Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 20. JOLIET, ILLINOIS. 2. FEBRUARJA 191? LETNIK XXTI Nemška blokada sovražnih brežin. Berlin razglasil brezobzirno vojskovanje s podmorskimi čolni v izstra-danje Anglije in Francije. AMERIKA JE SOPRIZADETA. Malo važnih novic z evropskih bojišč. Avstrijski uspehi na Goriškem. m ti / Washington, D. C., 31. jan. — Naj-senzačnejšo potezo z motrišča ameriških koristi v zgodovini evropske vojne — potezo, ki utegne povzročiti resno nevarnost za Združene Države — je danes izvršila Nemčija. V notah, obenem izročenih ameriškemu poslaniku Gerardu v Berlinu, poslancem drugih nevtralnih dežel in državnemu tajniku Lansingu po nemškem poislaniku grofu Bernstorffu, naznanja Nemčija preklic svojih obljub Združenim Državam in obnovo neomejenega vojskovanja s_ podmorskimi čolni proti trgovinskim ladjam v večji meri in na večjem morskem površju, nego kdaj poprej. Kje se bo vršila blokada. Kakor v slučaju britanske blokade za izstradanje Nemčije, je Berlin danes proglasil dejansko blokado (zapr-tijo) Britanskih otokov, Francije, Italije, Egipta, Sueškega prekopa in o-zemlja na Grškem, zasedenega po zaveznikih. "Od dne 1. febr. 1917," pravi nota, "bode v omreženih pasih okrog Velike Britanije, Francije, Italije in vzhodnega Sredozemskega morja, kakor navedeno v sledečem, ves pomorski promet odslej oviran." Potem sledi očrt blokadnih pasov. Brez svarila v blokadnem pasu. Nemčija naznanja, da hoče prepre^ čati dovažanje vsakih potrebščin njenim sovražnikom po teh preklicanih površjih širokega morja in da bo^e pogreznila brez svarila vsako ladjo, ki se bo upala tja. Edina izjema od tega pravila je v prid ameriškim potniškim progam, ki ne prevažajo zabranjenega blaga in se ravnajo po gotovih predpisih, označenih v razglasu, vštevši omejitev prometa med Anglijo in Združenimi Državami na eno ladjo v obeh smereh na teden. Položaj najresnejši. Preklic omejitve nemškega subma-rinskega vojskovanja vsled očitkov in groženj od strani predsednika Wilsona utegne iskoro gotovo povzročiti obnovljeno napetost odnošajev med ameriško in nemško vlado. Mogoče je, da predsednik izvede svojo grožnjo in pretrže diplomatsko zvezo z Berlinom, ali pa popusti. Splošno mnenje je, da je nastala najresnejša kriza, kar jih je bilo za Ameriko med evropsko vojno. V brzo dokončanje vojne. Washington, D. C., 31. jan. — Nemčija je proglasila nad Anglijo, Francijo, Italijo in njih zaveznicami, ki imajo morske brežinc, neomejeno blokado ali zaprtijo. S to jc videti v zvezi izrečni namen, Anglijo in Francijo izstradati ter vojno tako hitro, kakor je mogoče, dokončati. Ta smoter se utegne po nemškem mnenju doseči v približno devetdesetih dneh. Odgovor šele pride. Nota, ki obsega to naznanilo, ni odgovor na nedavni mirovni govor pred- sednikov pred senatom. Odgovora na ta govor je pričakovati pozneje. Sklep centralnih vla.sti, popolnoma blokirati sovražne brežine, lahko smatramo za neposredno posledico zavrnitve nemške mirovne ponudbe in naznanitve "mirovnih pogojev" ententi-nih zaveznikov. Nemčija enostavno zastopa stališče, da se mora Anglija brez ozira na nevtralno mnenje pobijati z njenim lastnim orožjem, odkar je Anglija odklonila predlagano mirovno pogajanje. Laška fronta. Rim, 20. jan. — Na trentinski fronti je bila delavnost sovražnika v njegovem utrjevalriem delu in prevažanju o-virana po našem streljanju. Na julijski fronti so bili običajni topniški dvoboji in mali patrolni spopadi, v katerih smo ujeli nekaj mož. Spopadi na Goriškem. Rim, 30. jan. — Trentinska fronta: Običajne topniške boje naznanjajo. Julijska fronta: Sovražnik je poskušal več manjšjh presenetljivih napadov na Goriškem in na Krasu. Bili so odbiti po kratkih a vročih spopadih. Nekaj mož smo ujeli. 173 Lahov ujetih. Dunaj, 31. ian. — Naše čete na Goriškem so bile ušpešne. Blizu Kostanjevice so oddelki pešpolka št. 71 (17?) prodrli v sovražne postojanke, premagali več italijanskih stotnij, razdejali zakope in se vrnili. Dovedli so 6 častnikov in 140 vojakov ujetih ter dve uplenjeni strojni puški. Vzhodno od Vrtojbe so oddelki brambovskega pešpolka št. 2 vsled sličnega podjetja dovedli 27 ujetnikov in dve strojni puški. Naše postojanke med Gardskim jezerom in Adiško dolino so bile zopet obstreljevane včeraj. Makedonska fronta. Berlin, 29. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Veliki glavni .stan je danes naznanil: "Makedonska fronta: Nobenih važnih dogodkov ni bilo." Praske med patrolami. Berlin (brezžično v Sayville), 30. jan. — Veliki glavni stan je naznanil danes: ^ "Makedonska fronta: V kolenu reke Černe in ob Strumi je prišlo do spopadov med razgledujočimi oddelki." Rumunska fronta. Berlin, 29. jan. — Fronta nadvojvode Jožefa: V odseku Meste Canesci je sovražnik celo noč hudo bombardiral. Dva ruska napada sta se izjalovila. Armadna skupina feldmaršala von Mackensena: Nič važnega ni izporo-čiti. Pfetrograd, 29. jan. — Med bitko v soboto severovzhodno 'od Jakobenija, jugozapadno od Kimpolunga, so naši oddelki ujeli 30 častnikov in več nego i:000 mož. Nobenih važnih dogodkov. Petrograd, 30. jan. — Glede sobotne bitke severovzhodno od Jakobenija je včerajšnje naznanilo izpremeniti takole: Naši oddelki so ujeli 32 častnikov in 1,126 vojakov ter uplenili dvanajst strojnih pušek in štiri zakopne mož-narje. Berlin, 30. jan. — Med Baltiškim in Črnim morjem ni bilo nobenih važnih dogodkov. Ruska fronta. Petrograd, 29. jan. — V okolišu Ri-ge je bila sovražnikova delavnost omejena na streljanje v smeri proti našim zakopom. Jugozapadno od vasi Potutroj, šest in dve tretjini milje južno od Brzeza-nov (Galicija), so naše čete med petkovo nočjo zadobile v posest po bajo-netnem boju sovražne prvolinijske za Težka izguba. Houlton, Maine, 30. jan. — Danes je ogenj uničil 20,000 sodov krompirja, ki ^'o čakali svoje odposlatve tukaj v nekpm tovornem skladišču. Škoda znaša $100,000. Banko zaprli. Seattle; Wash., 30. jan. — Northern Bank & Trust Co. ni odprla svojih vrat danes. Nahaja se v rokah bančnega preiskovavca. Zemlja se trese. Washintgon, D. C., 30. jan. — Hud kope. Vkljub številnim obupnim pro- P°tres je zaznamenoval potresopis tekom zadnje noči. Prizorišče je bilo oddaljeno kakih 5,000 milj. Tresenje je bilo tako močno, da so igle pristrojev (tenke kakor pajčevi-na/ vseučilišča v Georgetownu odpadle. Najhujši sunki so bili ob 10:23 in 10:26 uri. tinapadom po Turkih, ki so bili odbit'j z velikimi sovražnikovimi izgubami, so naše čete razstrelile šest sovražni!-, minskih galerij, razdejale njegove zakope in !ri'..(.'jvport News, 25. jan. — Super-■ireaanaught "Mississippi" je bil danes spuščen na morje vpričo pomorskega ministra in 15,000 gledalcev. Washington, D. C., 25. jan. Živežni 'izvoz Združenih Držav v poslovnem letu 1916. se je zmanjšal za $43,000,000, v primeri z izvozom v letu 1915. Znašal je $745,000,000, v prejšnjem letu pa $788,000,000. Izvoz mesovine in mlekarskih izdelkov se je povečal, izvoz krušnih spovi pa se je zmanjšal. Izvoz pšenice se je zmanjšal za 51 milijonov bušljev, izvoz koruze je narasel. IV „ -J----s— Avstrijski narodi in načrt razdelitve. Slovenci, Hrvati, Slovaki, Poljaki, Čehi ni Italijani hočejo ostati dobri Avstrijci. POŠILJAJO DOPISE NA DUNAJ. Protestirajo proti osvoboditvi po en-tenti, kakor brzojavlja Dunaj. Tudi Turki napredujejo. Amsterdam, 30. jan. — Brzojavka iz Carigrada pravi, da je turški državni zbor na željo vlade formalno uvedel gregorijartsko časoštetje in odpravil mohamedanski koledar. Militarizem pripravljajo. Washington, D. C., 25. jan. •— Robert R. McCormick iz Chicaga, major milice države Illinois in izdajatelj chi-caške "Tribune", je priporočal danes v spomenici vojaško dolžnost za vse za orožje sposobne mlade ljudi od 18. leta dalje. Odločno je govoril proti prevoznemu sistemu v deželi, kolikor prihaja v poštev za vojaške svrhe. "Mladi pacifisti so strahopetci, stari pacifisti teoretiki," je zaključil. Odvetnik ustrelil detektiva. Davenport, Ia., 25. jan. — Neki J. Allen Cox, odvetnik iz Ilanibala, Mo., jc bil danes prijet pod obtožbo, da je snoči v nekem davenportskem lokalu ustrelil tajnega redarja Emila Spetha. Speth in neki tovariš sta poskušala Coxa prijeti. Cox je vodil neko tožbo na ločitev in se baje dal podkupiti, kar je povzročilo njegovo prijetbo. Photo by Am.rtcau Pre.. Awocl»tlon iTak.n »t N.w L*mti, da me je lansko leto tako vodil za nos, rad bi me še letos. Toda previdnost bo naše geslo, l ansko leto visoko si vihala nos — bi zdaj ga ljubila, če prišel bi bos... Pa kaj bi še naprej "Verzal"! Ce nam je predpiii>tn^ Vila prisodila družico, jo dobimo; če ne, čakali bomo. O tem Vam bom poročal koncem predpusta. Calumet & Ilecla družba je preme-nila svoje plačilne dneve: namesto v sobotah v>akega 15. ih zadnjega v me- 'Ura!" — Sanitejc, pomagaj! — Ktfpr^ je ujetnik, ni več sovražnik. Josip Šušteršič, Orel in član Marijine družbe v Šmartnem pri Litiji, ki je že od začetka vojne na severnem bojišču ter je bil že ranjen in ujet, a je ušel, je pisal domačemu gosp. kaplanu naslednje pretresljivo pismo: Preča-titi gospod! Naj Vam pišem nekaj besedi z našega bojišča, da J>o-dete vsaj nekoliko vedeli, kako se pri nas godi. Jaz sem, hvala Bogu in Materi Božji, kateri se imam edino zahvaliti za to milost, še vedno živ in zdrav. Sicer ne vem, če bom tako dolgo, da skončam ta list, ker ruske granate padajo ravno sedaj tako krog naših zakopov. da se vse trese in da se kar zemlja vsi-pava na nas. Vsak čas pride naznanit: Ta in ta je mrtev! Ta in ta je ranjen ! Z Ru-i stojimo v neposredni bližini. Rusi na s vedno napadajo, mi jih pa prav dobro odbijamo. Jako hud napad smo imeli 4. t. m. Naj Vam ta dan niaHo popišem. Saj imeli smo že veliko hujših bitk, ali ni vselej čas pi sati. 4. t. m. na vse zgodaj so se nam pričeli Rusi bližati, misleč nas napasti in nas zapoditi iz naših pozicij. Ali zmotili so se! Takoj, ko se je začelo daniti, je bilo sovražnika pred našimi ■strelskimi jarki vse črno kot mravljim cev. Mi smo jih pustili prav blizu, skoraj že na trideset korakov, potent smo jih pa začeli. Padali so, kot bi jih sejal. Pa bili so trdovratni. Ko je padla ena vrsta, prišla je druga, tretja itd. Ali mi smo domala vse postrelili Streljali smo, kolikor je kdo moge Nazadnje so vendar uvideli, da ne bo nič in zapustili so pred nami cele kupe mrtvih in ranjenih in so zbežali. O krog 9. ure dopoldne je bil napad od bit. Tudi mi smo imeli izgube, pa ne prav velike. Ali grozno je bilo pogle dati pred naše zakope na mrtve in ra njene Ruse. Takoj pa, ko je bil na pad odbit, pride povelje z našega de> nega krila (tam je bi\ namreč nek drug regiment), da je bil sovražnik premočan, da so se morali naši innak niti in da so Rusi zasedli neko važno našo pozicijo. Takoj se mora naš ba taljon odpraviti dotičnim regimentom na pomoč in sovražnika nazaj vreč Takoj smo se odpravili. Okrog 2. ure popoldne smo prišli na dotični kraj Bili so na nekem precej visokem liri bu. Naši so se bili umaknili že precej daleč nazaj. Takoj otvorimo še mi na sovražnika ogenj. Takoj, ko je vražnik videl, da >o naši dobili pomoč se je začel polagoma umikati z vrh hriba. Na drugi ntrani hriba je bil do polovice hriba gozd. Ob robu gozda so bili naši strelski jarki, ki so jih hiU Rusi zavzeli. Te strelske jarke mora mo mi za v*ako ceno nazaj dobit Imeli smo namreč prodirati s hriba navzdol. Rusi se vsi umaknili naše zakope in so streljali na nas, da je pokalo, kot bi šla toča. Z nasprot ne >trani je pa že ruska artiljerija streljala na nas, da je bilo groza. L sreča da je bil velik sneg, da ruske gra nate niso eksplodirale; lennalo katera se je razletela; drugače bi bili vsi po biti. Poleg mene je mojemu tovarišu granata odnesla roko. Ko bi bila eks plodirala, bi bila oba mrtva. Jaz sem imel komando enega voja, namreč dva najst mož. Sami mladi fantje regru-tje so bili. Šli so za menoj, ne da bi jih bilo treba goniti. Dokler smo šli (Po "Slov. Gospodarju".) "Lepe besede, grda dejanja." Dne 20. sept je bil Rim v rokah kraljevih čet. Papeža so zaprli v Vatikan, kralj pa se je naselil v prej papeževi palači Kvirinal. Pravijo, da se ni nikdar čutil prav srečnega v ugrabljenem stanovanju, storjena krivica mu je grizla vest. Od tega časa je preteklo 46 let. Papež, čeprav ujetnik v Vatikanu, je mogočen vladar in njegov upliv raste posebno v sedanjem času od dne do dne. Najvišji polet z balonom je dosegel belgijski meteorologiški in-stintut v Uccle, kjer se mu je posrečilo priti 29,040 metrov visoko. Živemu bitju seveda ni mogoče šiniti v tako višino, berolinska profesorja Berson in Suering sta se dvignila samo za 10,- vejši zaveznik, ki vam je na izbero. Očisti vam čreva, jih ohrani čista in vam okrepi drob, živčevje in celo telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je zaupanja vredno zdravilo za zapeko, razdražljivost, glavobol, migreno, izgubo slasti in energije. Niti mu ni enakega pri želodčnih neprilikah, v zvezi z življensko promeno pri ženskah, ali z rudarjenjem. Cena $1. V lekarnah. Če trpite vsled revma-tizma ali nevralgije, je Triner's Liniment pravo zdravilo, na katero se lahko zanesete v olajšbo neznosnih bolečin. Triner's Liniment je samo za zunanjo rabo in pomaga tudi pri nezgodah, izvinkih, oteklinah, ozeblinah itd. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Joseph Triner, Mfg. Chemist. 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. "Irredenta" je laška beseda in pomeni toliko kakor nerešena (namreč Italija). Sedaj se rabi ta beseda za politično strujo v Italiji, ki je nastala že 1. 1878, ker velevlasti na berolin-keni posvetovanju niso prisodile vse zemlje, na kateri so še tudi stanovali Italijani, novoustanovljenemu kralje-tvu, Italiji. Ustanovili so to politično strujo lmbriani, Menotti. Garibaldi n drugi ter jo zagovarjali v listu "Irredenta". Kot "nerešeno Italijo" so torej imenovali laško ozemlje na ra-ncoskem. Švicarskem ter Avstrij-kem. 1 redentisti so pridigali najluij-e sovraštvo o-obito Avstriji in tako se ni čuditi, da je iredentist Oberdank leta 1882 svojo luidodelno roko vzdignil proti našemu cesarju. Toda s tem še hujskanje ni poleglo. Prispelo je elo tako visoko, da je morala vlada ama poseči vmes in 1. 1890 razpustiti najhujša društva Borsari in Oberdank. Toda tudi pozneje se hujskanje ni po uolnoina poleglo, ampak se posebno ob mejah gojilo do današnjega dne. Zjedinjena Italija. Ko se je leta 1848 po celi Evropi razširilo narodnostno gibanje, so tudi taliji, ki je bila razdeljena razven v rimsko papeževo državo še v več drugih državic, vstali možje, ki so zalite vali. da se naj vse italijanske državice združijo v eno veliko italijansko drža vo pod svetnim vladarjem v Zjedinje no Italijo. Za kralja novega italijan sk^ga kraljestva so namenili sardin ;kega kralja Viktor Emanuela II. Vo litelji tega gibanja so bili Cavur, Ma čini. Lafarina in Garibaldi. V>ak ča je bilo čuti o malih vstajali in zavrat nili umorih, ki so nahujskano ljudstvo še bolj razburjali. Po vojski z Avstri jo leta 1859 je bil Viktor Emanuel do segel svoj cilj. 2e meseca novembra I. I860 ga je Garibaldi proglasil za kra lja cele Italije, koji naslov je prvi ita lijanski dr^aVni zbor leta 1861 odobril Papežu Piju IX. je ostal le Rim in o kolica. Vso drugo zemlja mu je ugra Kil kralj nove Italije, ravno tako, ka kor si je prilastil toskansko. moden sko, parmsko in neapolitansko držav co. Leta 1860 po bitki pri Solferinu .se je tudi Avstriji iztrgala Lombardija leta 1866 s prusko pomočjo Benečan ska. Toda nenasitljivi Viktor Ema nuel še ni bil zadovoljen, poželelo se lini je tudi Rima. Zeljno je prežal na ugodno priliko. Leta 1870, ko je bila vojska med Prusi in Francozi, se vz digne s svojimi četami proti Rimu, se ga kljub slovesnemu ugovoru papeža in celega katoliškega sveta šiloma po lusti in ga proglasi za glavno mesto ziedinjcne Italije in svojo prestolnico, Sam si izbere za svoje stanovanje pa peževo palačo Kvirinal, dočim dovol ropar papežu milostno, da sme še n;i dalje ostati v palači Vatikan. Leta 1878 je kralj Viktor Emanuel po krat ki bolezni umrl. Naslednik mu je bil njegov sin Humbert, ki je bil umor jen leta 1900. Od tega leta vlada kralj Viktor Emanuel III. Rojen je bil le ta 1869. Poročen je s črnogorsko prin cezinjo Jelico, ki je ob poroki presto pila h katoliški veri. Prestolonasled tiik llumbcrto je rojen leta 1904. Ita lijanska kraljeva rodbina se imenuj po svojem izvoru rodbina Savojc^v Severov Almanah za Slovence za leto 1917 je Beda] gotov. VpraSajto vašega lekarnarja zanj. dobite ga zastonj. Ako ga on nima. pišite nam. Kašelj je navadno eden najbolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevite davice in influence. Da ustavite ta kašelj in da splošno odpomorete bolezni, vživajt« Severa's Gothard Oil (Severovo Gothard-sko Olje) je domač liniment za omejitev bolečin, ki nastanejo vsled prehlada, revmatizma in vnetja. Cena: 25 in 50 centov. SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). Otroci, kakor tudi odraščeni sm*jo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, pn ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci. Cena: 25 in 50 centov. VpraJajte za Severova Zdrarila v va9i lekarni. Izognite se ponaredb, s te. i da vedno zahtevate pristna Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti v vaji lekarni, jih naročite naravnost od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa A. Neinanich, St. A. Neinanich, Jr. Chicago Phone 2575 A. Nemanich &0Son B-AJSTK: Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago Si., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter ^vseh enakih zadevah. j - STRANI OBSEGA-- 4 U Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UCl-TELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnic«, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem. Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov široin Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. — Slovo od zavoda. Ljubljanski "Slovenec" piše; Dne 20. novembra 1916 je doživela tukajšnja I. državna j) gimnazija važen spominski dan: poslovil se je namreč, stopajoč v pokoj, od mladine dosedanji ravnatelj, c. kr. vladni svetnik g. dr. L. Požar. Po šolski maši so učenci ostali v avli. Pevci so pod vodstvom g. prof. Kozine zapeli prelepo iskladbo "Ave Maria". Nato se je od g. vladnega svetnika najprej v imenu zavoda poslovil sedanji začasni voditelj prof. Fran Novak, o-menjajoč njegovih zaslug na polju pod uka, vzgoje in spisovanja šolskih knjig. Nato je v slovo govoril v imenu učiteljskega zbora senior g. dr. V. Korun. Pogledali smo tedaj tja, Kjer je stal učiteljski zbor: zelo je okrnjen, skoro tretina članov je v vojni službi na raznih krajih; pač radi bi se tudi oni udeležili slavlja svojega ljubega ravnatelja. Kratko je nagovoril še g. konz. svetnik dr. Fran Perne tudi v imenu g. dr. Alf. Levičnika v zahvalo za veliko naklonjenost v težki službi katehetski. Končno se je v leposestavljenem nagovoru zahvalil zastopnik mladine, o-smošolec Fran Zbašnik. Pogledali smo po dvorani: nižji razredi polnoštevilni, a v treh, zlasti pa v najvišjih dveh so bile velike vrzeli, nekatere se ne bodo nikoli več izpopolnile. Tudi ti bi radi prišli, saj so se še na bojnih poljanah spominjali svojega dobrega ravnatelja, nekateri še malo pred smrtjo. Tudi v imenu teh se je poslovil zastopnik di-jaštva in v imenu vseh, katerim je bil g. dr. Požar v teku dolgih devetih let vesten, dobrohoten ravnatelj. Kje, kje, so zdaj vsi tisti? Premnogi se še borijo na bojnem polju, precej pa jih je pokril že beli sneg že tretjič ali drugič ali morda tudi prvič... Ah, oko, kam si se zagledalo... ? G. vladni svetnik se je nato zahvalil vsem govornikom, mladini pa je priporočil: naj ne krene nikdar s prave poti: pogumno naj stremi za svojim poklicem, predvsem pa naj podvoji svojo pridnost, da izpolni zijoče vrzeli. Spominjajoč se velikih dobrot, ki jih je užil pod vlado cesarja tla gimnaziji, na vseučilišču in potem v'331etni službi, je zaključil odhajajoči g. ravnatelj svoj govor s trikratnim slava-klicanjem na cesarja in vsa mlada grla so trikrat zaorila za njim. Pevci na koru so zapeli še dve prekrasni skladbi: potpouri iz narodnih pesmi (Parma) in Schwabovo 'Dobro jutro'. Končno so zapeli cesarsko pesem. Skromna slavnost je bila res prisrčna; videli smo, kako je g. ravnatelj ljubil to mladino in kako težko mu je slovo, mladina pa je tudi glasno povedala, da jc ljubezen našla protiljubezen v nje-"nih srcih. Učiteljski zbor, pa nekam osirotel, pa bo še dolgo, dolgo pogreval svojega Oskrbnega, taktnega, dobrohotnega ravnatelja dr. L. Požara. — Pomanjkanje mleka v Ljubljani. V Ljubljani je opažati od dne jlo dne večje pomanjkanje mleka. Na tem dejstvu tudi ne izpremeni prav nič o-koliščina, da se je ustanovila takozva-ua "Preskrbovalnica za mleko", ki je imela doslej eno celo sejo. Od papirja do mleka jc še velika razdalja. V-prašanje preskrbe z mlekom se pa tudi ne da rešiti drugače kot z usctanovi- ^.'vijo centrale za celo deželo. — "Posredovalnica za mleko" je v tem oziru vložila na c. kr. deželno vlado prošnjo. "Preskrbovalnica za mleko" sama more le malo pomagati ljudem. Na tem žalostnem dejstvu ne izpremeni prav »ič splošni popis mleka, ki se je sedaj odredil v Ljubljani. Nekaj pa bo vseeno skušala "Preskrbovalnica za mleko" storiti. Neobhodno potrebno jc, da se preskrbi v Ljubljani z najnuž-"ejšo množino mleka tiste prebivalce, brez mleka sploh živeti ne morejo. ^ tem oziru pridejo v poštev le dojenčki in le tisti bolniki, ki drugega uži-vati ne morejo kakor mleko. Prve ni 'ežko legitimirati, za zadnje je potrebno zdravniško spričevalo. Umevno je, ^a se more "Preskrbovalnica za mleko" ozirati na zdravniška spričevala 'ako dolgo, dokler njihovo število ne *faiste na tisoče. Lansko leto jc nam-rtč več kot 3000 ljudi v Ljubljani pred-*t Jlo zdravniška spričevala, vsled ka-! 'erih bi ljudje ne smeli uživati drugač-I ''t kot bele pšenične moke št. 0. Ako ke ttorej noče prikrajšati najresnejših Cinikov na uživanju mleka, je neobhodno, da se omeji izdanje zdravnikih spričeval le na one bolezni, pri ^terih je mleko edino, ali vsaj 'pogla-*>tno in neobhodno živilo. L ŠTAJARSKO —- Zahteve nc-nemških narodov v ^vstriji. "Slovenski Gospodar" z dne dec. piše: Dne 16. dec. co ce zbrali Dunaju zastopniki vseh ne-nemških •rodov v Avstriji, da se posvetujejo sledečih vprašanjih: 1. O avtonomiji '•cije. 2. O zahtevah nemškega dr- žavnega jezika od strani nemških poslancev in 3. da se po odločitvi Galicije, Avstrija pFidruži ekonomično, politično in vojaško Nemčiji. Slovence so zastopali poslanci dr. Krek in dr. Korošec. Zastopani so bili tudi ehi, Ma-lorusi in Rumunci. Italijani se niso odzvali skupnemu pozivu in seveda niso bili zaistopani. Na zborovanju se je sklenilo in sprejelo sledečo resolucijo, glede katerih zastopnik nenem-ških narodov nečejo na noben način odjenjati: 1. Galicija lahko dobi avtonomijo tedaj, kadar se vsem drugim narodom zasigura potom postave in parlamenta narodni in ekonomski obstanek. 2. V Avstriji mora vladati v jezikovnem kot v vsakem drugem pogledu popolna ravnopravnost. 3. Avstrija mora ostati samostalna in neodvisna in mora opustiti vse, kar bi njej, kot velesili, mogoče škodovalo. Zborovanje zastopnikov nenemških narodov in njih pametne zahteve so izvale v političnih krogih velik interes in pri vseh ljudeh, ki pošteno mislijo, veliko odobravanje. C HRVATSKO. — Preganjanje Jugoslovanov. "Ob-zor" piše: "Deutsche Waclit" sporoča: Radi motenja javnega miru je bilo zaprtih in oddanih domobranskemu sodišču sedem gimnazijcev VI. gimnazijskega razreda, in sicer sledeči: Jurij Confidenti; Josip Flajs, Fr. Ko-istomaj, Ivan Rojnik, Henrik Samec, Josip Trobej in Bogoljub Žagar. Ob dolženi so, da so v neki gpstilni prepevali vseslovanske himne. — Zaplemba premoženja. "Obzor poroča: Tržaško deželno sodišče je odredilo, da se zapleni premoženje Ev gena Ljubiča, uradnika banke "Union" rojenega v Trstu in sicer radi osum-nje, da je pobegnil k sovražniku. Na dalje je deželna sodnija v Gradcu odredila zaplembo premoženja Viktorja Desingerja iz Škofjeloke, bančnega u-radnika v Ljubljani, ki se je boril kot ustaš pri srbski armadi in ki je padel v bitki, pogoden v glavo. Zaplenilo se je nadalje premoženje Francetu Gori šeku iz Ljubljane, Avgustu Jenku iz Ljubljane, Avgustu Jenku iz Ljubljane in .Francu Redeščku. !fi' i« NEŽEN MLADENIČ ALI GLOBOČINA GROZE. Bulgarski spisal Kiril Hri-stov. Poslov. A. Bezenšek. Sfi! iifi Iskal sem v neki sofijski bolnici svojega znanca. Slučajno najdem tam najdražjega tovariša iz dijaških let On je bil bujne narave, jako glasbeno in poetično nadarjen. Ta mladenič se je kot dijak odlikoval s takšno krot-kostjo in nežnostjo, da smo ga zvali "gospodična". Nikdar ga nihče slišal ni zmerjati ali izreči kako ostro besedo. Ako se je kdaj zgodilo, da je nastal prepir v njegovi navzočnosti, se je močno vznemiril, ustne so mu trepetale in takoj ise je kateri izmed nas o-glasil: "Gospoda, pomirite se, 'gospodični' bo postalo slabo." , Za šale je bil ta nežni mladenič silno vnet. Ko sem ga zagledal med ranjenci, sem osupnil. "Kaj, tudi ti si bil v vojni? Danes sem doživel nekaj nenavadnega." Približani se njegovi postelji. "Sedaj razumem, zakaj so Turki poraženi. .." Mladenič pogleda mučno v strop, zamaje z glavo in mi poda levico v pozdrav, s sladkim nasmehom na ust nih. "Čudno," pomislim jaz gledajoč ta prijazni nasmeh. Resnica je, kar je rekel modrijan Zenijalnost in junaštvo sta najmilejši deteti." "Slušaj, mili tovariš," izpregovorim jaz, "pogled na tebe me je silno razburil. Povej mi, za Boga, si ranjen ali znotranje bolan?" "Ranjen sem na štirih mestih," odgovori on s tako mirnostjo, kakor bi rekel na primer: "Danes sem bil na izprehodu, štiri kilometre daleč"... "Torej si se udeležil bitke?" "Da, sedmih bitk!" V duhu se mi pojavi predčustvo, da mi bode ravno ta moj tovariš povedal nekaj najzanimivejšega o vojni, nekaj, kar od nikogar drugega ne morem pričakovati. "Ne srdi se nad mojim začudenjem,' mu rečem jaz. "Zakaj bi se srdi!?" reče tovariš in se nasmehne. Kdo je mogel misliti, da je toliko nerealizirane zmožnosti v bulgarskih dušah. I Razgovarjava se o raznih stvareh Povprašujem tovariša o vojni ter o vsem, kar se je med tem zgodilo. V glavi se mi je vrtelo vedno neko važno vprašanje, katero se mi je takoj prvi dan vojne pojavilo in zahtevalo odgovora: Koliko more prenesti duša Bul-gara? Ogromna telesna moč mu je dodeljena: on je dobil rekord v peš-hoji, stradanju, zdržanju zime in spanju v mlakah. No, kako vpliva nanj krvoprelitje? Ali je plašljiv? Bodem li dobil povoljen odgovor na to vprašanje? Mi poznamo naš narod. Mi vemo, kaj je zmožen storiti in kaj ne. Mi uganemo skriti misel, kateri bi drugače ostal mrtvo zgodovinsko dejstvo. No, kateri mi bode povedal resnico, si mislim jaz. Pripravljam se ter čakam ugodnega trenutka, da stavim tovarišu to važno vprašanje. Hotel sem ga prijeti nenadno, ne pustivši mu časa za premišljevanje. Ko se mi je dozdevalo, da je sedaj orimeren čas, prekinem razgovor, katerega sva vodila, in rečem: "Znana je stara angleška balada, ki ima sledeči refrain: Oni bežijo, mi bežimo; mi bežimo, oni bežijo; oni bežijo, mi bežimo — a končno smo mi zmagali. Povej mi odkritosrčno, kaj ne da je resnica, da Bulgar ne pozna, kaj je štrah? Drugače bi on bil brezdušen mehanizem, — to je temperamenten narod, kateri se vrže kakor burja na sovražnika." "Kaj ti naj odgovorim?" "Naravnost! Naravnost! Brez pomi-šljevanja!'1 'Takšnega strahu, kateri bi oviral zmago, Bulgar ne pozna. Jaz nisem imel pred očmi Hunov in divjih zveri, torej nisem mogel precenjevati nevarnosti. A visoko prosvetljeni ljudje, z bogatim duševnim mišljenjem, profesorji, umetniki, artisti ali pa seljani s tako modrimi glavami, da bi bilo treba zapisati vsako besedo; vkljub temu so se zagnali neustrašeno, z resnično naporno burjo proti sovražnim postojankam. O strahu se tukaj ne more govoriti!" "Kaj pa pred bitko?" "Da, pred bitko sem bil malo razburjen, v strahu za svoje mile, ki so o-stali daleč proč, ter v skrbeh za svoje nade v življenju. V takem slučaju se je pa nameril vedno kakšen šaljiv vojak, kateri je s svojimi burkami raz veselil celi oddelek. Spominjam se na primer prve bitke, katere sem se udeležil. Nekega jutra zarano dobimo povelje, da se odpravimo na bojno polje, od koder se je čulo grozno pokanje. Pot je bila posejana s sledovi nedavno bitke. Srečali smo prevoz ranjencev. Videl sem krvave glave, zdrobljene roke in noge, a kljub temu so bili vsi ranjenci bodri, ni bilo slišati niti enega stoka. ' Ne daleč od voza zagledamo par korakov od pota dva še ne pobrana lepa mladeniča, mrtveca, gledajoča proti nebu z osteklenimi očmi. Glave nas vseh so bile obrnjene na isto stran. Zasliši se tiho pomilovanje. No, to je trajalo kratko, dokler našteješ do tri Kajti zaslišal se je glas: "E, ti prijatelji pa mnogo zijajo..." To je bilo izgovorjeno s tako globokim naglasom samosvojega človeka; besede, čeprav so bile robate, a vendar modre, — modrost neustrašljivosti pred smrtjo. Vojaki so se nasmehnili, tudi ranjenci ž njimi, a vse je minilo. Odkorakali smo pevaje naprej, proti bojnemu polju." Prijatelj je umolknil, po dolgem odmoru zopet nadaljuje: "Slučajno pride trenutek, v katerem čuti človek globočino groze. Ne samo pred, ampak tudi med vojno, ko nima časa izpregovoriti niti besede o grozi." "Kako je to?" On me pogleda začudeno in odgovori: "Ne morem ti dopovedati. Znano mi je samo to, da tudi največjega straho petneža mine strah, ako začne pokati okoli njega; vsak si misli, to je naravno." Jaz sem nasmehnem nevoljno. "Prosim te, povej mi še kakšen slučaj." "Da. Bilo je v poslednji bitki pri Čataldži, v kateri sem bil ranjen. Naš oddelek dobi nalogo, da prevzame neko važno točko. Plazeč se po tleh, po polnoma blatni, z neumitimi obrazi se pomikamo proti isovražni postojanki. V kratkem času prične turško topni-čarstvo streljati; mi se nahajamo pod dežjem svinca in železa. Skočimo po koncu in se zaženemo naprej. Po veljnik našega oddelka, mlad poročnik, ki je ravno avanziral, koraka naprej; s sabljo v desnici, z ognjevitostjo dvajsetletnega mladeniča. Gledajoč njegove elegantne kretnje, iz katerih jc odsevala blagost duše, se mi je storilo milo za nadepolnim mladeničem, ka terega tira ljubezen do domovine na vrh, kjer švigajo strele, tira ga naravnost smrti v naročje. V trenutku o pazim nekaj groznega: granata prifrči — čuden slučaj — ne da bi ise razpo-čila, in odbije poročniku glavo. Videl sem toliko trupel razkosanih od granat, razmesarjenih, da jih ni bilo mogoče spoznati. ''No, tukaj ti povem še nekaj drugega: Videl sem mladeniča, kateri je z odstreljeno glavo napravil par korakov naprej.