Ameriška Domovina

AMCRICAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAGC ONLY
NO. 52
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 15, 1960
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LIX — VOL. UX.
Kongres ni navdušen za višje poštnine
V obeh zbornicah se kaže močan odpor proti povišanju pristojbin, ki ga je predložil predsednik Eisenhower.
Washington, d. c. — v
volivnem letu niso člani zakono-daje nikdar vneti nalagati prebivalstvu nova bremena, zavedajo se jasno, da morajo pred vo-livce na odgovor. Ni torej prav rbč čudnega, da sta obe zbornici nerazpoloženi proti zvišanju Poštnih pristojbin, ki jih je pred-ložil predsednik koncem prete-kloga tedna.	|
Predsednik je v soglasju z Slavnim poštarjem Summer-1 Poldom poslal Kongresu poseb-' ri° Poslanico, v kateri predlaga,1 nuj bi se pristojbine zvišale za Pisma od 4 na 5 centov, za dopisnice od 3 na 4, za letalska pi- 1 Sfna od J na 8. Predsednik je v ! svoji poslanici označil zvišanje Poštnin za nujno, ker da imajo sodaj pošte vsak dan za okoli dva nhhjona dolarjev čiste izgube.
ako torej ne more iti. Novo zvišanje poštnin, v zadnjih letih /o tretje, bi prineslo zvezni vla-^i °koli $550,000,000 novih do-K)dkov, pa še vedno ne bi v celo-P krilo primanjkljaja.
Opazovalci v Kongresu trdijo, (la bo predsednikov predlog letos ostal brez odziva, četudi bi ga ookateri radi povezali s predlo-sotn za povišanje plač poštnega
Oradništva.	.
Novi grobovi j Danes novi razgovori
o razorožitvi v Švici
Jennie Mandel
Po kratki bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnici 86 let stara Jennie Mandel, poprej Vidrick, rojena Zakrajšek, s 190 West St., Geneva, O., poprej pa dolgo let s 19704 Shawnee Ave. Tukaj zapušča soproga
Danes se sestanejo v Ženevi zastopniki desetih držav na razgovore o razorožitvi.
ŽENEVA, Šv.—Tod so se zbrali zastopniki petih zahodnih in Franka, doma iz Žužemberka, petih vzhodnih držav za konfe-otroke Louisa Vidrick, Frances renco o razorožitvi. Zahod zasto-Vouk, Matildo Marzlikar, Johna pajo Združene države, Vel. Bri-Urbanic, 5 vnukov, 4 pravnu-1 tanijai Francija, Italija in Kake, brata Mika Zakrajšek ter nada) Vzhod Sovjetija, Poljska, več drugih sorodnikov. Rojena j Češkoslovaška, Rumumja in je bila v Velikih Laščah, kjer, Bolgarija. Na tej mednarodni zapušča več sorodnikov. Tukaj ^ konferenci bo komunistični blok je bivala 60 let in je bila člani-pjcVie enako število zastop-ca društva Slov. dom št. 6 SDZ nikov kot svobodni demokratič-in Podr. št. 14 SŽZ. Pogreb bo nj svet. v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz‘
Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev |S ;ja omejita število m0_ Our Lady of Perpetual Help ob tva svojih ob()roženih si] na 9:30 uri, nato na St. Paul poko-I ^ kj jih bosta kopališče, kjer bo truplo položeno v druwinski grob.
Zahodne sile so se odločile predložiti, naj tako Amerika kot
Gertrude Morgan
Od časnikarja do škofa
MADRID, Span. — Sam predsednik Franco, trije kardinali in 'H nadškofov in škofov je prisostvovalo slovesni blagoslovitvi ‘love velike tiskarne največjega aloliškega dnevnika v Španiji Ya”.
Posebno pozornost je vzbujal M let stari škof iz Malage An-gel Herrera. Ta mož1 je najbolj ‘•'zširil katoliški tisk v deželi.
27 let star odvetnik v Mad-'Mu je prevzei vodstvo lista ^ Debate, ki je bil na tem, da P’ eneha. Po par letih je list pri-med najmočnejše spanšike dnevnike in Herrera je med tem Ustanovil še celo vrsto podežel-sMh listov.
^ petdesetem letu starosti je §°spod Herrera zapustil časni-^arstvo in šel v semenišče. Le-M 1941 je postal duhovnik in čez Scdem let škof. Tudi kot duhov-in škof je skrbel, da je ka-Mliški tisk v Španiji nparedo-V;d in se dvignil do sedanjega °dločilnega vpliva.
je zmanjšali na izključno potrebo za vzdrževanje miru doma. Načrt ne predvideva določenega V Huron Rd. bolnici je pre- števila moštva oboroženih sil minula Gertrude Morgan, roje- j obeh ostalih zahodnih sil, določa na La Due, stara 76 let, stanu- pa njihovo zmanjšanje. Zahodne joča na 66 E. South St., Paines-j sile predlagajo uvedbo medna-ville, O. Bila je vdova, soprog rodne policijske sile in posebna Charles je’ poprej umrl. Tukaj jamstva. Dokler ne bodo ta zapušča hčere Marjorie Swift in j vzpostavljena, si pridružujejo Marianne Starett, 4 vnuke in pravico vzdrževati oborožene več drugih sorodnikov. Pogreb sile, kot. jih zahtevajo njihove sti. bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz mednarodne obveznosti.
Sovjetska zveza je predložila
Washington in London sledila zgledu Pariza
BONN, Nem. — Vojaška poveljnika. Združenih držav in Vel. Britanije sta skrajno omejila možnost potovanj članov sovjetskih vojaških zastopstev pri svojih glavnih stanih. Francozi so tak ukrep izdali že v februarju.
Zavezniki imajo po posebnem dogovoru še iz časa druge svetovne vojne pri svojih glavnih stanih v Nemčiji vojaška zastopstva. V Vzhod, feerlinu so zastopstva Združenih držav, Vel. Fritanije in Francije, v Zah. Nemčiji pa. pri vseh treh poveljstvih sovjetska vojaška zastopstva. Člani teh zastopstev so imeli v preteklosti pravico prostega gibanja s posebnimi dovolilnicami.
Sovjeti so letos izdali članom zahodnih vojaških zastopstev potne dovolilnice s podpisom notranjega, ministra Vzhodne Nemčije, da bi tako posredno dosegli dejansko priznanje Vzhodne Nemčije. Zavezniki so te dovolilnice zavrnili in zahtevali take, kot so jih imeli v preteklosti. Sovjeti niso marali popustiti in sedaj so zahodne sile pritisnila na sovjetska vojaška zastopstva v Zah. Nemčiji in jim omejila gibanje do skrajno-
KUBANSKI CASTRO ŠČUVA VEDNO HUJŠE PROTI ZDA
Iz Clevelanda in okolice
Ugotovljeno je bilo, da so delavci, ki so skladali
strelivo s francoske ladje v havanskem prista- Zadl,šnica— nišču, kadili in ravnali neprevidno s tovorom in v soboto ob bo v cerkvi je zato zelo verjetno, da je prišlo na ta način do eksplozije, za katero je Castro javno obdolžil Združene države. — Sovjetija in rdeča Kina na strani Castra, Brazilija odklanja njegove obdol-žitve in Castra svari pred posledicami njegove politike.
Karmelske matere božje v Wickliffe, Ohio, sv. maša za pok. Jožefa Simončič ob 3,- obletnici smrti.
V četrtek ob osmih bo v cerkvi Vida sv. maša za pok. Gertrude Možina ob 25. obletnici smrti.
Žalostna vest—
Mrs. Mary Klasnic, 1419-E. 47 St., je dobila sporočilo, da ji je
Jos. Žele in Sinovi pogreb, za- i
voda na 4^8 E. 152 St. na Aca- p0p0jn0 razorožitev, kot cia Park pokopališče.
oporišča v Maroku bomo skoro opustili
Rabat, Mar.— Združene dr-/-aye bodo opustile vsa svoja vo-J^ška letalska oporišča v Maro-S prihodnjim mesecem’ zač-n° odpuščati civilno osobje, ki J° zaposleno na teh letališčih.
Mesečno bo odpuščenih po 120 Jbdi. Do konca junija bo zapu-
sUlo državo vse ameriško vojaštvo.	,
5°kDWAVl
^ečinoma oblačno, možnost baletavanja snega. Hladno. Naj-vi®ja temperatura 32.
Barbara Kadocaj
Po dolgi bolezni je preminula v St. Alexis bolnišnici 76 let stara Mrs. Barbara Radocaj s 3803 E. 78 St., doma iz vasi Cvi-tovič pri Slunji na Hrvaškem, od koder je prišla sem pred 40 leti. Pokojna je bila članica društva Ameriško-hrvatsko kolo. Zapustila je tukaj soproga Nikolo, hčer Mrs. Mary Kennard in vnuke, v starem kraju pa enega brata. Pogreb bo v četrtek ob 8:45 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Frank Kadonick
korak pa omejitev ameriških, sovjetskih in kitajskih oboroženih sil na po 1,700,000 mož, angleških in francoskih pa na skupno 1,700,000.
-----o-----
Morda le več raket!
Predstavniki koroških prvi Slovencv pri kanclerju
Obrambni tajnik je izjavil časnikarjem, da proračun za rakete še vedno ni dokončen.
DUNAJ, Avstr. « Zastopstvo
koroških Slovencev pod vod- Glavni listi so dobesedno objavi-stvom dr. Val. Incka in dr. li vse Castrove očitke Združenim Franca Zwiterja se je pretekli državam. Listi dodajajo da je teden oglasilo pri predsedniku ljudstvo na Kubi divje proti A-vlade Raabu in mu predložilo meriki in da na drugi strani ame-vrsto zahtev in predlogov, kale- riški listi že zahtevajo od vlade, rih cil j je doseči izpolnitev jam- mora poslati na Kubo kazen-stev, ki jih je Avstrija prevze- s^° ekspedicijo, la z državno pogodbo 1. 1955 do ludi kitajski komunisti divje Slovencev na Koroškem.	podpirajo in razpihujejo Castro.
