T^AŠ i Ko smo sli poslanci iz Princrskega na zasedan= je našega parlamentas se nam je v neki vasi na Ko = trenj shem pridružila poslanka - kmetico Ivančičeva- ki je imela isti cilj kakor mi; Hi s:o se takoj medsebojno seznanili in smo se zaceli živahno raz ™ govarjati o zadevah nase osvobodilne borbe, o naših uspehih in o uspehih naših zaveznikov, posebno na - ših bratov Risov: ki zadajajo smrtne udarce nemškim nacistom, ki edino še rovarijo po naših krajih; Ivančičeva nam je pripovedovala, kako so ji Italjani in belogardisti- ugrabili štiri sinove in - jih zverinske pobili. Pripovedovala nam je tudi, ka ko so Kenci ponoči vdrli v njeno stanovanje in jo - naravnost z postelje svlehli na kmečka voz ier jo - odpeljali v mrzli januarski noči v Ribnico, kjer. so se napram njej surovo obnašali in ji žagali na vse- načine, če jim nebo služila kot izdajalca, Vse za = man! Tako pogumno je zavrnila nacistične zverine, - da so slednjič samž sramovali svojih podlosti in jo pustili domov. Slovensko ljudstvo jo je izvolilo za svojo po- slanko, Tako je že cela vrsta naših žena in dekle t- stopila v nerodni parlament„ Ljudstvo je videlo nji hovo delo in njihovo borbo. S tem so zaslužile} ča- si jih je ljudstvo izbralo za svoje predstavnike - pri graditvi nove, združene Slovenije. Sploh naš - parlament ima ta svojevrstni obrazs da je sestavi ;••=' Ijen vz samih borcev, v njem ?u ne čqharjev in ne - mlačnežev„ Kogar ni zajel ljudski val osvobodilnega gibanja, ta je ostal v ho it; narod ga ne pozna veča iiaš parlament je pravi ljudski parlament, v - 3 katerem so zastopani vsi nerodni; sloji, ki so ga s- svojo terbo ustvarili. V nekdanjem avstrijskem, parlamentu je knez Sch'JX2rzeKbu rg za ura t al svoje politične nasprotnike- s tem, Ješ: kaj boste, človek začenja šele pri bare nu! Po tem srednjeveškem taka št uu bi v našem parla- mentu sploh ne bilo "človeka'7, kajti vsi naši Fin = dischgratzi in Auerspergi, Waldenburgi, Baueri, Fer mentini, Corenini, A tem si itd. in njihovi domači po magaci so ostali zunaj. Ta tuja navlajzz, ki je kot škodljiva zajedavka preprezala naše narodno telo., je sedaj odstranjena- in domači pomaga či z njo. $are d je je. zrušil in vr=* gel iz sebe. Vsi, ki danes ped krinko vere>9 patrio- tizma ali kakršnega-koli drugega izgovore hlcpčuje- jo našim sovražnikom, sc še od davna zaznamovani. - Ti sc od nekdaj opravljali i o izdajalsko delo iz -- temnih nagibov odurne sebičnosti, zarije ni več mes- ta v našem narodnem občestvu* Tako! *'aš parlament je parlamente borcev za na= rodno svcbods; parlament fcze tc v, delavcev in izobra žencev, deklet iti z ena, ki sc odzvali v težkih urah tujega jarma in klicu naroda, da izkoristi u g o in i - zgodovinski trenutek za dosego svoje svobodeu Tc je resnično naredili pa rlament, ker je nastal iz žrtev- njegovih sinov in hčera in ni kak privesek tujih rac gpirceVf ki bi luel namen služiti le njihovim name •••• ram in koristim... Kg š pa vi amen i je zmaga-slovenskega ljudstva - nad sovražniki ljudstva in ima svoj: zaščitnike v - ■ljudskih množicah tudi dragi s narodov, posebno slo= vanskega ruskega narodav Naš parlament ni •samo zaprl vrata "človeku", - naš parlament je napravil tudi velik korak naprej v razvoju človeške družbe, ker je svečano odprl vrata našim dekletom in ženam., da se enakopravno s moški- mi bori j ® in delajo za boljšo, srečnejšo bodočnost- 4 sebi in svojemu narodu. J3azglcšene državljanske pravice nas vodijo po- iej poti. Zene in dekletai S skupnim dobrin deL om - pridemo z vso gotovostjo do svojega cilja, ki nam - je bil cela dvatisočletja odrekan od tujih nasilni= kov. Jože Srebrnič. Od prve svetovne vojne dalje, ko sn oblastniki stare Jugoslavije privolili v razkosanje slovenskega nerodnega ozemlja in je bile ^rimorska izročena v - izkoriščanje imperj ali stični Italiji i so se zene Slovenskega f rimerja spraševale: daj bo že, konec moreče zimš ? - Kdaj nastopi tudi za za s pomlad in r.: njo vstajenje?" Ki hče j ir, n i mogel o dgc vo riti na to up ra sanj e. Bilo je videti, da so se temne sile zarotile proti- svetlobi, proti Vstajenju in svobodi, -• i->eto za le- to za letom, pa je postajalo vse slabše. Iz mračnja- ških sil človeške družbe se je razvil fašizem, ta - oblikovalec in izvajal 3c nc j slabšega.. kar se kdaj - redilo v pokvarjenih človeških dušah. Podobe je bi- lo, da so majhni narodi obsojeni na pogin, da je ve ra zatiranih v vero vstajenja za večno pckopana. Jame sto tojoline bratstva, ljubezni, se je med- ljudstvi jelr širiti sovraštvo, ki je bilo h&adnej= še od orožja, s katerim so fašisti paradirali po okrvavljenih mestih Evrope. Človek je bil ponižen.