— po inerciji. En vojak je letel par metrov naprej proti turški postojanki brez glave, mahajoč s sab- ljo v roki, — pri teh prizorih sem občutil grozo, tako globoko grozo..." Prijatelj umolkne, bil je silno razburjen. Usmiljena sestra, katera je od daleč opazovala ranjenca, se približa ter reče s sestrinsko nežnostjo: "Vi ste pozabili, da vam zdravnik ne dovoljuje mnogo govoriti in se razburjati." "Oprostite, sestra, precej preneham," odgovori ranjenec. Jaz stisnem roko temu milemu tovarišu, kateri je dobil štiri rane v strašni, a sveti vojni. Oprostim se pri usmiljenki, da sem ji vznemiril ranjenca, ter zapustim bolnišnico z radostnim čustvom, da sem sin tako mladega, svežega naroda. IZ BOJEV OB TIROLSKI MEJI. jako nadarjeni. Pametni so ti paglavci (Kerle)." "Ali se otroci učijo zgodovino in zemljepisje?" "Ne. Odprte so samo ljudske šole, kjer se učijo samo pisanje, branje in računanje." "Ali obvestite srbsko prebivavstvo kaj o vojnih dogodkih?" "Novice gredo od ust do ust in seveda v pretirani obliki. Jaz sem se potrudil, da je prebivalstvo obveščeno o resnici. Sicer pa obstoji srbsko prebivavstvo iz samih starcev, mladičev in nekaj žensk. Nekaj jih je pomrlo, nekaj jih je ušlo, nekaj smo jih pa mi internirali." Pozor, Rojaki Inomost. "Tiroler Soldaten Zei-tung" objavlja iz bojev ob tirolski meji: Enoeltnemu prostovoljcu četovod-ju Ljudevitu Budinu, trdnjavskega artilerijskega bataljona št. 6, je bilo zapovedano, naj se poda na neko sprednjo točko ob meji kot artiljerijski opazovalec. Hrabremu možu se je posrečilo, da je izvedel povelje. Dasi so ga prepodili alpinci, se mu je le posrečilo, da je izpeljal telefonsko zvezo z baterijami in je uspešno vodil ogenj več baterij in utrdb. Posrečilo se mu je med drugim, da je dognal, kje da se nahaja neka 28 cm italijanska baterija in je tako omogočil, da se je sovražnik uspešno obstreljeval in se je nahajal tako blizu sovražnika, da je moral začasno prenehati telefonirati, da bi se ne izdal. Brez jedi in pijače je vztrajal hrabri podčastnik na jako važni postojanki toliko časa, da je napeljal še zelo učinkujoč ogenj na v beg pognano sovražno pehoto. Za svoje junaštvo je bil odlikovan s srebrno hra-Airostno svetinjo I razreda. Opazoval se ije ogenj iz različnih smeri. Sodilo se je, da je sovražnik nastanil navidezne baterije. Odposlali se je morala baterija, da dožene dejanski položaj sovražnih baterij. Priglasil se je za to kadet Hugo Rabitsch, c. kr. trdnjavskega artilerijskega bataljona št. 1, kot spremljevalca pa če-tovodja Anton Seyringer in topničar Rudolf Huber. Splezali so na 1780 m visoko sedlo in se splazili skozi sovražno črto prednjih straž, ko so prej pustili kot opazovalca Seyringera. Hrabri možje so ostali tri četrt ure v sovražni črti prednjih straž. Posrečilo se jim je, da so natančno opazovali, kako da je učinkoval naš ogenj in so se vrnili z zelo važnimi poročili o postojanki sovražnih baterij. Naši so zato uspešno obstreljevali sovražnika. Hrabri možje so bili zato odlikovani s hrabrostno svetinjo II. razreda. Neki patrulji pod poveljstvom straž-mojstra Marignonija, ki je bil že za svojo hrabrost odlikovan s hrabrostno svetinjo II. razreda, je bilo naročeno, naj poizveduje o položaju na Križni gori }(Kreuzberg). Patrulja je med poizvedovanjem došla v močan sovražni ogenj. Ob tej priliki je bil ujet dobite vsako strelec Jožef Happacher, strelskega reč 20 od«to Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo ia pv*> dajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Kochevar, Chicago:, Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL, Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti k ROYAL CLEANERS AND DYERS 604 Collins St., Joliet — Chi tel. 2588. I. BERZAK & CO. Dopeljemo na dom v zavitku brei vsake gube. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril svojo novo gostilno kjer boste vedno najbolj postreženi z najboljšo domačo in importirano pijačo in dišečimi smodkami. lohn Horvath N. W. Phone. Corner N. Chicago in Jackson Sts., JOLIET, ILL. The Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125' Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. VALENTIN FAJNIK, JR. BILLIARD PARLOR Tržim fine smodke in vse vrste duhan. DOBRODOŠLI! 402 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Tajnik društva sv. Družine v Rock dalu. Kdor hoče pristopiti naj se zglasi pri meni. Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO Primeni oddelka Sexten, a svoje ravnodušnosti vrli strelec ni izgubil niti trenutek. S krepkim udarcem je izbil Italijanu, ki ga je spremljal, puško iz roke in je srečno ušel. Happacher je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. — "Slov." Razgovor z guvernerjem Srbije. ceneje kot kerkoli drugje Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam ▼•e vrste amerikanske in atarokraj->ke ure in zlatnino za vsako delo "Az Est" piše: "Kakšno razpoloženje vlada v osvojeni Srbiji?" je vprašal do- jamčim. pl'?«bM„TO s, i. ,d„o.v po« SU-VEHCI in HRYATI jo cell Amerlti. , , ,, . ... , Ako rabite dobro Uro ah drugo reč, pi- kakorsen je. Za časa mira je bila srb- iite menj kaj bi rad; pa yam po«„jem ska meja zaprta za eksport, in za časa no Vsaka reč vas koita 20 od sto cene-vojne je srbsko vojaško poveljništvo j«, kot bi plačali drugje. brez usmiljenja rekviriralo vse in ničesar plačalo. Naša uprava znači torej zboljšanje položaja v razmirju z mirovnim stanjem, pa tudi v primeri z vojnim stanjem, ker mi ne krademo in ne nadlegujemo ljudi, toda če vzamemo ljudem žito, damo nakaznico, ki se izplača pri prvi naši blagajni. "Ali pomeni to, da so. gospodarske razmere v Srbiji sedaj boljše kot so bile sploh kdaj prej?" vpraša nadalje dopisnik. "Gotovo je tako," je odgovoril guverner. "Živinoreja je mnogo boljša. Ob času vojne je poginilo mnogo živine, posebno ovac in jarcev, ker so Srbi tekom vojne uživali največ jarcev in ovac. Sedaj smo izdali naredbo, da se teleta in prešiči, ki ne tehtajo 80 kilogramov, ne smejo klati. Lahko rečem, da je Srbija jako bogata dežela. "Hriboviti kraji so večinoma neplo-doviti, toda plodovitost ravnine je iz-vanredna, tako da če se dobro obdela, dobiš toliko žetve kot v Nemčiji. Pomislite le, da smo v januariju sejali žito. Koruza lanskega leta sicer ni bila najboljša, zato so pa dobro obrodile slive in vinogradi. Srbski pridelek vina sem prodal madžarskim trgovcem. Videli bodete kaj obrodi letos. Letos smo jako veliko delali in uspeh ne bo izostal." "Kakšne so pa šole in druge kulturne slike?" vpraša dopisnik. "Naši učitelji učijo v šolah v srb skem jeziku. Otroci redno pohajajo v šole, in kakor čujem, so srbski otroci JOS SPOLARICH 901 N Hickory St. JOLIET, ILL. 0 >1 p >«vni Notar Kh EPEC Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denar** alojE ter pošilja denar na vse dele mit Kapital in preostanek 9300,000>0£ . C. E. WILSON, predsedmik. Dr. J. W. FOLK, podpredsetUi*. HENRY WEBER, kaiir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo ' lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki i* trdi les, lath, cederne stebre, desk bi šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines sHat blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi it pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi M bomo zadovoljili in ti prihranili denat. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na veil* DES PLAINES IN CLINTON STt. lOlet. skuinjo Izdeluje vse pravno ln postavnoveljavne listine vse sluiaje. Ce vam kdo plaSo fjamiSira; le potrebuje otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini »e obrnite na meno 1006N.Chicago St., Joliet, 111. a tonija Rifel i/.i.usena in diplomirana BABICA 907 N Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W mum Mi Dye flu rofesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Jthce and Works, 642-644 Cut hicago Phone 4444, N. W. 483. JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111. Bell Phone 785». Točim fino Anheuser & Busch St, Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli I Dr. Richter's Pain Expelltr zoper rermati-zem in trganj« ' bolečine in o-trpnelost Člen-koY in mišic. Pravo zdravilo )• t zavoju, kakorSnega vt' dite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten ■ An hor Trade Mark. !5c in 50o vseb lekarnah ali pa pilit« ponj naravnost na Fii. liter & Co. 74-80 Washington Street New York. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino katt' fornijsko vino, dobro žganje in trii*1 najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki pr«m»% TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL Amerikanski Slovenec Ustanovljen I. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol Veta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$150 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 4. febr. Nedelja Andrej Kor. Ver. 5. " Pondeljek Agata dev. muc. 6. " Torek Rotija, Amand. 7. " Sreda Romuald, Richard 8. Četrtek Janez Mat. Juv. 9. ." Petek Apolonija, Cir. A. 10. " Sobota Solastika; Viljem. I PRVA PREDPEPELNIČNA NEDELJA. Skesanega in ponižnega srca, o Gospod, ne boš prezrl. Ps. 1, 19. Sveta vera nas uči, da so nebesa in pekel, da je naš Zveličar vmrl za nas. Sveta vera nas tudi uči, kako se ognemo peklu, pridemo v nebesa in postanemo deležni sadu trpljenja Zveličar-jevega. Nikdo ne more v nebesa z grehom na duši. Zato nas sveta vera uči, kaj moramo storiti, da nam l$og grehe odpusti. Najvažnejša stvar za odpuščanje grehov je kesanje. Vsak kes pa ni dober. Biti mora notranj, splošen in nadnaraven. Razločuje se pa še v popolnega in nepopolnega. Popoln, kakor tudi nepopoln kes je notranj, nadnaraven in splošen, vendar je pa velika razlika med popolnim in nepopolnim kesanjem. Če bi kdo vprašal vrsto ljudi, ki čakajo pri spovednici, zakaj se kesajo grehov, bi dobili različne odgovore. Nekateri bi rekli, da jim je žal, ker so grešili, ker s« boje pekla in Božje sodbe, ali ker nimajo ■pravega miru, dokler žive v grehu. Bili 'bi pa zopet drugi, kateri bi rekli, da obžalujejo greh, ker so se zmislili na Zvetičarja, kateri je trpel za nas, ljudje Ba pa žalijo z grehi, žalijo Boga, neskončno dobroto, ki tako ljubi ljudi, da je poslal na svet Svojega edinoro-jenega Sina. 1'rvi, kakor drugi imajo nadnaravno kesanje, katero se pa zelo razločuje med seboj. Prvi se boje kazni, ti imajo nepopolno kesanje; trugi pa obžalujejo greh, ker so Boga razžalili, ti imajo popolno kesanje. Člo vek ima popoln kes, kadar mu je žal in sovraži greh, ker žali Boga, ki je >»ma dobrota in vse ljubezni vreden. Nepopolno kesanje pa ima tisti, ki sovraži vse kar žali Boga, ker z grehom zaiubi nebesa, zasluži pekel, ali pa zato, ker je greh sam na sebi nekaj grdega. Greh je dvorezen nož; na eni strani >koduje človeku, na drugi žali Boga. Če obžalujemo greh, ker nam škoduje, imamo nepopoln kes; če ga pa obžalujemo zato, ker žali Boga, je naše kesanje popolno. Pri spovedi ni neobhodno potrebno popolno kesanje, vendar je pa more človek Skušati obuditi, ker je Bogu bolj dopadljivo. Dobro je pa obuditi kesanje tudi večkrat, ko človek ni pri spovedi. Nikdo ne ve, kedaj bo vmrl. Kaj bi bilo, če bi človek vmrl v smrtnem grehu? Večkrat ni mogoče iti k spovedi ali prejeti zakrament sv. poslednjega olja. Kaj naj toraj človek stori? Kakor hitro stori greh, naj o-budi popoln kes. Kdor obudi popoln kes, zadobi odpuščanje grehov ,če tudi ne gre takoj k spovedi, da ima le dober namen, da se bo grehov spovedal. Moliti kesanje je treba toraj vsak vei čer, predno se »gre spat. To je najvažnejši del večerne molitve, katerega skrben in previden vernik ne sme nikoli opustiti. Imamo pa tudi veliko kratkih molitvic, katere že vsebujejo popolno kesanje, kakor: Jezus, moj Bog, ljubim te nad vse, moj Jezus u-smiljenje! Take besede naj se večkrat na tihem ponavljajo; kajti, kar človek navadno misli in govori, bo rekel tudi v nevarnosti. Navadno ljudje zakolnejo in se priduše, ker je to njihov navaden govor. Drygi zopet izgovore najsvetejše ime. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da je Bog usmiljen tistemu, ki pobožno zakliče ime Jezusovo, četudi je z grehi obložen. Ker je kesanje važna reč, nekaj nad naravnega, zato ga ne more človek o-buditi brez Božje pomoči. Ze predno se začne vest izpraševati, se mora prositi sv. Duha pomoči. To ni vse, kar se mora storiti, toda to je prva stvar. Lep zgled najdemo v sv. pismo. Na gori Karmelski je stal na eni strani brezbožni kralj Ahab s 450 balovimi duhovni, na drugistrani pa je bil pro-rok Elija. Elija jim svetuje to-le: Ba-lovi duhovni na eni strani, on pa na drugi naj postavijo oltar, zakoljejo kozliča, ognja pa naj ne podtaknejo. Potem naj pa kličejo Boga in tisti Bog, ki pošlje ogenj z neba, je pravi Bog. Balovi duhovni so vpili do večera in vendar niso bili uslišani. Elija je pa še skopal jarek okrog oltarja in cel oltar oblil z vodo. Potem pa je prosil ta. nadnaraven ogenj, kateri je prišel z neba in povžil celo kameniti oltar in vodo okrog oltarja. Kesanje je ogenj, katerega more prižgati samo Božja milost v mrzlem in trdovratnem človeškem srcu; zato je treba moliti za to milost. Kdor hoče obuditi dobro kesanje, naj pomisli, da je z grehom zaslužil častno in večno kazen, da je kriv smrti in trpljenja Jezusa Kristusa in da je žalil Boga .največjo dobroto. Treba je skušati obuditi v srcu Božji ogenj. Premišljevanje Božjih po-polnosti pripomore k temu. Premisli dobro, kake kazni čakajo človeka za greh. Peflcel, kraj večnega ognja. Tam so sami nespokorjeni grešniki. Tu je ogenj, kateri naj obudi drugi ogenj, ogenj popolnega kesa-nja. Kaj bi bilo s človekom, če bi vmrl v smrtnem grehu? Kaj bi bilo, če bi se ne kesal svojih grehov? Poglej v dom, kateri nas čaka. Mir, veselje in radost vlada pri prebivalcih svetega mesta. Kako vzvišenega kralja imajo! Tudi tam so grešniki, kateri so se pa spokorili. Nebeški ogenj naj bo baklja, katera zažge ogenj popolnega kesanja. — Otrok se joka, če se mu odvzame le kaka mala stvar. Ali se mi ne bomo žalostili. če se nam odvzame večno veselje? Poglej Kalvarijo in Njega, ki visi na križu. Kako strašne so Njegove rane, koliko krvi je izgubil, kako vmi-ra! Kdo je odgovoren zato? Naši grehi, kateri so storili, da te globoke rane nam ne koristijo. Poglej, kako vzvišen je tron Božji! Pomisli na večno čast in vzvišenost Onega, ki sedi na njem. Človek pa se vpira temu, ki lahko vniči vse stvarstvo v trenotku, vpira se svojemu Stvarniku. Poglej na vse to in videti moraš, kako zlo si storil z grehom. Kesanje je najpotrebnejša stvar za odpuščanje grehov.. Treba je moliti za milost pravega kesanja, pomisliti na peklenski ogenj, veselje brez konca v nebesih, vpreti oči na križ, kjer visi Zveličar iz ljubezni do nas, poglejmo na Božje veličanstvo, katero smo žalili. Na ta način bomo dobili pravo dušno žalost, katera pripravi pot k odpuščanju, katera je podlaga dobrih sklepov in zadostovanja. Kakor se roža razvije iz popka, tako se razvije trdni sklep iz pravega obžalovanja. Komur je žal, da je storil kako stvar, bo gotovo sklenil, da je ne ho več storil. Vendar sta pa kesanje in trdni sklep dve različni stvari. Kesanje izvira iz greha, storjenega v preteklosti, trdni sklep pa se nanaša na prihodnjost. Kesanje je popek, trdni sklep je roža. Naš trden sklep mora biti splošen, to se reče, človek mora skleniti, da se bo izogibal vseh smrtnih grehov. Če se ladja popravlja, se morajo zamašiti vse luknje; če le ena ostane, pusti toliko vode v ladijo, da se potopi. Četudi bi bila ladija iz jekla in bi imela vse moderne priprave. Trden sklep mora biti izvedljiv, mora biti praktičen. Skleniti se mora le to, kar se tudi lahko stori. Kadar o-pazimo, da smo storili manj grehov, tedaj smo imeli gotovo dober trden sklep. Če včasih prelomimo kak dober sklep, zato še ne moremo sklepati, da naš trden sklep ni bil dober. Najmočnejša stena razpoka čez čas, če se vedno viharji zaletujejo v njo ali pri potresu. Samo tisti trden sklep ni dober, kateri ne prinese nikakega sadu. Če se stena takoj poruši, kakor hitro je sezidana, je znamenje, da je bila slabo sezidana. Zato imamo gotova zna menja, po katerih spoznamo, če je bil naš trdni sklep dober. Veliko ljudi, otrok kakor odrašče-nih, nikoli ne stori smrtnega greha. Tudi taki morajo skleniti, da ne bodo več grešili. Kaj praviš, če rečeš, da se hočeš varovati vsakega malega greha? Število malih grehov se ne da presoditi. lČovek dela male grehe, ker je brezbrižen, ne pomisli dovolj, vsled nevednosti in pomanjkanja gorečnosti vsled slabosti in razdražljivosti, nepo-trpežljivosti, hitrosti, slabe razpolože-nosti, nečevosti. Male grehe dela človek med molitvijo in delom, celo pri dobrih delih; z mislijo, besedo in dejanjem in vsled opuščanja. Taki grehi .so številnejši, kakor muhe poletu. Če skleneš, da ne boš storil nobenega malega greha, hočeš storiti več, kakor človeška slabost premore. Tak človek hoče biti angelj na tem svetu in podo ben Materi Božji. Če kdo obljubi, da se bo varoval vseh onih grehov, ki so najbolj znani, ne dela previdno. Trden sklep naj bo omejen; človek naj sklene, da se bo posebno gotovih malih grehov posebno varoval, to je tistih, ki so mu prišli že v navado. Sv. Tomaž Kempčan pravi: Če se odvadiš vsako leto ene napake, boš kmalu popoln človek. Drugi zopet greše in ponavljajo iste grehe iz navade, kakor