Zastopstvo je predložilo pis- ve obcI°lžitve proti Ameriki. ’ mene spomenice tudi prizadetim * ° J6 z0Pet nov barbarski zločin,
wA^TWNrTDN n C ___________ Iz članom vlade. Oba vodnika za- M 30 §a zagrešile Združene drža-
gled^'da utegnejo' končno žago- ^ S.ovencev etn na po-
verniki povečanja števila raket sebni tiskovni k( n crenci ‘ZJ - ^ l3tranke v Panami sta p0.
v oborožeriih silah le zmagati. ^ a’	^ l.0 u m va e slanika Združene arabske repu-
.	......... Sam obrambni tajnik je izjavil Raab obljubil, da o spomenice blike in Kube uporabila eksplo.
V nedeljo je nenadno umrl r časnikarjem, da del obrambne-	‘M:)I0 °‘t’1 a na	nevni ie va Jzjj0^	da	bj	povezala	proUameri-
na svojem domu na 5210 St. i ga proračuna za vodljive izstrel-	ne seJe> oziroma	\ pretres po	*.ke	ljudi	v	Panami	v	sovraštvu
Clair Ave. 51 let stari Frank ke še ni dokončen, da ga je torej	samezmm elanom	vlade.
Kadonick, rojen v Lafferty, O.Aše vedno mogoče izpremeniti. j v Posebni izjavi časnikarjem sin Johna Kadonicka in Frances Gates je namignil, da bo mor-, Je zastopstvo koroških Sloven-Kadonick, roj. Swerla. Zapustil narica nemara dobila večje šte- cev izjavilo, da zahtevajo koro-je mater, ženo Adeline, roj. Fac-jvilo atomskih podmornic s Po- »ki Slovenci od avstrijske vlade, cini, hčeri Loretto Wright in laris raketo, kot je predvidenih pravično uredi šolstvo, ker Joanne Voleski, brata Antho-1 sedaj, če se bodo le poskusi Po-.sedanji zakon o šolah manjšine nya, sestra Mary Prokopovich!laris v bližnji prihodnjosti do-|ne zadovoljuje potreb slovenske je umrla. Pogreb bo iz Grdino- bro obnesli. Mornarica bi rada	narodne manjšine	na Koroškem,
vesa pogreb, zavoda na E. 62 St. že letos dobila namesto treh kar	Koroški Slovenci	zahtevajo da-
v četrtek zj. ob 9:30 na Kalva- devet atomskih podmornic obo- Ije izfxilnitev obveznosti na po rijo. Pokojni je bil zaposlen v roženih z raketo Polaris.
WASHINGTON, D. C. — Na zborovanju pristaniškega delavstva v Havani je bilo ugotovljeno, da predsednik Castro ni imel nikake osnove napadati Združene države radi eksplozije na francoski ladji, ki je pripeljala strelivo iz Evrope. Delavci so ugotovili, da je čisto mogoče, da je eks-,v vasi ^civ30. Fara pri Kostelu, plozija nastala po nesreči ali malomarnosti med raztovarja-jlunrla 85 let stara mati Marija njem. Dognali so, da so nekateri delavci med delom na (Mline, Zadnjih 10 let je živela ladji kadili in da so pri raztovarjenju pomagali vojaki, ki z Pri hčeri v Tihovem pri Brodu nevarnim materijalom ne znajo ravnati.	|na Kolpi. Doma je zapustila
Fidel Castro je trdil, da je ladja bila ves čas v luki pod !hčer Pepco, zeta Antona, dva vojaško stražo, da noben delavec ni smel imeti na ladji niti | vnuka in dva pravnuka, sina žeplenk, niti tobaka ali cigaret in da so razkladali strelivo Djura in snaho v Argentini, samo delavci, ki to delajo že desetletja in imajo vse potrebne hčer Mary m zeta Toma Klasnič skušnje za tak posel.	|
Sovjetija in rdeča Kitajska na strani Castra Sovjeti so do skrajnosti izra- j bili eksplozijo proti Združenim | drža vam. Listi so se tako razpi- j šali za Castrove trditve, da so Združene države krive, da ima sovjetski' bralec vtis, da bo med Kubo in Združenimi državami vsak čas izbruhnila vojna. Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je poslal kubanski vladi izraze sožalja radi....nesreče.
sistema na ameriškem kontinentu.
Zadnje vesti
LOGAN, W.VA. — Reševalcem se še vedno ni posrečilo prodreti do 18 v premogovniku
zajetih rudarjev. Prodrli so do' rokobnrcev. prvega dela rudnika, kjer so računali, da jih bodo tiašii, pa so dobili le par posod za hrano.
CHICAGO, III. — Z zahoda sem prihaja nov snežni vihar.
BERLIN, Nem. — Sovjetske vojaške oblasti so sporočile za - . hodn:m vojaškim odposlan-1
v Clevelandu.
Kdo je našel očala—
Moška očala so bila izgubljena med Superior in Glass Ave. Najditelj je prošen, da pokliče EN 1-1119 ali pa HE 1-4139.
Rokoborba—
V četrtek, na sv. Patrika, bo v Areni posebno zanimiv nastop Pomerili se bodo Gallagher in Tolos bratje. Nastopila bosta tudi Lord Lryton in Brazil proti Angelo Poffo in Branku Ljubiču ter vrsta drugih. Začetek kot običajno ob 8:30 zvečer.
Steel Improvement Co. kot kla- j Letalstvo se poteguje za več-divar.	ije število raket Atlas v 13 sedaj
Salvatore Faraone	predvidenih skvadronih
Pogreb pok. Salvatore Faraone. o katerega smrti smo poročali včeraj, bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8:45 zj., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Pokojni je zapustil brata Jamesa, bil je samski in veteran prve svetovne vojne.
Vežbanje letalcev drago
WASHINGTON, D. C. — Po podatkih finančnega odbora Predstavniškega doma stane Združene države šolanje posameznega letalskega častniškega kandidata na leto $19,862, vežbanje častniškega kandidata za armado (West Point) $11,730, vežbanje mornariškega častniškega kandidata (Annapolis) pa le $7,664.	.	i
Žena namesto moža!
STEVENS POINT, Wis.—Senator J. Kennedy je sredi naj-
Iju kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja, jamstvo za polno enakopravnost slovenščine z nemščino v vseh ustanovah kot tudi vrsto ukrepov, ki bodo varovali obstoj slovenskega ljudstva.
Predlo" it ev zahtev koroških Slovencev je posebno važna za-
bolj živahne volilne kampanje radi tega, ker je prišlo do nje v primarnih volitvah države komaj nekaj dni pred odhodom
avstrijskega zunanjega ministra v Beograd.
Wisconsin moral zapustiti svojo propagandno karavano in oditi v Washington glasovat o ustavitvi neprestane razprave o civilnih pravicah v senatu.
Da so se mogli volivni sestanki in shodi opraviti po programu, je nastopila njegova žena Jacquelline. Opravila je svojo nalogo odlično. Vse govori o njenih kratkih in ljubeznivih, nastopih in stvarnih govorih. Se bolj je pritegnila pozornost, kot bi to mogel kandidat sam. Na
Turki bodo volili
ANKARA, Tur. — Letos bodo v Turčiji volitve predsednika. Kandidata bosta gotovo sedanji predsednik Celal Bajar. ki je demokrat. in prejšnji predsednik Ismet Inoeni, član republikanske stranke.
Demokratski parlament je že odobril celo vrsto javnih del,
ki jih smatrajo za voljlna dela. bolj kočljiva politična vpraša-J Predsednik pridno hodi po deže-nja je poleg žene odgovarjal še R in osebno proslavlja novo kandidatov najmlajši brat Ed- zgrajene šole, mošeje, ceste, Seward.	,	'leznice in druge javne naprave.
proti Združenim državam.
Brazilija odklanja Castrove obdolžitve
V južni Ameriki je Brazilija odločno na strani Združenih držav. Časopisje očita Castru, da se predrzno-lahkomiselno igra z ognjem in stavlja v nevarnost vse ravnotežje in red v medame-riških odnosih, ki so pogoj napredka in blagostanja.
Kubansko gospodarstvo peša
Na Kubi sami sicer množice divje vpijejo Castru, kadar zmerja severno Ameriko, vendar tistim, ki mislijo, stvar ni enostavna. Kubansko gospodarstvo gre navzdol. Vladi manjkajo dolarji za zunanja plačila. Na trgu zmanjkuje mleka, perutnine, jajc. V trgovinah je vedno manj hišne in kuhinjske opreme, televizijskih aparatov in delov, avtomobilov in poljedelskih strojev, tudi najmanjših. Cene rastejo tudi osnovni hrani.
Pričakujejo, da bo v nekaj tednih pomanjkanje blaga tako občutno in draginja tako velika, da bo stiska splošna. Sam Castro to napoveduje. Pravi: “Gospodarska in politična neodvis. nost od Združenih držav bo zelo draga.”
Kmalu bo Castro moral tudi v dejanju pokazati ali mu gre res le za gospodarsko neodvisnot Kube ali pa hoče organizirati
st v oni pri sovjetskemu poveljstvu, da so do nadaljncga veljavne še stare prehodnice.
Nove so člani zahodnih vojaških zastopstev odklanjali, ker bi pomenil njihov sprejem posredno priznanje vzhodnonemške komunistične vlade.
CLEVELAND, O. — Mestni župan A. Celebrezze je bil v St.
Vincent Charity bolnišnici o-perran in bo moral ostati do- j ma več tednov.	| Lindberg Ave., je praznovala
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik včeraj 70-letnico rojstva. Cesti-
Rojenice—
Mr. in Mrs. Norman T. Novak. 16201 Rockside Rd., Maple Hts. Ohio, znanemu harmonkarju, se je rodil sinko. Oče poučuje in vodi godbo na Chanel H'gh School. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Novak z 22270 Chardon Rd. drugč stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. 11. Mayrose v Larchmont, N. Y., pa prvič. Čestitke!
Sedem križev—
Mrs. Josephine Blatnik, 20280
vlade Nikita Hruščev, ki je zaradi bolezni odložil svoj o-bisk v Francijo, določen za 15. marca, pojde tja 23. marca.
—----o----
Vse za orožje!