- Uapravili sc iz njega samo vojaka, ki se naj bori - za protinaravne, protičloveške in protiljudske ci ~ Ije mračnjaških, siti. leno pa sc napravili za deklo- v hiši. 5 Vsa Evropa je bila povojni čcs en sam arzenal, kjer sc ljudje kovali orožje, v prostem času pa sc- se učili sovražiti sosede, F Riisijohi je bila zi= belka svobode malih narodov pa zatirano človeštvo - ni smelo pogledati in tudi ni moglo pogledati, ker- so reakcionarne sile vsega sveta zgradile okrog Sov- jetske msije zid, ki je hranil tlačenim, narodom - pogled vanjo. Primorska žena v takih okoliščinah ni mogla - pričakovati skoraj snega Vstajenja, prave Velike no- či, tetive c še huje ponižanje, še huje trpi en je„ matere so ta leta narodnega zatiranja in oseb- no sužnosti polagale svoje otroke v zibeljko s pe = kočo bolečino v srcu. "Kaj bo iz tebe, fant moj?" - so v strahu spraševale, ko sc gledale v nasmejane - oci svojega sinčka. Slutile so nevarnost vojne, - v zraku je plavala, sleherni fašist jo je pa tudi iz= razal s svojim vedenjem in zadržanjem, - in r&iere- je boleloi da rode sine ve tujcu, za katerega se bo= do morali bori ti0 Tako so šle velike noči druga za drugo t-iho in mine primorskih žena} ne da bi čutile ob njih priho du tista praznična, slavnostna razigrana čudstva, - ko se človeku, hoče, da bi stisnil na svoje srce vso to lepoto zemlje, okrašeno-s sramežljivo zeleno tre vico, ki jo pričara iz spočite prsti pomlad. Vsaka- velika noč. ki je prišla, je bila 1 slabša od minule ■'■'oda primorske žene globoko v sebi le niso ne- hale verjeti v prihod prave r-r slike noči, v prihod - naše slovenske Velike noči, ki bo res Vstajenje, v~ stajenie Kri sta in vstajenje primorskega ljudstva. Primorske žene so pripravljale pot i emu, v sta - jenrju, Ves čas narodnega zatiranja, so namreč učile~ svoje o t rc ke, da pride da n, ko bc p r i mo r s k i čl o ve k- svoboden, ko se bo v svobodni domovini spojil z o - stalim delom Slovenije. Ko so padli heroji za sužnje ne r rimorske: Bidovec, *clenčic, .'.:.rašič, Miloš in- drugi pod kroglami fašisti onih krvnikov, jim je po- ctelo jasno, da je to pripravljanje poti svobodi,' - dc je to temeljni kamen v izgradnji svobode, zato - so pripovedovale svojim o t rokam, da bo iz mučeni ške krvi teh, mučencev zrasle, prava svoboda, zakaj, zati- ran narod si svobodo lahko samo & krvjo pribori. ^ Matere in žene še niso videlef kaka bo svoboda prišla, dojele so pa, da se bo zanjo treba boriti.- Spoznale sc tudi, do nosi človek v sebi še zdrave - kali, ki bodo prej ali slej prerasle hudobijo in - gnilobo, zato so v prihod svobode še uporne j še ver- jele. Nato je prišlo leto 194.1,, ko se je vse si oven sko narodno telo• skrčilo od bolečine, prizadeiane - mu po barbarskem fašizmu, a ko je slovenski človek- na nasilje tudi odgovoril z uporom.. Plamen svete na rodno csovobodilne borbe je zajel takoj tudi Primor- sko in primorske žene so v tej borbi spoznale reši- tev. ^daj se jim je konec narodnega trpi enj a zdel — blizu. Spoznale so, da je ta boj nadaljevanje tiste ga.. radi cesar je padel Bidovec in drugi, zalo so - bile med prvimi, ki sc razumele veličine in pomen - narodnega upora. Cd tistih dob stoji primorska žena na brani ku- svoje domovine prve. bodisi s puško v roki, bodisi- kot marljiva aktivistka. ali pa kot pridp,a gospodin ja: ki nikoli ne pozabi pripraviti cbeda ali večer- je tudi za svoje tovariše. Pad pcžtovalnostjo in iz najdij i vosijo primorskih žena ne strni samo okupat- or-in njegov s vabo braneč? temveč tudi mi vsi? ki njih delo posname, Kdor si je imel priliko ogledati to delove i da so primorske žene prve v domovinski ljubezni in požr l ovalnosti. V teh mogočnih letih narodnega prebujenja in - odpora proti okupatorja in njegovim, p omaga čem - do- mačin izdajalcem - je primorska žena praznovala ve- like noči sicer še tudi stisnjenih zob molče, toda- 7 Vsa Evropa je bila povojni Je s en sam arzenal, kjer so ljudje kovali orožje, v prostem času pa so- se učili sovražiti sosede, V Busijo, ki je bila zi= belka svobode malih narodov pa zatirano človeštvo - ni smelo pogledati in tudi ni moglo pogledati, ker- so reakcionarne sile vsega sveta zgradile okrog Sov- jetske msije zid, ki je branil tlačenim, narodom - pogled vanjo. Primorska žena v takih okoliščinah ni mogla - pričakovati skoraj snega Vstajenja, prave Velike no= či, temveč še huje ponižanje, še huje trpi enj 3. matere so ta leta narodnega zatiranja in oseb- ne sužnosti polagale svoje otroke v zibeljko s pe = kočo bolečino v srcu, uKaj bo iz tebe, fant moj?" - so v strahu spraševale, ko sc gledale v nasmejane - oci svojega sinčkat Slutile so nevarnost vojne, - v zraku je plavala, sleherni fašist jo je pa tudi iz= ražal s svojim vedenjem in zadržanjem, - in ratere- je bolelo i da rode sine ve tujcu, za katerega se bo= do morali boriti„ Tako so šle velike noči druga za drugo t-iho in mine primorskih ženat ne da bi Čutile ob njih pri ho du tista praznična, slavnostna razigrana čudstva, - ko s2 človeku, hoče, da bi stisnil na svoje srce vso to