25. maj 1973 • Leto IX., št. 13 (184) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini LET GORENJA VELENJE, 19. maja (In) — Ob desetih so ustavili stroje v velikih halah tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Delavke in delavci so odšli v praznično pripravljen prostor. Z njimi so bili tudi sodelavci iz organizacij združenega dela iz Subotice, Mute, Slovenjega Gradca, Gornje Radgone in Šoštanja. Zgrnili so se pred tribuno, na kateri so stali nastopajoči — godbe na pihala, združeni pevski zbori, recitatorji in folkloristi. Več kot 7 tisoč zbranih članov Gorenja je prisrčno pozdravilo številne goste, med katerimi so bili Franc Leskošek-Luka, predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit, predsednik gospodarskega zbora republiške skupščine Tone Bole, v. d. predsednik slovenskih sindikatov Jože Globačnik, sekretar medobčinskega sveta ZK Janez Zahrastnik, predsednik velenjske občine Nestl Zgank ter predstavniki delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organizacij iz Subotice, Mute ob Dravi, Slovenj Gradca, Gornje Radgone in občine Velenje. Vse je pozdravil predsednik delavskega sveta Jože Doli-nar. Za njim je stopil na govorniški oder generalni direktor združenega podjetja Ivan Atelšek in govoril o dvajsetletnem razvoju. Začeli so 1. maja 1953 v vasi Gorenje pri Smartnem ob Paki. Bilo je 11 ljudi, ki so ustvarili 85 tisoč dinarjev letnega dohodka. Lani pa je 5.634 zaposlenih že u-stvarilo 1 milijardo 690 milijonov dinarjev. Generalni direktor Ivan Atelšek je še govoril o združevanju in dejal, da jih povezujejo skupni interesi in tehnološki procesi. (Njegov govor v celoti objavljamo na 3. strani.) DALJE na 7. strani NA PRSIH NAGELJNI V BARVI ZASTAVE DELAVSKEGA RAZREDA V GORENJU JE BIL V SREDO POPOLDNE SKUPNI SESTANEK ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV TEGA KOLEKTIVA. V PRVEM — IZREDNO SLOVESNEM IN PRISRČNEM DELU JE OKROG DVESTO »STARIH« KOMUNISTOV SPREJELO V SVOJE VRSTE 228 MLADIH DELAVK IN DELAVCEV VEČINOMA IZ NEPOSREDNE PROIZVODNJE. Besede mlad pa tokrat ne smemo pojmovati v njenem pravem pomenu. Označuje le nove komuniste, ne pa tudi mladega člana podjetja, saj je partijsko zavest sprejelo tudi veliko starejših delavcev. S tem so pokazali, da ni nikoli prepozno odločiti se za neko stvar, da ni nikoli prepozno biti vzor drugim. Novosprejetim komunistom, njihove prsi so krasili nageljni v barvi zastave delavskega razreda, je najprej čestital sekretar organizacije ZK Gorenje Janez Miklavčič ter jim izročil spominska knjižna darila. Generalni direktor združenega podjetja Gorenje Ivan Atelšek je mladim komunistom dejal, da je danes ena izmed nalog komunistov v tovarni, da si prizadevajo, da bodo dosegli čim večjo ustvarjalnost. DALJE na 7. strani Predsednik republike Josip Broz Tito in Edvard Kardelj v razgovoru z Nestlom Žgan-kom ob obisku v Velenju, 27. aprila 1969 NAŠ TITO NIKOLI NE ODNEHA Mladost, ki drugače tako hitro mineva in se počutimo stari, se zopet vrne v mesecu maju. Posebno na dan mladosti, ko se le-ta vsepovsod odraža; tako na ljudeh, na poljih, na travnikih, ki znova ozelenijo in se popestrijo z raznobarvnimi cetovi. Vendar mesec maj ni samo mesec ljubezni, veselja in mladosti. V tem mesecu, 25. maja na dan mladosti, praznujemo tudi rojstni dan našega maršala Tita. Tovariš Tito je danes dopolnil 81. leto starosti. On je postal legenda, simbol svobode in socializma in idol tisočih ljudi, ne samo v Jugoslaviji, temveč po vsem svetu. Mladina mu vsako leto izkaže svoje spoštovanje in ljubezen s predajo štafete mladosti, ki gre iz rok v roke po Jugoslaviji s pozdravi in čestitkami našemu dragemu voditelju. Kdo se potem, če se tudi tovariš Tito s svojimi 81. leti počuti mlad, ne bi počutil tako kot on? Saj nas je veliko mlajših od njega, veliko takih, ki nismo doživeli toliko težkih stvari kot on, pa smo včasih, ne samo včasih, mnogokrat bolj utrujeni kot tovariš Tito. On pa je neumoren! Dela, se dogovarja, potuje in želi mir, ne svoj mir, ampak mir vseh nas. Tudi tistih ljudi v Afriki. Vedno mir in pravičnosti za tiste, ki se borijo za enakopravnost in boljše življenje. Mnogo je stvari, ki bi jih lahko povedali o našem maršalu, mnogo je ljudi, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Naš Tito nikoli ne odneha. Ni odnehal takrat, ko se je moral lačen in utrujen skupaj z ostalimi borci pomikati na maršu skozi noč in se umikati zasedam, ki so bile postavljene vsepovsod. Tudi ni odnehal takrat, ko je bila naša domovina porušena, ko je bilo treba zgraditi na novo tako domove kot celotni družbeni in politični sistem. In ne odneha sedaj, ko bi si lahko privoščil počitek in zasluženi mir. Še vedno se bori za nas in za tiste, ki nimajo svobode in enakopravnosti. Zato mu iz srca voščimo za njegov 81. rojstni dan, za njegov dan mladosti in s tem dan mladosti vseh nas, ki imamo Tita radi in ga spoštujemo. MESEC POCENI NAKUPA STANOVANJSKEGA POHIŠTVA Od 3. maja do 2. junija 1973 nudi veleblagovnica NAMA Velenje 10-odstotni popust v veleblagovnici nama Velenje za nakup STANOVANJSKEGA POHIŠTVA za gotovinsko plačilo in tudi na potrošniški kredit. M PREDSEDNIK CKZKS FRANCE POPIT JE GOVORIL OPRAVILI STE VELIKO DELO Ostreje bomo reagirali če se bo kdo znova spozabil O tem govorim ne zaradi tega, ker bi želel ob današnji svečanosti naravnati vaš pogled v našo neposredno preteklost od 21. seje predsedstva ZKJ do danes. Že lim le opozoriti na nekate- France Popit: »Znali ste delati in gospodariti tako, tla ste se uvrstili med največje ...« Drage tovarišice in tova- j beno vzdušje nestrpnost, riši! Najprej vam najiskre- lažne dileme, netili sovra-neje čestitam za vaš delov- štvo in ustvarjali občutek ni jubilej. V dvajsetih letih | brezizhodnosti. razvoja »Gorenja« ste opravili veliko delo, na katerega ste lahko ponosni, saj je vanj vgrajenega mnogo truda, nesebičnega požrtvova-nja, samoodrekanja in znanja. Vaš delovni uspeh je tudi uspeh skupnega združenega dela, se pravi, vseh delovnih ljudi naše dežele. Znali ste delati in gospodariti tako, da ste se uvrstili med največje, najmodernejše in najbolj uspešne gospodarske organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji. Dovolite, da ob tej priliki navežem misli na nekatere družbeno-politične probleme, s katerimi se u-kvarjamo in bodo še dolgo angažirali naša razmišljanja in akcijo. Smo sredi resničnih ne le formalnih prizadevanj, da bi uveljavili ustavna dopolnila. Politične parole o ustavnih spremembah o samoupravljanju vedno bolj zamenjujejo konkretni u-krepi. Vedno bolj se širi krog delovnih organizacij, ki bolj ali manj uspešno prevajajo ustavna določila v vsakdanjo rabo. Tu so že prvi otipljivi rezultati, katerih vrednost je toliko večja, če se spomnimo neposredne preteklosti, ko je grozila nevarnost, da se bo razbohotila protidelavska politika tistih, ki jim nadaljnji dosleden razvoj delavskega socialističnega samoupravljanja ni dišal. Bodisi zaradi tega, ker so se zbali za svoj družbeni in materialni položaj, ki so si ga zagotovili sicer pod firmo samoupravljanja, čeprav so ga držali v svojih rokah, proč od delavcev, ali pa zaradi tega, ker so se zaradi oportunizma zbali naporov, ki jih od nas vseh, od vsakega na svoj način, zahteva revolucionarna preobrazba naše družbe. Praviloma so to ljudje, ki so si zase že ustvarili socializem, ob tem pa so pozabili na množico delovnih ljudi, ročnih in umskih delavcev, ki so še vedno v takih proizvodno-družbenih odnosih, v katerih ne razpolagajo s pogoji in sredstvi dela kot tudi ne z rezultati svojega dela. V ta-.kih odnosih pa so skrite klice oblasti posameznikov in skupin nad delavci, neenakopravni odnosi, privilegiji in neupravičene socialne razlike. Tisti, ki so takorekoč še do včeraj branili delavce z demagogija in jim vsemogoče obljubljali misleč, da jih bodo z obljubami uspeli vpreči v voz svojih ambicij in hotenj, ki je nevarno drsel na pota od delavcev družbeno odtujenega upravljanja, so se zaradi tega pokazali nesposobni, da povežejo in spodbude obstoječe materialne in družbene potenciale, da bodo kos objektivnim težavam in protislovjem, ki jih mora naša družba v svojem razvoju premagovati in odstranjevati. Se več, s svojim ravnanjem so celo zaostrovali nasprotja, vnašali v druž- so bili nosilci nesamouprav-nih družbenih tendenc. Izhajali smo iz stališča, da se je treba s tendencami in njihovimi nosilci, ki jih objektivno poraja naša družbena stvarnost, boriti z odpravljanjem vzrokov in s politično akcijo, ne pa z o-sebnim obračunavanjem. Čutiti morajo, da delovni ljudje in zveza komunistov niso in ne morejo pozabiti škode, ki so jo napravili stvari delavskega razreda s svojim delovanjem. Vedeti morajo, da bomo ostreje reagirali, če bi se kdo ponovno spozabil. Prav tako bomo zavrnili kot protirevolucionarne po re nauke, ki smo si jih v izkuse tistih njihovih zago-tem obdobju povečane re-' vornikov, ki bi želeli s ka- 2 IV= volucionarne dejavnosti pridobili. To je potrebno zaradi tega, ker se še vedno najdejo nekateri, ki niso razumeli ali pa nočejo razumeti preteklih dogodkov v vsej njihovi resnosti in pomenu za nadaljnji revolucionarni delavski razvoj naše samoupravne družbe. So nekateri, ki se škodoželjno smehljajo in manejo roke ob težavah, ki jih moramo premagovati, pa naj gre za težave našega razvoja ali za težave, ki so posledica gospodarskega avan-turizma, profitarske zagnanosti in potrošniške demagogije, tistih, ki so koketirali z vsemi sloji naše družbe, razen s proizvodnimi delavci. Z