WASHINGTON, D. C,—V po-poučenih krogih tod računajo, da je Kuba izdala lani za orožje in druge vojaške potrebščine 120 milijonov dolarjev. Posledica tega je, da je Kuba v zaostanku
tamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Molitev—
Nocoj ob 7:30 so vabljene članice Podr. št. 14 S2Z v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Jennie Mandel, v četrtek pa k njenemu pogrebu.

Naser in Husein se zopet obdelujeta
DAMASK, Sir. — Predsednik s plačilom v zunanji trgovini za Združene arabske republike, ki
okoli 100 milijonov dolarjev in da imajo Castrove sile danes še enkrat večjo udarno moč kot so lovala z Ameriko in Anglijo pri
je tod na obisku že nad tri tedne, je obdolžil Jordanijo, da je sodo-
jo imele Batistove.
Castro sam se je pobahal, da so
ne, pa pri pristašem, da morajo delati s puško ob nogi.
ti koristim Arabcev. Nikakor ne more pozabiti, da je jordanij-njegove oborožene sile moč- SM kralj Husein 1958. ko je Ka-
tem zatrjeval svojim sem v Iraku zrušil vlado nieg°-
vega bratranca kralja Fejsala.
poklical v Jordanijo Angleže, da so jo varovali pred Naserjem in naserjevci
Osamljenost začela^ Bol- ( Pretekli mesec je kralj Huse-gariji presedati	in obdolžil arabske politike, da
SOFIJA, Bolg. — Vlada je za- izkoriščajo vprašanje palestin-prosila Grčijo in Turčijo za raz- skih beguncev v svoje koristi, govore o ureditvi mejnih in dru- namesto da bi jim pomagali. Te gib sporov, da bi popustila na- besede so brez dvoma letele na petost na Balkanu. Ni pa stavi- Naserja, ki tem beguncem vedno la podobnega predloga Jugosla- obljublja, da jim bo pomagal do viji.	“njihovih starih pravic.”
Doslej je Bolgarija popolno- —-------------------------------
ma osamljena. Izvaja najbolj bojkot vseh nekomunističnih dr.
krutb stalinistično politiko v no- žav.
tranjosti in sledi do pike stop- Izgleda, da bi se sedaj Bolga-njam Sovjetske zveze v zim an ji rija rada nekako izmotala iz prvo postojanko komunističnega politiki, zato pa mora prenašati osamelosti.
'KHERISKA DOMOVINE, MARCH 15, 1960
Ameriška Domovina
It/l1 E W <= /% l%l— n o /v r
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA >
£a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
No. 52 Tues., March 15, 1960
Komu v korist?
V	začetku meseca smo ponatisnili uvodnik, ki ga je prinesla AD pred skoro desetimi leti, v času, ko je bil njen glavni urednik (Editor in Chief) g. A. Šabec. Še na misel nam ni prišlo, da bi trdili, da ga je pisal on, hoteli smo le reči, da se je tedaj morda le strinjal z njim, ker njegove objave ni niti zavrnil, v kolikor je bilo to seveda v njegovi moči, niti se proti njej ogradil. Če se prav spominjamo, zaradi objave tistega uvodnika niti ni odstopil kot — glavni urednik lista. Zaradi jasnosti zapišemo, da je pod omenjenim uvodnikom podpis — Vili.
Omenjeni uvodnik je bil nekak zaključek dolgoletne debate med .pristaši Titove “Osvobodilne fronte” in njenimi idejnimi ter dejanskimi nasprotniki. V njem so bila objavljena dejstva, ki so človeku z dobro voljo in željo priti do resnice, lahko posvetila v zmedo, ustvarjeno po titovski propagandi.
S ponatisom omenjenega uvodnika smo med drugim hoteli tudi poudariti, da je bila “velika debata” o titovstvu in titovski “Osvobodilni fronti” za ameriške in kanadske Slovence v bistvu končana že 1. 1950, torej pet let po končani vojni in zmagoviti komunistični revoluciji v Jugoslaviji.
>;« >:< >;<
V	zadnjih desetih letih se je ozračje med nami postopno že nekam umirilo. Novi in stari so se začeli mešati med seboj, stari nesporazumi in spori so začeli giniti in pojavilo se je upanje, da bo prišlo v nekaj letih med slovenskimi naseljenci v tej deželi do novega boljšega razumevanja, do konca ostrih medsebojnih prepirov in nestrpnosti, ki imajo svoj začetek v kulturnem boju doma, v Sloveniji, še v letih pred prvo svetovno vojno.
Vodniki takozvane “protifarške” gonje in njeni pristaši se naglo selijo v večnost, njihovi sinovi in hčere pa so se v smislu ameriškega sporočila navzeli strpnosti. Še nekaj let in izginila bosta med nami stara nestrpnost in zagrizeno sovraštvo! Tega razvoja ne more zaustaviti ali preprečiti nihče, pa naj se še tako ihi'avo prizadeva in zaganja.
Slovenske moči v tej deželi pešajo. Starejši rod, ki je prišel sem pred prvo svetovno vojno naglo odmira. V nekaterih slovenskih naselbinah so vrzeli že tako močne, da jih ni več mogoče zamašiti. Da ni prišlo po drugi svetovni vojni sem nekaj tisoč novih slovenskih naseljencev, bi bilo danes na Senkleru komaj še slišati kako slovensko besedo! Tem novim se moramo zahvaliti, da sta slovenski naselbini pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti še tako trdni in da se tako uspešno upirata tujemu pritisku.
V	času, ko naše narodne sile slabe, je potrebno, da jih združimo, je potrebno, da stopimo tesneje drug k drugemu in si sežemo prijateljsko v roke, če hočemo še obstati kako desetletje.
Prav je zapisala A. Krasna v “Glasu naroda” preteklega 8. marca, “da se nam v tej dobi našega naseljenskega življenja nekako ne spodobi, da bi skušali s kompeticijo te vrste (Misli na različno višino naročnine — op. ured.) uničevati nekaj, kar si je naš naseljenec ohranil dozdaj . . .”
Sejanje sporov, oživljanje starih nasprotstev potem, ko so bila že deset let pokopana, je za narodno skupnost vsekakor nekaj težjega od “nespodobnosti,” ki jo omenja ga. Krasna.
» * <:
Ko sem v zadnjih mesecih prebiral titovsko propagando med nami, sem se vedno znova vpraševal, čemu vse to, komu vse to v korist? Jasno in na prvi pogled vidno je, da to nc; more biti v korist ameriškemu slovenstvu!
Že pozabljeno nasprotovanje in sovraštvo, oživljeno na novo, bo otežilo, če ne naravnost onemogočilo obstoj še onih nekaj društev, ki se jih je posrečilo z dolivom nove, sveže krvi ohraniti pri življenju. Nedavni dogodek pri enem teh društev nam to najlepše potrjuje.
Bo morda obnova “velike debate” o ozadju, vzrokih in ciljih Osvobodilne fronte” petnajst let po vojni koristila zmagi resnice?
To ;e svet, ki mu je do resnice, že davno spoznal. O titovstvu in Titu je izšlo tekom teh 15 let na kupe knjig v najrazličnejših jezikih. V njih je celotno ozadje državljanske vojne v Jugoslaviji in njen potek tako podrobno in jasno razložen, da ga lahko razume tudi poslednji “hlapčič trde glave.”
Strokovnjakom se je kljub vsej spretnosti komunistične propagande posrečilo izluščiti 'resnico. To na kraju niti ni bilo tako težko, ker so jim pri tem delu titovci sami pomagali z razkrivanjem “ciljev osvobodilne borbe.”
Cilje je najlažje ugotoviti po doseženih uspehih. Med “pridobitvami osvobodilne vojne” navajajo titovci vedno uvedbo komunistične oblasti in komunističnega (socialističnega) družabnega reda, pa že dolgo ne več izgon Nemcev in Italijanov iz dežele.
V letih po vojni so titovci ponovno prijeli ljudi, ker so bili poroti pridobitvam osvobodilne vojne,” pa pri tem niso nikdar navajali, da se hočejo povezati z Nemci in Italijani, da bi znova zasedli Slovenijo, kazali so na nje le kot na nasprotnike — komunizma in komunističnih oblasti!
Slovenstvu v Ameriki in spoznavanju resnice novo poveličevanje titovske ‘“osvobodilne borbe” ne služi. Ne verjamemo, da bi jih bilo kaj več med nami, ki bi mislili, da služi to naši novi domovini in njenemu načinu življenja!
Komu torej služi, komu je v korist? To nas zanima!

j BESEDA IZ NARODA j
K sodobnim svetovnim problemom
Tehtna beseda današnjim Nemcem
O nemškem vprašanju pravlja ves vesoljni svet. Mišljenja pa so zelo različna. Pred dnevi je prof. Alan J. P. Taylor, ki predava na oxfordski univerzi novejšo zgodovino in velja na Angleškem za najboljšega poznavalca nemških vprašanj, naslovil Nemcem in ostalemu sve-
še vedno v prijetnem spominu
Clevland, O. — Rojstni dan pokojnega škofa Rožmana je nam vsem v prijetnem spominu. Koliko člankov je bilo že napisanih po raznih listih in brošurah širom Amerike in Evrope. Vsi imajo pokojnega vladiko v najlepšem spominu, vsi lepo pišejo o njem, kajti pokojnik je bil res dober in prijazen mož do vsakega-
Škof Rožman je bil celih deset let gost naše fare sv. Lovren ca, zato smo ga župljani dobro poznali, ga ljubili in spoštovali. Prevzvišenega sem prvič videl leta 1938. Naš župnik, monsig-nor John Oman so bili takrat na obisku v stari domovini, od koder so mi pisali, da pripeljejo s seboj v- Ameriko ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, kateri bo imel v naši fari sveti misijon. Tako se je tudi zgodilo Ker sem bil takrat mestni od bornik in cerkveni mož, je bila meni dana čast, da sem prvi pozdravil visokega gosta, ki je pri šel v našo newburško naselbino. Tekom njegovega zadnjega desetletnega bivanja v naši fari, se je škof Rožman velikokrat pogovarjal z našimi rojaki in tudi drugimi ljudmi iz raznih krajev, ki so ga prišli obiskat. Imel je zelo veliko skrbi, saj so bili nje govi duhovnik;! razstreseni po vsej Ameriki in po drugih svobodnih deželah. Zato je mora veliko pisati, saj sem ga vide' skoro vsak dan, ko je nesel pisma v poštni nabiralnik poleg moje hiše. če sem bil kje v bližini, je blagi pokojnik vedno prišel k meni, da sva se kaj pogovorila. Enkrat sva se srečala na cesti, že od daleč se mi je smejal in mi ponudil obe roki, eno v pozdrav, drugo, da poljubim škofovski prstan. Enkrat pa me je obiskal na domu. Dolgo smo se pogovarjali o starem kraju, posebno o krajih okoli Žužemberka, kjer je doma moja žena in kateri so bili škofu znani. V mojem rojstnem kraju blizu Sežane na Primorskem, pa pokojni škof še nikdar ni bil.
