu je nasledil Antona Tomšiča iz Dednega Dola pri Višnji Gori. Ta dan sije zato Občina Ivančna Gorica izbrala za svoj praznik. Letos je slavnostna prireditev s podelitvijo občinskih nagrad in priznanj potekala 26. maja v ivanškem kulturnem domu. Za razpoloženje je v uri pred začetkom prireditve poskrbela nepogrešljiva Godba Stična, ki je izvedla pro-menadni koncert. Kot se spodobi, se je vse skupaj začelo z govorom župana Jerneja Lampreta. V njem je prvi grado si je prislužil z dolgoletnim požrtvovalnim delom. Nagrajenec od leta 1961 aktivno deluje v Zvezi šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Trenutno je član njenega upravnega odbora in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Veseli ga delo z mladimi, na katere rad prenaša svoje znanje o varnosti v prometu. Poleg tega pa je že drugi mandat prizadeven občinski svetnik v vrstah SDS. Nagrado Josipa Jurčiča je na predlog Krajevne skupnosti Muljava prejela tudi Tatjana Lampret z Muljave, in sicer za trajne uspehe na kulturnem področju. Tretja letošnja nagrada Josipa Jurčiča pa je na predlog Krajevne skupnosti Dob in Občinskega odbora stranke SLS pripadla Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dob. Nagrado so prejeli za izjemno požrtvovalno delo na širšem družbenem in kulturnem področju v občini. Letos sta bili podeljeni tudi dve plaketi Antona Tomšiča. Na predlog Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica jo je za izjemne uspehe na športnem in družbenem področju prejelo Avto-moto društvo Šentvid pri Stični ob 60-letnici delovanja. mož občine poudaril pomen velikega pisatelja z Muljave in vrednost, ki jo njegov Deseti brat ohranja tudi po 140 letih. Letos namreč mineva natanko 140 let od nastanka prvega slovenskega romana. Ob tem se je dotaknil tudi sedanjega trenutka občine in navedel kratek pregled dejavnosti v občini v preteklem letu. Nato je bila na vrsti podelitev nagrad, ki sta jo vodila župan Jernej Lampret in podžupan Dušan Strnad. Najvišjo letošnjo nagrado Zlati grb občine je na predlog Občinskega odbora stranke SDS prejel Frančišek Grabljevec iz Ivančne Gorice. Na- Zapel je oktet Stiskih fantov. Nagrado Josipa Jurčiča si je na predlog Krajevne skupnosti Ambrus in Občinskega odbora stranke SDS prislužila družina Novak iz Ambrusa, katere večinski del stanuje in deluje v Kanadi, za življenjsko delo in trajne dosežke na gospodarskem področju. Iz Jernejeve malhe Letošnji poletni čas se ne bo hvalil z lepim vremenom, saj je nekdo že dejal, da bo čez poletje še dvakrat zapadel sneg in bo za tem takoj prišla zima. V upanju pričakujemo še dovolj sonca in tudi poletni vročim se ne bomo izognili. Tudi politična jesen se že počasi topli. Prinesla nam bo veliko lastne hvale in obljub ter seveda za tiste, ki imajo pot vedno pod nogo in dobre misli za dejanja, tudi veliko obtoževanj in nasprotovanj. Najlažje je biti doma v prijetni sobi in se v lokalnem okolju izkazovati kot velik politik z majhnimi dejanji, ki jih je mogoče premeriti s pridnostjo in rezultati dela, najsibo v društvih, krajevnih skupnostih ali drugih interesih po zmožnih talentih. Le takrat, kadar so za teboj rezultati, lahko delaš napake, ki morda sploh niso napake, a jih nepoznavalec ali človek iz neaktivnega obrobja opazi. Šola se bo zdaj zdaj zaključila. Dijaki in učenci bodo za nekaj časa pozabili nanjo in si skupaj s starši oddahnili od takih in drugačnih vsakodnevnih šolskih težav in obveznosti. Kar nekaj je bilo zapletov z maturo. Rešitve se najdejo, še celo takrat, kadar v javnost pricurlja tajnost iz vojaških načrtov. Zatorej nasvet tudi tistim dijakom in učencem, ki jim leto ni bilo najbolj naklonjeno, naj ne obupujejo, saj je še vse pred njimi in napake se bodo zagotovo lahko odpravile. Čestitke ob zaključku šolskega leta veljajo vsem, tudi učiteljem in vzgojiteljem, ki morda niso delali v najboljših gmotnih razmerah, so pa s svojo strokovnostjo, avtonomnostjo in avtoriteto sooblikovali mlade osebnosti. In še k cestam. Letošnja zima je bila podaljšana celo na prehodne pomladne mesece, zato je bilo treba v zimsko službo vložiti veliko več, kot smo načrtovali. Ceste so bile očiščene, celo prišlek, ki seje preselil v novo stanovanje iz Ljubljane, je znal pohvaliti, da so bile lepo urejene in prevozne do meja sosednjih občin. Cestno podjetje Ljubljana bo letos začelo bolj zgodaj z modernizacijo cest po krajevnih skupnostih, kjer že imajo urejeno primerno podlago za cestišča, tako da se dela ne bodo zavlekla v zimski čas. Sicer pa naj poletni čas ne bo brezdelen, tudi če je pred nami najpomembnejša obrobna, da ne rečem celo gospodarska panoga, ki se ji pravi nogomet. Žene in možje, ne podlegajte nepotrebni evforiji in strastem, saj bo mesec kmalu za nami in bo spet vse "tako, kot je prej bilo." Če boste utegnili, pa se le oglasite in si oglejte številne kulturne prireditve, ki v teh tednih potekajo v občini Ivančna Gorica. Tudi veselice bodo vabile - domači gasilci vas bodo prav gotovo nadvse veseli. Opozoril pa bi le še na Dan državnosti, ko bomo z osrednjo občinsko proslavo hoteli ponovno povedati, da je narod toliko vreden, kolikor zna spoštovati sebe z rodoljubjem in se vedno dopolnjevati po meri človekovih pravic in vseh svoboščin v sistemu, ki mu pravimo država. Zupan Jernej BLIZU IN DALEČ SE SLIŠI GLAS 37. TABORA PEVSKIH ZBOROV Amaterski pevci v svojem okolju prav s pesmijo obeležujejo razpoloženje kraja in se prav s pesmijo tudi povezujejo. Tako povezovalno nalogo ima tudi Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, ki želi sprejeti vse pevce, ki ustvarjajo in dopolnjujejo naš kulturni prostor, so pa velikokrat pozabljeni, saj jim okolje in kvalitetni izziv ne nudi priložnosti, da bi se tako obsežno pokazali vsej slovenski javnosti. Prav to je tudi namen našega pevskega srečanja: da povemo, da nas je veliko in da moramo imeti svoje mesto v kulturni sferi, kjer želimo, da se strokovno izpopolnjujemo; pa tudi financiranje mora slediti pomenu tega segmenta splošne kulture. V sedemintridesetletni zgodovini organiziranja in izvedbe Tabora se je pomen in cilj prireditve spreminjal, vendar nikoli politično tako angažirano, da bi po spremembah, ki smo jih doživljali, pesem in naš tabor zamrla. V Šentvidu se srečajo zbori različne kvalitete z različnim izborom programa. Tako smo v tematskem izboru pesmi sledili napitnicam, stanovskim pesmim, narodnobuditeljskim pesmim, v zadnjem petletnem ciklusu pa smo pod tematskim naslovom Hodil po zemlji sem naši... prepevali pesmi slovenskih pokrajin. Letos so izbrane pesmi avtorjev jubilantov, na osrednje mesto pa je postavljen Gregor Rihar, rojen 1796, kije nekakšen utemeljitelj sprememb cerkvenega zborovskega petja. Organizatorji si prizadevamo, da bi z zborovodji napravili korak naprej tudi v strokovnem pogledu, zato k sodelovanju vabimo priznane strokovnjake in celo nekatere avtorje, ki programu dodajo svoj prispevek. K sodelovanju so povabljene tudi strokovne institucije, kot so skladi za ljubiteljsko dejavnost z izpostavami na posameznih območjih. Organizirani so zborovodski seminarji s predelavami programskih pesmi za vse zborovodje že v oktobru, ko se praktično tudi začne komunikacija s prijavljenimi zbori, ki pridejo v Šentvid. Finančne težave imajo tako zbori s stroški, ki nastanejo s prihodom v Šentvid, kot organizatorji, saj je javnih sredstev premalo, sponzorji in donatorji pa se tudi radi odmaknejo od tako pomembnega projekta, saj-naj bi ta nacionalni projekt bil v večji meri podprt z nacionalnimi sredstvi. Zato se na tem mestu še posebej zahvaljujemo vsem tistim, ki nas finančno podprejo, da lahko zaokrožimo tak velik projekt. Seveda brez krajanov Šentvida, ki jim je prireditev že prirasla k srcu, pevci ne bi bili deležni tako lepega sprejema, saj se vsak za sebe in v skupnosti trudi, da bi gostom omogočili vso gostoljubnost celo na svojih lepo urejenih dvoriščih ob prigrizku in kapljici. Lepo urejene fasade in pročelja hiš znotraj starega dela Šentvida kažejo na podobo arhitektonske kulture in ljubezen krajanov do svojega kraja. Zahvaljujemo se pevskemu društvu, gasilskemu društvu, konjenikom in vsem članom posameznih odborov, ki v tehničnem smislu skupaj s krajevno skupnostjo prispevajo organizatorske deleže. Prav zaradi njih sta Šentvid in občina Ivančna Gorica prepoznavna po vsej domovini in čez mejo, saj ponos tega kraja nosijo tudi pevci iz zamejstva. Za letošnji tabor, ki se bo začel s koncertom zamejcev v soboto, 17. junija, ob 20. uri v dvorani osnovne šole, in končal v nedeljo, 18. junija 2006 ob 13. uri s koncertom združenih pevskih zborov, je po zadnjih podatkih prijavljenih 146 pevskih zborov iz zamejstva in naše države. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi bo predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša. Združenemu zboru bo dirigiral taborski zborovodja Igor Svara, program pa je pripravila posebna komisija, katere dolgoletni predsednik je Stane Peček, kije med drugim tudi pisec scenarija. V programu bosta nastopila Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje in Folklorna skupina Vidovo. Za praznično razpoloženje bo, tako kot že leta do zdaj in povsod po naši občini, veselje prinašala stiška godba, ki je nepogrešljiva pri vseh kulturnih dogodkih. Naši dve prijateljski godbi iz Dobrepolja in Vodic pa bosta dajali takt pevcem v svečani povorki. Pevski tabor v Šentvidu se je prav zaradi primernega programa, ljubiteljske dejavnosti in volonterskega dela ohranil že do tradicionalnih vrednot, ki jim naši pevci sledijo z vsakoletnim zaključkom pevskega leta na taboru. Prav je, da pred počitnicami in poletnimi dopusti občani v velikem številu s svojim obiskom damo priznanje organizatorjem in pevcem. Nasvide-nje v Šentvidu: v soboto na koncertu zamejskih zborov in v nedeljo na koncertu združenih pevskih zborov. Predsednik Upravnega odbora Tabora Jernej Lampret Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 781 21 30, fax: 781 21 31, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Natalija Pavlin,LeopoldSever(zadnjastran),MajaFicko,Marjeta Glavan (lektor),SimonBregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. O --- Ivančna Gorica, junij 2006 PREDSTAVLJAMO LETOŠNJE OBČINSKE NAGRAJENCE IVANKA IN ANICA ČOŽ -PLAKETA ANTONA TOMŠIČA Gospe Ivanka in Anica Což sta si izbrali plemenit poklic. Ukvarjata se z rejništvom otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo preživeti otroštva pri starših. Več kot 50 jih je našlo varen dom in občutilo starševsko ljubezen pri Gnidovih. Ivanka se z rejništvom ukvarja že skoraj celo življenje, zadnjih osemnajst let pa je v Anici dobila pomoč in naslednico. Besede rejenci ne marata, saj so to njuni otroci. Dajeta jim vse, kar lahko starši ponudijo lastnim otrokom: varnost, dom, ljubezen. Nikoli ne delata razlik med lastnimi otroki in otroki v reji. Veselita se uspehov enih in drugih in sta za vse enako v skrbeh ob njihovih boleznih in težavah. V njuni hiši je vedno veliko veselja, pri vzgoji pa mnogo pozornost namenjata solidarnosti in medsebojni pomoči. V zadnjih letih so Čoževi pripravili dve poroki svojih rejencev, ena od njih pa je po polnoletnosti prevzela priimek njihove družine, na kar so še posebej ponosni. Trenutno imajo v reji štiri otroke: Ani in Kati ter dva bratca. Kati so dobili, ko je imela komaj pet dni. Poklic, ki sta si ga izbrali Ivanka in Anica ni samo poklic. Je nekaj več. Veliko več. Plemeniti ljudje, kot sta tudi gospe Ivanka in Anica, ter njuni rejenci, ki se vedno znova radi vračajo v Leskovec, gotovo veliko pripomorejo k promociji naše občine, saj že pregovor pravi, da dober glas seže v deveto vas. Leta 1977 so bratje Novak kupili podjetje Dunkley lumber in posodobili proizvodnjo z računalniško opremo. Njihovo podjetje se je uvrstilo med najsodobnejše. Poleg kanadskega so osvojili še trge ZDA, japonske in trge nekaterih skandinavskih dežel. V knjižni publikaciji najzaslužnejših nosilcev razvoja mesta Prince George je predstavljena tudi družina Novak. Prijazno sprejmejo številne slovenske popotnike: naj omenimo ljubljanskega nadškofa msg. Alojzija Urana, beograjskega škofa dr. Franca Perka, sedanjega celjskega škofa dr.Antona Stresa in urednika Radia Ognjišče msg. Francija Petriča ter predsednika Vlade RS Janeza Janšo. Številni slovenski narodnozabavni ansambli so jih navdušili, da so bratje Novak ustanovili svojo glasbeno skupino. Povezani s Slovenijo, predvsem z domačim Ambrusom, se radi vračajo in pomagajo domačemu kraju kot donatorji pri obnovi sakralnih spomenikov v naši občini, pri gradnji gasilskega doma v Ambrusu ter nakupu gasilskega avtomobila. PGD DOB - NAGRADA JOSIPA JURČIČA PGD Dob je bilo ustanovljeno leta 1930. Že pred 2. svetovno vojno so si člani zgradili svoj dom. Vojna je gradnjo za nekaj let zavrla, po njej pa so se dela nadaljevala in v letu 1966 so prejeli celo priznanje za najlepše urejen gasilski dom.V letih 1945 do Ponosno, kot številni Slovenci, je dočakal osamosvojitev Slovenije in ustanovitev nove občine Ivančna Gorica. S tem se je pričelo njegovo aktivno politično udejstvovanje. Na listi SDS je kandidiral za občinskega svetnika. Po izvolitvi leta 1998 je že drugi mandat izjemno prizadeven občinski svetnik, s svojimi bogatimi izkušnjami in vestnostjo vzor mlajšim kolegom in kolegicam. Je član odbora občinskega sveta za družbene dejavnosti. Od leta 1961 aktivno deluje v Zvezi šoferjev in avtomehanikov Slovenije, sedaj je član UO ZŠAM Ivančna Gorica in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivančna Gorica. V tem organu deluje že dve desetletji in si prizadeva za večjo varnost v prometu. Veseli ga delo z mladimi. Marsikateremu prvo-šolčku je ostal prijazni stric v šoferski uniformi v spominu, saj je s svojimi kolegi poskrbel, da je bila njegova prva pot v šolo varna. Številne generacije mladih kolesarjev so opravile kolesarski izpit pod njegovim budnim očesom sodeluje tudi pri organizaciji in izvedbi kolesarskih tekmovanj v osnovnih šolah. S prijatelji iz ZŠAM poskrbi za red in varnost ob mnogih prireditvah lokalnega in širšega pomena. Francu Grabljevcu sta domovina in občina največji vrednoti, zanju je naredil veliko več, kot bi lahko od državljana in občana pričakovali. Pripravila: Anica Volkar TATJANA LAMPRET -NAGRADA JOSIPA JURČIČA Tatjana Lampret je Jurčičevi Muljavi predana vse življenje. Odrske deske so ji bile izziv od malega, poizkusila se je kot igralka in vzorna članica KD Josipa Jurčiča Muljava. Že v OŠ Stična, kjer je izobraževala in vzgajala mladi rod je organizirala i izvajala številne prireditve ter bila odlična mentorica gledališkim skupi- AMD ŠENTVID - PLAKETA ANTONA TOMŠIČA Začetki delovanja društva segajo v leto 1946. Razvoj motorizacije v naših krajih je spodbudil takratne navdušence, da so ustanovili društvo in pričeli z opravljanjem tečajev za vozniški izpit. Med njimi je bil seveda tudi, danes 94-letni Franc Kalar iz Ivančne Gorice. Letos mineva že 50 let od prve organizirane moto dirke v naši občini. Prva proga je vodila tekmovalce iz središča Šentvida do železniške postaje, čez dve leti pa je stekla krožna dirka okrog Šentvida. V letu 1962 smo spremljali gorsko dirko na Pristavo nad Stično. S cest so se preusmerili na razgibana pobočja okolice Šentvida. Navdušeno smo sledili dirkam čez drn in strn, kot so takrat poimenovali mo-tokros. Prva proga je bila na Gradišču nad Šentvidom, kjer je društvo s prizadevnimi predsedniki, kot sta bila Martin Baje st. in Jože Krištof st., organiziralo prve dirke. Sedaj že več desetletij potekajo v Dolini pod Kalom. Člani društva in občani smo ponosni na dosežke domačih motokrosistov in ekip s tekmovanj v domovini in izven nje. Prizadevno vodstvo društva je zgradilo objekt - dom AMD, v katerem imajo svoje prostore. Razvoj te športne panoge in novi standardi narekujejo številne posodobitve, ki jim AMD Šentvid pri Stični zvesto sledi. Od leta 2003 poteka v Dolini pod Kalom na pobudo Strokovnega sveta za avto-moto šport pri AMZS tudi motokros šola za mlade tekmovalce iz vse Sloveniji. nam. Doseženi uspehi na izobraževalnem, kulturnem in širšem družbenem področju so ji odprli nove poti. Z vso predanostjo se je lotila projektov na kulturnem področju, najprej na Zvezi kulturnih organizacij in kasneje na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, vse do pokoja, ki gaje dočakal z letošnjim letom. Dovzetnost do novih vsebin in izzivov, tenkočutnost in vztrajnost, predvsem pa optimizem in topel odnos do sočloveka, so njene vrline, ki rojevajo trajne dosežke in zaznamujejo razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti. Rezultat njenega izrednega organizacijskega dela so odmevne prireditve, srečanja, gostovanja in številna prijateljska druženja s kulturnimi društvi po Sloveniji in v zamejstvu. Predvsem pa cenimo, da