demagogijo so izrivali resnično delavsko politiko zato, da bi sebi kovali politični kapital predvsem med tistimi, ki so iz kakršnih koli sebičnih, pogosto kratkovidnih interesov, ne-razpoloženi do delavske politike, ki jo vodi Zveza komunistov. Z raznimi manevri so si uspeli ustvariti pomembna oporišča znotraj združenega dela in v institucijah naše družbene skupnosti. In sedaj po 21,. seji, ko se je pokazalo, da niso mogli obrniti kolo zgodovine, jim ne kaže drugega, da se vrnejo nazaj v politično podzemlje, se potuhnejo v upanju, da bo minila revolucionarna vnema in razpoloženje in da bodo lahko ob prvih konkretnih težavah zopet dvignili glave. Zato moramo budno spremljati njihovo obnašanje. Niti za trenutek ne smemo dovoliti, da bi ovirali trdo delo, s katerim so se po 29. seji lotili pošteni, socialističnemu samoupravljanju vdani ljudje skupno s komunisti popravljati njihove napake. Demokratično in humano smo ravnali z njimi, čeprav razdeliti na druge. Vse bolj se razgalja tudi lastninska miselnost, ki se kaže v spopadih ob delitvi premoženja, na primer ob tem, kdo bo lastnik tega ali onega delovnega sredstva itd. Sporazum o tem ni sporazum o jutrišnjem lastništvu, marveč sporazum o upravljanju s sredstvi, ki bodo tudi jutri družbena: gre torej za urejanje družbenoekonomskega odnosa, urejanje pravic, pa tudi obveznosti med delavci, organiziranimi v temeljnih organizacijah združenega dela. Zato so še zlasti komunisti dolžni najostreje razgaliti in zavrniti te nove nesamo-upravne težnje, ki se pojavljajo v nekaterih strukturah jutrišnjih temeljnih organizacij temeljnega dela. S parolami o nepravični delitvi proizvajalnih sredstev med TOZD, o krivicah pri delitvi preteklih obvez, o nekakšnem odtujevanju, čeprav gre le za nujno in e-konomsko upravičeno obvezo združevanja sredstev, s parolami, ki napačno razlagajo solidarnostne prvine skupnih solidarnostnih skladov, s parolami, ki težijo po neupravičenem prelivanju dohodka itd., se skuša vnašati nerazpoloženje med delavce. Družbena lastnina proiz- vajalnih sredstev in samoupravljanje sta temelj enakopravnosti vseh delavcev v združenem delu. Poizkusi ohranjanja lastniškega prisvajanja in upravljanja z družbenimi sredstvi so nove pojavne oblike še neiz-koreninjenih teženj, ki bi hotele zavreti razvoj družbenoekonomskih odnosov, onemogočiti razvoj neposrednega samoupravljanja, otopiti družbeno težnjo po enakosti in ohraniti dosedanje značilnosti družbenoekonomskih razmerij, le da z novo, to je amandmajsko preobleko. Delavci nikoli niso bili nasprotni Pred nami so prve raziskave o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in njihovemu združevanju, ki smo jih o-pravili v centralnem komiteju ZKS in ki pričajo, da delavci niso bili nikoli proti združevanju TOZD, če so le bili nepristransko seznanjeni z novimi možnostmi in prednostmi skupnega razvoja in poslovanja. Upirajo se temu najpogosteje posamezniki, ki kot nekakšni zaščitniki volje in interesov delavcev vedno znova izražajo različne namišljene dileme in pomisleke proti združitvam takoj, ko začutijo, da bi lahko ob združitvi izgubili svoj položaj in glavno besedo pri odločanju o družbenih sredstvih. Toliko prej se sicer sklenejo tiste združitve, v katerih se nekdanja podjetja proglašajo za temeljne organizacije združenega dela jutrišnjih podjetij. Vendar te integracije največkrat ne temeljijo na interesih delavcev. To je združevanje podjetniških interesov, interesov tehnokrat-skih skupin in posameznikov, ki v združevanju vidijo način podaljšanja svojega položaja, ohranjanja hierarhije v odnosih, skratka način, kako se izogniti uresničevanju bistva delavskih dopolnil. Združevanje in povezovanje, ki ne temelji na volji delavcev organiziranih v TOZD, pa ne more biti samoupravno in tudi ni usklajeno z ustavnimi dopolnili. Ustanavljanje TOZD in njihovo povezovanje v večje proizvodne celote se pogosto zatika tudi zaradi nasprotovanja delavcev, zaposlenih v dosedanjih upravah in službah v podjetjih, ki hočejo zadržati svoj prevladujoči položaj. Boje se prevlade delavcev iz neposredne proizvodnje pri odločanju o vprašanjih iz de- , la in življenja kolektivov. Da ne bo špekulacij na ra- Generalni direktor I.Atelsek kršnimi koli parolami zmanjšati ali zabrisati krivdo in jim vlivati upanje na povratek. Kot sem že rekel, smo sredi resničnih, ne le formalnih prizadevanj, da se uveljavijo sprejeta ustavna dopolnila. Načelne razprave o pomenu ustavnih novosti vse bolj zamenjuje iskanje konkretnih ukrepov za njihovo uveljavitev v samoupravni praksi delovnih organizacij. Hkrati pa smo še vedno priče številnih, na videz majhnih, dejansko pa odločilnih spopadov o tem, kdo bo imel glavno besedo v prihodnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov: ali delavski razred ali nosilci tendenc, ki bi želeli zadržati sedanje stanje. Komunisti morajo najostreje zavrniti nove nesamoupravne težnje DANES NAS JE V teh spopadih se izraža konkretna bitka med samoupravnimi silami, ki težijo svojo politično zmago potrditi v praksi, in silami, ki si prizadevajo svoj poraz na najširši družbeni sceni spremeniti v zmago v svojem konkretnem okolju. To ni več dialog o ustavnih načelih, saj danes prisegajo nanje tudi tisti, ki si jih s konkretnimi ukrepi prizadevajo zaobiti, ampak je to boj za oblast. V tem boju je v mnogih delovnih organizacijah čutiti ostro soočenje med nosilci lastninskih teženj. Ekonomsko razvitejši deli takšnih organizacij si prizadevajo se čimbolj osamosvojiti, bremena svojega preteklega razvoja pa po- Tovarišice, tovariši, dru-garice, drugovi, sodelavke, sodelavci, spoštovani gostje! Danes, ko proslavljamo 400 let livarne v Muti, 200 let Fecra iz Slovenj Gradca, 50 let Severa iz Subo-tice, 20 let Elrada iz Gornje Radgone, 19 let Lesne iz Šoštanja in 20 let Gorenja — skupaj 709 let, smo vsi ponosni na ta dan, na sebe in ožjo in širšo samoupravno skupnost, da smo lahko ustvarili to, kar imamo. Začetki so bili različni. Nekje je kapitalist dajal denar za ustanovitev podjetja, drugje se je spontano iz obrtne delavnice razvilo industrijsko podjetje. Tam, kjer so se samoupravljavci združili in začeli v novi socialistični Jugoslaviji delati in ustvarjati — to pa je bil začetek Gorenja. Najprej smo pričeli z i-skanjem sodelavcev, delavcev, inženirjev, tehnikov, z iskanjem novih programov in na koncu smo si postavili skupne cilje vseh zaposlenih v združenem Gorenju. dard ter na sodelovanje z ožjo in širšo družbeno skupnostjo. Ko smo leta 1953 začeli z delom v Gorenju, nas je bilo deset. Danes nas je zopet deset, vendar deset tisoč. Proizvodnja je bila takrat neznatna, njena vrednost je znašala komaj nekaj milijonov dinarjev. Danes pa predvidevamo proizvodnjo v vrednosti 3,5 milijarde dinarjev. Danes razpolagamo z moderno tehnologijo ter živimo in delamo s popolnoma drugimi občutki kot na začetku. Iz ustvarjenih sredstev smo rešili in še rešujemo mnogo problemov zaposlenih. ZDRUŽUJEJO NAS USTVARJALNA NAGNJENJA • NAŠ DELAVEC ZAVESTNO USTVARJA V tovarnah Gorenja je vsak zaposlen videl svoj cilj. Poleg zadovoljenja svojih osebnih potreb je zavestno ustvarjal za našo družbeno skupnost, dajal je za boljše pogoje dela in za ustanavljanje novih delovnih mest. In ne nazadnje — naš delavec ni nikoli pozabil tudi na družbeni stan- Vedno smo se zavedali, da ni naše življenje osredotočeno samo na 8-urni delavnik v tovarnah, temveč da poteka tudi izven tovarniških ograj, tam kjer človek živi popoldne oziroma v svojem prostem času. Tako smo razširili samoupravo v okviru občine na vse delovne ljudi in še s širšim povezovanjem na vso jugoslovansko skupnost. Ni slučajno, da se združujemo v okviru vse Jugoslavije, da tu ne poznamo meja. Ni slučajno, da segajo naše vezi izven naše republike Slovenije in tudi naše socialistične republike Jugoslavije. Združujejo nas ustvarjalna nagnjenja, skupni interesi delavcev in končno tudi tehnološke in tržne vezi v združenem podjetju. Če se ozremo nazaj, na naše skromne začetke, moramo povedati, da je bila poleg delovne zavzetosti in naporov, poleg neurejenih mest, pogostnega osebnega odrekanja, vedno med nami prisotna izredna volja, da ustvarimo to, kar imamo. V tej naši kratki živ- j ljenjski dobi smo doživeli I vse stopnje razvoja od o-brtniške do masovne industrijske proizvodnje, kot jo imamo danes. Pri tem so se preobrazili ljudje v prave proletar-ce, delavce, samoupravljal-ce. Organiziranost v vseh tovarnah je danes takšna, da odločajo o delu in rezultatih dela vsi zaposleni po tovarnah in takšno samoupravno organiziranost bomo razvijali tudi naprej in jo še poglabljali. V naši skupni družini pa nastaja stalno vse večji interes, da se čim bolj povezujemo, da čim več ustvarjamo, da i-mamo širok, vendar enoten koncept razvoja in vse večjo solidarnost vseh zaposlenih. Ko govorimo o naših rezultatih, ki niso majhni, saj smo s svojim delom in s svojimi sredstvi ustvarili to, kar imamo, pa moramo poudariti, da je v nas tudi stalno prisotna želja za še večjim ustvarjanjem, za še boljšimi rezultati. Pri tem mislimo na naš celotni napredek, na še boljše medsebojne odnose, da bi še več pripomogli k utrjevanju samoupravnega socializma v Jugoslaviji. D E LAVO E GORENJA čun politike Zveze komunistov, moramo ponovno pribiti, da Zveza komunistov ni nikoli, ob tem, ko se je zavzemala za interese delavskega razreda v novi ustavni ureditvi, terjala podrejanje umskega dela fizičnemu. Zveza komunistov je bila vedno in je še vedno za enakopraven položaj vseh delavcev v združenem