Ko smo imeli v Clevelandu še zvezo Sv. Imena, skupno iz štirih slovenskih fara, je bil pokojni škof vedno navzoč na seji, katera se je vršila pri fari sv. Lovrenca. Njegovi govori so napravili globok vtis na vse navzoče. Dvakrat je škof Rožman vodU duhovne vaje za može in fante v Domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd.
Moja hčerka pa se najbolj spominja svojega poročnega dne, ko je prišel škof Rožman na poročno slavje v Slovenski narodni dom, v družbi č. g. msgr. Omana ter č. g. Julija Slapšaka. Ob tej priliki je imel zelo lep govor.
Res, pokojni škof je bil povsod priljubljen in vsem nam je zelo žal, da nas je zapustil. Pa ker je Bog tako odločil, naj bo p0 božji volji, mi pa imamo enega pripro-šnjika več v nebesih, ki prosi za nas. Ne pozabimo njegovih zadnjih besed: “Molite za tiste, ki uo nas preganjali in so nas želeli uničiti in molite za tiste, ki nam hudo žele.” Iz vsem je odpustil v želji, da bi se spreobrnili. In tako je njegova duša odšla čista v sveto nebo. Spominjajmo se ga v naših molitvah in njegova slika naj visi v vsaki hiši na vidnem mestu, da ga imamo vedno pred očmi. V težavah se zatekajmo k njemu za pomoč. Njegova dela, to je Slovensko 'semenišče v Argentini, pa gmotno podpiraj-
mo in pošiljajmo njegovemu taj- tu zel° zanimivo in P°ucn° P1-niku: Rev. Julij Slapšak, 3547 smo- ki Pravlja po našem E. 81. St. Cleveland 5, Ohio. .mnenju nemško vprašanje v To so moji prijetni spomini na °k!Vir realistične politike. Tudi pokojnega škofa Rožmana, kate- med nami se morda vprašanje re bom ohranil v svojem srcu, nemškega problema različno tol- pravično sodstvo in jamstvo, da dokler bom živ!	,mači, zato ne bo odveč, če naše . ni mogoče nikogar preganjati
Anton Meljač. čitatelje seznanimo z vsebino zaradi izražanja lastnega mne-Taylorjevih misli.	nja. Če bi šlo po našlem, bi tako
raz- izražam “britansko mnenje”.
Na Angleškem ni nobenega sovraštva proti Nemcem, nič tistega občutja, ki se je pri nas razpaslo po prvi svetovni vojni; gotovo je tudi, da ni med nami zahtev, po katerih bi morali Nemčijo ali Nemce “kaznovati” zaradi davno preteklih dogod kov. Nihče v Angliji Nemcem ne zavida njihove sedanje blaginje. Vsekakor pa je za nas življenjsko važna politična svoboda:	demokratična vladavina,
Slovensko romanje na
evharistični kongres v Nuen-chenu 31. julija do 7. avgusta 1960.
Cleveland, O. — Največja verska prireditev v Evropi bo letos prav gotovo mednarodni Evhari-! čala pred petnajstimi leti, tako
Politična bodočnost Nemčije je odvisna od sedanjpg,a svetovnega položaja in njegovega razvoja, ne pa od tega, kar se je dogajalo v preteklosti.
Druga svetovna vojna, je kon-
stični kongres. Dolgo časa se že vsa katoliška Nemčija pripravlja, da z vso slovesnostjo počasti evharističnega Boga. Ves prvi teden v avgustu bodo trajale slo-
jvsaj zadevo ocenjujemo mi ! Angleškem. Mi nismo zaintere-I sirani na tem, da bi morali Nemci še danes plačevati zato, ker ^so to svetovno vojno pričeli.
vesnosti, ki se bodo zaključile v Prav tako pa nismo prepričani, nedeljo 7. avgusta. Kakšen bo J da bi bila potrebna revizija po-
točen spored vseh prireditev, bo gotovo še objavljeno, toda iz preteklosti vemo, da se za take prilike res vsakdo kar najbolj potrudi. Zato smo prepričani, da Nemčija prav gotovo ne bo hotela zaostajati za drugimi državami v zunanjem sijaju.
Pred vojno so šle iz Slovenije
sledic te vojne. Večina mojih rojakov sprejema razmere takšne, kot so sedaj. Sprašujemo se samo, kako bi bilo mogoče te razmere tako izboljšati, da bi bilo življenje ljudi, posebno tistih v vzhodni Evropi, znosnejše. Morda bi Nemcem pri določevanju njihove bodoče politike
na vsak mednarodni Evharistični Lstregel; če bi jim razložil, ka-
ko gledam na evropski položaj kot posameznik, ne da bi si pri tem prilaščal pravico, da s tem
kongres (ki se obhaja samo vsako četrto leto) cele skupine romarjev. Zaradi razmer v Jugoslaviji sedaj na žalost tega ne
morejo storiti, pač pa bodo na , ,	„ ,	.,	,
kongres prihitele skupine sloven- j fkl° Pn Selanovih po domače.
skih romarjev iz Avstrije, Itali- I PaJ.?	uŠl IZl
je, Francije, Belgije in Nemčije. "	’
Prav je torej, da se tem skupinam pridruži tudi slovenska romarska skupina iz Amerike in Kanade. Zato vas prav iskreno vabim, da se pridružite tej skupini. Prav zato, da bi se čim več Slovencev lahko udeležilo tega romanja na Evharistični kongres, so dane velike olajšave v plačevanju.
Da bi bilo romanje čim bolj zanimivo, se bomo ustavili tudi v Fatimi, Lurdu in v Rimu, kjer bo poskrbljeno za avdijenco pri sv. očetu. Povzpeli se bomo tudi v sredo alpskih hribov in obiskali Mater Božjo na Svetih Višarjah.
Poleg teh romarskih krajev, se bomo ustavili tudi v Španiji. Španija je bila v srednjem veku ena največjih pomorskih sil na svetu. Pod špansko krono je spadala vsa Srednja in Južna Amerika (razen Brazilije). Od tod so pritekala v Španijo bajna bogastva. Zato ni nič čudnega, da so španski kralji tudi podvze. li velika dela. Med te spada tudi El Escorial, ki ga nekateri imenujejo “osmo čudo sveta.” Tako bomo imeli priliko vsaj malo se seznaniti z zelo bogato špansko kulturo, ki je nam Slovencem za žalost zelo malo poznana.
Cena celotnega potovanja je 8799.00. Olajšave so sledeče: 8275.00 ob priglasitvi (ali vsaj do 30. junija), ostalo na mesečne obroke; ali pa $100.00 ob priglasitvi in ostalo na mesečne!
kar so pri Selanovih bili: opravljali so namreč mežnarijo pri podolžni cerkvi sv. Urha.
Kot 24 letni fant ee je poročil s Francko Rožnikovo, ki je bila doma v isti vasi, v Dobrunjah. Ko je hodil vasovat, mu je bilo treba prehoditi komaj kakih 200 metrov, tako si je komaj malo čeveljčke orosU.
S Francko ,sta se poročila v Sostrem 8. februarja 1909. Žena še živi in je samo par let mlajša od njega. Lansko leto sta obhajala zlato poroko. Bila je smešna zlata poroka:	Nevesta je bila
doma v Dobrunjah, zlati ženin pa v mrzli So. Dakoti. Doma je bila peta maša in pri Janezu v
politično svobodo z naj večjim zadoščenjem radi raztegnili na vse evropske narode — in prav gotovo tudi na Vzhodno Nemči jo. Na drugi strani pa bi Nemci ne smeli ravnati tako, kot da je politična svoboda važna samo za Vzhodno Nemčijo. Mi se z vsemi silami potegujemo za to, da bi bile tudi druge dežele, posebno Poljska in Češkoslovaška deležne popolne politične svobode. Končno sta to dve državi, s ka-terimsi smo bili med vojno povezani. Če Nemci govorijo Vzhodni Nemčiji in pri tem pozabljajo na Poljsko in Češkoslo vaško, so take njihove besede sumljivo podobne nacističnim geslom o plemenski premoči “gosposkih ljudi”. V resnici ne bomo mogli nikdar verjeti, da so Nemci na strani svobode, dokler jasno in nedvoumno ne dokažejo, da sta jim usoda Poljske in Češkoslovaške prav tako pri srcu kot usoda Vzhodne Nemči je. V tem trenutku pa se nam resno dozdeva, ko da bi Nemci hoteli izriniti Ruse iz Vzhodne Nemčije samo zato, da bi zgradili ponovno močno nemško državo, in ne zato, da bi ljudi v Vzhodni Nemčiji osvobodili komunizma.
Naše simpatije veljajo ljudem, ne državam ali tradicijam Ob koncu druge svetovne vojne so nemški prebivalci Češkoslovaške in področij, ki spadajo danes k Poljski (državnopravno so ta področja samo pod upravo Poljske republike) bodisi bežali ali pa so bili izgnani. Ta izgon je lahko moralno upravičen, ali pa tudi ne. Na vsak način se je ta preselitev izvršila, je torej dovršeno dejstvo in konec. Niti ep sam Anglež ne misli, da bi bilo treba sedaj sulico obrniti.
Zeeland, So. Dakota je bila veta 1 maša. Oba sta prejela sv. obha-1 ^>0^ake ^ Čehe spet, pregnati s jilo med sv. mašo kot pred 50. i^ek področij in tam na novo naleti in le Bog je oba zlatopero- seliti Nemce. Nemci bi se mora-čenca zvezal, ki je povsod ob ii euveti postavljanja takih mo-istem čaisu pričujoč. Zlasti že-,ralnih zahtev v teh vprašanjih; nin Jože pripoveduje, da se je i kajti če bi kaj takega počeli, bi
fajn za tisti dan napucal, oblekel naj lepšo obleko, pod vratom je imel metuljčka. Pripravljeno je bilo dobro koisilo v So. Dakoti, domov pa je tudi toliko poslal, da so si lahko kaj privoščili.