nezmerneži in nečistneži. Taki grehi izvirajo iz telesne slabosti in se vtrde, ker se vedno ponavljajo. Taki ljudje morda rečejo: Varoval se bom vseh smrtnih grehov. Toda samo eno vprašanje. Kolikokrat si pa že rekel tako? Prvi dan praviš, da ne boš več grešil, drugi dan zopet vse grehe ponoviš. Kakšen je bil torej trden sklep? lovek je slab; tvoja spoved je bila najbrž dobra; nekaj pa je vendar na-ukalo pri trdnem sklepu. Navada je trdna. Navada je stara, sklep je pa nov; navada je globoko vkoreninjena, sklep pa površen. Sklepi ne bodo pomagali, če ne rabimo potrebnih pripomočkov. Ko je David sklenil, da gre nad Go-ljata, ni samo rekel: Grem nad Fili-stejca, ampak molil je najprej. Potem je poiskal orožje, ker je bil njegov sovražnik ves v orožju. Če kdo hoče premagati navade, mora rabiti posebno orožje. Prvo orožje je vsakdanja molitev, priprošnja do Matere Božje in večkratno prejemanje sv. zakramentov. Če se hočeš poboljšati, ni dovolj, da skleneš biti boljši, ampak moraš rabiti tudi potrebne pripomočke. Če jih sam ne poznaš, ti jih bo spovednik nasvetoval. Kdor ne mara rabiti pripomočkov, je podoben sitnemu bolniku, kateri bi bil rad zdrav, pa noče rabiti zdravil. Veliko je grešnih priložnosti. Za nekatere je grešna priložnost kraj, kjer se pije, za druge zopet kak časopis. Kakor hitro berejo tak časopis ali knjigo, se jim vzbude najgrše misli. Večkrat je občevanje z drugim spolom vzrok skušnjav. Vse kar vodi v smrten greh, kraj ali list, ali osebe, vse ^e grešna priložnost. Ker človek navadno greši, kedar se poda v tako priložnost, zato se imenuje bližja priložnost v greh. Kdor se hoče varovati greha, toda ne grešne priložnosti, hoče storiti nekaj nemogočega. Zanašati se samo na pomoč Božjo, ni dovolj. Sveto pismo pravi, da kdor nevarnost ljubi, se v njej pogubi. Naš Zveličar pa pristavlja: Če te tvoja noga ali roka pohujša, odsekaj jo.. . če te tvoje oko pohujša, izderi je. S tem hoče reči, da če je tudi ta bližnja priložnost v greh tako združena s teboj in ti je tako draga, kakor roka jli noga ali oko, če hočeš, da se boš greha varoval, jo moraš o-pustiti. Morda misliš, da je tvoj trden sklep tako močan, da boš vse storil, kar skleneš. Zopet pravi sveto pismo: Tvoja moč bo podobna predvsem pepelu. Trden sklep je navadni začetek, toda ne popolnost novega življenja. Na-stanovitnost našega razuma, slaba na-gnenja naše človeška narave, navade, hude skušnjave in človeška strast pa sčasom uniči tudi najtrdnejše sklepe. Ni res, da bi ne imel tisti trdnega sklepa, ki greši po spovedi, toda vsakdo ve, koliko težav ima, katere vničijo lahko najboljše sklepe, zato se je treba po truditi, da se človek vtrdi. Kdor živi v grešnih navadah, mora storiti vse, da opusti navado. Kdor živi v bližnji priložnosti v greh, mora opustiti navado, kakor tudi greh. Kraljevi pevec pravi: In rekel sem: sedaj sem začel; to je sprememba, katero je storila desnica Najvišjega, kar se reče: Sedaj hočem spremeniti svoje življenje in to bom storil s pomočjo Božjo, z desnico Najvišjega. REV. J. PLAZN1K. KAJ NAS UČI NARAVA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. Sedanja doba je čas materijalnega napredka. Človeški um je iznašel različne stroje, v katere se večkrat strme oziramo. Včasih je bila velika novost za nas, če smo samo videli avtomobil. Danes hoče že vsak otrok nekaj vedeti o teh strojih. Za moderne stroje se ne zanimajo več samo učenjaki in bogataši, ampak tudi preprosto ljudstvo. Zdi se jim potrebno, potrebno k izobrazbi, da spoznavajo moderne naprave in vse, kar more človeški duh iznajti. Ko se pa tako zanimamo za člove ško umetnost, pozabimo na to, kar vidimo vsak dan in vendar tako slabo poznamo. Nad vrati grškega svetišča je bilo napisano: Gnothi seavton — spoznavaj samega sebe. Te dolžnosti so se zavedali že stari Grki. Kako naj poznamo druge ljudi, če sebe prav ne poznamo. Če nimamo o sebi prave sodbe, bomo se toliko bolj napačno sodili druge. Pozvati hočemo najnovejše izrodke človeškega uma, ne pozna mo pa niti tega, kar smo občudovali, še predno se je naša zemlja tristopet-inšestdesetkrat zavrtela okrog svoje osi po našem rojstvu. Da pa naši neznanosti nekoliko od-pomorem, hočem napisati večjo razpravo, katera naj nas" nekoliko bolj seznani z nami samimi in stvarmi o-krog nas. Cela razprava sloni na angleški podlagi. Prepričan sem, da to ne bo nikogar oviralo. Noben človek •se ni rodil učen; pa četudi bi se bil, ni kdo ne more biti sam začetnik svojega življenja. Brez tuje pomoči se še ni nihče izobrazil. Če je kdo že slišal ali bral stvari, o katerih hočem pisati, u-pam, da ga ta razprava ne bo motila. Hočem biti preprost, zraven tega pa tudi zanimiv. O upanju, da napeljem1 marsikoga k globokejšim mislim, hočem, v Božjem imenu začeti to razpravo. PRVO POGLAVJE. Napačno mnenje o početku naše okolice. V Združenih Državah živi neki učitelj moralke, kateri se je izrazil pred nekaj leti tako: "Luči se približujemo le tedaj, kadar ugibamo, kaj je resnica. Stvarstvo je nekaka mešanica. Nikakega odgovora ne dobimo, ko vprašujemo vesoljno stvarstvo. Gledamo na zemljo in odgovarja nam le z molkom. Oziramo se v višave, a nebo se nam zdi tiha sfinga. Zopet kličemo, a ne čujemo niti odmeva. Morski valovi nam odgovarjajo v skrivnostih, preglobokih za naš razum. Celo veter nam piha skrivnosti na ušesa. Na vprašanje 'Kaj in zakaj' ne dobimo odgovora." Tako modruje usmiljenja vredni človek, kateri je zašel na pota napačne znanosti, zraven pa pripoznava, da ima še človek razum, s katerim lahko preiskuje. eČtudi bi ne imeli nikakega drugega vira, iz katerega bi spoznavali svojega Stvarnika, bi nas znanstveno in nepristransko raziskavanje narave moralo dovesti do spoznanja vsemogočnega in vsemodrega Boga. Mate-rijalni svet je samo razlaga onega sveta, o katerem nam je Bog razodel. Čim boljše poznamo materijalni svet, toliko boljše bomo spoznavali razodetje. Naravna znanost je le dekla Božjega razodetja. Kaj pa o teh znanostih, katere navidezno nasprotujejo razodetju? Stolno nasprotje med znanostjo in razodetjem je nemogoča, ker je Bog začetnik znanosti in razodetja. Govorim namreč o pravi znanosti, ne o kaki namišljeni znanosti. Človek, kateri trdovratno trdi svoje mnenje kljub vsem dokazom, ve morda veliko, a njegova vednost ni znanstvena. Taka učenost človeka navda le z napuhom. Človek se kaže učenjaka, pri čemur postaja neumen. Tak človek dela samega sebe središče stvarstva in hoče, da se bo vse vrtelo okrog njega. Zato ni čuda, da vidi povsod le nered in zmešnjavo. Prava znanost in razodetje si ne moreta nasprotovati, ker slonita na resnici. Kadar pa človek pojasnjuje razodetje z naravno vednostjo, primeša vedno nekoliko svojih misli. Če ne najdemo soglasja med razodetjem in njegovo razlago — vidnim svetom — smo lahko gotovi, da smo se zmotili, ko smo brali enega ali drugega, ali pa pri obeh. Oba se morata skladati, če smo jih prav spoznali. Kadar se pa navidez ne vjetnata, moramo najprej verjeti razodetju, katero se naslanja na živo in nezmotljivo učečo družbo, sv. cerkev. Če tuintam česa ne razumemo, počakajmo toliko časa, da nam začetnik vsega pošlje kaj več luči. Premišljujmo oba svetova z milostjo Božjo. Oba svetova študirajmo v luči Božjega razodetja. S tem širimo Njegovo čast in si služimo večno veselje. Kdor proučuje naravo v tej luči, bo videl, da ni na zemlji tako nizkotne stvari, da bi nas ne vodila k nebeški resnici. To je tudi namen vseh u-stvarjenih tvari. Vsaka vidna stvar bi nas morala voditi od omenjenih stvari do neskončnih, od časa v večnost, od stvarstev do Stvarnika. To je njihov pravi namen, kar nam razodeva zdrava pamet in razodetje. Naš razum in razodetje nas učita, da se pride do spoznanja vsemogočnega in vsemodrega Boga le po opazovanju vidnih stvari. Veliko je vednosti, katere nas dove-dejo do spoznanja, da je Bog začetnik vsega. Izmed teh si hočemo izbrati le dvojno — zvezdoslovje in rastlino-slovje. Mislim, da nas nikaka znanost ne privede bližje do vsemogočnega in vse modrega Boga, kakor ravno znanost 6 zvezdah. (Nadaljevanje sledi.) ZLOČINSTVO IN BREZVERSKE ŠOLE. Po uradnih podatkih francoske vlade je priobčil katoliški list "America" tabelo, ki kaže kako rapidno narašča zločinstvo na Francoskem odkar so odpravili iz šol verski poduk. Statistično je dokazano, da je bila od leta 1831 do 1856 šola na Francoskem brez-verska. V tem času je bilo stanje zločinov sledeče: 1831 do 1835 — 113,000, 1836 do 1840 — 1441000, 1841 do 1845 — 169.000, 1846 do 1850 — 226,000, 1851 do 1856 — 280,000. Leta 1856 je dovolil leks Falloux kršč. nauk po ljudskih šolah, pod vodstvom duhovništva. Ze po kratkem času se je izkazalo, da število zločinov pada. Od leta 1856 do 1860 je znašalo povprečno število zločinov 266,000. Leta 1861 pa je liberalno cesarsko uradni-štvo zopet odpravilo poduk krščanskega nauka in pojavilo se je mahoma veliko večje število zločinov, ki se kaže v sledečih številkah: leta 1861 do 1865 — 272,000, leta 1866 do 1870 — 283,000. Ko je bila cesarska rodbina pregnana, je stopil gori imenovani zakon zopet v veljavo, cerkev je zopet prevzela svojo vzgojevalno misijo. V času od leta 1871 do 1875 je zopet zaznamovati nazadovanje med zločinskim svetom. Število zločincev se omeji na 250,000 slučajev. Leta 1876 se je pričela divja borba zoper vpliv cerkve v šoli in sledeče številke govore, da je zmagala "svobodna" misel. Od leta 1876 do 1880 — 372,000, 1881 do 1886 — 422,000, 1886 do 1890 — 461,000, 1891 do 1895 — 521,000, 1896 do 1900 — 514,000, 1901 do 1905 — 556,000 »slučajev. Število prebivalstva se med tem ni spremenilo, ali pa le za malenkost in o kakem drugem vzroku pohujšanja kot brezverstvu tudi ni govora. likega pomena. Po tem, kar je on dognal, se ob začetku mrzle kopeli krvni tlak zvišuje, ker se žile stisnejo, srce vtriplje počasi in jako enakomerno; potem se žile zopet razširijo in krvni tlak se zmanjša. V gorski kopelji srce hitreje vtriplje, pri kopelih od 34 do 36 stopinj Celzija se delovanje srca med kopanjem nekoliko zadržuje, pri kopelih od 37 do 40 stopinj pa nekoliko pospešuje. Pri kopelih nad 40 stopinj narašča delovanje srca kaj močno, ker je pri vročih kopelih tlak krvi in vtrip zvišan in mora torej srce veliko več delati. Zato je treba posebne previdnosti s kopelmi, ki pote; najmilejše med temi so še električne kopeli in peščene kopeli, ker ne ovirajo izhlapevanje potu. Pri slanih kopelih je vtrip srca počasnejši, nego pri navadnih vodnih kopelih. Opomniti pa moramo, da je izvrševal dr. Strass-burger svoje preiskave izključno na zdravih ljudeh, njegovih rezultatov se torej ne more prenesti brez vsega drugega na bolnike. Velika družina. Iz Pittsburgha poročajo: Avgust Clondeaux iz Ford City je odpotoval pretekli mesec v Belgijo v svojo domovino. Delal je v Ameriki 7 let in si prihranil veliko denarja. Po poklicu je steklar. Star je 42 let in ima z ženo 24 otrok. Noben otrok mu ni še umrl. Trinajst otrok je prišlo posamič na svet, štirikrat so bili dvojčki in enkrat trojčki, ki so vsi živi. Za to nenavadno družino je morala železnica priklopiti poseben voz k vlaku, da so imeli vsi prostor. POMAGAJMO REVEŽEM V STARI DOMOVINI! Vpliv kopeli na srce ji jako različen; odvisen je od temperature kopelji. S kopeljo moremo srce vaditi, varovati in krepiti, moremo ga pa tudi slabiti, in ako je srce bolno, mu resno škodovati. Učinek kopeli se izraža na krvni tlak in na vtip, odvisen je tudi od tega, kako dolgo traja ko-pelj in kaj je primešanega vodi. V splošnem krepe hladne in mrzle kopeli srce, dočim ga vroče kopeli precej utru jajo. O učinkovanju vodnih kopeli na srce je dr. Strassburger v Bonni izvrševal preiskave, katerih rezultati so ve- XXI. izkaz darov. Rev. Ant. Miks, St. Michael, Minn.......................$ 5.00 Jakob Cuznar, Manila, na Filipinih ........................................2.00 Frank Lampreht, Mogollon, N. M..............................................2.00 Luka Benedičič, Franklin, Kans 1.00 Peter Totter, Rankin, Pa............1.00 Skupaj...................$ 11.00 Dvajseti izkaz ................ 734.80 Skupaj..................$745.80 Hvala vsem darovalcem! In prosimo nadaljnjih darov, kajti revežev vsled vojne je v naši stari domovini čimdalje več. Darove spre jekla: Amerikanski Slo-' venec, Joliet, 111. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% } na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno aH pa ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno vam«. Naša banka je pod ^ nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY. pr«h. CHAS. C. PEARCE. k« Ur Tem potom naznanjam, da sem zopet otvoril svojo GOSTILNO na starem prostoru, kjer sem tudi prej točil vedno najboljše pijače. VABIM VSE NA OBILEN -V POSET. Jernej Lavrič, 200 JACKSON ST., JOLIET, ILLS. Sem Dobrijevič Hrvatsko-Slovenska GOSTILNA 805 NOllTH CHICAGO 8T. :::::::: JOLIET, ILL- Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je imel g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim odjemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postrežen s domačimi in impor-tii animi pijačami. — VSI DOBRODOŠLI I Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) v SSŠiH Sedež: JOLIET, ILL, 'S'. Vatanovljena 29. novembra 1914 ARUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." i' - GLAVNI ODBOR: Prevkednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Biagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. J NAZNANILO. Službenim potom na tem mestu naznanjam vsem tajnikom društev D. S. D., da sem te dni razposlal letna poročila D. S. D. na vse tajnike društev in sicer v tolikem številu na vsacega tajnika kolikor članov(ic) ima društvo, katero on upravlja. Tajniki so naprošeni, da dajo vsacemu članu(ici) po en izvod tega letnega poročila D. S. D. Najbolje je razdajati poročila članom(icam) kadar plačajo mesečnino. Dobro je, da vsak član(ica) ve tem več o našem napredku in stališču, da bo potem deloval s še večjo vnemo za našo dobro stvar. Z bratskim pozdravom, JOS. KLEPEC, tajnik D. S. D. PrBŠtteac vtstl. j m»atom>n>w Joliet, 111., 31. jan. — Društvo Sv. Družine, št. 1, D. S. D. je imelo svojo mesečno sejo zadnjo nedeljo ob precejšnji udeležbi članstva. Na tej seji je odbor za nova društvena pravila dal svoje poročilo o premembah v pravilih, katere so se .prečitale in potrdile. Sklenjeno je, da ta pravila stopijo v veljavo s 1. februarjem 1917 in se natisnejo čimprej mogoče v obeh jezikih, ker pravila brez angleške prestave so v slučaju nesporazuma skoro brez vsake veljave. Nadzorni odbor je poročal na seji o poslovanju in finančnem .stanju društva. Društveno denarno premoženje dne 31 .dec. 1916 je bilo $2096.38 v bolniški podporni blagajni. Kar je posebno lepa vsota za še le dve leti staro društvo, ki je kljub malim prispevkom v 18. mesecih odkar plačuje podporo izplačalo svojim članom in članicam do $2,222.00 bolne podpore. Na tej seji je društvo dovolilo izplačati podporo sledečim: Štefan Stanfel za 51 dni...$ 51.00 Nik Jurjevič za 27 dni...... 27.50 Leopold Milkovič za 24 dni 24.00 John Štukelj za 22 dni..... 22.00 Mary Kristan za 20 dni..... 20.00 John Žival za 19 dni....... 19.00 John Panian za 18 dni..... 18.00 John F. Bluth za 18 dni.. .. 18.00 Frank Peskar za 17 dni ... 17.00 Jos. Levstik za 15 dni..... 15.00 Kok Cernovič za 13 dni---- 13.00 Skupna vsota za bolno podporo januarja .............$ 244.50 Prej izplačano za bolno podporo ......................$2,222.00 Skupaj izplačano za bolno podporo v 19. mesecih......$2,466.50 i Ta mesec so pristopili zopet štiri novi udje in kandidatov za pristop imamo več, ki bodo šli te dni k zdravniku in bodo morda sprejeti. Zdaj imamo 475 udov in kakor kaže se bo število v bljižnji bodočnosti še pomnožilo, ker čedalje več kandidatov se oglaša za pristop. Kdor izmed rojakov želi pristopiti v to naše veliko in močno mlado društvo naj se zglasi pri meni ali kateremu drugemu odborniku, da se ga vpiše. Naj bi vsak član in članica pripeljal v naše društvo še svoje sorodnike in znance, ker človek ne ve ne dneva in ne ure kdaj ga doleti nezgoda. Vsak ud naj gleda, d^ med letom privede v naše društvo vsaj enega ali več udov, ker le na ta način, če bomo vsi člani delovali, bo uspeh in napredek še večji. Z bratskim pozdravom Jo«. Klepec, tajnik. NAŠI HRABRI DOMOBRANCI. (Iz "Sloenca".) Bilo je 4. februarja; Rusi so na des-. nem krilu prodrli do naših strelskih jarkov in jih zavzeli. 