Primorski Št. 8 (16.045) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se-je tiskal v tiskarni 'Dober-& -• v Sovcu pri Goreni; Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni ‘Slove-n". '-iškim pri Idriji, do 7. moja 1945 pa v a>vc.' 'rstu, kjer je Izšla ' • .'evilka. Bil je ea.iu;iskani partlza- . sužnjeni Evropi. 'K v za- TRST tecchi 6 - Tei. 040/77966UU_______ ^ vored24maggto l -Tel.0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190________ , POŠTNINA PlAČANA V GOTOVINI I OUU LIR Spedizlone In abbonamento postale 45% SOBOTA, 10. JANUARJA 1998 Stare, nove in rezke besede Sandor Tence Politika je včasih zanimiva tudi zato, ker je neprevidljiva, čeprav vsi nepredvideni dogodki niso vedno pozitivni; večkrat je res prav nasprotno. Nepredviden -v tonih in zlasti v vsebini - je bil gotovo poseg predsednika poslanske zbornice Luciana Vio-lanteja na včerajšnji izredni seji deželnega sveta. Violante je s svojimi rezkimi in nedvoumnimi besedami predramil srečanje, ki se je s posegi načelnikov svetovalskih skupin počasi spreminjalo v običajno sejo deželnega parlamenta. Povedal je stvari, ki jih mnogi mislijo, a se jih ne upajo na glas povedati, začenši z ugotovitvijo, da si bo morala Dežela svojo novo avtonomijo priboriti predvsem sama. Rim je najbrž ne bo zaviral, a tudi pretirano pomagal ne. S tega vidika je bil predsednikov poseg pozitiven in spodbuden. Manj prepričljiv pa je bil predsednik poslanske zbornice v vsebinskem delu svojega govora. Nihče ni od njega pričakoval kdove kakšnih smernic ali razlag, gotovo pa kako jasnejšo besedo o tem, kako si zamišlja novo državno ureditev ter vlogo dežel in občin. Že res, da mora predsednik zbornice biti »super partes«, vsebinsko gledano pa se nam je zdel njegov poseg predvsem simbolične narave in nič več. Včerajšnja seja bo koristna, v kolikor bodo deželni svetovalci znali udejaniti vsaj nekatere predloge, ki so jih iznesli predvsem zastopniki tako imenovane civilne družbe. V mislih imamo predvsem lepe besede Benečana Marina Qua-lizze, ki je poskrbel za pravo lekcijo strpnosti in ponosa, umirjen in zelo globok poseg tržaškega škofa Eugenija Ravignanija ter tudi nagovor tržaškega župana Riccarda Illyja, ki je bil sicer v tonih podoben Violantejevemu. Ne vemo, ali bo ta seja ostala v zgodovini naše dežele; to kar smo na njej slišali pa je, v dobrem in v slabem, nedvomno vredno razmisleka, predvsem pa zahteva takojšnja dejanja, da jutri ne bo vse skupaj prepozno, in da ne bo toliko opevani federalizem z enim zamahom izbrisal posebnost FJK, ki je in ki je vredna zaščite. USTAVNE REFORME / IZREDNA SEJA OB NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA ZBORNICE VIOLANTEJA Deželni svet izpostavil vlogo Slovencev pri zaščiti avtonomije Govor Benečana Marina Gualizze - Odmevne besede Antonioneja in Cruderja TRST- Včerajšnja izredna seja deželnega sveta je jasno izpostavila pozitivno in v marsičem odločilno vlogo, ki so jo igrale narodnostne manjšine, začenši s slovensko, pri ustanovitvi Furlanije-Julijske krajine kot dežele s posebnim statutom. Na to so opozorili skoraj vsi diskutanti, nekateri v dobri veri, drugi pa najbrž zgolj iz politične oportunosti. Po uvodnih besedah predsednika skupščine Roberta Antonioneja in vlade Giancarla Cruderja so sejo popestrili posegi zastopnikov pisane deželne stvarno-sti.V imenu narodnih in jezikovnih manjšin je spregovoril rektor videmske teološke Sole, Slovenec iz videmske pokrajine Marino Qualizza. Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante je poslušal dvaindvajset posegov, svojega pa je posvetil bodočim perspektivam dežele, ki po njegovem ne morejo več temeljiti na zgolj (samo) obrambi značilnosti, zaradi katerih je FJK dobila posebni statut. Svojo novo vlogo v novi federalistični Italiji si bo morala ena najbolj bogatih in razvitih dežel priboriti predvsem sama. Glede narodnih manjšin je Violante podčrtal pomen njihove.zastopanosti v izvoljenih telesih. Nanašajoč verjetno se na parlament in na deželni svet je dejal, da o tem obstajajo nekatere težave in ustavne zapreke, ki pa jih bo moral zakonodajalec ustrezno rešiti. Verjetno je pri tem imel v mislih dvodomno komisijo za reforme, predlogi katere .hodo v kratkem v razpravi v senatu oziroma v poslanski zbornici. Na 2. in S.strani POBUDA SSK / NA TRGU OBERDAN Spetič o zaščiti in volilnem ZaSSo bistvena vloga Protestni shod ob Violantejevem obisku Opozorili so ga na nerešena vprašanja: zaščitni zakon in izvolitev slovenskih kandidatov ■ • t ^ ■ t'-' SSE ■ -T-r- r i n mjMJL. -E 'M *S * m] ¥ j t|b - ji TRST - Pred palačo deželnega sveta se je odvila manifestacija (na sliki), ki jo je sklicala Slovenska skupnost, da bi opozorila predsednika poslanske zbornice Violanteja na prisotnost slovenske manjšine in na nerešene probleme, v prvi vrsti na zaščitni zakon in na volilni sistem, ki naj omogoči izvolitev slovenskih predstavnikov. Naglasili so tudi dejstvo, da posebni status Dežele FJK sloni prav na prisotnosti manjšine, vendar teptajo razloge, na katerih sloni deželna avtonomija. Manifestacije so se udeležili somišljeniki stranke, skupina dijakov in šolnikov, društvo Edinost, Zveza neposrednih obdelovalcev in Kmečka zveza s številnimi transparenti Na 3. strani sistemu TRST - V pismu Violanteju in Anto-nioneju sen. Spetič ugotavlja, da ima Dežela avtonomijo zaradi slovenske manjšine in se zavzema za zakonsko zaščito in volilni sistem, ki naj omogoči izvolitev slovenskih kandidatov. Na 3. strani manjšine TRST - Včerajšnja izredna seja deželnega sveta je za predsednika Sveta slovenskih organizacij dokazala, da je slovenska manjšina eden od temeljev posebnega statusa FJK, kot je potrdila večina nastopajočih. Na 3. strani METODA Dl BELLE Bindi: »Pripravite se na preizkuse« Ministrica za zdravstvo včeraj pozvala javne ustanove Ircss RIM - Po včerajšnji seji vlade je ministrica za zdravstvo Rosy Bindi pozvala javne zdravstvene in znanstvene ustanove, ki se posvečajo zdravljenju oz. preučevanju rakastih obolenj (Ircss), naj bodo pripravljeni na preizkušanje metode zdravnika Di Belle. Kot je povedala ministrica, je s tem želela razrešiti dolgotrajen spor, predvsem pa zaščititi interese bolnikov, ki v tako hudi bolezni ne morejo biti prepuščeni sami se-bim. Vendar pa je ministrica povedala, da bo zahtevala dokumentacijo, ker po njeni oceni ne morejo sodniki določiti, če posamezno zdravilo oz. metoda sodi med obvezne storitve javne zdravstvene službe. Odzivi na odločitev ministrice so pozitivni, ker predstavlja vsak zasuk v dolgotrajnem sporu o metodi Di Belle, ki po presoji komisije ministrstva za zdravstvo ni dovolj preverjena, medtem ko je mnenje bolnikov o njeni učinkovitosti drugačno. Na 12. strani SODNO LETO / OBRAČUN Zaskrbljujoč porast mladinskega prestopništva TRST - Manj ropov, manj izsiljevanj, manj prepirov in stečajev, a več mladinskega kriminala. To je slika, ki izhaja iz poročila glavnega tožilca tržaškega prizivnega sodiSča Elia Pasquariella, o delovanju sodnih organov v obdobju od julija 1996 do jinija lani. V naši deželi so zabeležili največje število prijav mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj na število prebivalstva (60 prijavljenih mladoletnikov vsakih 100 tisoč prebivalcev). Mladoletniki so prišli navzkriž s pravico največkrat zaradi tatvin, posesti in razpečevanja mamil. Število umorov se je rahlo povečalo (od 13 na 15), prav tako število smrtnih nesreč pri delu. Političnih zločinov in terorističnih akcij ni bilo. Sodni organi imajo veliko opravka s tujimi državljani, manj pa z mafijskimi organizacijami, ki se niso zakoreninile v tukajšnje družbeno tkivo. Glavni tožilec Pasquariello je v svojem poročilu omenil tudi boj proti nezakonitim prehodom čez slo-vensko-italijansko mejo in pouaril pomen sodelovanja s slovenskimi sodnimi organi. Na 5. strani Bolnišnica: Gorica obtožuje Fasolo GORICA - Odbor za obrambo goriske bolnišnice obtožuje nekdanjrga deželnega odbornika za zdravstvo Fasolo, da še vedno skuša privilegirati Tržič na škodo Gorice. Proti tej nameri se tudi Odbor opredeljuje za čezmejno sodelovanje s Šempetrom. Na 9. strani razprodaja ob koncu sezone izrednougodne cene Ul. Ponziana 3 Ul. Settefontane 19 Tel. 764833 Tel. 767513 2 Sobota, 10. januarja 1998 IZREDNA SEJA DEŽELNEGA SVETA POSEGI GOSTOV IN NAČELNIKOV SKUPIN »Zaščita manjšin predstavlja pogoj za okrepitev upravne avtonomije« Odmevna posega tržaškega župana Riccarda lllyja in škofa Eugenia Ravignianija Včerajšnja izredna seja deželnega sveta je jasno izpostavila pozitivno in v marsičem odločilno vlogo, ki so jo igrale narodnostne manjšine, začenši s slovensko, pri ustanovitvi Furlanije-Julijske krajine kot dežele s posebnim statutom. Na to so opozorili skoraj vsi disku-tanti, nekateri v dobri veri, drugi pa najbrž zgolj iz politične oportu-nosti. Jasno je prišel do izraza razkorak med besedami in dejanji, posebno v zadržanju tistih, ki so vCeraj povzdigovali vlogo slovenske manjšine, predvčerajšnjim pa so npr. glasovali proti olajšavam za izvolitev slovenskih svetovalcev. Po uvodnih besedah predsednika skupščine Roberta Antonioneja in vlade Giancarla Cruderja so izredno sejo skupščine popestrili posegi zastopnikov pisane deželne stvarnosti oziroma t.i. civilne družbe. V imenu narodnih in jezikovnih manjšin je, kot poročamo na drugem mestu, govoril msgr. Marino Qualizza; za govorniški oder pa je prvi stopil tržaški škof Eugenio Ra-vignani, ki je zastopal vse škofe in škofije iz naše dežele. Potem ko je postavil ospredje potrebo po uveljavitvi vrednot, kot sta solidarnost in pomoC potrebnim, je Ravignani izrazil upanje, da bodo napovedane ustavne reforme upoštevale vlogo teritorialnih enot, kot so npr. občine in dežele. Naši ljudje in naše cerkve so nasledniki oglejskega patriarhata, ki je temeljil na kulturni in jezikovni raznolikosti. To je osnovna značilnost, je poudaril tržaški škof, na kateri mora FJK v spremenjenih razmerah uveljaviti in na novo graditi svojo posebnost in avtonomijo. Tržaški župan Riccar-do Illy, ki je zastopal združenje italijanskih občin (ANCI), je bil mnenja, da sta prisotnost narodnih manjšin in obmejnost, še danes aktualna elementa za ohranitev posebnega statuta FJK. Glede slovenske manjšine je omenil evropsko konvencijo, ki jo je tudi Italija pred nedavnim ratificirala, ter dodal, da bi morali država in predvsem Dežela posvetiti veCjo pozornost šoli in izobraževalnim ustanovam manjšine. II-ly je vse prej kot zadovoljen z novim deželnim volilnim zakonom, ki ne šCiti stabilnosti, zato bi bilo koristneje, da bi o volilnih normah v posameznih deželah odločal kar rimski parlament. O pozitivni vlogi narodnih manjšin je spregovoril tudi pisatelj Claudio Magris. Evropa, ki se rojeva, je Evropa snidenj, sreCanj in mešanja kultur in jezikov, ki imajo vsi svoje dostojanstvo in svoje mesto v današnjih časih. Kulturi pa je treba pomagati, zato je Magris pozval deželne upravitelje, naj posvetijo veCjo skrb kulturnim inštitucijam in ustanovam, ki jih v naši deželi res ne manjka. Deželni tajnik CGIL Paolo Pupulin, ki je zastopal tudi CISL in UIL, se je zavzel za veCjo vlogo dežel in občin v novi federalistični državi, medtem ko je bivši dolgoletni predsednik Dežele, danes predsednik furlanske banke GRUP Antonio Comelli spregovoril v imenu bančnega in finančnega sektorja. Pokrajinske uprave je zastopal predsednik Pokrajine Trst Renzo Codarin, delodajalce pa predsednik furlanskih industrijcev Andrea Pittini. Hudoval se je nad ceneno delovno silo v Sloveniji in nad dejstvom, da ima sosednja država igralnice, FJK pa jih ne mara... Sledili so posegi načelnikov oziroma predstavnikov vseh dvanajstih svetovalskih skupin, kolikor jih danes šteje deželni parlament. Paolo Ghersina (Zelena lista) je omenil pozitivno in ustvarjalno vlogo narodnih ter jezikovnih manjšin, projekt »evroregije« Al-pe-Jadran in strpnost, ki označuje sožitje različnih komponent v FJK. Aldo Ariis (Forza Italia) se je izrekel za rešitev vprašanja zajamčene izvolitve Slovenca in navedel nedavni zakonski predlog, ki ga je o tej zadevi predložila Berlusconijeva stranka. Ivano Strizzolo (Ljudska stranka) je izrazil pričakovanje, da bo FJK vztrajala na poti dialoga s sosedi in spoštovanja notranje raznolikosti, na kar sta opozorila tudi Renzo Travanut (DSL) in Gianluigi Pegolo (SKP). Slednji je opozoril Violanteja, da Slovenci že ves povojni Cas Čakajo na zakonsko zaščito. Zadnja se je oglasila Viviana Londero (Liga), ki je kritizirala Rim in zlasti dvodomno komisijo za reforme. Ligaši so po njenem posegu zapustili sejo v znak protesta »proti zastopniku države, ki ne priznava naravnih pravic narodov«. _________________GOVOR MSGR. MARINA GUALIZZE_____________________ »Od Milj do Trbiža, ena sama narodnostna celota« Pozdrav tudi v imenu furlanske in nemške jezikovne skupnosti - Zahteva po vidljivosti slovenske televizije StirijeziCni pozdrav (v italijanščini, slovenščini, furlanšCini in nemščini) monsinjorja Marina Chializze odraža pisani narodnostni in jezikovni mozaik, zaradi katerega je ustavodajna skupščina priznala Furlaniji-Julijski krajini položaj avtonomne dežele. Govornik je to zelo dobro strnil v petminutnem posegu, ki je daleC od kakršnekoli retorike ali jokavega tarnanja, izzvenel kot ponosna in lucidna analiza stanja manjšin. Jezikovna različnost kot razvojni in torej pozitivni element za vso deželno skupnost. Živimo v državi, ki žal ostaja v marsičem centralistična in kot kaka (iz centra) ne more ali ne zna učinkovito zaščititi naše posebno- sti. Ce bo država znala zaščititi manjšine, bo v resnici zaščitila tudi svojo raznolikost in torej tudi samo sebe. Potem ko je izpostavil slovensko narodnostno vez, ki teCe od Milj do Trbiža, je Qualizza omenil položaj v rodni Benečiji. Tisti, ki so tam ostali Slovenci, si verjetno zaslužijo spomenik, saj so znali kljubovati vsakovrstnim pritiskom, tudi s strani centralistične države, ki je potrosila veliko energij za njihovo asimilacijo in narodnostno uničenje. Razmere pa se na srečo spreminjajo. Danes imamo v Spetru dvojezično šolo, ki je najboljši dokaz naše volje do življenja v odgovor vsem tistim, ki so upali v našo resignacijo. Qualizza je po- stavil dvoje zahtev: vidljivost slovenskih televizijskih oddaj RAJ tudi v videmski pokrajini in deželna volilna zakonodaja, ki, taka kot je danes, oškoduje slovensko manjšino. »Gospod predsednik Violante v imenu vseh Slovencev, ki živijo v Italiji naj parlamentarni zbor ne žabi, da mi Slovenci v Italiji Čakamo že petdeset let na uresničitev naših pravic«. Qualizza, ki je rektor videmske teološke šole, je, kot rečeno, pozdravil tudi v imenu furlanske skupnosti, ki je v deželni stvarnosti v resnici večina. Omenil je preporod furlanskega jezika in kulture, kot velik dosežek pa je izpostavil nedavni prevod Svetega pisma v furlanšCini. UVODNA POSEGA / PREDSEDNIK SVETA ANTONIONE IN ODBORA CRUDER Skupni razlogi obeh predsednikov za posebno avtonomijo Dežele F-JK Najvišja predstavnika deželnega sveta in vlade tudi o prisotnosti slovenske manjšine Izredna seja deželnega sveta se je zaCela s posegoma predsednikov sveta Roberta Antonioneja in odbora Giancarla Cruderja, ki sta poleg svojih visokih uradnih funkcij tudi predstavljala tržaško in furlansko dušo Dežele. Se posebej zanimivo je, da sta oba naglasila - podobno kot večina naslednjih govornikov - prisotnost slovenske manjšine kot bistveni element za dodehtev in ohranitev posebnega statusa in avtonomije Dežele. Predsednik skupščine Antonione je naglasil, da je Violantejev obisk znak, da pri reformi državnega ustroja v federalističnem smislu upoštevajo tudi hotenja krajevnih uprav. Stoletje, ki se bo v kratkem zaključilo, je v teh krajih beležilo dve svetovni vojni, dve diktaturi, etnično preganjanje in ostra nasprotstva, vendar se je vsaj zaključuje z uveljavljanjem sožitja in strpnosti: za Antonioneja je naša dežela lahko simbol procesa ustvarjanja skupne Evrope v tretjem tisočletju. Predsednik deželnega sveta je zatem naštel poglavitne razloge za posebni status, ki ga ima Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina: »Naša zgodovina, slovenska skupnost, ki ji je še treba zagotoviti zajamčeno institucionalno predstavništvo, prisotnost različnih narodov, jezikov in kultur, geopolitična lega naše dežele, ki meji na državo, ki še ni Članica Evropske unije, pomembna vloga, ki jo je in jo bo odigrala dežela FJK v procesu integracije bližnjih območij,« to so za Antonioneja osnovni razlogi avtonomije, ki jo je treba zajamčiti tudi v prihodnosti. Za njim je predsednik deželne vlade Cruder je orisal pravne osnove se- danje avtonomije in perspektive, ki naj bi jih odprla reforma dežavnega ustroja oz. ustave z uvedbo federalne ureditve, na- to pa osredotočil svoj poseg na politične elemente, na katerih sloni sedanji status Dežele s posebnim statutom. MoC za to, da se tak posebni status ohrani tudi v okviru reformirane italijanske države, je treba iskati predvsem v sami deželi, je dejal Cruder, premostiti je treba krajevne interese in uveljaviti deželne prednosti v odnosu do države in predvsem v mednarodnem merilu. Tudi Cruder je omenil prisotnost manjšine - slovenske ne tej strani meje in italijanske na drugi strani - kot sestavni element posebne deželne vloge in na koncu pozval predsednika Violanteja, naj posreduje parlamentu Zeljo, da bi v preustroju ustavne uretive ohranili posebnost naše dežele. IZREDNA SEJA DEŽELNEGA SVETA Sobota, 10. januarja 1998 3 POSEG PREDSEDNIKA POSLANSKE ZBORNICE Violante: Ohranili boste posebnost, v kolikor boste kos novim razmeram »Zastopanost manjšin v izvoljenih telesih je problem, ki se go je treba resno lotiti in tudi rešiti« Bodočnost Furlanije-Julijske krajine je predvsem odvisna od vas, od vaših predlogov in od vaše sposobnosti prilagajanja novim časom in razmeram. Predsednik poslanske zbornice Luciane Violante je pozorno in olikano poslušal dvaindvajset posegov, svojega pa je posvetil izključno bodočim perspektivam dežele, ki po njegovem ne morejo več temeljiti na zgolj (samo) obrambi značilnosti, zaradi katerih je FJK dobila posebni statut. Novo vlogo v novi federalistični Italiji si bo morala ena najbolj bogatih in razvitih dežel priboriti predvsem sama. Violante je izhajal iz bistveno spremenjenih zgodovinskih razmer, ki »Seznanjem sem s problemi slovenske manjšine in pozorno spremljam postopek za odobritev zaščitnega zakona, ki se je začel v zbornici. Ustavna komisija za ustavne reforme, v okviru katere je bila ustanovljena delovna skupina za slovensko manjšino, je imela v preteklih tednih polne roke dela z drugimi vprašanji, kar velja tudi za poročevalca zakona Domenica Masellija. Slednji se bo sedaj lahko bolj posvetil temu vprašanju in osebno upam, da bo zbornica v doglednem času odobrila zaščitni zakon za Slovence«, je Violante izjavil Primorskemu dnevniku. deželni svet je dejal, da o tem obstajajo nekatere težave in ustavne zapreke, ki pa jih bo moral zakonodajalec ustrezno rešiti. Verjetno je pri tem imel v mislih dvodomno komisijo za reforme, predlogi katere bodo v kratkem v razpravi v senatu oziroma v poslanski zbornici. se bo morala FJK soočiti z novo gospodarsko kompetitivnostjo na mednarodnih tržiščih, ki se že kaže npr. v odnosih s Slovenijo. Obramba upravne avtonomije in posebnega statuta ne sme več biti ideološki problem, ampak predvsem pragmatični pogled v bodočnost. Izredne seje deželnega parlamenta so se kot gostje udeležili tudi zastopniki komponent naše manjšine (f.KROMA) so označevale rojstvo FJK. Takrat je bila politika vodilo družbe, danes pa mora biti obratno. Zanj so bistvene vrednote državljani, družine in podjetja, nekakšna gibala družbene in posredno tudi politične scene. Nekoč je bil centralizem, danes pa se na obzorju pojavlja federalizem; od politike in politikov ljudje zahtevajo predvsem hitre odločitve. Temu bo treba prilagoditi državni ustroj, začenši z volilnimi zakonodajami. Furlanija-Julijska krajina - je dejal predsednik zbornice - si ne sme več zamišljati avtonomije v duhu dosedanje politike zahtev, ampak potreb in v perspektivi bodočnosti. Ce bi razmišljali po starih kalupih, bi danes namreč lahko vse dežele iz tega ali onega razloga zahtevale posebne statute in tratmaje. Vaša dežela si bo morala svojo novo avtonomijo v bistvu priboriti predvsem sama. Glede narodnih manjšin je Violante podčrtal pomen njihove zastopanosti v izvoljenih telesih. Nanašajoč verjetno se na parlament in na Na področju zunanje politike bo morala FJK v bodočnosti opustiti t.i. obrobno politiko in se resno posvetiti mednarodni politiki z veliko začetnico. To misel vsekakor ni poglobil. Na to se je na kratko .navezal, ko je omenil velike spremembe v produktivnih sektorjih, pri čemer SHOD / OB VIOLANTEJEVEM PRIHODU Javni pozdrav in protest na pobudo Slovenske skupnosti Pred palačo deželnega sveta somišljeniki SSk in dijaki Predsednika poslanske zbornice Violanteja so pred sedežem deželnega sveta pričakah s številnimi transparenti: šlo je za shod, ki ga je sklicala Slovenska skupnost in so se mu odzvati somišljeniki stranke, skupina dijakov (v glavnem nižjih razredov višjih srednjih šol) s transparentom učiteljišča A.M.Slomška in z nekaj šolniki, pa tudi predstavniki društva Edinost, Zveze neposrednih obdelovalcev in Kmečke zveze. Ob zelenici sredi Trga Oberdan so raztegniti več transparentov z gesti kot »Pravičnost večine je v pravicah manjšine«, »Slovenci v Italiji še čakajo na spoštovanje in zaščito«, »Brez Slovencev Dežele ni«, pa tudi »Zahtevamo doklado za dvojezično poslovanje« uslužbencev tržaške pokrajine na liceju Fr.Prešema in na zavodu Z.Zoi-sa. Na trgu je bilo tudi nekaj zastopnikov Alpinske avtonomistične zveze ter osamljen pristaš Severne lige, ki je pomahal »Lucianu«, kot ga je glasno klical, z zastavo Padanije. Predstavniki Slovenske skupnosti so mimoidočim delili dvojezični letak, v katerem piše, da »Slovenci iz Furlanije-Julijske krajine pozdravljamo predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja in podpiramo Deželo FJK v njenem prizadevanju za ohranitev in utrditev posebne avtonomije. Ostro pa protestiramo zaradi postopanja z našo narodnostno skupnostjo.« V letaku nadalje trdijo, da ima Dežela FJK poseben statut »predvsem zaradi prisotnosti slovenske manjšine, kot jasno izhaja iz uradnih aktov ustavodajne skupščine iz leta 1947.« Slovenska skupnost v svojem letaku še ugotavlja, da je 50 let potem, ko je stopila v veljavo ustava, »slovenska skupnost še vedno brez zaščitnega zakona. Zakonodajni postopek, ki se je začel v veji parlamenta, kateri predseduje posl. Violante, se nikamor ne premakne.