V zakonu sta imela Jože in Francka sedem otrok: tri hčerke še živijo doma in so vse poroče-
se sami postavili pod zelo težko moralno obtožbo. Mi se bomo nad temi izgoni zgražali, če Nemci prikličejo spet k življe* nju pet milijonov v plinskih celicah pomorjenih Židov in Slovanov — prej ne. V trenutku ko Nemci razširjajo svoje skrbi za sedanjo Vzhodno Nemčijo v za-
ne; vse štiri sinove pa mu je vze-^ htevo po dahašnjih poljskih ir la komunistična revolucija. Eden |češkoslovaških področjih, posta je padel doma med vojno, trije pa so bili poslani nazaj in so bili kruto pomorjeni. To je velika skeleča rana na srcu matere in na srcu očeta. Toda bridkost
jajo njihovi klici o svobodi hudo sumljivi.
Izgleda, ko da bi Nemci radi izvedli nova preseljevanja, ki bi kaj lahko privedla do novega konfliktet in s tem v novo svetovno vojno. Kar se je zgodilo Oo Pisarno Avgust Kotlandar, ir',;":;'	| lota 1945, jo danes zgodovinska
5419 St. Clair Ave., Cevc,and 3, “'f	»s.ime, da sc je tre-
Mož
obroke. Za vse intonnacje	v pi-
de romanja se obrnite na potni-1	, ,	. F
J	p ^ 1 smenem stiku in obema je kar ,
Jošt Martelanc.
Jože Selan 75 letnik
Lemont, 111. — Kdo je Jože Selan? Dober slovenski in katoliški mož. To ste dve lastnosti, ki zaslužita vse priznanje.
Rojen je bil v Dobrunjah fare
Ježe je zdaj že skoraj eno leto v Lemontu pri Mariji Pomagaj in še kar korajžno stopa okrog. Zelo rad bere:	Naročeno ima
Ameriško Domovino in je nervozen, če se številka kje malo zamudi. “Tako rekoč! Kaj danes ni Domovine? “vprašuje. Ob Novem letu ima prvo skrb, da poravna naročnino. “Podpora naša naročnina!”
Sostro pri Ljubljani. Luč sveta1 Aacnni=n -,0
je zagledal 15. marca 1885 in si-!nravi “r*J •	,	,*•
- „„4,, Toi, • Pravl- Časopis mora kupiti pater pri Mežnarju, lako se je	/r,	,	.
J	(Dalje na 3. strani)
ba s tem dejstvom pomiriti. Končno pa so se stvari — kakor so se razvijale — tudi najboljše razvozljale. Vsekakor mnogo bolje — tudi za Nemce —, kot če bi jih ne pregnali in bi morali sedaj živeti pod češko, oziroma poljsko oblastjo.
Vprašanje bivših nemških področij nakazuje še eno torišče: če razmišljamo, kako bi sedanji nemški položaj izboljšali v nemško korist, potem se moramo
vprašati: kje bo to končalo? Saj smo vse to že enkrat doživeli. Med obema vojnama smo Nemcem vse mogoče dovoljevali in za vsako popustljivostjo je sledila nova zahteva. Odpovedali smo se reparacijam. Dovolili smo Nemčiji ponovno oboroži' tev. Pomirili smo se priključitvijo Avstrije. Celo sami smo pomagali, da so Nemci Čehom pobrali področja, ki nikdar niso bila njihova. In kaj smo imeli od tega? Samo nove zahteve, ki so jih Nemci uveljavljali najprej z grožnjo vojne in končno z o-rožjem. Ali naj se ti časi povrnejo? Vzemimo dai bi Vzhodna Nemčija dobila večje politične svoboščine — ali bodo potem Nemci zahtevali zedinjenje? Razumljivo je, da bi sleherni Nemec na tako vprašanje odgovoril: da! Če bi bilo zedinjenje izvršeno, ali bi potem zahtevali odpravo meje s Poljsko? Mislim, da bi se to zgodilo. In le malo bi bilo Nemcev, ki bi bili zadovoljni, preden ne bi Reich dosegel svojih meja vsaj iz leta 1937 — in tudi celo s tem bi se za dolgo ne zadovoljevali. Spet bi zahtevali Avstrijo, nato češkoslovaška ozemlja, Gdansk in koridor, potem Alzacijo in Loreno ter končno še Ukrajino. Zakaj naj bi torej spet sami sprožili verigo popuščanj, ki ne bi imela konca?
Mislim, da sem svoje stališče povsem osvetlil. Dokler Nemci ne zahtevajo drugega kot svobodo, da lahko živijo v blaginji in neodvisnosti v notranjosti današnjih nemških meja, bodo gotovo uživali vse naše simpatije. Mi pa ne bomo nikoli podpirali nasilnih sprememb teh meja, nasprotno, mi se bomo takemu nasilju uprli. Pod takimi okoliščinami ni moja zadeva, Nemcem deliti lekcije, ali, če si zares želijo miru, potem morajo — po mojem — za dolgo dobo v praksi doka.zati, da jim gre res samo za svobodo in blaginjo lastnega naroda.
Enkrat za vselej je treba pro-nehati v Zahodni Nemčiji s kampanjo po tako imenovanih sudetskih deželah ali mestih, ki se danes imenujejo Szczecin ali Wroslaw. Na ta imena se bodo morali tudi Nemci privaditi, ki še vedno* radi govorijo o Stetti-nu in Breslavu. Verjetno je, da bomo potem dobili nekega dne nekomunistično Vzhodno nemško državo v konfederaciji z Zahodno Nemčijo.
Če bo tako stanje trajalo nekaj časa in bodo Nemci dokazali, da so s tem zadovoljni, potem bo tudi zrahljano združena Nemčija mogoča ob meji Odra-Nisa. To- je najskrajnejše, v kar Nemci lahko upajo, da, imajo pravico. To pa lahko postane resnično samo, če bodo Nemci v praksi dokazali, da njihove zahteve ne gredo dalje in da dalje tudi ne bodo šile.
Meja Odra-Nisa, ki jo bo morala Nemčija izrečno priznati, bo Nemcem prinesla nemški mir in svobodo, Poljake in Čehe Pa bo sprostila skrbi in bojazni pred nemško ekspanzivnostjo. Tak bi bil resnično najboljši razvoj za vso Evropo. Resno Pa se. bojim, da do tega ne pride. Bojim se, da če nekega dne spet pričnemo s popust Ijivostjo Nemcem, se bodo njihove za" iteve zgrnile nad Evropo kot plaz, ki ga nihče ne bo ustavil, in tretja svetovna vojna nas bo zopet postavila na drugo stran-Ker pa želim, da bi obe deželi ohranili mir in postali celo pri' jateljski, priporočam Nemcem: potolažite se z obstojem Vzhodno nemške države v upanju, da se bo nekega dne rešila komunističnega jarma, priznajte Pa mejo Odra-Nisa kot koristno) u' reditev. Če tega nočete,. potem bo izbruhnila tretja svetovna vojna, ki nam bo vsem prizadejala neizmerno gorja in v kateri vi ne boste ničesar pridobili-
(Po “Demokraciji )
XHERISKX DOHDTPTS.
K ^ IV A D « K A
Ameriška Domovina
■/l-IVl' E W G/% rn— tf O	FI
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Iz slovenskega Toronta
Slovenci in kristjani smo”
Razveseljivo je dejstvo, da so za^eli po časopisju oglašati ajnovejši.” Se bolj razvese-Pvo je drugo dejstvo, da se je ^n°go teh najnovejših takoj ali flaalu po prihodu v Kanado har-onično vključilo v pozitivno e o bodisi poklicno bodisi dru-en°- Manj razveseljivo pa je tejstvo, da jih še tako mnogo ava okoli pogosto menjajoč svo-^ del0 in tehtajoč miselnost _a2nih slovenskih pokretov. Ni ^ a> da se pri tem tavanju tako n°gi ujamejo v nastavljene rdece mreže.
^ ^0^enega dvoma ni, da s pri-vaJanjem najnovejših in z njiho-111 vživi j an jem v dane razme-^ttabtajajo problemi, ki so oseb-značaja in problemi, ki za-Vajo celo skupnost. Vendar so ^oProblemi zato, da jih rešuje-gj° Zrazurnevanjem eni kot dru. t ' . aj bi temu reševanju služil jj 1 Pričujoči članek, ki bi mu j2 Za^etek postavil nekaj misli Gr?^0r°^e P0k°jnega škofa dr. pi e^0rija Rožmana, ki jih je za-
1960 V SVOiem Pismu za Rto on,-’ ^v°je misli je navezal na lc sv. očeta Janeza XXIII.
,	---- j
mi živ, potem njegova oporoka nejši bomo in bolj odporni” in —• ne sme ostati mrtva črka na pa- dodal bi še — razkrajajoče delovanje tovariša konzula ne bo že-več leti lo uspehov.
Tudi obramba je potrebna. Ne bilo namreč modro, da bi ti
pirju.
Ko so pred deset in prihajali v Kanado prvi Slovenci, žrtve komunistične revolucije
domovini, niso našli tukaj ne pi°nlrji, ki so toliko žrtvovali za
rožnatih ne nerožnatih razmer ter niti sledu o kaki slovenski skupnosti. Ni bilo ne dvorane
ne cerkve ne društev ne organi- aH z leve prihajal omalovaževat	,	,	----- ... ..
zirane dobrodelnosti. Pa niso njihovo delo ali razdirat in raz- Jezusovega bo ostalo, se množi-tožili, niso bili razočarani, niso kopavat, kar je bilo s tolikim tru- lo ter duhovno napredovalo. Že-
i___1* i 1 •	• i •	i i • i i • rT	y-vY’-i	/-T -i	I n o	« -i	__
tavali okoli niti nasedali krivim prerpkom. Zavihali so rokave in so šli na delo s skupnimi močmi v zavesti, da so Sloveici in
kristjani. Ustvarjali so skupnost ^ veseljem bo sprejet, če se vra-.................... ča z dobrim namenom.
na krščanski podlag1, prežeto s čistim slovenskim duhom. Niso se vrgli v delo, ker bi jim to velevala kaka politična stranka ali skupinska zagrizenost. Hoteli so ustvariti domovino v malem ali če rečem z besedami “Najnovejšega zdravo vsenarodno skupnost.” •
Komu so jo gradil1? Sebi, svojim potomcem, pa tudi tistim, ki prihajajo med nas po desetih letih “totalitarističnega dresira, nja” in tudi njim, ki bodo še prihajali.