Tatjana Lampret ob vseh obveznostih najde čas za rodno Muljavo, se predaja ohranjanju in promociji kulturne dediščine in njenim izvirom, uvaja in izvaja sveže projekte na širokem polju kulture in turizma. Tako se lahko ponašamo s sadovi, ki jih oplaja: zgledno urejena Jurčičeva domačija, tradicionalne prireditve Jurčičevih del v Letnem gledališču, etnografske in kulturno turistične prireditve... Tatjana Lampret je tudi avtorica in soavtorica promocijskih gradiv, medijskih reportaž, pobudnica in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica. DRUŽINA NOVAK - NAGRADA JOSIPA JURČIČA Nagrado je prejela v imenu družine Novak sestra Marija, ki živi na domu v Ambrusu. Družina Novak, po domače Mišmaševa, je štela 10 članov. Med drugo svetovno vojno je bila njihova domačija požgana, po vojni pa kmetija ni nudila dovolj prihodkov za številno družino. Zaposlitve v Suhi krajini ni bilo. Prizadela jih je še obvezna oddaja. Leta 1958 je najstarejši sin Tone kot delovni emigrant odšel v Kanado. Dobil je delo na farmi v provinci Alberta, in se tu v daljni deželi počutil svobodnega. Nato se je preselil v mesto Prince George in se tam zaposlil kot gozdni delavec. V domovino se je prvič vrnil leta 1967. Z njim so odšli v Kanado ostali člani družine. Doma v Ambrusu je ostala le sestra Marija. Bratje in sestri Novak na enem izmed srečanj v Kanadi pred leti. 1960 je bila daleč naokrog znana igralska skupina PGD Dob. So edini, ki v KS skrbijo za športne in kulturne dejavnosti. Že deset let organizirajo športno zabavno prireditev Dan nogometa in dobre volje na vaškem urejenem igrišču.Vsako pomlad v čistilni akciji očistijo področje ob cesti od železniške postaje v Radoho-vi vasi do šentviške ter poskrbijo za miklavževanje. V njihovem domu se zbirajo krajani ob različnih dogodkih, tu ima sedež tudi KS Dob in Konjerejsko društvo Radohova vas. Gasilci iz Doba vedno nudijo pomoč prizadetim v požarih ali kakršnihkoli nesrečah. Njihovo delo se ne konča z gašenjem oziroma reševanjem. Takrat se pravo delo zanje šele prične. Najprej očistijo pogorišče, nato zbirajo denarna in materialna sredstva ter s prostovoljnim delom pomagajo obnoviti poškodovani objekt. V zadnjih 15 letih so pomagali obnoviti gospodarska poslopja Bre-gaijevih s Sela pri Dobu, Trnovškovih iz Podboršta, Šrajevih iz Doba, Mandljevih iz Boge vasi ter Rusovih in Rojčevih iz Doba. FRANC GRABLJEVEC - ZLATI GRB OBČINE Francu Grabljevcu življenje ni prizanašalo. Kot poklicni voznik pri sedanjem podjetju Viator je prevozil številne države od Evrope do Azije ter Bližnjega in Daljnega Vzhoda, spoznaval ljudi in njihove navade, prestal mnoge preizkušnje in si pridobil pomembne življenjske izkušnje. Voznik mednarodne špedicije je bil do leta 1978, ko je ustanovil svoje podjetje. Nesreča in poškodba noge sta mu preprečila, da bi nadaljeval po- _ klicno pot in leta 1995 se je upokojil, tradicijo njegovega podjetja pa nadaljuje sin. Ivančna Gorica, junij 2006 3 SOCIALNI BORUT PAHOR VIVANČNI GORICI KOŠARKARSKI SDS TURNIR OO SDS Ivančna Gorica je v novi športni dvorani OŠ Stična že drugo sezono organiziral redno tedensko rekreacijo v igranju košarke, da bi našim mladim in malo manj mladim občanom omogočili organizirano rekreacijo ob igranju košarke ter jih prepričali, da je žoga najboljša droga. Ta namen je bil več kot dosežen, saj so se je vsak torek udeleževali v velikem številu. Devetega maja, ob koncu sezone, smo v SDS-u organizirali košarkarski turnir, ki se ga je udeležilo več kot 50 tekmovalcev. Udeleženci smo se razdelili v ekipe, ki so med seboj tekmovale za lepe nagrade; te so prispevali številni sponzorji, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Poleg ekipnega tekmovanja smo tekmovali tudi v metu trojk in v metanju na koš s sredine igrišča. V ekipnem tekmovanju je zmagala ekipa SDS pred ekipo Kremenčkovih in ekipo Prince pub. Nehvležno četrto mesto je zasedla ekipa Zlatarstvo Gros, peta pa je bila ekipa Inženirji. V metanju trojk je zmagal Matic Erčulj pred Urošem Kristanom in Tonijem Mestnikom, prvi pa je s sredine igrišča na koš zadel Tomaž Ka-stelic. Jeseni bomo rekreacijo v košarki nadaljevali in vsi ljubitelji te dinamične igre ste lepo vabljeni! OO SDS Ivančna Gorica Gregor Štrubei/ jajo sicer natančni kriteriji. V poštev pride zlasti v primerih, ko pomoč iz državnih virov ne zadostuje. V lanskem letu je bilo v naši občini 58 vlog. Svetniki in svetnice so nato odločali o deležu stroškov za komunalno opremljanje za območje Mleščevega. Dela na novi kanalizaciji se bližajo koncu, predvideno je še asfaltiranje, 32 hiš oz. gospodinjstev pa bo moralo zagotoviti po 500.000 tolarjev. Ta delež naj bi bil primerljiv s tistim v Šentvidu, večji pa je zato, ker je na Mleščevem poleg kanalizacije potrebno še asfaltiranje ceste. PROTI SKUPNEMU INŠPEKTORJU Zanimiva je bila tudi razprava v zvezi s sprejemanjem odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave, imenovane Medobčinski inšpektorat občin Ivančna Gorica in Litija. Aktivnosti pri ustanavljanju skupne inšpekcijske službe so prispele do konca, pri čemer je pred kratkim od ustanovitve odstopila občina Šmartno pri Litiji, kar pa je očitno vplivalo tudi na svetnike našega Občinskega sveta. V primeru sodelovanja dveh občin je bilo večinsko mnenje svetnikov, da je v tem primeru bolje imeti samostojnega inšpektorja. To pa posledično pomeni, da financiranje takšnega delovnega mesta pade v celoti na Občino, medtem ko ustanavljanje medobčinske službe sofinancira tudi država. Proti koncu seje je prišlo na vrsto tudi sprejemanje Lokalnega programa kulture v naši občini za obdobje 2006-2009. Na sejo Občinskega sveta sta bili s tem namenom povabljeni dosedanja vodja izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tatjana Lampret, ki se je z letošnjim letom upokojila, in Roža Kek, direktorica Knjižnice Grosuplje, katere enota deluje tudi v Ivančni Gorici. Na seji je Občinski svet dokončno sprejel tudi spremembe in dopolnitve Ureditvenega načrta za območje Krke, kjer je predvidena nova šola, Lokacijski načrt stanovanjsko-gospo-darske cone Pristava v Višnji Gori in Sklep o ustanovitvi Regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije, v katerega je vključena tudi naša občina. Člani ustanovljenega razvojnega sveta so župani vseh 25 občin članic. Matej Šteh Ivančna Gorica, junij 2006 V ponedeljek, 5. junija, smo Socialni demokrati občinske organizacije Ivančna Gorica organizirali javno tribuno na temo reform za večjo konkurenčnost in socialno varnost. Gost je bil Borut Pahor. Na tribuni, na kateri se je zbralo 60 ljudi, je predsednik Socialnih demokratov predstavil vizijo politike Socialnih demokratov v prihodnosti in njihov prispevek k bodočemu družbeno-političnemu razvoju Slovenije. Po predstavitvi se je razvila zelo živahna in produktivna razprava med udeleženci javne tribune in predsednikom Pahorjem, ki je trajala uro in pol in se zaključila z obljubo predsednika Pahorja, da se v naše kraje še vrne. S svojo prisotnostjo na tej javni tribuni pa sta nas počastila tudi dr. Rado Genorio in dr. Andrej Horvat. OO SD Ivančna Gorica SPREJELI PREMOŽENJSKO BILANCO, POROČILO CENIKA ZA SOCIALNO PELO, LOKALNI PROGRAM KULTURE... Začetek 27. seje Občinskega sveta, ki je potekala 22. maja, je minil v dokaj burnem razpravljanju o upravičenosti korespondenčne seje, s katero so svetniki in svetnice sprejemali odlok o podelitvi letošnjih občinskih priznanj in nagrad. Predloge nagrajencev je pripravila Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, kot pa je običaj, jih potrdi celoten Občinski svet. Ker se je praznik občine bližal, redne seje pa zaradi priprave ostalega gradiva še ni bilo mogoče sklicati, je bila taka »dopisniška« seja nujna. To pa nekaterim svetnikom ni bilo všeč, češ da o takšnih zadevah ni mogoče odločati na tak način. ZA DOM ZNANI DVE LOKACIJI Med tistimi najbolj aktualnimi temami je bilo tudi tokrat razpravljanje o možnosti izbire lokacije za gradnjo doma starejših. Sklep zadnje seje marca je bil namreč, da se občinski upravi v roku enega meseca posreduje ponudbo za prodajo zemljišča v Šentvidu in Ambrusu. Obe ponudbi sta bili sicer z nekaj težavami le posredovani na mizo svetnikov in svetnic tokratne seje, poleg ponudbe KZ 4 - Stična za zemljišče/stavbišče v Šentvidu pa je bila posredovana tudi ponudba prodaje zemljišča/stavbišča, na katerem se nahaja staro župnišče v Ambrusu. Občinski svet več kot o tem, da je sprejel obe informaciji, ni odločal, v razpravi pa je Sonja Mara-vič poudarila, da o lokaciji odloča tudi ministrstvo, ki med kriteriji izbire posebej poudarja tudi kvaliteto lokacije. V nadaljevanju je Dušan Strnad izpostavil problematiko gradnje počitniških objektov. Opaža namreč, da na področju Polževske planote prihaja do gradnje večjega števila objektov na zemljišču, ki po obsegu ne ustreza takšni zgoščeni gradnji. V razpravi se je izkazalo, da je podobnih primerov še več, žal pa kakšnega konkretnega vzvoda, s katerim bi se takšno ravnanje preprečevalo, ni bilo mogoče ugotoviti na sami seji. Na občinsko upravo so apelirali, naj se zaostrijo pogoji pri izdajanju lokacijskih informacij. Nato je bilo na vrsti sprejemanje premoženjske bilance Občine za leto 2005, ki izkazuje, daje vrednost sredstev oz. premoženja, ki je v lasti Občine oz. ga daje Občina v upravljanje, približno 10 milijard tolarjev. Po sprejetju bilance je bilo na vrsti sprejemanje poročila Centra za socialno delo Grosuplje, ki ga je posredovala gospa Vesna Širok. Poleg poročila je predstavila tudi smernice za leto 2006. Center beleži v minulem letu predvsem povečanje števila ogroženih otrok. V lanskem letu je bilo v naši občini 23 otrok evidentiranih za ogrožene, na celotnem področju, ki ga Center pokriva, pa 49. Štirje otroci, ki so bili odvzeti staršem, so iz občine Grosuplje. Poseben problem so spolne zlorabe, pri katerih je nujen vsaj začasen odvzem, takoj ko nastane sum za zlorabo. V razpravi je beseda nanesla tudi na romsko problematiko. Po besedah Ši-rokove Romi dokaj dobro skrbijo za svoje otroke, seveda v okviru norm, ki jih pozna njihov način življenja in se nam »civilom« ponavadi zdijo nesprejemljive. Pri razpravi, povezani z romsko problematiko, se je oglasil tudi svetnik Jože Perko, ki ga je zmotilo to, da Romi tudi s pomočjo, ki jo dobijo v obliki paketov, ne znajo prav razpolagati oz. je ne cenijo dovolj. Pri tem je Širokova poudarila, da t.i. občinskih pomoči Romi ne prejemajo. Za občinsko pomoč občanom obsta- Avto-tek Kavšefc Branko s. HEEfflSJSil s 3A. 1285 Ivančna Gorica —?r Dan odprtih vrat v livarni jekla Jelšingrad Livar LIVAR V BANJA LUKI PREŽIVUA 420 DRUŽIN Z leve proti desni Darinka Porenta (direktorica kadrovsko splošnega sektorja), Vinko Duragič, Tomaž Trobiš, Dragoljub Davidovič, Budimir Balaban (vodja oddelka komunalnih storitev) Minuli vikend so v livarni jekla Jelšingrad Livar v Banja Luki, ki je v večinski lasti družbe Livar d.d., priredili dan odprtih vrat in obiskovalce povabili na ogled njihovih obratov ter investicij, ki so jih realizirali v zadnjem letu. Natanko prvega junija lani je bila namreč podpisana pogodba o prodaji državnega deleža jelšingrajske livarne jekla, v katero je kot glavni naložbenik vstopil Livar, d. d. iz Ivančne Gorice. Za tedaj 377 zaposlenih se je tako po dolgem času agonije začelo obdobje rasti. Nihče od zaposlenih ni izgubil službe. Še več danes t livarni jekla Jelšingrad dela več kot 400 zaposlenih, kar hkrati pomeni tudi preživetje za okoli 420 banjaluških družin. »Vesel bi bil, ko bi bilo v Banja Luki več takšnih podjetij, kot je Jelšingrad Livar,« pravi banjaluški župan Dragoljub Davidovič. Livar je za večinski delež jelšingrajske livarne plačal 12,4 milijona tolarjev in se zavezal, da bo vanjo vložil 5,3 milijona evrov, zato ne preseneča, da je predsednik uprave Livar, d. d. Stanislav Osterman projekt ocenil kot enega najzahtevnejših poslovnih projektov v njegovi profesionalni ka- LEGENDA OJELŠINGRADU Stara legenda pravi, da je bil prvi lastnik in ustanovitelj livarne gradbeni inženir Viktor Cajs, ki je svoji hčerki Jelši želel podariti nekaj veličastnega, nekaj tako velikega, kot je veliko samo mesto (grad). Tako je livarno jekla poimenoval Jelšin Grad in od tedaj je mesto in s tem livarna ohranilo to poimenovanje vse do danes. Že četrto leto zapored bo 25. junija na Polževem potekalo, zdaj lahko rečemo že tradicionalno praznovanje dneva državnosti, ki ga organizira naša občina v sodelovanju z sosednjo grosupeljsko. Proslava bo tudi letos na sam praznik dneva državnosti in se bo začela s sveto mašo za domovino ob 13.30. Soma-ševanje bo vodil vojaški kurat dr. Jože Plut, osrednja slovesnost pa se bo začela ob 15. uri. Slavnostni govornik bo minister za zunanje zadeve vlade RS, dr. Dimitrij Rupel, program letošnje rieri. »Ponosno lahko rečem, da se je v zadnjem letu v Jelšingradu marsikaj spremenilo. Vidna je rast rezultatov na vseh ravneh; pri produktivnosti, rasti proizvodnje, prodaji, zmanjševanju izpada ...« poudarja Osterman in dodaja, da je treba vztrajati in nadaljevati začeto, saj livarna Jelšingrad še ne posluje pozitivno. »O velikosti naložbe govori tudi dejstvo, da je bilo v zadnjem letu, letu privatizacije, v livarno vloženih več sredstev kot v vseh minulih 30 letih! Omenjeni podatek je toliko bolj pomemben tudi zato. ker je v gospodarstvu v Republiki Srbski in BiH bistveno bolj prisoten trend propadanja kot investiranja, razvoja in gradnje novih poslovnih subjektov,« je ob dnevu odprtih vrat poudaril generalni direktor Jelšingrad Livar Vinko prireditve pa bo po besedah predsednika organizacijskega odbora Dušana Strnada temeljil na obele-žitvi 15. obletnice vojne za Slovenijo. Organizacijski odbor želi poudariti pomen tedanjih pripadnikov teritorialne obrambe in slovenskih policistov, ki so svoje življenje zastavili za današnje blagostanje. Ker je tiste dni orožje zvenelo tudi v naših krajih, ima polževska prireditev globok simbolni pomen. Letos na Polževem lahko pričakujemo gardijsko enoto Slovenske vojske, pripadnike vojaške policije Duragič. Kot pojasnjuje Duragič, je v Jelšingradu zdaj vse usmerjeno k delu, razvoju, ustvarjanju in doseganju evropskih merljivih rezultatov. »Livarna Jelšingrad izvozi okoli 90 odstotkov svoje proizvodnje, kar lahko udejanjajo le podjetja, ki so boljša od konkurence. Vlagamo sredstva za zagotavljanje varnosti delavcev na delovnem mestu, skrbimo za socialno varnost zaposlenih in z naložbo enega milijona evrov v filtrirni sistem kažemo tudi močno ekološko naravnanost.