« Organizatorji pobude v svojem stališču pišejo še, da »tudi Dežela FJK ni izpolnila svojih obveznosti do slovenske manjšine. Z nedavnim volilnim zakonom je večina deželni svetovalcev zavrnila vse tiste predloge, ki so v duhu evropskih pravnih standardov težili k temu, da bi zajamčili ali vsaj olajšali izvolitev slovenskih predstavnikov. Se več, dejansko nam je odvzela možnost izvolitve samostojnega predstavnipšt-va v deželnem svetu,« piše še v letaku Slovenske skupnosti.»Dežela bo lahko ohranila svojo posebno avtonomijo samo z resnično demokratičnim pristopom do' odprtih vprašanj slovenske manjšine, ki je bistvena sestavina deželne skupnosti,« zaključuje letak, ki ga je deželni podtajnik stranke Ivo Jevnikar stisnil v roke predsedniku Violanteju ob vhodu v deželno palačo. Jevnikar se je zatem v krajšem govoru zahvalil udeležencem shoda in pri tem poudaril razloge za manifestacijo, med katerimi je prav gotovo najpomembnejša zahteva po zaščitnem zakonu in po večji doslednosti Dežele, ki ne bi smela zahtevati večjo avtonomijo, obenem pa teptati razloge, na katerih ta avtonomija sloni. SSO o izredni seji in slovenski manjšini Za predsednika Sveta slovenskih organizacij Sergija Pahorja je izredna seja deželnega sveta potrdila, da je slovenska manjšina eden izmed temeljnih elementov posebnega statusa, ki ga v italijanski državni ureditvi uživa naša Dežela. Domala vsi nastopajoči so se sklicevali na slovensko prisotnost v deželnih mejah, piše v tiskovnem sporočilu, da so branili upravno samostojnost, katero spravlja v nevarnost napovedana ustavna reforma. Posebej je SSO hvaležen Marinu Qualizzi, ker je bil zelo prepričljiv s svojimi jasnimi in globokimi besedami in je ponovno utemeljil potrebo po zaščiti manjšine. Za predsednika poslanske zbornice Violanteja je zajamčeno zastopstvo v deželnem organu samoumevno. Njegove besede so, komur hoče razumeti, izzvenele kot kritika tistim političnim krogom v Deželi, ki so od njene ustanovitve na to potrebo hote pozabljati. Posebna zahvala gre tudi vsem in še posebej mladim, piše še predsednik SSO Pahor, ki so pričakali predsednika Violanteja pred palačo deželnega sveta in s pomenljivo tiho demonstracijo izpričali slovensko prisotnost. SKP Pismo sen. Spetiča o zaščiti m zastopstvu Sen. Stojan Spetič je v imenu slovenske komponente Stranke komunistične prenove naslovil na presednika deželnega sveta Antonioneja in na predsednika poslanske zbornice Violanteja odprto pismo, v katerem ugotavlja, da ima Dežela FJK posebno avtonomijo, ker v tej deželi živi slovenska manjšina. Podobno je tudi v drugih deželah alpskega loka, kjer pa manjšine že uživajo tisto zaščito, ki jo Slovenci še pričakujejo od parlamenta. S tem v zvezi sen. Spetič izraža upanje, da bodo znali v krajšem času odobriti zaščitni zakon, in da bo zakon tudi zadovoljivo rešil odprta vprašanja. Med temi je pomembno vprašanje zastopstva manjšine v državnih in deželnih izvoljenih telesih: sen. Specič ugotavlja, da so tri desetletja sedeli v deželnem svetu vsaj trije Slovenci izvoljeni na etnično mešanih strankah levice in en zastopnik Slovenske skupnosti, zadnje volitve pa so že privedle do zmanjšanja tega zastopstva, novi deželni volilni zakon pa sploh ne predvideva nobene olajšave za izvolitev manjšinskih kandidatov. V svojem pismu sen. Spetič zato predlaga, da bi vprašanje izvolitve slovenskih kandidatov rešili brez ustvarjanja getov z ločevanjem volilcev po etničnem ključu, pač pa z znižanjem vstopnega praga za razdelitev ostankov listam, ki predstavljajo slovenske kandidate v tržaški, goriški in videmski pokrajini. UtfHJiAi fci+eteAlo&ti Prvi trgovski ples na Opčinah Pred dobrim mesecem dni so v Narodni ulici 47 na Opčinah slovesno predali namenu novo poslovno stavbo. Gre za zelo moderno urejeno zgradbo, v kateri so prodajalna optike Malalan ter poslovni prostori podjetja Koimpex. To poslopje je nadomestilo eno najstarejših stavb na OpCinah, v kateri je bila dolga leta znamenita kavarna MiCel. Na sliki nekdanji prostori v Čudovitem stilu liberty, kjer so ravno na današnji dan pred 84 leti priredili prvi trgovski ples. V FURLANSKEM POLITIČNEM KOTLU Se mar pripravlja »četrti pol?« Zgovorne spremembe pri Telefriuli VIDEM - V furlanskem političnem loncu se pred pomladanskimi deželnimi volitvami začejnajo brbotanja in mešanja, iz katerih je že razviden poskus, da se na deželnih volitvah predstavi nov (koliko bo res nov?) politični subjekt oziroma tako imenovani »četrti pol«, o katerem se šušlja že dalj časa. Vrsta neformalnih srečanj je v dneh neposredno pred božičem prerasla v širši sestanek na pobudo direktorja glasila videmske škofije Vita cat-tolica monsignorja Duilia Corgnalija. Sestanka se je udeležila vrsta županov in krajevnih upraviteljev, predstavnikov podjetniških krogov, med katerimi velja omeniti župana iz Codroipa in Latisa- ne ter predstavnika videmske zveze industrij-cev Clocchiattija. Bila sta prisotna tudi sociologa Bruna Tellia in Raimon-do Strassoldo, pa tudi njegov brat Marzio Strassoldo, rektor videmske univerze. In ravno slednji naj bi bil osrednja osebnost novega gibanja, ki ga nekateri opazovalci primerjajo Illyjevemu volilnemu zavezništvu, nekateri pa nastajajoče volilno telo že nazivajo kar »stranka županov«. Kakšna naj bi bil politična izhodišča gibanja, še ni dokončno pojasnjeno, jasni pa so razpoznavni elementi furlanskega avtonomizna, prisotnost videmske škofije tudi pove svoje, na srečanju pa je bilo opaziti tudi več nekdanjih de- KOROŠKA Slabi izgledi za odpravo starega volilnega reda CELOVEC - Skupen boj majhnih političnih strank proti nedemokratičnemu volilnemu redu na Koroškem - z volilnim pragom desetih odstotkov je Koroška edina avstrijska zvezna dežela, ki še naprej zagovarja tako skrajno restriktivno ureditev - bo očitno ostal neuspešen. Predsednika koroških socialdemokratov (SPO) in Ljudske stranke (OVP) Michael Ausservvinkler in Christof Zematto sta sredi tedna na tiskovnih konferencah namreč ponovila odklonilno stališče glede reforme volilnega reda še pred naslednjimi dežel-nozborskimi volitvami spomladi leta 1999. Zer-natto je celo menil, da bi znižanje procentne klavzule za osvojitev osnovnega mandata na štiri ali pet odstotkov povzročilo »italijanske razmere v deželi«. Takih pa da na Koroškem ne želi. Po deželnozborskih volitvah leta 1994 sta omenjena politika in tudi Haiderjevi svobodnjaki govorili še popolnoma drugače: napovedah so takšno reformo volilnega reda, ki naj bo tudi manjšim strankam (kot npr. Zelenim in Liberalnemu forumu, ampak tudi slovenski Enotni listi) dokončno omogočila vstop v koroški deželni parlament. Dobro leto dni pred novimi volitvami je zdaj jasno, da je pri koroških politikih ostalo pri lepih besedah. To, čeprav so nekatere druge zvezne dežele, kot Nižja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska - in po odločitvi ustavnega sodišča - tudi Salzburg, svoj volilni red medtem prilagodile zvezni ureditvi, ki predvideva volilni prag štirih odstotkov. Naj odločnejši nasprotnik znižanja procentne klavzule na nivo drugih zveznih dežel je Ljudska stranka oz. njen predsed- nik in deželni glavar Christof Zernatto - očitno iz strahu, da bi - kot samo še tretja sila v deželi - dokončno izgubila vlogo jezička na politični tehtnici. Socialdemokrati bi - skupaj s svobodnjaki - z dvotretjinsko večino lahko spremenih volilni red, toda Ausservvinkler si tega ne upa. Ljudska stranka mu je namreč za ta primer zagrozila, da bi v tem takoj postavila vprašanje o nadaljnji usodi koalicije tako v vladi kot tudi v deželnem zboru. Zeleni so še včeraj spo-ročih, da bitke še niso predah: za dosego bolj demokratičnega volilnega reda so kot zadnjo možnost napovedali izpodbijanje deželnozborskih volitev leta 1999. Nadalje so sporočih, da so - skupaj z Liberalnim forumom - v ta namen že vložila predlog o preverjanju ustavnosti koroškega volilnega reda. Slovenska Enotna lista (EL), ki se prav tako bori proti sedanjemu volilnemu redu na Koroškem, zase pa zahteva zajamčeni manjšinski mandat v deželnem zboru, bo - ne glede na nadaljnji razvoj spora - nastopila tudi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Predsednik EL Andrej VVakounig: »Naša ponovna kandidatura je »jasen signal, da slovenska narodna skupnost ne bo popustila v svoji zahtevi po zajamčenem mandatu v koroškem deželnem zboru«. Ob tem velja še posebej izpostaviti uspešno delo samostojnih slovenskih frakcij v juž-nokoroških občinah, kjer so slovenske liste pri občinskih volitvah spomladi leta 1997 osvojile 5527 glasov oziroma 56 sedežev v občinskih svetih. S tem številom glasov pa bi Enotna lista osvojila osnovni mandat, če bi veljala šti-riodstotna klavzula! Ivan Lukan TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA DRNOVŠKA Ohranili smo politično stabilnost' LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je na svoji prvi letošnji novinarski konferenci - ki je včeraj sovpadala tudi z prvo obletnico, ko ga je državni zbor izvolil za mandatarja za sestavo nove vlade - ocenil, da je "predvsem pomembno, da smo v Sloveniji uspeli ohraniti pohtično stabilnost". Po Drnovškovih bese- -dah to postaja ena od naših prednosti v primerjavi s številnimi drugimi državami, saj nam njihove izkušnje v zadnjem času, na primer Češke, kažejo, da politične datk za članstvo v EU." Premier Drnovšek je dejal, da se vlada sedaj intenzivno ukvarja s pripravami za začetek pogajanj in za nadaljnjo harmonizacijo naše zakonodaje z evropsko. Vlada je še enkrat pregledala in včeraj potrdila strategijo vključevanja Slovenije v EU in jo je poslala v parlament, ki bo predvidoma na svoji prvi naslednji seji opravil razpravo o tem dokumentu. Po premierovih napovedih bo letošnje leto v veliki meri v znamenju javne razprave in sprejemanja ključnih odločitev v zvezi Franco Juri v Trstu Državni sekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Franco Juri se bo v ponedeljek 12. januarja sestal v.Trstu s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, in to pred srečanjem s podsekretarjem v italijanskem zunanjem ministrstvu Pie-rom Fassinom, ki bo predvidoma v petek, 16. januarja. V Trstu se bo državni sekretar Juri pogovarjal o sloven-sko-italijanskih odnosih ter predvsem o položaju slovenske manjšine v luči dvostranskega sodelovanja. negotovosti zelo direktno vplivajo na gospodarske rezultate. Z vidika današnje perspektive je za takratno situacijo premier Drnovšek dejal, da "je bilo vloženo veliko naporov v oblikovanje nove koalicije, vendar pa je koalicija dala rezultate. Tisto kar smo v tem letu uspeli storiti je odločilni proboj v odnosu do EU". Lansko leto je v veliki meri preteklo tudi v znamenju naših aktivnosti, da se prebijemo v prvi krog članic kandidatk za članstvo v EU, je dejal premier in spomnil, "da smo v precej zapletenih okoliščinah uspeli doseči soglasje strank za ratifikacijo evropskega sporazuma in spremembo ustave, kar je bil predpogoj, da smo se na koncu leta tudi kvalificirali v prvo skupino kandi- z pokojninsko reformo. Vlada nadaljuje tudi s prizadevanji, da uredi in uravnoteži javne finance. Velik del t.i. vladnega varčevalnega paketa je sprejet, v zadnjih dneh pa je v pogajanjih dosežen dogovor s sindikati v negospodarstvu o gibanju plač v letu 1998. "Ocenjujemo, da nam bo uspelo doseči sorazmerno zdržno in primerno plačno politiko v dogovoru s socialnimi partnerji ter da se bomo izognili večjemu socialnemu konfliktu in 'samim st-vakam", je še ocenil Drnovšek. Tudi ta zadnji razgovor in vztrajanje vlade na ohranitvi institucije socialnega partnerstva dajejo rezultate, kar je zelo pozitiven znak za Slovenijo in posledično tudi za gospodarsko gibanje. Na novinarsko vprašanje, kaj bo vlada storila z vidika vključevanja naše države v EU na demono-polizaciji podjetij je Drnovšek dejal, da bodo postopno odpravljali monopole tam kjer so. "Pri tem se moramo zavedati, da to moramo storiti v kontekstu našega članstva v EU, ki ima sorazmerno močno protimonopolno zakonodajo in tudi ustrezen sank-cijski mehanizem. Glede prodaje državnega premoženja je predsednik vlade poudaril, da vnaprej ne želi govoriti niti o količinah niti o konkretnih prodajah, ker gre za tržne transkacije. Zato je vlada v proračunu postavila sorazmerno zahteven cilj; 10 do 12 milijard SIT naj bi letos pridobili od prodaje državnega premoženja. Ta finančni cilj pa je svojevrsten pritisk, da se začne s procesom privatizacije državnega premoženja ter da se ta sredstva usmerjajo v nove investicije. Ko je odgovarajal na novinarsko vprašanje je premier zavrnil tezo, češ, da je Slovenija še posebej zainteresirana za dobrososedske odnose zaradi tega, da bi hitreje prišla v EU. Slovenija je zainteresirana za dobrososedske odnose ne glede na EU. To je normalen interes vsake normalne države, saj si nihče ne želi slabih odnosov s sosedi. EU ima svoje mnenje in svoje ocene, tako o Sloveniji kot o Hrvaški, saj tudi če prihaja do napetosti zna oceniti kdo je kriv in kdo ni. S tem nismo obremenjeni, smo pa zainteresirani, da so odnosi čim boljši in da odprta vprašanja rešimo v inetresu obeh strani, je dejal Drnovšek. Glede izjav mariborskega župana o lastništvu Narodnega doma je premier na novinarsko vprašanje odgovoril, da je težko ra- cionalno komentirati neracionalne trditve mariborskega župana. Da je obrambno ministrstvo lastnik številnih objektov v Sloveniji ni nič nenavadnega, saj je bil takšen zakon sprejet po osamosvojitvi. Na novinarsko vprašanje glede pogajanj o cerkvenih gozdovih je Drnovšek dejal, da niso še končana in niso pripeljala do dogovora, stališči vladne in cerkvene pogajalske skupine sta različni. Vendar sta obe skupini izrazili pripravljenost, da se pogajanja še nadaljujejo, je še dejal Drnovšek. (STA) mokrščanskih veljakov, med katerimi je bil kot »siva eminenca« najvidnejši nekdanji dolgoletni predsednik deželne vlade in sedaj predsednik videmske hranilnice GRUP Antonio Comelli. Opazovalci so v tem pogledu tudi zabeležili nenavaden nastop videmskega nadškofa Batti-stija, ki je v videmski katedrali izkoristil novoletni Te Deum za izrazito političen govor, v katerem se je dotaknil vseh aktualnih argumentov, od parlamentarne dvodomne komisije, do pomladanskih deželnih volitev. Resno je opozoril krajevni politični razred, kritično je ošvrknil deželni volilni zakon in pri tem dejal, da imajo volil-ci pravico vedeti, za kakšno koalicijo bodo glasovali, cerkev pa se po njegovem ne more omejevati le na širjenje evangelija. Vsemu temu dogajanju na furlanski politični sceni je treba dodati še en pomemben premik, in sicer zamenjavo lastništva vplivne televizijske postaje Telefriuli. Tekstilni industrijec Carlo Burgi je že podpisal preliminarno pogodbo z navezo, v kateri bo imel 35-odstotni delež podjetnik Carlo Melzi (med drugim lastnik tržaškega Piccola in videmskega dnevnika Messaggero veneto), enak delničarski paket je odkupil venetski založnik in lastnik Gazzettina Luigi Rossi, z manjšimi paketi pa so prisotni videmska zveza industrij-cev, videmska nadškofija in družba Hauser iz Trsta. (D. U.) PISMO UREDNIŠTVU Očarljiva Turčija? Primorski dnevnik pozorno spremlja dramo kurdskih beguncev, kr se množično zatekajo v Evropo. Vzroki te diaspore pa so nam bolj malo znani. Kurdistan si dehjo Armenija, Sirija, Iran, Iraq in Turčija. Skupno je Kurdov približno 26 milijonov, malo več kot polovico jih živi v Turčiji, kjer predstavljajo celo četrtino skupnega prebivalstva. Po padcu osmanskega cesarstva so Turki energično nastopih proti Armencem, Grkom in Kurdom, da bi novoustanovljeni republiki zagotovili etnično čistost. Prisilno izseljevanje, požigi vasi, množični umori in prepoved rabe materinega jezika so sistemi, ki jih oblasti še danes dosledno uporabljajo proti Kurdom. Kurdistan je pod strogo vojaško kontrolo in oblasti podpirajo kruto represijo. Na nekaterih območjih so celo uvedb embargo nad hrano tako, da jo sedaj razdeljuje kar policija. V javnosti je govora le o boju proti »kurdskim teroristom«, Id naj bi predstavljali veliko nevarnost za ves Srednji Vzhod. Turčija in Iraq sta podpisala bilateralno pogodbo, tako da lahko oddelki obeh vojsk sledijo kurdskim gverilcem in beguncem celo čez državno mejo. Te preganjajo predvsem, ker živijo na strateško in ekonomsko vaznem območju, ki je bogato z naftnimi vrelci. Odpor tega naroda pa slabijo tudi hudi notranji boji. Turčija izvaja nad Kurdi hudo represijo in jim ne priznava najosnovnejše narodnostne pravice. Zaradi tega se nam zdi Anatolska tura neumestna izbira, saj tudi z dohodki turizma turške oblasti finansirajo načrtno uničevanje kurdskega naroda. Upamo, da bo v prihodnje PD na popolnejši način predstavil »turške znamenitosti«. Nas dnevnik, ki je glasilo Slovencev v Italiji, ki dobro pozna manjšinske problematike, bi se moral takim turističnim pobudam izogibati. Kati Košuta in Adriano Ferfoglia _____SODNO LETO / OBRAČUN GLAVNEGA TOŽILCA_ Sodišče: zaskrbljujoče mladinsko prestopništvo Več umorov, manj ropov, izsiljevanj in stečajev V ponedeljek bodo na tržaškem sodišču odprli novo sodno leto, že včeraj pa je glavni tožilec tržaškega prizivnega sodišča Elio Pasquariello posredoval javnosti obračun delovanja sodnih organov v minulem letu, pri Čemer je vzel v poštev obdobje od 1. julija 1996 do 30. junija 1997. Iz njegovega poročila izhaja, da je Furlanija-Julijska krajina v primerjavi s številnimi drugimi italijanskimi deželami precej umirjena, brez večjega števila hudih zločinskih dejanj. Pasquariello pa je kljub temu opozoril na nekatere zaskrbljujoče podatke, predvsem kar se tiče mladinskega prestopništva. Glavni tožilec je izrecno izpostavil ta tip kaznivih dejanj. Dežela se namreč »ponaša« z nezavidljivim rekordom najvišjega odstotka prijavljenih mladoletnikov na število prebivalcev (kar 60 vsakih 100 tisoč prebivalcev). Največ so jih prijavili zaradi tatvin v stanovanjih. Naraslo je tudi število ropov, ki so jih zakrivili mladoletniki, med hujšimi zločini pa je omenjen umor videmske Solnice, ki ga je zakrivil mladoletnik. Število kaznivih dejanj zaradi razpečevanja in posesti mamil je ostalo domala nespremenjeno, sodni organi pa so zabeležili nekaj primerov pedofilije in spolnega nasilna nad mladoletnimi. V tej zvezi je glavni tožilec zapisal, da so odkrita dejanja le vrh ledene gore in da je jealno število spolne zlorabe mladoletnih mnogo večje od ugotovljenih in dokazanih primerov. Glede tatvin je poudaril, da jih gre veliko naprtiti mladim nomadom, ki jih odrasli prisilijo h kraji. Število umorov se je povečalo (lani 15, leto prej 13), število poskusov umorov je ostalo nespremenjeno (24). Občutno se je zmanjšalo število ropov (356, prej 426). Sodni organi so prav tako zabeležili manj primerov izsiljevanj (lani 92, leto prej 138), medtem ko v obravnavanem obdobju ni bilo ugrabitev. Prav tako niso zabeležili političnih de-likov in terorističnih atentatov. Iz tožilčevega poročila izhaja, da v naši deželi ne delujejo mafijske organizacije. Tožilec pa je poudaril, da morajo or- gani pregona skrbno paziti, da bi se mafijske lovke ne razširile tudi na ta predel. Opisal je, kaj bi lahko »privabilo« mafijske organizacije v te kraje. V prvi vrsti je omenil razčlenjene protizakonite dejavnosti, kot so tihotapljenje droge in orožja, nezakonito priseljevanje, prostitucija; zemljepisna pozicija dežele, ob meji z vzhodnoevropskimi državami, bi lahko botrovala »preselitvi« mafijskih organizacij semkaj, »privabila« pa bi jih tudi blaginja in bogastvo te severovzhodne dežele. Glavni tožilec Elio Pa-squariello je omenil, da so italijanski in slovenski policijski in sodni organi vzpostavili sodelovanje, da bi zajezili protizako- nite prehode Cez sloven-sko-italijansko mejo. V ta namen se je 7. oktobra lani skupina italijanskih sodnikov sestala v Ljubljani s slovenskimi kolegi, ki se ukvarjajo s tem žgočim vprašanjem, da bi uskladili posege za učinkovitejši boj proti organizatorjem nezakonitih prestopov meje. Med ostalimi prekrški je Pasquariello omenil, da se je povečalo število smrti pri delu (lani so zabeležili 13 primerov, leto prej enega manj), medtem ko število prekrškov zoper zaščito okolja in teritorija ni zaskrbljujoče. Število stečajev se je znižalo (sto rimerov manj kot leto prej), prav tako pa se je občutno zmanjšalo število pretepov in prerekanj. DUS / TRŽAŠKI REGULACIJSKI NAČRT Marca razsodba o prizivu Občine junija sklep o Kmečki zvezi in o KZKV Deželno upravno sodišče bo v zadetku marca sklepalo o prizivu Občine Trst glede nedavno odobrenega občinskega regulacijskega načrta. Tako so včeraj odločili upravni sodniki, ki so zaceli obravnavati pritožbo Illyjeve uprave zoper Deželo oziroma njen tehnični odbor, Ceš da je neupravičeno in tudi nezakonito spremenil urbanistični projekt, ki ga je odobrila mestna skupščina. Junija pa bo Deželno upravno sodišče sklepalo o prizivih Kmečke zveze in Koordinacijskega združenja kraških. vasi. Kmečka zveza je vložila priziv proti Črtanju kmetijskih področij pod Križem, Pro- DEVINSKI GRAD Zapleti v zvezi s prodajo »Zavrnjen nakup Devinskega gradu«. S tem naslovom je v zadnjih predbožičnih dneh krajevni tisk oznanjal prvi velik zaplet v zvezi s postopki glede nakupa graščine, ki dejansko simbolizira in predstavlja lepote tega dela Jadrana. 2e pred letom dni je v javnosti odjeknila vest, da je devinski princ Carlo Ales-sandro della Torre e Tasso v finančnih škripcih in da si menda ne namerava več privoščiti luksuza vzdrževanja gradu. Takoj so se pojavile govorice o raznih bogataših, ki naj bi se zanimali za odkup gradu, kot tudi o možnosti, da bi grad prešel v javno last in torej na razpolago skupnosti. Nemajhno neznanko pa je predstavljala cena približno dvajsetih milijard lir in seveda birokratski križev pot, ki Čaka vsako tovrstno pobudo. Medtem ko so zasebniki ostali v senci, se je. javna uprava energično mobi-1 izida: o možnostih nakupa in namembnosti graščine je bilo na tržaški prefekturi sklicanih vsaj osem sestankov, na katere so bile povabljene tako krajevne javne uprave kot tudi tržaško vseučilišče, Trgovinska zbornica, Zavod združenega sveta, znanstve- SLOVENSKI KULTURNI KLUB V novo leto z novim zagonom Danes srečanje s Tereziko Srebrnič, ki bo govorila o Izraelu Med božičnimi prazniki so si tudi mladi, ki so aktivni v Slovenskem kulturnem klubu privoščili kratek oddih po dobro uspeli predbožični dobrodelni akciji, ki so jo izvedli skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi mladinskimi organizacijami. Slovenski kulturni klub, skupina Shalom, Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) in Slovenska zamejska skavtska organizacija so 20. decembra skupaj priredile prednovoletni božični ples. Pobuda je naletela na presenetljivo dober odziv, saj se je v Marijinem domu pri Sv. Ivanu zbralo veliko mladih, ki so se hoteli sprostiti v prijetni družbi sovrstnikov, ob glasbi skupine The Floating Points iz Gorice. Te mlade pa ni združila le gola želja po zabavi, paC pa tudi želja, da bi s skromnim prispevkom pomagali zbrati sredstva v korist dekletu z OpCin, ki je doživelo hudo prometno nesrečo. Največ prispevkov so nabrali s pomočjo dobrodelne loterije, dobitke so prispevali posamezniki in nekatere trgovine z Opčin (trgovina Cobez, trgovina Erbolario, Foto Russo, slaščičarna Saint Honore, trgovina igraC Ulgheri-Pavat, drogerija Verdemela, Profume- ria 90, Foto Loredana, trgovina Unussi, trafika v Proseški ulici na Opčinah). Po kratkem premoru pa SKK drevi že vabi na nov večer. Gostja današnjega sestanka v Peterlinovi dvorani v ulici Donizetti 3 bo Terezika Srebrnic, ki je marsikomu že poznana, saj je svoje prostovoljno delo kot laična misijonarka v deželah tretjega sveta predstavila že v marsikaterem društvu in tudi po radiu. Terezika je po poklicu učiteljica, že nekaj let pa svoje poletne počitnice preživlja na tujem, kjer se posveča prostovoljnemu delu. Na nocojšnjem večeru bo spregovorila o svojih izkušnjah v Izraelu, kjer se je ukvarjala s hudo prizadetimi otroki. Pripovedovanje o intenzivnem doživljanju Izraela v vsej njegovi očarljivosti in tudi kontrastih bo popestrila s prikazom diapozitivov. Mladi Slovenskega kulturnega kluba in MOSPa pa se obenem že intenzivno pripravljajo na drugo veliko prireditev. To je Slovenija party, kulturno družabna prireditev, s katero bodo mladi (in manj mladi) že sedmič proslavili praznik mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije. Potekala bo v soboto, 17. t.m., v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, v Trstu. Breda Susic ne ustanove in drugi. Zadevo si je vzel k srcu predvsem posl. VViller Bordon s političnimi jamstvi samega ministra Veltronija. Zgleda-lo je da bo zadeva stekla in v prvi polovici junija je devinski princ priredil mogočno dražbo, na kateri so prodali dober del pohištva, umetnin in knjižnice za skupno ceno preko osmih milijard. Grajsko stavbo in park naj bi kupila dežela s finančno pomočjo ministrstva za kulturo. Vse pa se je zataknilo v drugi polovici decembra ob proračunski obravnavi pristojne deželne komisije, ko je bila z glasovi Na procesu proti Giustini bodo zaslišali še enega policista Z zahtevo pretorke po zaslišanju še enega policista in ponovno odložitvijo ogleda videoposnetkov o dijaškem protestnem shodu se je včeraj nadaljeval proces proti Enricu Giustini. Nekdanjega pripadnika X-mas je sodišCu prijavil Primož Sancin, ker je med dijaškim shodom 26. oktobra ’94 grobo žalil slovenske dijake in Sancina samega in udaril v videokamero, s katero je Sancin snemal dogajanje. Njegove posnetke bi si morali ogledati že na prejšnji obravnavi, vendar tržaška pretura ni tehnično opremljena, zato so proces ponovno preložih, in sicer na soboto, 24. januarja, ko naj bi se vsi preselili v prostore, ki so opremljeni za ogled videoposnetkov. Iz njih, tako zagotavlja Primož Sancin, je jasno razvidno, da dijaki niso delili letakov, ki naj bi žalili ita-lijanstvo Trsta, kot trdi Giustina. sekom in Kontovelom. Koordinacijsko združenje pa je vložilo na DUS tri pritožbe. Prva se nanaša na Kraški park (Dežela je v bistvu razširila površine, ki so na osnovi deželnih predpisov namenjene parku), druga na obrtno cono pri Trebčah, tretja pa na tr- govski center pri Bazovici. Oba projekta sta bila sprva vključena v regulacijski naCrt, kasneje pa Črtana, kar velja tudi za park Globojner na Pa-driCah. Upravni sodniki so vCeraj razsodih, da so vsi štirje rekurzi KZKV umestni in vsebinsko utemeljeni. SKP, SL, AN, UF in CDU Črtana postavka o nakupu gradu. Kasneje je deželna vlada sicer pripravila nekaj predlogov, s katerimi bi med razpravo o finanCem zakonu v deželnem svetu ponovno vključili sporno postavko v formalo-politiCni preobleki. KonCni razplet v deželem svetu je tisk označil za »virtualen nakup« gradu: postavka namreC predvideva 