IjudM •C<J misuJ° ne na to> ^ar Rib so ti pionirji slovenstva kar °ci razdvaja, marveč v Kanadi in jim prav gotovo ve-Škofn 1T10re družiti in vezati.” . Ijajo besede iz oporoke pokojne-veljajVa zelja J6 ‘bila, da bi to ga škofa: “V tem je moč, da vz-seijg ° Za nas slovenske iz- držimo v nelahkem naporu dobiti Jani <lSlovenci smo in krist-! trdna tla za razvoj in rast v tu-• V teh dveh točkah smo jini.”
'-*10	M u-rr X	I
držim' ' V tem ie moč> da vz' Nal°ga teh pionirjev pa še ni ti trd ° V nelahkem naP°ru dobi- j opravljena. Razmere jim nare-tujin-09 Ua>,Za<( razvo-i m rast v,kujej°> da z eno roko gradijo “Qje.1 ' • •” “Držite skupaj!” |zdravo skupnost naprej, z drugo
Čem Jmo na t0> kar nas druzi> v pa že dograjeno varujejo in brain brSm0 edini’ m0ČneJši bomo 'nijo. Kjer je pa treba istočasno N°J odporni.”	(graditi in se braniti, nastane ne-
je vn Sk°f ^ 1)11 videc- Naprej 'varnost, da potrebno širokogrud-R°vn Cl’ da rdede brezboštvo po- |nost zamenja ozkosrčnost, da na-je2o° prebaja v napad, in nam mesto odpuščanja nastane zame-naj U^t °b pravem času povedal, ’ ra in da nastane pomanjkanje ^eS rnemo svoje vrste.	j razumevanja. Vendar pa ne
bo njegov duh med na-'smemo preslišati besed pokojne-
3laupunM radio
^ 'znan Evropejcem kot najboljši radio na svetu, toni i*113 Podaljšano skalo na kratke valove, povoj- katerib lahko slišite Evropo (v kolikor do- ^ nik^6''0 *° vrernenske prilike). Ima 8 do 12 žarnic. 6 do 10 zvoe-tr 3V .ln stereofonični zvok. V njem je vdelan gramofon za 4 hi-stl ln Priključek za magnetofon.
PISALNI IN ŠIVALNI STROJI
P"
m***:.
podajamo
Vseh ^ 'u Z dolgotrajnim jamstvom in izvršujemo popravila na jtu roodelih. Na Vaš poklic pridemo v hišo neobvezno zaradi na-v sv 'a,* P°Pravila- Pojasnila pošiljamo tudi po pošti. Obrnite se °iem materinskem jeziku in to s polnim zaupanjem na tvrdko:
COMET
Radio, Typewriter and Sewing Machine Go.
S0 . ■	555 St. Clair Ave. West, Toronto, Out.
Priporoča: M. Koledin.	Tel. LE 5-72C9
(Pioclajarno tudi Avsenikove in druge gramofonske plošče.)
ga škofa “Glejmo na to, kar nas najbolj izobraženega člana z lah- “Kdaj boste pobirali naročnino?”
druži, v čemer smo edini, moč-; koto razumejo.
V zadnjih dveh mesecih smo karno v Celovcu, slišali predavanje g. dr. V. An-tolina — O tisku — ter preč. g.
F.
zgradnjo slov. katoliške skupnosti v Torontu, sedaj dopustili da bi jim kdor-koli, bodisi z desne
Pa vedno malo namakne za tis-
Večkrat se z Jožetom pogovar-
ske stvarnosti.” Razstava se bo kasneje preselila v Ottawo in Toronto.
*
V krogih zvezne vlade upajo,
Tako so na Bližnjem vzhodu izdelovali “ure za lenuhe”. Sto petdeset let staro uro te vrste so našli v neki hiši v kosovski vasi Kičiči. Zdaj jo hrani mest-
da bo Sovjetsija v smislu novega'm muzej v Kosovski Mitroviči, trgovinskega dogovora izvozila Razen te je na vsem svetu le še
iz Kanade dvakrat več, kot pa bo k nam uvozila. Poleg vsega tega naj bi ise Sovjeti j a obvezala kupiti vsako leto okoli 15,000,000 mernikov kanadske pšenice.
•
Zvezna vlada je pripravljena
ena prav takšna ura. Imajo v carigrajskem muzeju.
Bogato okrašena “ura za lenuhe” oddaja v določenih časovnih presledkih prijetno melodijo, ki je dovolj tiha, da go-prispevati $20,000,000 za kritje	ne m°ti v lenarjenju,
stroškov za organizacijo sveto- ?a razliko od drugih napove to-vne razstave v Montrealu 1. 1967, ^en ^as lakrat. kadar kdo
za verižico. Tako je lastnik tudi leže izvedel, koli-
ra — u iisKU — ter preč. g. • Mu ie kar dols ~če me yne razstave v Montrealu 1. 1967,	^
Sodja — O Marijini legiji. , r . ,	’ če bo v isti namen prispevala po- P0tegne
Obe predavanji sta vzbudili pri ^ "V ,!Z«V ^acmjlc enljrat krajinska vlada $15,000,000, Mon- lastnik tudi leže izvedel, koli-
dom pridobljeno.
“Slovenci smo in Kdor je v teh točkah jasnih misli, bo lahko dobil pot povratka.
Ija odbora pa je, da ne bi bilo kristjani.” očeta ali fanta v Torontu, ki se društvu ne bi pridružil!
Tajnik društva N. I. J., Krapež Mirko.
Slovenska katoliška skupnost v Torontu je široka in svobodoljubna. V njej so dobrodošli tudi tisti, ki jim je “ljudska oblast ubila vsakršne ideale in jih okradla vseh duhovnih vrednot.” V tej skupnosti morejo mladi priseljenci najti vse možnosti, da se obdržijo kot kulturni ljudje in so jim podani vsi pogoji, da se zavedo svojega osebnega poslanstva. Mnogo jih je še med njimi, ki so se organsko vključili v to skupnost, ki v njej živijo in uspešno opravljajo svoje delo. Prenehali so s tavanjem in iskanjem. Kdor ve kaj išče, bo tudi vedel, kje iskati in bp tudi našel.	V-R.
S. K. A. S. Toronto
S. K. A. S/Toronto je imel zadnje dni februarja svoj redni sestanek. Člani in prijatelji viso--košolci so prišli skupaj v prostorih “Catholic Information Centre” na Bathurst Street. Kljub izredno slabemu vremenu je bila udeležba kar zadovoljiva. Predaval je predsednik C. I. C. Rev. Fr. Stone. Prikazal je razvoj, katolištva v Kanadi in nakazal možnosti delovanja za katoliške izobražence.	Por.
Delo, napredek in duihovna rast Društva N. L Jezusovega v Torontu
Marsikateri duhovniki so se že izrazili, da ne more župnija obstajati ali da ne more vsaj uspešno delati, če ne delujejo v njej požrtvovalne sestre — redovnice.
Isto bi veljalo na drugi strani tudi za društvo N. I. Jezusovega. Težko je opisati, kaj vse je v svojih 11 letih'obstoja to društvo doprineslo dobrega za razvoj in duhovno rast župnije Marije Pomagaj v Torontu. Z neznatnega števila članov je zraslo v teku enega desetletja v močno organizacijo, ki šteje za naše razmere kar lepo število. V prvih letih obstoja je društvo delovalo na vseh možnih področjih, v zadnjih letih pa se je omejilo le na duhovno rast svojega članstva. S tem pa ni rečeno, da je delavnost padla, še vedno sodelujejo skoraj vsi člani v akcijah. O-membe vredna je predvsem vsakoletna kampanja za katoliški tisk v februarju. Kakor sem
posojil za gradnjo novih domov , dolarjev, ki prihajajo v deželo v prednost oni, katerih letni zaslu- j obliki vedno novih investicij. Ne žek je izpod $5,000. Letos bo da. smemo pozabiti, da je od celot-la zvezna vlada za gradnje hiš in nega tujega kapitala v Kanadi
vali v akciji, je letošnja kampanja še posebno dobro uspela. Kako težke so take akcije, si more predstavljati samo tisti, ki v njih sodeluje; kajti naletiš na težave in nevšečnosti, ki si jih poprej ne moreš predstavljati.
Kaj pa o duhovni rasti članstva? V zadnjih mesecih je opažati, da so se člani začeli marlji-
nov.
In kaj za bodočnost? Kakor se že sedaj vidi, društvo N. I.
JOŽE SELAN 75 LETNIK
(Nadaljevanje z 2. strani)
pir in stroje, pa delavce mora plačati! “Domovino ima plačano do 31. januarja 1961, pa bi imel gotovo do 32. jan. če bi imel mesec toliko dni. Se to pravi, da ima časopis v prestopnem le-
Zvezni proračun za 1. 1960-
• v , ,	, ,	v , stoletnico obstoja kot neodvisen
gostUno Ltm sig"	j“ » ^	na-
šen “štucelj.” In ko sem prišel domov, pa je rekla žena: “Jože, le privošči si ga!” In jaz bi ne povedal čiste resnice, če bi rekel, da Jože v tem svoje žene ng uboga.
Zadnjič enkrat mu je bilo pa hudo in mu je za nekaj časa kar
01 naj bi imel mal presežek. Ta- dem zakonu?”
Pa še kako!
“Ali srečaš kdaj Pavlo?”
‘“Da, vidim jo precej pogosto.” “Pa je srečna v svojem mla-
ko vsaj trdijo finančni strokovnjaki zvezne vlade.
“Tako je srečna, da mora v kino, če se hoče kdaj malo jokati!”