lepoto zemlje, okrašeno s sramežljivo zeleno tre vico, ki jo pričara iz spočite presti pomlad, Vsaka- ueltka noči ki je p H šla, je bila l slabša od minule •Loda primorske žene globoko v sebi le niso ne- hale verjeti v prihod prave Velike noči, v prihod - naše slovenske Velike noči, ki bo res Vstajenje, v~ stajenie Kri sta in vstajenje primorskega l judstva. Primorske žene so pripravljale po i temu vsta ~ jernju. Ves čas narodnega zatiranja, so namreč učile- svoje otroke, da pride dan, ko bo primorski člcvek- svoboden, ko se bo v svobodni domovini spojil z o - stalim delom Slovenije. Ko so padli heroji za sužnje ne r rimorske: Bidovec, *alenčič, farašič, Miloš in- drugi pod kroglcii fašističnih krvnikov, jim je po= stalo jasne, da je to pripravljanje poti svobodi,'- da je to. temeljni kamen v izgradnji svobode, zato - so pripovedovale svojim otrokom, da bo iz mučeniike krvi teh mučencev zrasla prava svoboda, zakaj, zati- ran narod si svobodo lahko samo s krvjo pribori. ^ Matere in žene še niso vedele, kake bo svoboda prišla, dojele so pa, do. se bo zanjo treba boriti.- Spoznale so tudi, do nosi človek v sebi še zdrave - kali, ki bodo prej ali slej prerasle hudobijo in - gnilobo, zato so v prihod svobode še uporne j še ver- jele. Nato je prišlo leto 194.1,, ko se je vse sloven sko narodno telo• skrčilo od bolečine, prizadeiane - mi po barbarskem fašizmu, a ko je slovenski clGvek- na nasilje tudi odgovoril z uporom. Plamen svete na rodno csovobodilne borbe je zajel takoj tudi Primer sko in primorske žene so v tej borbi spoznale reši- tev. £daj se jim, je konec narodnega trpi en j a zdel — blizu„ Spoznale so, da je ta boj nadaljevanje tiste gas radi česar je padel Bidovsc in di^ugi, za i o so - bile med prvimi, ki so razumele veličine in pomen - narodnega upora. Cd tistih dob sicjz primorska žena na braniku- svoje domovine prva, bodisi s puško v roki, bodisi- kot marljiva aktivistka. ali pa kot pridna gospodi p. ja, ki nikoli ne pozabi pripraviti cbeda ali večer- je tudi zc. svoje tovariše. Pad požt ovalno si jo in iz najdljivostjo primorskih žena ne strmi samo o hipa t- or in njegov svahobraneč, temveč tudi mi asi, ki njih delo poznamo.. Kdor si je imel priliko ogledati to deloy ve i da so primorske žene prve v domovinski 1 lu bezn i i n požrl o valn osti. ** u V teh mogočnih letih narodnega prebujenja in - odpora proti okupatorja in njegovim, p omaga čem - do- mačin izdajalcem - je primorska žena praznovala ve- like noči sicer se tudi stisnjenih zob molče, toda- 7 z veliko vero v srcu, da ho prihodnjo veliko noč - praznovala že v svobodi. Sredi takega upanja jo je za ieki o tudi leto - ip44. "Ali bo ta velika nov res zadnja, ki jo praz- nujemo v neprestani bojazni, da vdro sovražne horde v vas i:i nas pobi je jo?" se danes sprašuje primorska žena. In kc se ozre po svetu, ko oceni okoliščine,- v katerih se poraja osvvbojenje, se ji lica razleze jo v nasmeh. Srce ji za drhti in odgovori si: "Da, - ta velika noc je poslednja v mraJnj, fa ši stičnega na= silja!" Primorska žena ve, da streljajo topovi herojs= ke ruske vojske že v srce ušive Humani je* Primorska žena ve, da se junaške čete mogočne Sovjetske Busi- je sipi jejo-kot preteč plaz čez karpatske gore na - ozemlje i mučene Češkoslovaške, ki je š o raj v srcu- Nemčije. Primorska žena ve za izim&u? v sccih zatira= ni h balkanskih narodov, ki oznanja velike dogodke.- Primorska žena, ve za strah, l;i vedno bolj napolnju- je nemške krvnike; ve tudi, da strah izvira iz spo= znanja, da je dan končnega obračuna pred vrati. Pri ■morska žena gleda dan za dnem jate letal naših veli hi h zaveznic Anglije in Amerike, kako letajo čez - naše ozemlje napadat sovražne postojanke. Primorska žena ve za slovenske sklepe angleškega ministrskega predsednika gospoda Churchilla, vzaršala Sovjetske - Eusije Stalina in prezidenta Amerike, gospoda Roosc velta, ki se nanašajo na invazijo v Hitlerjevo Ev ----- rop o in na doktnčni zlom fašizma v Evropi. Prinor - ska žena pa tudi pozna slavne zmage naše herojske - Pa rodno osvobodilne vojske, ki pod modrim vodstveni- ma r šala Tita gradi vsebino in obliko nove Jugoslavi je, v kateri ne bo prostora za stare vele srbske, prodane protiljudske izkoriščevalce, ki so ljudstvu vsiljevali svoje zakone po svojih protinarodnih kra ljih. Primorska žena ve, da je mogočni \orak svobo- doljubnih armad, ki so že in ki še bodo przstopile- p zidove Hitlerjeve evropske trdnjave, hiter in neus=-- tavljiv, in da se ti koraki bližajo naglo Jugoslavi ji in Sloveniji, zato veruje v skorajšnji konec. Hi daleč dan, ko bo ta naša lepa, blazno lju - bij ena in s krvjo naših najboljših sinov in hčera - o škropi jena domovina zadihala popolnoma so obodno, to je primorski ženi jasno, Zato bo to leto nesla - svojo košaro k velikonočnemu, blagoslovu sicer še ko prejšnje leto, a vendar polna