« NALOŽBE SE VRSTIJO Zadnje leto za livarno jekla Jelšingrad Livar ni bilo le leto privatizacije, ampak predvsem leto investicij. Nove naložbe so se vrstile na skorajda vseh področjih: od vlaganj v proizvodnjo in vpeljavo energetskega nadzornega sistema, pa do prenove tovarniške kuhinje in jedilnice. V proizvodnji so namestili dve srednjefrekventni indukcijski talilni peči z zmogljivostmi 500 in 1000 kg taline na uro, namestili so stroj za peskanje odlivkov, nabavili tri nove naprave za varjenje z močjo 600 A in eno z močjo 1500 A, namestili novo plinsko peč z močjo 32 kW, namestili novo krožno-ho-rizontalno žago za rezanje kovine. V teh dneh nameravajo zagnati še avtomatsko kaluparsko linijo, s katero bodo znatno povečali kapacitete in kakovost kalupaijenja. v naslednjih mesecih pa nameravajo namestiti še dve srednjefrekventni indukcijski peči; vsaka od njiju ima zmogljivost 3.500 kg taline na uro. Pri programski opremi so namestili sistem za nadzor delovnega časa in energetsko nadzorni sistem, ki omo- z motorizirano opremo, posebno točko pa bo uprizorila t.i. vojaška demonstracijska enota Tonija Kr-koviča. Seveda bodo navzoči tudi člani Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje in veteranskih društev, posebej se apelira na policijsko veteransko združenje. Svoje bodo k prireditvi prispevali tudi člani gasilskih društev obeh občin in člani ZŠAM Ivančna Gorica. Prireditev bo spremljal tudi bogat kulturni program, ki ga bodo zagotovila različna društva iz obeh občin. Po uradnem delu prireditve goča kontrolo porabljenih energen-tov. Z boljšim upravljanjem le-teh oz. z manjšo porabo energije se namreč znižujejo tudi stroški. »Pomembno vlogo pri tem imajo zaposleni, saj je že z njihovim vestnim in odgovornim delom mogoče bistveno znižati porabo energije,« opozarja Tomaž Trobiš, predsednik upravnega odbora Jelšingrad Livar. Ob vseh navedenih naložbah torej ne DARILO BANJA LUKI Dan odprtih vrat livarne Jelšingrad Livar je potekal ravno v dneh, ko Banjalučani praznujejo svoj mestni praznik, »Spasovdan«. Ob tej priložnosti so predstavniki livarne mestu podarili deset kanalskih pokrovov, na katerih je vtisnjen grb mesta Banja Luke. Večina jih bo nameščenih na ulici pred banjalu-ško pošto. preseneča, da je bosanska Agencija za promocijo tujih investicij (FIPA) Livarju podelila prvo nagrado v kategoriji »Privatizacija«, saj je Livar, d. d. na področju črne metalurgije v BiH največji naložbenik. Poleg Livarja je v isti kategoriji nagrado prejela še HVB Central Profit Banka. BOLJŠI POGOJI DELA Zaposleni v Jelšingradu radi povedo, da so pogoji dela danes bistveno boljši kot pred letom, da seje izboljšala delovna disciplina, da delajo z nepoškodovano opremo, da je plača redna in da imajo redno poravnane zneske za zdravstveno in socialno zavarovanje. Gre za velik korak naprej, saj z vsem naštetim v preteklosti še zdaleč ni bilo tako. Podobno velja tudi za izobraževanje, saj zaposleni iz Jelšingrada pogosto odhajajo na izobraževanje in urjenje v matično podjetje v Ivančno Gorico ali v Črnomelj. Ljubomir Livopoljac, tehnolog se bo začelo veselo praznovanje, za kar bo poskrbel popularni ansambel Pop Design. Vabljeni torej na Polževo 25. junija, modeliranja v jelšingrajski livarni, je navdušen nad uporabo programa Magmasoft, računalniške simulacije za tlačno litje, ki je v BiH prava redkost. Prav tako, kot je v Bosni redkost učenje slovenskega jezika. In vendar je 11 vodilnih iz livarne Jelšingrad Livar obiskovalo 40-urni tečaj slovenskega jezika, da bi še izboljšali razumevanje in okrepili komunikacijo v podjetju. Franc Fritz Murgelj KAZALCI RASTI Prodaja januar-april 2006 je presegla planirano za 0,29% in je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višja za 42,34% . Plan letošnjega leta je za več kot sto odstotkov višji od lanske dosežene proizvodnje in prodaje. Tako predvidevamo na zahtevne trge prodati 5.000 T jeklenih ulitkov. Nekaj težav pri doseganju plana pričakujemo v drugem kvartalu, ko naj bi v življenje spravili največ v letu 2005 začetih investicij, je povedal predsednik Upravnega odbora Tomaž Trobiš. Vsekakor pa nam ni edini cilj povečevanje proizvodnje in prodaje, ampak želimo tudi bistveno izboljšati samo kvaliteto naših proizvodov in kupce zadovoljiti tudi z boljšimi pogoji in roki. Konec maja smo uspešno opravili presojo kakovosti s presojevalsko hišo BVQI, ki je zamenjala dosedanje presoje s strani SGS. Cilj nam ni samo certifikat, pa vendar je le-ta vstopnica in garancija za marsi-katere nove posle._ ko bo Slovenija z več kot 160 prireditvami po vsej državi obeležila 15- letnico osamosvojitve. Za org. odbor: Matej Steh Trak režejo, z leve proti desni: generalni direktor Jelšingrad Livar Vinko Duragič, predsednik uprave Stanislav Ostennan in Tomaž Trobiš, predsednik upravnega odbora Jelšingrad Livar. POLI EVO UTOS V ZNAMÜJU 15. OBLETNICE OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE NOVO v Ivančni Gorici áMM Trgovina Jadran Kuvirlom Sokolska 5, center Žolnir, Ivančna Gorica 041/399 458, Tel: 01/787 80 38 vvww.jadran-kovidom.net <11 ÖEE2ES»- Gorenje - Nardi - Bosch Elektrolux - ¿anussi - Candy Matrix - Indesít Aristón... Ugodne Možen kredit od 3 mesecev do 5 iet Tomaž Trobiš, član uprave Livar, d.d., in Dragoljub Davidovič, župan mesta Banja Luka Ivančna Gorica, junij 2006 5 »SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM« 5. Velikonočni sejem na Boštanju pri Grosuplju. Glavno prelomnico na področju razvoja podeželja je pomenil začetek programov razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki so temeljili na animaciji lokalnega prebivalstva. Program CRPOV se je leta 1996 z namenom nadgradnje nadomestil z razvojnim programom podeželja (RPP), ki zajema že večji teritorialni obseg in je namenjen širši populaciji. Slovenija namerava v prihodnje svoje izkušnje nadgraditi v okviru prioritetne osi LEADER. Ta program je postal obvezna sestavina nacionalnih programov razvoja podeželja in je namenjen predvsem podpori in izvajanju skupnih lokalnih razvojnih programov podeželja. Glede na prepoznavnost razvojnega programa razvoja podeželskega prostora in geografsko povezanost je občina Ivančna Gorica v letu 2006 pristopila k oblikovanju skupnega razvojnega programa podeželja, v katerega so od leta 2003 vključene že sosednje občine Grosuplje, Ig, Škofljica in Mestna občina Ljubljana in delujejo pod skupnim naslovom Sožitje med mestom in podeželjem. Funkcijo koordinatorja in upravljavca razvojnega programa podeželja vseh petih sodelujočih občin je prevzel zavod CIZA, ki je obenem vez med ministrstvom in občinami. Skupna organizacija je podporno okolje za vse tiste, ki si želijo sprememb na podeželju. Je detektor potreb in gibalo razvoja podeželskega prostora. S svojo mrežo strokovnjakov, ki imajo izkušnje na različnih področjih, zagotavlja podporo na enem mestu. Lokalnim skupnostim je organizacija neke vrste nadomestilo za posebno razvojno službo, saj je v njej skoncen-trirano različno strokovno znanje. Izvaja animacijo na terenu. Pripravlja razvojne programe podeželja, jih spremlja in ugotavlja spreminjanje ciljev in potreb. Je tudi izvajalec posameznih razvojnih nalog. Skrbi za stalno kontinuiteto v razvoju podeželja. Skupno nastopa in zastopa lokalne skupnosti v regiji, državi in EU ter skrbi, da oplemeniti vložena sredstva lokalnih skupnosti. Ohranja značilnosti slovenskega podeželja. Razbija tabuje, sprejema novosti, se jim prilagaja ter išče najboljše rešitve za posameznika in ljudi v okolju, v katerem živijo. Ohranja aktivno življenje na podeželju. Ustvarja sožitje med mestom in podeželjem. SKUPNA RAZVOJNA VIZIJA Z medsebojnim dopolnjevanjem razvojnih prioritet vseh petih vključenih občin želimo ustvariti gospodarsko aktiven podeželski prostor, ki bo oblikoval in vzdrževal kvalitetno kulturno krajino in ohranil poseljenost tudi v najbolj odročnih predelih. Celoten podeželski prostor bo z razvojem kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti, turizma in mikropodjetništva služil pokrivanju gospodarskih, kulturnih, socialnih in športno-rekreativnih potreb vseh prebivalcev na podeželju, pa tudi priseljencem in obiskovalcem iz mesta. Podeželski prostor daje velike možnosti enakovrednemu vključevanju v družbo tudi različnim ljudem s posebnimi potrebami, kot npr. starostnikom, invalidom, ljudem s težavami v duševnem razvoju, čemur bo posvečena posebna pozornost. V sklopu skupne razvojne organizacije je odprta informacijska pisarna za vse potrebe in vprašanja prebivalcev Občine Ivančna Gorica, ki je deluje vsak zadnji torek v mesecu od 13. do 16. ure v sejni sobi občine Ivančna Gorica. Kontaktna oseba je Josip Pintar (tel.: 031-515-875). Sodelovanje občine Ivančna Gorica z ostalimi štirimi občinami se je začelo s petim Velikonočnim sejmom, ki se je odvijal na Boštanju pri Grosupljem na cvetno soboto; tam so se s svojimi izdelki in delavnicami predstavile vse občine, ki sodelujejo v skupnem projektu Sožitje med mestom in podeželjem. Vsaka je imela svojo stojnico, na kateri je bilo razstavljeno propagandno gradivo občine ter dobrote, ki so bile na voljo obiskovalcem. Na drugem sklopu stojnic si je bilo možno ogledati izdelke iz gline, izdelavo zobotrebcev, velikonočnih butaric in šopkov, pisank ter rož iz papirja. Vse dogajanje so popestrili še kulturni program, razstava čipk, razstava o Radenskem polju ter razstava starih avtomobilov oldtajmerjev. Iz naše občine so sodelovali s svojim velikonočnim pogrinjkom in ostalimi dobrotami članice Društva podeželskih žena in Ceglarjevi iz Mekinj z med- DOLŽNOSTI UPORABNIKOV FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV VODENJE EVIDENC Vodenje evidence o uporabi FFS (fi-tofarmacevtska sredstva) na prostem ter v zaprtih in zavarovanih prostorih je obvezno za: - tržne pridelovalce rastlin za prehrano ljudi in živali - tržne pridelovalce okrasnih rastlin - pravne in fizične osebe, ki zatirajo škodljive organizme na nekmetijskih površinah (npr. železniški objekti, letališča, ceste, parkirišča, pokopališča, parki, sprehajalne poti, industrijska dvorišča in podobno ), - pravne in fizične osebe, ki dodelu-jejo ali razkužujejo semenski material kmetijskih rastlin. Podatke mora vpisovati uporabnik FFS, hraniti pa jih mora lastnik oziroma upravnik gospodarstva, posestva ali drugega objekta oziroma odgovorna oseba pravne ali fizične osebe na posestvu oziroma v prostorih sedeža podjetja ali poslovne enote pravne ali fizične osebe. Evidenco je treba voditi po parcelah in kulturah na evidenčnem listu. Če se tretiranje izvaja v zaprtem ali zavarovanem prostoru, železniškem odseku ali drugem objektu, je treba evidenco voditi za vsak objekt, odsek ali nekmetijsko površino posebej. Evidence je treba hraniti najmanj pet let in morajo biti na vpogled pristojnemu inšpektoratu in Upravi. Za vse pridelovalce, ki že vodijo predpisane evidence v ukrepih Slovenskega kmetijskega okoljskega programa (SKOP), ni treba voditi dodatne evidence. SHRANJEVANJE FFS FFS morajo biti shranjena v originalni embalaži, ločeno od živil in drugih predmetov splošne rabe, izven dosega otrok, v ustreznih pogojih temperature, vlage in svetlobe, v skladu z navedbami v navodilu proizvajalca. Prav tako uporabnik ne sme posedovati oziroma shranjevati FFS, ki niso registrirana v Republiki Sloveniji oziroma zanje ni dovoljena uporaba zalog po preteku veljavnosti odločbe o registraciji v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z zalogami in določbami akta, ki ureja prenehanje registracije. ODPADKI FFS Če je FFS razvrščeno in označeno kot nevarno, je treba z odpadno embalažo in ostanki FFS ravnati kot z nevarnimi odpadki, v skladu s pravilnikom, ki ureja odpadke. Ostanke FFS je treba odvreči v zbiralnik posebnih odpadkov. SLOPAK organizira zbiranje in odvoz trikrat sprane embalaže v vnaprej dogovorjenih terminih na za to določenih lokacijah. Odpadke FFS, ki jih ni mogoče takoj na primeren način odstraniti, mora uporabnik do odstranitve hraniti v posebnih pokritih, nevnetljivih in nekorozivnih posodah izven dosega otrok. OBVEŠČANJE 0 iEZAŽELENIH VPLIVIH FFS Uporabnik FFS mora nemudoma obvestiti Upravo oziroma pristojnega kmetijskega inšpektorja o vseh opažanjih v zvezi z možnostjo nevarnega ali neželenega vpliva FFS ali ostankov FFS na zdravje ljudi, živali, okolje, tretirane rastline ali rastline, ki sledijo v kolobarju. OBVEŠČANJE 0 NESREČAH V primeru nesreče, v kateri je lahko ogroženo zdravje ljudi, živali ali okolja, mora uporabnik ravnati v skladu z navodilom proizvajalca na etiketi oziroma varnostnem listu ter o nesreči nemudoma obvestiti policijsko ali gasilsko postajo. INŠPEKCIJSKI iADZOR Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvrševanjem dolžnosti uporabnikov FFS imajo kmetijski inšpektorji. Irena Bantan, univ. dipl. ing. agr. enimi dobrotami in pripravo velikonočnih šopkov. Naslednji promocijski dan - Podeželje se predstavi - ki smo se ga udeležili kot občina, pa je bil v soboto, 3. junija, pred Magistratom v Ljubljani. Imenoval se je Pot pod noge, um na pašo. Rdeča nit tokratne predstavitve so bile Pohodne in učne poti, ki so tudi predstavljene v skupni zgibanki vseh petih občin. Na tokratni prireditvi so poleg lokalnih koordinatorjev in župana sodelovale tudi članice Društva podeželskih žena Ivančna Gorica s svojimi raznovrstnimi dobrotami, ki so kar prehitro skopnele iz njihovih peharjev in kozarčkov, ter Moški pevski zbor Ambrus, ki se je odlično izkazal z izborom prav vseh svojih pesmi. Na naši stojnici se je s svojim propagandnim gradivom predstavilo tudi Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica. Tako se je Občina Ivančna Gorica na promocijskem dnevu res dobro pro-movirala. Lokalna koordinatorja: Marija Okom in Raj ko Peterlin. OBVESTILO Vse zainteresirane uporabnike fitofarmacevtskih sredstev obveščamo, da ponovno sprejemamo prijave za tečaj. Tistim uporabnikom, ki tega tečaja ne boste imeli, po Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih ne bomo smeli prodajati vseh željenih sredstev. Prijavite se lahko v zadružnih prodajalnah v Ivančni Gorici / tel. 7887-624/ v Radohovi vasi / tel. 7887- 628 /v Zagradcu /tel. 7888-032 / in na upravi tel. 7887 -600. Tečaj bomo organizirali, ko bo dovolj prijav, predvidoma v popoldanskih urah. OBVESTILO REJCEM ŽIVINE Vse zainteresirane rejce obveščamo,da preko KZ Stična nudimo koope-racijsko pitanje telet. Zaželjeno je.da je pri enem kmetu v pitanju vsaj 10 telet. Vse dodatne informacije dobite na upravi zadruge tel. 7887- 600 ali na telefon 041-653- 415 (Koporec Jože). Kmetijska zadruga Stična NOVO V KMETIJSKO-VRTNEM CENTRU V IVANČNI GORICI! VISOKO KV ALITETNI PREHRANSK1 DODATKI ZA ŽIVALI PRIPOMOČKI ZA NEGO ŽIVALI VETERINARSKI PRIPOMOČKI ZA GOVEDO, KONJE, PRAŠIČE, PERUTNINO IN HIŠNE LJUBLJENČKE! KER ŽELIMO VAŠIM ŽIVALIM LE NAJBOLJŠE! VSttira srci« pMttdti» d. smo deaas ftepoMas efe iS. >x?i TGMSH ZA, , | vo4jo in duloja*»««* lista. tsšsSi niriieg« - S, 1 '- K» j» !-il !■»:-!! n.vmi. ».¡ineitm-j n-ir-du, &otli> ssakT is«oi!iBs»po, mUikfiižkiai ogiijs!!« pa itvli » preoiSiljaa hii -i i!»*» iji«^ "«a1 ?s «s.iiiiissm Mam jf " '"""'" .........;' ** ra te v ssij i>HtSms;š gistag vsstio». odtiižoasstjs sk&šfifciigii «»Safesi abiia ^ssreejšeKa sina, »eanra- • & Pridr 8«$ »are«! f»Utid»e$» Wsg<»&uij». &> « i««« prsimi Saj ičMrfisa«! m Tomšič-ss. ¡s*«d»8w Imfotm pfipkora Mi Y Hsmbov«, 2«"- «aja I?,?!. Osmrtnica za Antonom Tomšičem v Slovenskem narodu leta 1872. pa je še zapisano: »Hrabremu bojniku o svobodi in napredku slovenskega naroda postavili njega čestitelji 1875. leta«. Višnja Gora ima v spomin na Antona Tomšiča ulico, ki pelje od železniške postaje proti Dednemu Dolu, rojstnemu kraju našega pomembnega rojaka. Občina Ivančna Gorica pa vsako leto ob prazniku občine podeljuje zaslužnim in uspešnim občanom in organizacijam plaketo Antona Tomšiča. Naj se na koncu svojega kratkega spomina na življenje in delo Antona Tomšiča ozrem še na njegovo fizično podobo. Sliko Antona Tomšiča, ki jo objavljamo, mi je posredoval prof. Milan Jevnikar, ki je preko svoje žene Mojce v daljnem sorodstvu z našim rojakom. Z nje zre resen obraz z bujno črno brado, čisto podoben Mačkovim iz Dednega Dola, od katerih sem osebno poznal njegovo polnečaki-njo, Mačkovo mamo, ki je pokopana v Chicagu (ZDA), in njene sinove. V tem rodu je prišlo do spremembe priimka na Kastelic. ODDOLŽIMO SE ZASLUŽNEMU ROJAKU Domačija Antona Tomšiča je v današnjem času že temeljito predelana, a še vedno se imenuje Pri Mačku v Dednem Dolu. Spodobilo bi se, da bi ta hiša vendarle dobila neko spominsko obeležje zaradi zaslužnega rojaka. Če so se mu dostojno oddolžili Mariborčani in ostali Slovenci, ki so znali ceniti njegovo gorečnost in zavzetost za slovenstvo in domovino, bi se ga morali tudi Višnjani kot svojega rojaka s ponosom spominjati. Pa so se mu res dostojno oddolžili vsi Slovenci? Časnikarske nagrade za uspešne novinarje se v Sloveniji imenujejo po Josipu Jurčiču, in ne po Antonu Tomšiču. Josip Jurčič je Slovencem vsekakor bolj znan, vendar je bil Anton Tomšič prvi urednik Slovenskega naroda in ima gotovo več zaslug za to, da se je časopis uveljavil že v prvih letih izhajanja, kar mu je omogočilo enainosemdesetletno življenje. Zasluge Antona Tomšiča za slovenski narod so bile neprecenljive prav v prvih letih izhajanja političnega časopisa na področju severovzhodne Slovenije, kjer je bil pritisk nemštva v tem času največji. Valentin Skubic 14 Ivančna Gorica, junij 2006 14 JAN PIESTENJAK S SKUPINO RAZVNEL MNOŽICO Otvoritvenega koncerta Festivala Krka 2006 se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko obiskovalcev. Jan Plestenjak s skupino je tretjega junija v Skednju Zgajnar dodobra ogrel vse prisotne, ki so navdušeno sodelovali z glasbeniki. Koncert je trajal dve uri, po njem pa se je bilo mogoče okrepčati pri postavljenih jurčkih s pijačo. Dobro je bilo poskrbljeno za varnost gostov in njihovih jeklenih konjičkov. Začetek festivala je bil nad pričakovanji in vstopnice za nadaljnje prireditve se zelo dobro prodajajo. Vabimo Vas, da se nam pridružite! Komentar benda: Festival Krka je pravo odkritje - lepa pokrajina, prijazni ljudje, odlična hrana, hvaležna publika in program, ki ga ne spravi skupaj niti kakšno večje mesto. Organizatorji, na čelu z Matjažem Javšnikom, in prebivalci, ki so pri tem pomagali, so na sobotni otvoritvi dokazali, da je improvizacija ena izmed njihovih glavnih vrlin, saj so zaradi narasle vode v jami v rekordnem času iz skednja zgradili »vaški kulturni dom« in ga na fantastičnem koncertu segreli do te stopnje, da je skoraj zgorel od energije. Hvala za nepozaben večer in nasvidenje v kratkem, ko se vrnemo »v civilu«. Komentar Jana Plestenjaka: Najprej me je očarala čudovita narava vaših krajev, potem pa še toplina publike. Koncert, ki se ga bom z veseljem spominjal... Hvala za vabilo! NAPOVEDNIK: • Junij VILINČKOV DAN / mala šola cirkusa sobota, 17. 6., od 15. do 20. ure - Kmečki turizem Podržaj Stane, Gradiček pri Krki KONTRABANT / koncert sobota, 24. 