HELP WANTED — FEMALE
Vlada je izjavila, da ne misli
Vinca v kleti. Tam suša bo! I , 6te Bomarc’ ceprav 50 se Experience in accounts payable pre-
“Zresnil se ie zamislil in rekel-i P°SkUS1 2 nj0 zdaj sedemkrat P° ferred- Win use adding machine.
0 •*1VT’ a __ ^eKe_'| vrsti ponesrečili.	| Age to 45. Excellent company bene-
“Kaj res? Na to pa še nisem mislil. Pa bomo že kako prestali in se navadil1!”
Jože! Kolkor kapljic, tolko let, Bog vam daj na svet živet! Po
tu izgubo, ko mora izdati eno ' smrti pa sedež prav blizu nebe-številko več. — Za Mohorjevo Iškega soda veselja, družbo me je kar priganjal: |	Lemontski poročevalec.
----- ------o-------——
KRIŽEM PO KANADI
Minister za javna dela Walker je dosti enostaven
Letala Združenih držav bodo letošnje poletje bombardirala le. dene gore ob Novi Foundlandiji, da bi tako zmanjšala nevarnost trčenja z ledenimi gorami na pomorskih progah preko Atlantika.
' fits, including free hospitalization I and insurance. Apply in person.
GRAY DRUG STORE 2400 Superior Ave.
(54)
Parlament je odobril zakon, na temelju katerega bo pri pri-v Kanadi hodnjih volitvah vpisanih v vo-
— j-----vtclxxwx j c tauobi ciiubiavcu — v ivanaai ..	~	f------ v vV-
je dejal, da bodo imeli pri delitvi je na razpolago dosti ameriških'Ilvne imenike okoli 50000 ,novih
,	................... volivcev — Indijancev.
domov nekako polovico tega, kar je bilo.v te namene na razpolago lani. Lani je bil v ta namen izdanega 340 milijonov.
*
Ministrski predsednik Diefen-baker je dejal, da utegne sklicati za jesen posebno zasedanje parlamenta, če ne bo ta tekom' sedanjega zasedanja rešil vseh važnih predlogov.
*
Kanada pretresa znova vprašanje, ali naj se pridruži Zvezi ameriških držav ali ne. V tej zvezi so povezane Združene države z državami. Latinske Amerike. Zunanji minister Green je dejal, dapostaja Latinska Amerika vedno važnejša v mednarodni	politiki	in gospodarstvu	in da	zato mor-
da le ne bilo napak vzpostaviti z njo tesnejših vezi.
*
Zdravnik dr. W. H. Hills, ki skrbi za zdravje v torontskih ječah, je povedal, da je bil0 med 120 ženskami, ki so bile tekom zadnjega pol leta prijete zaradi mamil, 11 mladoletnih, od 120 naj bi bilo najmanj 30 takih, ki so mamila začele uživati, ko jim je bilo komaj 17 let. Dr. Hill trdi, da je uživanje mamil posebno med mladostniki v zadnjih letih poraslo. Mlada dekle, ta ise predajo najprej uživanju mamil, potem po prostituciji. Po zdravnikovih podatkih je le tež-
Ura za lenuhe
-	-	, Medtem ko se sodobne tovar-
ki je trenutne cenjen, na okoli 20 ne ur trudijo na vse načine da bilijonov dolarjev, 77 odstotkov bi svoje proizvode kar najbolj ameriškega .	prilagodile potrebam moderne-
*	ga človeka, ki mu je dragocen
Ko so Sovjeti odprli pretekli slekerni trenutek, so si nekda-teden razstavo svojega slikarstva nR urarji na Vzhodu prizade-Montrealu, so bili kanadski ivaIi- da bi ustregli tistim, ki umetnostni kritiki iznenadeni, da Rm ^as pomenil tako rekoč so imeli pred seboj samo propa- ničesar. Take ure so kupovali gandističen material namesto 'bogati veleposestniki, ki so ži-prave umetnosti. Pri tem jim je veli od dela tisočev tlačanov in še sovjetski poslanik pridigal o so hoteli imeti ure, ki bi jih
spominjale na minevanje minut in dni le takrat, kadar bi bilo to njim všeč.	,
HELP WANTED MALE
TOOL GRINDER
CIRCULAR OR DOVETAIL TOOLS
VU 3-8800
(52)
(f-S)
(uojsiux ss ’a «o)
•js so a sits
•^i saovo # srioox
•sjijauaq
lensn aqi ne ‘auipaaAO snid sajei Xianoq qgtq ‘ssep
saaHvw aovo saaaoa oir saaMvwnoox
večji vrdenosti socialističnega realizma nad ‘modernimi formalisti, ki se oddaljujejo od živjenj-
slišal posameznike, ki so isodelo- ko rešiti koga izmed njih, ki se
je prelal uživanju mamil. Tako so na primer nedavno izpustili iz ječe 21 let staro žensko, ki je bila prijeta zaradi uživanja mamil. ge isto noč so jo prijeli znova, ker so našli pri njej mamila.
*
Lansko leto je znašal primanjkljaj v kanadski zunanji trgovinski bilanci $1,460,000,000, več veje udeleževati svojih rednih'kot kdajkoli v preteklosti. Ka-mesečnih sestankov. K temu nadski izvoz je tekom lanskega verjetno pripomorejo nadvse do- Rta res porastel za pet odstot-1 bro pripravljena predavanja, v 1 kov, zato pa je porastel uvoz bla-! katera vlože požrtvovalni preda.'ga iz tujine za kar 9 odstotkov.! j vatel ji ogromno dela. Predava-.Nekateri se čudijo, kako je pri j nja so poučna, zanimiva in seve- tem mogoče, da je kanadski do-1 | da tudi na višini, da jih vsi po-^lar za nekaj višji v vrednosti od ! slušalci od preprostega pa do j ameriškega tovariša. Odgovor
KRMILO ZA PRAŠIČE — V Taičungu na Formozi so stisnili fižol z. nekaterimi primesmi v velike' kolobarje, ki bodo služili za krmo prašičem. Na Formozi, oporišču Čang-kajškove “nacionalne”' kitajske vlade, živi okoli 10 milijonov ljudi. Na sliki vidimo delavca, ki sklada fižolove kolo~ barje.
' J®
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se ženska za čiščenje v domu v Shaker Heights, 2 dni v tednu. Kličite HO 9-1358. (52)
MALI OGLASI
Naprodaj
V fari sv. Jerome, enodružinska pol-zidana hiša, 4 spalnice. 1% kopalnice, 5 garaž, dodatna) parcela. Prodaja lastnik. Kličite IV 1-1653.	(55)
Hiša naprodaj
Nova dvodružinska zidana hiša z 2 spalnicama, blizu E. 185 St. Naraven les, garaža za 2 kare. Najboljša cena kjerkoli. AN 1-1398. Stavbenik.
(54)
V najem
Dve opremljeni spalnici se od-dasta dvema moškima na 1027 E. 61 St. v bližini sv. Vida. Nezaposlenim preskrbimo delo. Kličite HE 1-6671.	—(52)
V najem
Oddajo se 4 sobe in kopalnica, spodaj, na E. 61 St., blizu Superior. Kličite HE 1-8533.	(531
Naprodaj
6-sobna zidana hiša naprodaj v Collinwoodski naselbini v fari Marije Vnebovzete. Blizu ljudske in katoliške šole in trans-portacije. Ogled samo po dogovoru. PO 1-4760.	(53)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA,

HANDEL • MAZZETTIi
Junakinja iz Štajra

Iz vrta spodaj pihlja hladen veter, votlo in žalostno donijo Jeremijeve žalostinke iz cerkve . . . “Tako, sedaj sem gotova,” naposled pravi Štefana, “sedaj grem še v cerkev pozdravit Zveličarja, potem grem precej domov.” Kar je zunaj na stopnicah nekaj zahreščalo, — in pred Štefano stoji pater Er-telij; ves bled je in kar trese se, kaj mu neki je?
“Štefka,” reče in jo prime za roko, “danes si bila že tako pridna, bi-li ne hotela napraviti še neke poti?”
“Seveda,” je postrežljivo odgovorila. “Menda ne bo treba iti daleč?”
“Ne daleč, samo v Štajer. Gospod Albert —” oči so ji zaiskrile, ko je zrla starcu v obraz, starčeve pa so plašno gledale
dvignila svojo belo roko in se je prekrižala, kakor se ljudje po navadi križajo, kadar se imenuje kuga; toda mahoma ji je o-mahnila roka, ko je starček rekel: “Gospod Albert mu streže”; vsa se je stresla in je zajecljala: “Za božjo voljo! Zakaj pa rav-;no on — da zboli in umrje! O, to je strašno.”
“Sam tako hoče, in ti, ki ga dobro poznaš in si njegova u-čenka, boš to najboje umela. On ve, da bi ta človek, kužen vojak, če bi prišel v Štajer, pahnil vse mesto v nevarnost, zato se je žrtvoval za mesto in je nesrečneža vzel k sebi, izpolnjujoč Zveličar jevo besedo: “Kar ste storili najmanjšemu mojih bratov, ste meni storili.”
“Da,” je spoštljivo prikimala Štefana, ki se je še vedno moč-
‘bi rad zdravil zoper kugo. Nih-jno tresla. To je že res, p« če ne sme tega vedeti, no, saj ti grozno bi bilo, če bi umrl sveti znaš molčati. “Štefana” - svoja mož ... Kaj naj potem počno bleda usta je nagnil k njenemu | Štajerci . . . sirote bi bil, brez ušesu, “kužni bolnik je pri nasveta, . . . čaka ga se mnogo de-Nihče za to ne ve in tudi vedeti 'la' kadar Pnde 1Z
ne sme. Gospod Albert mu stre-! “Ne bo	Štefanf’ Štef'
„	jka , jo je tolažil Ertelij. Ne po-
ti težo na vrvi. Tisočkrat bodi Bogu čast in hvala!”
“Glej, Florino,” reče svojemu sostanovalcu, čegar ime je spoznal iz bledenja, “sedaj prihajajo zravila, sedaj bo pa kmalu bolje.”