vedrosti, veselja in~ vere da bo prihodnja velika noč res Velika noč, do- bo rec pravo Vstajenje nos vseh in vse naše domovi- ne. Primorska žena bo med tistimi, ki bodo vstaje- nje najbolj zaslužili in se ga najbolj veselil i, Ignac Koprive c» Tf NAŠO NARODNO OBLAST Naša nerodna oblast je sad našega triletnega - težkega boju in krvavega. V naši narodni oblasti se izraža naša porajajoča se svoboda in neodvisnost,, ~ F asa narodna oblast mora liti torej vsakemu posebej posebno važna stvar, skrb za njo vedno pri srcu„ Kaša narodna oblast mora biti trdna. Hasa narodna oblast bo trdna, če bo izpolnjeva la svoje naloge. Izpolnjevala jih bo, če se zavemo- da smo -mi sami oblast, in če bomo potem tudi tako- ravnali, če bomo res oblast izvajali „ Treba j a v prvi vrsti, d@ se žene udeležuje jo- vblasti,, Z ene 30 s svojimi žrtvami in s svojim del— lom v narodno osvobodilnem boju pridobile enak oprav nost. Sedaj je treba, da jo tudi uveljavijo, Tri važne naloge stoje pred našo narodno obla- &ffo9. Prcv ie naloge pc bodo prav žene najboljše - rac ovale, prva taka naloge je skrb za žrtve narodno Osvo hodi Ihc^a boja* F cci.su kc je naše Paro dno osvobodil na v o Is ko al ivi-c-hšr.em veličastnem prodi renju Pide= •čc Armade in. -edini) 'hujšem zavezniškem bomba: idi ran ju 'že do koroa oslaPila okupatorja- in se ta zaradi te r: s v s ve 'jem onemogle): besu zateka še samo k zločin- skenu v t rakoma j d civilnega prebivalstva, k zažigan iu naših vasi, • > moren p naših st račko v in otrok, - "ie nad j se va-mi os aa }ruc vse kdo občutek, aa ves na~ Ud eni l z ni in in da mu v primeru pogrebe vet- na « rod nomaca, 'Pega pa ne mer eno doseči, če nimamo do- bro organizirane preskrbe za žrtve narodne o svo bo - dilnega hoja, Pogorelec, ki mu je ekupa tor uničil - dom, ne sme 'bi ti v naši hiši gosta g on mrra biti - nas najljubši gosi., ki je z.,.radi ofoipaiorje* ve "C ropanja ostal brez hrene , ne s:-e dobiti samo - ostankov, hranjen mora bit: z najboljšim, kar nam - je n t' razpolago.. Otrok, ki mu le okupator pobral - starše-. n>'ra do bi bi v vsaki primorski žen i ae-bro ne ier in ne račehoc Kdo naj bi voskerbeP. da bo res - iakh č? ne ravno primorske žene, ki so ze i elito — krat dokaz Pie la sc z vse... srcem s tistimi, ki tr- p e > i .j. i b o i h i . Pa i o p a no ra/ o ; i a š e z e a e v n c r o dn o - 'osvobodilne in posebej b gospode peke ioni si je, '-Ker rjoee ie treekr a žrtev , : So predeli, ki so že od narave udar je~ uii ki so v o tem dali £2 tisto bere malo* kar so- v. . e j 1 j i a s i 1: b r i >0. dam P i p r e d el i na sme j o o s t a i i - Pree^šesni s a '/ Pl Pe me dogajati. Pe žene - 'ie-: predel v e-.majo v drage, bolj obdarjene v dolgih 'prlve-eilck in prir.erajo ve nekaj kilo gram:? 1 s i riz. t , ri e i * i * k 1 h p r e d el 6 J . p a še bo 1 j t o v a ri ši ~ ce iz drugih, bil! 7 obda rj en i, k predel o v morajo spe da' si je e skupno peno o jo mogoče hitreje in- }:■ ! >' ■:■ Čir. ■':■■:> viie pomagati . Ce 1c daneseecake, aa s: - marsikje Še pri sil jeni na dolge procesije po hrano, je to samo znamenje, da njihovi narodnoosvobodilni- odbori in njihove gospodarske komisije ne poslujejo v redu in da torej sede v njih ljudje - po večini - moški: ki so se odtegnili mobilizacij i ki svoje- ni loge ne razumejo, Zato je naloga žena, da v vseh- takih primerih stopijo v narodnoosvobodilne in gos- podarske komisije ter pokažejo, kako je treba delo- vrši i i, Slovenski Farodno Osvobodilni Svet je postavil kot zakon za vsakega Slovence in Slovenko, da mora- bi ii obdelan sleherni košček polja, Kako naj izvrši iho ta zakon, če ne bodo prav žene pokazale smisla za delovne Čete, Danes ko gre za popolno muli Lisa o i jo In mora torej biti zadnji dela sposobni moški v - partizanskih vrstah, ni mogoče izvrši li poljski h ir; drugih del, ne da bi drug drugemu .pomagali in ne da bi se združili v delt rine čete, ne da bi torej tis - tih moči, 'zi so nam na razpolago. po načrtu izrabi- li,. ,Organizacija delovnih, cei pa je zopet stvar de- 1 o vn i h kom i s i j. & h i • č eno, da l o do go spo de rs ke kom i sije v redu poslovale je r, da stopijo žene - oolno s iev i In o 1anje«. Preskrba žrtev naše narodno osvobodilne borbe. organizacija dovoza in r. zdel je vanje hrane načrtno obdelovanje z delovnimi čsiJ.rrA - to' so samo tri glavne nalogeki stoje danes pred našo narodno ob- last jo. Kaša narodna oblast bo i-e naloge prav goto v o uspešno rešila in bo zato iz preizkušenj sedanj < ga časa izšL" samo še bolj trdna in možna,. V tem p-- prepričanju nos pa utrjuje to, da bodo tuši to pol kot že vedno do sedaj primorske žene razumele svoj- narodno dolžnost, Ta narodna dolžnost jim veleva, da vstopajo v vse odbore in v vse komisije in da tam doprinesejo svoj delež za okrepitev nase naroči ne oblasti„ - ? Dr, Joža Vilfan, 1.1 O BJAVA