poročilo
Razsežnosti Balintovega gibanja
Slovenci zelo radi posegamo po tujih vzorih
in jih nekritično presajamo na domača tla, vča-
sih zato, ker nimamo svojih, ali pa jih imamo
in jih ne znamo ceniti. V tem primeru gre za
tuj vzor, ki je v svetu že dolgo uveljavljen, pri
nas pa preskusen že več kot deset let, ne le na
področju zdravstva, kjer se je prvič pojavil,
ampak tudi na nekaterih drugih strokovnih po-
dročjih. V šolstvu, kjer bi bil še kako potreben,
pa se žal še ni čisto prijel, oziroma, sedaj post-
opoma prodira.
Gre za posebno obliko timskega dela, Ba-
lintove skupine, ki so že dolgo razširjene tudi
na šolskem področju, še zlasti v Nemčiji, pri
nas pa imamo za sedaj edino tovrstno skupino
za pedagoške delavce na Fužinah v Ljubljani.
Čeprav deluje slabega pol leta, so njeni člani
polni pozitivnih vtisov, saj so takšno obravna-
vanje šolske problematike dolgo pogrešali.
Prve Balintove skupine pri nas je začel
voditi docent Petelin pred več kot desetimi leti
za študente medicine, Slovenci pa smo se
lahko o Balintovih skupinah učili od dr. Jacka
Norela, predsednika mednarodnega združenja
Balintovih skupin, in od Borisa Lubana Ploz-
za, zdravnika, ki vodi Balintove skupine in Ba-
lintovo gibanje v Švici in je bil že večkrat pri
nas, nazadnje pred kratkim. V slovenščino sta
prevedeni dve njegovi knjigi.
Kot vodja Balintovih skupin je že skoraj
deset let zelo dejaven dr. Dušan Žagar, psi-
hiater na Centru za mentalno zdravje v Lju-
bljani, ki je prav tako začel s skupinami
študentov medicine, nadaljeval z blok tečaji za
zdravnike splošne prakse, s skupinami speciali-
zantov splošne medicine, nato je vodil Balin-
tove skupine za socialne delavce, deloval med
vzgojitelji v dveh domovih za delinkventno
mladino, ustanovil pa je tudi skupino za peda-
goške delavce na Fužinah.
Balintovo gibanje, ki je dobilo svetovne
razsežnosti, se je začelo z Michaelom Balin-
tom, psihiatrom-analitikom madžarskega rodu
in Freudovim učencem, ki je začel ustanavljati
skupine zdravnikov v Angliji. Po njem so sku-
pine dobile ime. Na sestankih so obravnavali
primere pacientov, s katerimi so imeli člani
skupine v glavnem čustvene težave, težko so
jih prenašali, bili so jezni nanje, ali pa so z
njimi nasploh težko shajali. Občasno se je sku-
pina vračala k primerom, ki jih je že obravna-
vala, tudi k tistim, ki še niso bili končani, jih
spremljala in ponovno analizirala. Odnos med
zdravniki in bolniki se je na ta način bistveno
popravil.
Te skupine še vedno delujejo, v glavnem v
medicini, razširile pa so se tudi na druga po-
dročja, socialno, pedagoško, penološko in vsa
druga, kjer prihaja človek v stik s človekom.
Možna so praktično na vseh področjih. Na po-
dročje izobraževanja so se razširile že zelo zgo-
daj, v Nemčiji pa so najbolj razvite.
Skupine delujejo najbolje, če štejejo deset
članov, obstajajo tudi večje, več kot petnajst
članov pa naj ne bi imele. Sedem, osem članov
je že premalo. V idealnih skupinah je vzdušje
prijetno, v večjih, do dvajset članskih pa je več
zadreg, težko jih je voditi in slabše delujejo.