1. stotnija 27. domobranskega pešpolka, ki je bila v rezervi, dobi povelje, da potisne sovražnika nazaj. Odrinili so; sneg jim je segel do pasu in bili so popolnoma izpostavljeni ruskemu ognju. Bilo jih je skupaj 40 mož. Ko jih Rusi opazijo, jih takoj obsujejo s krogljami in granatami in več naših fantov obleži v snegu. Drugi gredo naprej. Ko pridejo na rob gozdiča, si hočejo malo oddahniti in premisliti, kako in kaj, kajti kakor hitro bi bili stopili iz gozdiča na piano, bi Rusi lahko vse do zadnjega postrelili, predno bi prišli na cilj. etovodja Kovačič, doma iz Gorice, pogleda po fantih, da vidi, koliko mož še ima. Gledali so se in šteli, a kakor in kjer so začeli, jih je bilo vseh skupaj le še pet! Druge so ubile ruske granate. Kaj storiti? Rusov je bilo krog 50. Da bi šli nazaj, nobenemu niti tja misel ni prišlo. Med tem zleze neki Peter Nardin iz Vrtojbe pri Gorici do nekega drevesa na robu gozdiča, tam nekoliko pomisli, potem pa skoči naprej in zakriči: Ura! In kaj se zgodi? Rusi se prestrašijo, skočijo iz jarka, pomečejo proč puške in dvignejo roke v znamenje, da se u-dajo. Nardin gre proti njim, tedaj pa Rusi opazijo, da je sam. Takoj mu zažvižgajo ruske kroglje krog ušes. V istem trenotku se pokažejo iz gozda še ostali in Rusi znova pomečejo puške proč in se udajo. Naši so hiteli pobirati njihovo orožje, da bi prezgodaj ne opazili, da v gozdu ni nič več naših vojakov. Tako je pet naših domobrancev ujelo 33 Rusov z enim poročnikom. Imena teh junakov, ki so vsi predlagani v odlikovanje, so: Če-tovodja Anton Kovačič, Peter Nardin, Anton Jakončič iz Vipolž pri Gorici, Jožef rŠibar iz Gornje Dule pri Krškem in Ivan Čadej iz Celja. — Zanimivo je tudi to: Narednik Ivan Bošt-jančič iz Št. Andreža pri Gorici, četo-vodja Anton Kovačič in Peter Nardin so že od začetka vojne skupaj in so se udeležili vseh bojev z Rusi. Vsi trije so bili že po večkrat predlagani v odlikovanje, in sicer Boštjančič in Nar din po dvakrat, Kovačič pa trikrat. —-- PO NAJSVETEJŠE V SOVRAŽNI OGENJ. Poročnik 17. pešpolka g. Korentt piše svojemu g. očetu dne 10. aprila med drugim: Danes sem napravil lepo reč. Prostovoljno sem se bil priglasil, da grem z gospodom stotnikom Moebiusom in praporščakom Jordo v bližnji trg S., ki je popolnoma izpraznjen in ves raz-streljen. In zakaj, kaj bi mislil? Šli smo, da rešimo pred požarom in o-skrunjenjem Najsvetejše in druge svete predmete. Srečno smo dospeli v cerkev. Gospod stotnik Moebius je vzel iz tabcrnaklja Najsvetejše in je vzel seboj, jaz sem pa v zakristiji pobral nekaj cerkvenih prtov in zavil vanje sedem kelihov, krasno monštran-co, sv. cerkvena olja, patene in še nekaj drugih stvari, tako da sem imel nositi kakih 15 kg. Z vsem smo srečno dospeli nazaj na našo postojanko in izročili našemu vojnemu kuratu, ki se nam je zelo zahvaljeval. Da to podjetje ni bilo kar tako, ti pojasni naslednje: Mi smo morali skoraj 1000 korakov naprej od naše rojne črte, in to med časom, ko so v mesto padale težke granate. Ena granata je padla komaj 1000 korakov od nas, druga je udarila na cesto, po kateri smo šli. A kljub temu smo vse srečno izvršili in se nepoškodovano vrnili. Mamo le potolaži, naj nikar toliko ne toži za mano. Saj vojna ne bo vedno trpela, in če sem že vojak, nočem biti samo za parado, marveč hočem v polni meri vršiti svojo dolžnost do Boga in cesarja. Bo pa toliko večje naše veselje ob svidenju! Do tedaj pa Vama pošilja najprisrčnejše pozdrave Vajin sin Franc. NE POJTE PESMI SOVRAŠTVA. Vladni "Fremdenblatt" piše: Ne pojte pesmi sovraštva. Take pesmi so tuje avstrijskemu duhu. Mi se ne bojujemo iz sovraštva, ampak proti sovraštvu, bojujemo se proti zavisti in verolomnosti, ki sta po svetu užgali plamen, bojujemo se za čast in pravico, za domovino, nravnost in kulturo se hočemo bojevati s čisto vestjo in s čistim srcem. Zato pa si moramo o-hraniti v srcih ljubezen, kakor jo nosi naš cesar celo življenje v svojem srcu, kakor jo posvedočuje naša hrabra armada, ki daje lačnemu sovražniku kruha v strelnih zakopih, ljubezen, ki snio jc vsi potrebni, da bi vzlic vsem skr-bem in težavam z zaupanjem in odločnostjo izvrševali vse svoje dolžnosti. Ne zastrupljajte duš z mislijo na sovraštvo in na maščevanje. Mi si hočemo izvojevati mir, zase in za prihodnji rod, a kakor avstrijski vojak ni bil nikdar grozovit, tako si moramo tudi vsi drugi ohraniti avstrijsko srce in tudi v sovražniku videti človeka. Zato nam pesmi sovraštva ne ugajajo. Borimo se za mir na svetu. Naj bi nam bil kmalu vrnjen. Sfi! RAZNOTEROSTI. i Hi šifi Photo by American Press Association. BRZI MOTORNI ČOLNI ZA LOVITEV SUMMARINK. Brzi motorni čolni, kakršnih je naročila štirideset v South Bostonu vlada velik« Britanije. Ti "lovci podmorskih čolnov", kakor jih imenujejo, imajo 100 konjskih sil, so štirideset čevljev dolgi in trdno zgrajeni. amerikanskih vseučilišč, ne končajo nikdar brez nezgod in ubojev. Mnogi učenci pozabijo radi športa na učenje. Telesne vaje ne smejo biti enostranske, ampak morajo uriti vse telo in s tem tudi dušo. — Treba je torej takšnih iger, ki bi mogle zanimati odraslo mladež. Monopol platine v Rusiji. Rusija je domovina te dragocene kovine, ki se pridobiva v vzhodnem Ura-hi. Ta kovina se dobi sicer tudi v A-meriki, v Kolumbiji, Peru, Braziliji in Californiji ter na otoku Borneo, a le v majhnih količinah. Cena platine je štirikrat dražja od zlata in znaša o-krog 8000 kron za kilogram. Podjetja v Uralu so dosedaj v rokah evropskih trgovskih družbi, ki spravijo dobiček v svoj žep, državi ne ostane skoraj nič. Ruska vlada se je odločila, da vzame vse pridobivanje v lastno režijo in u-vede monopol. Letno se pridobi v Uralu okrog 7000 kilogramov te dragocene rude, kar da vrednost okrog 50 milijonov kron. prišel do žalostnega zaključka, da bodo naši potomci popolnoma—plešasti. Športi pod milim nebom sicer morejo to nesrečo od nas odvrniti, toda samo začasno, popolnoma preprečiti je ne-morejo. Duševno delo je največji sovražnik las ter nam vzame tričetrtine naše energije; z eno besedo, naši možgani delajo mnogo preveč. Poglejmo ženske: gologlavost je pri ženskah le redek pojav, kajti ženske baje večinoma nekoliko premalo napenjajo svoje možgane. Od 1000 tridesetletnih mož je 300 plešastih, dočim od 1000 žensk obdrži 950 žensk vse svoje lase do 40. leta. Gologlavost je najbolj razširjena med matematiki, filozofi in pisatelji. Med prebivalci velikih mest je mnogo več plešastih nego malomešča-ni. Z lasmi bodo ljudje izgubili tudi zobe. To po naziranju Steepovem ne bo šlo baje tako hitro. Izpadanje zob povzročajo baje ponarejena živila in ostra jedila. Šivalni stroj. Kdo je znašel limonado? Še le v 10. stoletju so Arabci prinesli limonovo drevo v deželo ob Sredozemskem morju in ga najpreje nasadili v Palestini, v Egiptu in v Severni Afriki, v 11. stoletju so ga pričeli saditi tudi na Španskem ih kmalu potem na Siciliji. Prerok Mohamed je bil z besedami: "Vse kar opijani, naj je prokleto", prepovedal pristašem korana opojne pijače in tako so si le-ti skušali prirejati drugih okrepčujočih pijač. Zato so rabili tudi limone ali prav za prav njihov sok, čemur so morda pridejali tudi .sladkorja. Operacija ob svitu vžigalic. 1'red kratkim se je dogodila v bolnišnici v Harthfordu, v državi Connecticut, zanimiva operacija. Trije kirurgi so pričeli operirati nekega bolnika. Težka operacija je zahtevala največjo previdnost in natančnost. O-peracijsko dvorano je razsvetljevala električna luč; bolnika so uspavali in delo zdravnikov je bilo v polnem teku. V kritičnem trenutku pa je nenadoma ugasnila električna razsvetljava, bržkone vsled kratkega stika, in zdravniki ter strežaji so bili hipoma v popolni temi. Splošen krik strahu se je vsem izvil iz prsi; še dve minut in ,smrt-bi morala nastopiti pri bolniku. V odločilnem trenutku pa je eden izmed bolniških strežajev prižgal vžigalico in srečna misel je kmalu našla posnemovalce. Vsi ostali strežaji so kolikor mogoče prižigali istotako vžigalice in ob njihovem svitu so zdravniki končali težko operacijo. Bilnik je bil rešen. Sport v šoli. Na Francoskem je predložila naučila komisija državnemu zboru memorandum, v katerem izvaja, da današnji način telovadbe ne obnese, in da bi bilo bolje zameniti jo v višjih razredih z narodnimi igrami, a ne z angleškim športom, čigar se udeležuje samo manjšina učencev. — Tudi na Švicarskem skušajo zabraniti prehudo negovanje športa. Eugen Schock, ki je deloval kot učitelj v angleškem deškem penzionatu in bil pozneje učitelj v Bazilcji, je prednašal v društvu telovadnih učiteljev o "footballu", o igri, ki se je danes udomačila v vsej Evropi, Za odrasle je dobra, a nikakor ne za neodraslc. Šport upliva tudi na nravnost. Učenci postajajo razposajeni in preveč častilakomni. Športna tckmor vanja, ki jih uprizarjajo športni klubi Prvi poizkusi za mehanično šivanje segajo v zadnje desetletje 18. stoletja. L. 1790. je Th. Saint dobil angleški patent za stroj za šivanje podplatov. Prvi, ki je uvedel dve niti in se poslužil tkalskega načina je bil Dunajčan Jožef Madersperger; on je že tudi uporabil šivansko z ušesom na konici. Njegov Stroj je bil določen za šivanje vatira-nih odej, toda bil je še tako nepopoln, da ni imel uspeha. Šele B. Tliimon-merju se je lita 1830. posrečilo sestaviti poraben stroj, ki je delal verižni vbod. Napravili so 80 strojev za izdelovanje vojaške obleke. Pravilno je pa rešil vprašanje strojnega šivanja šele Howe; vendar je pa tudi njegov stroj bil še pomanjkljiv, ker mu je manjkalo naprave za pomikanje blaga. To pomanjkljivost je leta 1852. odpravil Wilson, ki je v svojem stroju uvedel tudi to napravo. Nato se je šivalni stroj neprestano hitro izpopolnjeval in se širil med prebivalstvom; ž? leta 1859. je bilo v Združenih Državah v rabi 104,000 šivalnih strojev. V Nemčiji si je na tem polju pridobil veliko zaslug Singer leta 1859. Korak za korakom se je izpopolnjeval šivalni stroj in se neprestano širil ter izpodrival ročno šivanje; saj najsprettnejša šivilja napravi na roko v eni minuti največ 50 vbodov, na stroju pa 500 do 600 in celo 1000. Ako šivalni stroj goni motorska moč, napravi v eni minuti 3000—4000 vbodov. Gologlavost človeštva prerokuje londonski zdravnik Steep. Na podlagi znanstvenega študija je Grozodejstvo blazne matere. Kočijaževa soproga Marija Kadletz-ova na Dunaju trp iže dalj časa na živčni bolezni, ki se je v zadnjem času pojavila tako močno, da je bolnica napravila že več dejanj, ki kažejo naravnost blaznost. Na binkoštni ponedeljek je bila Kadletzova sama s svojim dveletnim sinom doma. Okoli 1. popoldne so zaslišali sosedje bolestno o-troško kričanje iz njenega stanovanja. Takoj so slutili, da se je morala zgoditi kaka nesreča, posebno ker se vedeli, da je Kadletzova že delj časa abnormalna. Vdrli so s silo v njeno stanovanje, kjer se jim je nudil grozen prizor. Z veliko težko sekiro v rokah je stala mati pred svojim otrokom, ki se je zvijal v bolečinah ranjen na glavi v mlaki krvi v svoji posteljici. Blazna mati ga je še enkrat udarila s težko sekiro po glavi in mu prizadela težko rano. Presekala mu je 4 cm globoko kožo in lobanjo. Z veliko težavo so blaznici iztrgali iz rok sekiro in je odpeljali v blaznico. Ranjenega otroka pa so oddali v otroško bolnico. Zahvala. Podpisani se najlepše zahvaljujem slav. društvu sv. Družine št. 1 D. S. D. v Jolietu za izplačano bolno podporo. Zahvaljujem se tudi bolniškemu odboru društva za obiskovanja in prijaznost. Rok Cernovich. Oče naš, ki si v nebesih. Mož: "Torej tvoj oče nama neče posoditi 10,000 K?" Žena: "Noče in noče..." Mož: "O, moj Bog, kdaj pride čas, ko bova lahko rekla: Oče naš, ki si v nebesih..." NAPRODAJ: Prodati hočem svojo zemljo, poraščeno s trdim lesovjem, in sicer naravnost onemu, ki se želi tam naseliti, brez agentov, na lahke obroke in odplačila bodis ina mesec ali na leto. Vladno poročilo potrjuje, da je ta zem Ija najboljša v severovzhodnem delu države Wisconsin. Tudi dela je dovolj za naselnike. M. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, 111. 18t4 SLUŽBA ORGANISTA IN CER-KVENIKA PRI CERKVI SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. jc tem potom razpisana. Ponudbe naj s« pošljejo na: Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, III POTREBUJEMO NAD 16 LET let staro dekle za delo v prodajalni na Hickory in W. Jefferson St. Jos. Jonte.s, Chicago tel. 888. 20t4 POTREBUJEMO PRODAJALKO V Millinery departmentu, katera zna tudi popraviti klobuke. Vprašajte na 3. nadstropju Stern's Big Store, Joliet. It ZIMSKE nr SPCMLADUE OBLEKE. čedn« in moderne obleke za odrasle In mladino s« dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« p« m«ri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh veliko»ti. Posebno velika zaloga-trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. * Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri. Vaši naklonjenosti se priporoča 'Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. f—( f 1 • v • v FrankJuricic 1801 N. Chicago St JOLIET, IL' Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA P0SRED0YANJA, JE ZDAJ-— POPOLNOMA PREPRIČAN --DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.00 MI GARANTIRAMO YSAK0 POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. Pegam in Lambergar. POVEST SPiSAL DR1. FR. DETELA (Dalje.) VI. Al' ste še tistih besedi, Kakor ste jih dozdaj bili? N. ps. Ko so bili Ogri 9. novembra 1456. v Belem gradu posekali poslednjega grofa celjskega, se je oglasil za bogato dedino cesar Friderik in kmalu za njim Ladislav Posmrtnik, kralj ogrski in če ški. A kako težko se odpove človek go-spodovanju, če se mu ^je enkrat privadil, to je izkusila vdova grofa Urha, kneginja Katarina. Bila je v najboljših letih in se čutila dušno in telesno sposobno za vladanje. A njena moč je bila bolj navidezna nego resnična; zakaj vse vojstvo je bilo v rokah Jana Vitovca Grebenskega. Slepo so bili vdani vojniki drzovitemu in previdne-, mu poveljniku, ki ga še ni bila ugnala nobena sila, ne omamila nobena sreča, ki jim je bil že tolikokrat pokazal pot k zmagi. Tako je bil pravzaprav Vito-vec gospodar celjskim posadkam, ki so branile premnoge kraje po Avstrijskem, tŠajerskem, Koroškem, Kranjskem, Ogrskem in Hrvaškem. To pa je bila velika neprilika za vladoželjno vdovo, ki ni bila posebno prijateljica Vitovcu. Odnekdaj že je kneginja pi ■sano gledala osornega vojaka, ki ščuje in zapleta ljubljenega soproga v neprestane vojne, in vedno in vedno je izkušala omajati njegov vpliv; toda zaman; zakaj grof Ureh je znal ceniti svojega poveljnika. Za vse te spletkb pa je dobro vedel Vitovec. Čakal je prilike, da vrne milo za drago. Zdaj se je ponudila in Vitovec jo je porabil. Ko ga je namreč pozvala kneginja vdova, da se ji pokori in priseže zvestobo, je odvrnil, da nima ona ničesar več zapovedovati, ker . je pravi dedič cesar, on pa za^opnik celjske grofije. Samooblastno se je jel dogovarjati s cesarjem in mu izročil vsa mesta, ki so bila zastavljeni celjskim v'ladrjem. To ravnanje oblastnega pod-ložnika je kneginjo, užaljeno in potrto po toliki nesreči, neizrečeno razdra-žilo. A kaj se je menil za to Vitovec! Saj je vedel, da mu nasprotnica kneginja ne more nič škodovati, cesar pa jako lehko koristi. Cesarja se je torej držal in ga povabil v Celje, da se mu poklonijo novi podložniki; cesar pa ga je povzdignil v barona Sternberškega in se napotil, ko je skopnel sneg, iz Gradca v novo grofijo. Sredi meseca sušca so se mu že poklanjali v Slovenci Bistrici in 24. sušca je došel v Celje. On in njegovi svetovalci so ostali v mestu, dvesto cesarskih konjikov pa je zasedlo grad nad mestom, ki ga jim je bil izročil Vitovec, ne da bi bil koga vprašal. Kaj so pomagali kneginji de zopet odločeval, pritiskal zdaj na eno, zdaj na drugo stran in varoval svojo korist. Kakor rekel, tako storil. Porožljal je gospod Vitovec z mečem in se jel potezati za kneginjo, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo med njima. A dokler je postopal le zasebno, so se jezili cesarski svetovalci natihem; ko pa se je začel mešati v obravnave in zavlačevati dogovore, so sklenili, da se iznebe sitnega mešetarja; in kar ni šlo izlepa, je moralo itit izgrda. Nekega dne, ko so se bili sešli zopet odposlanci cesarjevi, dva brata Un-gnada in Ureh, škof krški, s pooblaščenci celjskimi, je prirožljal meni nič, tebi nič tudi gospod Vitovec. Po prijaznih pozdravih otvori škof Ureh zborovanje s tem, da pozove pooblaščence, da naj prebere vsak svojo pooblastilo. Vitovec je obsedel, ko je prišla vrsta nanj. "In čigav pooblaščenec ste Vi, gospod baron?" je vprašal škof. Vitovec je molčal, v nadi, da se oglasi zanj kdo izmed celjskih zastopnikov, katerim je bil že pomagal o mnogih prilikah; a prior je gledal v svoje listine in doktor Lenart je zmignil zlorad z rameni. "Čigav pooblaščenec ste, gospod baron?" je ponovil škof. "Čigav!" je vzkliknil Vitovec in kri mu je zalila lica. "Sam svoj, za Boga!" in udaril je z mečem ob tla. A na noge je skočil Janez Ungnad in za njim njegov brat, in tudi škofu je silila kri v lice. "Mi, gospod Vitovec," je dejal odločno, "se pogajamo s kneginjo vdovo; njeni pooblaščenci so gosptfd prior, gospod tajnik in gospod komor-nik. Z Vami smo se pogodili in se nimamo več pogajati." "A boste se še pogajali, boste!" je zagrozil razvneti mož in zaloputnil vrata za seboj. Kaj bi ne bil hud! Pred mesecem še najvažnejša oseba v grofiji, ko se je polnopravno dogovarjal s cesarjem samim, in zdaj? Peto kolo! Niti kneginja ne mara za njegovo pomoč. Zasedel je konja, da se umiri nekoliko in zbere svoje misli, in dirjal iz mesta ob Savinji doli. Ozrl se je na celjski grad nad seboj, ki je bil že v tujih rokah, in zaškripal z zobmi. Zijelo se mu je, da ga vojaki, ki ga srečujejo, ne pozdravljajo več tako spoštljivo, da se mu ta in oni celo roga, in lomila ga je neizmerna jeza. Jokal bi se bil, da ni pozabil že zdavnaj. Pot mu je prestregel Janez Ostrovr-har, zvesti njegov tovariš. 