6., ob 20. uri - Poltarica, Gradiček pri Krki • Julij RADE ŠERBEDIJA / koncert nedelja, 2. 7., ob 20. uri - Kmetija Magovac GWEN HUGHES / koncert nedelja 16. 7., ob 20. uri - Kmetija odprtih vrat Javornik TEOFIL MILENKOVIČ / violinski koncert sobota, 29. 7., ob 20. uri - Cerkev sv. Kozme in Damijana • Avgust PITJE PO EVROPI / gledališka predstava, Matjaž Javšnik & Valter Dragan sobota, 5. 8., ob 20. uri - Skedenj Zgajnar BOŠTJAN GOMBAČ TRIO / koncert sobota, 19. 8., ob 20. uri - Kmetija Magovac GLASBENA IN LIKOVNA DELAVNICA / otroška delavnica ponedeljek, 21. 8.-petek, 25.8. - Družbeni Center Krka SOUL FINGERS in OMAR NABER / koncert sobota, 26. 8., ob 20. uri - Družbeni dom Krka • September BORIS CAVAZZA QUARTET / koncert sobota, 2. 9., ob 20. uri - Kmetija odprtih vrat Javornik DARJA ŠVAJGER S SKUPINO / koncert sobota, 9. 9., ob 20. uri - Kmečki turizem Hočevar, Gradiček pri Krki Dodatne informacije: Nataša Lukman, GSM 041/691-800, elektronski naslov festivalkrka@yahoo.com in spletna stran http://www.festivalkrka.si/ PREDPRODAJA VSTOPNIC: * KMETIJA ODPRTIH VRAT JAVORNIK, KRKA 27,1301 KRKA * TURISTIČNA KMETIJA MAGOVAC, KRKA 13,1301 KRKA * KMEČKI TURIZEM HOČEVAR, GRADIČEK 6,1301 KRKA * F0T0 TRAVNIK, S0K0LSKA ULICA ON, 1295 IVANČNA GORICA * F0T0 TRAVNIK, GRINT0VEC 41,1294 VIŠNJA GORA * F0T0 TRAVNIK, TABORSKA CESTA 4,1290 GROSUPLJE * GOSTIŠČE NA PAJČNI, MURN MARTIN, S.R, MALE REBRCE 6A, 1303 ZAGRADEC * T0PLAR, D.0.0., ZAGRADEC 5,1303 ZAGRADEC DRZNE IN LEPI S CANKARJEM, ZMAGOVALCI V MAKEDONIJI Gledališka skupina Drzne in lepi iz Stične je bila povabljena na 42. mednarodni festival amaterskih dramskih skupin v Kočane v Makedonijo s predstavo Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski, premierno uprizorjeno leta 2003. Nenadnemu povabilu na festival je sledila še hitrejša odločitev, da se na pot odpravimo v zadnjem dnevu maja po poti »vriskanja in vseh sladkosti«, če uporabim besede Ivana Cankarja oziroma po poti »bratstva i jedinstva«. Izpod Triglava smo se proti reki Var-dar odpravili v dveh kombiniranih vozilih. Nočna vožnja nas je brez zapletov pripeljala preko sloven-sko-hrvaške, hrvaško-srbske in tudi srbsko-makedonske meje. (Geslo za nemoten prehod meja se je glasilo: igralci oz. »glumci«). Opogumljeni z nasmehi vseh policistov in carinikov smo že v zgodnjih jutranjih urah prispeli v Skopje, glavno mesto Makedonije. Težave z navigacijo so hotele, da si ogledamo še dobršen del glavne severne mestne vpadnice, kjer pa smo z elegantnim manevrom le zapeljali na pravilno pot proti Ko-čanom, mestecu, znanem predvsem po najkvalitetnejšem rižu v bivši Jugoslaviji. Gostitelji v Kočanih so nas sprejeli z odprtimi rokami in nas nastanili v čudovitem hotelu, v lepem naravnem okolju ob manjšem jezeru. Že prvi dan nas je čakal ogled predstave naših igralskih kolegov iz severne Srbije, Lužiških Srbov. Predstava v lužiški srbščini, nam težko razumljivem jeziku (čeprav poleg slovenskega jezika edina ohranja dvojino), je bila kljub jezikovni oviri spektakularna v vseh drugih pogledih. Na festivalu, kjer se že 42. leto zapored zbirajo najboljše makedonske amaterske skupine, so namreč letos v konkurenci tekmovalnega dela poleg predstave iz Srbije prvič sodelovale tudi predstave iz Bolgarije in naša iz Slovenije. Prvi stik z Novim kulturnim domom, kjer je bila naslednji dan na sporedu naša predstava, je tako minil v sproščenem vzdušju. Naslednji večer je bil namenjen Pohujšanju v dolini šentflorjanski. Predstava je navdušila publiko ter prepričala strokovno žirijo,v sestavi poklicnih igralcev Mimi Tanevske, Emila Rubena in Vasila Šumanske-ga. Poleg velike nagrade, poimenovane po Vasilu Kortoševu, pokojnem makedonskem režiserju in dolgoletnem organizatorju festivala, ki jo je prejela celotna skupina, je Igor Gruden prejel nagrado za najboljšo režijo, Mik Lampret v vlogi Petra EX TEMPORE 2006 Na Muljavi se vsako leto tradicionalno zberejo umetniki z vseh koncev Slovenije, ki v čudoviti pokrajini Dolenjske zbirajo navdih, da ga z mavričnimi barvami zlijejo na platno. Terna letošnjega ex témpora so bili gradovi, ki bi jih v bližnji in daljni okolici lahko našli veliko; žal so nekateri (tudi Jurčičev grad Slemenice) le še v ruševinah. Na dvodnevnem srečanju so ustvarjali tako osnovnošolci kot tudi že malo starejši in priznani umetniki. Kot je povedal umetniški vodja ex témpora Boris Prokofjev, je bil poudarek, kot že rečeno, na gradovih na miniaturnih platnih. Na zaključni razstavi, kije postavljena na ogled v obnovljenem skednju na Jurčičevi domačiji, so podelili tudi nagrade. Letošnji najboljši so: Sandi Zalar, Miro Švigelj, Jožica Serafín in Matjaž Bukovac, Ob otvoritvi razstave pa je vse navzoče razveselila tudi novica, da je prvi originalni odlitek Jurčičevega kipa našel svoj prostor na Muljavi. Odlitek iz mavca izhaja iz leta 1980 in je delo priznanega kipatja Stojana Batiča. Bronasti odlitek istega kipa pa se nahaja v Ljubljani. SS »Pohujšanje« navdušilo žirijo v Makedoniji. za najboljšo moško glavno vlogo in Tanja Jurečič v vlogi županje pa za najboljšo žensko stransko vlogo. Preostali nagradi za igralske stvaritve sta prejela makedonska igralca, nagrado za najbolj inventivno predstavo festivala pa je prejela domača skupina, ki deluje pod okriljem Centra za kulturo; ta je tudi organizator festivala. Po končanem delu nas je čakal dan počitka, ki smo ga z veseljem izrabili za družabne dejavnosti, nakupe, ogledovanje mesteca in spoznavanje makedonske kulinarike. Zadnji dan našega bivanja v Makedoniji pa smo izrabili za ogled Skopja. Tudi tam nas je v večernih urah premamil vonj po pristnih makedonskih specialitetah, zato smo svoje uspehe proslavili ob dobri hrani in pijači, v družbi novih makedonskih prijateljev. »Pot vriskanja in vseh sladkosti« se je torej realizirala v vsej svoji mam-ljivosti in potovanje domov pod okrilje Triglava je bilo samo še vprašanje časa, ki smo ga porabili za premišljevanje o novih izkušnjah, prijateljstvih, lepih občutkih in drznih ciljih, ki smo si jih zastavili za prihodnost. Urška Vrhovec, Mik Lampret, Miha Genorio Ivančna Gorica, junij 2006 15 SMOTER GOSTOVANJE KRČANOV V GOČAH NAD VIPAVO Zadnjo soboto v maju smo se krajani Krke v prekrasnem sončnem vremenu, o kakršnem lahko v trenutku, ko nastajajo te vrstice, le sanjamo, v velikem številu zbrali in odpravili na izlet, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Krka. Gledališka skupina Krka - starejši - nas je vse leto razveseljevala z zabavno Partljičevo komedijo Politika, bolezen moja, s katero je veliko gostovala po bližnji in daljni okolici. Tokrat so si za nastop izbrali ambient prijetne primorske vasice Goče nad Vipavo, kjer so na vaškem trgu postavili letni oder in še zadnjič oživili lik upokojenega železničarja Ivana, ki ga, skupaj z njegovimi najbližjimi, potegne v vrtinec političnih iger in spletk. S seboj v Goče pa je kulturno društvo povabilo tudi vsa ostala delujoča društva na Krki (gasilce, turistično društvo, jamarsko društvo, društvo Festival Krka), ki so v veliki meri pripomogla k uspešnemu delu gledališke skupine. Pozabili pa niso tudi na svojo zvesto publiko - nepogrešljivi in najpomembnejši del ljubiteljske gledališke dejavnosti na Krki. Odpeljali smo se z avtobusom proti' Velikim Laščam in Cerknici ter se najprej ustavili v Rakovem Skocjanu, pri znamenitih kraških jamah. Obiskali smo tudi Štanjel na Krasu in si ogledali čudovito jamo Vilenico pri Lipici. Za strokovni del izleta in animiranje izletnikov je poskrbel vodja in glavni igralec gledališke skupine Jože Pečjak, ki se poleg tegob železničarskih upokojencev, kot si jih je zamislil Tone Partljič, dokazano spozna tudi na turistično vodenje. Spremljalo nas je lepo vreme in dobro razpoloženje. Videli smo veliko novega in zanimivega, predvsem pa smo nekaj uric preživeli brez skrbi in v družbi prijateljev. V Goče smo prispeli zvečer; z za-kusko so nas tam pričakali prijazni domačini, mi pa smo hiteli postavljat oder. Našo » Politiko« smo videli še zadnjič, a smo se enako spontano smejali in bili navdušeni kot prvič, le da smo se tokrat pridružili številni nadvse zadovoljni primorski publiki. Večer smo, kot se spodobi, zaključili v primorski kleti ob glasbi, vinu in dobrotah, ki jih je za nas pripravila domača gospodinja. Na poti domov smo kovali ideje za prihodnost, načrte za nove predstave, za nova druženja. Kulturnemu društvu Gledališka skupina Krka hvala za tako lep dan, predvsem pa veliko umetniškega zagona pri pripravi naslednje predstave. Udeleženci izleta OBČNI ZBOR KD SIICNA 24. maja je Kulturno društvo Stična izvedlo občni zbor. Na njem so bila najprej predstavljena finančna, vsebinska in infrastrukturna poročila zadnjih štirih let. V tem obdobju je društvo izvedlo kar nekaj investicij. Med glavne spadajo obnova parketa, nakup in montaža nosilnih konzol za svetlobno tehniko, nakup močnostne enote, svetlobne in glasbene mešalne mize, reflektorjev ter seveda tekoče vzdrževanje. Glavna naloga članov KD pa je bila izvolitev izvršnega in nadzornega odbora, častnega razsodišča ter predsednika društva. Po novem bo to funkcijo opravljal Milan Lampret, ki je zamenjal Romana Miklavčiča. Izvršni odbor bo odslej štel deset članov. Povečanju števila članov je botrovala nova sekcija v društvu - folklorna skupina, ki se kljub rosni mladosti že lahko pohvali z lepimi uspehi. Vsak član izvršnega odbora je zadolžen za svoje področje in ima določen krog sodelavcev. Ob točki razno so se kulturniki še enkrat ozrli na pretekle uspehe in se dotaknili tekoče problematike. Ena izmed težav, ki jo bo treba čim prej rešiti, je ureditev statusa dvorane. Ta namreč nima zasilnega izhoda, ureditev tega pa je seveda precejšen strošek. Vsem težavam navkljub so kulturniki soglasno sklenili, da bodo vztrajali na začrtani poti ter ostali srce kulturnega življenja Stične in okolice. Lojze Grčman ZAKUUiNO SREČANJE Na naš torek, 30. maja, smo pestro, doživeto in uspešno zaključili drugi letnik Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica v Kulturnem domu na Muljavi. Na dan, ko so z neba obilno zalivali in nas razbremenili ukvarjanja z naravo, smo se posvetili sebi! Dobrodošla usklajenost, ki se je nismo niti zavedali. Ali pa? Saj nas je bilo veliko ... Naše članice so z domiselnostjo in spretnostjo dokazale pripadnost Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Pogled z odra na polno dvorano sproščenih obrazov pri mizah z dobrotami je bil čudovit. Vsi smo izžarevali pozitivno energijo v pričakovanju dogajanj. Po uvodnem pozdravu gospe Tatjane Lampret in napovedi poteka prireditve se je razpoloženje stopnjevalo. Naš župan Jernej Lampret ni bil nič uradno županski. S svojo izvirnostjo in nasmejan nam je še posebej popestril vzdušje. Ker je bil dolgo z nami, smo se počutili še bolj počaščene. Dokaz? Ženske smo hitro glave vkup staknile in se z nasmehom obrnile proti županu. Naša gostja - Simonka Mrak, ena od predavateljic - nam je skozi kratko osebno in pedagoško transformacijo srčno predstavila doživljanje, spoznavanje in sporočila skrivnosti gozda, jaz pa sem osvežila izobraževalni pomen in vsestransko korist Univerze za tretje življenjsko obdobje. Kako smo šele poslušali izvabljene melodije iz nežnih strun citraija gospoda Dušana Mazaja in njegovih učenk! Pomirjujoč vpliv. Ljudski pevci Kulturnega društva Ivančna Gorica so nas z lepimi slovenskimi pesmimi spomnili na mlajša leta. Gospa Lojzka z Bogenšperka (stara 86 let) je z zanosom gladko recitirala Desetega brata. Gospod Tone Drab je recitiral duhovito, iskrivo pesem. Parodijo na naše življenje. Člani angleškega študijskega krožka so zapeli v angleščini. Navdušeni smo bili. Za zaključek so nam razpoloženje dvignili naši »gledališčniki« s skečem. Šaljivi vsebini in načinu izvedbe smo se kar nasmejali. Ja, za preprečevanje stresa naj bi se vsak dan nekaj minut smejali. Naša gospa Adela je imela najlepšo vlogo, ker se je nastopajočim zahvaljevala z nageljčkom. Ves čas smo občudovali kvaliteto, lepoto in izvirnost razstavljenih izdelkov, ki so nastajali v ustvarjalnih delavnicah v Višnji Gori pod vodstvom gospe Marije Pilko. Slike na stenah so ob turobnem vremenu kot žive rože delovale poživljajoče. Iskrena hvala neimenovanim članicam za vse dobrote in aranžmaje! Gospa Tatjana Lampret je na oder povabila tiste, ki so skrbno, odgovorno in kvalitetno oblikovali vsebino naše Univerze. Z rožico in le njej lastnim načinom se nam je iskreno zahvalila ter nas povabila na naslednje srečanje v oktobru. Torej dobrodošli vsi, tudi novinke in novinci, v torek, 3. oktobra 2006, na vpis v tretji letnik Univerze za tretje življenjsko obdobje. Martina Kralj Foto: Zofija Hauptman Pili SVEČKA MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ SHCil Mladinski pevski zbor Stična deluje že pet let. In kot se za rojstni dan spodobi, so pripravili koncert. Ta pa ni bil povsem običajen, saj so medse povabili številne goste. Poleg Cerkvenega otroškega pevskega zbora, ki ga vodijo Damijana Bijek, Maja Nograšek in Monika Rokavec, sta na koncertu nastopili še dve več kot zanimivi skupini. Prva se imenuje Viharniki, ki so prepevali med leti 1973 in 78. Skupino sestavljajo p. Avguštin Novak, Jože Kastelic, Janko Kastelic, Rado Genorio, Janez Jančar, Irena Roglič in Jože Genorio. Druga oživljena zasedba pa so Samarijani, ki so bili pevsko dejavni med leti 1980 in 84. Sama-rijani so Brigita Janežič, Zdenka Skubic, Jože Skubic, Dušan Janežič in Slavko Culjkar. Vsi skupaj so dokazali, da pevsko niti pod razno še niso za staro šaro, kar je z dolgim aplavzom potrdilo tudi navdušeno občinstvo. Vseeno pa so bili glavne zvezde večera člani Mladinskega pevskega zbora, ki so zapeli 13 pesmi. Na koncu so neutrudnemu pevovodji p. Maksimilijanu izročili še darilo. Čestitke za rojstni dan ter pohvale za idejo in izvedbo koncerta pa pošiljamo tudi iz uredništva Klasja. Uspešni pevovodja p. Maksimilijan je po koncertu povedal: »Vesel in ponosen sem na vse štiri skupine, ki so z dobrimi nastopi pokazale, da ima duhovna ritmična glasba svoje mesto na glasbeni sceni. Posebej pa sem ponosen na mladinski zbor, ki se je z današnjim nastopom in seveda s pripravami nanj izkazal kot zelo obetavna skupina še za naslednjih pet let.« Lojze Grčman STISKO BAZILIKO NAPOLNIL GLAS CERKVENIH 1B©K®¥ Zadnjo majsko soboto je v stiški baziliki potekala revija cerkvenih pevskih zborov dekanije Grosuplje. Pevci predvsem bogatijo cerkveno bogoslužje, mnogi pa nastopajo tudi zunaj cerkva in se aktivno vključujejo v kulturno življenje svojih župnij. Zbori se zberejo na reviji vsaki dve leti v eni izmed župnij. Letos so se zbrali v Stični, in s tem obeležili pomemben jubilej, ki ga praznuje stiški samostan oz. bazilika. Samostanska cerkev je bila namreč posvečena pred 850 leti, natančneje 7. julija leta 1156, letos pa mineva tudi 870 let od ustanovitve samostana. Navzoče zbore sta najprej pozdravila dekan p. Janez Novak iz Stične in Jože Tominec, župnik iz Škofljice, ki je odgovoren za cerkveno petje v dekaniji. Na reviji se je predstavilo devet zborov iz župnij Stična, Grosuplje, Šentjurje pri Grosuplju, Kopanj, Šmarje - Sap in kar trije iz šentviške župnije. Zal se revije iz različnih razlogov niso mogli udeležiti zbori iz Ivančne Gorice, Višnje Gore, Škofljice in s Police. Vsak zbor se je predstavil z dvema pesmima. Poleg t.i. Marijine pesmi so pevci zapeli še eno t.i. svetniško, torej tako, ki časti svetnika oz. patrona župnije, iz katere zbor prihaja. Tisto najmogočnejše prepevanje pa je sledilo na koncu, ko so združeni zbori mogočno zapeli tri skupne pesmi, pod vodstvom zborovodje Venčeslava Zadravca. Zadnja je zadonela mogočna Mozartova Ave verum. Kot je navada, se bodo zbori dekanije Grosuplje srečali prihodnje leto na skupnem romanju, naslednje leto pa spet na reviji. Jk m % : v , i. tli m 16 Ivančna Gorica, junij 2006 16 g i^fe P j je^j é kl en i H prof i to v« i pločevine na linijskem peskalniku /Vabv ABV KOVINSKI IZDELKI d.o.o. Sela pri Dobu 3 1296 Šentvid pri Stični e-mail: abv(a)abv.si www.abv.si Tel. 01/780 50 23, 01/780 50 24 Fax: 01/78 74 518 VABILO Julija in avgusta (trajalo bo 8 sobot) bo KD likovnikov Ferda Vesela organiziralo delavnico Poslikave oblačil in starih čevljev. Delavnica bo potekala pod vodstvom Katje Adamlje v galeriji društva v Kulturnem domu Šentvid pri Stični. Vabljeni vsi, ki vas delavnica zanima, da pokličete tel.: 7885 364 ali 040/ 460-868 in rezervirate udeležbo, saj je število udeležencev omejeno. Delavnica je brezplačna, le blago in čevlje prinesite sami. Vabljeni! ZA NAMI JE 2. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL SLOFOLK SLOVENIJA 2006 Na praznični dan, prvega maja, se je na zaključni prireditvi v Šentvidu pri Stični končal 2. mednarodni folklorni festival SloFolk Slovenija. Gostujoče skupine je zadnji dan presenetilo še vreme, saj je po petih dneh oblakov in dežja vendarle posijalo slovensko sonce. Festival se je začel 26. aprila s prihodom skupin v Novo mesto. Z nastopi so skupine začele naslednji dan, ti pa so obsegali dopoldanske animacije in večerne gala prireditve v Novem mestu, Smartnem pri Litiji, Artičah in v Šentvidu pri Stični. Srečanje vseh gostujočih skupin in skupin organizatork je bilo v nedeljo, 30. aprila, na plesni delavnici, kjer je vsaka skupina predstavila dva plesa. Vsi prisotni smo občutili čar njihove kulture, plesa in glasbe. Glasba in ples sta nas tako prevzela, da smo imel občutek, kot da smo v njihovi deželi. Med nekaterimi člani domačih in tujih sku- pin so se spletle prijateljske vezi, ki so ostale nepozabne. Zadnji dan, to je 2. maja, so skupine morale zapustiti vojašnico v Novem mestu, kjer so bile nameščene, in se podati na vožnjo proti domu. In kakšni so bili vtisi? Organizatorji so bili zelo zadovoljni, saj si je festival ogledalo zelo veliko ljubiteljev kulturnega izročila. Program, ki so ga skupine prikazale, je bil tudi zelo kakovosten in primeren namenu festivala. Gostujoče skupine so svoje vtise izrazile v čestitkah organizatorjem ob uspešno izvedenem festivalu. Gostje so poudarili, da so zelo presenečeni nad organizacijo, ki je bila na nivoju najboljših svetovnih folklornih festivalov. Sami so ugotovili, da je razlog prav v tem. da so organizatorji festivala folklorne skupine, ki se same udeležujejo eminentnih folklornih festivalov po svetu in vedo, kako se stvari streže. Na koncu velja omeniti številno občinstvo, ki je z aplavzi spodbujalo nastopajoče skupine. Ob tej priložnosti se želimo v imenu skupine Severniatzi iz Bolgarije opravičiti, da se festivala niso mogli udeležiti zaradi bolezni, in v imenu folklorne skupine 0'Kleidonas iz Grčije, ki je pred zaključkom festivala odpotovala dlje, preko luže v Ameriko. Organizatorji folklornega festivala SloFolk Slovenija, štiri folklorne skupine iz Dolenjske, smo se potrudili, da ponudimo raznovrsten program, ki bo zanimiv za občinstvo, in glede na odziv obiskovalcev smo imeli prav. Obiskovalci ste nas izjemno presenetili in pokazali, da si podobnih prireditev želite v naših krajih. S ponosom in veseljem bomo začeto tradicijo nadaljevali. Vsem, ki si festivala niste ogledali, pa predlagamo, da o vtisih povprašate obiskovalce ter si 3. mednarodni folklorni festival skupaj z njimi ogledate. Vsekakor pa brez podpore naših sponzorjev v Šentvidu pri Stični ne bi šlo. Morda bo seznam sponzorjev za nekatere suhoparno branje, ki bi ga želeli preskočiti, vendar vam priporočamo, da preberete, kdo je pripravljen podpreti kulturno izročilo tujih narodov in ga predstaviti slovenski publiki. Festival v Šentvidu pri Stični so omogočili: Logo. d.o.o.. Livar. d.d.. Radio Zeleni val. Občina Ivančna Gorica. Občinska turistična zveza Ivančna Gorica. Alege. d.o.o., Krajevna skupnost Šentvid pri Stični, Slovenska cestna podjetja, d.o.o., Mercator Ivančna Gorica, Pipo, d.o.o., LETNI KONCERT ŠENTVIŠKIH PEVCEV SCÏÏÎHIII^ÛMHE© Kontaktni osebi: Andrej Verbič 041 628-606 in Anton Jakše 041 569-665 Winterhalter, d.o.o., Exim servis, d.o.o., Kumelj, d.o.o., GTP, d.o.o., Inštalaterstvo Sever Lado, s.p., Slikopleskarstvo Medved Brane, s.p., Poročni salon Princeska, Agencija Grafiti - študentski servis Sigma Team, Optika Erjavec Tadej, s.p., Glasbeno društvo Škofljica, Kulturno društvo Zagradec, Pekarna Gorenc, Studio Mar- kelj, Cvet Market, Dom starejših občanov Grosuplje, Turistično društvo Suha krajina in občina Žužemberk, Izletniški turizem Okorn, Mesarstvo Klemenčič, AKŽ Ivančna Gorica, PGD Šentvid pri Stični in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. FS Vidovo: Gregor Sever Tradicionalni letni koncert moškega pevskega zbora iz Šentvida je tudi na letošnjo prvo soboto v juniju postregel s pestrim programom, kajti v ospredju niso bili le moški pevci, ampak so se na prireditvi predstavile vse skupine, ki delujejo v okrilju Kulturnega društva Vidovo. Ne popolnoma polna dvorana Doma kulture je bila nad videnim in slišanim navdušena. Zapeli so tako moški kot ženske, ubranost glasov pa so združili tudi v nastopu mešanega pevskega zbora. Predstavili sta se tudi obe folklorni skupini. Prireditev sta povezovala člana gledališke skupine. IZDELAVA in MONÎA1A: • težkih in lahkih jeklenih konstrukcij • jeklenih stopnišč z ograjami, • nadstreškov in manjših podkonstrukcij, • ograj in izdelkov iz inox materiala • dobava in montaža izoliranih strešnih in jeklenih fasadnih plošč • drugi jekleni izdelki iz dejavnosti STORITVE • svetovanje in izdelava delavniške dokumentacije in PZI projekta *HIAB 800 - nosilnost 181, max. doseg roke 29 m*. TC ivančna Gorica Icli U I/ f O f OMU nogavice za vse priložnosti žensko, moško, otroško spodnje perilo izdelava nogavic po naročilu Ivančna Gorica, junij 2006 17 C33J0OTm Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si KAKO JE ODPRTA KNJIŽNICA MED POČITNICAMI Knjižnica v Ivančni Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 11. do 18. ure. Ob sobotah je zaprta. IZPOSOJEVALIŠČA Izposojevališča so med počitnicami zaprta, organizirana pa bo izposoja na začetku počitnic. POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V vseh izposoj evališčih smo na začetku počitnic organizirali po dva dni celodnevne izposoje. IZPOSOJEVALIŠČI VIŠNJA GORA IN KRKA bosta odprti v ponedeljek in torek, 3. in 4. julija, od 11. do 18. ure. IZPOSOJEVALIŠČI STIČNA IN ŠENTVID PRI STIČNI bosta odprti v sredo in četrtek, 5. in 6. julija, od 11. do 18. ure. KNJIŽNICA PRI VAS V tem času si boste lahko izposodili počitniško branje in knjige lahko vrnili šele v septembru. Za ta čas zamudnine ne bo. Za počitniški čas smo za vas pripravili zbirko novih knjig za otroke in odrasle. Če se boste vpisali na novo, naj vas spomnimo, daje članarina za mladino do 18. leta brezplačna. V teh dveh dneh se lahko v knjižnici igrate z igralnimi knjigami, berete, rešujete nagradno knjižno uganko, ki je narejena zelo zabavno ipd. Tačas bo mogoče v izposoj evališčih dobiti tudi vstopnice za predstavo Midva sva najboljši par. V JULIJU PREDSTAVA Z DAMJANO GOLAVŠEK IN STIHOM VILARJEM K počitniškemu branju vas vabimo že sicer, tokrat pa bomo spodbudili k vpisu v knjižnico s kulturnim dogodkom - predstavo. Knjižnica Grosuplje - enota Ivančna Gorica namreč podarja vstopnice za predstavo Midva sva najboljši par vsem počitnikarjem. Vstopnice dobite v knjižnici v Ivančni Gorici. Igrala in pela za vas bosta Damjana Golavšek in Sten Vilar, besedilo je napisala Damjana Husu. Po predstavi smo knjižničarji organizirali še brezplačni vpis v knjižnico za velike in male. Veselo bo. MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke smo podarili obiskovalcem knjižnice vstopnice za ogled predstave Ta čudovita zemlja. Dvorana je bila polna, otroci in starši so videli predstavo Studia Anima o odnosu do našega planeta Zemlja. V branje smo jim ponudili tudi že letošnjo mednarodno poslanico (letos iz Indije), ki pravi, da so knjige naše čarobne oči, ki nam pomagajo hoditi po zavitih in neuhojenih poteh, prav tega planeta in našega žiovljenja. V celoti je objavljena tudi na internetni strani http://www.lj-oz.sik.si/dokumenti/poslanica05.doc. KOREKT PLUS- jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1.-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). BRAZILIJA - POTOVANJE PO ZVEZNI DRŽAVI PARA OB AMAZONKI - 2. DEL Algodoal - skrivnostni svet mangrov. ter se pomikali med sipinami. Bil je namreč čas oseke in v plitvi vodi je morala barkača vijugati sem in tja, da smo se izognili plitvinam. Nastanili smo se v pousadi Jardim do Eden. Dobili smo dve sobi v zanimivi leseni stavbi, ki sta jo postavila domačin Evandro in njegova francoska žena Veronique. Otoček je idilična podoba raja. Dolge peščene plaže, toplo morje z obilico rib in v okolici bogato rastje z najrazličnejšimi sadeži. Za Evandra je otok včasih nevzdržno miren. Mi pa smo imeli res bogat teden: od ribolova na lokalni način, z mrežo, pritrjeno na noge in roke, do plovbe s kanujem po mangrovah in namakanja v toplih tolmunih, ki nastanejo, ko se voda ob oseki umakne. Iskal sem orhideje v notranjosti in opazoval ribiče pri pobiranju rib iz posebnih lesenih pasti. Ogledali smo si ladjo, skrito v kanalu med mangrovami, in se smejali lokalnim rastamanom, ki so si prižigali dolge zvitke v dopoldanski senci. Ko sem se z barke še zadnjič ozrl proti oddaljenemu zalivu, sem si zaželel, da se nekoč vrnem. Že trenutek zatem pa sem bil spet sredi debate s črnim domačinom, ki mi je razlagal zgodovino svoje družine. Martin Baje mlade mamice, nekatere stare komaj kaj več kot 14 ali 15 let. Pri vsaki hiši sem opazil kaj zanimivega, saj so vasi praktično postavljene v gozd. Bogato rastje, drevesa in grmi z različnimi sadeži so vsepovsod. Drevo z »visečimi bučami« je culhera. Te buče posušijo in prerežejo na pol. Trdo lupino ob-žgejo in uporabljajo kot posodo. Na ulici ti v njej postrežejo juho. Odločili smo se obiskati tudi eno izmed faziend - velikih posestev. Slabo uro vožnje z motornim čolnom po manjši rečici in prispeli smo do Faziende do Carmo. Sprejela nas je gospodarica, prav v stilu nekdanjih velikih sužnjelastniških posestev. Hiša je stara več kot 100 let, razkošna, vendar okusno in stilsko zelo lepo opremljena. Zdaj je posestvo veliko »le še« 16000 ha. Ukvarjajo se z rejo vodnih bivolov in drugih živali. Pred hišo je na dvignjenem platoju umet- MARAJO - NAJVEČJI REČNI OTOK NA SVETU Vodni bivol je simbol Marajoja. Ladja iz Belema je odplula ob 6. uri zjutraj. Triurna plovba preko Ama-zonke nam je ponudila dve nasprotji: krasen sončni vzhod nad stolpnicami Belema in nato široko reko, tropsko rastje po bregovih in otočkih, ribiške barkače in čolne. Otok Marajo je nekoliko večji kot Švica in dejansko leži v sami delti Amazonke. V pristanu Camara nas je čakal Pablo z ogromnim džipom. Vanjina hišica v Salvaterri, 18 km od pristanišča, je prijetna, udobna, z lepo verando, obrnjeno proti vrtu z raznimi drevesi, ki nudijo hladno senco. Prva dva dni smo si privoščili malo lagodnega življenja: poležavanje v mrežah, guganje v gugalniku, knjige. Precej časa smo preživeli na mivka-sti plaži Praia Grande, 5 minut hoje od hiše. Za prvo večerjo smo si privoščili meso vodnega bivola na žaru. Vodni bivol je simbol otoka. Zgodba pravi, da so bivoli priplavali s potapljajoče se portugalske ladje. Lokalna skupina je imela v sosednji hiši vajo. Igrali in plesali so carimbo, tipičen ples tega območja. Skozi glasbo in ples nam carimbo pripoveduje zgodbe ribičev. Naslednji večer smo se odpeljali v hotel blizu plaže, kjer so imeli nastop. Srkali smo koktejle, postrežene v izdolbenem ananasu, in opazovali zagrete plesalce, ki so se vrteli ob prijetnih ritmih carimboja. Na koncu smo na kratko tudi mi poizkusili. Ritmi so tem ljudem položeni v zibelko. Imeli smo priložnost spoznati tudi bolj odmaknjene predele, saj nas je Vanjina ekipa vzela s sabo na teren. Opazovali smo dogajanje, se smejali otrokom in fotografirali. Preproste hiše iz blata, tiste boljše iz lesa in nekatere celo zidane. Črni, lepi otroci, no jezerce s svežo pritekajočo vodo. Ježa na bivolih je bila spet nekaj posebnega. Živali so dokaj mirne, sedla pa precej neudobna, za kako daljšo ježo res neugodna. Kljub vsemu je bilo vredno poskusiti, že zaradi čudovite pokrajine okrog nas. Travnata ravnica, precej poplavljena, okoli pa bogato rastje in številne živali. Aqua di coco, ki sta nam jo prinesla domača otroka, je prišla še kako prav, medtem ko smo si privoščili osvežitev v jezercu. Potem pa nas je gospodarica že prav priganjala k odhodu. Res se je že mračilo, ko smo prispeli po reki nazaj do ceste. ATLANTSKA OBALA - ALGODOAL Preko Belema smo se odpravili proti atlantski obali na otok Algodoal. Ko smo po triurni vožnji stopili z avtobusa, so nas pograbili domačini, in še preden smo se dobro zavedli, smo že sedeli v stari barkači, polni vode, Na terenu z domačo ekipo projekta, pri katerem dela Vanja. 18 Ivančna Gorica, junij 2006 18 SOBRME 2006 PGD Sobrače tudi letos prireja tekmovanje harmonikarjev. Prireditev bo v nedeljo, 2.7. 2006, ob 15.00 pred gasilskim domom v So-bračah. Po končanem tekmovalnem delu sledi gasilska veselica. Zaželene predhodne prijave na telefonsko številko 01/7874-263 ali 041/534-821 (Andrej). Sobraški gasilci vas pričakujemo! POGOVARJALE SMO SE Z ALENKO BIKAR IN TONIJEM VENCUEM TER... Kros so si prišli ogledat tudi nekateri znani športniki; izkoristile smo priložnost in jim zastavile nekaj vprašanj. Lepo pozdravljeni, Alenka Bikar. Danes ste prišli oblečeni v policijsko uniformo. Zakaj? Kar nekaj ljudi še ne ve, da sem zaposlena pri policiji. Zato včasih na kakšno prireditev pridem oblečena v uniformo. Na kaj ponavadi pomislite tik pred začetkom tekme? Kako se pripravite na start? Ponavadi pred startom sploh ni časa za razmišljanje. Osredotočiti se je treba na tisti pok in čim hitreje startati. Ker tečem na kratke proge, je hiter start zelo pomemben. Imate mogoče tudi talisman za srečo? Da. Imam plišastega levčka Trudija, ki mi ga je že pred leti podaril moj fant. Vedno ga nosim s seboj; ponavadi je kar v potovalki med športnimi copati in drugo opremo. Ali morda pred tekmo poslušate glasbo za sprostitev kot nekateri športniki? Katera zvrst glasbe vam je najbolj pri srcu? Ponavadi pred začetkom tekme glasbe ne poslušam. Drugače pa mi je všeč vse, kar se vrti na radiu, še najbolj latino glasba in bivše »jugo« uspešnice. Kaj bi sporočili učencem naše šole? Naj se čim več ukvarjajo s športom. Naj ga ne jemljejo za nujno zlo, temveč za sprostitev in razvedrilo. Želimo vam še veliko dobrih rezultatov. Hvala. ... NINO PUŠLAR Zapela je tudi Nina Pušlar s sijajnim glasom. Zastavile smo ji nekaj vprašanj. Lep pozdrav. Kakšni so vaši cilji po zmagi na Bitki talentov? Trenutno se intenzivno pripravljam na izid prvega albuma, ki bo izšel maja ali junija. Je zdaj, ko ste postali znana pevka, življenje naporno? Da, vendar mi je všeč. Ali ste že kot otrok želeli postati slavni? Da. Menim, da so to sanje skoraj vsakega otroka. Že od malega sem pela pred ogledalom, in sicer s krtačo v roki. Veliko sreče in veselja ob novi zgoščenki in nastopih. Hvala. Spela, Nina, Nives, 7. b Mentorica: Petra Rus Mušič, prof. NAJ ZAPOJE HARMOI DiLO ŠK VIŠNJA GORA V APRILU IN MAJU 2006 Udeležili smo se vseslovenskega šahovskega festivala v Murski Soboti (hotel Diana). Z oslabljeno ekipo, brez Saša Pirnata in Damjana Lesja-ka (obveznosti), smo ekipno nastopili 30. aprila v postavi: Krumpak 4 točke (od 9), Sadikov dr. 2 (od 9), Branko Kirasič 2,5 in Ivan Marek 2,5. Dosegli smo 3 zmage (3 : 1; 2,5 : 1,5; 2,5 : 1,5) v izredno močni konkurenci -10 ekip je imelo po enega tujega velemojstra! Tu je bila res vsa Slovenija (okrog 200 šahistov). Izgubili smo dvakrat z 1 : 3 in štirikrat 0 : 4. MK H. Krumpak je dobil točko v partiji z mladinskim svetovnim prvakom, olimpijcem Lukom Leničem. Na posameznem prvenstvu 1. maja je bil spet najboljši MK H. Krumpak s 4,5 točke od 9. Nastopilo je 148 šahistov in šahistk. Branko Kirasič je osvojil 3,5 točke, Ivan Marek pa 2,5 točke. Dr. Sašo Sadikov ni nastopil. 28. maja smo za občinski praznik v Višnji Gori organizirali turnir 2x10 min. Udeležba kar desetih šahistov je bila odlična, čeprav MK Sašo Pirnat, Boris Kocmur I. kategornik, Damjan Lesjak in Sašo Sadikov niso nastopili. Po devetih kolih tekmovanja je bil vrstni red presenetljiv: 1. Ivan Marek (I. kat.) 8 točk 2. Hinko Krumpak (MK) 7,5 točk 3. Branko Kirasič (1. kat.) 7,5 točk 4. Milan Perovšek 7 točk 5. Anton Kastelic 4 točke 6. Milan Kek 3 točke 7. Matija Škafar 2 točki 8. Slobodan Babič 2 točki 9.-10. Franc Volk 2 točki 9.