Skupine naj bi se sestajale enkrat na teden,
da bi se ohranjala kontinuiteta, ker pa to ni
vedno izvedljivo, se skupine sestajajo tudi na
štirinajst dni ali enkrat mesečno. V slovenskih
penoloških inštitucijah se sestajajo enkrat na
mesec, na Fužinah pa dvakrat.
Skupine morajo imeti določen prostor in
določen čas za sestanke, ki trajajo uro in pol in
se točno začnejo in točno končajo.
Skupina navadno obravnava en primer, re-
dkeje tudi dva. Vsakokrat je na vrsti drug član
skupine, da predstavi svoj primer. Ponekod v
Angliji je stalna praksa, da skupine obravnava-
jo po dva primera. Če se po naključju kdaj
primeri, da je časa preveč, se lahko skupina
vrne h kakšnemu že obravnavanemu primer,
vedno pa je to priporočljivo na začetku sestan-
ka, da se skupina ogreje.
Pravih ali nepravih, boljših ali slabših pri-
merov ni. Vsi so dobri, prednost pa skupina
429
POROČILO
daje aktualnim in najnujnejšim, to je tistim, ki
človeka spremljajo še na poti iz službe in mu
ne dajo spati. Skupina analizira tudi manj ak-
tualen primer, ki se je primeril že pred časom
in o katerem se želi pogovarjati kakšen član
skupine.
Balintove skupine imajo več razsežnosti.
Ena je brez dvoma čustvena razbremenitev
člana skupine, ki predstavi svoj primer klienta,
pacienta, učenca ali kaznjenca, s katerim ima
določene težave, najpogosteje zaradi prejšnjih
odnosov z določenimi osebami, ki niso več
navzoče, npr. z agresivnim očetom. Nekdo, ki
je imel rigidnega očeta, bo v stikih z njemu po-
dobnimi osebami čutil sovraštvo, napetost,
neugodje, ravno tako kot nekdo, ki je imel
težavno mater. Ne bo se niti zavedal, zakaj v
odnosih do podobnih oseb prihaja v konflikt.
To se ne dogaja na zavestni ravni, marveč na
nezavedni.
Med srečevanjem v Balintovi skupini se
strokovnemu delavcu pri tem, ko posluša dru-
ge člane skupine govoriti o situacijah, kakršne
doživlja tudi sam, določene stvari razjasnijo,
pride do novih spoznanj, do uvida, in nato
čustveno lažje shaja s svojimi problemi. Člani
skupine mu pomagajo osvetliti tudi njegov
primer, tako da pripovedujejo o lastnem doživ-
ljanju ob njem, in s svojimi pogledi na odnos
med njim in klientom.
Ne tako nepomemben vidik, ki ga skupina
ne zanemarja, je odnos med člani skupine tu in
zdaj, njihove interakcije, ki se izražajo v večji
ali manjši napetosti enih do drugih, v bolj po-
pustljivem odnosu ali v večji naklonjenosti. V
tem se kaže skupinska dinamika.
V skupini se izraža tudi strokovna plat.
Vsak član, strokovnjak, ponudi svojo strokov-
no rešitev primera, čeprav to ni v ospredju.
Večkrat, še zlasti na začetku, ko skupina šele
nastaja, se rada pojavi težnja, da bi ostali zgolj
na strokovni ravni, zato se člani skupine
čustveni plati izogibajo. Lahko pa skupina de-
luje tudi kot supervizijska skupina.
Bistveno za te skupine je torej obravna-
vanje medsebojnih odnosov. Na šolskem po-
dročju so ti odnosi različni: v glavnem odnosi
med učitelji in učenci in narobe, med samimi
učitelji, med učitelji in starši, med učitelji in
ravnateljem in drugimi pedagoškimi delavci,
pa tudi med samimi učenci.
"Predpogoj za dobro delo z ljudmi, ne
samo v šolstvu, ampak tudi na drugih po-
dročjih," poudarja dr. Dušan Žagar, "je lju-
bezen do poklica. Kdor ne dela rad, kdor
svojega poklica ne opravlja z veseljem in dela
samo za denar, ne bo imel pravih rezultatov."