'Kaj ti je, zarjaveli husit?" je vpil nadj&jim. "Ali se že bojiš večnega mitu in pokoja? Morebiti se bodemo pa v nebesih tudi rvali in borili." Zamolklo je vzdihnil Vitovec in pogledal stran, da mu oni ni videl v oči; ba maloštevilnih pristašev, ki so ji trdili, da je ona postavna naslednica rajnemu grofu, in ji smelo namigavali, da naj kljubu ce-arju in Vitovcu zasede prestol! Kadar je preudarjala svoje in nasprotnikov jiioči, je spoznala v svojo bridkost, da bi bilo to početje brezumno. Cesarju vendar ni odpustila, da ve je bil začel pogajati z Vitovcein; najhuje razsrjena pa je bila na Vitovca, in polnila ji je ponosno dušo vro- stri ugovori, kaj vsa jeza, kaj zvesto-, a Ostrovrhar ga je razumel. "Kaj ne, brate?" ga je tolažil. "Zavrgli so te kakor zlomljen meč, in otroci ti nagajajo kakor brezzobemu psu. Kaj se hoče, starec moj ča želja, da se maščuje nad njim poniža njegovo oholost. Vdala se je na videz v svojo usodo in sprejela spodobno cesarja, ki je izkttšal z vsakovrstnim odlikovanjem potolažiti njeno žalost. Za Vitovca pa so se začele stvari o-bračati neugodno. Pričele so se obravnave med kneginjo in cesarjem, proti volji Vitovca, ki je menil, da gre v tej stvari njemu prva in zadnji beseda. A cesar in njegovi svetovalci, ki so hoteli rešiti vse izlepa, niso bili tega mnenja in presedala jim je Vitovčeva mogočnpst. In ko se je ponudil ta po dobrih prijateljih kneginji za zastopnika, ga je ona nakratko zavrnila in pooblastila svojega tajnika, doktorja Lenarta, potem priorja Gregorja iz Gornjega grada in komornika, barona Vajdo. Naravno, da se je jezil baron Vitovec, ki je bil vajen, da ga je smatralo vse za najpotrebnejšega moža v Celju. Zdaj pa se mu je namigavalo od mnogih strani, da se bode preobilo brez njega, in pri cesarskem obedu •-ta sedela pooblaščenca kneginje Katarine poleg cesarja, baron Vitovec pa t,a koncu mize. "Ta nehvatežnost" ga je živo spekla, ker je bil preverjen, da se velikanske njegove usluge še niso zadosti poplačale, in se bal, da se ne bode doplačalo nič več. Sklenil je pokazati zopet svojo važnost; da bode j>a to le tedaj možno, če se cesar in Vneginja ne pogodita, to je uvidtl. Treba je bilo torej ovreti pogajanje. A kako? Cesarju je odveč, kneginji preseda; kje bi zastavil? Spoznal je, da je ravnal napačno, ko je tako hudo razžalil kneginjo. Znana mu je bila onemogla častihlepnost kneginje vdove, in na to je oprl naklep. Priskočil hode na pomoč kneginji, šibkejši stran ki, sam od sebe, da se zravnajo sile. Kneginja mu bode odpustila, in on bo- ! Vse prejde. Nič vec ne bodeva hrumela po Ogrskem in Hrvaškem, čepela bodeva mirno vsak na svojem gradu, kakor dva o-skubena petelina, preštevala bodeva desetino svojih kmetov in na večer se opivala s cvičkom. Semtertja bodeva še podrla kakega srnjaka, potlej se na ter'Vna bodo pa začela tresti kolena in treba bo misliti na oni svet. Zakaj, Vitovec, jaz se bojim, da bodeva morala tudi midva umreti." "Oh!" je vzdihnil zopet Vitovec. "Bes te lopi, Vitovec! Ko sem tako brez dela, mi prihaja zopet nevesta na misel, I.ambergarica. Aj, ni bila napačna deklica; in če presodim po pravici samega sebe, je nisem vreden. A dal sem ji slovo zaradi tebe, Vitovec! Vate sem se zaljubil in pa v božjo kapljico; a, bogme! ne smeta se mi držati kislo! Povej, kaj te teži!" In Ostrovrhar mu ni dal miru, dokler ga ni pregovoril. S pripovedovanjem si je o-lajšal Vitovec srce, in dobro so mu dela preprosta tolažila zvestega prijatelja. "Moj brat te je tudi zapodil?" se je čudil Ostrovrhar. "Kaj more tvoj brat!" je odgovarjal oni. "A tadva Ungnada! Tadva moram še plačati! Ti, veiy, d i bi bil planil kar z mečem nad njiju." "Jaz?" se jc smejal Ostrovrhar. "Tega ne vem; a to vem: če bi se bilo pri-godilo meni kaj takega, bi se jaz napil tako, da bi ležal dva dni in dve noči.— Oj, bratec, stori tudi ti tako!" Vitovec se je branil. "Ni ga boljšega pomočka, Vitovec. Mene je učila izkušnja!" Vitovec je odkimaval. "Samo za poskušnjo!" je silil Ostrovrhar. "Če se ti ne obnese, pusti drugič. A samo enkrat me poslušaj! Moj -.vet je dober. Kadar te kdo razjezi, zarobanti, da se strese hiša, in udari, da se pokaže ogenj, potlej se pa napij in pozabi! To je zdravo za dušo in telo. Jezo kuhati pa in premišljevati, kaj bi čez tri leta storil komu žalega, to pa ni krščansko, in vidi se ti, da si še vedno trdoglav husit." Kaj da mislijo častiti bralci o nače- lih junaškega Ostrovrharja, to nam ni znano, tudi se ne maramo prepirati o moralni vrednosti njegovega sveta, da-si bi se dalo mnogo povedati pro et contra: a istina je, da bi bila za Vitovca in za kneginjo in za cesarja in za mnogo tisoč miroljubnih ljudi velika sreča, ako bi bil poslušal Vitovec izkušenega prijatelja. A taki smo: naj si tudi sami nakopljemo nesrečo, da le . iztresemo jezo nad krivcem, j Vitovec je bil zbral svoje misli, se ; nasmehnil in zahvalil Ostrovrharja za njegov svet; a ko ga je hotel ta ves vesel vleči s seboj k "črnemu volu", se mu je ustavil prijatelj. "Pojdi ti sam, Janez," mu je rekel, "in pij še zame; a to mi povej: če bi jaz še razvil zastavo, potegneš li z menoj?" "Takoj, brate, in proti komursibodi,' je vzkliknil c»ii in se izgubil v gostilno "pri črnem volu". Črno oblečena je sedela kneginja pri oknu, gledala za oblaki in se spominjala minljivosti pozemeljske sreče. Pred pol letom še družica kraljicam, se bode morala skoraj umekniti na kak samoten gradič in zapuščena in pozabljena preživeti še mlada leta. Kako odpadajo prijatelji, na katere se je bila zanašala najtrdneje! Kako gleda vsak, da se ne zameri cesarju, njo pa žalijo brez kazni! Kako brezobzirno se ba-ranta s tem, kar je bilo doslej njena last! Spomnila se je bila baš zopet sovražnega Vitovca, ko ga napove sluga. Ostrmela je, a slutila takoj, kaj da ga je privedlo; zakaj vedela je dobro, kaj se je bilo dogodilo med njim in Ungnadoma. Izpreletelo jo je prijetno čuvstvo zadoščenja, in zlorada ga je sprejela, da mu oponese čudno ravnanje. A ko ga je videla pred seboj potrtega in ponižanega, ji ni šla več ostra beseda z jezika; vprašala ga je prijazno, česa da želi. On pa jo je prosil odpuščenja, in taka prepričevalna skesanost je vela iz njegovih besed, da mu je ona ganjena podala roko, ki jo je Vitovec goreče poljubil. Takoj je pokazal kneginji bistri um, koliko bi ji utegnil koristiti skesani vojak; a za ves svet bi ne bila hotela razodeti, da ga le količkaj potrebuje, in ponosno je pomignila, da sme iti. A Vitovec se je obotavljal. "Milostiva kneginja," je dejal, "ako Vam ne mrzi moj svet, Vas prosim, ne prenaglite se s pogodbami. Stavite zahteve, kakršne se spodobi kneginji in vdovi mojega dobrotnika, in jaz jih podprem v dveh dneh z dvema tiso-čema konjikov." Kneginja se mu je zahvalila za toliko poslužljivost in menila, da morda ne bode potrebovala njegove ponudbe, a zatrdila mu je, da ga ima zopet za zvestega svojega prijatelja, da bode poslušala sama njegov svet in ukazala : tudi svojim pooblaščencem, da ga poslušajo. Vitovec jo je ostavil; njo pa je obšla burna radost, ko je preudarjala novi položaj. Če se je spomnila preteklosti, se je veselila, da je ukrotila upornega leva; a zrla je rajša v bodočnost in premišljevala zadovoljna dvojni uspeh: enega protivnika jeponižala, drugemu izpodnesla močno oporo. Izigrati enega proti drugemu, ta načrt ji je stal takoj razločno pred očmi. In | njej, slabi ženski, se je posrečil tako mojstrski poteg! Katera ženska bi ne bila ponosna na tak sijajen dokaz duševne zmožnosti! To je bil za kneginjo po dolgi nevihti prvi jasni dan. Zato se je pa tudi čudila hišna, ki ji je spletala dolge lase, in se ji laskala, kako da ji cveto lica in kako se ji iskre oči. Karala jo je kneginja in se pogledala v zrcalo, ki ji je povedalo, da ne laže hišna. Zato ji je tudi odpustila kneginja in ji podarila zlate uhane. Cesarski svetovalci pa so bili tega mnenja, da se bodo kmalu pogodili s kneginjo, ker je postala tako dobre volje. A motili so se. Čimdalje trdo-vratnejši so bili njeni zastopniki, in mirno, samozadovoljno smehljanje ioktorja Lenarta je raztogotilo časi oba Ungnada tako, da so morali pretrgati sejo. "Vitovec je vendar priznal cesarju vse pravice!" je kričal Ungnad. "Ah Vitovec!" se je smehljal Lenart. "Vi še malo poznate tega našega lavnega vojskovodjo. On je takisto skop s svojim blagom kakor radodaren s tujim. Jaz se le čudim, da ni že priznal cesarju vseh pravic do francoskega prestola. Brez šale, gospod Ungnad! Naš Vitovec je tak, da Vam odstopi za dober denar vse turško cesarstvo." "A zakaj dopuščate, da postopa tako samooblastno?" "Da, to je važno vprašanje. A verjemite mi, da smo se že bili namenili nekolikokrat, da se mu ustavimo, a k sreči smo se bili vselej izpremislili, kakor ovni, ki so bili sklenili, da se postavijo volku po robu. Jaz imam veliko pravdo spisano baš zoper Vitovca in dobil bi jo, če le katero. Dolžini ga, da se je po krivtei začel pogajati z Vami." "In implicite bi bil tožen jaz," se je smejal Ungnad, "ker sem se pogajal. O, Vi ste še vedno stari lisjak." Pogajanja niso napredovala. Za vsak grad, za vsako vas so se dogovarjali obširno, tako da je postal cesar že jako nepotrpežljiv. Celjsko mesto mu še ni bilo priseglo zvestobe, in tudi drugi kraji so odlašali. Vitovec pa je občeval mnogo z zastopniki kneginje Katarine in jih izpodbadal, da naj se ne vdajo; a poslance je pošiljal na vse strani in klical stare svoje vojake pod orožje. Prihajali in odhajali so ti od jutra do večera, da je bila njegova hi ša kakor uljnjak; in marsikateri miroljubni poštenjak, ki je postopal po ulicah, da se nagleda svoje hiše, se je čudil nemalo, odkod da se jemlje toliko vojaštva. A kadar je izjezdil Vitovec, ga je spremljalo konjikov nič manj nego cesarja. Moško se je zdaj vedel in zabavljal naglas čez cesarske svetovalce, češ, zdavnaj bi že imel cesar v rokah vso grofijo, da nima tako nespo sobnih zastopnikov; a če so ga ti o-pomnili, da naj vendar že izroči mesta in gradove, je zahteval, da se dožene prej pogodba s kneginjo. S kneginjo je bil očividno popolnoma sprijaznjen. Sprejemala ga je ob vseh urah in se posvetovala dolgo njim, tako da je med dvorniki, ki imajo toliko prostega časa in tako ostre jezike, počil čuden glas. Posmehovali so se, kadar je šel Vitovec h kneginji, namigavali si in šepetali, kadar je odhajal; in ostrmel je ta nekega dne, ko ga burno vpraša Ostrovrhar, če namerava res kneginjo vzeti za ženo. "Ali si znorel?" se je zadri Vitovec. "Jaz?" se je čudil oni. "Zakaj?" "Ker ti pride kaj takega na misel. Kaj je to možno?" "Možno? Za Boga! Kaj ni vse možno! He, prijatelj, ali si res tako skromen ali se le delaš takega? Kaj bi že to bilo! Niti jaz nisem znorel, če mislim kaj takega, še manj pa ti, če je to resnica. Tu moja roka, Vitovec! Dobro srečo! Jaz ti bodem za druga." "Ne bodi bedak, Ostrovrhar!" je odvračal oni. "Pojdiva rajša pit!" "Moška beseda! Pojdiva pit!" je dejal oni in se ga prijel za roko. Ko sta pa sedela skupaj, mu je odkril Vitovec nekoliko načrta, ki se je bil porodil v (Nadaljevanje na 7. strani.) KILA OZDRAVLJENA. Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez operacije, zgube časa in sitnosti. Nimam nič za prodati, a dam Vam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacije. Pišite mi: Eugen M. Pullen, Carpenter, 880 C Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, težave in operacije. Adv. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnicft Telefon 101. JOLIET, ILL W. o. MOONED PRA VDNIK-AD VO KAT. 4th fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna * osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagf in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI I Rojaki in rojakinje! Kadar imate ka} moške ali ženske obleke ali perila z» očistiti in gladiti, ne pozabite n* našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. i Oscar J. Stephen Sob« 801 In 202 Barber Bldg. J O L 1 K T , ILLINOIS. JAVNI NOTAR A,lpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in bra dp, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $3.— Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni.kakor;neste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75, — Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnonjfi odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite lvneipov prašek, ije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. ;isa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove. grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, onček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega lomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe >i mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z VVahčič "Tar Soap" n grom se pomočkov. Vas ljudsto čisla in ljubi, a vendar ga ne boste sklicali v boj, ako ne izderem meča jaz. Premislite, koliko sem žrttvoval jaz, odkar se za Vas potegujem; in za Boga! ni mi žal. A ne bode dolgo, in zastavil bodem življenje, in zabliskalo se bode nad ttolniiki obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. I V»a pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. ttojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." * - ^m^/fmmmmMwmm^mmmmmmmm*mMm*mmwmmmmmmmmtm»m^m*mm*mmMMtmmmammmmmmmmm*mmmMm*mmmmMmmmrt LJUDSKA BANKA " Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietn Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietn ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 0mmtnmmmrn»mmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmm0mmm»mmmmmmmmmmmmmmmmmm»m»mm0»0»mm»mmm^ SLAVN0ZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELOPIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet SlOYenic Bottling Co. 013 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.