-10. Janez Borec 2 točki Sodil sem Janez Dremelj. Pridobili smo tri nove člane iz Višnje Gore: Antona Kastelica, Franca Volka in Janeza Borca. Vodja tekm. ŠK VG. Janez Dremelj DNEVNIKOV ŠOLSKI KROS - DRŽAVNO PRVENSIVO PRI OŠ STIČNA V soboto, 13. maja, je pri Osnovni šoli Stična potekalo državno prvenstvo v krosu. Tekmovanje se je začelo ob 10.30 s slovensko in evropsko himno ter govorom ravnatelja OŠ Stična Marjana Potokarja. Zatem sta nekaj spodbudnih besed povedala še župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret in predstavnik ministrstva za šolstvo in šport Janez Peterlin. Prvi so tekmovali predšolski otroci, ki so pretekli 300 m. Za njimi so se na progo odpravili tudi učenci in dijaki, ki so morali preteči razdaljo od 1000 do 1500 m, odvisno od starosti tekmovalcev. Ob koncu je sledil rekreativni tek. Med tekmovanjem se je odvijal zanimiv kulturni program: nastopila je tudi lanska zmagovalka Bitke talentov Nina Pušlar. Med podeljevalci medalj je bilo veliko znanih imen: Alenka Bikar, Matic Osovnikar, Toni Vencelj, Sara Strajnar, Jure Kolenc, Boštjan Bradeško (atlet in učitelj športne vzgoje na OŠ Stična). Na prireditvi sta se predstavili tudi slovenska vojska in policija. Prireditev se je končala ob 15.30, ko so razglasili ekipne dosežke šol. Skupni rezultati OŠ so naslednji: 1. mesto: OŠ Tomaž pri Ormožu 2. mesto: OŠ Bovec 3. mesto: OŠ Franceta Bevka, Tolmin 4. mesto: OŠ Ivana Korošca 5. mesto: OŠ Trebnje 6. mesto: OŠ Stična Na prireditvi je v organizacijskem odboru sodelovalo 110 delavcev in učencev OŠ Stična. Tekmovanja se je udeležilo 1200 tekačev iz cele Slovenije; našo šolo je zastopalo 54 tekmovalcev, ki so na koncu osvojili več kot zadovoljivo šesto mesto med dvaintridesetimi šolami. Odlično so se odrezali tekmovalci 7. in 9. razredov OŠ Stična; prvi so ekipno osvojili obiskovalcev, znani gostje in lepo vreme. Za izvedbo šolskega ekipnega krosa 2006 se zahvaljujemo sponzorjem. Ti so: Časopisno podjetje Dnevnik, d.d., Ljubljana, Cestno podjetje Ljubljana, Dana, d.d., Mirna, Farma Stična, IMP Armature, izdelava in servis industrijskih armatur, d.o.o., Ivančna Gorica, Livar, d.d., Ivančna Gorica, MAVER mesarstvo in trgovina, Stična, Občina Ivančna Gorica, Pekarna Blatnik, d.o.o., Videm - Dobrepolje, Pekarna Grosuplje, PGD Stična, REKON gradbeništvo, inženiring, trgovina, d.o.o., Vir pri Stični , RK SVIŠ, Ivančna Gorica, Sitik, d.o.o., Stična, Smrekar Janez, s.p., Ivančna Najboljše tri osnovnošolske ekipe. drugo, drugi pa tretje mesto. Prireditev se je odvijala tekoče, brez zapletov in poškodb tekmovalcev. Kljub temu da je bila OŠ Stična prvikrat organizator državnega krosa, ji je šlo delo zelo dobro od rok in je za organizacijo omenjenega tekmovanja prejela veliko pohval. Vzdušje na krosu je bilo napeto, a hkrati zelo zabavno. Za uspešno izpeljano prireditev so poskrbeli OŠ Stična, tekmovalci, veliko število Gorica. Srednja šola Josipa Jurčiča, Ivančna Gorica, Studio Markelj Franc, s.p., Ivančna Gorica, TRAIG, d.d., Ivančna Gorica, Telekom Slovenije. Sektor za marketing. Ljubljana, Unilever Slovenija, d.o.o., Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Ljubljana, ZD Ivančna Gorica, ZŠAM Ivančna Gorica. Petra Rus Mušič, prof. Prizadevni in uspešni organizatorji Osnovne šole Stična. Toni Vencelj, lepo pozdravljeni. Maraton po puščavi je zelo težka preizkušnja. Kako ste se pripravili nanjo? Posebnih priprav nisem imel. Že dolgo časa tečem na maratonih in se tako pripravljam celo sezono. Posebej za Saharo sem imel mogoče malo več priprav, in sicer sem dva meseca pred tem pretekel več kilometrov. Kaj je bilo tisto najtežje, ko ste tekli po puščavi? Drugačno okolje. Tekel sem po pesku, ki se je udiral. Temperature so bile visoke, tudi več kot 30 stopinj celzija. Ali ste med tekmo pomislili, da bi odnehali? Ne. Nisem imel nobenih posebnih težav. Tudi so-tekmovalci so bili slabši, zato sem vedno tekel nekje v ospredju. To me je še dodatno motiviralo. Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvi pritekli na cilj? Vesel sem bil, da je vse za mano. Marsikaj bi se mi lahko zgodilo na tako dolgi preizkušnji; razne poškodbe in podobno. Kaj bi sporočili mladim športnim talentom? Treba je samo vztrajno delati. Ko sem hodil v osnovno in srednjo šolo, nisem dosegal dobrih rezultatov, a sem vztrajal. Šele zdaj, ko štejem že več kot trideset let, sem nekaj dosegel. Želimo vam še obilo tako dobrih dosežkov. Hvala. Ivančna Gorica, junij 2006 19 OB OSVOJENEM NASLOVU Vse čestitke ekipi za osvojeno državno prvenstvo - tako v dvorani kot v ligi U-12. To je zgodovinski uspeh, zato smo na dekleta ponosni. Žalostno pa je, da ni igralkam čestital nihče iz uprave NK Livar, čeprav bi si nogometašice to pozornost zaslužile. V enem letu so namreč postale dvakrat državne prvakinje in lani najboljša ženska ekipa v občini. Predsednik sveta staršev Janez Frankovič DEKLETA INK LIVAR DRŽAVNE PRVAKINJE NASI TEKAČI NADALJUJEJO Z OD CHIMI REZULTATI DRUŠTVU OBČINSKA NAGRADA, SMREKARJU Pl PRVE i¥R©l»SICi STOPNIČKE Nedelja, 21. maja, bo ostala dekletom ŽNK Livar do 12 let, njihovim staršem in vodstvu za vedno v spominu. Tega dne so se namreč okitile z naslovom državnih prvakinj. Odločilno tekmo so varovanke Janeza Vodenška odigrale v Murski Soboti proti domači ekipi Pomurje Len in jo po odlični igri dobile z 0 : 2. O premoči na srečanju, ki ga je prenašala tudi lokalna televizija, zgovorno priča aplavz domačih gledalcev. Drugo srečanje, ki ni več odločalo o naslovu, so dekleta odigrala sproščeno in Slovenj Gradcu nasula kar 12 zadetkov. Ob razglasitvi rezultatov je spregovoril odgovorni za ženski nogomet pri NZS Gros in igralkam zaželel še veliko uspehov. Posebej je omenil turnir McDonald's, kamor se uvrščajo le državne prvakinje. Vendar pa udeležba Livarja na njem še ni zagotovljena, saj bo za to treba zagotoviti dodatna finančna sredstva. Pri tem, in tudi pri organizaciji tekem, je klubu v veliko pomoč svet staršev igralk. Ta se zahvaljuje vsem, ki so pomagali in pripomogli k temu, da dekleta ŽNK Livar uspešno delujejo in tekmujejo. To so: Občina Ivančna Gorica, Livar, Coloplast, Trgovina Pipo, Market Marinka, Gostišče Krjavelj, Picerija Podobnik, Mobitel, Srednja šola Josipa Jurčiča, Osnovna šola Stična, podjetje Akrapovič, Prevozništvo Kaste-lic, Izolacije Kastelic, gostišče Mini in Milan Puhek, ki že od vsega začetka pomaga dekletom. Državne prv akinje v ligi U-12 so postale: Barbara Kralj. Anja Bošnjak, Tjaša Strubelj, Pamela Begič, Anela Huskič, Alma Veljič, Viktorija Živkovič, Lucija Nagode. TVener in vodja ekipe: Janez Vodenšek. ~"nn__■ Opravičeno so bile odsotne: Tajda Ivanjko, Manca Duščak, Saša Koren in Mojca Foršček. POVEDALI SO... Viktorija Živkovič, kapetanka ekipe: »Presrečne smo, saj smo postale državne prvakinje.« Anja Bošnjak: »Po dolgem prvenstvu smo letos osvojile že drugi naslov prvakinj! Noro!« Pamela Begič: »Smo prava klapa, dokazale pa smo tudi, da smo najboljše v Sloveniji!« Tjaša Strubelj: »Ob podelitvi medalj smo bile vesele in tega dogodka se bomo še dolgo spominjale.« Alma Veljič: »Tako bomo nadaljevale tudi v ligi U-16!« Janez Vodenšek: »Ob ustanavljanju kluba si vsakdo želi, da bi katero izmed ekip nekoč popeljal do naslova državnega prvaka. Tako je bilo tudi z menoj leta 1973, podvig pa je uspel dekletom. Že leta 2003 sem, potem ko je ekipa pristala na drugem mestu v zimski ligi, na radiu dejal, da pričakujemo od deklet tudi naslov državnih prvakinj. To se je letos uresničilo. Zahvalil bi se staršem, ki pomagajo, in dekletom, ki so dokazala, da je z vztrajnim delom mogoče priti tudi do naslova. Ob tej priložnosti bi povabil mlada dekleta, od 7 do 12 let, da se nam pridružijo. Treningi bodo vsak ponedeljek od 18. do 19.30.« Za konec naj dodamo še, da tri najboljše strelke prvenstva prihajajo iz ŽNK Livar. To so Viktorija Živkovič (20 zadetkov), Pamela Begič (18) in Alma Veljič (16). Janez Vodenšek in Lojze Grčman Ivančna Gorica, junij 2006 456 Srečo Gjerek Ne, v naši občini nimamo samo izvrstnega Tonija Venclja, ampak še nekaj takih, ki ne zaostajajo prav veliko za njim. Na kratko vam bom omenil le nekaj njihovih največjih uspehov v zadnjem času. 20. maja letos je bilo državno prvenstvo v maratonu - 26. maraton treh src v Radencih. Naslov državnega prvaka je osvojil Roman Kejžar, naslov podprvaka Toni Vencelj s časom 2 uri, 35 minut in dve sekundi (prehitel je tudi dva povabljena afriška tekača in absolutno zasedel 5. mesto), tretje mesto v državi pa je osvojil Srečo Gjerek (s časom 2:40:55, absolutno 6.) - oba iz Šentvida pri Stični. Še več: sta celo soseda. Nekaj več besed bi namenil Sreču Gjereku, ki ga širša občinska javnost še ne po- zna toliko. Pravi, da je zadnji maraton tekel pred 21 leti, potem pa je po številnih poškodbah in operacijah kolen prekinil s tekom. Pred petimi leti je spet začel teči. Rezultate je zelo hitro stopnjeval in nestrpno pričakoval, kdaj se bo čutil dovolj dobro pripravljenega za pravi maraton na 42 km. Prav spoštovanje do te razdalje in seveda hudi treningi so mu, kot pravi, prinesli 3. mesto na letošnjem državnem prvenstvu. Najmočnejši je bil v finišu, v zadnji četrtini proge. Teden dni pozneje - 27. maja-je bilo pri Gradu na Goričkem državno prvenstvo v gorskih tekih in hkrati tudi izbirna tekma za evropsko prvenstvo v gorskih tekih (disciplina gor-dol; dolžina proge je bila 9 km, višinska razlika 405 m). Mateja Šuštaršič iz Ivančne Gorice je tam osvojila 3. mesto in se uvrstila v reprezentanco Slovenije, ki bo zastopala našo državo na evropskem prvenstvu; to bo 8. julija letos na Češkem, v kraju Nove Svatovnice. Odlične uspehe so naši tekači osvojili tudi na teku trojk, ld je bil 6. maja letos. Toni Vencelj, Zdravko Volkar in Boštjan Hrovat so na razdalji 28 km osvojili prvo mesto, Srečko Gjerek je tekel v ekipi, ki je osvojila tretje mesto. Mateja Šuštaršič je tekla z žensko ekipo tudi na razdalji 28 km in v ženski konkurenci suvereno osvojila prvo mesto. Res smo lahko ponosni na odlične dosežke naši tekačev. Simon Bregar skega prvenstva zaradi oddaljenosti prizorišč ne bo udeleževal, je pa pred njim nadaljevanje uspešne sezone na domačih tleh. Šentviško društvo pa se že aktivno pripravlja na naslednji letošnji vrhunec, in sicer na domačo dirko za državno prvenstvo, ki bo potekala 20. avgusta. Po odpadli dirki, predvideni za 25. junij na brniškem dirkališču, bo Dolina pod Kalom očitno naslednja letošnja postaja najboljših slovenskih motokrosistov. Ljubitelji motokrosa, predvsem pa številni sponzorji šentviškega motokrosa, vabljeni tudi letos v Dolino pod Kalom. Matej Steh V letošnji jubilejni sezoni je Avto-moto društvo Šentvid minuli mesec doživelo prvi veliki vrhunec. Ob občinskem prazniku je za svoje uspešno 60-letno delovanje prejelo občinsko plaketo Antona Tomšiča. Vodstvo društva se ob tej priložnosti želi zahvaliti tako Občini Ivančna Gorica in županu Lampretu, kakor tudi predlagatelju, Zvezi športnih organizacij z novim predsednikom Jožetom Ka-stelicem. Priznanje pomeni članom društva spodbudo za delo tudi v prihodnje, v prepričanju, da delo v športu danes nudi številne možnosti za zdravo in aktivno preživljanje časa. Spričo dolgoletne tradicije so športni uspehi društva številni, a eden zadnjih se je zgodil na letošnjo prvo junijsko nedeljo. Na dirki za evropsko prvenstvo v Slovenskih Konjicah je motokrosist šentviškega društva m------ Damjan Smrekar v kategoriji 250 ccm dosegel uspeh kariere. V sicer težkih razmerah je prvo vožnjo končal na samem vrhu in premagal vso konkurenco - boljši je bil tudi od prvega slovenskega favorita na dirki in tudi sicer konkurenta v državnem prvenstvu Miha Špindlerja. V drugi vožnji je imel Damjan sicer nekaj manj sreče, saj se mu je tik pred ciljem strgala veriga, kljub temu pa je osvojil 10. mesto, kar je zadostovalo za skupno tretje mesto in najboljšo slovensko uvrstitev na dirki. Več kot zadovoljni Smrekar je tako zaostal le za dvema Italijanoma, po dirki pa kar ni mogel verjeti, da mu je prvi mednarodni nastop po prestopu v višjo kategorijo tako sanjsko uspel. Težka dirka v Konjicah je vsekakor odlična popotnica za nadaljevanje sezone, ko se naš tekmovalec sicer dirk evrop- Damjan Smrekar, 3. mesto na EP v Slovenskih Konjicah. Mateja Šuštaršič na teku trojk 6. maja v Ljubljani na najvišji stopnički. SP0G0 NK LIVAR VETERANI V ZLATI SREDINI Veterani NK Livar iz Ivančne Gorice tudi letos nastopajo v enotni veteranski ligi. Malo pred koncem (letos ne bo tekem končnice, tako da veterane do konca čaka le še 5 tekem) zasedajo solidno 8. mesto. Igralci pravijo, da uvrstitev niti ni najvažnejša, bolj je pomembno gibanje in druženje. Pa da bi bilo čim manj poškodb. Ekipa Tekme Zm. Re. Po Gol razi. Točke 1 Kranj 18 17 1 0 77 8 52 0 2 Kočevje 17 15 1 1 62 11 46 0 3 Pravnik 16 9 3 4 63 32 30 0 4 Dobrova 17 9 2 6 38 38 29 0 5 Tabor 18 8 2 8 49 33 26 0 6 Ilirija 15 6 2 7 38 35 20 0 7 Slavij a 16 6 2 8 34 54 20 -1 8 Livar 17 5 3 9 32 55 18 0 9 Kamnik 13 5 2 6 26 35 17 0 10 Agencija 19 18 4 3 11 39 49 15 0 11 Vrhnika 17 3 1 13 19 80 10 0 12 Šmartno 18 1 2 15 27 74 5 0 Simon Bregar V 1. LIGI JE GOSTO PRI VRHU, V 2. PA PRI DNU Igralci ekipe Mizarstva Trunkelj Krka, ki so letos gotovo med prvimi favoriti lige, so z remijem na domačem terenu proti Višnji Gori zapravili možnost, da bi se na vrhu nekoliko oddaljili od drugih. Tako je pri vrhu precej pestro in na seznamu kandidatov za končno zmagoslavje lahko najdemo kar 5 ekip. V drugi ligi sta .ekipi »Kdo je naslednji« in »Mafijozi« očitno močnejši od drugih in bosta verjetno sami odločali o prvem mestu. 1. LIGA mesto ekipa tekem zmage remi porazi . goli razlika točke premik 1. MIZAR. TRUNKELJ KRKA 7 5 1 1 23 : 7 +16 16 = 2. SNOP BAR 7 5 0 2 16 : 11 +5 15 t 1 mesto 3. PICERIJA KEGELJČEK 7 4 1 2 14 : 7 +7 13 | 1 mesto 4. SIGMA TEAM & MIX BAR 7 4 0 3 19:9 +10 12 1 1 mesto 5. ŠD AMBRUS 7 4 0 3 18 : 17 +1 12 1 3 mesta 6. OK. TOPLAR IN GR. STRNAD 7 9 0 5 12 :25 -13 6 7. VIŠNJA GORA 7 1 -J 4 11 : 17 -6 5 8. TEMENICA 7 1 0 6 12:32 -20 3 2. LIGA mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli razlika premik i. KDO JE NASLEDN JI 7 6 1 0 25 : 9 +16 19 = 2. MAFIJOZI 7 5 2 0 18:8 +10 17 = 3. LIVAR 7 3 2 2 15 : 16 -1 11 = 4. VIRIDIN HRAM 7 2 2 3 12 :20 -8 8 = 5. FC KRKA 7 2 0 5 19: 14 +5 6 | 2 mesti 6. KS DOB 7 2 1 4 9 : 17 -8 6 t 2 mesti 7. NE KRKA 7 1 2 4 14 : 17 "3 5 J. 1 mesto 8. GLORIJA 7 1 2 4 10:21 -11 5 J, 3 mesta *Ekipi KS Dob je bila odvzeta 1 točka zaradi kršenja predpisov. Simon Bregar LIVARJU JE USPELO Nogometaši Livarja so si po točkovno ne preveč uspešnem spomladanskem delu sezone vendarle uspeli zagotoviti obstanek v drugoligaški družbi. Vendar je njihova usoda visela na nitki prav do zadnje tekme s Krškim, saj sta zasledovalca Dravograd (1 točka) in Svoboda (2 točki) Ivančanom že pošteno dihala za ovratnik. Cilj ekipe pred zadnjo tekmo je bil zato jasen: zmagati. Vendar pa Krško še zdaleč ni naivna ekipa, za povrh pa so Posavci Dolenjce letos že dvakrat premagali. Motivacija Ivančanov bi bila zato težko večja, kar se je pokazalo tudi na igrišču. Četa Zorana Matoviča, ki je nadomeščal reprezentančnega trenerja, je odigrala bojevito in obenem učinkovito tekmo. Mrežo Krškega je v 23. minuti načel Šinkovec, kije dosegel izjemno lep zadetek z 18 metrov. Sredi drugega dela je rezultat povišal še eden izmed domačih asov - Kastelic. Tretjo žogo pa je za hrbet Goloba spravil Jašari. Gostom je uspelo omiliti poraz v 90. minuti, ko je bilo že vse odločeno. Sezona je torej rešena, kakšni premiki se bodo zgodili pred naslednjo, pa bo jasno v naslednjih tednih. Lojze Grčman KONEC ODLIČNE SEZONE S tekmo med ekipama Vzhoda in Zahoda je padel zastor na letošnjo rokometno sezono v 1. B DRL. Zmagala je ekipa Zahoda pod taktirko selektorja Romana Zarabca, za katerega je bila to že 17. zaporedna zmaga. Svoj kamenček v mozaik zmage pa je dodala tudi peterica SVIŠ-evih reprezentantov Vzhoda: Grm, Zidar, Novak, Burdian in Kogelnik. Prireditev je lepo uspela, o njeni smiselnosti pa priča tudi podatek, da se je tekme udeležilo vseh 36 povabljenih igralcev. Po tradiciji pa konca rokometne sezone v Ivančni Gorici ni brez piknika. Ta se je seveda zgodil tudi letos, zaradi naslova prvaka 1. B DRL pa je imel še posebej slavnosten pridih. Ekipa in vsi njeni spremljevalci so namreč dobili medalje (delo Zlatarstva Tadina) za laskavi naslov, upravi pa je trener mlajših kategorij Roman Tratar predal uokvirjen SVIŠ-ev dres v spomin na drugi preboj med prvoligaše. Dobrega razpoloženja ni skalilo niti za junijske dni neobičajno hladno vreme. Toliko torej o preteklosti. Kaj pa jutrišnji dan? Navijače seveda predvsem zanima, kdo bo nosil majico SVIŠ-a v prihodnji sezoni. Z odgovorom na to vprašanje se že nekaj časa "zabava" športni direktor vijoličnih Gorazd Potočnik. Zaenkrat so potrjeni trije odhodi. V prihodnji sezoni se tako v Ivančni Gorici ne bodo več žogali Ojstršek, Flisar in Grm. Predvsem slednji je ogromno pomenil ekipi in ne bomo se preveč zmotili, če zapišemo, da je Boštjan eden izmed tistih igralcev, ki so najzaslužnejši za letošnje napredovanje. Celo sezono je branil odlično, praktično brez slabih tekem, in velikokrat tudi z navidez nemogočimi obrambami reševal svojo ekipo. Odslej bo to počel v Ribnici. Poleg njega odhaja tudi drugi vratar Tomaž Ojstršek, ki ob fantastičnem Grmu ni dobil toliko minut, kot bi si jih sam želel. Tretji odhajajoči pa sliši na ime Iztok Flisar; pred časom si je našel novo službo, ta pa mu ne dovoljuje več redne udeležbe na treningih. Že laični pogled na omenjeni seznam pove, številke katerih igralcev vrti Gorazd Potočnik. Seveda zunanjih igralcev in vratarjev. Zaenkrat v tej smeri ni še nobenih konkretnih novic, razen ene. Že nekaj časa z ekipo SVIS-a zagnano trenira »izgubljeni sin« Sašo Vozel. Odlični srednji zunanji igralec je dobil pri članih