delu, saj je enakopravnost vseh temeljni cilj samoupravljanja. Da bi dosegli enakopravnost, je treba dosledno ukiniti vse odnose in oblike družbene hierarhične nadrejenosti, kar ni v nobeni zvezi z znanjem in strokovno sposobnostjo pri delu. Enakopravnost vseh je temeljni cilj samoupravljanja Kakor vidite, smo že prišli do prvih ocen o uresničevanju ustavnih dopolnil. To nam omogoča, da pri svojem idejnopolitičnem delu ne ponavljamo več začetnih napak, da znamo v vsaki ponujeni rešitvi ločevati zrnje od plevela, formalno besedičenje o amandmajih od resnične vsebine sprememb v družbenoekonomskih odnosih, skratka, da znamo v idejnih spopadih ločevati ljudi, ki se zav- zemajo za razvoj samoupravljanja od takšnih, ki mu nasprotujejo. Delež Gorenja - bogata materialna podlaga za razvoj samoupravnih odnosov Dovolite mi, tla na osnovi teh spoznanj in ocen, ki smo jih oblikovali na zadnjih sejah centralnega komiteja ZKS in na četrti seji konfcrence ZKS, poudarim tiste značilnosti vašega delovnega prispevka ' k gospodarskemu 'in družbenemu razvoju Slovenije in Jugoslavije, ki s,o najbolj neposredno povezane s sedanjimi prizadevanji jugoslovanskega delavskega razreda in njegove avantgarde — Zveze komunistov Jugoslavije. Med prizadevanji, s katerimi ste uspeli ustvariti bogato materialno podlago za razvoj samoupravnih odnosov v vaši organizaciji združenega dela, kakršno izpričujejo podatki o proizvodnih in poslovnih uspehih, o sodelovanju in povezovanju z drugimi gospodarskimi organizacijami, o naraščanju izvoza in šc drugimi, kaže omeniti u- spehe pri stalnem izboljševanju kakovosti vaših izdelkov — dejstvo, da nenehno širite serijsko proizvodnjo in načrtno uvajate ter izpopolnjujete tehnologijo dela, s čimer ste ves čas razvoja povečevali produktivnost dela. Visoka produktivnost dela je zdaj tudi vaša glavna opora pri načrtovanju proizvodnje in poslovne ekspanzije. Še zlasti pomemben je podatek, da proizvajate skupaj s svojimi kooperanti že 90 % vseh izdelkov v Jugoslaviji, hkrati pa nenehno in načrtno povečujete izvoz, ki naj bi leta 1978 znašal že 40 °/o celotne proizvodnje. Za vašo nadaljnjo gospodarsko perspektivo je zelo pomembno, da nameravate v strukturi izvoza načrtno povečevati izvoz na tista področja, kjer vaših izdelkov šc ene poznajo dovolj, to je v vzhodnoevropske države in dežele v razvoju. Rezultati vaše uspešne proizvodne in poslovne u-smerjenosti se kažejo tudi v stalnem naraščanju življenjske ravni vseh zaposlenih v Gorenju, v skrbi za gradnjo stanovanj za delavce, kakor tudi za gradnjo vzgojno varstvenih u-stanov, kulturnih domov, športnih objektov, knjižnice, cest in komunalnih naprav, kar vse ugodno vpliva na delovno vzdušje in počutje delavcev Gorenja in sploh delovnih ljudi Šaleške doline. o 20-letnem razvoju Gorenja DESET TISOČ Pred seboj moram omeniti stalno hotenje za še večjo povezanostjo delovnih ljudi v Jugoslaviji, kajti naš interes je, da bi nam povsod šlo dobro. Nismo ljubosumni, če gre nekje še boljše kot pri nas. Zavedati se moramo, da čim boljše bomo delali, tem več bomo imeli mi in tudi naša socialistična skupnost. • ZDRUŽENA PODJETJA SO USMERJENA V NAPREDEK Naloge vseh kolektivov združenega podjetja so u-smerjene v napredek. Načrti, ki so pred nami, bodo omogočili nadaljnjo ekspanzijo združenega podjetja Gorenje. Delovni načrti, ki so jih sprejeli naši samoupravni organi, kot perspektivo do leta 1978, so več kot optimistični, saj predvidevajo, da se bo proizvodnja v Združenem podjetju Gorenje povečala od sedanjih 3,5 milijarde dinarjev na 12 milijard dinarjev v letu 1978. To pa pomeni indeks 350. V tem povečanju pa se vidi vsaka tovarna. Tako bomo povečali proizvodnjo v Velenju na 8,6 milijarde dinarjev, v Severju v Suboti-ti preko milijardo dinarjev, v Muti 1 milijardo dinarjev, Elradu 500 milijonov dinarjev, Lesni Šoštanj 125 milijonov dinarjev in Fecru 285 milijonov dinarjev. V tem programu pa se vidi tudi vsak posamezni delavec, kajti v njem je upoštevan osebni in družbeni standard, kar je vodilna Ivan Atelšek: »Obvezujemo se, da bomo zavzeto soustvarjali samoupravno družbo pod trdnim vodstvom maršala Tita.« komponenta skozi ves naš razvoj. V tem obstaja 100 odsotna enotnost vseh zaposlenih. Tudi na izvoz ne pozabljamo. Povečal se bo od današnjih 600 milijonov dinarjev v letu 1973 na 4,5 milijarde din v letu 1978. Z razširjeno proizvodnjo pa bomo podprli tudi druge družbene interese, ki kažejo na solidarnost našega kolektiva v jugoslovanskem prostoru. Ni naše pravilo«, da bi morali ravno v Velenju investirati in proizvajati vse stvari ali morda le v Subotici, Muti, Gornji Radgoni in Slovenj Gradcu — to je lahko kjerkoli. Z našimi novimi programi bomo omogočili vključitev mnogih ljudi v proizvodnjo tudi v drugih predelih Jugoslavije. Takrat predvidevamo, da nas bo skupno v Proslava v Gorenju je bila veličastna. Gorenju več kot 23.000 delavcev. V okviru kooperacije z nami pa bo proizva jalo še nadaljnjih 40.000 delavcev. Te številke so zelo ohrabrujoče, kažejo pa nam tudi kaj je še potrebno storiti v pogledu še boljše organiziranosti, še večje povezanosti. Posebno pozornost moramo posvetiti ustavnim dopolnilom. Povezanost delavcev po delavskih a-mandmajih je pogoj, da bodo delavci. neposredno odločali o dohodku, ki ga u-stvarjajo, da bodo zavest-nejše odločali in imeli do uspehov svojega dela naj-resnejši odnos. Vemo namreč, da lahko le tako pričakujemo večjo odgovornost pri upravljanju in s tem tudi boljše in kvalitetnejše rezultate dela. Zato je vsa naša skrb v Dekleta v narodnih nošah so goste sprejele z rdečimi nageljni. Tudi Antonu Boletu in Ncstlu Zganku sta jih pripela na prsi. bodoče posvečena temu, da se v okviru teh progresivnih idej tako organiziramo, da bo volja in hotenja naših delavcev prišla do polnega izraza, kar je osnovni cilj našega samoupravnega socializma. S tem pa bo tudi naše delo čim bolj učinkovito in odločanje delovnih ljudi prisotno na vsakem mestu. Tovariši ce in tovariši! Danes, ko se s ponosom spominjamo naše prehojene delovne poti in doseženih rezultatov, pa si moramo vsi skupaj obljubiti, ti drugarica i drug iz Severa, ti tovarišica in tovariš iz Mute, Fecra, Lesne, Elrada in Gorenja, da bomo še naprej s takšno ustvarjalnostjo in delovnim poletom u-štvarjali takšno Združeno podjetje Gorenje, ki bo v ponos naše socialistične samoupravne skupnosti. Vsem se najiskreneje zahvaljujem za sodelovanje, mnogim za vloženi življenjski trud, za njihovo posebno in nadpovprečno angažiranost, ne smemo pa pozabiti tistih, ki jih danes ni več med nami in ki so tudi prispevali k temu, kar imamo. Ob tem velikem prazniku Gorenja čestitam vsem, ki smo danes tu v Velenju, i-stočasno pa tudi tistim članom kolektivov Gorenja, ki se tega slavja niso mogli u-deležiti. Posebej pa se tudi zahvaljujem vsem, ki so v našem delu z nami povezani, trgovcem, kooperantom in tudi našim potrošnikom z željo, da bi nam še naprej zaupali in spremljali naše delo. Mi pa se obvezujemo, da bomo še naprej zavzeto izpolnjevali naše delovne naloge in soustvarjali samoupravno socialistično družbo pod trdnim vodstvom našega velikega voditelja maršala Tita. Let DelenjcSbeffa CJ ocenja Zadnje dni po svetu • BREŽNJEV NA OBISKU V BONNU — Generalni sekretar sovjetske komunistične partije Leonid Brežnjev je bil na petdnevnem uradnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji. To je bil njegov prvi obisk v tej državi. S kanclerjem Willyjem Brandtom sta se med drugim pogovarjala o dvostranskih in mednarodnih političnih vprašanjih. • SIMA NI VEČ VODITELJ STRANKE — Kongres socialistične stranke Koroške je za novega voditelja organizacije te stranke za Koroško izvolil Leopolda Wagnerja, dosedanjega sekretarja stranke. Hans Sima pa bo še naprej ostal predsednik deželne vlade, in sicer do konca leta 1975, ko bodo na Koroškem nove parlamentarne volitve. • V ADIS ABEBI SO SE SESLI MINISTRI OAE — V etiopskem glavnem mestu se je začelo zasedanje ministrov sveta Organizacije afriške enotnosti. Razpravljajo o krizi na Bližnjem vzhodu, pomoči borcem za osvoboditev izpod kolonializma, v vladi bele manjšine idr. • HEATH V PARIZU — Britanski premier Edward Heath se je med obiskom v Franciji s predsednikom Georgesom Pompidoujem pogovarjal o odnosih med evropskimi državami ter o odnosih med Evropo in ZDA. • ZAHTEVALI USTAVITEV PODPIRANJA IZRAELA — Trideset pisateljev, diplomatov, politikov, univerzitetnih profesorjev in vojaških osebnosti iz evropskih držav je objavilo odprto pismo ameriškemu predsedniku Nixonu. V pismu zahtevajo, da naj neha s svojo politiko na Bližnjem vzhodu delati v prid Izraelu. • ZNOVA POGOVORI — V Parizu sta se spet sešla na krog pogajanj član po-litbiroja vietnamske delavske partije Le Duc Tho in posebni svetovalec ameriškega predsednika Henry Kissinger. Med pogovori naj bi razčlenila sedanji položaj v Vietnamu, upoštevaje mirovni sporazum, sprejet 27. januarja letos. ...in domovini • PREDSEDNIK TITO ODPOTOVAL IZ SLOVENIJE — Po večdnevnem bivanju v naši republiki, kjer je bil na oddihu, je predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko v nedeljo odpotoval v Beograd. • MINIC OBISKAL PERU — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je po obisku v Cilu odpotoval v Peru. V Santiago so podpisali konvencijo o znanstve-no-tehničnem sodelovanju in o ukinitvi vizumov. V skupnem sporočilu je tudi poudarjeno, da je bila znova potrjena zvestoba neuvrščenosti. • DELEGACIJA ZVEZNE SKUPŠČINE KONČALA TURNEJO — Delegacija zvezne skupščine, ki