— Rezervnega zaklada ..................................K 1.330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je PUPILAUN0 VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5'4 odstotkov, izven Kranjske pa proti 5'/i odstotkov obrestim in proti najmanj tri-četrt odstotkov odplačevanju na dolg. nas je služilo pod grofovim praporom; a vidim, da ,si ti smelejši. Na tvoje zdravje! Jaz bodem vedno na tvoji strani." Kar je bil pa omenil Ostrovrhar o kneginji, to je začelo Vitovcu hoditi po glavi. Branil se je motilne misli, ki ga je nadlegovala noč in dan. A kolikorkrat si je dejal, da je brezumna, tolikokrat se mu je vsililo vprašanje: zakaj brezumna? In nezavedoma si je začel mož odgovarjati na to vprašanje in preudarjati, ali bi bila taka zveza res nezmožna in brezumna. Spominjal se je nekako nejevoljen preprostega svojega rodu; a vrstiti so se mu začela pred očmi junaška dela, slavne zmage, mnogobrojna odlikovanja, visoka dostojanstva, in zadovoljen se je tudi domislil svojega bogastva, in kneginja? Slavnega rodu seveda in v-dova mogočnega moža in ponosna. A slavnejši rodovi propadajo in iz prahu se dvigajo novi. Kaj so bili pred leti Hunjadi, kaj Podebradje? In žena — kaj je? Senca svojega moža. Izgine mož, izgine ugled njegove žene. Zlo-rad je premišljeval, v kako stisko leh-ko spravi on kneginjo tako, če ji odreče pomoč; in konec premišljevanja je bil, da potrebuje ona njega bolj ne go on nje, baš ker je tako ponosna, in da bi se utegnila odreči marsikakega predsodka, .samo da obdrži kneštvo. Zdaj mu pa ni šla več iz glave lepa kneginja. O koliko bi bil dal skopi mož, da bi vedel, kakor bode sprejela snubitev! Prijazna je z njim zelo, kakor še prej nikdar ni bila. A kdo u-meje ženske! je vzdihnil ftbogi Vito vec. Prostodušni bralec si misli, da se je hrabri junak, kakor vse kaže. nesrečno zaljubil na stare dni, in ljubeznivo bralko pričenja zanimati ta celj ski robne; pisatelj pa bi lehko vpletel kratko premišljevanje o silni moči lju bežni, ki užene tudi modrega moža. Oj kako bi bila neumestna! Treba je namreč govoriti resnico in povedati da je imel Vitovec jako malo čuta za to, kar je lepega na svetu, in da mu ni bilo čisto nič za lepo vdovo; a imel je pred očmi, kaj bi se dalo doseči z nje no roko, in sklenil je poskusiti srečo dasi bi bil šel mnogo rajši v boj nego snubit. Vesti se je jel snubaški. Za služka je dajal krojačem in klobučar jem in si omislil velikansko zrcalo. Kneginjo, ki se ji niti sanjalo ni, kaj da ima Vitovec v mislih, je obiskoval mnogo češče, in menil se je z njo mnogo pozorneje in vljudneje. Ker je dobro vedel, s čim da se pridobe ljudje najprej, jo preseneti nekega dne z dragocenim darilom. Mnogo boja ga je stal ta velikodušni sklep, in skopost je zmagalo le upanje, da bode kmalu vse njegovo. Kneginja pa je živo zardela, ker si je mislila, da je to nekak nežen opomin, kaj da bi bila morala storiti ona. A%>rekanjeni Vitovec si je tolmačil to njeno rdečico vse drugače in si mislil v svoji robatosti: "Ženske so ženske." Veselil pa se je svojega ti-speha tem boji, ker so bile na tem polju to njegove prve lavorike; branil se seveda tudi ni, ko mu je kneginja obilno vrnila darilo. Take malenkosti kre-pe prijateljstvo. Težka naloga pa še ni bila rešena; treba je bilo govoriti naravnost. O kolikokrat je bil že sklenil Vitovec, da danes mora odkriti kneginji svoje želje! A kadar ji je sedel nasproti in ga je ona gledala tako mirno in se razgovarjala z njim tako lehko in prosto, mu je upadal pogum. Prizadeval si je, da bi se ji prikupil, in s potrpežljivo prijaznostjo je poslušala ona njegove ljubeznivosti. Smejala se mu je le natihem, kadar je odšč'1, v greh pa taksnih stvari tudi največjemu nerodnežu ne šteje nobena ženska. Vitovec je jel napeljevati pogovor na njeno vdovstvo in je ome-jal, da je še premlada, da bi dala svetu slovo, in kolika opQjra da bi ji bil baš v teli lieprilikah moder in pogumen mož; a budil ji je le spomin na rajnega grofa in ji avbil solze v oči, da se ni dalo več pametno z njo govoriti. Ali pa se mu j^ poredno muzala in se delala, kakor da ne unieje njegovih besed; da pa ponuja Vitovec s tem pogumnim in modrim možem samega sebe, to ji ni še prihajalo na misel. Tedaj jo je ostavljal Vitovec razjarjen na sebe in na njo in sklepal iznova, da bode prihodnjič izpregovoril resno besedo. In Vitovec je bil mož-beseda. Iz mnogih krajev, iz trgov in vasi, katere so bili pregovorili po svoje Vitovčevi vojaki, so bili prišli poslanci objavljat kneginji vdanost, in ona je bila posebno dobre volje, ko se je oglasil v praznični obleki snubec. Pričel je dolg govor. Njej pa so se jezno zabliskale oči, ko je začula prvo odločno hežedo, in srdito se je krčila mehka ročica. Naj rajša bi bila govorniku pokazala vrata; a spomnila se je svojega položaja, premagala se je in nepotrpežljivo čakala konca. Odgovorila je hladno, da se zdaj, ko še pol leta ni minulo po smrti prvega moža, ne spodobi misliti že na možitev. "Milostiva kneginja," je silil oni, "nenavadni časi zahtevajo nenavadnih nejše od prejšnje robatosti i bode razlegnil po vseh širnih deželah, koder gospodujejo Habsburžani. V premnogih jezikih se bode preklinjalo moje ime; Vi pa boste obhajali zmago. Da želim za ves ta trud prevelikega plačila, to vem dobro; a ne zamerite mi, milostiva vladarica, da mi razum ni mogel toliko obrzdati srca, kolikor bi bilo morebiti Vam ljubo." Ona mu je podala roko v znamenje, da mu ne zamerja odkritosrčnosti, a prosila ga je, da naj potrpi, da zbere s\joje misli, ker jo je bil popolnoma presenetil. S tem se je zadovoljil Vi-totvec, vesel, da je s prvini korakom opravljen najtežji del. Z vso prirojeno trdovratnostjo in zvitostjo je izvrševal zdaj svoj naklep. Pošiljal je pisma, poslance, jezdil sem, jezdil tja in gledal zadovoljen, kako mu -gre setev v klasje. Kneginjo pa je pustil nekaj časa pri miru, da premisli njegovo ponudbo, in le Ostrovrharju je razodel svoj korak. Ta mu je takoj čestital kot grofu celjskemu, in ko je Vitovec nekoliko ugovarjal na videz, češ, da se boji, da bode kneginja odklonila njegovo snubitev, se mu je smejal prijatelj na ves glas in trdil, da ne pozna niti ženskih vobče, niti vdov posebe; in tudi si res ni mogel misliti Ostrovrhar, kaj da bi imela kneginja proti Vitovcu, ki ni le hraber in po staven junak, ampak niti ne pije in ne preklinja kakor mnogi drugi. A Vitovec je mrmral, da imajo ženske svoje muhe. In ni se motil. Ko je bil ostavil po snubitvi knegi njo, ni mogla ona več brzdati svoje nejevolje in žalosti. Vrgla se je na posteljo, skrila obraz v blazino in cur koma so ji drle solze po zardelih licih. Da se drzne hlapec njenega soproga s tako ponudbo stopiti njej pred oči, to ji je preživo osvetlilo vso onemoglost. Zdaj je šele popolnoma pregledala Vitovčevo sebičnost. Ne zaradi nje, tudi ne, da bi se maščeval, le da bi zasedel z njeno pomočjo staroslavni prestol, je uskočil na njeno stran. Razvidela je, kako nevarne igre da se je lotila, in -poznala, da je nova zveza dvorezen nož, ki bode ranil njo samo, če se ne varuje. Menila je, da ga izigrava ona proti cesarju, in pokazalo se je ravno narobe. Sama častiželjna in prebrisana, je dobro umela prekanjeno časti-hlepnost Vitovčevo in neizrečeno mu jo je zamerila; zakaj nas dirnejo naj-nemileje one napake našega bližnjika, katere imamo sami. O, da zavisi vsa njena moč od dobre volje tega hinavca, ki si mu ne upa potegniti krinke raz obraz! Nič več se ni veselila zvitih svojih načrtov, ko ji je budila tako bridko žalost zaveist, na kako nezanesljivem temelju da sloni njena veljava. Prišlo ji je na misel, da bi se pogodila s cesarjem. Jeza na Vitovca je zagovarjala ta svet; potem bi pač lehko kaznila oblastneža. A ko je jela natančneje premišljevati to reč. se je izpremislila. Saj bi koristilo to le cesarju, in na tega je bila skoraj takisto luida kakor na Vitovca. Oj nikar ne vprašati jeze za svet! Cesar gleda le na svojo korist, Vitovec le na svojo: zakaj naj bi se ravno ona ozirala na kaj drugega! Zdaj gre za to, kdo bode zvitejši. Sklenila je, da se ne spre ne s cesarjem popolnoma, ne z Vitov-ceni; poskrbi pa, da se ne zbližata tadva, in da počaka ona ugodne prilike. Kadar bodo navalili na cesarja premnogi njegovi sovražniki, takrat se bode rad pogodil, kakor bode ona želela. "In potem se zmenimo z Vitov-cem," si je dejala tiho, in maščevalnost ji je vnemala oči. "Tudi jaz znam biti sebična. O, Jan Vitovec, prezgodaj si pokazal, kam da meriš! Ti misliš mene porabiti kot orodje; a glej-, da te ne porabim jaz in odvrženi, kadar mi bo-deš odveč. Klin * klinom!" Nekako enake misli so rojile pa tudi Vitovcu po glavi, ki je čutil, da ni bil posebno razveselil kneginje s snubitvijo. "Ta ženska," je dejal, a rabil je robatejši izraz, "morda res misli, da si jaz zaradi njenih črnih oči nakopa-vam toliko sitnosti. Za Boga milega! ali sem mlad bedak, ki leta za vsakim krilom! Ne, milostiva kneginja, dovolili boste, da se jaz tudi nekoliko nase ozrem. Ce sem se toliko dolgih let trudil za druge, zakaj ne bi se enkrat domislil sebe? Oh, Vi mislite, da boste mene zvilHn porabili proti cesarju, kakor psa, ki ga naščujetf na medveda. Reči Vam moram, da se varate, milostiva." Sanjar ni bil Vitovec; a ko so mu dohajala od vseh strani tako ugodna poročila, se se ni mogel ubraniti prijetnim mislim, da postane kmalu gospodar tam, kjer je bil pred kratkim čaisom sluga, in da bode mogel kmalu drugač govoriti s ponosno vdovo. Premnogi kraji, Rogatec, Planina, Krško, Ribnica, Radovljica, so bili potegnili s kneginjo, in Vitovec sam ji je donašal te vesti in čakal radoveden kdaj da bode kaj omenila o njegovi srčni zadevi. 'Njo pa je navdajala čudna mržnja proti sebičnemu možu, in njegovo laskanje, ki se je kazalo zdaj v drugem svitu, ji je bilo mnogo zopr A krotila je svojo strast in preprijazno se je menila z njim. Le o snubitv^je molčala, kar je pa Vitovca jezilo. Treba bo podrezati, .si je mislil in jo vprašal, če je že preudarila njegovo ponudbo. Ona se je izgovarjala, da mora še žalovati po soprogu, in mu zagotavljala svojo naklonjenost z vso žensko ljubeznivostjo. Njemu se je dobro zdelo, kadar mu je tako govorila; a kadar je bil sam in je premišljeval njene besede, je videl, da mu ni obljubila čisto nič, in prijemala ga je nejevolja. "Zvila me pa ne bo!" si je trdil razjarjen. Tudi Ostrovrharju ni ugajala ta dolga snubitev. "Menda vendar ne pričakuje," se je hudoval, "da ji ti zagodeš podoknico, Vitovec? A zagodi ji eno, da se ne bode norčevala s teboj, in trdo jo primi: da ali ne! kakor je zapisano v Svetem pismu. Dobrikanje in obeti so pa samo zanke, v katere nas love ženske, in le glej, Vitovec, da ne bodeš goljufan!" 'Ne bodem!" si je prisegal Vitovec natihem in nadlegoval vedno silneje kneginjo. Ona mu je v stiski budila upanje, izmišljevala pa si je tisoč izgovorov obotavljanja in odlašanja in ga črtila tem bolj. Kadar se mndite na vogalu Knby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteezeni. Fino pivo, najboljSa vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMOOK Posebnost so naše The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. VII. To bil je vihar, to bil je vihar Do zora vso noč, In bliskov je žar, in gromov je vdar Razsajal na moč. S. Gregorčič. Tako je napočil usodni dan, petek 29. aprila. Navsezgodaj je oistavil Gre gor, ki mu skrivnost ni dala miru, speče tovariše in se napotil po mestu v dvobarveni suknji, pisano čepico na glavi, da bi ga niti Tajda ne bila spoznala. Postajal je s citrami pod paz duho zdaj tu, zdaj tam, se šalil z meščani in izkušal izvedeti, kaj da mislijo o kneginji, kaj o cesarju. Spoznal je da so za oba, in da bodo stali, če se bode treba odločiti, na močnejši strani. Mešal se je med vojake po 'Stražnicah in zapel in zacitral kako cesarsko. A lepo je naletel! Toliko da ga niso tepli; vse je vpilo, da naj zapoje o Vitovcu ali Ostrovrharju. Gregor je pregledal ves svoj težavni položaj in zadnje upanje je bilo, da pride sam do cesarja. In zagledal ga je, ravno ko je šel ta v cerkev; a na eni strani mu je koračil širokopleči Vitovec, na drugi orjaški Ostrovrhar in okrog pre mnogo vojakov. Gregor je planil pro ti cerkvi in rinil z vso močjo skozi množico, da se je preril do spre«istva a tu sta ga zgrabila dva vojaka in ga potisnila nazaj. Množica je godrnjala o glumaški predrznosti, in marsikatera pest se je dvignila proti njemu. Brid kost je stiskala mladefiiču srce ,ko je videl, kako blizu je cesarju, a kako da leč od njega. Ali naj bi zavpil, da naj se varuje izdajalcev? A kaj bi pomaga lo to cesarju, obdanemu od toliko so vražnikov! Saj bi ne prišel do njega glas, zadušen v njegovi krvi! Žalosten se je vrnil Gregor k svojim novim tovarišem. Poskusili so še enkrat svoje igre in šli na določeni kraj. Kmalu se je zbrala tolpa ljudstva pred preprostim odrom. Z mnogovrstnimi glu-niami je zabaval gledalce, z malim za-.dovoljne, poglavar, ženski sta plesali in skakali, Gregor pa je pel in igral s svojimi drugovj^in pogledoval željno proti dvorcu, kdaj da jih bodo poklicali pred veliko gospodo. Potekala je ura za uro. Solnce je jelo pripekati, i ljudje so se ozirali proti zahodu, jer so se zbirali hudourni oblaki. "Naj zagrmi!" je dejal marsikateri. "Imeli bodemo dobro vinsko letino." Največ pa so se menili o političnih rečeh in povpraševali, kaj da je novega v knežjem dvorcu. Kadar se je prikazal kak dostojanstvenik, so pozdravljali spoštljivo, lovili besede in jih tolmačili po svoje. Vse je bilo nezaupljivo in iz-begano. Vsak bi se rad v miru pokoril prijaznemu cesarju, a nerad se odpovedal svoboščinam in koristim, ki so izvirale iz samostalnosti grofije. Krajevno domoljubje je bilo vrliutega takrat mnogo bolj razvito nego dandanes; in bolela je Celjane zavest, da izgubi Celje kmalu svojo veljavo in zaostane za Gradcem, morda celo za Ljubljano. (Dalje prili.-) Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, I1L NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in siaer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vsefc vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, III, R, F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT Vojaške vaje. NTo, Jozelj, kako pa je bilo pri vajah? Ali si imel dobro stanovanje?" Jozelj: "To je bilo, da Bog pomagaj. Komaj sem prestopil vezni prag, so mi ' že naproti prišle podgane in miši vse objokane!" V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. ANTON ZABUKOVEC BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop« ogenj pojdite k ANTONU SCHAQEK North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksom Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBLlZl REVMATEMJ HROMOST1 BOLESTI » KOLKU bolestih . Členkih NEVRALCajl FROTTNU OTRPLOSTI MSC SLABOTNEM KRČU SLABOSTIH « ČLEMOH PLJUČNIH IN PISNIH BCUMl HRAZENJU • ŽIVOTU VNETJU OPRSN PREHLAJEN1U BOLESTIH t LEDJU BOLESTIH » KRdU Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite i poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati... Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite. HUCQ1 KASUU WERDEN BUCK «>11-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 K m GLEDALIŠKA PREDSTAVA IN POROČILO O NJEJ. Spisal Ivan Baloh. »i I- S ! m !