Politični ogled. Avstrijske dežele. Stari Viljelm, nemški cesar biva zopet na avstrijskih tleb v Gostinskih toplicab. Pravijo, da se snide z našim cesarjem in da bo tudi Bismark zravea in sbod toraj politično imeniten. Mogoče! Tudi italijanski kralj baje sili na Dunaj, da bi se z našim cesarjem pogovarjal. No, kakšni prijatelji Avstrije da so pruski Nemci in pijemonteški Lahi, to uže dolgo vemo. — Sedaj je se izvedela cela zarota nemskoitalijanska zoper Slovane v Avstriji: spomladi so došli iz Spljeta v Dalmaciji italijanski liberalci pod vodstvom dr. Bajamontija ca Dunaj v dogovore z nemškimi liberalci pod posredovanjem velikonemškega zijaka dr. Koppa. Sklenoli so Čehe, Slovence in Hrvate tako dražiti, da bodo ti razjarjeni začeli Nemce in Italijane pretepati, potem se pa mora nebo in zemljo pretresujoči kiič zagnati: ,,glejte, Nemci in Italijani si na avstrijskih tleh niti življeuja niso več slobodni. Ker pa Bismark in Garibaldi za tako upitje tanka ušesa nosita, zato ni dvoma, da se ustrašijo naposled celo svitli cesar in ministru Taaffeju dajo slovo in pokličejo zopet ustavoverske nemške liberalce". Tako so sklenoli, toda le pri Čebih se jim je posrečilo nekoliko neredov in tepežev pouzročiti, Slovenci smo na klepetanje nDeatscher-Verein" v Ptuji tiho djali in ščuvanje nemških listov prezirali. Jednako storili so tudi Hrvatje v Spljetu. Tiho so djali, akopram so psi s slovanskimi barvami trobojnicami namazani po ulicah letali. To so tem laglje storili, ker je brbljavec dr. Bajamonti pred časom zaroto prevelikemu številu svojib ljudij izpovedal. Naposled je mimost Slovanov tako razdražila Lahe, da so ti 10. julija grdo začeli razsajati tako, da jih je vojaštv-o moralo iti podit. Sedaj je pa vse jasno, vsa zarota razkrita, po našib časnikih objavljena. Vsakemu poštenemu Avstrijanu se mora gnjusiti takšna liberalna svojat, ki je pripravljena javui mir kaliti in celo Bismarka in Garibaldija na pomoč klicati. In s taksno berso držijo naši cemškutarji? Sram jib je slobodno in bi se naj poskrili. — Močno zavzelo je Slovence slišati, da se slovenski učitelji na učiteljišči v Ljubljani branijo v vseh lazredib pričeti slovenski prednašati, kakor je bilo jim zaukazaao; zopet od drugih stranij slisinio, da tunogo učiteljev blastno roke spenja po ,,Judeževih srebrnikih", katere jim nDeutscher ScbulvereinJ ponoja. To so nepovoljna znamenja, katerih ne smemo prezirati. — Na Koroskem je poslanec in libeialec Stokert poslanstvo za deželni zbor odložil. Na njegovo ruesto tiščijo liberalci nekšnega Gtitza! — Ogerski minister Tisza je obiskal svojo rojstno mesto Veliki Varadin ter razlagal, kako misli zanaprej vladariti: skrbeti boče za povzdigo poljedelstva, obrta, pomnoženje stez, železnic, zastran uprave naj ostane pri starem in glede na Hrvate je djal, da mora Reka ostari Magjarom. — Hrvati so sedaj veseli: dne 15. jul. 80 cesar zaukazali vojaško granico združiti s Hrvatsko iu Slavonijo; Zagreb bil je razsvetljen zaradi tega! Čestitamo bratom Hrvatom k tej pridobitvi! — Za kat. nadškofa v Sarajevu imenovan je dr. Stadler, vseučiliščni profesor v Zagrebu. Vnanje države. Katoličani, konservativci na Bavarskem so pri volitvab zmagali ne samo na kmetib, ampak tudi v mestih. Tako se liberalci niso nikder propali — Ruski car odpravlja povsod nepotrebne stroške, pri vojaštvu pa tudi na Ia8tnem dvoru, da bi daČe zmanjšal. Tudi je ukazal carska zemljisča kmetskim sreojaiu v najem dati, ne pa špekulantom. — Srbski knez je 6 milijonov dinarjev vzel v zajem, da nakupi 100.000 novih pušek. — Bolgarski knez dobil je od njemu udane večine poslancev na 7 let neomejeno višjo oblast, da uredi deželo. — Turški sultan je sumljiv na vse strani: proti Rusom daje Bospor ob Črnem morji utrjevati, proti Fiancozom pošilja vojakov v Afriko. — Italijani so se uesramno obnaiali v Rimu, ko je 30U0 pobožnikov v noči od 12.—13. jul. spremljalo truplo rajnega papeza Pija IX. od sv. Peterske cerkve k sv. Lovreucu zunaj mesta, kder dobi stalno počivališče; besna drubal je spremljevalce napala s kamenjem, palicami in revolveiji, okolo 30 ljudij je ranjenih, 1 duhovnik je mrtev ostal, s truplom Pijevim so drubali vsli le, ker so rprežene konje v silui dir pognali, policija pa je bolj s fakini držala. Papež so se pritožili pri vseh vladab rekoč: ,,kako da je sedaj jasno, da so papež jetnik italijanske vlade; ako nečejo se podati v smrtno nevarnost, ne smejo nikamor iz svoje palače." Glas o tej italijauskej nesramnosti je vzneniiril ves katoliški svet! — Francozi se laakajo španjolskim liberalcem in so iz Pariza iztirali Don Karlosa, kterega imajo konservativci za pravega kralja. V Afriki se je Francozom posrečilo po krvavej vojski vzeti mestoSfaks. Arabov je palo blizu 1100. Voditelja Bu-Ameme pa ne morejo uloviti. — Angleži npijajo o tajnej zvezi Bismarka 8 Francozi; pravijo tudi, da Italija Astriji ponuja, naj ta vzame Novipazar, Mitrovico in vso Macedonijo s Solunom  vred Italiji pa naj prepusti Albanijo. Nekaj se zopet kuba!