jo je vodil predsednik Mijal-ko Todorovič, se je po dvajsetdnevnem potovanju po državah jugovzhodne A-zije in daljnega vzhoda vrnila V Jugoslavijo. Uradno je obiskala Indonezijo, DLR Korejo in Japonsko, potovala pa je tudi skozi Burmo, LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo. • CARILLO V JUGOSLAVIJI — Generalni sekretar španske komunistične partije Santiago Carillo se je s sekretarjem izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stanetom Dolancem pogovarjal o mednarodni dejavnosti KP Španije in ZKJ ter o razvoju mednarodnih stikov v Evropi. Carilla je sprejel tudi predsednik Tito. • USTANOVITEV TITOVEGA SKLADA — V Beogradu so podpisali družbeni dogovor o ustanovitvi Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok iz delavskih družin, ki želijo pridobiti visoke in najvišje kvalifikacije. • JANKO RUDOLF ZNOVA PREDSEDNIK — Za novega predsednika ZZB NOV Slovenije so ponovno izvolili Janka Rudolfa. Republiški odbor je izvolil za podpredsednika Bogdana Osolnika, ki je že doslej opravljal to dolžnost in Adolfa Ariglerja. Tudi za sekretarja je bil ponovno izvoljen Franc Vrhov-šek. • REZA PAHLAVI PRIDE V JUGOSLAVIJO — Na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita bo pakistanski šah Mohamed Reza Pahlavi prispel na uradni in prijateljski obisk v našo državo. O-bisk bo trajal od 29. maja do 2. junija. • SEJA KOMISIJE ZVEZNE SKUPŠČINE ZA USTAVNA VPRAŠANJA — Skupna komisija vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja je v ponedeljek pod predsedstvom Mijalka Todoroviča začela obravnavati predlog osnutka novega besedila ustave SFRJ. Uvodoma je o osnutku novega besedila ustave govoril predsednik koordinacijske komisije Edvard Kardelj. VLADO BARABAŠ komentator Radia ANJEPOLITIČNI PR Ljubljana ■ \M i Kil Leto 1973 so mnogi o-značili kot leto Evrope. Ne zaman! V središču svetovne pozornosti so letos prav evropska vprašanja. Ne gre le za dokončno uveljavljanje Brandtove »vzhodne politike«, ki poleg pomembnega popuščanja napetosti na stari celini prinaša tudi možnosti za dejansko mednarodno uveljavitev obeh nemških držav — Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike. Pozornost, namenjena Evropi, je u- lizmu, rasizmu in neo-kolonializmu ter drugim odnosom, ki jih je današnji čas že prerasel, pa so zaradi takšnih ali drugačnih interesov — kljub nasprotovanju napredne svetovne javnosti — še vedno navzoči v nekaterih delih sveta. Potemtakem je vloga Jugoslavije — zelo poenostavljeno rečeno — vsaj dvojna. Po eni strani gre za priprave na alžirsko srečanje neuvrščenih, po drugi pa za priprave na konferenco Ija tudi za Avstralijo in Novo Zelandijo — z voditelji teh držav opravil izčrpno izmenjavo mnenj o najpomembnejših vprašanjih politike neuvrščenosti in seveda o pripravah na konferenco v Alžiru. Ta vprašanja so bila tudi tematski okvir pomembnih pogovorov zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča v Alžiru in s tu-nizijskim zunanjim ministrom Masmudijem v Beogradu. Toda to je šele zače- pripravah na alžirsko srečanje neuvrščenih in, kot je to navada ob vsaki takšni priložnosti, o žgočih problemih sodobnega sveta ter o dvostranskih stikih. Miničev obisk daje tudi možnosti, da se Jugoslavija podrobneje seznani s sedanjim notranjim razvojem Čila in Peruja, saj prizadevanja za splošni napredek v obeh državah jugoslovanska javnost spremlja z velikimi simpatijami. Obisk pa je bil poleg tega tudi prilika Diplomatske pobude Jugoslavije smerjena tudi k širšim procesom, katerih skup-, ni imenovalec naj bi bila konferenca o varnosti in sodelovanju, ki se bo na ravni zunanjih ministrov začela predvidoma konec junija v Helsinkih. Jugoslavija kot neuvrščena in socialistična evropska država vsekakor mora v tem »letu Evrope« odigrati pomembno vlogo, saj je tu poleg pomembnega srečanja v Helsinkih še pomembnejše srečanje v Alžiru, kjer se bodo v začetku septembra zbrali voditelji držav in vlad neuvrščenih. To bo po Beogradu, Kairu in Lusaki že četrti vrhunski sestanek neuvrščenih — torej tistih držav, ki odločno' nasprotujejo politiki sile v mednarodnih odnosih, imperia- o evropski varnosti v Helsinkih. V pripravah na helsinški sestanek je Jugoslavija že odigrala vidno vlogo. Na tak ali drugačen način so pripravljal-ci konference sprejeli številne jugoslovanske pobude, ki naj bi prispevale k zagotovitvi miru in varnosti na stari celini. Še pomembnejša pa so jugoslovanska prizadevanja v pripravah na alžirsko konferenco neuvrščenih. Tudi tu je jugoslovanska politična in diplomatska dejavnost izredno živahna in razgibana. V tem sklopu velja najprej omeniti »azijsko turnejo« predsednika zvezne vlade Džemala Bijediča, ki je ;Bjed obiski v Indiji, Sri I.anki. Maleziji, Singa-puru, Nepalu in Bangladešu — delno pa to ve- Zvezni odbor za proslavo dneva mladosti je sklenil, da bo štafetno palico letos Danes bo čestital Titu predal tovarišu Titu 25-let-ni visokokvalificirani strojni ključavničar iz Kikinde Milan Ivetič. Tako je mlademu delavcu iz livarne železa pripadla letos velika čast, da danes na stadionu JLA v Beogradu čestita predsedniku Titu za 81. rojstni dan v imenu mladih in vseh prebivalcev Jugoslavije. Predsednik Zveznega izvršnega sveta je bil na večdnevnem uradnem obisku v Nemški demokratični republiki. V uradnih pogovorih, ki jih je imel s predsednikom ministrskega sveta NDR VVilijem Stophom, sta prevladovali dve temi: medsebojni odnosi in aktualna mednarodna vprašanja. tek »diplomatske ofenzive« Jugoslavije kot ene vodilnih držav iz družine neuvrščenih. Prav te dni je naš zunanji minister Minič spet na pomembnem potovanju, to pot v Latinski Ameriki, ki v zadnjem času dobiva vse večjo vlogo v svetu. O blokadi Kube skoraj ne moremo govoriti več, prizadevanja čilskega voditelja Allen-deja in njegova socialistična usmeritev polnijo časopisne stolpce po vsem svetu, v Peruju prav tako beležimo pozitivne spremembe, v Argentini se je znova u-veljavil peronizem. Zvezni sekretar Minič si je v svojo beležnico, že tako prepolno številnih obveznosti, za minule dni zapisal obiska v Čilu in Peruju. Sevečla je v Santiagu in Limi tekla beseda zlasti o za izmenjavo mnenj o razširitvi dvostranskega sodelovanja na vseh področjih, za kar kažeta tako Čile kot Peru — in prav tako, seveda, naša država — veliko mero zanimanja in pripravljenosti. V razmišljanju o politiki neuvrščenosti pa velja odločno poudariti, da samo »ozko« politično delovanje neuvrščenih še zdaleč ne zadošča potrebam narodov teh dežel! Prav tako ali pa še bolj pomembno je njihovo medsebojno sodelovanje tudi na drugih področjih, zlasti v gospodarstvu, kjer so razlike med razvitimi in nerazvitimi najočitnej-še in tudi najbolj boleče. Ta vidik pa vsi jugoslovanski predstavniki v meddržavnih pogovorih odločno poudarjajo in upoštevajo! PREDSEDNIK ZMS V VELENJU Velenje sta v sredo, 23. maja obiskala predsednik republiške konference ZMS Ljubo Jasnič in sekretar Zdenko Mali. Dopoldne sta se najprej pogovarjala s predstavniki rudniške mladinske organizacije, nato pa je bila na rudniku seja predsedstva zveze mladine in vseh družbeno političnih organizacij tega kolektiva. Ob 10. uri sta si gosta iz Ljubljane o-gledala jamo. Popoldne pa sta se udeležila seje predsedstva občinske konference zveze mladine ter se seznanila z delovnim programom za prihodnje obdobje. Več o obisku predstavnikov ZMS bomo poročali v prihodnji številki našega tednika. V Novem sadu so 11. maja odprli jubilejni štirideseti mednarodni kmetijski sejem, na katerem sodeluje 1100 razstavljavcev iz 31 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Že prve dni so večidel razstavljenih strojev odkupili, zanimanje za majhne traktorje pa je precej večje kot je ponudba. GIMNAZIJA GOSTITELJICA FIZIKOV IZ VSE DRŽAVE Pod pokroviteljstvom tovarne Gorenje je bilo v Velenju 9. zvezno tekmovanje fizikov VELENJE. 20. maja (vos) — Pod pokroviteljstvom Gorenja ter v organizaciji društva matematikov, fizikov in astronomov — podružnica Celje so se na velenjski gimnaziji pomerili v znanju mladi fiziki iz vse države. Tekmovanja se je udeležilo 48 dijakov srednjih šol iz štirih republik Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Srbije in Slovenije. Mladi tekmovalci so prispeli v Velenje že v soboto. Najprej sta jih sprejela ravnatelj gimnazije Bojan Glavač in tajnik društva matematikov, fizikov in a-stronomov Slovenije Lev Modic. V imenu predsednika občinske skupščine pa je dijake pozdravil načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe Drago Tratnik. Orisal je razvoj, ki ga je Velenje doseglo v raz- meroma kratkem času, zelo podrobno pa jih je seznanil s stanjem šolstva v naši dolini. Po sprejemu so srednješolci odšli na Golte, kjer so prenočili, v nedeljo dopoldne pa je vsakega čakalo pet nalog, ki jih je moral rešiti. Tekmovanje je potekalo v treh skupinah. V skupini A so morali reševati naloge iz mehanike in kalorike, v B iz elektrike in magneti- ke v C pa iz optike in ato-mike. Po štirih urah pisanja se je začelo delo za komisijo za korigiranje ter tekmovalno komisijo, ki sta morali ugotoviti najboljše. Medtem ko sta komisiji pregledovali rezultate, so tekmovalci, sedaj že brez treme, odšli po Velenju. Med drugim so si ogledali tudi muzej na gradu, okrog pol pete ure pa so se vrnili, seveda že zelo nestrpni, da bi slišali rezultate. V skupin A je bil najboljši Leonardo Golubovič, dijak gimnazije iz Novega Sada, drugo mesto pa si delita Uroš Mikoš 1. gimnazija Ljubljana in Zlatko Pen-zar, gimnazija Zadar. V