11 milijard, porazdeljenih v triletju 1998-2000 pod pogojem, da ministrstvo za kulturo poveri deželi pristojnosti v zvezi s kulturnimi dobrinami. Tako formulirani sklep so v bistvu (mimo strankarskih pripadnosti) podprli komunisti in dober del furlanskih, goriških in pordenon-skih svetovalcev. Tako omejujočemu sklepu pa so seveda odločno nasprotovali predvsem tržaški svetovalci in del večinske koalicije. Prvi je seveda reagiral devinski princ, ki je sklep deželnega sveta razbral kot odstopanje od prvotnih zagotovil političnih oblasti in dal razumeti, da ne izključuje možnosti prodaje gradu zasebemu kupcu. Za prehod graščine v javno last se že od nekdaj zavzema tudi devinsko-na-brežinski župan Vocci, ki predlaga dodelitev objekta v kulturne in vzgojne namene mednarodnega profila. Predlogov o namembnosti gradu je seveda veC, tako da bi ga nekateri radi dodelili karabinjerskemu oddelku za varstvo kulturnih dobrin, drugi bi v njem radi videli luksuzno igralnico, tretji pa muzej ali pa še kaj drugega. Namembnost pa je konec koncev sekundaren problem predvsem glede na to, da bi lahko jutri na deviškem gradu plapolal dinastični grb kakega ameriškega, nemškega ali pa japonskega mogotca... (GB) NOVICE Srečanje Slovenske skupnosti s koroškimi Slovenci Danes dopoldne se bodo v Zabnicah v Kanalski dolini srečali predstavmki Slovenske skupnosti s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Enotne liste iz avstrijske Koroške. Slo bo za srečanje v okviru rednih stikov med temi organizacijami. Na sestanku bo govor o položaju obeh manjšin, o odnosih med njima in matično Slovenijo ter o nekaterih pobudah, ki jih te organizacije nameravajo skupno izvesti v bližnji prihodnosti. Izredna občinska seja za ACEGAS Skupina desetih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu je podpisala zahtevo po sklicanju izredne seje v roku 20 dni, da bi zaslišali predsednika in elane upravnega sveta podjetja Acegas. Devetim predstavnikom strank opozicije (Forza Italia, Nacionalno zavezništvo, Ccd-Cdu, Severna liga in Svobodni sever) se je pridružil tudi zastopnik Zelenih Alberto Russignan. Zahteva svetovalcev po razCišCenju odnosov z Acegasom je posledica imenovanja, za katerega se je župan Illy odločil zadnji dan leta, ko je nadomestil prejšnjega predsednika Delpiera z Gio-vannijem Gambardello. Deset delovnih mest V ponedeljek in torek, 12. in 13. januarja bodo na sedežu urada za delo v Ul. F. Severo 46/1 sprejemali prošnje za 10 mest sociosanitarnega delavca III. kategorije za omejeno obdobje 6 mesecev. Urad bo odprt od 8.30 do 12. ure. Predstaviti je treba formulac C/l ali roza knjižico. Kandidati morajo imeti diplomo nižje srednje šole in ni omejitev glede njihove starosti. Predstaviti je treba dokumentacijo o družinskem dohodku. Izid natečaja bodo objavili v petek, 16. januarja ob 9.30. Dela na cestah v miljski občini Miljska občina obvešča, da bo zaradi del v Ul. Serbatoio dovoljena samo enosmerna vožnja, in sicer od prihodnjega ponedeljka do zaključka del. Za nove člane SKP Danes ob 16. uri se bo v krožku Skp Poncana -Sv. Jakob pričelo srečanje novih elanov Stranke komunistične prenove. Srečanje o Gramsciju v Minervi V knjigami Minerva v Ul. S.Nicolo 20 bo v torek, 13. t.m. s pričetkom ob 17.30 predstavitev vrste publikacij o Antoniu Gramsciju. Pobudo prireja deželni inštitut Antonio Gramsci. Vstop ha srečanje je prost. Tečaj Ari za radioamaterje Z draženje radioamaterjev Ari sporoča, da se bo v kratkem pričel tečaj za dosego dovoljenja uradnega radioamaterja. Za informacije so na razpolago na sedežu združenja v Ul. Pasteur 16/1 pri Melari vsak torek, Četrtek in petek od 20. do 22. ure. TeCaj bo trajal šest mesecev, predavanja bodo ob torkih in četrtkih zvečer. Informacije so dosegljive tudi prek interneta na naslovu http://aspide.it/freeweb/ari. Skupščina esperantistov Jutri dopoldne bo v sedežu Tržaškega esperanti-stiCnega krožka v Ul. Crispi 43, I. nadstropje, splošna skupščina elanov krožka, in sicer ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicu. Določili bodo koledar pobud za leto 1988, med katerimi bo aprila 10. konferenca esperantisov Alpe Adrie in julija mednarodna konferenca esperantistov. 6 Sobota, 10. januarja 1998 TRST ŠOLSTVO / INFORMATIVNI SESTANEK V Nabrežini velika pozornost staršev ob vpisih v šolo Vrtce v devinsko-nabrežinski in zgoniški občini bo zapustilo 24 otrok Nabrežinska didaktična ravnateljica Marina Castellani je bila včeraj vidno zadovoljna nad udeležbo na informativnem sestanku na osnovni šoli Vergila Sčeka v Nabrežini, na katerem je seznanila starše šoloobveznih otrok o značilnostih in dejavnostih petih slovenskih osnovnih šol, ki delujejo v nabrežin-skem didaktičnem ravnateljstvu. Sestanka se je udeležilo 21 mamic in dva očka, to je skoraj toliko, kolikor znaša število otrok, ki bodo junija zapustili otroške vrtce v ravnateljstvu in se septembra preselili v prve razrede osnovnih šol. Tretje letnike vrtcev obiskuje skupno 24 otrok letnika 1992: v Gabrovcu 4, v Sempolaju 6, v Mav-hinjah 2, v Nabrežini 8 in v Devinu 4. Velika pozornost, ki so jo starši posvetili informativnemu sestanku, vzbuja upanje, da bodo svoje otroke vpisali v slovenske šole. V nabrežinskem didaktičnem ravnateljstvu deluje pet šol: tri v devinsko-nabrežinski občini (v Nabrežini, Devinu in v Sempolaju), dve pa v zgoniški (v Saležu in v Zgoniku). Ravnateljica Ca-stellanija je podrobno orisala organizacijo dela na šolah in poudarila, da se otrokom ni treba bati pri prehodu iz vrtca v šolo. Posamezni vrtci so se namreč aktivno povezali s šolami s skupnimi didaktičnimi urami in obiski otrok v šolah, da bi bil ta prehod zanje čim manj boleč. Mamice so spraševale o številu učiteljev v prvem razredu (učence bodo poučevale tri učiteljice) in o predmetih (razdeljeni so v pri področja: jezikovno, ki zaobjema oba jezika, matematično z matematiko in naravoslovjem ter antropološko z zgodovino, zemljepisom in družbenimi vedami.) Poleg tega gre omeniti še tri vzgojna področja, in sicer izrazno vzgojo, glasbeno in telesno. Starše je zelo zanimalo, ali bodo njihovi otroci obiskovali samostojne razrede. To bo odvisno, seveda, od vpisov. Po novih določilih je za uvedbo samostojnega razreda potrebnih najmanj 13 učencev v dveh razredih. Primer: če obiskuje letošnji prvi razred osem učencev in še v bodoči prvi razred vpiše šest učencev, bosta v prihodnjem šolskem letu delovala na šoli samostojni prvi in drugi razred. Predvidevanja za prihodnje leto so po tej plati dokaj spodbudna. V Saležu in v Devinu obiskuje letos prvi razred 10 oziroma 13 učencev. Ko bi se na tej šoli vpisalo po pet ali šest učencev, bi se slednji učili v samostojnih razredih. V Sempolaju šteje letošnji prvi razred (bodoči drugi) devet učencev. Število je po svoje dovolj veliko, obstaja pa nevarnost združitve z višjimi razredi, ki so manj številni (v prihodnjem šolskem letu bosta obiskovala 4. razred dva učenca, 5. pa prav tako dva). V Nabrežini se v letošnjem prvem razredu uči pet učencev. Za ustanovitev samostojnega prvega razreda v prihodnjem šolskem letu bi bilo potrebnih vsaj osem prvošolčkov, to je prav toliko, kolikor je otrok, ki bodo junija zapustili na-brežinski otroški vrtec. Tudi v Nabrežini torej obstaja možnost ustanovitve samostojnega razreda. To bo mogoče, če se bodo vsi otroci iz slovenskega otroškega vrtca vpisali v slovensko šolo. Starši na informativnem sestanku v nabrežinski osnovni šoli (foto KROMA) ŠOLSTVO / DOMJO-RICMANJE Pestri stiki z vaškimi dmštvi Informativni sestanek s starši bo v ponedeljek na šoli pri Domju Celodnevno osnovno šolo Ricmanje-Domjo obiskujejo otroci iz dolinske, tržaške in miljske občine. Na omenjeni šoli deluje pet samostojnih razredov, stavbi pa razpolagata s sončnimi učilnicami, laboratoriji, telovadnico in prostranim dvoriščem. Prvi razredi so v poslopju pri Domju, 4. in 5. razred pa v Ricmanjih. V zadnjih letih se je vodstvo šole na pobudo združenja staršev odločilo za temeljito preureditev in popestritev šolskega življenja. Učenci se poglabljajo v učne vsebine, tudi s pomočjo multimedialnih pripomočkov, in izvajajo projekte dodatnih dejavnosti. Omembe vredni sta projekta glasbene vzgoje in športnih dejavnosti. V preteklih šolskih letih je šola navezala stike z glasbeno šolo Godbe na pihala iz Ricmanj. Slednja nudi strokovno pomoč z mentorstvom diplomiranega glasbenega pedagoga, ki z gibno-plesnimi vsebinami razvija ritmične in melodične kompetence šolarjev in jim tako omogoči nadaljnji študij na vsestranskem glasbenem področju. V sklopu šolskih športnih dejavnosti so učenci deležni celoletnega pla- valnega tečaja v bazenu na Alturi, preostale ure gibalne vzgoje pa so namenjene vsestranskemu telesnemu razvoju in spoznavanju osnov v različnih športnih panogah. V letošnjem šolskem letu so učenci vadili plezanje v sodelovanju s športnim društvom Olimpik Rok in to namreč v šolski telovadnici, ki je primerno opremljena s plezalno steno (na sliki) . Nadalje se bodo učenci seznanili z osnovami kotalkanja pod mentorstvom trenerja Kokorovca. Teniška federacija nudi vsako leto trideset ur tečaja osnov goo-beka in tenisa, kvaliteten pa je tudi tečaj, ki ga šola izvaja v sodelovanju s krajevnim športnim društvom Breg. Pred leti je društvo ponudilo tečaj osnov v nogometu, ki ga je vodil trener Lovrečič. V lanskem šolskem letu so učenci osvojili osnove aerobike in mini volleya pod mentorstvom prof. Petre Križmančič. Tudi ta tečaj se bo nadaljeval v letošnjem šolskem letu. Petošolci se bodo udeležili tudi enotedenskega smučarskega tečaja v Trbižu, ki ga prireja šola v sodelovanju s srednjo šolo Simona Gregorčiča iz Doli- ne. Sola od Domja in iz Ricmanj torej vsestransko razvija sposobnosti in zmogljivosti posameznih učencev in stalno sodeluje s krajevnimi kulturnimi ter športnimi društvi. Ob letošnjih vpisih v prve razrede bo informativni sestanek za starše v ponedeljek, 12. januarja, ob 18. uri, in sicer na šoli pri Domju. Večer v Borštu Danes ob 20.30 bo v Srenjski hiši v Borštu spominski večer, na katerem se bodo vaščani spomnili tragičnih dogodkov izpred 53 let, ko so nacifašisti napadli partizanski bunker v vasi in pri tem ubili borce Dušana Muniha -Vojka, Ivana Grzetiča -Zitomira in Stanka Grudna - Strelo, domačina Danila Petarosa pa težko ranili, odpeljala v koronejske zapore, od tam pa v tržaško Rižarno. Na večeru, ki ga prireja domača sekcija VZPI - ANPI, bodo sodelovali učenci GOS Venturini Boljunec -Boršt - Pesek, Mešani pevski zbor Slovenec -Slavec, govoril pa bo Jože Koren. N. L. LEKARNE Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. januarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 10. januarja 1998 VILJEM Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 8.57 - Luna vzide ob 15.02 in zatone ob 5.15 Jutri, NEDELJA, 11. januarja 1998 RADOVAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1033 mb narašča, veter 8,6 km na uro jugozahodnik, vlaga 92-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodil se ni nihče UMRLI SO: 88-letna Maria Abrami, 69-letna Anna Maria Mazzoni, 51-letni Wolf Bochmann, 68-letni Romano Babich, 68-letna Floria Franza, 98-letna Sebellina Cati-no, 75-letna Erminia Asquini, 72-letni Gu-glielmo Miani. OKLICI: delavec Giu-lio Galvano in prodajalka Gabriella Pertichino, far-macist Aldo Tononi in zdravnica Piera Rossitti, trgovec Simone Lucchesi in podjetnica Serenella Maria Messina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), UL Mascagni 2 (tel. 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, UL Rossetti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti (tel. 633080). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. /Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ______________KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean- Jacques Annaud, i. Brad Pitt. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Big Fish«, r. Stefan Schvvartz. EXCELSIOR - 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »II matri-monio del mio migliore amico«, i. Juha Roberts. NAZIONALE 1 - 16.30, 19.00, 21.45, 24.00 »L’avvocato del diavolo, i. Keariu Ree-ves, Al Pacino. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15, 24.00 »Špice Girls«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 0.15 »007- il doumni non muore mai«, i. Pierce Brosnan. NAZIONALE 4 - 15.20, 16.50, 18.30 »Hercules«, risani film, prod. Walt Disney; 20.20, 22.15, 24.00 »La seconda guerra civile americana«, r. Joe Dante, i. Joanna Cassidy, James Coburn. MIGNON - 16.00, 22.00 »Bestial Fantast«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Gia-como. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Chinese Box«, r. Wayne Wang, i. Jeremy Irons, Gong Li. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE “Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešCa, da je pričel 13.01. t.l. tečaj hrvaščine oz. srbščine za ekonomske operaterje (prva stopnja). Na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360.” a PRIREDITVE ŽUPNIJA BOLJUNEC IN MLADINSKI DOM vabita na božični koncert danes, 10. januarja, ob 20. uri v župnijski cerkvi v Boljuncu. Koncert izvaja TRŽAŠKI OKTET, priložnostno misel ob zaključku božičnih praznikov pa bo podal dr. Drago Stoka. BOŽIČNI KONCERT v Salezijanski cerkvi v Trstu danes, 10. januarja 1998, ob 17. uri. Nastopajo Aljoša Tavčar - ksilofon orgle, Aljoša Saksida - orgle, mandolina, digitalni rog, Žerjal Aldo -glas. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na BOŽIČNI KONCERT v stolnico sv. Justa v Trstu, jutri, 11. t. m. ob 16. uri. Program: Kantato Slovenski Božic M. Tomca bodo izvajali združeni zbori in solisti iz območja openske župnije, vodil bo J. Ban; Božične pesmi domačih in tujih avtorjev bo izvajal ženski zbor Glasbene matice, vodi T. Sta-nese. Priložnostna misel: Lojze Kržišnik. PEVSKI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA KOLONKOVEC pod vodstvom Natalije Sturman in italijanski CERKVENI PEVSKI ZBOR prirejata tradicionalni koncert božičnih pesmi jutri, 11. januarja ob 15.30 v cerkvi na Kolonkovcu, Ul. Paga-no. Sodeluje osnovna šola Marica GregoriC-Ste-pančič iz Sv. Ane. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, KD LIPA in ŽUPNIJA SV. MARIJE MAGDALENE -BAZOVICA vabijo na koncert iz niza TAKO PA MI POJEMO v petek, 16. januarja 1998 ob 20.30 v župnijski cerkvi v Bazovici. Koncert bosta oblikovala ZPZ Glasbene matice - Trst in MePZ Obala iz Kopra. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni nakupu zdravstvene opreme za mostarske otroke. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP (Ul. Donizetti 3) vabita v soboto, 17. januarja ob 19. uri na VIL SLOVENIJA PARTY (slovesen sprejem s kulturnim programom, šampanjcem in družabnostjo ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije). Nastopili bodo: recitatorji gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba, ZPZ Vesna iz Križa, mladi glasbeniki, uvodni pozdrav - predsednica SKK Jasna Simčič, slavnostna govornica - Lučka Kremžar De Luisa. Častni gost bo pisatelj Zorko Simčič. E3 ČESTITKE V Nabrežini stanuje fantek po imenu MATJAŽ, ki praznuje svojo Četrto pomlad. Pra-nona Justina in pranono Jože mu želita mnogo sreče in mnogo zdravja in da bi bil priden fantek. Njegovemu očku ROBIJU, ki praznuje svojo obletnico 13. t. m. pa želimo vso srečo in veliko zadovoljstva v njegovem poklicu, nona Justina in nono Jože. Danes, 10. januarja slavita N ANDI in GISEL-LA iz Križa zlato poroko 50 let skupnega življenja. Še mnogo zdravja in sreče jima želijo vsi, ki ju imajo radi. Živeli! Melito in Davida je osrečil prvorojenec ARTHUR. Vso srečo jim želijo Zdenka, Pavel, Lu-cia in Zdenko. Meliti in Davidu je pri-vekal na svet mali ARTHUR. Novorojenčku in staršema želi vse najboljše CCPZ sv. Florjan od Banov. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GLASBENA MATICA TRST GLASBENA ŠOLA SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SEŽANA vljudno vabijo na 4. REVIJO KRAŠKIH PIHALNIH GODB Glasbeni večer se bo odvijal jutri, 11. januarja ob 17.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku KONCERT OMOGOČA CREDITO COOPERATIVO DELCARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA SEKCIJA VZPI - ANPI BorSt - Zabrežec vabi danes, 10. januarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v BorSt na PROSLAVO OB OBLETNICI PADLIH V BUNKERJU Sodelujejo: COS F. Venturini Boljunec-BorSt, MePZ Slovenec-Slavec Nastopajo recitatorke skupine METRONOM Priložnostni govor: JOŽE KOREN PEVSKI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA KOLONKOVEC pod vodstvom Natalije Starman in ITALIJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR prirejata tradicionalni koncert božičnih pesmi jutri, 11. januarja ob 15.30 v cerkvi na Kolonkovcu, Ul. Pagano Sodeluje osnovna Sola Marica Gregorič-Stepančič iz sv. Ane OBVESTILA OBVESTILO KMETOVALCEM - PATRONAT INAC obveSča svoje člane, da danes, 10. t. m. zapade rok za plačanje socialnih dajatev INPSU (bivši SCAU). SEKCIJA VZPI-ANPI Borst-Zabrežec vabi danes, 10. januarja, ob 20.30, v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo ob obletnici padlih v bunkerju. Sodelujejo: COS F. Venturini Bolju-nec-Boršt, MePZ Slovenec-Slavec. Priložnostni govor: Jože Koren. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) ZNIŽANE CENE! .o* % V TRST-UL.TORREBIANCA22 OBLAČILA - CEVUI ORODJE ZA TELOVADBO POPUSTI OD 20% DO 80% ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na BOŽIČNI KONCERT v stolnico sv. Justa v Trstu jutri, 11. t. m. ob 16. uri PROGRAM: Kantato Slovenski Božič M. Tomca bodo izvajali združeni zbori in solisti iz območja openske župnije, vodil bo J. Ban Božične pesmi domačih in tujih avtorjev bo izvajal ženski zbor Glasbene matice, vodi T. Stanese ------------► Priložnostna misel: LOJZE KRŽIŠNIK BOLJUNSKA ŽUPNIJA in MLADINSKI DOM vabita na BOŽIČNI KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA danes, 10. januarja 1998 ob 20. uri rv župnijski cerkvi v Boljuncu ^ Priložnostno misel bo podal dr. Drago Stoka vabi danes, 10. januarja, ob 18.30, na večer z naslovom SHALOM, IZRAEL! Gostja večera bo Terezika Srebrnič, ki bo ob prikazu diapozitiv pripovedovala o svojih izkušnjah pri prostovoljnem delu s prizadetimi otroki v Izraelu in o svojem doživljanju te očarljive dežele. Pridite v velikem številu! SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa jutri, 11. t. m. ob 6.15 z Opčin (bar Centrale) in ob 6.40 iz Sesljana (center). Na prvem srečanju DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v letu 1988 bo Ciril Velkovrh z besedo in sliko predstavil svoje »Podobe s slovenske planinske poti«. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešča udeleženke tečaja šivanja noš, da bo sestanek po božičnih in novoletnih praznikih, in sicer 12. januarja 1998. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA 85, KROŽEK ISTRIA in KULTURNI KROŽEK OB PEČINI - LA RUPE vabijo v ponedeljek, 12. t. m., ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah na srečanje s Claudio Cerni-goi, avtorico knjige »Ope-razione foibe a Trieste«. Predstavila jo bosta zgodovinarja Alenka Troha in Roberto Spazzali. ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA - Prosek vabi vse domače organizacije, društva in vaščane na sestanek, ki bo v sredo, 14. januarja ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Na sestanku bo odbor podal obračun opravljenega dela ter poročal o vaznih pobudah in načrtih, ki jih ima v programu. Vabljeni! DRUŠTVO PRIJATELJSTVA v Trstu vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo v četrtek, 15. januarja ob 16. uri v Ul. Donizetti 3, prvo nadstropje. MOSP (Ul. Donizetti, 3) vabi v četrtek, 15. januarja, ob 19.30 na ogled filma v originalu TVVISTER (ZDA, VVarner Brothers, 1996, i.: SEZONSKI POPUSTI v trgovini obutve in usnjenih izdelkov ALENKA Prosek 111 KRZNARSTVO FRANCETICH TRADICIONALNA SEZONSKA RAZPRODAJA S POPUSTI DO 40% Nerc od 3.300.000 lir Lisica od 1.890.000 lir P elit gris od 3.000.000 lir Rat od 800.000 lir Svizec od 1.200.000 lir Jopiči od 390.000 lir Tričetrtinski plašči iz mikrovlaken (notranjost zajec) od 400.000 lir Usnjeni plašči obrobljeni z veverico od 1.500.000 lir Klobuki iz nerca, veverice, ovčke. omejena zaloga TAK - FREE TRST, ul. Mazzini 22 - Tel 0039-040-639259 Bill Paxton, Helen Hunt). Film, ki je prvi serije filmov v angleščini, bodo projecirali na platno. Ogled je Se posebno priporočen vsem itstim, ki se učijo angleščino. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja celotnega ansambla v petek, 23. t. m. ob 20.30. UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v petek, 23. januarja ’98 ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. MOSP vabi vse mlade na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike in nadaljevalni plesni tečaj. Tečaj (10 srečanj), na katerem se bomo učili osnovnih korakov in figur plesov boo-gie-wooggie, tango, fox trot, cha-cha-cha, počasni valček, merengue in mambo triestino bo vsak torek (prvo srečanje bo 27. t. m.) ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Informacije in prijave: urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. St. 370846 (od 9. do 17. ure - vprašati po Alenki). KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEGA] za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 212859. KNJIŽNICA Pinko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu. SKLAD MITJA CUK obveSča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem času. a ŠOLSKE VEŠri DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja z razporedom informativnih sestankov na posameznih Šolah in vrtcih v zvezi z vpisom učencev v l. razred osnovne Sole oz. v 1. letnik otroškega vrtca. OTROŠKI VRTCI: v Dolini, 12. t. m. ob 15.30; v Miljah, 12. t. m. ob 16. uri; v Ricmanjih, 13. t. m. ob 16.15; v Mačkoljah, 14. t. m. ob 15.30; v Boljuncu, 16. t. m. ob 16.30; v Borštu, 21. t. m. ob 16.30. OSNOVNE SOLE: M. Sam-sa-I. T. Zamejski - Ric-manje-Domjo, 12. t. m. ob 17. uri; v Mačkoljah, 12. t. m. ob 13. uri; A. Bubnič -Milje, 12. t. m. ob 16.15. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obveSča, da bo informativni sestaek za starše šoloobveznih otrok za vrtec pri Sv. Jakobu y ponedeljek, 12. januarja 1998, ob 16. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabi starSe otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših šol: OS O. Zupančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Katinari (tel. 910302), OS Bazoviških junakov v Rojanu (tel. 414579) in OS F.S. Finžgarja v Barkovljah (tel. 43015), na skupni informativni sestanek, ki bo v prostorih OS O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, v torek, 13. januarja 1998, ob 17. uri. Vpisovanje v 1. razred navedenih osnovnih šol in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju bomo sprejemali do 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na St. 567459. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da sprejema vpise v 1. RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA VRTCA do 26. t.m. po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 16.30; ob torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 13.30; ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije nudijo tudi telefonsko na št. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna Sola P. Vo-ranca - Dolina, 419. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sprejema vpise v I. razred osnovne Sole in I. letnik vrtca do vključno 26. januarja 1998 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. St. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred OBVESTILO NAROČNIKOM Primorskega Dnevnika Prosimo vse NOVE NAROČNIKE Primorskega dnevnika, ki so plačali naročnino na bančnih zavodih, da čimprej sporočijo svoj naslov tajništvu Primorskega dnevnika, tel. št. 7796600, da ne bo prišlo do zamud pri dostavljanju dnevnika na dom. Obenem prosimo vse naročnike, da ob vplačevanju naročnine navedejo točno ime in naslov naročnika. Uprava Primorskega dnevnika osnovne Sole in L letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja 1998. Vpise sprejemajo v tajništvu -Ul. Frausin, 12 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. St. 773411. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. B_____________IZLETI CE SI ŽELIŠ privoščiti štiri nedelje na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah, 11., 18. in 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kanzel. Odhodi bodo iz Sance ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri v Dolini, informacije dobi- te na tel. 0338-5032176. SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. januarja na Civetto Al-leghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Ce-rovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ali vsak dan na tel. 200782. MALI OGLASI tel. 040-7796333 RESNO MOTIVIRANE OSEBE, ki bi rade spoznale najnovejši sistem podjetništva, brez investicij, vabimo, da nas pokličejo za sestanek na tel. 0347-5457899 od 18. do 20.30. V CENTRU NABREŽINE oddamo v najem upeljan bar-tobakarno-prodajalno časopisov. Za informacije tel. na št. 200278 ali 200219. V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore, primerne za urad ali skladišče. Tel. 228519. GROSISTIČNO PODJETJE v zlatarskem sektorju z zadostnimi finančnimi sredstvi, s sedežem v Trstu, iSče zaradi pomanjkanja operativnega in vodilnega kadra, išče podjetje iz iste ali podobne panoge, ki bi bilo zainteresirano pristopiti s kapitalom in bi prevzelo vodstvo, garantirano s pravno pogodbo za daljšo dobo. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Zlato«. DAJEMO V NAJEM trgovino jestvin s sadjem in zelenjavo na Proseku. Tel. na St. 251310 ob delavnikih v dopoldanskih urah. DVE GOSPE srednjih let z iskuSnjami nudita 24-urno pomoč ostareli osebi s tedensko izmeno. Tel. 00386-609-650263. SUHA DRVA za kurjavo dostavljamo na dom na Goriškem, kmetija A. Komjanc, tel. (0481) 390238. ISCEM DELO kot negovalka ali varuška starejše osebe. Tel. 00386-67- 31229. ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 040/228547. PRODAMO čistokrvne mladiče samojede. Kdor jih želi, se lahko oglasi na tel. St. 040/228006. OSMICO sta odprla Danila in Mirko, Zabrežec St. OSMICO je odprl Emil Purič, Repen 15. V MEDJE VASI St. 16 sta odprla osmico VValter in Nadja. OSMICO ima odprto Mario Milič, Zgonik 71. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak, BriSče 3. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agroturi-stično dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti Stojana Lisjaka darujeta žena in sin 50.000 lir za SD Kontovel in 50.000 lir za AO Jaka Stoka. Namesto cvetja na grob Albina Umka darujejo Zora, Majda in Darjo Stoka 50.000 lir za MoPZ »Vasilij Mirk«, 50.000 lir za Godbo na pihala s Proseka in 50.000 lir za SKD Barkovlje. Ob obletnici smrti predragega Stanka Prašlja darujeta žena Berta in hči Desi z družino 60.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Za popravilo društvene dvorane KD Valentin Vodnik so darovali: Oskar Vodopivec (Dolina 82) 50.000 lir, Mario in Franca Urbani (Dolina 196) 100.000 lir, Pepi Bogateč (Dolina 13) 50.000 lir, Elvira PraSel (Dolina 351) 100.000 lir, družina Kocjančič (Kraglje 11) 300.000 lir, družina Vodopivec (Dolina 128) 50.000 lir, Marjo Žerjal (Dolina 161) 100.000 lir, Dorotea Sancin (Dolina 110) 50.000 lir, Rado Strajn (Dolina 153) 50.000 lir, družina Marina Bandlja (Dolina 429) 300.000 lir. V spomin na pokojnega Torčita daruje Berta PraSelj 40.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Tončke Kapun darujeta Lidija in Maja Stoka 30.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel. V spomin na sestrično Tončko Kapun darujeta Lidja in Nada Kapun 100.000 lir za MoPZ »Vasilij Mirk«. V spomin na pokojne družin GuStin, Strekelj, Birsa in Mihali darujeta Mira in Franc GuStin 50.000 lir za Skupnost družina Opčine, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Gabrovcu in 30.000 lir za proseško cerkev. V zahvalo za čestitke ob rojstnem dnevu daruje Marica Budin 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob strica Albina Umka da-■ rujejo Franko, Nevia Karin in Irina 50.000 lir za TPK Sirena in 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Torčita Ukmarja darujeta Pepka in Guerina Luksa 30.000 lir za FC Primorje in 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Mitje Prešla darujejo Al-ma, Stojan, Sadnra, Robi in Magda 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Jolando darujeta Karin in Irma 25.000 lir za Godbo Viktor Parma in 25.000 lir za SD Sloga. V spomin na brata Ivana Sosiča daruje Zmaga Malalan 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Opčinah in 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Albina Umka daruje družina Kovač 50.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob sestre Ljudmile Bucik vd. Modrijan daruje Iva Ščuka 50.000 lir za Društvo Slovencev Miljske občine. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom; od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. NOVICE Jutri maša zadušnica v spomin nadškofa Cocolina Z mašo zadusnico, ki jo bo jutri ob 19. uri v goriški stolnici daroval nadškof A. V. Bommarco se bodo spomnili pokojnega nadškofa Pietra Cocolina ob 16. obletnici smrti. Po masi bodo obiskali tudi Co-colinov grob. Pietro Cocolin se je rodil v kraju Saci-letto pri Rudi pred oseminsedemdesetimi leti. V duhovnika je bU posvečen leta 1944, v nadškofe pa leta 1967. Goriško nadškofijo je vodil petnajst let. Vabilo SGZ na gostinski večer pri Križmanu v Repnu Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi slovenske gostince in druge podjetnike na tradicionalni gostinski večer, ki bo v ponedeljek, 12. januarja ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu. Posebno vabljeni so kolegi gostinci in gospodarstveniki iz vrst Slovenskega gospodarskega združenja Gorica. Priložnostni jedilnik, ki ga bosta ponudila gostinca Danila in Branko Guštin, bodo spremljala značilna vina iz tržaškega vinorodnega področja. Na večeru se bo dogajalo še marsikaj zanimivega. Vsi, ki bi se radi udeležili gostinskega praznika, se lahko še prijavijo do ponedeljka, 12. januarja, dopoldne pri organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040-362949). Od ponedeljka ugodnejša posojila Goriške hranilnice Goriška hranilnica bo od ponedeljka, 12. trn., znižala obrestno mero na posojila za nakup ali gradnjo hiš. Obrestna mera bo v prvem obdobju znašala 6,50 odstotka. To prvo obdobje je določeno na 36 mesecev. Najvišji znesej posojila je 300 milijonov, rok odplačevanja pa znaša 20 let. Nudijo tudi drugačno možnost kreditiranja z rokom odplačevanja na 15 let. Najetje kreditiv pod ugodnimi pogoji velja za nakup ah gradnjo prvega stanovanja oziroma hiše. Delavec na gradbiščuv Ronkah ranjen v padcu s tovornjaka Na gradbišču v De Gasperijevi ulici v Ronkah, se je včeraj popoldne hudo poškodoval 59-letni Pericle Ldngaro. Trenutno je na zdravljenju v videmski bolnišnici zaradi domnevno težkih poškodb glave. Longaro se je ponesrečil med razkladanjem tovornjaka, ki je pripeljal kovinske cevi za opaže. Podrobnosti o nezgodi, ki se je pripetila okrog 15.30, žal niso znane. Longaro naj bi padel z višine nekaj metrov in ob tem močno udaril z glavo ob tla. Na kraj so poklicali tudi gasilce, vendar pa njihovo posredovanje ni bilo potrebno. PODGORA / NA PRAZNIK TREH KRALJEV Koncert božičnih pesmi in recital Izvajalci so bili MePZ Podgora in skupina Akord, recitatorji ter MIPZ Vrh sv. Mihaela Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela je bil ob božičnih in novoletnih praznikih zelo aktiven. Pripravil je kar nekaj nastopov, tako v domačem kraju, kakor tudi v Podgo-ri. Pod vodstvom mentorice g. Dorjane Devetak so naštudirali božični recital; 23. decembra so v domačem kraju, skupaj s skavti, obiskali družine, zapeli in izrekli voščila, kar so zlasti starejši občani sprejeli s toplo hvaležnostjo. V nedeljo, 28. decembra, so božično prireditev pripravili v cerkvi . na Vrhu. Zbor, ki ga vodita Marja Feinig in Dorjana Devetak, je zapel ob klavirski spremljavi Damjane Gevdek in Sare Devetak, podali so recital »Sveta noC nam bo prinesla novega božičnega duha, ki se je izgubil v tem našem nemirnem svetu« in uprizorili žive jaslice. Program so sooblikovali pevci mešanega pevskega zbora Podgora in vokalne skupine Akord, pod vodstvom Mirka Špacapana in ob spremljavi Dalie Vodice. Krajani so v velikem številu prisluhnili izvajanju. Ob prazniku Treh kraljev je mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela sodeloval na božičnem koncertu, tokrat v priredbi PD Podgora »Slava Bogu na višavah« v nabito polni cerkvi sv. Justa v Podgori. Koncert so poleg elanov mladinskega zbora Vrh sv. Mihaela, ki so nastopili z recitalom in štirimi pesmimi, sooblikovali elani vokalne skupine Akord in mešanega pevskega zbora Podgora - oba vodi Mirko Špacapan -ter recitator Dario Flo-spergher. Na orglah je spremljala Daha Vodice. Na sliki: izvajalci koncerta v cerkvi sv. Justa v Podgori r ZSKD / V KULTURNEM DOMU Dmgi v Alpah: razstava o manjšinah »Gli altri delle Alpi -Drugi v Alpah«je naslov razstave, ki jo je občina Pergine Valsugana (TN) priredila s pomočjo Evropske skupnosti in Avtonomne dežele Tridentinsko - Gornje Poa-dižje. Posvečena je desetim jezikovnim skupnostim, ki živijo na italijanski strani Alp in so: Korošci, Cimbri, Frankoprovansalci, Furlani, Ladinci, Mokeni, Okcitanci, Slovenci, Južni Tirolci in VValser. Razstava in knjiga-kata-log sta rezultat raziskovalnega dela dr. Wolf-traud de Concini. Razstava, ki jo sestavljajo kratki opisi in fotografski posnetki, omogoča hitro dojemanje in razumevanje vsakomur, ki se Zeli približati privlačnemu svetu manjšin in predvsem avtohtonim jezikovnim skupnostim, ki živijo na italijanskem območju Alp. Gre za več kot milijon ljudi, ki se lahko ponašajo z večstoletnim izročilom in bogatim kulturnim zakladom. Te jezikovne skupnosti imajo svoje arhive, knjižnice, etnografske muzeje, publikacije (še zlasti v lastnem jeziku), inštitucije in društva; čeprav gre večkrat za številčno omejene skupnosti, je njihova dejavnost presenetljivo živahna. Uspelo jim je ohraniti ne le lasten jezik, temveč tudi navade, izročilo, nošo. Njihovo navezanost na kulturne korenine izpričujejo danes Številni ljudski prazniki, srečanja, romanja, mednarodna posvetovanja itd. Razstava Drugi v Alpah je doživela izjemen uspeh: gostovala je že po neštetih krajih v Italiji in je rezervirana za celo leto vnaprej. V reviji Airone Alpi (št. 11, nov. ’97) so ji posvetili zares izčrpno poglavje. Zanimivo razstavo si bo moč ogledati tudi v goriškem Kulturnem domu na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, uprave Kulturnega doma, občine Pergine Valsugana ter Evropske skupnosti in Avtonomne dežele. Na ogled bo od ponedeljka, 12., do 27. januarja, med 9. in 13. ter 16. in 19. uro. Tako vstop kot ogled sta brezplačna. Se posebej so na ogled razstave vabljene skupine in šole. Za informacije so na razpolago pri ZSKD v Gorici, (tel. 531495) in pri upravi Kulturnega doma (tel. 33288). A.W.S. GO znižanje! Smart, veliko modno središče za vaše nakupe v Gorici Kjer izbiraš več in plačaš zares manj. M0DAST0RE Standrež - Gorica - ul. Tabaj na rondoju za avtocesto ZDRAVSTVO / POLEMIKA SOLIDARNOST / POBUDA IZ RONK GLEDALIŠČE / V PONEDELJEK KINO »Se vedno vedri Fasola« Tako meni predsednik Odbora za varstvo goriške bolnišnice Pomoč za Dom upokojencev v Sarajevu Da bi ustanova zaživela V razpravo o zdravstvu (sinod so se načelniki svetovalskih skupin na občini ponovno dogovarjali o skupni izjavi, ki nakazuje pot sodelovanja s Šempetrom) se je včeraj vključil tudi Odbor za obrambo goriske bolnišnice. Njegov predsednik Bruno Grusovin ostro polemizira z nekdanjim deželnim odbornikom Fasolo, ki da preko svojih ljudi na vplivnih mestih (v Deželni agenciji z zdravstvo a tudi v goriški Zdravstvenmi ustanovi, kjer da Fasolo-vi ljudje pogojujejo in usmerjajo odločitve direktorja Barabij a) še vedno pogojuje reorganizacijo zdravstva in to v smeri postopnega zapi-ranja goriške bolnišnice in selitve služb v tržiško. Prav zato so “tržiški lobisti”, ugotavlja Grusovin, ki omenja tamkajšnjega predstavnika Pola svoboščin Lui-seja, vzrojili proti hipotezi sodelovanja goriške in šempetrske bolnišnice, ker pač to moti njihove načrte. V resnici se ne zavedajo, da čezmejno sodelovanje ni le rešilni jopič za ohranitev bolnišnice v Gorici, ampak bi ta perspektiva posredno koristila tudi Tržiču. Porazna politika Fasole in njemu podobnih namreč vodi v postopno uničevanje vsega zdravstva na Goriškem, tako da bi nazadnje Tržič padel pod okrilje Trsta, Gorica pa morda Vidma. Grusovin polemizira s tržiškimi predstavniki tudi zaradi manipuliranja s številkami, s katerim skušajo dokazovati to, kar jim ustreza. Re- snica pa je prav nasprotna. Diabetološki in onkološki oddelek ter bolnišnična lekarna se v Gorici niso okrepili, prav nasprotno. Laboratorij, mikrobiologija in patološka anatomija se postopoma selijo iz Gorice v Tržič. “Balet” primarijev, ki ga je organiziral Fasola, je prav tako na škodo Gorice, ki je izgubila tudi šolo za bolničarje (v korist Tržiča) in obljubljeno šolo za zabne higijeniste (v korist Trsta). Grusovin zaključuje s pozivom goriškima parlamentarcema, ki ju sicer izrecno ne omenja, naj se odločno zavzameta za rešitev zdravstva na Goriškem. Pomagati starejšim občanom in obrokom v Sarajevu. To je glavni cilj pobude vsedržavnega združenja ANSDIPP (združenje vodilnih funkcionarjev domov za upokojence) ter združenj neprofitnih organizacij in ustanov, ki se ji pridružuje tudi združenje EDE (podobna organizacija, ki deluje v evropskem merilu in katere člani so domovi za upokojence v osemnajstih evropskih državah). Koordinator pobude na deželni ravni je ravnatelj doma za upokojence v Ronkah. Prvi cilj, ki so si ga zadali pobudniki, je zbiranje finančnih sredstev, ki jih bodo nato po potrebi in upoštevanju lestvice prioritet namenili za nakup raznega blaga in opreme za dom upokojencev v Sarajevu. Delegacija je bila pred kratkim na obisku v bosanskem glavnem mestu in se prepričala o dejanskih in najnujnejših potrebah. Primanjkuje predvsem oprema in posteljnina pa tudi različni zdravstveni pripomočki. Denarne prispevke lahko interesenti nakažejo na bančni tekoči račun št. 11548/1 pri Zadružni banki v Starancanu, oziroma v njenih podružnica. Za konkretno gmotno pomoč v obliki posteljnine, opreme itd pa naj interesenti pokličejo po telefonu (0481) 474577. FUNDACIJA GORIŠKA HRANILNICA / ZA LETO 1998 V korist skupnosti 1.250 milijonov Prošnje je treba vložiti, skupno z dokumentacijo, do 30. marca Fundacija Goriške hranilnice bo v letu 1998 v korist kulturnih in športnih društev, v dobrodelne namene ter za nakup opreme in didaktičnih pripomočkov namenila 1250 milijonov lir. Medtem ko je dobra polovica omenjenega zneska že vinkulirana, ostaja na razpolago 513 milijonov lir. Približno eno petino (100 milijonov) bodo namenili, tako namreč izhaja iz tiskovnega sporočila, za financiranje raznih pobud na področju zdravstva, skrbstva, za nakup aparatur, za izvajanje specifičnih načrtov v korist starejših občanov, oziroma družbene pomoči potrebnih skupin. 64 milijonov bodo namenili za nakup didaktičnih pripomočkov in opreme (predvsem računalniške) za šole. 274 milijonov lir bodo uporabili na treh različnih področjih kulturne dejavnosti in sicer 40 milijonov lir v korist pevskih zborov in glasbenih skupin za nakup glasbil in druge opreme; 84 milijonov lir za izdajo publikacij posebnega pomena, za restavriranje umetniških del in spomenikov; 150 milijonov lir kot prispevek za prirejanje pomembnih in odmevnih galsbenih, folklornih in pevskih prireditev. Športni dejav nosti bodo namenili 75 milijonov lir, predvsem za promocijo pobud na mladinskem področju. Rok za vlaganje prošenj zapade 31. marca letos. Do omenjenega roka je treba predložiti tudi spremno dokumentacijo. Interesenti lahko zaprosijo za podrobnejše informacije v uradu na Korzu Italia 110 -tel. 537111. Ob koncu sporočila pretežno tehnično - birokratske vsebine pa še vest z drugačnim predznakom. Goriško pokrajinsko upravo bo v devetčlanskem upravnem svetu Fundacije zastopal predsednik Giorgio Brandolin. Dosedanjemu predstavniku pokrajine, Aldu Scuoru, ki ga je imenovala prejšnja uprava, je namreč potekel mandat. Elena Sofia Ricci v nosilni vlogi igre T. Williamsa Predstava v Kulturnem domu Po znani filmski in gledališki igralki Anni Galie-na, ki se je prejšnjo soboto izkazala v vlogi šarmantne Zenske Margherite v komediji »La vita e un canyon«, bo v ponedeljek v Kulturnem domu v okviru italijanske abonmajske sezone nastopila druga zelo znana igralka, Elena Sofia Ricci. S Pinom Quartullom (na sliki) bosta odigrala glavni vlogi v igri Tennesseja VVilliamsa »Estate e fumo«. Igro je postavila gledališka skupina Maria Chiocchia, režiser je Armando Pu-gliese. VVilliams prikazuje ljubezensko zgodbo in konflikte, v ozadju pa je okolje malega ameriškega mesteca na globokem jugu, ki ga v začetku stoletja dušita poletna vročina in puritansko vzdušje. Predstava bo samo v ponedeljek ob 20.30. Novo gostovanje obeta spet kvalitetno predstavo, kakršna je gotovo bila prejšnja. V soboto smo namreč v nabito polni dvorani Kulturnega gledali eno od najboljših komedij, ki v tem trenutku krožijo po italijanskih odrih. Tega mnenja so najprej bili kritiki potem pa tudi gledalci, ki so navdušeno sledili predstavi in jo, tudi v Gorici, pohvalili s toplim in dolgim aplavzom. Poleg izredne Anne Ga-liena so v igri nastopih tudi drugi znani igralci kot so Franco Oppini, Corra-do Tedeschi, Antonio Fabbri ter Carlina Torta, režiser pa je Andree Ruth Shammah. V komediji »Življenje je kanjon« se obravnavajo različni aspekti življenja gledališke “zvezde” Margherite, lepe in privlačne ženske, polne življenja a tudi notranjih nasprotij. Vse se suče v tem magičnem svetu, v katerem sleherni lik, ki se pojavi na odru, odigrava svojo vlogo kot izraz nasprotij današnjega časa in družbe. GORICA / PRISOTEN BO PODPREDSEDNIK DEŽELE CARAVAN CLUB / USPEH GORIŠKE EKSPEDICIJE GORICA VITTORIA 1 17.30-20.00-22.30 »Sette anni in Tibet«. Rež. Jean-Jacques Annaud, igra Brad Pitt. VTITORIA 3 15.00-16.40 »Hercules«. Walt Disney. 18.15-22.30-22.40 »La vita e bella«. Igrata Roberto Benigni in Nicoletta Braschi. CORSO 17.30-19.45-22.00 »II matrimonio del mio mi-gliore amico«. Juha Roberts. TRZIC COMUNALE 17.30-20.00-22.30 »L’awocato del diavo-lo«. R. Taylor Hackford. EKCELSIOR 18.00-20.00-22.00 »Tre uomini e una gamba«. Igrajo Aldo, Giovan-ni e Giacomo. PRIREDITVE SKRD JADRO v Ronkah prireja jutri ob 15.30 koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Lovrenca. Nastopa cerkveni pevski zbor iz Zgonika pod vodstvom Toneta Kostnapfla, pri orglah Davorin Starec. Napovedovala bo Damijana Mis-sigoi Likar. Ij] OBVESTILA SPDG - SMUČARSKI ODSEK sporoča, da se zaključuje vpisovanje v tečaj smučanja, ki bo ob nedeljah v Podkloš-tru (Amoldstein), začenši od 18. t.m. Prijave in informacije na sedežu v ul. Malta 2. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da interesenti lahko na sedežu ob sredah od 10. do 11. naročijo fotografije s silvestrovanja. H ČRPALKE Danes jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. d Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d Aosta ROMKE MONTESHELL-Ul. Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi KRMIM API - Drev. Ven. Giuha DOBERDOB CHEVRON - Palkišče Ponovno odprtje avditorija Že razprodane vstopnice za koncert »The golden gospel singers« Podpredsednik Dežele FJk Michele Degrassi bo danes ob 11. uri predal namenu prenovljeni avditorij v Ul. Roma v Gorici. Ob tej priložnosti bodo v preddverju odprli razstavo fotografij vodje obnovitvenih del Maurizia Valdiserre o poteku zahtevne prenove. Zvečer ob 20.30 (s ponovitvijo jutri ob isti uri) bo slavnostni koncert. Pod taktirko dirigenta prof. Francesca Manderja bo nastopil orkester gojencev in profesorjev Mestne glasbene šole s sporedom skladb Richar- da VVagnerja (Siegfridova idila), Antoni-na Dvoraka (Sonata op. 44) in Camilla Saint Saensa (Živalski karneval). Očitno vlada za prve prireditve v ponovno odprtem avditoriju veliko pričakovanje. Deželna gledališka ustanova sporoča, da so že včeraj razprodali vse vstopnice za koncert duhovnih pesmi skupine »The golden gospel singers«, ki bo 20. januarja, v prodaji pa je še nekaj vstopnic za kabaret Monija Ovadie »Perche no« v nedeljo, 18. t.m. Svetovni rekord na Islandiji Kljub vsem priznanjem v tujini pa doma še ne najdejo posluha Člane goriškega Cara-van cluba je tik pred prazniki razveselil dopis predsednika Felag Husbl-laeigenda (združenje kamperistov Islandije), ki potrjuje, da so člani goriškega kluba z lansko ekspedicijo ICE-97 postavili nov svetovni rekord. Med poletno ekskurzijo po Islandiji, ki so jo priredili ob 20. obletnici ustanovitve goriškega kluba in se je je udeležilo 85 njegovih članov na 32 potovalnih domovih, se je 22 članov 7. in 8. avgusta podalo čez islandsko arktično puščavo v smeri sever-jug od kraja Go-dafoss do mesteca Vik. Z navadnimi vozili 4x2 so premagali ovire (ležišča vulkanske lave, rečne struge itd.), ki bi spravila v težave še terenska vozila 4x4. Podvig elanov goriškega kluba, potrjuje islandsko združenje kamperistov, je po razpoložljivih podatkih prvi s takimi vozili in zato za- služi naslov svetovnega rekorda. To je že drugi rekord goriškega kluba; prvega so postavili prav tako na Islandiji leta 1993 z ekspedicijo Kjo-lur-93, ki je tudi vpisana v Guinnesu rekordov. Mimo samega rekorda pa je islandska avantura privedla tudi do pobratenja med goriškim klubom in združenjem kamperistov otoške države. To pomeni nadaljevanje sodelovanja v naslednjih letih, možnost izmenjav in posebne ugodnosti pri potovanjih. Ob vsem zadovoljstvu zaradi mednarodnih priznanj pa se predsednik goriškega Caravan cluba Claudio Galliani pritožuje, ker se vedno ne najdejo posluha pri goriški občinski upravi. Klub po 20 letih delovanja še vedno nima sedeža, ki so mu ga drug za drugim obljubljali že številni Zupani. V Stan-drežu jim je rajonski svet celo našel primerne prostore, vendar je nato občinska uprava zavrnila zadevni sklep. Župana Valentija in odbornika Devetaga, ki se rad ši-rokousti z razvojem turizma, pa spominjajo še na en predlog, ki že dolga leta čaka na uresničitev: v mesto naj bi pritegnili vse številnejše turiste na potujočih domovih, s tem da bi jim uredili postajališče. Primeren prostor bi bil na javni površini v Drev. Virgilio. Člani kluba bi ga uredili in opremili s sanitarnimi odtoki. Potrebno je le privoljenje občine. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 10.30, Santa Milo-ch vd. Pian iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. Sezonsko znižanje s popusti od 30% z ■M moška ^ oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA Hubert Bergant ORGELSKI KONCERT Danes, 10. januarja 1998, ob 19.30 j— v cerkvi sv. Ivana v Gorici ANALIZA KORESPONDENCE 1918-1947 yrDi Ljubljana w 1997-JIHL- MARKO TAVČAR EGON PHJKiN NEVENKA TROHA KORESTONDENCA VIRGEA SČEKA 1918-1947 Objava arhivskih virov • Objava arhivskih virov e Objav* Virgila Sčeka, duhovnika, rodoljuba, kulturno prosvetnega delavca in politika, uvršCa slovensko zgodovinopisje med najbolj politično in narodno aktivne primorske osebnosti, katerih dejavnosti nista prekinila niti fašizem niti vojna. Prodorno razmišljanje in široko zasnovano delovanje, ki je močno presegalo okvire običajnega duše-brižništva, in sama politična vloga, ki jo je sicer v tistih burnih časih na Primorskem pogosto prevzemal slovenski kler, kažejo na to, da je bil Virgil Sček izjemna osebnost, ki se ji ne da nalepiti te ali one etikete. Etiketiranje v tem primeru pomeni odvzemanje duhovne in politične širine človeku, razmišljal in deloval zunaj politično utečenih tirnic. Viri - revija, ki objavlja arhivske vire - v svoji zadnji, 11. številki objavlja Korespondenco Virgila Sčeka 1918-1947 s tremi spremnimi študijami. Prva je izpod peresa tržaškega novinarja in zgodovinarja Marka Tavčarja in je posvečena osvetljevanju prvega obdobja Sčekovega življenja. Cas, ki ga zajame, gre od dijaških let do avberske dobe. Rojen v tržaški železničarski družini leta 1889, se je Sček šolal v Trstu in Gorici in se je že kot dijak vključil v narodnoobrambno delo. Pritegnila so ga še posebej družbena in narodnoobrambna vprašanja, kar se je med drugim pokazalo že pri obnovi Zbora svečenikov sv. Pavla. Vrh Sčekovega političnega delovanja soupada z letom 1921 in njegovo izvolitvijo v italijanski parlament, čeprav se je Sčekovo politično delo skorajda neprekinjeno nadaljevalo tudi po ukinitvi parlamentarnega življenja. Tavčarjeva biografija in kratek oris političnih razmer, v katerih je Virgil Sček deloval in živel, sega do leta 1927, medtem ko nas v naslednje obdobje, zlasti v trideseta leta in prva štirideseta leta popelje pisanje Egona Pelikana. Njegova osvetlitev Sčekove korespondence se začenja z umestitvijo »primorske sredine« v slovenski politični kontekst dvajsetih, tridesetih in prve polovice štiridesetih let. O primorski politični »sredini« Pelikan zapiše, da je med drugo svetovno vojno na Slovenskem bila ena redkih političnih grupacij, ki »ves čas med obema vojnama in med drugo svetovno vojno jasno deklarira svoj antifašizem, antikomunizem in se že v vseh tridesetih letih jasno izreka za parlamentarno demokracijo, tržno ekonomijo, avtonomijo družbenih podsistemov posameznika, itd. (str. 40)«. Pelikan pojasni različne drže slovenskega katoliškega tabora in Sčekovo mesto v njem, piše o tajnem organiziranju narodno-brambnega dela krščansko socialne organizacije, o njenem odzivu na povečan pritisk fašističnega režima, o sporih s Tigrom in z liberalci. Opozori nas na vse večja razhajanja med slovenskim klerom in višjo, italijansko cerkveno hierarhijo. Avtorjeva pozornost, ko osvetljuje delovanje Zbora svečenikov sv. Pavla, katerega je bil Sček idejni vodja, gre izključno narodnoobrambnemu delu. Zbor svečenikov je bil, trdi Pelikan, katoliška organizacija, ki so jo vodili »narodno orientirani in katoliško orientirani laiki« in je sčasoma postala enkraten instrument za tajno delovanje. Pravzaprav je bilo to zavedno delo v smislu oblikovanja nekakšne »narodnoobrambne cerkve« (str. 24)«. Kapilarne prisotnosti in organiziranosti katoliške mreže se je po Pelikanu poslužila OF, ki se je »mnogokrat naslonila kar neposredno na organizacijsko strukturo (na članstvo) tajne organizacije primorskih krščanskih socialcev ali celo Marijinih družb, saj je praviloma šlo za narodnozavedno preverjene ljudi in izbira v posameznih skupinah ni bila težka... (str. 26)«. In prav zaradi odločilne politične vloge, ki so jo krščanski socialci odigrali na Primorskem, so po Pe- likanu postali sumljivi najprej vodstvu OF, potem pa novim jugoslovanskim oblastem, kljub podpori, ki so jo izrekali po koncu vojne Jugoslaviji. Podpora Titovi Jugoslaviji je bila konsekventna antifašističnemu delovanju Sčekovih somišljenikov, saj so v priključitvi Primorske Jugoslaviji videli edino možno alternativo. Iz pisem, ki jih je Engelbert Besednjak naslovil Virgilu Sčeku lahko razberemo, kako se je primorska sredina že v tridesetih letih pripravljala na konec fašizma, kako so se vzpostavljali prvi stiki s skupino Giusti-zia e liberta. Zanimivo je tudi pismo, v katerem Sček piše o razhajanjih v samem Zboru svečenikov sv. Pavla in ugotavlja: »Od leta 1930 do leta 1940 smo se izživljali v prepirih za diktat tiste osebe ali za demokratične oblike. Podeželsko mladino smo prepustili vzgoji komunistom, ki so tisto dobo pridno in zgledno izrabili. In imeli so popolnoma prav.