Ferijalni Savez in učiteljstvo(Poroča A n t o n Š e m e.)* Ljubljansko Učiteljsko društvo je sklenilo že preteklo šolsko leto pristopiti k F. S., oziroma ustanoviti Učiteljsko podružnico F. S. V ta namen ie stopilo v stik s pokraijinskim poverienikom F. S. za Slovenijo in tega tudi poverilo kot svojega zastopnika na kongresu F. S.. ki se je vršil v Zagrebu dne 12. 7. 1922. in ki je razpravljal tudi o učiteljskem pristopu. ter spremenil tozadevna svoja pravila. Pozneje bi se moralo o stvari sklepati še na blejskem zborovanju UJU poverjeništvo Ljubljana m so _ie vsled tega povabili tja kot tozadevnega poročevalca. Ker pa vsled preobilice drugega gradiva nisem prišgTs svo.im referatom na vrsto, hočem v kratkih potezah orisati v »Učiteljskem Tovarišu« ustroi te organizacije in dosedanji uspeh F. S. zlasti med dijaštvom. s tem pa tudi zainteresirati učiteljstvo za to ustanovo. F. S. ima svoje središče v Beogradu. Je kulturna in izvenpolitična ustanova. ki stoji na principu narodnega jedinstva. Kot smoter svoiemu streml.en.ju si ie nadelo: 1. Agitacijo med sredni© in visoko^ šolsko mladino kot tudi med učiteljstvom, da vsak pojedinec prepotuie in spozna celo našo kraljevino. 2. Pristopande k sorodnim organizacijam drugih narodov. da se omogoči na ta način članom F. S. prepotovati in spoznati tudi dežele in narode izven naše domovine. 3. Pridobivanie raznih sredstev. kot so brezplačna prenočišča. cenejša ali brezplačna hrana pooust na železnicah, Darobrodih in v planinskih kočah, s katerimi se omogoči članom F. S. in članom sorodnih orcranizacij drugih narodov potovanie v počitnicah po naši domovini in izven te. 4. Protekcija potujočih članov za brezplačen pristoo v muzeje. rudnike, Dodzemske iame. soteske itd. 5. Čuvanje in pospeševanje zdravstvenih razimer med člani F. S. 6. Pridobivanje nrijateljev omladine  in prirode v Mesna Udruženja F. S. (po- * Glej članek »Učitel.jstvo in Ferijalni Savez« v 15. št. Uč. tov. z dne 13. aprila 1922. — Uredništvo. kroviteliski odbori v mestih). ki imaio nalogo propagirati in podpirati s svojim ugledom in razpoložljivimi sredstvi promet tujcev. 7. Napeljavanje posameznikov k šteden.u. da si tako omogočijo med počitnicami potovati. oziroma v slučaiu obolelos-ti se lečiti v kakem kopališču F. S. Kot sredstva v dosego navedenih ciljev svojega delovanja si je izbral F. S. v svoi program: 1. Predavanja. izda.anje kniig in brošur, geografskih zemljevidov, pokrajinskih slik in pozneje tudi po možnosti izdajanje svojega lastnega lista. (Doslej ima svoje stalne predale v listu »Naša Otažbina«.) 2. Dogovori s sličnimi organizacijami v inozemstvu. 3. Prenočišča dobrotvora F. S.. svratišta in kolonije F. S.. brezplačna in ceneiša prehrana pri dobrotvorih F. S., Vi vožnia po železnicah in parobrodih v času počitnic. 4. Obi&kovanje kulturnih ustanov. industriiskih podietii in prirodnih znamenitosti. 5. Potovanje. propaganda abstinence in vzdržnosti alkohola. nikotina prostituch"e itd., ter paralelno s to oropagando organiziranie in ustanavljanje svojih sanatorijev. 6. Organizovanie Mesnih Udruženj F. S. 7. Ustanavljan.e hranilnic F. S. Za kritje teh navedenih sredstev si išče F. S. dohodke iz članarine. čistih dohodkov od razprodaie svoie društvene imovine in njenih dohodkov. javnih prireditev. legatov, državne subvenci.ie in raznih drugih zakonito dovoljenih dohodkov. Članarina za tekoče leto ie 10 Din, ki pa se pozneje pristopaioeim sorazmerno zvišuie. Clani F. S. se dele v 5 delov. t. j. v obične člane. potujoče člane, dobrofvore, utemeljače ali ustanovnike in častne člane. Obični član ie oni ki plača vpisnino za 1 leto. Tak