skupini B je osvojil prvo mesto Miroslav Jovanovič, matematična gimnazija iz Beograda, v skupini C pa je največ točk zbral Gabri-el Ilakovar, dijak 15. gimnazije v Zagrebu, drugi je bil Branko Petek, gimnazija Milana Zidanška Maribor, tretji pa Žiga Šmit 2. gimnazija Ljubljana. Vsem tekmovalcem je društvo izročilo knjigo iz zbirke Sigma Relativnost, najboljši pa so dobili denarne nagrade, ki jih je dalo društvo ter praktična spominska darila, ki jih je prispevalo velenjsko Gorenje. RAZSTAVE V SLOVENJEGRAŠKI GALERIJI Mladinci iz usnjarne bodo delali udarniško V imenu predsednika občine sprejel načelnik Drago Tratnik Velenje je mlade fizike V slovenjegraški galeriji so imeli v letošnjem letu jugoslovansko razstavo u-metnosti, februarja pa razstavo knjige slovenskih hiš od baroka do impresionizma. Za letošnje leto pa imajo še predvideno razstavo poljskega plakata, likovno razstavo »skupina 72«, kjer bo razstavljal tudi Volov-šek. Odprta bo 3. junija, razstavljalo pa bo deset avtorjev s približno 100 eksponati. Slikar Valter Za-harias iz Redenburga bo prav tako razstavljal junija. Kipar Janez Pirnat pa bo imel v Slovenj Gradcu razstavo večjega obsega, saj bo na njej razstavljal okoli 60 plastik. Tako smo vas na kratko obvestili, kakšen program razstav ima galerija v Slovenj Gradcu za letošnje leto. Direktor Karel Pečko pa je tudi povedal, da želijo galerijo razširiti, vendar pa je tudi tu kot povsod, vprašanje denarja. Letošnje leto se s tem problemom u-kvarjajo zelo intenzivno in upajmo, da ga bodo uspeli ugodno rešiti. izmed prejšnjih sestankov so namreč mladinci menili, da je v tovarni precej dela za prostovoljne akcije. Tedaj so se tudi dogovorili, da bodo očistili prostor za vegetabilnim obratom. 9. junija pa bodo organizirali ples. Prof. Stanko Lorger pa je najboljšim čestital. Mladinski aktiv Tovarne usnja Šoštanj je na zadnji seji sprejel delovni program za junij. Pregledali pa so tudi, kako so izpolnili naloge, ki so si jih zadali pretekli mesec. Dogovorili so se, da bodo 8. junija opravili udarniško delovno akcijo. Že na enem NAŠA ZNANKA V naši redni rubriki »Naš znanec« so se nam do sedaj predstavljali samo u-metniki. Zato se nam bo ta teden predstavil novi znanec, oziroma znanka, ki je popolnoma z drugega področja, vendar pa ima veliko opravka z ljudmi. To je dr. Anica Pistotnik, stoma-tologinja v našem zdravstvenem domu. Dr. Anica Pistotnikova ima za sabo že šestnajst let delovne dobe, od tega dvanajst v Velenju. Čeprav je prišla k nam iz Maribora in je po rodu Gorenjka, se počuti kot prava Velenjčanka. Kdo se pa po dvanajstih letih nc bi? Ko smo jo vprašali, zakaj se je odločila za poklic stomatologinje in kaj ji pomeni, nam je tudi to povedala z lepimi besedami. V ta poklic jo je vodila pred- vsem želja, da bi pomagala sočloveku. Pomagati in lajšati bolečino, to je njeno delo in to jo veseli. Verjetno sama občuti večje veselje, ko nekomu olajša bolečino ali pa uspešno vstavi nove zobe, kot pa pacient, ki se mora na tujek šele privaditi in ga sprejeti. Tudi različnim značajem njenih pacientov se hitro prilagodi. Sama pravi: »Če je pacient agresiven, moram na njega vplivali pomirjujoče. Šaj njega muči bolečina in to moram vedeti in razumeti. Edino kar potrebujem pri svojih pacientih je to, da ohranim mirnost in se ne razburjam.« Dr. Pistotnikova je te besede povedala preprosto, vendar pa moramo priznati, da ni vedno lahko ohraniti mirno kri. Poleg svoje redne službe pa dr. Pistotnikova oprav- lja še drugo delo, ki prav tako zahteva mnogo potrpežljivosti, razumevanja in humanosti do človeka. Tudi tu ima opravka z ljudmi. Je namreč že osmo leto v Velenju predsednica društva Zveze prijateljev mladine. Funkcijo predsednice, ki so ji ponudili v Zvezi prijateljev mladine je takoj sprejela. In ko smo jo vprašali zakaj, je odgovorila: »Že kot otrok sem si želela, da bi postala učiteljica, da bi imela otroke, z njimi delala in se veselila. In ker sem se potem odločila za poklic stomatologinje, sem to svojo željo izpolnila v tem društvu, kjer imam opravka z otroki.« To ji tudi radi verjamemo. Sicer je mati, toda njena sinova sta že odrasla in tako nima doma več možnosti da bi lahko njima posvetila vso svojo pozornost. Tudi odrasli jo včasih potrebujejo, to je res, vendar ne toliko kot otrok, ki se že zelo zgodaj srečuje s težavami, ki jim ni dorastel in s težkim socialnim položajem. Na vprašanje, zakaj se tudi drugi njeni kolegi ne posvetijo društvenemu življenju in ga celo zanemarjajo, pa dr. Pistov-nikova ni odgovorila naravnost, ampak je svoje kolege celo opravičevala. Res je, da imajo dovolj dela, da se že tu srečujejo in pomagajo ljudem. Potem pa radi popoldan ostanejo s svojimi družinami in se jim posvetijo. Tudi to je res, da splošni zdravniki opravljajo dežurno službo. Vendar pa smo našo sogovornico pozabili vprašati, kje potem ona najde prosti čas še za delo v Zvezi prijateljev mladine, saj ni nič manj zavzeta in nima nič več prostega časa kot njeni kolegi. Toda pustimo to vnemar. Ta teden smo naše vrstice posvetili samo dr. Anici Pi-stotnikovi in njenemu delu. Dr. ANICA PISTOTNIK Mladi funkcionarji lo delu Tokrat smo našo anketo napravili med mladimi funkcionarji, predstavniki mladinskih organizacij in aktivov. Zavedali smo se, da nam predsedniki oziroma sekretarji vsega v tako kratkem pogovoru ne bodo mogli povedati. Svoje glavne probleme in naloge pa nam vendarle lahko kljub temu odkrijejo: i čuje devet aktivov po posameznih temeljnih organizacijah in v samskem domu. V okviru meseca mladosti se udeležujemo športnih srečanj, ki jih prireja občinska konferenca zveze mladine. Organizirali bomo tudi izlete v Plitvice, Postojno in Logarsko dolino. Še zlasti skrbno pa se pripravljamo na naš praznik — dan rudarjev. Na predvečer praznika bomo po okoliških hribih zakurili kresove, sodelovali pa bomo tudi na proslavi. Med najpomembnejšimi našimi nalogami pa so vsekakor prizadevanja za čim bolj aktivno vključevanje mladih v delo organizacije, akcije za izobraževanje za člane konference naše or-JOŽE MASTNAK, pred- ganizacije in sodelovanje sednik mladinske organiza- pri uresničevanju ustavnih cije na rudniku: Naša mla- dopolnil v našem kolekti-dinska organizacija vklju- vu. VLADO VIDF.MŠEK, sekretar občinske konference 7,MS Velenje: Danes je še vedno nekaj krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, kjer še nimajo 1SP W flHH| ♦ mladinskih aktivov. Zato je fe. fwiBr ♦ v naši programski usmeri- ^tfBi&i JiM ♦ tvi še zlasti dan poudarek • aP jgfe »Biki ♦ na delu mladih v delovnih S^E ^^ f|lBB3§| ♦ organizacijah, srednjih in ^Jap, HHI J drugih šolah ter v krajev- -31§ii; i|N|Mf ♦ nih skupnostih. Zavedati ''—C- ŠBpMKA X pa se moramo, da lahko le i^BKJlg" ':Jj^Jmr * od dobro organiziranega in »i*;«;«. tsmg&m • izobraženega mladinca zahtevamo tvorno vključevanje v delo mladinske organizacije. Zato bomo tudi izobraževanju mladih namenili vso pozornost. Še precej več so nam povedali mladi predsedniki in sekretarji. Vendar vsega v anketi nismo zapisali. Hoteli smo se seznaiti le s členom v dolgi verigi njihove pestre dejavnosti. Posamezne člene pa bomo strnili v celoto kdaj drugič. SONJA ZAVERŠNIK, sekretarka mladinskega aktiva tovarne usnja Šoštanj: V našem podjetju je bilo precej časa delo mladinske organizacije komaj opazno vali tradicijo dobrega aktiva. Prav danes na dan mladosti, bomo sprejeli v aktiv nove mladince. Zato so na nedavnem sestanku tovarniške organizacije zveze komunistov sprejeli sklep, da je treba delo mladih oživeti. Tako se mladi sedaj že vključujemo v delo samoupravnih organov, zveze komunistov in sindikalne organizacije. Imamo svojega predstavnika tudi v komisiji za delavski nadzor. V zadnjem času pa si prizadevamo, da bi navezali čim bolj tesne stike z mladinci iz vrhniške industrije usnja ter da bi se čim več mladih seznanilo z delom zveze komunistov in se vključilo v to organizacijo. Med problemi, ki jih imamo pri svojem delu, pa bi omenila dva: precej mladih je iz o-koliških krajev, zato se ne morejo vključiti v organizirano delo in drugi, vodje izmen neradi puščajo mladince med delom na sestanek, čeprav so le-ti zelo redki in kratki. MARJAN SKAZA, predsednik mladinskega aktiva Gaber je: Ze tri leta smo najboljši vaški aktiv v občini. Za naše delo smo dobili že 38 diplom in priznanj ter dva pokala. Reči moram, da nam je uspelo razviti zelo tesno sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in s krajevno skupnostjo. Mislim, da je prav plod takšnega sodelovanja naše u-spešno delo. Letos pa smo se znašli pred problemom, ki lahko nekoliko zavre naše delo. Deset najbolj delovnih mladincev je namreč odšlo k vojakom, drugi pa za delo še niso dovolj usposobljeni. Zato je na§a sedanja največja naloga pripraviti mlade, ki bodo letos končali osnovno šolo, za samostojno delo, da bodo lahko uspešno nadalje- INA IN NJENE TROJClCE Oštirjev oče pestuje svoje tri vnučke Sabino, Simono in Ingrid. No, saj še kar gre, z eno v naročju. Toda tri naenkrat, to pa je že kar malo težko. Vendar njihovemu staremu očetu tudi tc ni preveč pretežko. VOJAŠKE ŠOLE NUDIJO VSE Za učence osmih razredov osnovnih šol bo kmalu konec šolskih skrbi. Vsaj tako ste verjetno nekateri prepričani. Pri tem pa niste niti pomislili, da je pred vami najtežji trenutek odločitve: kakšen poklic si izbrati, katero šolsko pot nadaljevati, tla boste pozneje v življenju zadovoljni. Kar težko se je odločiti v tej ogromni množici možnosti izbire poklica. Nekateri ste sklenili, da boste