-----! s »KSS ^ S S SIRES S Navada je bila, da je bralno društvo v trgu S. priredilo vsako leto vsaj po eno glediško predstavo. Tako je bilo tudi letos in to tembolj, ker je bil pred pust izredno dolg in se ljudem ni nudila nobena posebna zabava. Kedar-koli pa se je že napravila v S. kaka stvar, bodisi tombola, ali božično drevesce, ali plesni venček, ali predstava, ali kaj enakega, tedaj je že vsaki tržan v edel, da bo vse vodstvo v rokah go->poda Raznožnika. Gqtspod Raznož-nik ni bil noben duh-velikan, tudi noben bogatin, niti pomožni uradnik, ampak, če se je bilo treba tu ali tam predstaviti, tedaj je on kratko pristavil k svojemu imenu, da je: zasebnik. Njegova mati je bila že zelo priletna, on pa še vedno fant, če tudi se je že pomikalo število njegovih let proti štiridesetim. Eni so trdili, da mu mati njegova noče še izročiti posestva, ker •se boji, da bi vsega ne zapravil in ne zaigral, ženske so pravile, da ga nobena ne mara, njegovi prijatelji pa so rekli, da ima čisto prav, da je sam, da vsaj vsak večer lahko skupaj pridejo in vržejo kakšen tarok, kar bi pa ne bilo mogoče, če bi imel žensko doma. Torej, naj je že bilo to ali ono, resnica, kar so ljudje govorili, gotovo je pa bilo to, da je imel gospod Raznož-nik-vedno dosti časa in da je vsakemu rad postregel s svojimi (skromnimi močmi, kakor je djal, če je bilo treba, da se je trg Š postavil in pokazal svojo narodno probujenošt. Ko se je približal predpust, je bilo skoro gotovo, da bo bralno društvo priredilo svojo običajno veselico in gotovo je tudi bilo, da bo vse vodstvo prevzel gospod Raznožnik. Ko je torej meseca svečana imel odbor bralnega društva svojo sejo, tedaj se je sklenilo, da se pcirc|li meseca marca gledi ška predstava s petjem, igro in plesnim venčkom. Gospod Raznožnik je bil tajnik bralnega društva in samo ob sebi je bilo umevno, da bo on izbral igro, naučil pevce, vodil ples, sploh z eno besedo, da bo vse oskrbel. Tudi ni bilo nobenega dvoma, da tega gospod Raznožnik ne bo storil. Saj je bil tega dela vajen — in imel je neko posebno srečo, da se mu je vselej vse srečno izvedlo. Ne smemo si misliti, da je bil gospod Raznožnik glede pred stave v kakšnih posebnih skrbeh. On je že imel svoje stalne pevce in igralce, na katere se je lahko zanesel. Mati njegova se je pa vselej jezila, kadar je zvedela, da bo spet igra, kajti takrat njenega Milana — tako mu je bilo ime — gotovo ni bilo do polnoči domov. Sicer je bila tega navajena, ker pred deseto uro ga tako ni bilo nikoli, ali kadar so bile pa skušnje za predstavo, takrat pa je prišel vselej še-le čez polnoči, drugo jutro pa gi ni bilo mogoče zbuditi, da je bila že dna nejevoljna in pa hišna, ki je cele ure čakala nanj z zajutrkom. Tako nista bila Milan in mati njegova nikoli prijatelja, kadar jf bilo v trgu govorjenje, da bo zofrft igra. Pa Milan se je za to malo zmenil. On je djal, da se eden mora žrtvovati, in če se 011 ne bo, kdo se pa bo? Ali se bodo uradniki, ali učitelji, ali kdo drugi, ki ima družino? On je bil sit vednega godrnjanja, mati njegova se je pa že nazadnje privadila, ker je itak vedela, da nič ne pomaga. Le bolj napeto je bilo razmerje med njima takrat, kadar je imel Milan skušnje, bolj malo sta govorila in redkeje se videla. Ko je torej gospod Raznožnik dobil nalogo preskrbeti igro, navaditi pevce, pripraviti oder, tedaj je najprej prelistaval doma stara vabila, kaj se je že vse igralo. Pregledal je zbirko iger, katere je imelo društvo na razpolago, pa nobena mu ni uga>ala. Ko je tako vi'-el v dvomih ne vedoč, kaj bi storil, padla mu je doba misel v glavo, da bi pisal v sosedjnje mesto svojemu prijatelju, da naj mu on pošlje par iger na razpolago in če mogoče še sam pride ter zapoje kak kuplet. ker je bil »nan kot izvrsten komik. In res mu je poslal ta prijatelj iz mesta dve igri: end smešno in eno žalostno. Smešne ni mogel vzeti, ker mu je edini komik, ki ga je imel, šel k vojakom in je bil naravnost nenadomestljiv. To pa ni kazalo, da bi hodil njegov prijatelj po železnici iz mesta k skušnjam, ker bi to preveč stalo in vlak po noči ni imel zveze. Torej 'se je odločil gospod Raznožnik za žaloigro v treh dejanjih z naslovom: "Tri krste." Ni bila sicer žaloigra primerna za predpust. ali gospod Raznožnik je dejal: "Dodal bom še komičen prizor in tako bo dobil vsakdo nekaj; tisti, ki se bodo hoteli jokati, se bodo jokali pri žaloigri, tisti, ki se radi smejejo, se bodo pa nasmejali pri komičnem prizoru." S svojim programom je bil popolnoma zadovoljen. Prepričan je bil, da mu ne bo nikdo ugovarjal. Izbral je le še štiri pesmi iz "Pesmarice" — pa je bil program gotov. Pridno so se vadili pevci dvakrat in igravci trikrat na teden. Gospod Raz- nožnik je čisto mirno gledal v bodočnost, kritike se ni bal. Kajti imel je na strani zvestega prijatelja v osebi gospoda sodnega pisarja Ravana, ki je znal izvrstno sukati pero in natančno poročal v časopise, kar se je količkaj v trgu Š. zgodilo. Seveda mu ni Ostal dolžan gospod Raznožnik za to uslugo. Večkrat, kadar je imel srečo pri igri, mu je kupil par vrčkov piva in kadar je bila kritika izvrstno pisana, tudi prav dobro večerjo. Za predstavo je bilo vse pripravljeno. Navadno so se igre vršile v vrtnem salonu gostilne "Pri orlu", ker drugodi ni bilo pripravnega prostora. Le škoda, da je bilo treba oder vselej posebej narediti, kar je povzročilo mnogo stroškov. Gospod Raznožnik je dal tiskati vabila. Najprej je bil pozdravni nagovor. Tega je imel re doma gospod Raznožnik sam. Ljudje so mu rekli, da je rojen govornik. Za govorom so sledile štiri pevske točke, potem žaloigra: "Tri krste" — in potem komični prizor brez naslova. Tega je imel oskrbeti njegov prijatelj iz bližnjega mesta. Vse to je bilo pri pravljeno. Da bi pa prišlo tem več občinstva, zato je gospod Raznožnik napisal na vabila, da je čisti dobiček namenjen pogorelcem, katerim je pred nedavnim časom požar v sosedni fari uničil vse imetje. Z ozirom na blagi namen se vsako preplačilo za vstopnico hvaležno sprejme — tako je bilo brati na vabilu. O srečni pogorelci kako lahko si bodo s čistim dobičkom opomogli! — Prišel je dan predstave. Bili so pusti dnevi, zadnji tekoče zime. Sneg je naletaval, in pot je bila izredno gr da. Vsakdo je šel kolikor mogoče ob hišah in se ceste izognil, ni čuda, da je bilo zvečer le malo ljudij zunaj, ker so se bali blata in teme. V gostilni "Pri orlu"' je bil salon sijajno razsvetljen. Bila je ura že sedem, ko se je imela predstava začeti, pa sedeži so bili še prazni, zadaj je bilo nekaj otrok, na odru iso pa strahovito ropotali. Predstavljali so kulise, ker jih je mizarski ajenec napačno postavil. Ura je odbila že polu osmih, ko so začeli prihajati prvi gostje. Ne kater iso šli pa zopet ven okrepčat se s čašo piva, ko so videli, da je salon še prazen. Okolu osme ure zvečer je bilo že precej sedežev zasedenih, zadaj pa so otročaji delali velik nemir. Gospod vodja, kakor so tak večer imenovali gospoda Raznožnika, je že par-krat pozvonil z zvoncem, da bi se občinstvo potolažilo, da bo kmalo začetek. Pa Ie ni hotel biti. Konečno je prišel blagajnik in naznanil, da nikogar več ni. Tedaj je gospod Raznožnik pozvonil enkrat, dvakrat, trikrat. Glasovi v salonu so utihnili, zastor se je dvigni! in gospod IJaznožnik je stopil na oder. Pozdravil je občinstvo, ki se je v tolikem številu odzvalo vabilu bralnega društva, pohvalil njegovo ro-doljubje in posebno povdarjal njegovo ljubezen in požrtvovalnost do ubogih trpinov-pogorelcev. Gospod Raznožnik se je priklonil in pisar — gospod Ravan je tam zadaj udaril ob dlan in zaklical: Dobro! Za tem so nastopili pevci. Navadno je nastopilo šest pevcev. To pot pa se jim je pridružil še občinski tajnik, ker je bil tenor bolj slab. Gospod Raznožnik se je globoko priklonil občinstvu pred in po vsaki pesmi. Udaril je zopet v dlan gospod Ravan in nekaj ljudij poleg njega ga je posnemalo. Sedaj se je imela pričeti igra. Dobre četrt ure je minulo, predno je gospod vodja prvikrat pozvonil, da se igra prične, ali za tem so čakali še deset minut. Zastor -e je dvignil. Igra je bila ilno žalostna. Ni čuda, saj se je že naslov glasil: "Ti krste." V prvem dejanju je bil koncem igre umorjen o-če od lastnega sina. Tam v kotu se je prikradla stara gostilničarjeva dekla Mana v dvorano ter si pri tem prizoru obrisala solzo iz očesa. Otroci tam zadaj, ki so imeli prost vstop, odkar ni bilo več blagajnika pri mizi, so pa zagnali tak krohot, ko so videli, da so s pipcem zabodli nekoga, da se je vse izobraženo občinstvo nazaj ozrlo. Srečno se je vršilo tudi drugo in tretje dejanje. Nič manj kot tri osebe so u-mrle na odru nenaravne smrti. Vse je šlo dobro, le pri sklepu je zastor nagajal, da je moral iti gospod vodja sam sred odra ter ga doli potegniti. Po igri bi imel na Vrsto priti komični prizor. Gospoda Raznožnika je že cel čas skrbelo, kje da je njegov prijatelj, ali vse pričakovanje je bilo zastonj. Prišel je vlak, a njega ni bilo. Pač pa je dobil brzojav: Vlak zamudil, pridem ponoči. — Ker si gospod Raznožnik ni mogel drugače pomagati iz zadrege, ljudstvo pa je že vedelo, da sledi za igro komičen prizor, zato je stopil na oder in občinstvu na kratko naznanil: Oprostite, slavna gospoda, komičen prizor se pripelje zvečer z večernim vlakom, sedaj sledi takoj plesni venček. Občinstvo je vrtalo, igra je bila končana. Oddahnili so se pevci in igravci. Stole so razpoložili okrog miz, v sosedni sobi se je pa začel živahen ples. In res se je ob desetih zvečer pripeljal iz mesta njegov prijatelj in zapel par smešnih. Ker pa občinstvo nikakor ni hotelo mirno biti, zato je preje končal, kakor je mislil. Občinstvo se je izborno zabavalo in mladina se je veselo vrtela. Zadnji je zapustil salon gospod vodja Raznožnik. Čez par dnij pa je prinesel dnevnik izobraženstva sledeči dopis iz dotične-nega trga: "Pretečeno nedeljo je priredilo naše bralno društvo sijajno pred pustno veselico. Gospod tajnik Raznožnik je v kratkih, a jedrnatih besedah pozdravil občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo društveno dvo rano. Žal, da je bilo tako slabo vre me; a vkljub temu so morali mnogi oditi, ker niso dobili več prostora. Govornik je žel za svoje besede viharno odobravanje. Pevski zbor, ki je bil to pot pomnožen, zapel nam je štiri krasne pesmi. Divili smo se svežosti teh glasov in milini naših domačih pesmi. Pevci so morali na občno za-htevanje nekatere pesmi ponoviti. Za tem je sledila prvikrat na našem odru žaloigra: Tri krste. Ta igra je polna tako globoke tragike, da je bilo marsi-kako oko mokro med predstavo. Le žal, da se občinstvo ne vede dostojno pri najbolj resnih prizorih. Mnogi so kazali nad tem opravičeno svoje ogor čenje. Igra je popolnoma uspela, ker so bili vsi igralci na svojem mestu Nastopil je tudi priljubljeni komik gospod K. in žel za svoje izborne dovti-pe burno odobravanje. Ker je bil či sti dobiček namenjen pogorelcem v T., zato moramo tembolj občudovati go spoda Raznožnika, ki je bil duša vse prireditve, da ni štedil ne truda, ne stroškov, da je občinstvu podal nekaj lepega, in ubogim pogorelcem preskr bel izdatne podpore." Pozno v jutro se je zbudil gospod Raznožnik. Nič se mu ni ljubilo. Se del je k pisalni mizi in štel vstopnino prejšnjega večera. Potem je šel v gostilno, plačal, kar so v treh tednih porabili pevci in igravci, šel k mizarju, plačal mu delo za oder, odračunil za vabila in seštel, koliko mu bo še ostalo. Ostale so še tri krone. Tedaj se je pa spomnil, da bo treba prijatelju iz mesta, ki je igral komičen prizor, še poravnati voznino in večerjo, in tako je prišel gospod Raznožnik do prepričanja, da je dobro delo za bližnjega kakor je skusil že mnogokrat, silno težavno in nehvaležno delo. s: s a? ZA KRATEK ČAS. L SSSiiiliiSSiiiS Težka volitev. "Koga vzameš? Kemika ali avija-tika?" "Težko mi je voliti. Kemik gotovo zleti v zrak, avijatik pa iz zraka!" Premijera. "Kakšna je bila sinočnja nova dra-a?" "Edini resnično dramatični prizor je bil. ko so avtorja vrgli iz gledališča." Iz šole. Učitelj: "Kdo mi ve povedati žival, od katere dobivate meso in črevlje?"— (Splošen molk. Končno se oglasi mali Jožekl: "To je naš oče!" Preveč natanko. Hči: "Ne, profesorja ne maram, ker ima že plešo!" — Mati: "No, saj pleša ni taka nesreča." — Hči: "Tako? Ali ne veš, da si postaneta mož in žena tekom let vedno podobnejša?" Torej pijmo! Župnik: "Pa fcakaj morate vedno piti?"—Pijanec: "Pijem, da utopim svo-skrbi." — Župnik: "No, saj nimate zmeraj skrbi!" — Pijanec: "Kadar nimam skrbi, sem pa strašno žejen." Razloček. Mati češe hčerko, ki se joka in dere na vse grlo. "Ne deri se!" jo graja mati. "Tudi jaz se ne dereni, kadar se češem!" "Ej, tebi je lehko. Tvoji lasje niso prirasli na glavo!" Kaj pa bo s takim mesogledcem, ki Ie na eno vidi, pa še tisto zatisne." Izdala se je. Gospa: "Zakaj Te ni tako dolgo, ko sem vendar zvonila?" Služkinja: "Oprostite, gospa, prvega in drugega zvonenja nisem slišala, šele tretje sem čula." Žalosten vzdihljaj. "Kupčija pa res tako slabo gre, da lahko Boga zahvali tisti kupec, ki še ni na svet prišel!" LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kečevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, III.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leo>< Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovick Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Js kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričai Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekar Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljane-Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, III.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. 'Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorick Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nims mo zastopnika, priporočamo, da s» zglasi kdo izmed prijateljev našega li sta, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo venski naselbini. Uprav. "A. S." POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najboljie m* so po najnižji ceni? Gotovo! V mesni« Anton Pasdčrtz se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejie m«> Vse po najnižji ceni. Pridite torej > poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba t naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na voga lu Broadway and Granite Stre«« Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik........... George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: „ John N. Pasdertž, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. t. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Naznanilo I L Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, 4» sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, fcjef imam največjo zalogo svežega in »»-hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gsocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko pč*. ročje. Priporočam svoje podjetje vsem ra~ jakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertž Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. ChL Phone 376 E/ N. W. 927, 120 Jefferson St JOLIET, ILL. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111» JOUCT, UU PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26..... JOLIET. ILLINOIS. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10JC Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$&M Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7 M Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10JI S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za tlOJt Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................|Mt Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12Jt Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................|7JC Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................|iN Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7fc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slove«-skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Krasni lasje. Moja žena ima kras>ie lase. Ko jih razplete, ji padejo do gležnjev." "Moja jih ima še lepše! Ko jih razplete, ji padejo kar na — tla!" Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje Kratkobesedna. .Gospod (dekli): "Slišite, Mica, kaj pa je to — ali poje moja žena ali cvili pes?" — Dekla: "Oba." Pravdoslovno. Učitelj: "Kdo zadene tole nalogo?" Nace (ki vrže svojo kučmo v tablo): "Jaz gospod učitelj." Opravičeno vpraSanje. Okrajni glavar: "Gospod okrajni sodnik, kako mi morete za mesogledca priporočati moža, ki ima le eno oko?" Okrajni zdravnik: "Zakaj pa bi ne bil dober za to?" Okr. glavar: "To kaže, da še niste dosti izkušeni. Ali ne veste, da meso-gledec dostikrat rad eno oko zatisne. ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota lakfaaa 405 S. Naff St., Joliet, ID.