« Citirani fragment se sam po sebi ponuja komentiranju. Sčekovo videnje dejavnosti Zbora je zaznamo- vano s subjektivnostjo, tako kot je vsako avtobiografsko pričevanje izraz subjektivnega videnja takratnega časa in izkušenj, kar pa še posebej nalaga zgodovinarju, da se posveti bolj preverjanju verodostojnosti vira, križanju virov in nenazadnje iskanju čim večjega števila historiografskih perspektiv. Nezanemarljivo vprašanje, ki se zastavlja ob branju Pelikanove študije in korespondenčnega izbora, ki je v večini posvečen Besednjakovim dopisom SčeOku, pa je tudi, kakšen je odnos med narodno osveščeno krščansko socialno elito in širšimi plastmi prebivalstva. Članstvo v Marijini družbi, zahajanje v cerkev, vsaj po marsikateri župnijski kroniki, ustnem in zapisanem pričevanju sodeč, ne pomeni mehanskega prevzemanja idealov narodnoobrambno naravnane duhovščine. Ce slovensko zgodovinopisje z osvetlitvijo delovanja primorske sredine in njene tajne organizacije zapolnjuje desetletja prisotno praznino, to še ne pomeni, da je rekonstrukcija časa med obema vojnama popolna in celovita. Vse bolj jasne nam postajajo drže vodilnih ljudi in vodilnih elit, naravnanost družbenega dna, nemalokrat njegovo konfliktno razmerje z vrhom pa ostaja vse prevečkrat zakrito v megleno tančico. Ne gre pozabiti, da je bila primorska medvojna, vojna in povojna stvarnost nič manj kompleksna, kot marsikatere druge stvarnosti, da je v njej delovalo nešteto silnic, ki danes terjajo celovito in čimbolj nadrobno branje takratne stvarnosti. Narodno obrambna logika je bila nedvomno katalizator političnega delovnja, toda ob njej so obstajali tudi drugi dejavniki družbene in gospodarske narave, kar je tudi razvidno iz Sčekovega pisanja. V sedemdesetih pismih in dokumentih, ki jih je po vojni napisal Sček in jih je svoji študiji priložila Nevenka Troha, se nam njihov avtor razkrije ne le kot rodoljub in politik, temveč predvsem kot človek, ki se sooča z vsakodnevnimi povojnimi težavami, s krajevnimi predstavniki oblasti in krajani, z ustanovo, kateri pripada in z najvišjimi slo- venskimi predstavniki ljudske oblasti, denimo z Borisom Kraigherjem. Z umikom jugoslovanskih čet iz Trsta se je Sček znašel onkraj nove meje, ki je Julijsko krajino ločila od domovine. Tej ločitvi se je Sček dejavno upiral, kot je lepo razvidno iz pisma A. De Gaspariju, ko ga prepričuje, da mesto neogibno pripada slovenskemu zaledju, da slovensko ljudstvo odklanja rimsko civilizacijo, ker jo je grenko okusilo in trpko spoznalo. Nevenka Troha, ki v svoji študiji bralca seznanja s političnim dogajanjem po letu 1945, z institucionalnimi spremembami, ki so se zvrstile v coni A in coni B, z ukrepi ZVU in PNOO, poudarja, da je slovenska duhovščina, ki je sodelovala z OF in nato s SIAU, videla v Jugoslaviji novo domovino, tudi zato, ker je bila prepričana, kot je nazorno zapisal v jeseni leta 1945 Virgil Sček, da »režimi ginejo, vlade se menjavajo, domovina ostane (str. 117).« Izbira za Jugoslavijo je pomenila izbira za domovino in ne režima, ki je po letu 1947 začel v atmosferi sumničenja deliti duhovnike na zveste in nezveste. Korespondenco, ki sta jo Pelikan in Troha izbrala za objavo je vsestransko zanimiva, ker zbliža s subjektivno izkušnjo in osebnim videnjem za slovenski narod burnih časov. Skoda le, da tudi Marko Tavčar ni priložil svojemu prispevku izbor Sčekovih avtobiografskih spisov, ki jih sicer hrani Škofijski koprski arhiv. Vsaj bežen pogled v Sčekovo otroštvo in mladost, bi bralcu ponudil celovitejšo sliko človeka, ki je že zaradi svojega temperamenta bil »outsider«. Ob koncu velja še pripomniti, da korespondenca, spomini in raznovrstni avtobiografski zapiski, kot nam potrjujejo številni socialni in politični zgodovinarji, ne služijo samo k dopolnjevanju uradne dokumentacije in detaljnemu izpisovanju politične zgodovine, nič manj pomembni so za izrisovanje družbenih in istitucionalnih med-prostorij, v katerih je deloval posameznik. Marta Verginella Bruno Chersicla v tržaški Revoltelli V tržaškem muzeju Revoltella so do 25.januarja na-ogled zanimiva in razgibana dela tržaškega ustvarjalca Bruna Chersicle. Gre za dokaj neobičajne in igrive kompozicije, ki so jih razstavili v najvišjem nadstropju muzeja, ki je tradicionalno namenjeno sodobni umetnosti. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih. Na sliki Chersiclovo delo »Environment v galeriji La Cappel-la«, ’68. LJUBLJANA / MK Druga izdaja sage Upa zelenela je Založba Mladinska knjiga predstavlja drugo izdajo sage Lipa zelenela je avtorja Bogdana Novaka, ki naj bi se z 12. knjigo sklenila leta 2000. Nedavno sta namreč izšb prvi dve deli z naslovoma Na začetku je bila ljubezen in V senci dvoglavega orla, naslednji dve pa sta že v tisku. Saga Lipa zelenela je - torej družinski, generacijski oz. družbeni roman, ki se začne leta 1879, končal pa se bo ob koncu našega stoletja in hkrati tisočletja - je pripoved o dveh družinah: Kolarjevih s Primorske in Godino-vih iz Prekmurja. Prek dogajanja, ki se seli tudi v Ljubljano, na Jesenice, Koroško, Dolenjsko in še kam, avtor predstavlja življenje celotnega slovenskega naroda. Pripoved je prepletena z družbenimi, zgodovinskimi, političnimi in etnološkimi podatki iz slovenske preteklosti, v ozadju pa so tudi slovenske sanje o svobodi in samostojnosti, ki se na koncu uresničijo. Omenjena saga ponuja tudi zgodbo o razvoju slovenske književnosti in jezika. Prve knjige se začenjajo kot kmečka povest, nato preraščajo v kmečki in vojni, nato pa še meščanski roman. Tudi jezik je najprej ljudski, narečno obarvan, kasneje pa se vse bolj bliža sodobni slovenski govorici. (STA) LJUBLJANA / KNJIŽNO POVEZOVANJE Martin Krpan se v bernski nemščini piše Schtamm V prostorih Društva slovenskih pisateljev so včeraj dopoldne na novinarski konferenci predstavili prevod Levstikove povesti Martin Krpan v bernsko nemščino ter slovenska prevoda švicarskega avtorja Jeremiasa Got-thelfa Liza, nenavadna dekla in Črni pajek. Knjige so v zbirki Lastovka, namenjeni starejšim otrokom in mladini, izšle pri založbi Karantanija. Povest Martin Krpan oziroma Martin Schtamm, kot je junaka v prevodu poimenoval prevajalec, eden najbolj znanih švicarskih lingvistov Ernst Weber, podobno kot v slovenski izdaji, ki je nedavno izšla pri omenjeni založbi, spremljajo ilustracije Hinka Smrekarja. Spremno besedo je napisala mag. Ljudmila Schmid Semerl, profesorica na univerzi v Bernu, ki je na predstavitvi poudarila, da se je s tem univerza na svoj način pridružila akciji kulturnega povezovanja med obči- nama Velike Lašče in Luet-zelflueh (Bern), imenovani Kulturni most. Omenjeno slovensko-švi-carsko povezovanje je še posebej zaznamovalo praznovanje 200. obletnice rojstva švicarskega klasika Jeremiasa Gotthelfa oziroma Alberta Bitziusa, kot se je avtor v resnici imenoval. Kot župnik v pokrajini Emmental je Got-thelf pisal predvsem v tamkajšnjem dialektu ter opisoval preproste kmečke ljudi. Za večino njegovih del sta značilna vzgojna kritičnost in ljudski humor. Jubilej sta tako zaznamovala tudi oba slovenska prevoda. Pod skupnim naslovom Lisa, nenavadna dekla sta v prevodu Janka Modra izšli dve noveli Lisa, nenavadna dekla in Metlar iz Rychiswyla, srednjeveško demonsko grozljivko Črni pajek o velikih in uničevalnih kugah 2. tisočletja pa je prevedel Aleš Učakar. (STA) IMIGRACIJA / PO »USPEŽNEM« RIMSKEM VRHU SEFOV POLICIJ Do kdaj kurdski begunci samo policijsko vprašanje Grčija navaja, da jo pred dvema letoma ni nihče poslušal RIM, BONN, ATENE -Dan po vrhu Sefov policij držav, ki so zainteresirane s problemom kurdskih beguncev, so bili z izjemo Turčije vsi zadovoljni. Celo Turčija, ki ni podpisala sklepnega dokumenta, ker v njem izrecno ne omenjajo krivde Delavske stranke Kurdistana (-PKK) za sedanji emigracijski val, je lahko zadovoljna. Kot je zapisal včerajšnji Suddeutsche Zeitung, je krvnik sedel za isto mizo s tistimi, ki bi morali pomagati njegovim žrtvam. Ankara je torej lahko za sedaj zadovoljna, saj je problem vtirila v ozke policijske tirnice. Policije bodo med seboj sodelovale in cinično pomagale Turčiji, da zajezi sedanji emigracijski val, ki ga je sama sprožila s svojim nasiljem v turskem in iraškem Kurdistanu. Zadovoljni sta seveda Italija in Nemčija, ki sta kot kaže zgladili nesporazume. Nemški zunanji minister Klinkel je včeraj poudaril, da je v interesu Nemčije ohraniti neokrnjene vezi z italijanskimi partnerji. Prav tako je navedel, da je treba schengensko problematiko reševati s skupnimi močmi. Celo nemški zvezni notranji minister, ki je v prejšnjih dneh ultimativno napadal Italijo, je včeraj ocenil kot »uspeh« rimski vrh šefov policij. Pomisleke ima seveda Grčija, ki je že pred dvema letoma zaman poskušala sprožiti problem Kurdov. Zunanji minister Pangalos je včeraj navedel, kako ga je itali- Kljub izredni budnosti v Otrantskih vratih italijanske oblasti ne uspejo preprečiti novih prebegov ilegalnih priseljencev (AP) janski minister Dini pred dvema letoma napadel, ko je sprožil problem Kurdov. Po njegovem so problem končno evropeizirali, ko je bila prizadeta tudi Italija. Pangalos pa se je upravičeno vprašal, kako se lahko rešuje problem, šele ko Kurdi prispejo na italijansko obalo. Kurdi niso namreč pričeli bežati iz svojega užitka. Ce se je to zgodilo, je po Pangalosu nekdo kriv, krivca pa nihče noče omeniti. Atene seveda jasno navajajo, da je vsega kriva turška »genocidna« politika v turškem in iraškem Kurdistanu. Grki so nedvomno v slabšem položaju kot Italija, tako da so včeraj okrepili nadzorstvo nad celotnim Dode-kanezom, saj so na otoku Simi prestregli 39 Kurdov in 30 Afgancev. Novi prebegi begu cev v Apuliji RIM - Z izredno ugodnimi vremenskimi pogoji na južnem Jadranu in Jonskem morju so se okrepili prebegi beguncev iz Albanije. Povsem razumljivo je bilo najbolj »vroče« na apulijski obali. V Otrantu so finančni stražniki prestregli 44 ilegalnih priseljencev, ki so se komaj izkrcali z gumenjakov, med njimi je bilo 21 Albancev in 23 Kurdov. V Brin-disiju so prestregli pet Albancev, ki so imeli s seboj 50 kilogramov marihuane. To pa ni bilo vse. Nedaleč od Otranta in pri San Cataldu so policisti in karabinjerji prestregli enajst Kitajcev. Finančni stražniki so obenem zaustavili 17 Albancev, ki so bili že namenjeni proti severni Italiji. Da bo noč izredno »vroča«, je bilo jasno že predsinočnjim, ko so pričele prihajati vesti o hitrih plovilih (gliserjih in gumenjakih) v Otrantskih vratih. Pred Dračem so izvidniški čolni italijanske finančne straže z drznimi in hitrimi manevri preprečili šestim albanskim gumenjakom, da bi nadaljevali plovbo proti Italiji. Gumenjaki so bili natrpani s kurdskimi begunci, ki so se nato vrnili v Drač in bodo bržkone poskusili srečo kako prihodnjo noč. Uresničujejo se torej najbolj črnoglede napovedi izvedencev, ki so že pred dnevi navajali, da ne bo več množičnih prebegov kurdskih beguncev in da bodo ti poskušali prispeti v Italijo s pomočjo albanskih gumenjakov, ali pa skriti na trajektih, ki plujejo iz Grčije v Italijo. Tako so v Brindisiju zavrnili šest iraških Kurdov, ki so se skrili na neki tovornjak. Šesterica se je s trajektom Jonian Galaxi že vrnila v Grčijo, ker jim italijanske oblasti niso dovolile, da bi se izkrcali in zaprosili za politično zatočišče. Mo Movvlam nadaljuje severnoirsko mirovno misijo BELFAST - Britanska ministrica za Severno Irsko Mo Movvlam je zapornikom iz vrst severnoirskih protestantskih skrajnežev v zaporu Maže blizu Belfasta med svojim obiskom predstavila dokument v 15 točkah, v katerem je še posebej poudarjeno, da Severna Irska brez soglasja večine prebivalstva ne bo prenehala biti sestavni del Velike Britanije. Sicer pa je ministrica srečanje, med katerim je skušala zaprte protestante pregovoriti, naj podprejo mirovna pogajanja o prihodnosti Ulstra, ocenila kot nujno in konstruktivno. Ministrica je še dodala, da še danes pričakuje odgovor zapornikov. Tudi tiskovni predstavnik manjše protestantske unionistične stranke UDP John VVhite je obisk ministrice Movvlamove v zaporu Maže ocenil kot konstruktiven. (STA) Ciprski predsedniški kandidati NIKOZIJA - Uradni viri v Nikoziji so sporočili, da se bo na predsedniških volitvah, ki bodo predvidoma 8. februarja, za položaj predsednika države potegovalo sedem kandidatov, med njimi tudi dosedanji predsednik Glafkos Klerides. Poleg 79-letnega Kleridesa, bivšega predsednika konservativne stranke DYSI, sta glavna kandidata še 66-letni George Vasiliu, nekdanji predsednik države (1988-1993) in predsednik »Združenih demokratov«, ter 59-letni George lakovu, nekdanji zunanji minister, ki ga podpira glavna levičarska stranka bivših komunistov AKEL. Javnomnenjske raziskave dajejo največ možnosti za zmago Kleridesu. (STA) O vojnih zločinih v Vukovarju HAAG - Mednarodno sodišče OZN za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je pozvalo tri obtožene srbske častnike, naj se prostovoljno javijo na sodišču. To so nekdanji poveljnik vojske Krajine Mile Mrkšič ter dvojica nekdanjih poveljnikov Jugoslovanske ljudske armade (JNA) Miroslav Radič in Veselin Sljivančanin. Glavna tožilka tribunala Louise Arbour jim v obtožnici očita udeležbo pri poboju 261 hrvaških in muslimanskih moških v bolnišnici v Vukovarju. Pred haaškim sodiščem se bo 19. januarja začel proces proti drugemu domnevnemu glavnoobtoženemu za isti pokol v Vukovarju, Slavku Dokmanoviču, ki so ga vojaki OZN prijeli lani. (STA) Neurje prizadelo Kanado OTTAVVA - Neurje z ledenim dežjem, ki že nekaj dni divja po vzhodu Kanade, je zahtevalo življenja najmanj deset ljudi in popolnoma ohromilo ta del države. Trije milijoni ljudi so ostali brez oskrbe z električno energijo in ogrevanja. Kot poročajo mediji, so kraji od prestolnice Ottavve pa vse do milijonskega Montreala prekriti z več centimetrov debelo plastjo žleda. Oblasti v Ottavvi so razglasile izredne razmere. Neurje z žledom, ki se je pričelo v ponedeljek, je ta čas zajelo tudi nekatere dele na severovzhodu ZDA. Pod bremenom žleda so v državah Maine, New Hampshire in Vermont popustili številni električni vodi. Izredno stanje je razglasil tudi guverner države Maine. V brazilskem velemestu Rio de Janeiro pa je zaradi močnega deževja brez strehe nad glavo ostalo kakih 650 ljudi. (STA) ŠPANIJA / PRVI LETOŠNJI POLITIČI UMOR Ubili občinskega svetovalca lruretagoyena je bil član Aznarjeve vladajoče ljudske stranke MADRID - Jose Ignacio Iruretagoyena, 34-letni občinski svetovalec vladajoče konservativne ljudske stranke, je bil v svojem Zarauzu v severnobaskovski pok-rajini Guiputzcoa žrtev bombnega atentata. Neznanci so pod njegov avtomobil postavili peklenski stroj, ki je eksplodiral nekaj minut pred 9. uro, ko je bil Irure-tagoyena namenjen v službo. V eksploziji je bil težko ranjen, a je pol ure kasneje podlegel smrtnim poškodbam. Odgovornosti za atentat ni prevzela nobena organizacija, a preiskovalci nimajo dvomov, da je ta prvi atentat leta 1998 delo teroristov baskovske separatistične organizacije ETA, ki je v zadnjih šestih mesecih ubila še dva svetovalca Aznarjeve ljudske stranke. (AP) ALŽIRIJA / PO ZADNJIH SRHLJIVIH POKOLIH________ Evropa se bo ubadala z alžirsko krizo Misija evropske trojke bo zaradi alžirskih pogojev o nevmešavanju zelo kočljiva BRUSELJ - Predstavniki držav evropske petnajstrice so v Bruslju dosegli dogovor o misiji Evropske unije, ki bo odpotovala v Alžirijo in zbrala informacije o pokolih v tej državi. Viri v Bruslju so povedali, da je odločitev o misiji EU zaenkrat načelna; uradno naj bi jo potrdili visoki predstavniki zunanjih mini-stostev držav EU na sestanku prihodnji torek, 13. januarja. Po vsej verjetnosti bo misija kmalu odpotovala v Alžirijo, tako da se bo z zadostnimi informacijami vrnila do 26. januarja, ko bo o izsledkih poročala na takratnem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju. Misija, za kater'0 je dal minulo nedeljo pobudo nemški zunanji minister Klaus Kinkel, bo po pričakovanjih sestavljena iz predstavnikov sedanjega britanskega, prejšnjega luksemburškega in prihodnjega avstrijskega predsedstva EU. Alžirija je že izrazila pripravljenost, da sprejme pobudo za obisk evropske trojke, vendar pod pogojem, da se ta na noben način ne bo vmešavala v alžirske notranje zadeve. Režim alžirskega predsednika Zerouala pa ne pri- staja na mednarodno preiskovalno komisijo, ki naj bi poskušala ugotoviti vzroke in storilce sedanjih zločinskih dejanj. Mandat bojke mora biti še določen, viri v Bruslju pa so povedali, da bodo predstavniki unije najverjetneje v sodelovanju z alžirskimi oblastmi preučili možnosti za konkretno pomoč pri preprečevanju nasilja. Unija je prav tako pripravljena zagotavljati pomoč žrtvam nasilja, so povedali omenjeni viri. V predsinočnji razpravi je več članic petnajsterice predlagalo, da bi se trojka srečala tudi s predstavniki opozicijskih strank. Nemški predlog so takoj podprle Francija, Danska in Portugalska, več članic pa je bilo do predloga previdnih. Tako je na primer belgijski zunanji minister Derycke za belgijski radio izjavil, da zna biti odločitev o »sodelovanju z alžirskimi oblastmiv boju proti terorizmu težka«. »Rad bi videl prvo državo, ki bi bila v Alžirijo pripravljena poslati svoje vojake,« je dejal. Pobuda za misijo evropske trojke v Alžiriji je prišla po valu nasi- lja v minulem tednu, v katerem je bilo v tej državi ubitih na stotine ljudi. Po pisanju neodvisnega alžirskega časopisja, naj bi funda-mentalistični teroristi od začetka postnega meseca rama dama pobili že skoraj tisoč civilistov, tako da je letošnji ramadan najhujši v šestletni alžirski državljanski vojni. Samo v sredo in v četrtek je bilo po poročanju alžirskih medijev novih 30 žrtev krutega nasilja. Po nekaterih ocenah je bilo od leta 1992, ko so oblasti razveljavile volitve, v katerih so močno vodili islamisti, v bojih med vladnimi silami in islamskimi uporniki ubitih 75.000 ljudi. Nasilje v Alžiriji je bilo predvčerajšnjim v Londonu visoko na dnevnem redu pogovorov vodstva Evropske komisije z britanskim predsedstvom. Britanski premier Tony Blair je ob tej priložnosti dejal, da gre za zapleten problem in izrazil upanje, da bo v njegovem uspešnem reševanju unija odigrala pomembno vlogo - ne le zaradi interesa, temveč tudi zaradi odgovornosti, ki jo mora v mednarodnih odnosih prevzemati. (ST A) METODA ZDRAVNIKA Dl BELLE / POZIV MINISTRICE ZA ZDRAVSTVO BINDI MILAN / NA ZAHTEVO TOŽILSTVA Javne ustanove naj preizkušajo metodo Pozitivne ocene o zasuku spora o rakastih obolenjih Spet hišni pripor za Sguillanteja Bivši sodnik je eden glavnih obtožencev v aferi, v katero je vpleten Cesare Previti RIM - Ministrica za zdravstvo Rosy Bindi je včeraj pozvala direktorje zdravstvenih in znanstvenih ustanov (Ircss), naj bodo pripravljeni, da bi v svoji ustanovah preizkušali metodo zdravljenja rakastih obolenj zdravnika Di Belle. Tako se torej zaključuje dolgo obdobje spora okrog zdravila (somatostatin), ki ga javne zdravstvene strukture do posega sodnikov niso hotele vključiti med preparate, ki jih nudi javna zdravstvena služba. Po oceni posebne komisije za zdravila (Cuf) ministrstva za zdravstvo, naj namreč ne bi bilo dovolj dokazov, da je Di Bellov »cocktail« učinkovit, povsem drugačnega mnenja so bili bolniki, ki so ga preizkusili. Veliko težavo pa je predstavljala cena zdravila, ki gre že za kratkotrajno zdravljenje v visoke milijonske zneske. V prvih mesecih lanskega leta se je spopad okrog metode zdravnika Di Belle, ki jo uporablja že 30 let, odvijal predvsem v okviru zahtev, naj se ministrstvo za NOVICE zdravstvo oz. njegovi pristojni organizmi izrečejo o metodi, vendar so bila vsa dosedanja mnenja Cufa negativna. Poleti so se zvišali toni polemike in kritik na račun ministrstva za zdravstvo, združenje za pomoč rakastim bolnikom Aiama si je izborilo sestanek z ministrico Bindi, ki je izrazila pripravljenost, da preveri učinkovitost metode, vendar je zahtevala primerno dokumentacijo, ki pa je ni nikoli prejela. Di Bella in njegovi sodelavci, ki so pozitivno ocenili nova navodila ministrice, so namec vedno zagovarjali stališče, da je zdravilo že testirano. V dolgo in dokaj neplodno, vsaj s stališča bolnikov, pogajanje med ministrstvom in zagovorniki Di Bellove metode pa je nepričakovano poseglo sodstvo, ki je odredilo, da je zdravstvena služba dolžna nuditi tudi somatostatin. Sredi decembra je z odločitvijo sodnikov v kraju Magbe (Leccei devetletni otrok dobil zdravilo, 22. decembra je o zade- vi razpravljal senat, naslednji dan je ministrica (brez večjega odziva) pozvala vse, ki se poslužujejo metode, naj pošljejo ustrezno dokumentacijo, sedmega januarja se je začela razprava na preturi v kraju Maglie, včeraj pa se je sestala vlada in rezultat je poziv ministrice Bindijeve. Kot je po seji povedala Rosy Bindi, jo vlada povsem podpira v njenih prizadevanjih, da bi se razrešilo vprašanje, ki se je razraslo v pravo medijsko vojno proti politikom. V ospredju so seveda interesi bolnikov, vendar pa je po mnenju ministrice treba upoštevati predpise in tudi roke, ki jih med drugim vsiljuje težnja po znanstvenem preverjanju, kar je v primarnem interesu prizadetih. Vsekakor pa vprašanja ne more reševati sodstvo, ministrstvo se bo odločalo na osnovi dokumentacije, ki je nujno potrebna. V zvezi s stroški pa je ministrica dejala, da bo treba odobriti nova finančna sredstva, če se bodo ustanove odločile za Di Bellovo metodo. Rejci ne bodo šli v sprevodu v Rim MODENA - Voditelji rejcev, ki so se zbrah včeraj v Modeni, so sklenili, da zaekrat ne bodo priredili pohoda na Rim. Traktorji bodo ostali v taborih, ki so jih organizirali v bližini vseh italijanskih prometnih žil, namesto pohoda na glavno mesto pa bodo priredih v številnih italijanskih mestih protestne baklade. Pohod na Rim pa bi lahko priredili v prihodnjih dneh, še zlasti če ne bo zadovoljiv izid srečanja z načelniki skupin večinskega zavezništva v senatu, kijev programu za torek. Jutri v Italiji žrtve nasilja vojakov RIM - Jutri bodo prispeh v Italijo Somalci, ki so bili priče ah žrtve nasilja italijanskih vojakov med mirovno misijo v Mogadišu. Somalce bo zaslišala preiskovalna komisija, ki jo vodi bivši predsednik ustavnega sodšča Ettore Gallo. Komisija je pred časom že pripravila poročilo o dogajanju