V šolstvu se ta ljubezen kaže tudi v prijaz-
nosti do učencev. Nekateri učitelji imajo dobre
odnose z motečimi ali celo z zelo motečimi
učenci, z njimi lepo shajajo, za druge učitelje
pa je tak "problematičen" otrok vir nepresta-
nih travm in konfliktov. Zakaj je tako? Verjet-
no zato, ker ne znajo najti stika.
Balintove skupine obravnavajo tudi stiske
učiteljev, ki pogosto izvirajo iz nerazumevanja
učiteljskega poklica, njihovega neurejenega
statusa in neustreznega mesta v družbi, to pa
je povezano z neprimernim nagrajevanjem.
Če hoče biti učitelj ali drug pedagoški dela-
vec uspešen, mora pridobiti zaupanje učencev
in staršev. Ne zadošča samo zaupanje učencev,
tudi starši mu morajo zaupati, čeprav tega ni
lahko doseči zaradi problemov in napak pri
vzgoji otrok, zaradi pritiska na učitelje in
motenosti nekaterih staršev. Najbolje je doseči
zaupanje in sodelovanje obeh staršev, da se
oba združita v želji, pomagati svojemu otroku,
šele potem je mogoče doseči pozitivne pre-
mike. Z Balintovo skupino si lahko pedagoški
delavec pomaga pridobiti to zaupanje, saj ga
analiziranje primerov navaja k razmišljanju in
iskanju novih poti.
Dogaja se tudi, da pedagoški delavci učen-
cev ne poslušajo ali jih poslušajo površno, ni-
majo posluha za njihove prave probleme, teh
pogosto ne vidijo. Balintova skupina jim po-
maga gledati s tretjim očesom, a ne mistično,
temveč tako, da vidijo prave probleme in nji-
hovo bistvo. Poglavitno je torej razumevanje
učenca in spoznanje, zakaj je kaj tako, kot je.
Osnova vseh odnosov sta transfer in kon-
tratransfer, ki sta vsekakor navzoča v odnosih
med učitelji in učenci in sta vedno predmet
analize Balintove skupine. Transferni odnos
učenca do učitelja se kaže v tem, da učenec
doživlja kakšnega učitelja ogrožujoče, drugega
pa ne, kar je odraz njegovega transfera do
očeta oziroma matere, ki se v šoli samo pono-
vi. Kontratransfer ima učitelj do učenca, izvor
pa je mogoče iskati v stikih z osebami iz nje-
gove preteklosti.
430
RAZSEŽNOSTI BALINTOVEGA GIBANJA
Kot si ni mogoče predstavljati zdravnika
brez empatičnega odnosa do bolnika, brez
vživetja v bolnikovo doživljanje stiske - kar ne
pomeni, da z njim trpi, ampak da čuti, kaj
doživlja pacient -, tako je empatija nepogrešlji-
va pri učitelju, da lažje razume učenca, da se
vživi vanj in ga sprejme. Seveda je zelo mote-
nega otroka težko sprejeti takega, kot je, pa
vendar, če ga razumeš, ga lažje sprejmeš.
Za dobre medosebne odnose je značilno,
da so grajeni na pozitivnem, zato je pomemb-
no, da v šolski praksi pedagoški delavci spod-
bujajo pozitivne lastnosti učencev, ki jih brez
dvoma imajo, četudi so še tako moteni, da
gradijo na njih, se o njih pogovarjajo, jih zanje
pohvalijo, ne pa da poudarjajo negativne last-
nosti. Veliko problemov izvira ravno iz nepre-
stanega kritiziranja tako imenovanih proble-
matičnih učencev, kaznovanja in šikaniranja
zaradi negativnosti, zaradi česar razmišljajo sa-
mo o negativnem in se negativno tudi potrjuje-
jo. Pozitivno se ne morejo, ker največkrat
nimajo priložnosti.
