Politični ogled. Avstrijske dežele. Da utegne sedanja vlada v kratkem vzeti slovo, to se dozdeva nekaterim listom verjetno in sicer za to, ker je grof Taaffe bil uni den dalje časa pri Nj. veličanstvu. To jim jc znamenje, da ne vživa več zaupanja. No nam pa se zdi, da je na robe prav. — V dež. zboru na Dunaji je brž najimenitniše vprašanje, kako da se naj združijo predmestja z mestom v eno občino; da se združijo, toliko pa je že gotovo. — Služebniki pri konjski železnici so v nedeljo blizo vai odrekli delo in zato stoji železnica te dni na veliko veseljo fijakarjev. Le-ti imajo sedaj veliko zaslužka. Doslej pa je še sicer vse mirno pri železnici. — Vštajarskem dež. zboru je letos liberalna večina vendar-le volila v 4 odseke naše slov. poslance, v vsacem po enega. Kakor slišimo, pa je bilo to bolj po Daključji, kakor pa liberalcem po volji. — Fri volitvi drž. poslanca v Feldbacb - Radgonsk em okraji imajp tudi liberalci svojega kandidata ali nima upanja, da premaga konservativca, barona Morseya. — Nekaj občin okoli Celovca želi ae združiti z mestno občino in skorej ni dvoma, da jim dež. zbor privoli v to Težko pa, če znajo, kaj čejo, kajti eaka jib še višjih stroškov, pa skorej nobenih koristi. — Slov. volilci v Celovškem okraji se ne vcMežijo volitve dež. poslauca na mesto pok. Seebacberja. Bode tokrat menda že najbolje. — Dobi-li belaLjubljana posebno višjo šolo za deklice ali pa ostaue pri tej čč. sester uršulink, o tern sklepa letos dež. zbor kranjski. Ne zna se, kak da bode na konci sklep v zboru. — Letni račun kmetijske šole na Grmu za lansko leto ni gg. poslancem čisto po godu, ker je bilo več stroškov, kakor so jib pričakovali. No, to je pač blizo pri vsaki tacih šol. — V dež. zboru za Primorje j^ blizo enako število slov. in ital. poslancev, vendar pa je osoda italijanski gospodi mila ter je iz nje dež. glavar pa tudi vsi načelniki v raznib odsekih so pristni Italijani. — VTrstuse snuje veliko slovansko pevsko društvo ter se pravi, da je to arečna miael, kajti petje gladi pot do narodne zavesti. — Deputaciji meata, ki je bila te dni na Dunaji, je rekel grof Taaffe za alovo, ,,naj goji mesto vedno čut ljubezni do naše vladarske rodbine". Ta opominj je bil pri tej goapodi prav na avojem meatu. — Okoli Zadra v Dalmaci j i so imeli v nedeljo bojda cele tri ure točo. nekaj, kar ae nam ne zdi verjetno, vsaj pri naa opravi ona svoje delo že v 10 minotah. — Da škof Strossmayer v Djakovu ne uživa ljubezni pri Madjarih, to je znano ali da bi je tudi c. kr. častniki ne ameli imeti, to je po našib mialih pa preveč in vendar terja to, kakor se bere, madj. gospoda. — Na Ogerskem živi veliko judov, nekaj je celo prav bogatih in ti bi se radi ženili v plemenite madjarake rodbine ali kakor so sedaj še poatave, to ni mogoče in zato ailijo vlado, naj upelje novo postavo in z njo civilni zakon. Ali jim vgodi vlada, to še je doslej dvomljivo, toda pri ogerski vladi je veliko mogoče in tudi taka poatava ni pri njej nemogoča. Vunanje države. Papež Leon XIII. ao izdali te posebno okrožnico do italijanakib škofov ter razkrivajo v njej ,,mračno" delovanje ital. vlade in frama8onov proti katoliški cerkvi. — Uboatvo kaže po I t a 1 i j i avoja auha rebra v tem, ko ae našim laškim iredentovcem godi jako dobro. Po novih izkazih nima v Lombardiji 100.000, v Piemontu 60000, v Romanji 150.000 delalcev zaalužka in Bog zna, koliko še jih po drugib krajih atrada krnba. — V Barceloni, meatu v Spaniji, so imeh katol. veljaki shod ter so pri tem ostro govorili zoper ,,ital. roparje" naaproti av. očetu. Tacib besed pa ne posluša Criapi rad ter je zahteval od španake vlade zadoščeDje. Leta je to neki tudi že bto- rila. — Francoska republika ima v svojem drž. račuuu precej veliko primanjkljaja. To pri takem gospodarjenji sicer ni čudno, toda boli pa vendar-le plačevalce davkov, če tičijo tudi v republikaski koži. — Angleška vlada pogaja se na novo z Italijo glede na meje v Sudanu, kjer ste si prišli navskriž. Ni dvoma, da se boate poravnali brez težave. — V Briissel-u, mestu v Belgiji, so dijaki na vseučiliači razgrajali, .ne da bi imeli zato uzroka. Čudno, da jih uiso pozaprli, dokler še je bilo čaaa za to! — Vsa je podoba, da odpravi drž. zbor v Belolinu postavo, ki ne dovoli oo. jezuvitom imeti samostanov po Nemčiji, vendar pa ne bode to brez hrupa mogoče, cenra pa bi bila potlej nemštvo in liberaiizem! — Pravi se, da ae snideta nemški kancelar Caprivi in pa italijanski minister Crispi konci tega meaeca v Neapolji. Čemu jitna bode to? — Da Rusija išče zavezaikov, to je jasno, toda težko, če si ga zbere pri francoski republiki, kajti že samo ime: republika in pa ruski car ne gresta nie kaj v kupe. — Bolgarijaje sklenila z našo državo trgovinsko pogodbo do leta 1892, na koriat bode brž obema. — Iz Srbije amejo poalej svinje prodajati na Ogersko in pripelje se jih aedaj po več, kakor 100.000 iz cele državice. — Da ruaki carevič ne pride k turskemu sultanu to jesen več v gostje, to je aedaj že gotovo in krivo je tega bojda to, da je aultan privolil zopcr voljo Rusije v to, da ae napravijo v Bolgariji tri nove škofije. Rusom 80 lete že neIjube, ker nimajo poslej tam nič več moči, tudi ne v verakih rečeh. — V Afriki in sicer v deželi Congo, ki je pod belgijsko državo, odpravi ae menda do cela 3užništvo in so se vae države, ki imajo ondi kaj opravka, zavezale v ta namen. — V New-Orelana, v severni Ameriki, čejo v malih letib. poataviti veliko meato, za katero bode h krati treba 7 cerkev in 8 šol. Denarja imajo za to meato že 25 mi)j. dolarjev na kupu. Ali so vam modri ti v novem svetu! Smešnica 43. ,,Milostiva", vpraša zdravnik bolnico, ,,milostiva, koliko ste že stari ?" — ,,Doktor", čudi se baronica, ,,ali ne veste, da kaže pri goapah lice njih leta?'1 — rVem", odvrne doktor, ,,vem, toda bojim se, da mi jih Vaše kaže preveč".