član pa še nima pravice potovati. Potujoči član postane še le. če kupi »Popis« ali »Almanah«. in ki je priiavil F. S. enega dobrotvora. ali če ie kdo po njegovem posredovanju plačal F. S. 25 Din. Ce pa tem zalitevam obični član ni mogel zadostiti, spregleda mu vse te zahteve lahko F. S. na njegovo prošnjo. Ustanovnik lahko postane oni. ki plača F. S. 100 Din letno ali pa daruje oziroma da na razpolago temu kako premično aU nepremično premoženje. Potujod člani imaio, kot sem že omenil, na železnicah in parobrodih četrtinjsko vožn.o v skupinah po 5 ose-b o Veliki noči. Božiču in v velikih počitnicah. skušalo pa se bo takoj tudi dobiti dovolienje, da bo potoval vsak član tudi lahko posamezno in to je ena prvih bodočih nalog F. S. F. S. ima kljub svoji mladosti beležiti že lepe uspehe. Ima že precei svojih kolonii kot so: Vrelo Prače nad Sarajevoim. Kocbekovo kočo v Kamniških planinah, jednako kočo za dame na Fruški gori. Na Bledu ima F. S. na razpolago od Sf. Kende prostor v Zaki in del obali. kjer bo gradil svoie kopališče in ie že tozadevni načrt gotov. V Bohiniu ima na razpolago od Sl. plan. društva poleg Zlatoroga udobno kočo. V Topolščici na Štajerskem ima že svo>i prostor. kier namerava zgraditi svojo kolonijo v najkrajšem času. Jednako bo gradil tudi v Avali nad Beogradom. V Topoli je dobil na razpolago od občine stari konak Karadjordievičev za dobo 30 let. Na Bledu je imel F. S. to leto Riklijeve lope z 20 posteljam! itd. Iz vsega tega se vidi. da ima F. S. resen namen organizirati ugodno in ceno ootovanje med dijaštvom kot tudi učitelistvom, kar ie zlasti v teh dragih časih izredne važnosti. Važno pa ie to zlasti §e za učiteljstvo iz drugih vidikov. Narodno učiteljstvo mora zlasti sedai spoznati svoio novo širšo domovi.no tako v geografičnem ktilturnem in historičnem oziru. če hoče uspešno poučevati in vzgojevati svojo _mla'dino v krepke in značaine državljane. Ne pretiravam. ako trdlm. da 95% našega učiteljstva ne pozna svoje celotne domovine. a to vsled tega, ker ni imelo oriložnosti ali pa ne gmotnih sredstev da bi prenotovalo zlasti Srbiio in Hrvaško. Vsled tega učiteljstvo ne more v šoli uspešno in dovoli živo poučevat:. a ob enem tudi ne more z zadostnim uspchoam gojiti pr! mladini čuta Ijubezni do Drostrane in lepe naše domovine. Zaradi teea ie že iz teh razloeov nujno ootrebno, c!a S2 ustanovi v vsakem okraju poleg okr. uč. društva tud. učiteljsko društvo F. S.. ki bo učlanjeno v osrednjetn F. S. in katerega član na| bi bil vsak do naoredku željan učiteli-ica. Uoiteljska društva soosnovana po vseh krajih Slovenije in niih člani žive tudi v najodaljenih kra.ih lahko bi se torei osnovale podružir:ce F. S. v vseh okrajih Slovenije. kar bi nudilo izredne ugodnosti srbskim in hrvaškim članom. ki bi hoteli temeljito proučiti slovenski del naše domovine tudi po deželi. in obratno. Zlasti za učitelistvo hi bilo to tem lažje. ker ima o počitnicah vedno v šol. posiopiu kako sobo na razpolago ki bi služila za eventuelno prenočišče, prav tako oa bi se tudi lahko dogovoril z domačim gostilničarjem za cenejšo prehranitev v slučaju potrebe. Na ta način bi se gojil tudi medsebojni stik državljanov in s tem tudi medseboino spoznavan.ie in zaupanie, kar je erlavni nogoi k srčni konsolidaciji države, katero ii želimo zlasti mi učitelji. Vsled tega naj gospodarski odsek U. .1. U. P. Lj. takoi skliče svojo sejo. kateremu se ie tndi stvar noverila in nai zaDočne takoi z organizaci.io takih Uč. društev F. S.. da bo deležno učiteljstvo vseh dobrot F. S. že Drihadnje počitnice in da si do tedaj tudi izvoiuie četrtinisko potovanie za posamezne člane.