Objavljano rezultate tekr,e v nabiralnem mesecu 8. februarja do 8. marca 1944 za naše bolnice: Prvo mesto so zavzele tovc.ri Šice G o rli š k e ■ g a okrožja sekretarka tovariši ca - Srečka, drugo mesto so zavzele t o vari šice V i p a v s~- k e g^.a okrožja sekretarka tovari = šica Zmaga, tretje mesto so zavzele tovarišice B a š k e ^ g a okrožja sekretarka ■ tovaHšica - Ivanka, četrto mesto so zavzele tovari šice Tolmin s k e ga okrožja Sekretarka tovari= šica Padj a, peto mesto so zavzele tovari šice P i v š k e = s k e g a okrožja, sekretarka tovori šica Katja, šesto mesto so zavzele tovari šice B r i š k e- g a okrožja,sekretarka tovari šica - Srnami ca„ Tem okrožjem izrekamo vse priznanje željo, da- svoje delo in pošt ovalno s t še stopnjujejo» tsa ome- njena okrožja dobe razpisano nagrado«, Srn, rt fašizmu - s veno do narodu! Pokrajinski odbor SPŽZ za Primorsko, j o j to obrežje je dcsedaj dvignilo in vzgojilo največ tovariš šic,- katere danes vestni vrse svojo funkciji, na od= govornih ~icstih OF odborih, UCG in Gospodarskih ko= misijah. Naj bo vzgled vsem ostalim okrožjemi Smrt fašizmu - svobodo narodu! Pokrajinski■ odbor SPŽZ za Primorsko. USPEHI V NABIRALNEM MESECU 7 nabiralnem mesecu od 8. februarje do 8. mar= ca so primorska žene in mladina pokazali ponovno neizmerne ljubezen do svoje na rodno-osvovodilne vej ske in predan*st nase sveti borbi. Saj §e samo SF'2z organizacija v tem. mesecu nabrala: 2.230 kg prepe = čeri ca, 276 kg bele moke, 203 kg mame dale, 308 kg - sladkorja, 91 kg masti, 276 kg masla, 292 kg slani= ne, 127 1 olja, 52 kg medu, 474 kg keksov, 839 kg - suhega sadja, 481 1 žganja, 61 kg sira, 11.132 jajc 30 1 likerja, 489 skatljic cigaret. Prostovoljnih - prispevka v so nabrale, lit 120 „524 in za ta znesek - kupile sanitetni materjal. pjleg tega blaga pa je - tudi mladina nabrala ogromno m,aterjala. Del tega blag"a smo poslali bolnim tovarišem preko stare meji ki je nekoč ločila primorske žene in mladine od os- talih jugoslovanskih žena in mladine, ostalv pa sm oddali v bolij i o o na ozemlju Primorske Slovenije. Našim partizan cm. bo pomoč in ljuba z on p rimo r - skih žena in mladine ostala vedno v toplem spominu. ______________________________________A n i o a. ^ * -9 % ' ? 1 : • J^\fiMtAJL O/iiAHtjV V ^mnnvrt-----^ pomlad prihaja. Lepo pomladansko sonce nas ogec va, ogrva pa nas tudi svetla misel, da se bližamo - svobodi. Toda mene je zazeblo v d.no duše ob vesti, da - Te ni več. Bežno so mi preletele misli vsv dobe, od kar sva se poznali„ Hla si vse skozi vdana in po * žrtovalna v naši stvari. Že v otroški dobi si okuša la marsikaj grenkega,. Ko pa si začela spoznavati ži vi jenje sama, si odločne stopila na pet resnice in- pravice, ocLočna si bila povsod. Zaradi svojega ene rgičnega nastopa proti krivicam, ki so se Ti godile že pred razpadom. Jugoslavijet si bila priljubijena- povcod. 2e kot 16 do 17 letna si znala svetovati kjerkoli in kdorkoli ~e je vprašal zn svet. Bila si rc s tovari šica s voj i m vrstni cam* Ko pa je pri h rumel kruti okupator no.: naša sveta slovenska tla, si od = šla, kakor tudi vsa «družina (oče, ma.ti, brat) v par tizanec Nisi se ustrašila težkih borb. Vednc st bi- la vedrih lic tudi v najtežjih trenutkih. Danes pa počivaš v mirni* Padla si zadeta od so vražnika, kateri je čakal v zasedi in Ti vzel mlado življenje. Poslala si žrtev zločincev; Tvoje telo - počiva nekje v slovenski zemlji, katero si take->1ju bila. Tvoj duh pa živi in bo živel c To kar si s sv o jirni besedami in dejanji učila svoje tovari šnce in-.-. tovariše, pa ne.be nikdar uničene* ' Tvoja smrt bo ma=,:, ščevana! IfaŠčevana bo, - kakor tudi vsi. ki'-- s.o dali - svoja življenja za svobodo. ■ *as svobode pripada tistim., hi so dali Si vijez? nje za njo. *udi 1 i si že med njimi, zato ne boš - nikdar pozabljena. Ha ri ca - par t i zan ka. Tovariši ca Andreje je bila 18 mesecev berka v- brigadi "Toneta Tomšiče". Potem je bila poslana na- te ren na Gorenjsko in bila članica Pokrajinskega - odbore.\ SP2Z za Gorenjsko. Komaj dva meseca je bila- nc Gorenjskem, pa je pcstala žrtev hitlerjevskih ban ditov. (Opomba uredništva) Z U i/i fsi i v£ c S. ro h \ \ ii\ Dne 19. in 20. "ebruarja je prvič zasedal slo- venski parlament. V slovenskem, parlamentu je bilo - do sedaj 120 poslancev, med njimi 10 tovarišic. Se= daj pa se bo število članov povečalo na 180 članov. Mu Primorci bomo poslali še 20 delegatov, ki nas bo do zastopali in v našem imenu soodločali pri izgra- dnji nove narodne oblasti in slovenske državnosti v . f s d erc tivni ''Ju go sla vi ji. lied ostalimi odloki, ki jih. je izdal parlament je cdlok o ustanovitvi verske komisije. Njena nalo= ga je dvojna: Prvič naj postavitev in poslovanje verske ko - riisije ponovno za jamči nemoteno bogečestje in polno uveljavljanje verske svobode, drugič pa naj