avtomehaniki, drugi elek-trikarji, rudarji in tako naprej. Mnogi pa boste odšli na gimnazijo ali kakšno drugo srednjo šolo. Prav vam smo namenili naslednji sestavek. Zakaj? Zato, ker je še čas, da se vpišete v vojaške šole, ali pa zaprosite za štipendije in postanete vojaški štipendisti. Učenci osmega razreda o-snovnih šol se lahko prijavite za natečaj za sprejem v vojaško srednjo šolo ali pa v vojaške gimnazije. Tistim, ki že razmišljajo o vojaškem poklicu, naj povemo, da je možno hoditi v gimnazijo tudi v Ljubljani v okviru internata »Franca Rozmana-Staneta«. Šolanje na srednjih vojaških šolah se začne 1. septembra in traja štiri leta, za učence za kvalificirane kuharje v srednje intendantski šoli pa tri leta. Med šolanjem stanujejo učenci in gojenci v internatu. Seveda imajo hrano, obleko, učbenike, skratka vse brezplačno. Poleg tega jim šola povrne tudi denar za prevoz do doma in nazaj v počitnicah ob polletju in po končanem letniku. Ob koncu vsakega meseca pa učenci dobijo še nekaj denarja. Tisti učenci, šol, prijavijo tudi učenci poklicnih šol. Morajo pa polagati sprejemni izpit iz matematike in fizike ali kemije. Ob koncu pa še zanimiva novica za tiste, ki že obiskujete kakšno srednjo šolo, pa ste se zaradi različnih vzrokov odločili, da te šole ne boste nadaljevali. Tudi vi se lahko prijavite za natečaj za nadaljevanje šolanja v vojaški šoli. Tako dragi učenci in dijaki. Seznanili smo vas s Šolske dolžnosti učencev dopolnjuje zabavno življenje. V klubskih prostorih jim je na voljo TV. radio, časopisi, knjige in drugi pripomočki. ki se boste prijavili v vojaški internat »Franca Rozmana-Staneta« v Ljubljani, boste obiskovali pouk v ljubljanskih gimnazijah. Po končani gimnaziji nadaljujete šolanje na vojaški a-kademiji. Za natečaj za sprejem na vojaške akademije pa se lahko poleg dijakov, ki so končali eno izmed srednjih pogoji in možnostmi šolanja na vojaških šolah. Preostane vam le še to, da o njih razmislite in se morda zanje tudi odločite. Če boste hoteli zvedeti še kakšno podrobnost oziroma pojasnilo, povprašajte na oddelku za narodno obrambo na velenjski občini, kjer se lahko tudi prijavite. Bilo je malce sivo in oblačno jutro, ko sera se odpravila po cesti proti jezeru. Nisem šla samo na kratek sprehod v naravo, ki je vabila s svojim zelenjem in cvetjem. Odšla sem z določenim namenom, da obiščem Ino Podržav-nik in njene tri male deklice. center, kjer je zaposlena kot uslužbenka. Za darilo so ji v bolnico prinesli perilo za punčke v vrednosti približno 200 dinarjev. Kot darilo so ji dali tudi leto dni dopusta, da bi lahko bila vedno zraven svojih malih navihank. Kasneje, ko je bila že doma, pa so ji pripeljali še pralni stroj in tehtnico. Bolj slabo pa se je izkazal zdravstveni dom iz Velenja. Saj ni bilo sestre, ki mora v začetku obvezno priti, tudi dalj časa. To pa bi morali vendarle storiti, saj je za mlado in neizkušeno mamico že en otrok obremenitev, kaj šele trije. In Ina sama pravi: »Le kaj bi bilo, če bi ne imela mame?« Od začetka je bilo treba oprati na dan po 150 plenic, sedaj ko so večje, jih pride le še okoli 100. Simona, Sabina in Ingrid so prave male požrešnice, saj zelo rade jedo. Toda zdaj, ko so že »velike« jedo že vse, poleg tega pa še dva litra mleka na dan. Od začetka pa so jedle samo humano in to dva paketa na dan. En paket humane pa stane okoli 30 dinarjev. Tako Simona, Sabina in Ingrid »zajejo« okoli 200 dinarjev mesečno. Pa se kljub temu nihče ne hudu-je. Stara mama jim je za perico in kuharico, Ina-ma-mica pa za otroško nego- Tako so se tri male Podržavnikove deklice nastavile pred fotoaparat. Pa še prav lepo jim je uspelo. Čeprav so zdaj le še majhne nagajivke, bo mogoče, ko odrastejo, katera od njih fotomodel. Simona, Sabina in Ingrid se še niso odločile, vendar pa so se kljub temu rade postavile pred fotoaparat, čeprav sedaj še z mamicino pomočjo. valko. Na pomoč pa ji priskoči tudi oče. Pravijo tudi, da ne smejo vzeti v naročje samo e-ne. Potem sta drugi dve u-žaljeni in že je tu jok. Tudi kadar gre Ina z njimi na sprehod, mora imeti koga poleg sebe. Sama ne more peljati dveh vozičkov. Ko pa bodo te tri razposajen-ke, ki veselo brcajo v svojih posteljicah malo večje, jim bodo doma uredili pe-skovnik, da bodo vedno pred očmi starejših in se bodo lahko same igrale. Čeprav so malo razvajene, saj imajo vendar doma starega očeta, ki jih ima prav rad, kljub temu ne bo posebnih problemov. Njihova stara mama gre v invalidsko upokojitev in tako bodo tudi potem, ko bo mamica zopet v službi, imele skrbnega varuha. Ina namreč službe ne misli pustiti, saj pravi, da jim sedaj pride prav vsak dinar. Ko sem si še enkrat o-gledala te tri nagajivke, ki so vriskale v svojih poste- | ljicah, sem opazila, kako so ' njihova lička lepo rjava. Rade so na soncu in zraku in če je lepo, je treba vsak dan z njimi na sprehod. Najraje pa imajo, da jih mamica ali kdorkoli drug pelje v gozd. Toda zdaj še gre, ko pa bodo Simona, Sabina in Ingrid shodile, kar ni več daleč, takrat pa očka, mamica, stara mama in stari oče pripravite roke, da boste lovili svoje male tri punčke in vse tisto, kar bodo s svojimi malimi rokami dosegle. Ko sem prišla do hiše, sem bila malo negotova, saj je na vratih bila pritrjena ploščica s priimkom O-štir. No, ko pa sem zaslišala še skozi zaprta vrata otroško brbljanje in jok, se mi je kar zdelo, da sem prišla prav. Pogumno sem pritisnila na zvonec. Vrata so se odprla in pred mano je stala mlada in drobna Ina. Le kdo bi si mislil, da je bilo v tem drobnem, vendar ženskem in privlačnem telesu pred meseci domovanje treh punčk, ki so sedaj stare 7 mesecev. Inine plave oči so se prijazno smehljale, ko me je povabila naprej. Prišla sem v dnevno sobo, še malo naprej in že sem bila v otroški sobi. V svetli in prostorni sobi so se mi iz treh, po vrsti postavljenih posteljic, smehljala tri mala usteca, očke pa so me zvedavo ogledovale. Tu so ležale seveda po vrstnem redu tako kot so se rodile, Simona, Sabina in Ingrid. Njihovi obrazki so si tako podobni, da jih človek le s težavo loči. Posebno od »mlajših« dveh, Sabine in Ingrid. Simona je tudi kot »starejša« bolj resna in mirna, ostali dve pa sta pravi razposajenki. Kar na-gledati se jih nisem mogla. Še, ko sva z njihovo mamico Ino sedeli v dnevni sobi in se pogovarjali, se je iz sobe slišalo vriskanje teh razposajenk. Ina je pripovedovala, jaz pa sem poslušala. Seveda je bila presenečena, ko je rodila tri, saj je bila pripravljena le na enega. Tako je bilo treba zraven kupiti še dve posteljici, še več perila in še in še. »Toda, samo da so zdrave!« To je Ina pomislila takrat, ko je rodila in tako misli in pravi še zdaj. Prav tako kot zdravniki, ki do konca niso vedeli, da bodo trije ali bolje povedano tri, so bili presenečeni Inini starši A-nica in Adolf Oštir ter njen mož Ivo, ki je zaposlen na Dunaju. Poslali so mu telegram, pa je mislil, da se šalijo. Sedaj ima pa tudi on tri svoje nagajivke močno rad. Najbolj in najlepše je Ini pomagal rudarski šolski Kar precej začudeno vas gleda s fotografije tale mala porednica, kajne? Kako pa tudi ne bi. Tako majhna je še. Na s.vetu pa se zgodi vsak dan toliko novega. Poleg tega pa je sedaj še v naročju svoje mamice Ine, kjer ji je prijetno in kjer se počuti varno. Po opravljenih šolskih obveznostih najdejo učenci razvedrilo tudi v obiskovanju opernih, dramskih, filmskih in drugih predstavah. NADALJEVANJE S 1. STKANI « NADALJEVANJE S 1. STRANI DVAJSET LET VELENJSKEGA GORENJA ljubljanska banka Zatem je zbranim delavcem in delavkam spregovoril predsednik CK ZKS France Popit. Najprej je poudaril delež Gorenja pri ustvarjanju novih samoupravnih socialističnih odnosov, opozoril pa je tudi na nekatere aktualne družbenopolitične probleme in na uveljavljanje ustavnih dopolnil. Prvi podatki raziskav, ki so jih naredili v centralnem komiteju, kažejo, da delavci nikoli niso bili proti ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Nasprotni so bili le posamezniki, ki so začutili, da bi lahko izgubili svoj položaj. (Govor Franceta Popita objavljamo na 2. strani). Sledil je izredno pester recital, v katerem je bila prikazana razvojna pot Gorenja in volja kolektiva, da bi čimveč ustvarili v novi socialistični skupnosti. Med drugim je recitator Sandi Krošl .povedal tudi tole: »Danes lahko smelo trdimo, da smo doumeli, da je za obstoj potrebno hotenje in vztrajanje. Z voljo in delom smo rasli iz malega podjetja. Toda najpomembnejše je, cla nismo zgradili le tovarne, naše roke in naše misli so ustvarile kruh in srečo, dobroto in ljubezen — v nas je zagorel in gori plamen, ki ogreva. V tem delu se krije tista enkrat- na resnica: Veliko silnega krije svet, a nič ni silno tako kot človek.