že je obvisel koš ob križu v oknu, veselja ves tresoč ga je začel prazniti Albert. Opazil je, da je bilo vse fino in snažno po-oženo noter, vsak prašek, vsaka kroglica v pergament zavita, nič ni zmešanega, vse je v naj-lepšem redu, vse je lahko precej najti. V sredi leži v dveh pergamentih zdravilo zoper kugo — kraljevski bezoar!
“Mnogo ^obrih stvari mi pošiljaš, oče Ertelij,” pravi Albert poln vroče hvaležnosti. Nato je raztopil bezoar v vodi in ga je vlil bolnkiu v usta, nato je v medenini zažgal sandalov les in je vrg^l v ogenj limonove lupine. Kmalu je močno zadišalo po sobi, smrad trohnobe se je jel umikati. Tudi večerni veter, kakor bi ga bil Bog poslal, je začel močneje pihati; ko je AJ-aert spoznal, da piha od severo-zapada, je odprl vrata svoje sobe, tako da je prepih vso prepihal. Minula ga je teža v udih, glava mu je postala lažja; čgtil je, da beži od njega bolezen, ki se ga je že hotela polotiti.
Zares, v pravem času je prišla pomoč. Zopet in zopet se je vroče zahvalil Bogu. Pa ni slutil, od kod je prišla pomoč.
••k	*	*
Če prav se je Albert trudil na vso moč, da bi s protistrupi pre-
Ko je starec govoril o kugi, je
CHICAGO. ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
GIFT SHOP and VARIETY STORE -— Alteration work. Established seven years. Owner will sacrifice on account of sickness. Call FOrest 9-f<404.	(53)
GRILL
Established good going business. Suitable for couple. Near everything. Living quarters in the rear. Priced to sell. AUstin 7-3550.
(53)
REAL ESTATE FOR SALE
$15,000 Down
8-Apartment. Large 3-room, 2 yrs. old. Near Devon and Harlem. Owner will sell for $15,000 down. Will take back mortgage for balance. Income $12,300. Price »
$95,000.
Call Mr. Tracy
Baird & Warner
TAleott 3-1855 or NEwcastle 1-1855 133 VINE AVE.
PARK RIDGE, ILL.
(52)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Mid die aged. Must like children. Reliable. Own, room. References. Stay. PRospect 8-6633.	(53)
HOUSES FOR SALE SO. W.
964 West 19th Street
Poslopje, zidano, 2 nadstropja, trgovina in dva apartmenta, gorkota; velika garaža zadaj, klet in podstrešje; tkalnica vključena v ceni za $18,000. Naplačilo $1,800, drugo kot najemnina. "
1626-1628 Blue Island
Zidano poslopje. 2 nadstropja in dvonadstropno zadaj; v dobrem stanju; dve trgovini, 2 apartmenta, parna gorkota, pripravno za majhno tovarno, razdeljevalca, prodajalca, popravljalnico, blizu Loop, kjer je velik promet. Cena $36,000. Naplačilo $4,000, drugo kot najemnina. Se lahko takoj vselite v trgovine ali Stanovanja. Vabimo brokerje, da sodelujejo — za zameno, hipoteko ali kontrakt za naplačilo.
Kličite AL C. ROPA 1618 W. 18th St. Chicago 8, IH. Telefon podnevi; HAymarket 1-5500 Zvečer- CLearbrook 2-2066 (54)
zna strahu, ki odpira vrata kugi. Veš pa tudi, da zemsko življenje ni najvišje dobro . . . Albert se smatra za prah in pepel, in ti si se vendar pri njem učila.”
“Res,” je rekla deklica. “Pri njem sem se učila, toda premalo. Toda, prečastiti, kaj naj kupim v lekarni, tekla bom v mesto, da se kmalu vrnem, zakaj” — mokro so se ji svetile oči na pobledelem obrazu, “gotovo me gospod Albert in bolnik težko pričakujeta. Li naj kupim v lekarni samo zdravila zoper kugo, bi-li ne bilo modro, da zahtevam tudi vsakdanjih zdravil, da ne bo nihče slutil . . .”
Stari pater se je posmehljal: “Prav imaš. Vedno misliš dalje, kakor mi. Tu na lističu so zapisana zdravila zoper kugo, pripisal bom še nekaj navadnih vsakdanjih zdravil, da stvar ne bo sumljiva . . . Sedaj pa pojdi v božjem imenu, moje ljubo dete. Pa nikomur ne zini niti najmanjše stvari.”
“Nikomur”, je resno zagotavljala, vzela je svojo pleteno košarico, dejala je varno listič in je kakor srna odhitela proti Štajru . - •
* * «
Večerna zvezda je izšla na nebu, okoli starega jetniškega stolpa je ječal veter, v tramovju so kričale ponočne ptice.
Albert je čelo upirajoč v roko sedel ob postelji, na kateri je ječal bolnik in se je metal semintja. Pred menihom na mizi je ležala odprta knjga, poleg nje je gorela rumena sveča. Albert je srepo zrl v knjigo; čutil je, kako mu pojemajo moči; pred očmi so mu semtertja švigale strele. Izprideni zrak, ki se je razpasel po sobi in odtod po vsem stolpu, mu je kakor kamen legal na prsi. O da bi šte danes prišla zdravila . . . toda Ertelij gotovo ni imel nikogar, da bi mu bil zaupal skrivnost in bi ga bil poslal . .
ičie zbolim in umrjem, ga boleče zbada v celo, kdo bo skrbel za tega nesrečneža, kdo bo po-j kopal njega in mene? ... ne da 1 bi kuga prišla izza teh zidov, j kamor sem jo drzno zaprl
Čuj! Spodaj je čisto tiho zapel zvonček. Albertu je kakor popotniku, ki v puščavi zasliši žuborenje studenca. Plazi se k oknu, vse se vrti okoli njega v zadušljivem zraku. Pogleda skozi okno, toda nikogar ne vidi. j Toda ko začne navijati vrv, ču-
magal strup, ki je razsajal v telesu ubogega tujca, slednjemu vendar-le ni hotelo biti bolje, nasprotno, od ure do ure je postajal slabši. Drugi dan je bilo telo že čez pokrito z bulami, ki so širile neznosen smrad. Tako žalostnih velikonočnih praznikov kakor letos Albert še ni doživel.
Koliko se je trudil pater Albert, da bi ustavil strašno bolezen! Z jesihom in limono je izpiral bolniku sežgane ustne, z vodo in vinom mu je vlival v usta srce okrcpčujoča zdravila,
z lastno roko mu je puščal kri
—	toda vse zaman, bolezen se je čedalje bolj hujšala , . . Na Veliko soboto zjutraj je spodaj v samostanski cerkvi veselo za-plamtela velikonočna sveča, orgle so zabučale, zvonovi so zadoneli in mogočno se je razlegala iz cerkve vesela “Aleluja”
—	zgoraj v stolpu je po težki, prečuti noči klečal Albert ob postelji svojega groznega bolnika. Groza ga je bilo in skoraj bi se ga bil polastil obup ob neznanskem rjovenju bolnika, ki je blaznel v strašnih boleči-
r
Petinšestdeset let
nudi KSKJ Ijubcznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
m
SLOVENSKA
JEDNOTA
nah in trgal svojo odejo . . .
Prišla je Velikonočna nedelja, in vse se je radovalo v Gotspo-du. V Albertovo ječo gori v temnem stolpu ni hotel prisijati žarek radosti. Kužni bolnik je blaznel in besnel; čez modre u-stne so se mu vsipale nesramnosti, da je Albertu skoraj srce zastajalo v prsih. Sedaj je nesrečnež preklinjal Boga in vse
I svetnike, sedaj je grozno psova svojo priležnico; nato je zabo-[ del kakega opata ali grofa,
! mu nista hotela dati kruha, sled-I njič je nekemu škofu postavil ! na streho rdečega petelina. Da' ; nielu v levnjaku pač ni bilo ta' . ko hudo med divjimi zvermi, j kakor Albertu , v tej strašni, za-j puščeni ječi pri tem nesrečnem izvržku človeštva.
Mullally Funeral Home
ZRACEVAIJVI SISTEM	AMBULANTNA POSI.UGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street
KEnmore 1-9IP
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.
17002 Lakeshorc Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
ZjTjr&jrjrjrjrjerjpjrMrj&jpjtrjrjrjerMjrA ^
*
23. SEZONA
DUQUESNE
UNIVERSITY
TAMBURAŠI
WALTER W. KOLAR, direktor
v nedeljo, 3< aprila
v MUSIC HALL, ob 3. pop.
•	Pesmi in plesi Južnih Slovanov
•	I’ristne narodne noše
Vstopnice naprodaj pri Burrows, 419 Euclid Ave.
Pod pokroviteljstvom ZUMBERAK LODGE, 859 C.F.U.
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900
Ce hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprelenia pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 00. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od &500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.
*
%
\
\
S
AVE
AFELY
AVINGS
tl 3 Kail KSth Street 25000 Euclid Avenee 6239 St. Cleir Avenee
Cleveland, Ohio
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
mmmsmMiMaamm
KDO BI IZGUBLJAL ČAS! — Izvoščki v prestolnici Indonezije Djakarti ne izgubljajo časa. Ob tropskem dežju umijejo še oni d el svojih vozil, ki ga ni opral naliv že sam. Njihova vozila so modernizirane starodavne rikše.
5
\
%
Za
vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pornebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Jglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
«117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
HE 1-0628
!
5
*
*
*
*
*
*
*
*
*
%
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE, ODKAR JE UMRLA NAŠA DRAGA MATI IN STARA MATI
Josephine Maurič
katera se je za vedno poslovila od nas dne 15. marca 1958.
Smrt je kruta, smrt jo strašna, uniči up, razdre vezi, ostane le bolest v srcu in lep spomin na prošle dni.
ŽALUJOČI OSTALI:	'
JOHN MAURIČ, sin, SOPHIA PERSON in STEFFIE GRIČAR, hčeri. — Snaha, dva zeta, dva vnuka in tri vnukinje.
Cleveland, 15. marca 1960.
MLADA ZNANSTVENIKA — Sestavljanje okostij natančno in včasih težavno delo. Barry Farber (na levi) in Greg Wood, ki obiskujeta šesti razred v Tyler, Tex. sto dosegla prvi uspeh na, tem polju. Sestavila sta okostje domačega — purana.