verska- komisija urejuje vsa vprašanja med slovensko naredi no oblast j g in cerkvijo. Verska komisija bt sestav= 15.. ljena na polovico iz duhovnike v, ne polovico pa iz- laikov. Imenuje naj jo Predsedstvo Slovenskega Karo dno Osvobodilnega Sveta, K a š slovenski parlament se imenuje: Slovenski- paradno Osvobodilni Svet (SKCS). Jugoslovanski parlament se imenuje: aNTIFASIS TIČIJO VECE KAPCmOG OSLOBODJTJA JUGOSLAVIJI ali - SPOTIKA31 STISKI S7ET KAEODNl OSVOBODI! V7] JUGCSLA VI- JE (AVNOJ). Vse kar sklene AVNOJ potem izvrši vlada, ki se imenuje MOJ - NACIONALNI KCKITET OSVOBODITVI, JUGO= SLAVI JE- Tare j preko vlade jugoslovanski parlame= nt uresničuje svoje zakone. Na prve-: zasedanju slovenskega parlamenta je - bilo izvoljeno Predsedstvo SKOS-a. Kadar parlament- ne zaseda, ima vso pravico odloča i i v njegovem ime^ nu Predsedstvo. V Predsedstvo je bil izvoljen ves - do sedanji 100F. Za enajstega člane je bil i z voljen- naš France Bevk. Člani predsedstva so sedaj: 'Josip— Vidmar, predsednik; Kdo Kardeljpodpredsednik; Gd= ver d Kocbek, podpredsednik; Jože Pus, podpredsednik Boris Kidrič.' sekretar;Dr. Karjan Brecelj, Prano Le sk^všek, Tone Kaj far, Polič Koran, firanc Lubej. _ Ko so &usi prišli v Ukrajino sc jih ljudje sp- re jemali z nepopisnim navdušenjemrt Po vseh cerkvah- so zvonili zvonovi. ljudje so se zbirali in z duhov ■ Vr-f 'tiri re:fal i častne siarejerae našim slovanski": bratom. T Vsi dosedanji Hitlerjevi pomagati se izmikajo- od Nemčije, iladžarski rumunski in bolgarski oficir= ji vodijo razgovore z našim, maršalom T I T^O i/. Naše prisrčno razmerje do zaveznik?v je bilo - • več kot jasno podčrtano v zadnjem Churchille vem go= voru, katerega večji del je bil posvečen novi Jugo- slaviji. Vsi" znaki kažejo, da se z naglimi koraki - bližamo uradnemu priznanju nove jugoslovanske vlade To pa pc-menc popolno zmago našega osvobodilnega gi= banja t ..........________ jcisittiikz uom\ pišejo- f % PF1HCB PASIH! Bil je lep prav krasen jesenski dan, eden po katerih smo tako dolgo hrepeneli. 3£Za .vem za p c-.* slenc pri domačem delu, ho slišim na spodnji cesti-, veselo vriskanje. ueveda stečem takoj ven. in kaj • opazim po cesti hitijg-kamjmi in na njih vihra na« s: i robe j ka s rdeč: peterokraka zvezdo. Po h j p sem take j spoznala, da.se ta naši partizani, o.-.v o bedi ± telit, ki prmhaja-Jo« Tekla cem jim naprtil in ser ^ pridružila neštetim navdušenim pozdravom, Na nasiti- obrazih se je zrcalila radost, prepolni^ smo oiti - sreče, ko sme pozdravljali nase hrabre bero?, naj - le bil ta dan za nas najlepši v življenja, aanP ki- 'smo ga težko pričakovali po tolikih letih irplenje ■ in tlačenja pod fašističnim jarmom. Bila sem prav - zamaknjenho sem gledala prvič v' sv t jem življenju nase trobojnicc, hi so plapolale na naših vozilih.- Nepopisno je bilo veselje in hvaležnost do borcev - in osvoboditeljev naše tužne. od vedno zasužnjene - slovenske zemlje. Ko se je avtokclono. ustavila, sem stekla domov v kleti pograbila nekaj steklenic vina, nek&j cega= ret, kar je bilo pri rokah in ponesla našim borcem. Pa nisem bila sama pri tem bila nas je polno vse o== krog in vsaka je kaj prinasle, da bi bil sprejem - čim bolj slovesen in da pokažemo našim tovarišem, - da smo in-hočemo sodelovati z njimi v borbi za osvo boditev naše domovineB llazdravile smo našim, fantom- in takoj se je pričel"prisrčen tczariški pogovor, - kateri oi se zavlekel, da jih ni klicala dolžnost* Obstale smo ko je na poziv komandanta takoj - minila vsa sazioranost in v trenutka sc bili vseh - na svojem mestu„ Zvečer so pridrveli švabi, vnel se je hej in - naši so se umaknili pred sile* Toda naša srca so osvobojena cd tistega dne in me jih vsak dan čakcmc. ker eni se vrnejo in dclgu- nebo tega, a tedaj nebo več svabske sile, da jih po žene, strti in premagani bede Svati in SvabcbrGnci0 Tudi moj sinko me ve dne sprašuje, kdaj bo zepet no- sil na kapi rdečo zvezdo kei ene dnie Telazim ga - naj potrpi še malo, - da se povrnejo naši fantje, ki- nam prinesejo lepe rdeče zvezde, in nam vsem skupaj bo tedaj zasijalo sonce svobode Brkinka - Alenka OBISK V E ASI PARTIZANSKI SOJ. ?Jmv v lepi Vipavi.. Kmetje pridne delajc na po= lju. Vas je vsa na nogah in veselo pozdravlja novn= de šle partizane„ Vsaka mati si želi videti svojega- sina - partizana * Cujej• se klici: "Živela naša voj= skal Živel maršal Tito!" Posebno glasni so otroški- klici, ki prihajajo iz šole. Otroci dvigajo pesti,- pozdravljajo, pojejo partizanske pesmi, so veseli - in prešerni. Sli smo v šole, - svobodno slovensko - šolo, da vidimo "mlade partizane", kakor se otroci- sami imenujejca "Smrt fašizmu", "svobodo narodu!" - Zaori iz mladih grl. Vsi so obmolknili„ Vse mlade oči so se uprle v nc.s, partizane, ki se borimo tudi za slovensko šolo Kakšna razlika med fašistično in bašo slovensko šo- lo. Preje sama