« • SPOMINSKA ODLICJA GORENJA Na predvečer pred osrednjo proslavo so v restavracijskih prostorih podelili spominske značke Gorenja 80 delavcem združenega podjetja Gorenje za njihovo požrtvovalno in nesebično delo ter za prispevek pri utrjevanju samoupravnih odnosov. Odličja so dobili Aleksander Uzelac, Jenq Sebenji, Luka Katič, Josip Bančič, Milorad Mandarič, Vlastimir Mrdakovič, Veco Tonkovič, Istvan Calbert, Kari Mezeroš, Oto Kerekeš, Josip Markuš, Stevan Zigič, Ante Radičevič in Bela Mi- ladinovič iz Severja, Hrabro Strduin, Jože Krajnc, I-vo Draušbaher, Arnold Ce-ru, Jože Miheu, Jože Sma-ričnik, Franc Kelc in Rudolf Mesner iz Mute, Martin Primožič in Florjan Praznik iz Lesne, Dušan Stropnik, Milan Mavser, Forta Arouz in Franc Pe-čovndk iz Fecra, Jože Po-štrak.in Janko Strgar iz El-rada in iz velenjskega Gorenja Vilko Pleterski, Marija Cas, Darinka Smon, Anton Casl, Danilo Hra-mec, Marija Kos, Ferdo A-telšek, Franc Brinovec, Anton Zlovše, Ivan Gričar I-vanka Plešnik, Cilka Sušeč, Franc Casl, Jože Kuder, Jože Dolinar, Jožica Krajnc, Janez Miklavčič, Bogomir Travner, Alojz Gošnjak, Franc Zohar, Stane Toporiš, Rudi Leskošek, Ivan Valand, Ivan Ločič-nik, Zdravko Vreš, Ivanka Babič, Jože Kovač, Branko Rakič, Ivan Zilli, Ivan 2iv-ko, Miodrag Lukič, Anton Kumer, Lojze Batič, Slavko Geratič, Gregor Svaj-ger, Avgust Jeriha, Peter Krepel, Marica Medved, Lojze Napotnik, Oskar Pi-stor, Jože Herlah, Ivan Širše, Štefka Kugonič, Martin Mulej, Olga Pilih, Anton Glušič, Anka Prpič, Franja Bonač, Jože Kralj, Marjan Dvoršak, Hinko Dermol, Jože Kompan, dr. Alojz Fi-javž, Pavla Jelen in Todor Dimitrovič. Iz osrednje proslave v Gorenju so poslali predsedniku republike Josipu Bro-zu Titu pozdravno brzojavko, v kateri mu obljubljajo, da tudi v bodoče ne bodo klonili pred nobeno oviro. Podružnica VELENJE razglaša prosta delovna mesta 4 pripravnikov s srednješolsko izobrazbo OD po pravilniku. Stanovanj ni na razpolago. Prošnje je treba dostaviti v tajništvo banke. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Na prsih nageljni v barvi zastave delavskega razreda »Dvajset let smo nesebično delali za tiste, ki so prišli v tovarno pred petimi leti in za tiste, ki so prišli danes oziroma, ki bodo stopili v tovarno jutri. To nam je omogočilo sedanja samoupravna socialistična skupnost. Na sestankih govorimo v vseh naših jezikih. To nas ne moti. Mi nismo obremenjeni z nacionalizmom. Ne poznamo meja,« je med drugim poudaril Ivan Atelšek. Sestanka komunistov iz Gorenja so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine Velenje Nestl Zgank, politični sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Velenje Franjo Korun, sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov Janez Zahrastnik, sekretarji zve- France Popit na proslavi v Gorenju z velenjskim županom Nestlom Zgankom in generalnim direktorjem Ivanom Atelškom. Sedem tisoč Gorenjčanov je spremljalo izredno veličasten kulturni spored. ze komunistov in predstavniki delovnih organizacij iz občine ter sekretarji organizacij združenega podjetja Gorenje. Med gosti pa sta bila tudi predsednik komisije za samoupravne odnose pri CK ZKS Peter Toš in član sekretariata CK ZKS Emil Roje. V imenu slovenskega centralnega komiteja je nove člane pozdravil Peter Toš: »Mislim, da takšen svečan nagovor ne potrebuje niti mnogo niti velikih besed. Ne slavimo jubileja, ob katerem bi s,i čestitali za uspehe na prehojeni poti, ne slavimo nekih drugih delovnih rezultatov, ki bi nas tako razveseljevali, da bi si zavoljo njih morali seči v roke. Toda kljub temu slavimo! Slavimo zaupanje, ki ste si ga pridobili pri svojem delu, v medsebojnih odnosih z drugimi delavci, člani zveze komunistov. Slavimo zaupanje, ki ga vi s svojim vstopom izrekate ZK, vsej njeni revolucionarni poti, pa tudi politiki, ki jo oblikuje in jo je oblikovala nekaj let nazaj. Toda vse to se mi ne zdi pomembne. Pomembnejše je to, da smo se zbrali v večjem številu kot včeraj, na sestanku organizacije ZK, z večjim številom članov; kot tovariši, trdno odločeni, da se organizacijsko povezani in združeni lotimo dela. Danes, nam mladim ni treba več dokazovati svojega revolucionarnega žara, zavesti in trdnosti prepričanja z juriši na bajonete in tanke. Toda boj za svobodo in enakopravnost še vedno ostane. Naš juriš danes so ustavna dopolnila. Naš sovražnik je stara mezdna miselnost in vse tisto in tisti, ki jo želijo ohranjevati. Boj za svobodo zato ni več boj za pravico slovenske besede, državljanske pravice in slovensko državnost, marveč boj za svobodo dela, za neposredno samoupravno demokracijo. Skratka, boj za e-nakopravnost vseh, ki jo ZKJ kot avantgarda delavskega razreda teži doseči po poti samoupravne organiziranosti delavcev v združenem delu in družbi. To so velike naloge. Številne še niti spoznali nismo. Dojeli jih bomo šele jutri, ko bodo te, ki si jih zastavljamo danes, za nami. To je neprestan spopad z vsemi tistimi silami in skupinami in posamezniki, ki so za samoupravljanje le dotlej, dokler so odnosi nerazviti, njihov osebni ali skupinski vpliv in položaj pa prevladujoč in ki ob novih naporih za razvoj samoupravnih odnosov, ob dejanskem resničnem spreminjanju položaja delavca, takim hotenjem nasprotujejo s trditvami, da delavec ne želi u-pravljati ali cla ne zna in ne more upravljati. To je tudi stalen spopad s podedovanimi navadami v medsebojnih odnosih pri delu in upravljanju. Spopad z odnosi nadrejenosti in podrejenosti v teku delovnega procesa, v katerem se delavec še ne podreja samoupravno dogovorjenemu delovnemu programu oziroma delu tega programa, ki ga izvršuje na svojem delovnem mestu, marveč še vedno svojemu predpostavljenemu. Ta stisk rok, ki smo ga naredili danes, je slovesnost. Skromna, tojla pomembna prisega med tovariši, da se bomo složno bojevali za razvoj samoupravljanja, za pravičnost in e-nakopravnost, ki jo lahko izrazi in doseže le delavski razred sam kot nosilec oblasti.« Ob koncu je vsem, ki so bili sprejeti v zvezo komunistov, iskreno čestital in jim zaželel veliko uspehov v nadaljnjem revolucionarnem boju. Komunisti Gorenja so s sestanka poslali tudi pismo tovarišu Titu. V njem se obvezujejo, da bodo dosledno spoštovali statut zveze komunistov in se aktivno ter trajno zavzemali za u-resničevanje njegovega programa. V pismu tudi izražajo željo vseh komunistov in delovnih ljudi Gorenja, da bi predsednik Tito še naprej ostal na čelu zveze komunistov Jugoslavije. ŠOŠTANJSKI R0K0METASI 2E PRVAKI Tri kola pred koncem prvenstva slovenske rokometne lige si je Šoštanj že zagotovil naslov prvaka, v derby srečanju s Slovenj Gradcem so rokome-taši osvojili obe točki in zmagali z rezultatom 17:14 (10:5). Več kot 1000 gledalcev je spremljalo zanimiv obračun med Šoštanjem in Slovenj Gradcem. Domačini so morali za popolen uspeh v letošnjem prvenstvu doseči zmago. Zato so že v prvih minutah igre povedi! s 5:1 in z dobro obrambo onemogočili napade Slovenj-gradčanov, predvsem odličnega strelca Porija. Do odmora so dosegli rezultat 10:3. Tudi v nadaljevanju so Soštanjčani bili uspešnejši v napadih in dosegli 8 golov prednosti (16:8). Ko je igrišče zapustil Štefan Kac so gostje prevzeli pobudo in dosegli kar 6 zadetkov, medtem ko so domačini dosegli le en gol. Kljub temu je prednost Šoštanjčanov bila dovolj velika, da so zmagali s 17:14. Za Šoštanj so igrali: Hudo-rin, Slatinšek, Štefan Kac 3, Požun 7, Klemenčič 1, R. Kac 1, Kompan 1, Javornlk, Koče-var, Vačovnik 3, Stvarnik 1. Za Slovenj Gradec: Jurjec, Gabrijelčič, Firšek, Beliš 2, Pori 3, Krevh 3, Potušek, Vrč-kovnik, Ocepek 6, Štamberger. Ostale tekme: Ajdovščina : Radeče 14:13 (7:5), Polet : Radgona 22:19 (10:8), Ribnica : Piran 15:10 (11:4), Izola : Tržič 15:16 (7:9), Brežice : Kudar 25:18 (13:7). Lestvica: 1. Šoštanj 19 16 1 2 348:291 33 2. Ribnica 19 13 1 5 346:304 27 3. Slov. G. 19 12 1 6 340:298 25 4. Rudar 19 12 1 6 283:258 25 5. Tržič 1!) 10 2 7 293:275 22 6. Piran 19 8 3 8 231:236 19 7. Ajdov 19 7 1 11 289:323 15 8. Polet 19 7 0 12 326:351 14 9. Radeče 19 5 3 11 295:302 13 10. Radgona 69 6 1 12 351:378 13 11. Izola 19 5 1 13 264:303 11 12. Brežice 19 5 1 13 303:350 11 PRVA ZMAGA ELEKTRE Košarkarji Soštanjske Elekt-re, ki letos ponovno nastopa v republiški B ligi, so po treh porazih dosegli prvo zmago. V Ljubljani so premagali košarkarje Savskega naselja z rezultatom 78:54 (43:30). Največ košev za Elektro so dosegli: Kristan 13, Petek 14, Polovšak 24, Koren 9. V soboto, 26. 5. igrajo v Šoštanju proti Zarji, tekma bo ob 18. uri. Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk, Hilda Vrhovšek in Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • I.ist Izide vsak petek • cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji na cas AERO, kemična in grafična industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72) TRAGEDIJA V TRAGIČNI HISI V PARIŽLJAH: UBOJ IZ MALOMARNOSTI? Prejšnji teden so priprli Marijo Lešer, 22, iz Pariželj, mater štirih otrok, ki je osumljena, da je zadušila najmlajšo hčerko, komaj trimesečno Lcono. »Nič čudnega ni, da se je kaj takega pripetilo, če ne gre še za kaj hujšega,« vedo povedati vaščani v Pa-rižljah pri Polzeli. Sredi preteklega tedna so namreč po nalogu preiskovalnega sodnika priprli Marijo Lešer, 22, iz Pariželj št. 3. ki jo sumijo, da je v začetku maja zadušila svojo trimesečno hčerkico Leono. Tistega jutra se je dekletce močno jokalo in mlada mati ji je z roko pokrila nos in usta, zatem pa jo je še zadelala z odejo. »Roko sem držala na punčki kake dve minuti,« je povedala v preiskavi. »Tudi potem, ko sem jo do oči pokrila z o-dejo, je punčka še jokala. Ko sem čez nekaj ur spet prišla v spalnico, je bila Leonica mrtva v košarici. Sla sem na vrt in poklicala očima Ivana Čulka. Ko je ta videl, da hčerkica ne diha, mi je naročil, naj takoj pokličem zdravnika. Zdravnik je kmalu prišel, vendar ni mogel ničesar več storiti.« O nenavadni družini Čulk v Parižljah vedo povedati sosedi veliko. Same 9labe stvari. Očim Ivan Čulk i-ma, kot sam pravi, s svojo pastorko — nezakonsko hčerko njegove žene Frančiške — kar štiri otroke. Več kot tri leta je imel odnose z obema ženskama. Zena je šele lani odšla iz hiše in dosegla ločitev. »Kadar pride miličnik v Pariž-lje, pride k Čulku,« povedo sosedi. Vaščani pa tako Mariji kot Čulku zamerijo, da slabo obdelujeta dobro posestvo (okoli 8 ha obdelovalne zemlje in 8 ha gozdov). Marija prejema celo socialno podporo. Na žalski milici pa so nam povedali, da je Čulk star znanec organov varnosti in sodišč. »Obravnavali smo ga že zaradi goljufije, zaradi pretepov, napada na miličnika, sodnika, tožilca ...