priložnost še kot kadet, nato pa za tri sezone prekinil kariero. Očitno se mu je v zadnjem času spet zahotelo rokometa in tako se je pridružil starim prijateljem, s katerimi bo v naslednji sezoni zaigral v prvi ligi. Lojze Grčman TKD KLUB KANG PRAZNUJE, ZAKRAJŠEK 3. V EVROPI Po dveh letih delovanja je svoj prvi vrhunec dosegel tudi taekwondo klub Kang iz Ivančne Gorice. Trener TKD kluba Kang Tomaž Zakrajšek je namreč konec maja na evropskem prvenstvu v Bonnu osvojil bronasto odličje v kategoriji do 84 kg, prvo medaljo za Slovenijo na velikih tekmovanjih po letu 1998. »Presrečen sem, to je uspeh celotnega slovenskega taekvvondoja,« je po imenitnem uspehu strnil misli 27-letni Zakrajšek. Treba je poudariti, da gre za olimpijsko verzijo taekvvondoja (WTF), kjer je konkurenca vsako leto močnejša in številčnejša, tekmovalci pa vse bolje pripravljeni. Devetčlanska slovenska odprava se je tako z EP vrnila z bronasto kolajno. »Če si je kdo zaslužil odličje, potem je to Tomaž. Tako dolgo, kot je zavzeto treniral on, je le malokdo. Resnično smo veseli zanj,« je povedal selektor slovenske reprezentance Vlado Rrnetič. Priljubljeni »Dado« se je pred začetkom EP soočal z nemajhno težavo. V katego- riji do 78 kg sta bila enakovredna Zakrajšek in mladi Aleksandar Miljevič, Krnetič pa je sprejel modro odločitev, ko je Zakrajška »premestil« v višjo kategorijo (do 84 kg), tako da sta na EP odpotovala oba. »Pred prvenstvom sem moral pridobiti nekaj kilogramov, da sem se lahko enakovredno boril z močnejšimi borci. Toda hkrati sva s trenerjem ocenila, da bom po drugi strani bržčas tudi hitrejši od njih,« razmišlja Zakrajšek, ki je svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih osvojil - simbolično - na tleh svoje prve domovine. Rodil se je namreč v Berlinu, kjer je živel vse do leta 2004. Tam je spoznal tudi taekwondo, to plemenito borilno veščino pa je vadil pod vod- stvom velikega mojstra Jong-Kil Kanga vse od leta 1992. Prvak večmilijonskega Berlina je bil v letih 1995,1996,1999, 2001, 2002 in 2003. Od leta 2002 je štirikrat zapovrstjo osvojil tudi naslov slovenskega državnega prvaka, lani pa so ga razglasili tudi za najboljšega borca slovenskega DP. »Seveda mi ta uspeh veliko pomeni, toda moji cilji so usmerjeni v prihodnost. Želim si, da bi naš klub v Ivančni Gorici zrasel v enega najboljših v Sloveniji,« napoveduje Zakrajšek, ki si bo že letos prizadeval za to, da bi uspešno opravil izpit za črni pas, 3. dan, pridobiti pa si želi tudi naziv uradnega vaditelja taekvvondoja na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. KLUB ZIVI CELO LETO V taekwondo klubu Kang je živahno vse leto. Tako je letošnjo pomlad v Ivančni Gorici potekal že 2. Taekwondo seminar Slovenija 2006, ki se ga je udeležilo več kot 50 taekwondoistov iz vse Slovenije. Seminar je vodil Jong-Kil Kang (7. dan v taekwondoju, trikratni korejski prvak, nekdanji svetovni vojaški prvak ...), pri tem pa sta mu pomagala še dva mojstra iz Južne Koreje: mojster W. H. Yang (5. dan v taekwondoju), ki je demonstriral vadbo s t. i. fokuserji in pokazal številne borbene tehnike, in mojster S. M. Lee, ki je poskrbel za odličen prikaz samoobrambnih tehnik. V marcu so člani TKD kluba Kang že četrtič opravljali izpit za višji pas. Uspešnih je bilo 34 taekwondoistov, fantov in deklet, med katerimi jih je sedem že opravilo izpit za višji zeleni pas. Podobno bo konec junija. »Čeprav nam gre kar dobro, pa je to šele začetek. S številnimi predstavitvami naše borilne veščine bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj želimo kot klub iz leta v leto rasti. Se naprej se bom stoodstotno posvetil treniranju taekwondoja in skušal njegove pozitivne lastnosti pokazati tudi drugim. Za uspeh na svetovni ravni pa nas čaka še veliko poštenega dela,« je za konec ambiciozno napovedal trener TKD klub Kang in slovenski reprezentant Tomaž Zakrajšek. Pa še to: vpis v TKD klub Kang iz Ivančne Gorice je možen vse dni v letu, ne glede na starost posameznika. Podatke o klubu in druge zanimivosti lahko dobite tudi na svetovnem spletu: www.tkd-klub-kang. com. Lepi in zdravi tudi poleti. Shujševalni, anticelulitni tretmani Oxi tretman Čokoladni tretmani Nega obraza in telesa Masaža Masaža z vročimi kamni Pedikura Manikura Solarij Individualni trening Darilni boni Ambulantna fizioterapija Fizioterapija na domu FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631,78 03 069 wvw.tico.si/njediko, mediko.ordinacija.net mediko@siol.net Ivančna Gorica, junij 2006 21 KBšsšb gospodinjska stran GORENJSKA KUIINARIKA Gorenjska, ki se razprostira vse od Škofjeloškega hribovja, okolice Kranja in Jezerskega do Bleda in Bohinja pa vse do znamenitega Hriglava, nam ponuja nemalo možnosti, da preživimo svoj dopust na zdrav način. Sprehodi po naravi, planinarjenje, lov in ribolov, razni zimski športi in še kaj bi se našlo na Gorenjskem. Kadar omenjamo Gorenjsko ne smemo pozabiti na številne slapove in čudovita jezera, ki krasijo ta del Slovenije. Ne smemo pozabiti tudi na dolgoletno tradicijo turizma, ki ga nosi Gorenjska. Turistične kmetije te pokrajine nas vedno znova navdušujejo s svojo prijaznostjo, prijetnim bivanjem in slastno domačo hrano. Planšarstvo in lov... Gorenjska, najbolj alpska slovenska pokrajina, je zelo povezana z visoko razvitim planšastvom. Osnovna kultura je bila ovčjereja, zato sta tu nekoč prevladovala v hrani mleko in sir. Na jedilniku so razne ovčje jedi kot so; krvavško pečeno jagnjevo stegno, pečene ovčje prsi z mladim stročjim fižolom, ovčja ledvična pečenka, pečen ovčji hrbet s krompirjem in korenčkom. Na gorskih kmetijah po Gorenjskem pripravljajo okusno koštrunovo meso z ješprenjem, fižolom in korenjem. V prehrani Gorenjcev je tudi veliko divjačine, saj je pomenil poleg planšarstva drugi vir preživetja. Se posebej lov na kozoroge in gamse, ki ji je bilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na tem območju še okoli 13 000, zdaj pa so ogrožena živalska vrsta. Jedi, ki jih pripravljajo iz divjačine so; pečeno srnino stegno, srnin hrbet, posebnost pa je obara iz vidrinega mesa in pečen kljunač, nadevano gamsje stegno, gamsji golaž ... Gamsa so posebno častili v starih časih, ko so gospoda dobili najboljši del mesa, revnejši pa so iz slabših kosov mesa in kosti kuhali razne juhe. Od takrat je med ljudmi znana »kozvova župa«, ki velja za posebno poslastico. V starih časih so jo dajali bolnikom in porodnicam. NADEVANA SRNJA REBRA S PEČENIM KROMPIRJEM V FOLIJI Sestavine: dvoja srnja rebra brez kosti, 2 žlici ostre gorčice, 8 rezin kraške pancete, 6 jajc, svežo baziliko in sesekljano šalotko, drobnjak, poper, 12 krompirjev, sol, 10 dag masla, 100 ml kisle smetane Rebra po polovici prerežemo, da dobimo velik kos mesa. Meso dobro potolčemo. solimo, namažemo z gorčico, obložimo s tanko narezano panceto, potresemo z listi bazilike, z drobnjakom in sesekljano šalotko. Vse skupaj premažemo s kislo smetano in popopramo. Naredimo zvitek v obliki rolade. Alu folijo premažemo z olivnim oljem in nanjo postavimo meso. Trdno ga povijemo in povežemo ter postavimo v vročo pečico. Po potrebi ga med pečnjem večkrat polijemo z juho. Zraven dodamo na koščke narezan krompir, ki smo ga ovili v slanino in ga zavili v alu folijo. Pečemo ga poleg mesa eno uro in pol. Po pečenju folijo pazljivo odstranimo in narežemo meso. Na Gorenjskem so prevladovale bolj revne juhe, prežganka, krompirjeva in goveja juha. Najbolj so cenili govejo juho z rumenimi, mastnimi "cinki" in plavajočim mozgom. Priljubljeni so bili vranični ali možganovi cmoki. Posebnost sta bili ko-štrunova juha z repo in ocvirkova juha. V predelih s planšarijami so bile znane tudi juhe sirnice. V teh predelih Slovenije so kuhali tudi šare.V njih so kuhali slabše dele suhega mesa, zlasti drobnice, ter razne vrste "prašičje zelenjave", največkrat rumeno kolerabo, repo, rumeno ali rdeče korenje in krompir. Saram so podobne jote, ki so nastale iz močnikov. Kmetje so v močnike zakuhavali razne zelenjave ter sadje, predvsem pa kislo zelje in repo, včasih so dodajali suho svinjino. PRELEPA GORENJSKA Prelepa Gorenjska, v ponos si mi ti, kdorkoli te vidi, te znova želi. Gorovja, planine in bistre vode, zelene doline povsod te krase. Spomladi, ko planšar odide v gore, ko mora pustiti v dolini srce, takrat se odeneš v tisoč cvetov, pastirc pa zavriska, kerpušeljc 'ma nov. Ne bom te pozabil, kjerkoli bi bil, preveč sem lepote se t\>oje naužil. Očaka Triglava le kdo ne pozna, na jezeru čolnič se v vetru igra. Ponoči, ko fantič na lestvi stoji, od svoj'ga dekleta rdeč nagelj dobi, takrat se mu lun 'ca poredno smehlja, a fant si zavriska, ker nagelj ima. Slovenska ljudska POTOČNA POSTRV Posebno slastne so postrvi iz planinskih rek, najbolj prefinjene so prav gotovo avtohtone potočne postrvi, med katerimi ima zlatovščica svojstven okus. Na vsakem koncu Slovenije pripravljajo postrvi na svoj način, na Gorenjskem jo pripravijo z ajdovo moko in polito s kislo smetano. Zelo okusna je tudi postrv pripravljena po bohinjsko. POSTRV PO BOHINJSKO Sestavine: 2 kg postrvi, 1 dl olja, 5 dag ostre moke, 2 jajca, 7 dag bohinjskega sira, 5 dag drobtin, sol, peteršilj Postrv očistimo in posolimo. V stepena jajca vmešamo sesekljan peteršilj, v drugo posodo pripravimo drobtine z naribanim sirom. Nato postrv povaljamo v moki, jajčni mešanici in nazadnje v drobtinah s sirom. Ocvrto postrv postrežemo s kuhanim krompirjem ali z raznimi omakami. Koline na gorenjskem V času kolin so na spodnjem Gorenjskem zaseko zmleli iz sveže slanine, na zgornjem Gorenjskem pa iz prekajene. "Stranski produkt" kolin je bila tudi žolča. Znamenite kranjske klobase pa so slovele zunaj meja naše domovine, dokler jih ni živilska industrija "pokvarila" z manjvrednimi sestavinami. Kmetje so si izdelovali tudi salame in jih s klobasami, rebri in drugim mesom sušili v dimniku. Zelo znana je tudi gorenjska prata, ki jo pripravljajo iz mesa svinjske glave, narezanega kruha, z jajci in začimbami ter spečeno v svinjski mrežici. Svinjskemu želodcu, napolnjenemu s svinjino, kašo in začimbami, pa pravijo šumbelj. Znane so tudi gorenjske krvavice. KRANJSKE KLOBASE Kranjska klobasa je slovenska narodna mesna jed. Če želimo, da bo pravilno izdelana, se moramo držati sledečega recepta. Kranjska klobasa mora vsebovati vsaj 68 % svinjskega mesa, vsaj 12 % govedine in največ 20 % slanine. Dovoljeni dodatki so do 5 vode, nitritna sol, česen in poper. Druge sestavine niso dovoljene. Meso mora biti razrezano na koščke 10 do 13 mm, slanina pa 8 do 10 mm. Nadev se polni v tanka prašičja čreva premera 32 do 36 mm. Oblikujejo se v pare dolžine 12 do 16 cm (teža para je 180 do 220 g). Pari se zašpilijo z leseno špilo. Klobasa se vroče dimi in toplotno obdela na temperaturi do 70°C. Kaše Za prehrano Gorenjcev je značilna prosena, pa tudi ajdova kaša. V nobene predelu Slovenije niso znali iz kaše pripraviti toliko različnih samosvojih jedi kot ravno na Gorenjskem. Najbolj priljubljena je pečena kaša. Pripravljajo tudi celo vrsto pogač, kolačev in potic. Pečejo figovo potico z rožiči, medeno potico, potico iz bučnic in špehovko. Posebnost so tudi gorenjski kuhani štruklji; ajdovi, ajdovi s skuto, s češpljevim, mesnim, ocvirkovim ali borovničevim nadevom. PEČENA KASA 11 mleka, 50 dag prosene kaše. 4 jajca, 2 dl sladke smetane, 6 žlic masla, suhe slive, sladkor Oprano kašo zakuhamo v vroče mleko. Osolimo in dodamo pol maslo in smetano. Kaša mora počasi vreti pol ure. Ko se napne in je še na pol kuhana, jo odstavimo in pustimo, da se ohladi. Pripravimo zmes iz rumenjakov in preostalega masla. Dodamo beljakov sneg, ter narahlo primešamo k ohlajeni kaši. Z maslom namažemo pekač, vanj zlijemo kašo ter jo pečemo; dokler ne zarumeni. Ponudimo jo skupaj s suhimi slivami in posuto s sladkorjem. AJDOVI KUHANI ŠTRUKLJI S SIROM Testo: 1 liter ajdove moke poparimo s 1/2 litra vrelega kropa in dobro zmešamo. Nadev: 1/4 1 smetane, krožnik zdrobljenega sira, 2 jajci, ščepec soli, 3-4 žlice drobtin. Testo razvaljamo za nožev rob debelo. Premažemo z nadevom, zavijemo v prtič, povežemo in kuhamo v slanem kropu 1/2 - 3/4 ure. Narodna noša Ljudska noša so oblačila predvsem kmečkega prebivalstva v predindustrijski dobi. Praznična in vsakdanja noša sta se razlikovali v materialih, barvah in dodatkih, v kroju pa le toliko, kolikor so bila predvsem pražnja oblačila podrejena modnim smernicam. V tistem času so ta oblačila pomenila edino učinkovito sredstvo za zunanje poudarjanje položaja, ki ga je posameznik imel ali želel imeti v družbi. Sredi 19. stoletja je v oblačenju zaradi novih družbenih razmer in tehničnega razvoja prišlo do velikih sprememb. Izraz narodna noša danes označuje kmečko praznično obleko, kakršno je proti koncu 19. stoletja začel nositi del narodno zavednega slovenskega meščanskega prebivalstva ob slovesnih priložnostih. Obleka je na Slovenskem izražala pripadnost domačemu kulturnemu izročilu in s tem tudi slovenstvu. Po 2. svetovni vojni pa narodno nošo nosijo predvsem na različnih prireditvah. Gorenjska različica pražnje ljudske noše se je uveljavila kot narodna noša, zato je to prav gotovo največkrat uporabljena noša - nosijo jo tako člani različnih narodnozabavnih ansamblov, godb na pihala, pa tudi pri turističnih spominkih je največ lutk oblečenih prav v gorenjsko nošo. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec 22 Ivančna Gorica, junij 2006 22 naprava za sprejem radijskih valov german. bogovi, nasprotniki azov štor, na katerem sekamo drva oglasi se bim bam bom zanimivost, privlačnost otroška igra s skakanjem po liku, narisanem na tleh prina-šalec novic azijsko riževo žganje likovna prireditev oprema, pohištvo mizarski obrat za izdelovanje stolov nestrokovnjak angleški jože judov sin, začetnik onanije župnija jure natek delova priloga prišitek na kapi slavna norveška igralka cuv) sestavljivi del vesou. plovila avtor marko bokauč norveški politik (trygve) inozemstvo sosedi črke v športna napoved stanje brez glasov uslužbenec v muzeju igralka hurley glasbenik, ki igra na lutnjo odpadki pri lupljenju milkina je vijolična pisatelj kosmač moški pogoj zaseks država v^zda šahistka srebrnič deciliter koničasto kladivo „,f japonski „„,„„•„ nas prttcrd največji sociolog evrski (nko) D žiro) bankovec tveganje ut1h-njenje najhušja jeza javni prikaz naučekeea zaničuiv izraz za ital. okupator. vojaka največji pritok z. mora ve črki s STREŠICO mesto v srbiji stara kužna bolezen argent. poLm- čarka peron kraška mesnina maščevje s trebuha prašiča viden odraz visok angleški plemič znak za žveplo tomo križnar citroenov model tip deore kolesar. opreme veletok v vzhodni sibiriji junak îz eneide zavod za slušatelje bogoslovja ozek, koničast čoln LAHKA KRIŽANKA (z l g v 0 0 a r e dodatnimi POPUSTI) Kdor jo bo rešil, bo v poudarjenem navpičnem stolpcu zvedel, kaj bomo čez nekaj mesecev imeli (eni veliko, jaz bolj malo). Če boste imeli pri reševanju težave, si boste lahko pomagali tudi s pesmico, ki pripada križanki. Se tole: rešitev je v narečni besedni obliki. Vodoravno: 1. nasprotno od desna 2. pomemben del telesa 3. otrok brez staršev 4. če ne gre na slabše, gre na ... 5. vrtna hišica 6. bojazljivec Pesniški dodatek Bodo kovinski in papirni, pri njih porabi bomo zmerni. Komur bo poslednji zmanjkal, ta v življenju bo nasankal. Tako hudo menda ne bo, le pamet v roke, pa bo šlo. Če pa vendarle bo sila, bo Evropa priskočila. Rešitev iz prejšnje številke: klorofil Marko pride iz šole, kjer so se pri naravi učili o krvi. Da bi pokazal, koliko že zna, vpraša mamo: »Mama, katero krvno skupino imaš?« »Nič,« ravnodušno odgovori mama. »Oh, tako malo,« razočarano ugotovi Marko. Tone zgrne časopis in reče prijatelju Petru: »Pravkar sem prebral, daje komaj vsak deseti zakon srečen. Kaj praviš ti na to?« Peter najprej nekoliko preudari, nato pa odvrne: »O tem ne morem soditi, ker sem šele tretjič poročen.« UGANKE ŠAUIVKE 1. Za enega je dosti, za dva preveč, za tri pa nič? 2. Katero oko človek najlaže pogreša ? 3. Kdo samega sebe požira? 4. Kateri svetnik že vse zna? 5. Koliko časa potrebuje grešna duša do pekla? ODGOVORI: 1. skrivnost, 2. kurje, 3. sveča, 4. tisti, ki ima knjigo zaprto, 5. pospešek prostega padanja je 9,7 m/ sek., potem pa računajte. KVIZ 1. Katera enota pripada votlim meram? a) ura b) liter c) dekagram 2. Kdaj so si ljudje najbolj umili spodnje okončine? a) ko so bosonogi kidali gnoj b) ko so bosonogi tlačili zelje c) ko so meli proso 3. Kdo od komarjevih najbolj pika? a) samec b) ličinka c) samica 4. Katere živali so prednamci v prazgodovinskem času najbolj častili? a) a plazilce b) vodne sesalce c) ptice 5. Koliko venčnih listov imajo rastline iz družine križnic?.................... 6. Kdo je napisal svetovno znano Božansko komedijo? a) Dante b) Goethe c) Dostojevski 7. Kateri hrib ni v naši občini? a) Bovljek b) Obolno c)Sentrumer Rešitve iz prejšnje številke: 1. b, 2.c, 3. a, 4. a, 5. 