fašistična gesla in i zaljansko zantA čevanje vsega, kar je slovenskega0 5 kakšnim vesel- jem prihajajo otroci v našo partizanske šolo, pose--- bnc eni, ki sc že obiskovali fašistične šole. V razredu je vladala izredna živahnost Ko je- tovarištva učiteljica vprašala T kdr 'zna to. ali eno so se dvignila vse mlade rcčice* 7si hočejo deklami raii, čitaii, pripovedovati zidu J si nam molijo v - roke svoje zvezkem Jsi nam hočejo nehaj povedali o- naši borbi, o partizanskem življenju, o tovarišu Titu, Ko pa smo vprašali} če znajo zapeti kakšno pa rti žensko pesem, sc v si ali in začeli ^Svobodna Slo- venija"., Faši otroci se ižšivljajc p partizanski pe- smi in tudi uživajrc Sodelujejo z deklaracijami ier pevskimi zbori na raznih mitingih* Ponekod se že - ustanavljajo otroške gledališke skupineV šoli viti da prav posebna domačnost, prisrčnost, živahnost in strogo.i resnost„ Vsi so pazljivi in delavni, Snov je vzeta iz otrokovega življenja in njegove neposredne bližine0 J-sto, kar se gevori po naših vaseh, prav v tem se uči tudi v šoli» Učenci se dnevne seznanjajo z našo narodno-osvcbodilno borbe* ^udi oni hočejo - doprinesti nekaj k naši zmagi, zato zbirajo orožje.. municijo, hrane, so v službi kot kurirji itd. Parti zanom sc vedno na uslugo, vršijo celo obveščevalno- službo. Poznajo prav dobro našo hrabre ^komandante,- ID mučenike, tudi t>eo mi o ro- ki eti fašisti ubili mnža0 Padel je kot nedolžne žr=r tev fašističnih zveri. Sedaj zopet ve si,- de. so me - zapustili obe hčerki in sinko. Težko je. materino - srce je premehko, da m nebi, oči zalele grenke sol- ze „ Za kaj ne bi raje me n e za g re bi i . k a ko i * ml a d i ro d ki se borb za boljšo bodočnost in bi e naši sveti - torbi lahko se mnogo doprinesel. Toda v zavesti, da brez žrtev ni svobode bom - prenesla tudi to najhujšo preizkušnjo in s svojim — delom maščevala svoje žrtve in žrtve vsega našega - naroda. Da so bili pridni borci vem sama tudi iz last- nih preizkušenj in to me tudi krapi in mi je v veli ko zadoščenje. Prav 'prisrčna vam hoala, tovariši, ki sočustu- jete z menoj. Nadomestite s svojim, pomnoženim delom, moje pridne, ljube in nepozabne otroke, zlate meje- hcerke in sinka, ki je-šele šesnajst let star šel v tako hude boje. Tudi te žrtve bede maščevane in iz krvi mladik partizanov bo vzklila roža svobode. Najlepše pozdrave od žalostne , llamce. PRAZNIK 3CPMNIH ZZNA. Velike priprave so se vršile za dostojno pro slavo 8* marca. Zene so delale zastavice in napise, vestno so se vadile v nastopih, sam,o da bi praznik— žena lepše praznovale. A glej sztolo! Zo je bilo vse pripravljeno, so naenkrat prišli skozi vas Nemci in preprečili nadaljne priprave. Vendar nam dobre vol- je ni se vzeli. Da si ravno sm# bile že v dvozu, ali - se bo miting mogel vršiti ali ne, smo vse eno vse - pripravile. Dvorana je bila že zelo okusno okrašena ko je zopet prišla vest, da se vasi bliža sovražnik in morale smo zopet podreti. Ker pa potem k sreči - Nemci le niso prišli, se je vršil miting, čeravno - nekoliko kasneje zvečer, udeležba je bila presenet- ljivo obilna. Prelep vtis za vse navzoče je napravi la nova zastava, vaškega odbora SPZZ, katero je raz= vila tajnica Fanica in z lepim nagovorom predala - tovarišici Metodi v verstvo. Ta je obljubila, da bo zastav* branila in čuvala, če treba tudi z življe ~ 21 njem. Sledila je himna "Naprej zastava slave", kate= ro so vsi navzoči stoje zapeli. TovcHeica Hcrija - je nzto govorila o pomenu 8• marca za slovenske že= ne in se spominjala tudi pri tem naših ruskih sesi- ter, Nato ja tovariši ca Greti z globokim, čustvom de klamir-ala " Velikonočno" od Simona Gregorčiča, ki- je marsikaterima izvabila solze v oči. Hala Uilojka je potem zelo srčkano podala pesmico "Slovenka sem" Govorila je zr tem tovarišica Francka o težava$ slo vedske žene in netere ped faši stičnim okupator jem.- Sledila je deklamacija "Domovina", ki jo je zelo le po deklamirala tovarišica Ipica. V naslednjem govo= ru tovarišice Marjance smo slišali o pravicah in - 4jlžnostih slovenske ženem najlepša točka pa je bi= la spevoigricc "Perice", ki je zorano poslušavstvo- izredno navdušila. l ed odmori je ženski zbor prepe= val partizanske pesmi. Sledila je prosta zabava s - plesom. 