« O razmerah pri Čulkovih so dobro seznanjeni tudi na socialni službi v občini Žalec. »Mariji Lešer smo za njene otroke odobrili 300 dinarjev mesečne pomoči. Ker so nas sosedi opozorili, da denar porabi Čulk, smo ga začeli nakazovati trgovini v Polzeli, kjer lahko za o-troke kupujejo le hrano. Za nezdrave odnose v družini seveda vemo, vendar smo nemočni. Obe ženski Zdaj, ko je njihova mati v priporu, nam je to začasno tudi dovolila. Razmišljali smo tudi, da bi Čulku in Lešer jevi odvzeli roditeljske pravice.« V Parižljah številka tri se je tragični dogodek pripetil tudi že v letu 1970. Takrat je slamoreznica odrezala glavo Čulkovemu sinu Igorju 5, polbratu Marije Lešer. Sodišče je Marijo, ki je tedaj rezala koruzni-co, zaradi malomarnosti in premajhne skrbi za varnost malega Igorja, pogojno obsodilo, Čulk pa je bil obsojen na zaporno kazen, ker je po tragičnem dogodku pretepel svojo pastorko. Te dni skrbi za otroke Čulk sam. Petrček, 4, Ksenija, 2,5 in 18-mesečni Bojan imajo v njem mater in očeta. Na sliki: Marijini otroci — kakšna bo njihova usoda? i sta bili polnoletni in sta j pristali na takšno življenje.« Kaj pa otroci? »Sodimo, da bi jih morali dati v rejniško družino. »Marija sicer pravi, da Leonica ni bila moja hči, vendar vem, da sem jaz njen oče. Z Marijo sva se nameravala poročiti.« O tragičnem dogodku,; ko je za vedno umolknil jok male Leone, pa je Čulk povedal: »Prepričan sem, da gre za nesrečo. Ne morem verjeti, da bi ji kaj hudega storila Marija. Preveč dobra mati je in preveč poštena.« Marija Lešer je zdaj v priporu. Ni videti posebej prizadeta. Pravi, da ji je celo dolgač. Bere časopise in sprašuje, kdaj jo bodo izpustili. »Vse moje življenje je nesrečno. Tudi službe nisem mogla najti. Da bi odšla od Čulka, nisem imela moči. Rada ga imam, hkrati pa se ga tudi bojim. Pogovarjala sva se, da bi se poročila. Čeprav je 30 let starejši bi ga vzela; otroci bi vsaj imeli očeta. Dva o-troka sicer nista njegova. Leonica je bila od fanta iz bližnje vasi, s katerim sem se hotela poročiti.« Preiskava o tragičnem dogodku v Parižljah se nadaljuje. Doslej so nesporno ugotovili, da je punčka umrla zaradi zadušitve, ki jo je povzročila tuja sila. Precej težko pa bo določiti natančni čas smrti, saj je bilo trupelce ob obdukciji že močno načeto. V hiši številka 3 v Parižljah, kjer nimajo električnega toka (odklopili so jim ga novembra lani, ker ga niso plačevali), na lepem posestvu, kjer so hlevi prazni, živijo zdaj Čulk in trije otroci. Otroke bodo dali v rejo, Čulk pa bo o-stal sam. Tujec v hiši in na posestvu, ki sta last njegove žene Frančiške in njenega sina iz prvega zakona ... Kaj bo z Marijo, bo odločilo sodišče. Že letos urejeno smučišče v Šaleku P0C0V0R 0 TELESNI KULTURI Predsednik Skupščine občine Velenje Nestl Zgank je sprejel predstavnike temeljne telesnokulturne skupnosti naše občine Rudija Bajca (predsednik skupščine TTKS), Albina Amona (predsednik izvrš- nega odbora TTKS). Vero Zupančičevo (tajnica TTKS) in Jožeta Melanška (poslanca prosvetnokultur-nega zbora republiške skupščine). Pogovarjali so se o problemih telesne kulture v M nama TRGOVSKO PODJETJE LJ U B LJAN A Tomšičeva 2 objavlja prosta delovna mesta za veleblagovnico v velenju 1. NAMESTNIK ODDELKOVODJE — za športne rekvizite 2. NAMESTNIK ODDELKOVODJE — za pohištvo 3. NATAKAR-ICA 4. SKLADICNI DELAVEC POGOJI: pod 1 in 2 — trgovski poslovodja ali prodajalec m 3-letna praksa pod 3 — natakar in 1 leto prakse pod 4 — najmanj 6 razredov osnovne šole Poskusno delo l mesec. Delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrov-sko-socialna služba podejtja, Ljubljana, Tomšičeva 2, 8 dni po objavi. občini. Se zlasti podrobno so spregovorili o tezah SZDL o telesni kulturi. Predsednik občine se je predvsem zanimal za program telesnovzgojnih delavcev v letošnjem letu. Poudarili so, da pomeni leto 1973 za telesno kulturno skupnost obdobje utrjevanja organizacije, ureditve TRIM steze v Velenju in Šoštanju, obenem pa priprave za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje na področju financiranja telesne kulture v prihodnjih letih. Vsi so bili e-notnega mnenja, da mora postati telesna kultura del vsakega posameznika, njegovo vsakodnevno opravilo, potreba in rekreacija. Zato so predlagali, naj bi samo- upravno sporazumevanje našlo skupen pristop, da bi sklepali sporazume za vse družbene dejavnosti od šolstva, otroškega varstva, kulture, socialnega zavarovanja in do telesne kulture. Prav tako pa bodo morali večjo vlogo odigrati v tej akciji sindikati in socialistična zveza. Predsednik Nestl Zgank je v zvezi z u-spehi naših športnikov dejal, da moramo še naprej posvečati vso skrb šolskim športnim društvom in športnim društvom v delovnih kolektivih, kjer se naj goji množična telesna kultura. V teh društvih je treba razvijati samoupravljanje in tako vzgajati ljudi za politično delo. Te dni bosta o stanju in nalogah telesne kulture v velenjski občini razpravljala izvršna odbora TTKS in temeljne izobraževalne skupnosti Velenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega, nepozabnega moža, očeta, deda, brata, tasta, svaka in strica STANKA PERGOVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in bolniškemu osebju bolnice Slovenj Gradec in Topolšice, ki so mu lajšali težke zadnje ure. Posebna zahvala gasilskemu društvu Topolšica, godbi na pihala tovarne usnja, pevskemu zboru in govornikom Zvonetu Vidicu, Ivanu Hodniku, Milošu Volku in župniku Alojzu Božanku. Žalujoči: žena Marija, hčerke Marjana in Vida z družinama, sin Herman, sestra Marica z družino in drugo sorodstvo. Na eni izmed sej komisije za množično smučanje v velenjski občini so ugotovili, da v Šaleški dolini zelo zaostajamo za sosednjimi glede graditve objektov zimskega športa-žičnic. Se zlasti zato, ker smučanje postaja danes, poleg tekmovalnega, vse bolj rekreacijski šport. Če pa hočemo, da bo ta za krepitev človeškega telesa zelo koristna oblika rekreacije res množična, ni dovolj, da imamo zimsko športna središča le v višjih in oddaljenih hribih (Golte, Pohorje, Kranjska gora itd.), ampak bi jih morali zgraditi tudi ob neposredni bližini mest. S tem bi omogočili, da bi si tudi delavec, ki nima avtomobila, niti dovolj denarja, lahko privoščil po službi urico ali dve poceni smučanja. Prav gotovo pa bi »rekreacijsko smučišče« ob robu mesta zelo razveselilo šolarje, ki ob zimskih počitnicah ne vedo, kam? ... pa tudi šole, saj bi se s tem šola v naravi še bolj približala svojemu pravemu namenu. Zaradi tega so v Velenju ustanovili odbor za zgraditev smučarske vlečnice. Zelja odbora je, da bi do praznika republike 29. novembra postavil smučarsko vlečnico na najbolj primernem kraju v bližini mesta. Prav pri izboru kraja pa se je sprva zataknilo. Nekateri v naši dolini so bili namreč mnenja, da vlečnica ob robu mesta ne bi opravičevala svojega obstoja glede na to, da so v nižini zime pogosto mile, brez snega. Vendar so člani odbora tudi to sprevideli. Sklenili so, da bodo verjetno že prihodnje leto nabavili top za delanje sne- ga. Za letos pa so se že dogovorili, da si ga bodo sposodili od Slovenjgradčanov. Seveda, če bo potrebno. Tako bo Velenje vendarle dobilo svoje smučarsko rekreacijsko središče, na severnem pobočju za Šaleškim gradom. Projekt predvideva, da bo vlečnica dolga 350 metrov, na uro pa bo lahko »prepeljala« 800 ljudi. Uredili bodo dve progi — rekreacijsko in tekmovalno. Prva bo tudi osvetljena. Celotno smučarsko središče bi veljalo 700 tisoč dinarjev. Občina je iz proračuna za negospodarske investicije že prispevala 200 dinarjev. Pričakujejo pomoč tudi od delovnih organizacij, kot tudi od drugih v občini. Ob tem je treba poudariti, da je Gorenje prvo podjetje, ki je podprlo to akcijo. Izvršni odbor sindikata je namreč na eni izmed svojih sej sprejel sklep, da podpira zgraditev smučarskega središča in predlagal delavskemu svetu naj odobri naložbo v višini 280 tisoč dinarjev. S tem denarjem bi kupili vlečnico. Odbor pričakuje, da bo tudi v drugih delovnih organizacijah, pri posameznikih in tudi pri zasebnikih naletel na podobno razumevanje. Zato so prepričani, da bo že naslednjo zimo veliko več občanov na smučeh kot pa jih je bilo doslej. Ta žičnica, ko bo zgrajena pa ne bo edina v naši dolini. Predvideno je, da bodo tudi Soštanjčani in Smarčani dobili svojo žičnico. Planinski vodnik izpod peresa prof. Ficka Letos, ob 80-letnici Planinske zveze Slovenije, smo Slovenci po skoraj sedmih desetletjih ponovno dobili planinski vodnik za KAMNIŠKE IN SAVINJSKE ALPE. S tem smo za- polnili občutno vrzel v tovrstni literaturi, saj je leta 1904 izdan Kocbekov vodnik Savinjske planine, po eni strani že zdavnaj pošel,, po drugi pa ga je prerastel čas. Avtor sedanjega vodnika, ki vsebuje 350 strani, 16 fotografij in 11 zemljevidov je PETER FIČKO, dipl. prof. iz Velenja. Navedeno gorstvo obravnava v celoti, od Tržiča, Kranja na zahodu do Vranskega, Šoštanja in Črne na Koroškem na vzhodu. Vključenih je 533 opisov pokrajinskih značilnosti, dolin, naselij, koč, dostopov, prehodov in vzponov na vrhove; kar je zahtevalo štiri leta vztrajnega dela. Vodnik Kamniške in Savinjske Alpe nedvomno predstavlja nov duhovni prispevek šaleške doline celotni Sloveniji.