56, 6.b, 7.b Ivančna Gorica, junij 2006 23 r Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica VALENTINA DOLINAH s Peščenika 2 pri Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaš-čanom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dober namen. Hvala tudi vsem za tolažilne besede in izraze sožalja. Zahvaljujemo se osebju ZD Ivančna Gorica, še posebej dr. Janezu Zupančiču, kije dolga leta skrbel za njeno zdravje. Hvala g. župniku Boštjanu Modicu za obiske na domu in za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Zahvaljujemo se pevcem, g. Miklavčiču in družini Perpar. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni (ti ZAHVALA Po 56 letih življenja je odšel od nas TONE FEMUEC s Poljan nad Stično 1 Iskrena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, mu prinesli cvetje in sveče ter darovali v dober namen. Zahvaljujemo se Perparjevim za organizacijo pogreba, govornikoma g. Alojzu Janežiču ter g. Pavlu Grozniku, vsem članom Društva prijateljev konj Višnja Gora za organizacijo poslovitve s konji in Ko-njerejskemu društvu Radohova vas za spremstvo pri pogrebu. Hvala patru Maksimilijanu za opravljeni obred ter članom cerkvenega pevskega zbora za petje v cerkvi in na pokopališču. Za večletno zdravljenje in skrb se zahvaljujemo dr. Meti Campa, iskreno se zahvaljujemo tudi družini Janežič za požrtvovalnost in sosedsko pomoč, pa tudi vsem, ki ste mu kakorkoli stali ob strani. Vsi njegovi Teman oblak izza gore privlekel se je nad polje, nad poljem v sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal. Kdo z menoj spregovori besedico prijazno ... ZAHVALA ob smrti JOŽETA GLAVIČA z Velike Dobrave 1 pri Višnji Gori (18. 2. 1931-24. 5. 2006) Skromno, kot je odraščal, živel in vzgajal svojo družino, se je tudi poslovil od tega sveta naš dragi mož in oče. Zapustil nam je ljubezen do naših družin, naše domačije ter ljubljene vasice. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nas razumeli, nam nesebično pomagali, izrekali sožalje, podarili cvetje in nam dali prijazno besedo v dnevih razmišljanja in bridkega slovesa. Hvala našemu župniku Boštjanu Modicu, pevcem iz Višnje Gore in iz Šentvida pri Stični, g. Pavletu Grozniku za tako lep in čuteč govor in vsem, ki ste darovali za svete maše. Hvala za tako številno spremstvo ob slovesu od na- Vsi njegovi Bolje pet minut prej, kot deset minut pozneje Tekarna C/rosuplje Narejeno z ljubeznijo je,« sta reka, ki ga spremljata tako na delu kot tudi v zasebnem življenju. »Najlepše je zjutraj, ko se peljem domov. Takrat v avtu diši po toplem, svežem kruhu. Ponavadi je na sedežu poleg mene še topli Tabore. Spomladi pa je najbolj »luštno«, ko greš zjutraj domov in se prebujajo ptice. Takrat občutiš svežino novega dne in obenem veš, da si svoje delo dobro opravil. To je posebno doživetje,« je slikovit Jože. Njegova družina se prilagaja njegovemu delavniku. Zgodaj zjutraj pri Jožetu namreč napoči čas še za prijeten družinski klepet. F A etnajstletne izkušnje si je v grosupeljski pekarni pridobival tako pri pripravi kruha kot tudi pri sami peki in pri prevozu. Danes pa dela kot komisionar in skrbi za odpošiljanje izdelkov. Vsaka beseda ima svoje mesto, zato jih Jože izbira počasi in preudarno. »Tudi delo s kruhom zahteva poseben odnos. Je čast. Poglejte, marsikje so tudi danes ljudje še vedno kruha lačni. Mi pa imamo dnevno na razpolago ogromno najrazličnejših vrst. Zato ga je treba spoštovati. Že naše babice so rekle: 'Drobtinice poberi',« pove Jože z glasom, polnim spoštovanja. Njegov delavnik poteka od 22. do 5. ure zjutraj. Najprej pripravi dobavnice, sledi polnjenje vozičkov in košar s kruhom in pecivom. Vmes prihajajo vozniki kamionov, ki izdelke naložijo in odpeljejo. Pri tem delu je pomembna organizacija. »Vendar to človeku pride v kri,« skromno zatrdi. Jože je dober poznavalec navad kupcev. »V mestu gre bolje polnozrnati kruh in kruh s semeni. Na vasi pa se bolje prodaja beli in črni. Mi, zaposleni v Pekarni Grosuplje, smo podaljšana roka kupca. Eden brez drugega ne moremo,« zveni njegova simpatična in modra ugotovitev. Jože je tisti, od katerega je odvisno, da so kamioni pravočasno in pravilno naloženi. »Vse ob svojem času. Bolje pet minut prej, kot deset minut pozne- Jože Tomažinje prepričan, daje pri delu odločilnega pomena dobra organizacija, saj vsaka stvar zahteva svoj čas. »Kaj je komisionar? kakšen je njegov delavnik? kaj sploh počne v pekarni...,« so vprašanja, na katera nam bo poskušal odgovoriti Jože Tomažin. V Pekarni Grosuplje namreč dela prav na tem delovnem mestu. Poleg čuta za organizacijo pa ima Jože še en dar - je namreč odličen pripovedovalec. Radi smo mu prisluhnili. Tabore - najljubši Jožetov sopotnik v ranih jutranjih urah. 24 Ivančna Gorica, junij 2006 24 b o ž N A Zname Ko smo zadnjič primerjali množino besed, ki pomenijo dobra in zla dejanja, smo presenečeni ugotovili, da odločno prevladujejo izrazi za slabo. Statistično bi rekli, da so v razmerju 3 : 20. Da je res nekaj na tem, potrjujejo tudi dokazi z duhovnega področja, iz bajeslovja. Vzeli bomo primere nevidnih ali utelešenih duhov, nastalih v človeški domišljiji v različnih dobah. Oglejmo si najprej nekaj dobrih duhov. Iz starejšega naravoverja poznamo vile rojenice, vile sojenice in palčke, v krščanstvu pa so znani angeli varuhi, angeli božji sli (oznanjevalci) in angeli vojščaki pod poveljstvom nadangelov. Za angele se je med preprostim ljudstvom uveljavil še izraz božji krilatci. Vendar moramo vse to jemati z veliko rezervo, kajti med dobrotniki so tudi hudobe, na primer: hudobne vile, zli angeli, med dobrimi možiclji pa hudobni škratje. Nekateri angeli so bili tako hudobni, da jih je Bog poslal celo v pekel. Če me spomin ne vara, smo s tem že povsem izčrpali repertoar dobrih duhov in se lotimo velike rešte izrazov za zla bitja. Med njimi nosi zastavo pristni slovenski hudič s številnimi variacijami, na primer: vrag, hudiman, hudobec, hudoba, zlodej, zlo-bec, parkelj, krampel in satan. Z upoštevanjem posebnih znamenj so nastala še naslednja imena: takosmati, tarogati, taparkljasti, tagore-či, tazeleni, tačrni in tažlehtni- Zanimivo je, da je po kraju, na katerem je hudič stalno prijavljen, nastalo le eno ime, to je peklenšček. Pozoren preučevalec bo hitro opazil posebnost, ki se moškemu rodu ne more šteti v čast: vsa imena za prebivalce pekla, z izjemo hudobe, so moškega spola. Da bi vsaj malo omilili to neslavno razmerje, moramo vsekakor omeniti vešče in čarovnice, ki na splošno niso na dobrem glasu. Tudi izraza hudičevka in zludjeva baba se včasih slišita. Če vse natanko preudarimo in upoštevamo omenjene pripombe, pridemo zelo blizu razmerju 3 : 20, ki smo ga ob podobni primerjavi že naračunali. Tarogati, rezbarsko delo mojstra Antona Draba SKRIVNOSTNO URlfiČJE Kratice PCVPP so začetnice nekih imen. V pomoč za lažjo rešitev naj vam bo podatek, da se imena nanašajo na rastlinske organe, ki se pojavijo predvsem spomladi. Poglejte malo naokoli, pobrskajte po šolskem znanju iz rastlinstva in se bo utrnila prava misel. Rešitev napišite na črto pod tekstom. V prihodnji številki bo ob novem kratičju zapisana tudi rešitev tokratne črkovne skrivalnice. FOTOREBUS Zadnji rebus smo zastavili s pomočjo dveh fotografij: prva je kazala ovce, druga pa hlev. Pri zbranem pregledu in preudarku se je gotovo marsikomu posvetilo, da je s podobama v smiselni povezavi znan slovenski pregovor: »Tudi v majhen hlev gre veliko pohlevnih ovčic!« Zanimivo bi bilo vedeti, če je kdo od reševalcev našel poleg te še kakšno drugo rešitev. Današnji rebus je zastavljen z eno samo fotografijo, ki naj bi utrnila misel o znanem domačem pregovoru. Zapišite ga na črto pod tekstom. Veliko uspeha vam želim! LS Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. •=> PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča => ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 BESEDA 0 BESEDI Zunanjost kapelice, pogled s severne strani IZ ZAKLADNICI naši h mmm Današnja etnološka uganka je malo težja, to je treba priznati. Težavnost je povečana zaradi izdelka, ki ni preveč pogost v naših krajih. Njegove inačice so sicer pred desetletji in stoletji pri nas veliko uporabljali, posoda na pričujoči podobi pa je služila za posebne namene. Pozorni bodite predvsem na jermen, ki je pritrjen vzdolž posode. Potrudite se in sporočite, kaj bi to bilo. Lahko tudi ugibate. Predmet je iz etnološke zbirke Matilde Piškur s Krke. Bodite lepo pozdravljeni vsi sodelavci narodopisnega kotička. LS MIHELNOVA KAPELICA NA STUDENCU Pod vznožjem studenskega griča v Ivančni Gorici stoji znamenje, pri domačinih znano kot Mihelnova kapelica. Ime je dobila po Mihaelu Mavru, Mihelnu, ki jo je dal postaviti med obema svetovnima vojnama, to je okoli leta 1930. Mihel je dolga leta delal v Ameriki. Ko si je prislužil nekaj denarja, se je začel pripravljati na vrnitev. Vračanje ga je skrbelo, ker je imel prvo potovanje čez Veliko lužo Notranjost Mihelnove kapelice v sedanjem času zaradi viharnega morja v slabem spominu. Za srečno vrnitev domov se je zaobljubil, da bo dal Materi božji v čast sezidati kapelico. Po srečni vrnitvi je najprej kupil Sadarjevo domačijo na Studencu, čez nekaj let pa je izpolnil dano zaobljubo. Po dogovoru s sosedom je kapelico zgradil ob poti v vas, na Lavševem svetu, zato ji nekateri pravijo tudi Lavševa kapelica. Zidal jo je Alojzij Brčan, Birtov Lojz z Glogovice, ob pomoči še nekaterih drugih zidarjev in težakov. Ko so bila gradbena dela končana, je Mihael Maver v hram postavil Marijin kipec, ki ga je bil menda kupil na sejemski dan v Stični od nekega podobarja. Po drugi svetovni vojni je bila kapelica namerno opusto-šena. Pozneje so jo verni vaščani obnovili, vendar je zunanjost spet načel zob časa in je potrebna obnove. Danes je nabožni hram v vaški oskrbi; največ se z njim trudi Ivanka Pevec, Lavševa s Studenca. £3& Ivančna Gorica, junij 2006 25 + "SEVERNA' STRAN + s. ' * 2f\ DOBRO VOLJO i» KAKO JE TOME POSKVS1L r3 SVETEGA KRIŠTOFA POSNEMATI Postavna kozja mati z ovohavanjem pod repom stalno kontrolira število svojih otrok Zanje ima spodaj bogato založen bife, v katerem mladiči vedno dobijo slastnega mleka. Težava je v tem, da ima njena obsežna »barigla« le dva ventila, usta pa so štiri. Zategadelj se pod njenim trebuhom večkrat vname hud boj za mlečni posladek. LS \_J XCIV. REKORD: NAGLO POVEČAN KOZJI ROD Današnji rekord me nekoliko spominja na pravljico o volku in sedmih kozličkih - kajpak z nekaj popravki in dopolnitvami. Najprej: kozličkov ni sedem, ampak štirje, in drugič: volk ni volk, temveč naš bralec Bojan Novak z Grintovca pri Zagradcu, najnovejši nosilec Klasjevega rekorda. Njegova koza Mika je namreč v začetku aprila spravila na svet dve kožici in dva kozlička - štiri mladiče torej, to pa je v kozjem svetu prava redkost, zato smo rejcu brez premisleka priznali rekord in mu čestitali za dosežek. Eden izmed mladičkov - ti še nimajo imen - je prišel na svet bolj slaboten, a si je z gospodarjevo pomočjo pri prehranjevanju kmalu opomogel. Pred nepolnim desetletjem smo že imeli rekord te vrste. To je bilo pri Samčevih v Malih Lesah, kjer so bili tudi štirje kozji mladički, vendar je eden izmed njih "prišel preč" že pred fotografskim ovekovečenjem. TRIJE FANTJE IN ENA PUNCA Ondan sem v zaselku blizu Muljave opazil nekaj nenavadnega. Sredi zelenja in rožic seje po vrtu ponosno sprehajala ena sama putka, vsa v deviško belih oblačilih, kakor vila. Mislil sem, da bodo izza hleva pristopicale tudi njene družice, a se to ni zgodilo. Očitno so pri hiši imeli eno samo kokoško. To še ne bi bilo nič posebnega, če ne bi v bližini kurje neveste opazil kar tri peteline, vse tri s čudovitim perjem in rožami. Pričakoval sem, da se bodo vsak hip pognali za belo devo in se zanjo zravsali, da bi perje na gosto frčalo po zraku. Toda ne; le samovšečno so razkazovali svojo moško lepoto in ohranjali mirno kri in dostojanstvo. Kdo bi vedel, kaj se je tedaj dogajalo v njihovih okrašenih kurjih glavah. Morda so takole preudarjali: »Za tistih nekaj sekund radosti, ki bi si jih lahko privoščil zmagovalec, se ne splača zapraviti tega čudovitega perja in potem hoditi naokoli oskuben in s počrnelo rožo na glavi.« Kaj hočemo, tudi petelini niso več to, kar so bili včasih. LS 26 Ivančna Gorica, junij 2006 26 Blizu Tonetovega doma čez Krko ni bilo mostu; treba je bilo daleč proč, če si hotel na drugo stran. Za krajšo pot sta bili dve možnosti: čoln ali peš preko lehnjakovih plitvin. Tone je največ uporabljal hojo; za vsako stopinjo je poznal grbino, da ni zašel pregloboko v vodo. »Kot sveti Krištof,« si je dejal, ko je z debelo gorjačo prečkal deročo reko. O Krištofu je bral v knjigi. Bil je to najprej grešnik, a se je spreobrnil in za pokoro štuporamo nosil popotnike čez vodo. S tem se je odkupil za vse grehe in bil nazadnje celo proglašen za svetnika. »Kaj če bi tudi jaz poskusil?« je dejal Tone, ki sicer ni bil velik grešnik. Za tistih nekaj malenkosti, ki jih je bil storil, se je sproti spovedal in se pokesal ob Očenašu in Zdravamariji. »Torej nisem daleč od svetništva,« si je mislil. Na prvo priložnost ni dolgo čakal. Nekega dne je opazil moža, tava-jočega po nasprotnem bregu. »Kaj iščete?« mu je zaklical. »Čez vodo bi rad, a nobenega mostu ni,« je dejal neznanec. Ker je bilo prišleka še enkrat več kot bodočega Krištofa, štuparama ni prišla v poštev, zato se je Tone odločil za čoln. »Počakajte, pridem s čolnom,« se je zadri čez Krko. Ko sta krenila, je potnik ne- prestano tarnal: »Ne v pregloboko vodo, slabo plavam, kaj če se utopim!« Tone mu je ustregel in zapeljal na plitvine. Toda glej ga, zlom-ka: čoln je nasedel in se nevarno nagnil. »Nazaj, kjer si me pobral!« je kričal sopotnik. Tone je z muko splovil nasedlo plovilo in odložil potnika, a ni obupal: »Počakajte, grem po škornje za vas.« Odrinil je in se vrnil s primerno velikimi škornji. Potem sta šla po plitvini: Tone naprej z drogom, neznanec pa boječe za njim. Na drugi strani je popotnik sezul škornje, jih vrgel pred Toneta in jezen dejal: »Hudič, preluknjane škornje si mi dal, vse mokre noge imam!« In je odšel, brez zahvale in pozdrava. Tako se je končalo Tonetovo krišto-fovstvo; še za blaženega ga je bilo premalo, kaj šele za svetništvo. Malovrhovska Tičnica z južne strani. Zanjo je vedelo le še nekaj starejših okoličanov. To pomeni, da smo jo zadnji trenutek rešili pred pozabo. MALOVRHOVSKA TICNICA Kdor je kolikor toliko pazljivo prebral nekaj zadnjih poglavij našega zgodovinskega podlistka, zdaj že ve, kaj so tičnice. To so oble, ne previsoke vzpetine, na katerih so naši predniki iz davnine opravljali pomemben del svojega duhovnega življenja. Mnoga znamenja kažejo, da so na teh krajih na pripravljene oltarje pokladali darove svetim (šajnatim) ticam. Te so potem čim prej odnesle duše umrlih svojcev na Rejtijo, to se pravi na »oni svet«. To se je dogajalo v času naravoverja, v železni dobi, torej v času gradiš-čarjev. Dogajanje je primerljivo z obredom v krščanskem svetu; tam so spremljevalci duš pokojnikov krilati angeli, materialne darove pa so nadomestila plačila za maše zadušnice. Ker se tičnice pojavljajo skoraj vedno v povezavi s prazgodovinskimi gradišči in drugimi sledove iz starega veka, so dokaj zanesljiv pripomoček za razvozlavanje skrivnosti iz teh davnih časov. Na ozemlju naše občine smo doslej opisali dve tičnici: najpomembnejšo, imenovano tudi Tič-na, ki leži vzhodno od starodavnih selišč Stične, Šentvida, Vira in Gradišča, in manjšo, tisto nad Bukovico, ki je nekoč po vsej verjetnosti pokri- vala duhovne potrebe prebivalcev celotne teme-niške doline. Tretja tičnica, ki bi lahko bila tudi nekakšna podružnica šentviške Tične, leži južno od tod, blizu Malih Vrhov, torej na muljavskem koncu. Tudi ta po legi, obliki in višini povsem ustreza doslej znanim tičnicam na Slovenskem. Okolica je v prazgodovinskem smislu še premalo raziskana, da bi lahko kaj več povedali o njeni vlogi v davnini. Upoštevajoč dognanje, da se tičnice pojavljajo v bližini gradišč, smemo tudi ondi v širši okolici s precejšnjo verjetnostjo pričakovati sledi prazgodovinske fortifikacije. Morda so to Roje, na katerih je v srednjem veku nastal grad. V tistem času so namreč na območju gradišč pogosto postavili gradove. K temu sta strateške načrtovalce silila ugodna obrambna lega in kamenje iz suhega gradiškega zidu. Tudi vodni pojavi v širši okolici govorijo v prid tej domnevi. Oronim Roje, ki se prav tako kot tičnice pogosto pojavlja na našem območju in je hudo neraziskan zgodovinski pojav, zasluži posebno raziskovalčevo pozornost. LE&POLPSEVER v TRBT£Kl@M ""'"s, i<@t> %mm ■F SMS M» ■sV^*'1 .v fsmmmSMsmmm foOLlSTfK PKaZTK KCEHVO X>W'uV jt&tlOOilM