3ed tem so ž sne pripravile navzočim tovari= šem partizanom majhen prigrizek, pezpoloženje je bi lo odlično in zelo zadovoljni so se kasno v noč go= stje razšli. Splošna želja vseh žeiia pa je, da bi - se tako prijetni večeri večkrat ponavljali. K a j c a ; PROSLAVA miSTHEG* DNE HAPSALA TITA. Z veseljem pričakujemo naše nerodne pcaznike Tak dan je bil za nas šesti marec, rojstni dan mar- šala Tita. Ta dan je bil za našo vas velik praznik. Ze nc predvečer so zagoreli kresovi po hribih. Vese lje jo bilo glede t i našo mladi nn, s kakšnim navda = šenjem je nosila skupaj drva za kresove. Tudi petle tni otroci so pri tem. sodelovali s takim navdušenjem dc jih je bilo veselje vi det i r Pekli so, da mora bi ti kres tako velik, da ga bo videl čez gore v Bosno Tako blizu se jim zdi Bosna, čeprav so majhni, čuti jo, da je maršal Tito naš najboljši oče, zato je ta ko blizu naših src. Popoldne je izročila mladina krasno zastavo - brigadi Srečka Kosovela. Zvečer smo priredili miting udeležili so se ga tudi bljižnji tovariši partizani Tovariš iz okrožja je orisal življenje in neumomo- delo maršala rita. On, nas ni zapustil, ostal je med nami na naši zemlji, ustvaril je našo zmagovito voj sko in se skupno z narodi podal v boj za rešitev na rodov in njihovo boljšo bodočnost. Uaj živi naš slavni vojskovodja maršal Tito! Živela naša slavna vojska! Goriška žena -Tanja ZEECO U BAUZS. Ko čiiam zdaj našo ljubo "Slovenko" in "Našo - ženo", se moje misli nehote povračajo k času, ki ni ti ni bil tako oMaljen, ko je v naši Primorski še- vladal povsod italjanski fašizem.. Kako smo tistikrat skorc v trepetu kaj čitale, kako sme vse skrivaj prenašale, delale v torbicah - skrivne predalčke, da nas ni zasledil tiren; Uika - mor nism.o mogli iti skupaj, ker je bila povsod str^L ža. Zbirale smo se največkrat tam v gozdu, prihaja le med naše hrabre borce, naše partizane in najlep= še ure smo doživljale med njimi. Zdelo se nam je, - da že živimo novo življenje- Čeprav smo vedele, ka= ho je naporno in trplenja polno njihovo življenje, - sm,o jim zavidale. &avšdale smo jim prostost, tisto- čisto ozračje duha, ki je vladal med njima in jo - velo iz vseh, kadar so spregovorili. Ponavljale smo jih s pritajenim, glasom - to so bile besede, ki so- do takrat ležale še neizražene v globini naših src. Bile sc besede neizmerne ljubezni do tlačenega člo= 23 veštva, do rodne grude. Kako so jim žarele oči, ka= ko so nam vlivali pogum, kako smo iz njih črpali - vir moči za nadaljno delo. Nikdar ni bilo, iz njih - ust grenkega govor erija nikdar pritožbe. ' e dno so de j ali, da jim gre dobro, da imajo vsega v izobilju.- Me s?no pa vedele, da spijo često brez odeje v mrazu S I - ^ i. L dežju, da morajo vsa h: drobec hrane težko - prenašati, da Često več dni nimajo vode- Same smo - si predstvaljale, kaj ,:se prenašajo, sato smo jim - skušale vsaj malo olajšati to trplenje. rripravlja= le smo zanje kar smo ie mogle. Povsod so bile sovra žne straže in težko sme kaj iztihetapile. Na desno- in lavo od ho še do hiše policija, par korakov proč- kerebinerji. edno sc nas opazovali, vsako t o vb o - pretaknili. - vseeno smo jim pogosto marsikatero za godle. Doma smo vse pripravile in odnesle našim par tizanom, kateri so bili zelo zedovolni z našimi da- rili. Ko sera se vračala domov, me je policijski mar šal vrhu vsega še lepo pozdravil "Buona sera/" i.ekoč pa smo jih še pelše potegnili. ili smo- aj obkoljeni od sovražnih straž, ko sta zvečer- dva junaške partizana stopila v hišo. * riti do nas- je bilo žele nevarno, a drzna mladeniča se nista ni kogar ustrašila. Uiti pet metrov oddaljeni policist od naše hiše je prepeval, partizana sta ga posluša- la., Ko sta povečerjala ste. spala do štirih, potem - pa odšla. Kami j on policije po eni strani, onadva po drugi strani. In to se ni zgodilo samo enkrat. Koli kokrat smo pred kasarno trosile letake, zjutraj smo pa slišeie prav našo hošb, kako je komandant razsa- jal nad stražarji, šeš kako straži jo. Lahko bi opisala še več tekih in podobnih pri= me rov, a hotela sem samo pc kazat i razliko med tistim časom in današnjim dnem. Čeprav je še okupator med- narni, čeprav nam, še, kamor pride prinaša gorje, ven dar danes lažje dihamo in uspehi naše vojske nas - navdaja jo z veseljem in upravičenim ponosom. Danes- imamo našo vlado, našega vodno maršala Tita, imamo- naše prireditve in mitinge, našo literaturs lahko - ne seme v vsako hišo, na sredi vasi prepevamo par ti= zanske pesmi, prirejamo veselice, imamo šole, Lepe- li spe hs sme dosegli, a da bomo dosegli tako zašelje- no popolno svobodo, se hočemo posebno me \žene še - bolj potruditi, hočemo biti res vredne naših sinov, mož in bratov, ki bi je jo končni boj z legendarnim - junaštvom,* Hočemo pokazati vsem svetu, da smo vre- dno odgovorile tudi na klic velikega ruskega naroda ki nam je dal v tej borbi tudi vse sporo. A 1 e k s i j a . PARTIZAN M KORAČNICA Vstali iz zemlje smo kot vstane vihar strnili v vrste tesneje za udar groženj nam tujčevih prav nič ni mar nosi na krilih sveta nas pežar. Dom naš zazbit? je in zemlja steptana polja uničena, žetev požgana, Sreča je strta, svoboda izdana, žena, }dhižin'a, v tujino izgnana. Vaše ravnine je kri orosila, naše poteke je kri napojila. Ogenj in meč nas ne bosta zlomila, kletev nam srca je o jekleni J. a. Dokler poslednji ne izgine sograg, znova posvečen domači ni prag, dokler ni tujec uničen in strt, iščemo boja preziramo smrt. H. if. 25 N r V 7 4