v Somahji, ki pa po oceni mnogih ni bilo dovolj izčrpno. Zato je komisija sklenila, da bo nekatera vprašanja še poglobila. Med somalskimi pričami, ki bodo zaslišane, bosta tudi Aden Abukar in Dahira Salad Osman. Moškega so padalci mučili z elektriko, ženski pa naj bi porinili raketo v spolovilo. r CAREZZATE / PREISKAVA -i Umor Del Grandovih: za zapahi že tri osebe MILAN - Zaradi umora družine Dul Grande iz Carezzateja so v zaporu že tri osebe. Zadnjega so priprli Benedetta Di Bel-lo, nečaka Angela Di Belle, ki je bil najboljši prijatelj ubitega peka. Kot so na včerajšnji tiskovni konferenci navedkli preiskovalci, je v trojni umor tako ali drugače vpletenih sedem oseb. V zaporu je 23-letni Elia Del Grande, sin in brat žrtev, ki je priznal, da je streljal in ubil »iz sovraštva«. Družbo mu dela 34-letni Pierangelo Cavallieri, ki je bil po morilčevem priznanju z njim v vili, ko je prišlo do trojnega umora. Tretji je, kot rečeno, 21-letni nečak najboljšega prijatelja Del Grandovih. Na domu Benedetta Di Belle so namreč preiskovalci našli dele vojaškega orožja. Preiskovalci pa so ovrgli tezo, da je umor delo tolpe. Morilec naj bi z nekim prijateljem preživel večer in prav ta naj bi ga spravil v stik s Cavallierijem. V zadevo sta vpletena tudi dva zakonca, ki jim je morilec po umoru izročil orožje. RIM - Bivši šef rimskih sodnikov za predhodne’ postopke Renato Squillante je od včeraj spet v hišnem priporu. Tako je odredil milanski sodnik za predhodni postopek Alessandro Ros-sato, ki je sprejel zahtevo milanskega državnega tožilstva. Odredbo milanskega sodnika so Squillanteju izročili v rimski kliniki, kjer so ga sprejeli pred nekaj dnevi za vrsto izvidov. Odločitev milanskega sodstva, da spet odredi aretacijo enega od glavnih obtožencev iz zadeve, v katero je vpleten tudi bivši koordinator Forza Italia Cesare Previti (na fotografiji), o aretaciji katerega se bo v ponedeljek izrekel odbor za imuniteto poslanske zbornice, je dvignilo nov val polemik. Sodnik Rossato je hišni pripor utemeljil z nevarnostjo, da bi Squillante lahko otežil preiskovalcem iskanje dokazev, obstajala pa naj bi tudi nevarnost bega. Se posebej sodnika Rossata in milansko državno tožilstvo skrbi možnost, da bi Squil-lante lahko otežil preverjanje nekaterih bančnih operacij v Švici. V dokaz Rossato navaja dejstvo, da je po prvi aretaciji (rimski sodnik je bil priprt marca 1996) nekdo s Squillantejevih bančnih računov v Švici dvignil devet milijard lir, za katerimi naj bi zgnila vsaka sled. Renato Squillante je obtožen, da je podkupil nekatere rimske kolege s črnimi sredstvi, ki naj bi jih oblikovali v Berlu- MILAN / STREHLERJEVA OPOROKA Branca odkril prvo verzijo Decamerona RIM - Vittore Branca, ki je eden od najbolj znanih preučevalcev Giovannija Boccaccia, je sporočil, da je odkril verzijo Decamerona, ki jo je sloviti pisatelj sestavil, ko ni bil še star 40 let. To verzijo je Branca odkril v Pariškemu italijanskemu kodeksu 482, ki ga hranijo v pariški Narodni knjižnici. Branca je pred leti dokazal, da je bil Bocaccio avtor Decamerona, ki je v berlinskem kodeksu »Hamilton 80« in ki ga je pisatelj napisal okoli leta 1370, ko mu je bilo kakih šestdeset let. Verzija, ki je bila odkrita v teh dneh, pa je nastala dobri dve desetletji prej. O odkritju bo Branca objavil daljši esej, trije založniki pa naj bi se že zanimah, da bi objavili obe verziji Decamerona. Prvi zapletljaji za delo na posodo RIM - »Delo na posodo« se je komaj začelo, vendar je naletelo že na prve birokratske ovire. Po sporočilu agencije Manpovver, ki deluje na tem področju, delavci, ki so bili že »najeti« ne morejo začeti z delom, ker jih zavod za zavarovanje proti nesrečam na delu Inail še ni zavaroval. Vodstvo Inaila je res priznalo, da ni zavarovalo teh delavcev zaradi birokratskih zapletljajev. Višina zavarovalnine je namreč odvisna od tveganja, pri delu v najemu pa je to težko preračunati. Vodstvo zavoda je vsekakor obljubilo, da bo ta vprašanja rešilo čimprej. Nekaj težav je tudi pri pogodbah za omejeni delovni čar v javnih ustanovah. Za part-time se je doslej odločil približno poldragi odstotek državnih uslužbencev, medtem ko je vlada načrtovalo da se jih bo vsaj deset odstotkov. Vdova dedinja, vila družici Andrei Jonasson pripada premoženje brez volila - vile v Luganu MILAN - Dedinja je vdova Andrea Jonasson, vendar vila v Luganu pripada (delno pogojno) družici zadnjih let Mari Bugni. Oporoka Giorgia Strehlerja, ki so jo včeraj prečitali pred prizadetimi (Andrea Jonasson ni prišla v milanski notarski urad Ferrari, ker je z gledališčem iz Genove na gostovanju v kraju Ascoli Pičeno), je končno razrešila uganko, kdo lahko prebiva v vili v Luganu, v kateri je umrl veliki režiser. Ce je s pravnega vidika prišlo do pojasnila, razjasnitve v odnosih med prizadetima ženskama še ni. Mara Bugni, ki je včeraj popoldne v uradu svojih odvetnikov v ulici Montenapoleone priredila odlično obiskano novinarsko konferenco, je z vsebino oporoke zadovoljna, češ da je potrdila njene trditve. Na izjave Jonas-sonove, da bi Strehler lahko še vedno sledil vajam Mozartove opere Gosi fan tuttte, pa je Mara Bugni odvrnila, da vsakdo lahko reče, kar hoče. S pravno-tehničnega vidika je lastništvo lepe vile v Luganu nekoliko bolj zapleteno: če vrednost vile presega 50 ods. vrednosti celotne Streblerjeve zapuščine, ki pripada njegovi vdovi, ima Mara Bugni samo pravico do bivanja v njej, partnerici zadnjih dneh je namreč Strehler dodelil volilo, se pravi vilo v Luganu. Ob besednem dvobojevanju med An- dreo Jonasson, ki zadnja leta ni več živela z režiserjem, vendar se s Strehle-rjem nista pravno ločila, in mlajšo Maro Bugni, ki je z njim delila zadnjo obdobje življenja, so se razvile tudi polemike med zagovorniki pravic žena in pravic neporočene družice. Po oceni pisateljice Isabelle Rossi Fedrigotti, ki sodeluje z dnevnikom II corriere della sera, je italijanska zakonodaja zastarela, ker še vedno daje prednost ženi pred neporočeno partnerico. Pisateljica je namreč prepričana, da je zaščita zakonite žene pri dedovanju posledica moške »slabe vesti«, ker je mož zapustil ženo za drugo in zakon ženi odplačuje nekakšno odškodnino. Drugačnega mnenja je novinarka dnevnika La Repubblica Nata-lia Aspesi, ki je izjavila, da je zaščita zakonite žene pravilna, če se zakonca ne ločita. Po njeni oceni pa je osnovni problem tradicionalna moška strahopetnost, namesto, da bi jasno izbral, italijanski moški raje jaha na dveh konjih. Z njej svojstveno ironijo je Natalia Aspesi še dejala, da nujno zagovarja starejše ženske, zakonita žena je namreč praviloma starejša od partnerice, ki si jo moški izbere v svoji«3. mladosti«. Upoštevati je treba pravice obeh, je še rekla znana novinarka, predvsem pa ne bi smele biti ženske oškodovane zaradi nedorečenih izbir moških. sconijevih podjetjih. V ta okvir naj bi sodilo tudi poseganje v zadevo Imi -Sir, pri kateri je premi-čninski zavod izplačal dedičem Nina Rovellija na stotine milijard lir odškodnine. V zadevo je vpleten poslanec Cesare Previti, ki je zastopal družino Rovelli v pravdi in ki je po obtožbi milanskega tožilstva »namazal« sodno kolesje, da je bila pravda za njegove varovance uspešna. Milansko tožilstvo je za del te preiskave, izhodišče katere je bilo pričevanje Stefanie Ariosto, zahtevalo formalno obtožbo za Squillanteja, Previtija, Silvia Berlusconija in odvetnika Attlia Pacifi-ca. Nekatera poglavja pa milansko tožilstvo še poglablja in med temi je tudi zadeva Imi-Sir. Hišni pripor za Renata Squillanteja je še zao- stril polemiko o zadevi Previti. Odbor za poslansko imuniteto, ki je o zadevi razpravljal v četrtek, se bo izrekel v ponedeljek. Predstavniki Forza Italia so včeraj večkrat javno poudarili, da bi se odbor moral izreči proti aretaciji, ker je po njihovi oceni v ravnanju milanskega tožilstva mogoče zaznati pre-ganjalski namen. Tudi predstavnik Ljudske stranke Gargani se je že javno izrekel proti aretaciji, medtem ko je SKP potrdila, da bo volila za arest. Stranka demokratične prenove pa je pozvala vse, naj ne bi vtisnili političnega pečata zadevi, ki je izrazito sodnijska. DSL se namreč boji, da bo zlasti Forza Italia pogojevala stališče o ustavni reformi z usodo Ce-sareja Previtija. RIM / PRVA LETOŠNJA SEJA VLADE »Zelena luč« za preureditev katastrskih vrednosti RIM - Italijanska vlada, ki se je kljub odstotnosti premiera Romana Prodija včeraj sestala na prvi letošnji seji, je prižgala zeleno luč za novi pravilnik davčnega ministrstva, ki spreminja med dragim sistem katastrskih vrednosti. Kaže, da enota za izračunavanje vrednosti nepremičnine ne bo več katastrska enota, pač pa površina hiše, stanovanja, trgovine itd. Poleg tega je predvidena prerazporeditev mest v »mikrocone«. Novi pravilnik bo morala sedaj preučiti konferenca države in občin, nato pa se bo morala vlada dokončno izreči. Novi normativ naj bi začel veljati leta 2.000. Sindikat stanovanjskih najemnikov Sicet je ocenil kot pozitiven vladin sklep o preureditvi katastrskih vrednosti, saj naj bi novi sistem prispeval k jasnosti v tem sektorju. »Od kar je leta ’78 začel veljati zakon o pravičnih stanarinah, čakamo na preureditev katastrskih vrednosti,« je poudaril tajnik sindikata Rossini. Po oceni Sicet bo novi normativ prispeval tudi k reformi tržišča stanovanj v najemu. Na včerajšnji seji je vlada tudi sklenila, da korenito preuredi mrežo bencinskih in naftnih črpalk in jo prilagodi evropskih standardom. V treh letih naj bi odpravih 7.000 od skupnih 27.000 italijanskih črpalk. Preureditev naj bi prispevala k večji konkurenci in večji liberalizaciji. S tem sklepom je bila zadovoljna zveza predelovalcev nafte, ki meni, da bo preustroj črpalniške mreže koristil tudi potrošnikom, ker bodo režijski stroški nižji, kar bo prispevalo k pocenitvi goriv. Poleg tega je vlada sklenila, da za šest mesecev podaljša mandat mandat vojski za nadzorstvo teritorija na Sici-liji in v okolici Neaplja. V tem času naj bi okrepih v zadostni meri policijske sile na tem področju, da ne bo več potreben prispevek vojske v akcijah za javno varnost. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in druaimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Sobota, 10. januarja 1998 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRGI / PO VČERAJŠNJI ZAOSTRITVI KRIZE V AZIJI IN STRMOGLAVLJENJU WALL STREETA Milanska bona edina pozitivna med evropskimi finančnimi trgi Posebno hudo je v Indoneziji, kjer se lahko finančna kriza izrodi v nerede MILAN - Po osmih zaporednih pozitivnih in celo evforičnih sestankih v novem letu, je kazalo, da bo morala v zadnjih dveh dneh tedna tudi milanska borza kloniti pred neugodno mednarodno klimo, ki se je ustvarila na Daljnem vzhodu, odjeknila na VVall Streetu in - v sicer nekoliko ublaženi obliki - zajela tudi Evropo. Pa ni bilo tako. »Piaz-za Affari« je edina v Evropi končala teden pozitivno, s Se vedno velikim obsegom poslov (3.730 milijard lir) in resnično presenetljivo močjo. Zato je sicer rahlo napredovanje indeksov (Mibtel +0, 28%, Mib-30 +0, 32%) skoraj čudež, še posebno, ker je VVall Street že v začetku borznega sestanka doživel Se težji padec kot v četrtek. V Milanu so se indeksi začeli prevešati na pozivno stran v popoldanskem delu sestanka, ko so začela prihajati naročila iz tujine. Kot že ves teden, je prišlo torej včeraj do novega padca skoraj vseh vzho-dazijskih trgov, najbolj pa je zaradi krize tamkajšnje valute, rupije, strmoglavila indonezijska borza. Ameriški dolar je včeraj v Džakarti dosegel vrednost 10 tisoč rupij, tako da se je vlada nemudoma obrnila za pomoč na mednarodne finančne institucije. Hčerka predsednika Suharta je državljane pozvala, naj prodajo vse zaloge ameriške valute in tako pomagajo domačemu bankovcu, kajti ekonom-sko-finančna kriza se utegne zaostriti do neobvladljivih razsežnosti. Včeraj se je že drugi dan zapored zgodilo, da so tisoči ljudi v prestolnici navalili na trgovine in supermarkete v ihti za zalogami, s katerimi bi se zavarovali pred predvidljivim močnim zvišanjem sicer že navitih cen. Glasovi o neredih v Džakarti so bili sicer v uradnih krogih zanikani, vendar je vojska, ki odločilno podpira vlado pred- sednika Suharta (ta je na oblasti že 30 let), napovedala, da je pripravljena s trdo roko zatirati vsak poseg, ki bi lahko poslabšal položaj. V indonezijsko krizo je včeraj osebno posegel ameriški predsednik Bill Clinton, ki je v telefonskem pogovoru s Suhar-tom napovedal za prihodnji teden obisk ameriškega podtajnika v zakladniš-tvu Larryja Summersa in podčrtal, da se mora Indonezija za izhod iz krize strogo držati sanacijskega načrta Mednarodnega denarnega sklada. Le-ta je državi že odobril kredite v skupni vrednosti 43 milijard dolarjev. Položaj na azijskih trgih se slabša tudi v ratingih posameznih držav in podjetij, kar se potem kot boomerang odrazi nazaj na trge. Poleg Indonezije, kjer je kriza v tem trenutku potencialno najbolj nevarna, se nevarno majejo tudi finančni trgi v Maleziji, na Filipinih, v Tajski in Južni Koreji, poglavje zase sta Hongkong in Singapur, medtem ko čaka Japonsko težko obodbje preustroja finančnega in proizvodnega sistema. Učinek krize azijskih trgov se vse bolj pozna v ZDA, kjer je potek včerajšnjega borznega sestanka na VVall Streetu poslabšal Se podatek o zaposlenosti v lanskem decembru. Njena stopnja se je namreč od novembrske 4, 6 povišala na 4, 7 odstotka, kar so analitki ocenili kot negativen znak. Posebej močno so se včeraj razvrednotile delnice nekatere delnice iz naftnega, bančnega in tehnološkega sektorja, in sicer v prvi vrsti tiste, ki so že napovedale zmanjšanje dobička zaradi azijske finančne krize. Finančna kriza v Indoneziji se lahko sprevrže v kaos (AP) TRENDI / 1STAT OBJAVIL DOKONČNE PODATKE ZA LETO 1997 Urni rekordno nizka povprečna inflacija Decembra je znašala 1,5%, povprečje vseh dvanajstih mesecev pa je bilo komaj 1,7% RIM - Statistični zavod Istat je včeraj potrdil decembrski inflacijski podatek (1, 5 odstotka v primerjavi z decembrom 1996 in enako kor novembra 1997), ki je zaokrožil podobo lanskega izjemno ugodnega gibanja inflacije. Povprečna inflacijska stopnja v letu 1997 je tako znašala 1, 7 odstotka, tako nizke ravni pa Italija ni poznala že od daljnjega leta 1969. Vlada je v svojem finančno-eko-nomskem dokumentu predvidela 2, 5-odstotno inflacijo v lanskem letu, kar pomeni, da je globina znižanja presenetilo tudi njo samo. V lanskih dvanajstih mesecih se je indeks cen in storitev v Široki porabi znižal za 1, 1 odstotka, in sicer od 2, 6 odstotka decembra 1996 na 1, 5 odstotka decembra 1997, medtem ko se je povprečna letna inflacijska stopnja znižala za kar 2, 2 odstotka, od 3, 9 v leti 1996 na 1, 7 odstotka lani. Nižjo oziroma enako povprečno letno stopnjo lahko v zadnjih petdesetih letih najdemo le štirikrat: leta 1949 ( + 1, 5%), 1950 (-1, 3%), 1959 (-0, 4%) in leta 1968 (+1, 3%). »Podatki o gibanju inflacije v lanskem letu govorijo sami zase in smo jih dosegli kljub proizvodnemu oživljanju (ki navadno segrejejo inflacijo, op.ur.) in rasti Široke porabe. Zdaj moramo gledati naprej in vzeti inflacijo, kot smo delali doslej, za kompas na poti v prihodnost.« Tako je minister za industrijo Pier Luigi Bersani po koncu ministrskega sveta komentiral komaj objavljene podatke o lanskem gibanju inflacije. Opozoril je, da je treba pridobljeni trend ohraniti in ga Se izboljšati s strukturnimi ukrepi, posebno na področju storitev in distribucije, kjer je še precej prostora za izboljšave. Skratka, za ministra Bersanija so lanski rezultati dokaz, da inflacija - v nasprotju s prepričanjem mnogih strokovnjakov - ni vedno in nujno v nasprotju z gospodarsko rastjo. Nekoliko bolj previdni so ob branju najnovejsih inflacijskih po- datkov predstavniki stanovskih organizacij trgovcev. Tako pri Concommercio kot pri Coneser-centi priznavajo, da je bila inflacija ukročena, vendar opozarjajo, da je treba zdaj dosežene rezultate utrditi tako po ekonomski kot po zaposlitveni plati. Ne gre pozabiti niti na krizo v Aziji, dodajajo stanovske organizacije, saj bo kriza tamkajšnjih trgov močno načela kupno moč prebivalstva, to pa pomeni manj povpraševanja po italijanskem blagu. Glavna bojazen pa je za trgovce ta, da bi se z inflacijo pod nadzorom zdaj za gospodarstvo pojavila nevarnost, da se zavije v spiralo, v kateri res ne rastejo cene, a niti gospodarstvo z investicijami in zaposlovanjem. In kaj svetujejo oziroma si želijo stanovske organizacije terciarnega sektorja? V pričakovanju nadaljnjega padanja cene denarja je treba podpreti prizadevanja podjetij, in to s postopnim lajšanjem socialnih stroškov in bremen na eni in s strogim nadzorovanjem dinamike storitev in tarif. NOVICE V Sloveniji 14,4 odstotka brezposelnih Ljubljana - Ob koncu tretjega četrtletja 1997 je bilo v Sloveniji 870.594 aktivnih prebivalcev, med katerimi je bilo 745.244 delovno aktivnih, 125.350 pa jih je bilo registriranih kot brezposelne- osebe. Stopnja registrirane brezposelnosti je tako ob koncu lanskega septembra po izračunih državnega statističnega urada znašala 14, 4 odstotka - med moškimi je bila 13, 5-odstotna, med ženskami pa 15, 5-odstotna. (STA) Kohl ne bo zmanjšal brezposelnosti za polovico WINDHAGEN - Nemški kancler Helmut Kohl je včeraj izjavil, da ne pričakuje, da bo Nemčiji do leta 2000 uspelo prepoloviti število brezposelnih in tako doseči cilj, ki si ga je kancler tudi sam postavil pred dvema letoma. Takrat je število brezposelnih v Nemčiji znašalo 4 milijone. Na srečanju svoje Krščansko demokratske unije (-CDU) je Kohl novinarjem povedal, da je vseeno odločen zmanjšati število brezposelnih, ki jih je ta čas v Nemčiji 4, 5 milijone. »Očitno je, da tega absolutnega cilja ne bomo dosegli," je izjavil Kohl in dodal, da "njegov cilj Se naprej ostaja zmanjšanje brezposelnosti v karseda kratkem času.« (STAVdpa) Novi madžarski bankovec za 2000 forintov BUDIMPEŠTA - Madžarska centralna banka bo s 1. februarjem začela pošiljati v obtok novi bankovec za 2.000 forintov, je včeraj povedal generalni direktor banke Laszlo Toeroek. Toeroek je še napovedal, da bo banka v prvi polovici letošnjega leta izdala še bankovec za 200 forintov. (STA/AFP) Na Dunaju Slovenski znanstveni institut LJUBLJANA - Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček ter rektorja obeh slovenskih univerz, Alojz Kralj z Univerze v Ljubljani in Ludvik Toplak z Univerze v Mariboru, so včeraj v prostorih ministrstva za znanost in tehnologijo podpisali pismo o nameri za ustanovitev Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Slovenski znanstveni institut, ki naj bi v prostorih Knafljeve stavbe začel delovati v prvi polovici leta 1998, se bo razen promociji posvečal tudi vzpostavljanju in zagotavljanju stikov med znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami Avstrije in Slovenije, obenem naj bi bil informacijsko središče s poudarkom na tehnicno-administrativni pomoči slovenskim in avstrijskim znanstvenikom, ki delujejo v obeh državah. Ob tem je minister Marinček poudaril, da je slovensko ministrstvo konec leta 1997 spremenilo pravilnik o raziskovalnih projektih tako, da se za projekte lahko potegujejo tudi Slovenci v zamejstvu. (STA) Devizne rezerve Hrvaške narodne banke ZAGREB - Devizne rezerve Hrvaške narodne banke so konec oktobra lani znašale 2, 53 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 39, 3 milijona dolarjev več kot mesec poprej in 214, 6 milijona dolarjev več kot oktobra 1996. Po podatkih Hrvaške narodne banke je vrednost valut in depozitov'znašala 1, 997 milijarde dolarjev, obveznic in zadolžnic 377, 6 milijona dolarjev, vrendnost posebnih pravic črpanja sredstev pri Mednarodnem denarnem skladu pa je bila 152, 7 milijona dolarjev. 9. JANUAR 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni SE c ameriški dolar 1766,00 1801,00 m n nemška marka 972,70 992,70 funt šterling 2856,00 2911,00 3 o švicarski frank 1196,00 1226,00 $ N , belgijski frank 46,63 48,63 _ -g- francoski frank 288,70 298,70 Z; (/) danska krona 253,00 263,00 ® LL norveška krona 234,00 244,00 švedska krona 217,90 227,90 ^ i. Tar tt kanadski dolar 1234,00 1274,00 im m portugalski eskudo 9,10 10,00 23 m nizozemski gulden 856,85 881,85 OC avsfrjski šiling 137,20 141,70 d španska pezeta 11,08 12,18 < grška drahma 5,90 6,70 N irski šterling 2404,00 2484,00 zir\ japonski jen 13,08 13,98 M I avstralski dolar 1.094,00 1164,00 g r n! madžarski florint 7,00 9,00 W hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,20 10,45 9. JANUAR 1998 v LIRAH 9, JANUAR 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1766,00 1796,00 ameriški dolar 1788,170 nemška marka 974,00 992,00 EKU 19441,780 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 982,780 nizozemski gulden 857,00 882,00 francoski frank 293,590 belgijski frank 46,84 48,64 funt šterling 2889,330 funt šterling 2833,00 2913,00 nizozemski gulden belgijski frank 872,110 47,646 irski šterling 2397,00 2492,00 španska pezeta 11,593 danska krona 254,00 264,00 danska krona 258,090 grška drahma 6,02 6,62 irski šterling 2442,280 kanadski dolar 1225,00 1260,00 grška drahma 6,220 švicarski frank 1197,00 1222,00 portugalski eskudo 9,612 avstrijski šiling 137,34 141,84 kanadski dolar japonski jen 1254,240 13,609 slovenski tolar 10,15 10,40 švicarski frank 1212,320 avstrijski šiling 139,700 norveška krona 239,440 švedska krona 223,450 finska marka 324,510 MILANSKI BORZNI TRG 9. JANUAR 1998______ INDEKS MIB-30: +0,32 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 19.862 +3,50 Mediaset 8.939 -1,01 Bca di Roma 1.886 -1,87 Mediobanca 14.596 -2,25 Bca Fideuram 8.727 -0,51 Monfedison 1.626 -2,51 Bca Pop. Ml 11.503 -2,44 Olivetti 1.271 +5,91 Benetton 30.278 -1,47 Parmalat 2.593 -1,21 Comit - - Pirelli Spa 4.769 -2,79 Credit 5.994 -1,73 Ras 17.539 -0,20 Edison 10.563 -1,01 Rolo 27.038 -0,94 Eni 9.989 -0,03 Saipem 9.115 +0,01 Fiat 5.179 -2,68 San Paolo To 18.571 -0,41 Generali 47.662 -0,98 TIM 8.310 -4,04 Imi 23.005 -4,06 Telecom Ita 12.014 + 1,19 Ina 3.566 -1,84 Italgas 7.013 -1,28 La Fondiaria 9.967 -1,48 V Bruslju bo letos že 25. filmski festival Evropa je nosilna tema filmskega festivala v Bruslju, ki letos slavi četrt stoletja obstoja, izbrali bodo najboljši evropski film, igralca in igralko. Jubilejnega 25. bruseljskega mednarodnega filmskega festivala, ki bo potekal od 20. do 31. januarja, se bodo udeležili številni slavni filmski ustvarjalci. Na listi povabljencev, ki so obisk v Bruslju potrdili, so med drugim režiserja Neil Jordan in Oliver Stone ter igralca Dennis Hopper in Morgan Freeman. Omenjenim štirim bodo poleg francoskega režiserja Ber-tranda Tavernierja na festivalu podelili posebna priznanja za trajne prispevke k razvoju filmske industrije. Gostja na festivalu bo tudi francoska filmska igralka Catherine Deneuve. Na festivalu bodo prikazali natanko 223 filmov iz približno 30 držav. V posebnem delu bodo v čast igralcu Dennisu Hopperju prikazali 11 njegovih filmov, od slavnih Golih v sedlu (1969), v katerem ni le odigral glavne vloge, ampak ga tudi režiral, do filma Apokalipsa zdaj (1979). Poleg tega bodo na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Bruslju v počastitev 25. obletnice irske filmske industrije, prikazali izbor filmov irskih režiserjev in filmov o Irski. Med izbranimi so Mona Lisa, V družbi volkov pa tudi Intervju z vampirjem. Nosilna tema festi- vala je Evropa. Posebna žirija bo namreč na festivalu izbrala najboljši evropski film ter najboljšo evropsko igralko in igralca minulega četrt stoletja. Za nagrado se v konkurenci igralk potegujejo Juliette Bino-che, Emma Thompson, Catherine Deneuve, Hanna Schygulla in Victoria Abril. Na seznamu igralcev so Marcello Mastroianni, Gerard Depardieu, Philippe Noiret, Jan Decleir in Anthony Hopkins. (STA) ZRC SAZU: nagrade Generacije znanosti V nedeljo dopoldne bodo slovesno podelili nagrade Generacije znanosti IV. V prostorih Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so včeraj predstavili nagrajence že četrte prireditve Generacije znanosti. Nagrade - naziv častnega člana ZRC za izjemen prispevek na področju znanstvenoraziskovalnega dela in uveljavitev ZRC doma in v svetu ter zlate znake ZRC za pomembne znanstvene dosežke oziorma najodmevnejše doktorate s področja humanistič- nih ved v zadnjih treh letih - bodo nagrajencem podelili na osrednji slovesnosti v nedeljo, 11. januarja. Kot so med drugim poudarili na včerajšnji novinarski konferenci, sta 50-letnico delovanja lani obeležila tudi dva inštituta ZRC SAZU: Inštitut za raziskovanje Krasa in Inštitut za arheologijo. Inštitut za raziskovanje Krasa, ki se je razvil iz slovenskega spe-leološkega inštituta (ta je nastal po priključitvi slovenskega Primorja Jugoslaviji leta 1947), poglablja temeljno znanje v kraški geomorfologiji, speleologiji, hidrogeolo-giji in ekologiji ter zgodovini krasoslovja in speleologije. Rojstni dan Inštituta za arheologijo pa je 31. marec 1947, ko je aikade-mija znanosti in umetnosti ustanovila svojo arheološko komisijo. Delo inštituta je namenjeno raziskovanju vprašanj pojava sodobnega človeka, poselitve Slovenije in njene umestitve v širši srednjeevropski prostor, antične zgodovine, epi-grafike, interpretativnih metod in simbolnih struktur. (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 10. t. m., ob 20.30 (Red prost) gostuje gledališka skupina Comp. Mario Chiocchio s predstavo T. VVilliamsa »Estate e fumo«. Režija Armando Puglie-se. Nastopata Pino Quartullo in Elena Sofia Ricci. Predstava v abonmaju: odrezek 18 bel in na izbiro. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča, v teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavo »L’uomo, la bestia e la virtil« L. Pirandella, ki bo na sporedu od 13. do 18. t. m. (v abonmaju - odrezek 6 rumen) - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 V torek, 20. t. m. premiera opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn. Predprodaja vstopnic od danes, 8. t. m. dalje: torek, 20.1., ob 20.30 (reda A/E), četrtek, 22.1., ob 20.30 (reda F/A), sobota, 24.1., ob 17. uri (reda S/S), nedelja, 25.1., ob 16. uri (reda D/D), torek, 27.1., ob 20.30 (reda B/C), četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobotA, 31.1., ob 20.30 (reda C/F), nedelja, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G). Blagajna gledališča (umik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 10. t. m., ob 20.30 gostuje gledališka skupina Compagnia della Rancia s predstavo »Brachetti in te-chnicolor« z Arturom Brachettijem. Jutri, 11. t. m., ob 11.00 »Poveril ti pravljico«: gledališka skupina Compagnia Ottobre iz Perugie predstavlja »La strana invenzione del dottor Ambo«. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti, informacije tel. 390613. Gledališče »Silvio Pellico« Xm. Sezona tržaškega narečnega gledališča Danes, 10. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina »I Grembani« predstavila delo G. Gabriellija »Quel giorno in stazion...«. Ponovitve 11., 16., 17 in 18. t. m., ob delavnikih bo predstava 20.30, ob praznikih pa obl6.30. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 13. in v sredo, 14. t. m., ob 20.30: CRT Arti-ficio in Teatro Biondo Stabile iz Palerma v sodelovanju s Piccolo Teatro iz Milana »II caso Kafka« Roberta An do in Moni Ovadie. Režija Roberto Ando. Nastopajo Moni Ovadia in TheaterOrchestra. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V četrtek, 22. t. m., ob 20.45 Heinrich Von Kleist »Caterina di Heilbronn e la prova del fuoco« v izvedbi gledaliških skupin Centro teatrale bresciano in Emilia Romagna Teatro. Režija Cesare Levi. Ponovitve 23., 24. in 25. t. m. Teatro Contatto - Gledališče San Giorgio Danes, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje Gledališča Segreto: Ruggero Cappuccio »Shakespea re di Napoli«. Palamostre - Gledališče Club Danes, 10. t.m., ob 20.45 Crt Artificio iz Milana, Stalno gledališče Biondo iz Palerma v sodelovanju z Gledališčem Piccolo iz Milana in ustanovo Fondazione Teatro Toscana predstavljajo »II caso Kafka«. Nastopa Moni Ovadia z Theatreorchestra (zadnja predstava) Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 20. ure dalje. PORDENON Avditorij Concordia V petek, 16. in v soboto, 17. t.m., ob 20.45 »II caso Kafka« R. Andoja in M. Ovadie. Nastopajo Moni Ovadia, Lee Colbert, Olek Mincer. ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij Danes, 10. t. m., ob 20.30 (za abonma in izven) go- stuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Shakespeara »Ukročena trmoglavka«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 10. t. m., ob 20. uri (abonma sobota in izven) gostovanje Drame SNG iz Ljubljane: Georges Fey-deau: »Bolha v ušesu«. Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 24. t. m. 1998, ob 19. uri: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja -razprodano. Informacije (00386-61/222815). Mestno gledališče ljubljansko Danes, 10. t. m., ob 19.30 (abonma izven in konto): J. B. P. Moliere »Tartuffe«. SNG - Drama Danes, 10. t. m., ob 19.30: J. Osborne »Ozri se v gnevu« (abonma - konto); ob 20. uri gostovanje v Novi Gorici s predstavo »Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob«. Lutkovno gledališče Danes, 10. t. m., ob 11. in ob 17. uri Jan Malik »Žogica marogica«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica V torek, 27. t. m. ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 koncert na katerem bosta nastopila Marzio Conti (flavta) in Bruno Cani-no (klavir). Na sporedu Schubert, Roussel, Milhaud in Boulez. Salezianska cerkev Danes, 10. t. m., ob 17. uri božični koncert. Nastopajo Aljoša Tavčar (ksilofon in orgle), Aljoša Saksida (orgle, mandolina in digitalni rog) ter Aldo Žerjal (glas). KRIŽ American bar »Oxis« Jutri, 11. t. m., ob 21.30» koncert skupin Trou-blevrood, Darkover in Incense. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V četrtek, 15. t. m., ob 20.30 koncert »Combattimen-to Consort Amsterdam« pod vodstvom Jana VVillia-ma de Vrienda. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 14. t. m., ob 19.30 v komorni dvorani KC L. Bratuž: Srečanja z glasbo - Janez Matičič. Slovenski skladatelj med Ljubljano in Parizom. Glasbeni atelje Emil Komel. Kulturni dom V sredo, 14. t. m. ob 20.30 nastop skupin »Hot Room« in »4 WD« iz Gorice. Cerkev Sv. Ivana Danes, 10. t.m., ob 19.30 orgelski koncert Huberta Berganta. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V petek, 16. t. m., ob 20.45 nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Anton Nanut, solist Mi-scha Maisky. Na programu Smetana, Dvorak, Janaček. PORDENON Avditorij Concordia V sredo, 14. t. m., ob 20.45 koncerta židovske glasbe: »Kadosh, kadosh, kadosh« in »Nigun«. ______________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.15 koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Sčeka (za abonma in izven). DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo V petek, 23. t. m., ob 20. uri bo v Viteški dvorani galerije Zorana Mušiča nastopil Moskovski kvartet (za abonma in izven). Za informacije tel. 00386-65/21262. LJUBLJANA SNG Opera in balet V torek, 13. t. m., ob 19.30 (abonma SOU): D. Božič: »Lizistrata 75«. Ponovitev v torek, 22.1. (abonma torek). Vse predstave so tudi za izven in konto. Jutri, 9. t. m., ob 16.30 (abonma petek, izven in konto): G. Meyerberger »Hugenoti«. Jutri, 10. t. m., ob 19.30 (izven in konto) J. Strauss: Cigan Baron«. V četrtek, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven n konto. Cankarjev dom V četrtek, 15. t. m., ob 19.30 koncert Simfoničnega orkestra in solistov Akademije za glasbo v Ljubljani. _______________KOROŠKA____________________ CELOVEC Mestno gledališče (Dvorana 7 na celovškem sejmišču (VVorter See Halle) Danes, 10. t. m., ob 19.30 musical Jerryja Hermana »Le cage aux folles« (Kletka polna norcev). Ponovitve dol8. t. m. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 25. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalVinformale alle muse energetiche«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zju-tra ,. Ob torkih zaprto. Danes, 10. t.m., ob 17. uri vodeni obisk razstave z dr. Susanno Gregorat. Muzej Revoltella: do 25. t. m. je v vseh nadstropjih muzeja na ogled zanimiva razstava znamenitih oblek sester Fontana »Car stila (II fascino dello stile) 1950-1968«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. Galerija Nadia Bassanese: danes, 10. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Federica Rizzija. Razstava bo odprta do 13. februarja. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 13. t. m. je na ogled razstava »01insky - verjetno zadnji umetnik 20. stoletja«. Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Center II Giulia: še jutri, 11. t. m., je na ogled božična skupinska razstava. DEVIN Kmečka hiša: danes, 10. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Danteja Pisanija »Jadran« in predstavitev zadnjega dela pesnika Aleksija Pregarca. Spregovorila bosta umetnostni kritik Carlo Milic in pesnik Jurij Paljk. GORICA Kulturni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava »Skupina 75«. Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja. Katoliška knjigarna - Ars Galerija: še danes, 10. t. m., je na ogled razstava slikarja Pavla Medveščka. Goriški grad: do 25. t. m. je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzeje iz Nove Gorice. VIDEM Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija. PASSARIANO Villa Manin: še jutri, 11. t. m., je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«. _____________SLOVENIJA________________ DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. KROMBERK Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah. LJUBLJANA Mala galerija: do 14. t. m. bo na ogled fotografska razstava Blaža Zupančiča - Passepartout. Prirodoslovni muzej Slovenije (vhod iz Muzejske ul. 11): odprta je razstava rezultatov geološko-paleonto-loške spremljave gradbenih del na odseku avtoceste med Divačo in Kozino. Razstava želi opozoriti na geološko naravno dediščino, ki je bila doslej opb podobnih delih marsikdaj spregledana. Avtorja razstave dr. Tea Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek. V SREDIŠČU POZORNOSTI Zakaj Evropa ne podpira boja kurdskega naroda Kurdska poslanka Leyla Žana že od leta 1995 v turških zaporih Alessandro Michelucci Dogodki, ki občasno opozarjajo mednarodno javnost na vprašanje Kurdov, le s težavo pravilno uokvirijo resnost tega vprašanja. Leta 1988, ko je bil Sadam Husein eden najdragocenejših zaveznikov Združenih držav Amerike (1), je le malokdo vedel za pokol v vasi Ha-labja, kurdskemu naselju, ki ga je iraška vojska popolnoma uničila in pri tem uporabila veliko količino strupenih plinov. Tri leta kasneje, po koncu zalivske vojne, je Kurdom uspelo, da so vzbudili nekaj sočustvovanja, ki pa je bulo seveda strogo omejeno na tisti del Kurdi-stana, ki leži v iraški državi. Z drugimi besedami, Sloje samo za potrditev »satanske zlobe« Sadama Huseina, kar dokazuje tudi dejstvo, da je kmalu po koncu vojne tudi kurdsko vprašanje krenilo v pozabo. V zadnjih letih, ko je Tmčija brez najmanjšega usmiljenja zaostrila svoje napade na Kurde, so vsi raje zatisnili oči, da ne bi ogrozili diplomatskih manevrov, ki naj bi privedb Turčijo, državo, ki krije jugovzhodni del zveze NATO, v Evropsko unijo (2). Gre za cilj, ki ga mnogi evropski ministri, med katerimi Lamberto Dini (3), zelo skrbno zasledujejo. V ta okvir sodi tudi primer Leyle Žane, kurdske poslanke, ki je že od leta 1994 v dobr- to poznanih turških zaporih (4). Leylo, prvo kurdsko žensko, ki je prestopila prag parlamenta v Ankari, dolžijo »separatističnih teženj« zaradi njene zavzetosti za narod, kateremu pripada. Se zlasti ji turška vlada ni odpustila dejstva, da je leta 1993 sprožila kurdsko vprašanje na KVSE, sedanji OVSE. Oblasti moti predvsem njen ugled na mednarodni ravni: leta 1995 je prejela nagrado Saharova, ki jo podeljuje Evropski parlament, leto kasneje pa je bila med finalisti Nobelove nagrade za mir. Kljub temu primer Leyle Žane ne sme ogrožati vključevanja Turčije v Evropsko unijo. Nekatere od držav petnajsterice so glede tega neučakane; medtem ko vsevprek delijo lekcije o spoštovanju človekovih pravic, jih ne moti dejstvo, da Turčija že 21 let zaseda severni del Cipra in da ravna s Kurdi tako, da se to početje upira celo znanim vojaškim diktaturam v Južni Ameriki. V teh mesecih je mnogo govora o Evropi in skoraj ne mine dan, da bi kdo na televiziji hvah Maastrichtsko pogodbo. Ne da bi se hotel poglobiti v to vprašanje, želim poudariti, da se Evropa ne more omeji- ti na enostavno ekonomsko-Gnanč-no operacijo, osnovano na prihodkih in izdatkih. Treba je upoštevati tudi človeško ceno: te besede zvenijo tuje, skoraj folklorno tistemu, ki vsa zunanja dogajanja ocenjuje na osnovi borznih indeksov. Vendar ne gre za folkloro: Evropa je pomemben in celo neobhodno potreben cilj, vendar se je treba tudi vprašati, ah pot, po kateri hodi Evropa, ne predvideva iztrebljenja Kurdov, Tibetancev in drugih narodov, ki se krčevito borijo za obstoj. OPOMBE * Alessandro Michelucci je predsednik Združenja za ogrožene narode iz Firenc, italijanske sekcije istoimenskega združenja z osrednjim sedežem v Nemčiji. (1) V prvi zalivski vojni med Irakom in Iranom (1980-1988) je bil Irak dragocen zaveznik proti iranskemu fundamentalizmu. (2) Tematiko obravnava Cing-dem Nas v reviji Marmara Journal of European Studies, V, št. 1-2, 1997, str. 179-199. Revija Con-fluences Mediterranee je pravkar (štev. 23, automne 1997) objavila monografsko razpravo »La Turquie interpelle 1’Europe«. O pravnih aspektih kurdskega vprašanja piše Catherine Pierse, »Violation of Cul-tural Rights of Curds in Turkey«, Netherlands Quarterly of Human Rights, XV, št. 3,1997. str. 325-341. 0 zgodovinskih in geopolitičnih aspektih Kurdov v Turčiji: Michael M. Gunter, The Kurds and the fu-ture of Turkey, St. MarthVs Press, New York 1977 in Laura Schrader, 1 fuochi del Kurdistan, Datanevvs, Rim 1995. (3) Intervju ministra Dinija z naslovom »Porte chiuse alla Turchia? Triste errore per 1’Europa,« la Re-pubblica, 17.12.1997, str. 15 (4) Ecrits de prison, leyla Žana, des Femmes, Pariš 1996. UPORABNI NASLOVI: American Kurdish Information Netvvork: 2623 Connecticut Ave. NW, VVashington DC 20008 USA, tel. 001-202-4836444, fax 4836476, E-mail: akin@kurdish.org, http://www.kurdistan.org Institut Kurde: 106, me Lafayet-te, F-75010 Pariš, France, tel. 0033-1-48246464, fax 47709904. Intemational joumal of Kurdish Studies: 157 West 79, Suite 5/B, New York, NY, USA, tel-fax 001-212-3626188 Kurdistan web: http://www.hu-manrights.de/~kurdweb r BUDIMPEŠTA / SKLEP VLADE n Na Madžarskem fundacija za vprašanja manjšin BUDIMPEŠTA - Madžarska vlada je ta mesec vzpostavila javno fundacijo, ki naj bi pomagala pri ustanovitvi inštituta za študij narodnostnih manjšin na evropski ravni. Tako je Madžarska izbrala najbolj sodobno metodo pri uveljavljanju evropskega načela in prakse na področju pravic manjšin. Manjšinsko vprašanje je na Madžarskem v pristojnosti sekretariata, ki deluje v okviru urada predsednika vlade, in Nacionalnega urada za etnične in narodnostne manjšine, medtem ko se Urad za Madžare v zamejstvu ukvarja z madžarskimi" manjšinami, ki živijo v sosednjih državah. Novi inštitut bo opravljal primerjalne analize, da bi ugotovil spoštovanje pravic, narodnostnih, etničnih, jezikovnih in verskih skupin, še posebno v primem romske skupnosti. Poeg tega načrtujejo raziskovalne programe, izmenjavo izkušenj, informacijsko in dokumentacijsko službo, štipendiranje in pomoč pri izobraževanju madžarskih strokovnjakov v tujini. V evropskem merilu sodi Madžarska med države, v katerih je manjšinsko vprašanje dobro urejeno. To je tzem pomembnejše glede na dejatvo, da živi ' na Madžarskem kar trinajst različnih jezikovnih manjšin. Pred vsakimi volitvami pa ustvarja ta problematika napetost, kar je, glede na veliko število manjšin, tudi razumljivo. Velik problem je tudi številčnost Madžarov v sosednjih državah. Problematično je stanje predvsem v Romuniji in na Slovaškem, kjer je madžarska manjšina zelo številna. Madžarska vlada teži k reševanju teh vprašanj tudi s sklepanjem dvostranskih sporazumov s sosednjimi državami, ki so dobra osnova za sporazumno reševanje odprtih vprašanj. ______PLAVANJE / SP V PERTHU_ Zveza suspendirala Kitajko Juan Juan Domov tudi njen trener, o polemik ni konec Vaterpolo: Italija nadigrala Iračane PERTH - Tretji dan SP v plavanju niso podelili nobenih kolajn, zato pa je bila Se naprej v ospredju »dopingaška afera.« Razvnela se je po polemikah v zvezi z nekdanjimi trenerji Vzhodne Nemčije, ki so zdaj v službi nekdanjih zahodnih bratov, še posebej pa je na dan izbruhnila po odkritju skrivnostnih ampul v kovčku kitajske plavalke Juan Juan na letališču v Sydneyu. Glasnik avstralskega ministrstva za carilio je potrdil, da so ampule vsebovale prepovedane hormone za rast, to trditev pa odločno zavračajo kitajski novinarji, ki pravijo, da so ampule vsebovale samo naraven preparat iz trav in medu. Kakorkoli že, mednarodna plavalna zveza FINA je kitajsko tekmovalko in njenega trenerja Zhou Zhewena diskvalificirala, kitajske športne oblasti pa so ju odpoklicale v domovino. FINA je tudi podvrgla doping kontroli 12 kitajskih plavalcev. S tem je zveza hotela postaviti aferi besedo konec, toda polemik ni utišala. Mnogi so zahtevali strožje preglede za Kitajce, ki so na sumu odkar dosegajo izjemne uspehe, vendar pa najbolj trezni opazovalci soglašajo v ugotovitvi, da so kontrole tako in tako odveč, ker prepovedanih sredstev sploh ni mogoče odkriti. Iz Nemčije pa prihaja pretresljiva vest, da 34-letna Petra Kind-Schneider umira za posledicami jemanja poživil, zaradi katerih ji odpovedujejo srce in jetra. Medtem se nadaljuje turnir v vaterpolu. Včeraj so debitirali tudi Rudičevi »az-zurri« in popolnoma nadigrali Iračane. Končni rezultat je bil 15:1, Iračani pa so edini zadetek dosegli 37 sekund pred koncem tekme. Rudič tega ni povedal, razumelo pa se je, da si »azzurriy tedaj v obrambi niso kdove kako prizadevali, da bi zaustavih nasprotnikov napad. Izidi, moški: Kazakstan - Nova Zelandija 15:6, Italija - Iran 15:1, Grčija -Brazilija 9:5, Rusija - Hrvaška 6:4, Madžarska - ZRJ 7:5, Španija - Južna Afrika 13:3, Slovaška - Kanada 9:3, Avstralija - Zda 7:6. Zenske: Kanada -Brazilija 10:5, Nizozemska - Kazakstan 19:4, Madžarska - Španija 11:3, Rusija - Nova Zelandija 19:9, Grčija - Italija 10:4, ZDA - Avstralija 9:7. SMUČANJE / ZA SP Danes ženski veleslalom in moški super-G Compagnoniz mrzlico Maier brez tekmecev? Danes bosta na sporedu še dve tekmi za svetovni smučarski pokal Deborah Compagnoni bo skušala na veleslalomu v Bormiu ponoviti torkovo zmagoslavje in doseči svojo že deseto zaporedno zmago v tej disciplini. Italijanska šampionka se je včeraj otepapa z rahlo mrzlico, a tekmicam ne dopušča mnogo upanj. »V Zvvieslu sem zmagala, čeprav sem bila bolana,« je dejala. Moški se bodo v Schladmingu pome-rili v veleslalomu, pričakujejo pa novavstrij-ski plaz. To je šele drugi super-G v letošnji sezoni. Na prvem v ameriškem kraju Beaver Creek je zmagal Hermann Maier, ki je tudi danes izraziti favorit, superveleslalom pa bodo izpeljali tudi v nedeljo. V Maierjevem štabu se bojijo, da se ne bi njihov varovanec poškodoval pred nastopom na olimpijskih igrah, zato smo mu odsvetovali, da se prihodnji teden udeleži dveh smukov v VVengnu, na najdaljši in najnevarnejši progi na svetu. Slalomska tekma, ki bi morala biti v Madonni di Campiglio, bo v ponedeljek, 19. januarja v Veysonnazu; sicer bo tu slalom na programu že v nedeljo, 18. januarja, so sporočih iz Mednarodne smučarske zveze ROKOMET / JUTRI V TRSTU OB 18. URI Pivovarna Laško proti Genertelu nesporen favorit Tržačani brez Kuzmanovskega Po prvi zmagi v Champions League proti islandskim prvakom Ka Akureyri, čaka italijanske rokometne prvake Ge-nertela ena najtežjih tekem v tej sezoni. Jutri bodo v prvi povratni tekmi pokala gostovali slovenske prvake RK Pivovarna Laško iz Celja, ki po prikazani igri in doseženih rezultatih spadajo v sam evropski rokometni vrh. Ekipi sta se že večkrat srečali na prijateljskih in uradnih tekmah, s tem da so bili slovenski prvaki vedno boljši. Zadnjič, na prvem srečanju pokala prvakov v Celju, so slavili Celjani, za končno zmago pa so se morali pošteno namučiti. Takrat so Tržačani pokazali zelo dobro in predvsem borbeno igro, tako da so se skoraj do konca srečanja nepričakovano enakovredno borili z domačini. Za nedeljsko tekmo vlada bodisi v Trstu kot tudi v Sloveniji veliko zanimanje, saj, kot se je že zgodilo pred letom dni za kvalifikacijsko tekmo med Italijo in Slovenijo, organizatorji pričakujejo prihod velikega števila gledalcev, in to predvsem iz Celja in Primorske. Celjski rokometaši bodo z odličnim Pucem na čelu v popolni postavi, medtem ko bodo Lo Ducovi fantje nastopili brez poškodovanega Kuzmanovskega. Njegova odsotnost bo zagotovo vplivala na končni rezultat, saj bi njegova prisotnost na igrišču močno otežilo obrambno igro Celjanov. Srečanje bo jutri ob 18. uri v športni palači v Ulici Calvola. Trenutni vrstni red: Pivovarna Laško Celje 6, Badel Zagreb 4, Genertel Trst 2, Ka Akureyri 0. (M.T.) NOVICE »Poštar« prehitel Havlicka NEW YORK - Ekipa Houston Rockets je v sinočnjem derbiju v košarkarski ligi NBA doma klonila z Indiano Pacers z 80:87. Veteran Karl Malone je na tekmi Utaha proti Milvvaukeeju v 500 zaporedni tekmi z 39 koši prišel na osmo mesto večne lestvice strelcev NBA. Z 26.432 točkami je sedaj pred Johnom Havlickom. Poštar Malone za sedmim na lestvici Dominiqome VVilkinsom zaostaja le za 102 koša. Izidi: Cleveland - Seattle 84:109; New Jersey -Orlando 89:87; Dallas - Sacramento 92:103; Houston - Indiana 80:87; Utah - Mihvaukee 116:109. Karpov ubranil naslov LAUSANNE - Svetovni šahovski prvak Rus Ana-tolij Karpov je na svetovnem prvenstvu FIDE v Lausanni ubranil naslov prvaka. V današnji odločilni partiji s krajšim časom za razmislek (t.i. tie breake), je 46-letni Karpov v pičlih dveh urah premagal izzivalca Indijca Visvanathana Ananda z 2:0. V rednem delu je bil po šestih partijah izid neodločen 3:3. Karpov je z zmago zaslužil 1,4 milijona dolarjev, poraženec Anand pa 768.000 dolarjev. Martinsnova prva v Ramsauu RAMSAUU - V današnji preizkušnji smučarskih tekačic na pet kilometrov v klasičnem slogu v Ramsauu je slavila Norvežanka Bente Martinsen. Le poldrugo sekundo je za njo zaostala Rusinja Larisa Lazutina, tretja pa je bila Čehinja Katerina Neumannova z zaostankom sedmih sekund ih pol. KOŠARKA / V C LIGI Jadran Nuova Kreditna drevi doma proti Ardili Bo Marko Hmeljak nared za drevišnjo tekmo? JADRANJE / TEKMOVANJA IN PRIPRAVE h Mladi člani Čupe na Hvaru Mladi optimisti so nastopili tudi na Novoletni regati Med božičnimi in novoletnimi počitnicami so Cupini jadralci odpotovali na Hvar v Dalmacijo, da bi se udeležili Novoletne regate v razredu optimist. Ta regata je zelo znana zaradi dobre organizacije in ugodnih vremenskih razmer. Udeležilo se je je mnogo kakovostnih jadralcev iz Hrvatske, Slovenije in Italije. Prisotni so bili nekateri predstavniki italijanske reprezentance, med katerimi tudi svetovni prvak Luca Bursic. Prvi dan se je Cupin jadralec Daniel Piculin udeležil posebne Navigacijske regate. To je regata, v kateri morajo ja-dralcidvakrat obkrožiti bližnji otok. Vreme je bilo deževno in pihal je močen veter, morje pa je bilo zelo valovito. Daniel je zasedel odlično 4. mesto. 28. decembra se je začela Novoletna regata, ki je trajala štiri dni. V začetku so bile vremenske razmere dokaj neugodne. Nebo je bilo oblačno, pihala je močna burja, morje pa je bilo razburkano. Drugi in tretji dan je končno zasijalo sonce in prineslo boljše razpoloženje. Daniel je po 9. plovih zasedel končno 10. mesto. Barbara Piculin je po slabem začetku dospela na 27. stopničko in bila 5. dekle. Sledili so: Maja Sancin 39. in 9. med dekleti, Mirjam Malalan 69. in Alessio Spadoni 70. Prvi je bil Roko Mustra (Split), sledila sta mu: Sime Fantela (Zadar) in Riccardo Giova-nelli (Toscolano Mademo). Svetovni prvak Luca Bursic pa se je uvrstil na 5. mesto. Po regati so Cupini jadralci ostali na Hvaru še nekaj dni in jih izkoristili za treninge. Trenirali so pod vodstvom trenerja Mauricija Bančiča skupaj s predstavniki italijanske reprezentance in drugimi jadralci. Skoda, da se regate ni mogel udeležiti Cupin jadralec Jaro Furlani zaradi poškodbe na kolenu. (Barbara in Nika) Z drevišnjo domačo tekmo proti goriški Ardi-ti Minerva bodo jadra-novci končali prvi del prvenstva C lige. »Dobro bi bilo zmagati na tej tekmi in tako uspešno končati prvi del. Dobro bi bilo tudi zato, ker smo v prejšnjem kolu izgubili v Tržiču in bi se z zmago nad Goričani obdržali v krogu ekip, ki se borijo za končnico prvenstva,« nam je po telefonu dejal Jadranov trener VValter Vatovec. Ardita je dokaj »čudna« ekipa ... »Zelo čudna, saj igra zelo spremenljivo. Po dveh zaporednih zmagah v Rovigu in Bassanu je nato izgubila doma s Coneglianom. Ardita je na primer izgubila doma tudi proti Servolani. Očitno Goričani igrajo veliko bolje v gosteh kot doma. Zato so tudi nevarni. Okrepili so se z izrazitim strelcem Fortu- natijem, tako da bo naša naloga kar težka.