Enako pomembno kot zaupanje učencev v
učitelja je, da učitelj zaupa učencem. Če jim bo
zaupal, tega učenci pogosto ne bodo zlorablja-
li. Učenci morajo čutiti, da jih ima učitelj rad,
da jim zaupa, potem bodo tudi oni do njega
pošteni in manj bo problemov.
Znanje ali védenje o tem, kako delovati, je
sicer pomembno in temeljno, toda brez pra-
vilnega odnosa, polnega zaupanja, brez empa-
tije oziroma ljubezni ni ne pravega uspeha ne
zadovoljstva. Zaupati je treba v svoje delo in
biti pripravljen reševati prave probleme.
Balintova skupina deluje drugače, če je v
kolektivu, kjer vladajo hierarhični odnosi, npr.
v podjetju, instituciji, šoli, penološkem zavodu
ali zaporu. Podrejeni so bolj zadržani in nes-
proščeni, kar vse vpliva na kvaliteto dela. Če
se taka situacija pojavi, jo je treba takoj anali-
zirati. Priporočljivo je, da se člani Balintove
skupine srečujejo na nevtralnem terenu, po-
dobno kot na Fužinah, kjer se pedagoški de-
lavci različnih šol občine Ljubljana Moste-Pol-
je, pedagogi, psihologi, socialni delavci, učitelji
in knjižničarji dobivajo v prostorih Svetoval-
nice centra na socialno delo.
Ustanavljanje Balintovih skupin za pros-
vetne delavce bi bilo nadvse potrebno, še zlasti
zato, ker je na šolah vse preveč nerešenih pro-
blemov in problemov, ki so težko rešljivi, in
nakopičenih napetosti v odnosih vseh vrst. S
takim načinom dela je šolstvo na Slovenskem
še povsem nepokrito. Glede na izkušnje, ki jih
ima po polletnem delovanju fužinska skupina,
je mogoče ustanavljanje Balintovih skupin sa-
mo toplo priporočati.
Zanimanje za Balintove skupine pri nas v
šolstvu tako rekoč ne obstaja, oziroma, je iz-
redno majhno, najverjetneje zaradi slabe in-
formiranosti. Večina za Balinta še slišala ni.
Doslej sta dr. Žagarja povabili le dve šoli, da
jima je predstavil Balintovo gibanje in ta način
reševanja problemov, toda zanimanje je po
velikem začetnem navdušenju kmalu splah-
nelo. Morda so se prestrašili, da zaradi hierar-
hičnih odnosov v kolektivu ne bi mogli svo-
bodno in sproščeno govoriti, ali pa pričakujejo
preveč. Seveda dokončnih rešitev njihovih pro-
blemov Balintove skupine ne morejo dati, kajti
številni problemi, kot vemo, izvirajo z vrha
šolstva, so sistemske narave in ne nazadnje
odraz slabega poznavanja otroške psihe.
Balintove skupine niso le eksperiment več,
so preskušena oblika timskega dela oziroma
pedagoške konference, kakršne naj bi tiste v
šoli zares bile, pa z njimi iz različnih razlogov
nismo zadovoljni. Balintove skupine so pravo
mesto in prava priložnost, zlasti za tiste bolj
občutljive, ki mislijo, da vidijo prave probleme
in so jih pripravljeni tudi reševati, kakor tudi
za tiste, ki bi se o svojih problemih radi pogo-
vorili, pa se nimajo s kom, bodisi ker v svojem
kolektivu ne pridejo do besede, ali pa jih
okolica zatre.
Najnovejši poizkus širjenja Balintovega gi-
banja pri nas je informiranje psihologov, ki de-
lajo v slovenski vojski, o pomenu Balintovih
skupin za vojsko in pomen negovanja odnosov
med vojaki in oficirji. Tudi med njimi je bilo
precejšnje zanimanje, Balintov duh pa se še ni
prijel.
Stane Padežnik
431