« Kako pa ste se kaj pripravili na to tekmo? »Ta teden nismo trenirali najbolje. Imeli smo težave s poškodbami in boleznijo. Franco in Hmeljak sta poškodovana in vprašljiv je njun nastop. Samca je zajela gripa in upam, da bo nared za tekmo.« Doslej sta se ekipi na uradnih tekmah med seboj srečali le dvakrat, in to v okviru italijanskega pokala za B in C ligaše. Potem ko so jadranovci doma tesno zmagali, so v gosteh visoko izgubili in so bili tako izločeni iz tega tekmovanja. Ardita je vsekakor solidna ekipa, ki ima več dobrih posameznikov. Eden od stebrov moštva je vsekakor stari Jadranov znanec Ramon Merljak (letnik 1963, »play-maker«, visok 185 cm). Tu so še Luciano Borsi (1967, 202 cm, krilo) s prvoligaškimi izkušnjami; Massimiliano Mom-piani (1975, center, 206 cm); Dario Tomasini (1972, bek, 192 cm); Sa-sha Kristančič (1976, krilo, 198 cm); Igor Marini (1974, »play-maker«, 185 cm). Ekipo vodi zelo sposoben trener Bosini, ki je že treniral v A ligi. Ardita ima na lestvici le 10 točk in je pri spodnjem delu lestvice. Glede na igralski potencial je • moštvo doslej igralo pod pričakovanjem. Drevi je pričakovati v telovadnici pri Briščikih kar zanimiv boj, saj bodo igralci obeh ekip zelo motivirani: jadranovci iščejo zmago za uvrstitev med prvih pet ekip, Goričani pa točke za obstanek v ligi. (bi) KOŠARKA / C2 IN D LIGA Semolič (Dom): Nujna je zmaga Borovcih Kontovelciokrnjeni Domovci bodo drevi doma v nadaljevanju C2 lige igrali proti Aiellu, s katerim se bodo verjetno srečali v drugem delu za obstanek v ligi. »Zmaga proti temu nasprotniku bi bila za nas iz razno raznih razlogov še kako pomembna. Predvsem pa bi bila izredno koristna za vzdušje v ekipi. Med prazniki smo redno trenirali, tako da se dobro pripravljamo na drugi del, ki bo za nas seveda odločilen. Proti Aiellu bomo igrali brez Dušana Košute, M je zbolel. Njegova odsotnost se bo seveda poznalaa,« nam je dejal Domov trener Livno Semolič. Domovci so doslej le enkrat zmagali, Aiello pa štirikrat. D liga Borovci bodo danes v gosteh igrali proti Legi Nazionale. Glede na sorazmerno zgodnjo uro (18.00) bodo nastopili v okrnjeni postavi, saj sta Rebula in Rasman delovno zasedena. Glede na izredno izenačeno stanje v tej skupini, je vsaka zmaga pomembna. Za borovce bo stanje na lestvici kmalu precej jasno, saj bodo v pičlem tednu igrali kar tri tekme proti neposrednim tekmecem za prva štiri mesta: danes proti Legi Nazionale, v torek zaostalo tekmo s Chiaroblo, v soboto pa proti Gradeseju. Kontovelci pa bodo igrali jutri proti zadnjeuvrščeni Termoi-draulilei. Nastopih bodo brez Igorja Civardija, ki se je zaposlil v Ljubljani, tako da bo njihova naloga precej težka. Cicibonaši, ki so v soboto dosegli lepo zmago, se bodo spoprijeli s tržaškim Liber-tasom. Varovanci trenerja Battilane, ki ' imajo le še teoretske možnosti, da se uvrstijo med prve štiri, bodo skušali presenetiti in se tako privaditi na zmage pred drugim, odločilnim delom. Obvestila SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa jutri, 11. t. m., ob 6.15 z Opčin (bar Centrale) in ob 6.40 iz Sesljam (Center). KD VALENTIN VODNIK vabi m nedeljske smučarske izlete jutri, 11., 18., in 25. t.m. ter 1. februarja na Kanzel. Odhodi iz Doline (Sanca) ob 6. uri, vpisovanja v trgovini pri Martini Mauri (tel. 8327121), dodatne informacije na tel. 0338-5032176. SD POLET vabi na jubilejni 30. občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. tm. na Civet-to Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ali vsak dan na tel. 200782. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. _ ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA Vatovci v Mesite po šesto zmago Kratko in lahko gostovanje? Ne, zelo pomembna tekma! Za obstanek, za mimo plovbo ali celo za napredovanje? Položaj Valovih odbojkarjev v letošnji Bi hgi je za sedaj še tako nedefiniran, da lahko na takšna in drugačna vprašanja odgovormo na več načinov. Po novoletnem premom se bodo Goričani danes v Mestrah pomerili z moštvom, ki edino v prvenstvu še ni osvojilo točk. Jasno je, da so Goričani na tem srečanju favoriti, vendar pa je previdnost povsem na mestu. Takšne tekme vedno skrivajo kako past. Navsezadnje je tudi težka zmaga na pokalnem nastopu proti Rivieri pokazala, da nikogar ne smeš podcenjevati, čeprav četrtkova tekma ni kdove kako merodajna, saj je bilo že po prvem setu jasno, da va-lovcem uvrstitev v osmino finala ne more več uiti, bener De Marchi pa je že v drugem setu začel pošiljati na igrišče rezerve. To sicer ne bi smelo vph-vati na koncentracijo moštva, vendar pa se to (žal) skoraj redno dejansko dogaja in se je tudi zgodilo. Reči pa je tudi treba, da so igralci med počitnicami vadili zelo intenzivno in mogoče v četrtek še niso biti dovolj spočiti, čeprav se je v tem tednu intenzivnost vadbe le nekoliko zmanjšala, da bi bila forma danes spet optimalna. Kakorkoli že, verjamemo, da imajo v Gorici zrelo ekipo, ki ne bo nasedla na misel, da jo tudi danes čaka lahka naloga. Na tekmi z Riviero so do izraza prišli tudi igralci, ki običajno manj igrajo. Dobro je svojo priložnost izkoristili zlasti Simon Cemic, ki je vnovič dokazal, da predstavlja enakovredno alternativo za Ri-gonata na podajaškem mestu. Prvič sta na uradni tekmi igrala tudi Rayan Graunar in Gennaro Vi-sciano. Prvi je potrdil svoje izredno fizične sposobnosti, drugi je zadovoljil z dokaj natančno igro v polju. Oba čaka seveda še veliko dela, vendar pa rednost obiska na treningih in dobra roka trenerja De Marchija dopuščata upanje, da se oba najstnika razvijeta v za ekipo koristna odbojkarja. Spet pa je premalo pokazal Davor Sutina. Razumeti mora, da si prav lahko na takih nastopih lahko prisluži zaupanje trenerja, s tem pa tudi mesto v začetni postavi, (ak) ODBOJKA / ZENSKA B2 LIGA V REPNU V ženskem »top« derbiju na Tržaškem gre obojim za nohte Koimpex Nuovo kreditna - Oma ob 20:30 Orna (ali Volley 93 kot se zdaj imenuje) je v sedemdesetih letih predstavljala tržaško špico v A2 ligi, od vedno pa je tudi edina resna alternativa premoči slovenske članske odbojke na Tržaškem, zato je normalno, da so derbiji s to ekipo vedno v središču pozornosti ljubiteljev igre ob mreži. Po enem letu premora se spet obnavlja prvenstveni spopad (lani je Oma igrala v C ligi), prvi bo drevi ob 20.30 v repenski občinski telovadnici. Slo bo, žal, za derbi pepelk v ligi, saj Oma zaseda predzadnje mesto s štirimi točkami, Koimpex Nuova Kreditna pa je v dosedanjih devetih kotih zmagal samo enkrat. Obeta se torej skrajno napeto srečanje, na katerem gre obema šesterkama pravzaprav za nohte, vtis pa imamo, da gre v primeru Orne celo za sam obstoj, saj bi morebiten izpad iz lige bržkone pomenil konec igranja za celo rod igralk, za katere v društvu nimajo v svojem zaledju nobene prave alternative. Ker pa je tržaško društvo znano po svoji vztrajnosti in neskončnem »številu življenj« smo prepričani, da bodo Tržačanke v Repnu zelo drago prodajale svojo kožo (v ekipi je vendar nekaj zelo izkušenih igralk, čeprav kaže, da je Astrid Vida spet sprta z društvom), seveda pa mora to še v večji meri veljati za Slogine odbojkarice. Da je ekipa v januarju na razpotju se zaveda tudi bener Drasič: »Jasno je, da je zdaj skrajni čas, da začnemo zmagovati. Kako se bo danes izteklo ne vem, vem pa, da smo se na tekmo dobro pripravili in prepričan sem tudi, da bi nam prepričljiva zmaga pomenila veliko olajšanje in začetek pravega preporoda.« V tem tednu je Koimpex Nuova Kreditna odigral dve prijateljski tekmi z našima goriškimi betjeligašema, pomembna pa je vest, da bo trener Drasič spet lahko računal na enega od dveh podajačev, saj je Monica Pic-coli okrevala in bo verjetno danes začela v standardni postavi. ODBOJKA / ZA KOIMPEX V MOŠKI B2 LIGI V Cordenonsu ena odločilnih tekem Nasprotniku z nihajočo igro je treba preprečiti, da igra ob mreži - Vsi se počutijo dobro Današnja tekma je za nas ena odločilnih v boju za obstanek.« Trener Mario Gač ne skriva pomena Koimpexovega gostovanja v Cordenonsu. To tudi ni v njegovem stilu. Ena odločilnih še ne pomeni odločilna, dejstvo pa je, da imata obe ekipi na lestvici enako število točk, zmagovalce pa se bo začasno (v primeru Koimpexa upajmo dokončno) izvlekel iz najbolj močvirnatih tal. Resnici na ljubo naloga slogašev nikakor ne bo lahka, saj ima Cordenons letos na papirju dobro šesterko, ki pa igra izredno nihajoče. Dovolj zgovoren je podatek, da je ob porazih s sebi enakovrednimi ekipami premagal Chiog-gio, ki se bori za napredovanje. Furlanska ekipa razpolaga z izkušenima tolkačema Casarinom in Bristo- tom, vendar pa ima tudi dobrega podajača in centra, tako da bo prvenstvena naloga slogašev, da z dobrim servisov oddaljijo Cordenons od mreže. »Med praznimi smo benirali zadovoljivo. Nikoli nismo bili v popolni zasedbi, vendar so vsi igralci opravili enako število treningov. Forma bržkone ni takšna kot pred odmorom, a vendar se ne morem pritoževati. Predvsem pa je važno, da so vsi igralci zdravi,« pravi še Gač. Dodaten problem za Koimpex bi lahko bil igranje v ogromni por-denonski športni palači, ki s svojimi sbmimi bibunami pušča v igralcih nelagoden občutek. Vsekakor se mislijo slogaši odločno spustiti v boj z nasprotnikom, saj sta točki tokrat resnično zlata vredni. ODBOJKA / V MOŠKI C LIGI NAMIZNI TENIS Ključno gostovanje za fante Olympie proti Eltorju Doma Bor, Olympia Kmečka banka in Imsa BCC Prvo kolu v novem letu v moški C ligi ponuja »big-match« med vodilnima Eltorjem in 01ympio Agrario Terpin. Bržkone se bo v bližnji San Giovanni al Natisone poleg igralcev in vodstva odpravilo tudi lepo število navijačev, da bi podprlo fante v tem težkem dvoboju. Vedeti je namreč treba, da bo letos v B2 ligo napredovala ena sama šesterka in če Goričani resno računajo na ta podvig, je jasno, da je drevišnja tekma ena ključnih v letošnji sezoni. Na njej bodo Goričani predvidoma nastopili v popolni zasedbi. Na tekmo so se dobro pripravili, saj so med prazniki benirali tudi ob sobotah, v tem tednu pa so obseg vadbe še povečali. El-tor je v dosedanjih devetih nastopih osemkrat zmagal, krajši konec pa je potegnil samo proti betjeuvrščene-mu il Pozzo (3:2). Zelo zahtevno bo tudi gostovanje Soče Unitecno, ki bo igrala v Villi Vicentini. Vivil je doživel že bi poraze, zato si novih ne sme privoščiti, čeprav je vprašanje, katere so njegove letošnje ambicije. Sočine so znane: doseči čimboljšo uvrstitev. Doma bo igral samo Bor. pomeril pa se bo z Mosso, ki ima na lestvici dve točki. To je za borovce priložnost, da se obesejo zadnjega mesta na lestvici. Zmaga na Trofeji FJK je ponovno aktualizirala vprašanje, ali se lahko 01ympia Kmečka banka v ženski C ligi še vmeša v boj za napredovanje. Goričanke so v Centu dokazale, da so lahko povsem enakovredne Tar-centu, od katerega pa jih loči že šest točk. Tu je beba še upoštevati Bme-ter, ki je po mnenju mnogih še boljši od Tarcenta, v svojih vrstah pa ima vrsto res dobrih igralk, med temi tudi nekdanji prvoligaški Turchet in Gerolami. Kakorkoli že, Goričanke morajo za zdaj vso svojo pozornost usmeriti v drevišnje srečanje z Vivi-lom, s katerim delijo četrto mesto na lestvici. Lahko rečemo, da bo prav ta tekma določila, kdo bo glavni zasledovalec vodilnega para. Res škoda, da dekleta igrajo ob isti uri kot fantje, kar bo nedvomno postavilo navijače pred težko dilemo. Igralke tinse Zadružne kreditne banke se bodo v So-vodnjah pomerile z Libertasom iz Martignacca, ki je doslej igral bolj povprečno,a ga ne gre podcenjevati. Valovke so med prazniki opravile kar deset beningov, tako da forma bržkone ni upadla, kar pa ne velja za močno Michelo Tomasin, ki je v zadnjem mesecu po poškodbi opravila samo štiri treninge. Spored D lige bo tudi tokrat okrnjen, saj bodo prosti tako Naš prapor kot igralke Save. Bor Friulex-port bo v novem letu spet lahko računal na zelo važno (in sodeč po rezultatih v decembru tudi neobho-dono potrebno) pomoč Saške Ažman, ostal pa je brez trenerja, saj se je Christian Sore preselil na Dunaj, na kar je sicer Borovo vodstvo že računalo. Na benerski klopi ga bo začasno v skladu z delovnimi obveznostmi nadomestil Marko Coloni. Plave bodo danes igrale proti ekipi Ristorante del Doge. Računajo na zmago in jo tudi pobebujejo. Med moškimi bodo mladinci Vala Koim-pex gostili ekipo Supermarket Euro-pa, Id je na lestvici še brez točk. Tudi Begičevi in Lavrenčičevi igralci računajo, da bodo po dveh porazih spet prišli do zmage. Kraševke v Parmi Kresove drugokategornice Vanja, Katja in Sonja Milic, Daša Bresciani, Martina in Nina Milič bodo konec tedna preživele v Parmi na tretjem kvalifikacijskem turnirju, veljavnem za pristop na Top 12. Turnirju naj-•boljših dvanajstih pingpongašic Italije. Kot druga uvrščena na turnirju tretje kategorije sta si pravico do nastopa pridobili tudi Irena Rustja in Kristina Stubelj, ki se je v Padovi uvrstila med prvo osmerico tretjekategornic. Številčno močne Krasove predstavnice bodo tekmovale posamično in v igri dvojic. Parma je prva preizkušnja za drugi Top 12, saj je po novih pravilih treba opraviti po dva kvalifikacijska turnirja. Vanja Milič je bila dvakratna zmagovalka predhodnih turnirjev (Coccaglio Nova-ra), tako, da si je od sedmih Kresovih igralk edina zagotovila nastop med najboljšimi v Mol-fetti čez teden dni. (J.J.) domači šport Danes Sobota, 10. januarja 1998 ODBOJKA MOŠKA BI LIGA 18.00 v Mesbah: Officine Mestre - La Goriziana Kmečka banka MOŠKA B2 LIGA 20.00 v pordenonski športni palači: Cordenons -Koimpex ZENSKA B2 LIGA 20.30 v Repnu: Koimpex Nuova Kreditna - SGM Consulting Trst MOŠKA C LIGA 20.30 v San Giovanniju al Natisone: Eltor Tubac - Oljrmpia Agraria Terpin; 20.30 v Villi Vicentini: Latterie Friulane - Soča Unitecno; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Mossa ŽENSKA C LIGA 20.00 v Sovodnjah: Imsa - Delser Martignacco; 20.30 v Gorici, Slovenski športni centr: 01ym-pia Kmečka banka - Vivil MOŠKA D LIGA 17.00 v Standrežu: Val Koimpex - Supermakrert Europa; 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - VBU Videm ŽENSKA D LIGA 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Ristorante del Doge 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 na Opčinah: Mirna Eurspin A - S. Andrea; 20.30 v Trstu, šola Rossetti: Triestina - Mirna Eurspin B 1. ZENSKA DIVIZIJA 20.30 v Dolini: Breg Alta Trade - Juha DEKLICE 15.30 v Trstu, Petrarca: Triestina B - Kontovel B; 17.00 na Proseku: Kontovel A - Altura; 18.00 v Trstu, šola Petrarca: Triestina - Sloga Pizzeria Veto NARASCAJNICE 15.30 v Gorici, Kulturni dom: Val - Farra; 15.30 v Koprivnem: Lib. Capriva - Oljrmpia KOŠARKA MOŠKA Gl LIGA 20.30 v Briščikih, Ervatti: Jadran Nuova Kreditna - Ardita Gorica MOŠKA C2 LIGA 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Rob Roy Agorest - Fiumicello MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, Ul. dela Valle: Lega nazionale -Bor Radenska; 20.30 v Trstu, Ul. Forlanini: Li-bertas - Cicibona Pref. Marsich DRŽAVNI KADETI 16.00 vpri Briščikih, »Ervatti«; Kontovel Nuova Edile - Libertas Ts; 17.00 v Vidmu, Marangoni: Latte Carso - Bor Radenska DEŽELNI KADETI 20.00 v Trstu: Ferroviario - Dom Kmečka banka NARAŠČAJNIKI 16.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Kontovel; 16.00 v Gorici, Ul. Rismondo: Dom Kmečka banka - Pall. Gorizia; 18.00 v Briščikih, Ervatti: Polet - Sgt DEČKI 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt B - Breg MINIBASKET 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Breg NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 16.00 v Standrežu: Juventina - Manzanese NARAŠČAJNIKI 10.30 v Ločniku: Lucinico - Sovodnje; 10.30 na Opčinah: Opicina - Primorje Jutri Nedelja, 11. januarja 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Ogleju: Aquleia - Juventina; 14.30 v Ločniku: Lucinico - Zarja Gaja; 14.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Primorje 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Carlinu: Futura - Vesna; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Castionese 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Zdravščini: Poggio - Primroec; 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Roianese - Mladost; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Breg 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Bazovici: Zarja Gaja - S. Andrea; 14.30 v Dolini: Breg B - Venus; 14.30 v Repnu: Kras -Servola KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, Don Milani: Termoidraulica -Kontovel PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, šola Caprin: Pizzeria Spetič - Breg DEČKI 11.00 v Briščikih: Kontovel - Don Bosco; 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Intermuggia ODBOJKA MLADINKE 11.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Bor DEKLICE 11.00 v Trstu, šola Petrarca: Nuova Pallavolo -Sloga Pizzeria Veto B Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive črtice X Magda Sturman Med prebivalci Andov NA VARNEM OB LUŽI Ob svetivanski cerkvi je za visokim zidom Se danes zanemarjen svet, ki so ga razlastili Birsovim. Se se mu pozna, da je bila tod imenitna mandrja z lehami radiča in s trtami krog in krog ob zidu. Predvsem od zelenjave in vina je svoj čas živelo predmestje, ki se stiska kotlini pod Grižo. Griža je strmo pobočje, prepredeno s kamnitimi ogradami, in valovit greben nad njo. Za njim se razteza kamnita planota, gmajna. Na tej gmajni so doma padriške in gropajske krave, ki dajejo mleko, ob katerem sem zrasel. Z druge strani, na jugozahodu, se vleče dolgi hrbet Lovca., ki pa je že flišnat. Že od stare Avstrije je bil namenjen Bošketu, da bi postal gozdna pljuča za mesto. S temi pljuči je bil vedno križ: vsaj dvakrat, med prvo in drugo vojno, so si meščani v njem sekali kurjavo, na poseki pa so potem vsako zimo izbruhnili še požari in sproti uničevali na novo nasajena mlada drevesca. Zato pa so črne ož-ganine na pomlad prve ozelenele in tista zelena je bila zelena, da si bolj zelene ni mogoče misliti. Zakaj pravzaprav popisujem vse to o Sv. Ivanu tako na široko? Saj imam v mislih le mlako na Birso-vem. Za tako lužo, ki se je ne boji niti pet- ali šestleten otrok, je ta okvir kar velik. Ali pa ne, saj so moje oči vse to - hribe, krave in lužo - takrat gledale hkrati in odtlej se te stvari vračajo v moj spomin kot ena in ista davnina. Bila je torej luža in v njej žabe. Pa žabji mrest in pupki na pomlad, vse kakor se godi v žabjem kraljestvu in popisuje Erjavec v slovenskih čitankah stare in nove zaveze. Dvakrat ali trikrat se je moji mami hotelo zmešat, ker me ure in ure ni bilo na spregled. Baje me je klicala in iskala, spraševala naokrog in vse tako, dokler me niso staknili ob luži. Bil sem tako zamaknjen v živalski vrt pred sabo, da nisem vedel za nobeno stvar. Mama me začne oštevati, jaz pa jo samo gledam, kot da bi prišla z drugega sveta. “Samo še malo, samo še tista rjava žabica, ki se je skrila pod beke, naj pride ven. Saj je že pol ure pod vodo,” prosim mamo. Kot bi čakal na princeso, ki je začarana v žabico. In mama ni nič rekla. Drugič, ko me spet ni bilo nikjer, me je pač lažje našla. Tretjič še lažje. Potem je bila kar brez skrbi: bil sem na varnem ob luži. Nekoč je po Erjavčevem zgledu zajela v večji kozarec pupke in jih prinesla domov, da bi na oknu vsem na očeh postajali žabice. Pa sva jih z očetom kmalu nesla nazaj, ker nihče ni vedel, s čim naj bi te ribice hranili. Potem sem spet posedal dneve in dneve ob luži in gledal svoje čudovite žabje neveste, kako razpotegnejo svoje dolge krake pri plavanju, kako čudovito elegantne so, ko razkoračene lebdijo na gladini. Skratka, zaljubil sem se. Gotovo nosim te gibke gibe in ta nežna stegna odtlej ves čas v sebi in sem samo zato tako podložen ženskim čarom, ker se je ta lik vtisnil vame v mojih rosnih letih in še iščem in se čudim, kako to, da so človeške žabice tako podobne princeskam iz moje mlake. Samo rujavo in zelenkasto porisana koža jim manjka. OLJKARSKA DOLINA AZAPA VIšAVSKE PLANOTE OKROG ARICE Kolektivni taksi je eno izmed tipičnih prevoznih sredstev v Južni Ameriki. Cena prevoza je veliko nižja od cene normalnih taksijev in je podobna avtobusnim tarifam. Z razliko od navadnih taksijev ima kolektivni taksi, podobno kot avtobus, točno določeno smer odhoda, ki je napisana na tablici na strehi. Med potjo kolektivni taksi pobira tudi druge potnike in ker zanj ne obstajajo postaje, lahko nekdo kjerkoli z dvigom roke ustavi taksi. Iz Calle Chacabuco v Arici sem se odpeljala s kolektivnim taksijem v 12 km oddaljeno dolino Azapa. Takoj ko smo zapustili zadnje mestne hiše, sem iz taksija zagledala nasade oljk. Dolina Azapa je najbolj zanimivo področje za gojenje oljke v Čilu. Tu vlada neka posebna mikroklima, kot nalaSč za to kulturo. Za kakih 40 km se na približno 1000 hektarih oljčni nasadi razprostirajo na obeh straneh ceste. Izstopila sem pred Arheološkim muzejem prav ob Ištitutu za Agronomijo. Najprej sem se napotila na Ištitut, ki spada v Univerzo Tarapa-ch. Tam sem spoznala doktorja Eugenia Sotto-mayerja, ki vodi vse raziskave o oljkarstvu. Prijazni agronom je opravil doktorat o razmnoževanju oljk v Španiji in se sedaj s tem ukvarja na inštitutu. Povedal mi je, da je sicer tradicija njihovega področja gojenje oljk za namizno rabo, prav sedaj pa bi radi začeli gojiti oljke za predelavo v olje. To je pravzaprav že v načrtu Ministrstva za kmetijstvo. Čile proizvaja izredno malo oljčnega olja in ga mora zato skoraj vsega uvažati. Zaradi vedno večjega zanimanja do pravilne prehrane, se poraba stalno veča tudi v Čilu. Dr. Sottomayer mi je pokazal zbirko različnih sort oljčnih dreves z vsega sveta. Na ta način skušajo na Inštitutu ugotoviti, katere sorte za olje naj bi tam dobro uspevale. Veliko ga je zanimalo o našem oljkarstvu in predelovanju oljčnega olja, saj je njim to prava novost. Peljal me je v laboratorij, ogledala sva si tudi nekatere nasade v dolini. Bil je zelo vesel srečanja z mano in mi posvetil celo popoldne. Naslednjega dne sem se odpravila na celodnevni organizirani izlet proti visokogorju. Naš cilj je bilo jezero Chungara, ki se nahaja na nadmorski višini 4500 metrov, ob meji z Bolivijo. Prva točka izleta je bila že kakih 10 kilometrov iz mesta, ko smo z glavne ceste Panamericana zavili proti dolini Lluta. Na svetlorjavi steni bližnjega hriba smo opazili črne petroglife, nekake risbe iz kamenja. V glavnem so ponazarjali lame. Petroglifi so bili iz predkolumbijskih časov in dokazujejo, da je tam tekla pomembna tovorna pot, ki je vodila iz Bolivije čez Ande vse do morja. Pot je bila pomembna še vse do pred nedavnim, ko so zgradili in asfaltirali cesto. O pomenu teh petroglifov obstaja še ena, verjetnejša teorija, in sicer, da imajo le okrasni pomen. Nedaleč je bila policijska postaja, na cesti pa zapora. Tu imajo Carabinerosi nalogo, da ^registrirajo vsako vozilo in vsakega potnika, ki gre naprej po tisti cesti v smeri proti Boliviji. Ko smo se zvečer vračali, pa smo se morali zopet javiti. To kontrolo izvedejo predvsem zaradi ilegalnega prometa z mamili med Bolivijo in Čilom, ki je v tistih krajih zelo pogost. Se nekaj časa smo se vozili po zeleni in rodovitni dolin Llute. Tu prebivalci gojijo razne poljščine, predvsem pa koruzo, ki jo namakajo s pomočjo vode reke Lluta. Zaradi subtropskega podnebja je mogoče tu gojiti koruzo vse leto, tako da sem opazila s koruzo komaj sejano površino, v sosednji njivi pa so bile rastline zelo majhne, spet na naslednji njivi je bila koruza velika in že dozorela. Iz rodovitne doline se je cesta počasi cikcakasto dvigala in že smo bili sredi puščave. Dobro uro smo se tako enakomerno dvigali po enolični puščavi, odkoder je bil prelep pogled na dolino Llute. Ker je bilo še zgodaj, je dolino še prekrivala megla. Naenkrat smo opazili prve zanimive kaktuse, ki jim zaradi oblike nekakih svečnikov pravijo cactus candelabrus (Brovvningia candelabris). Kaktusi dosežejo tudi 4 metre višine, steblo je visoko, na koncu razvejano. Ti kaktusi zelo počasi rastejo, le 5 do 7 milimetrov na leto, cvet krasi rastlino le 24 ur, samo enkrat na leto. Dosežejo pa zelo visoko starost. Vodič nam je povedal, da ta vrsta kaktusa uspeva le v tistem predelu, za kakih 20 kilometrov, nikjer drugje na svetu ne. Kaktusi in ostale redke puščavske rastline, ki rasejo v tistem predelu, pridobivajo redko vlago od nočne megle, ki prodre v notranjost do tiste točke. Bili smo na nadmorski višini 3000 metrov, kar se mi je zdelo zelo čudno. Je že res, da smo se dvigali, a zdelo se mi je, da se dvigamo zelo počasi in sploh ne bi verjela, da smo tako visoko. Občutek, da smo se zelo malo dvigali, sem imela tudi pozneje, vselej, ko sem bila med andskimi vrhovi. Ande so, v primerjavi z našimi Alpami, veliko položnejše in občutek je res, da se voziš po ravnem, pa čeprav je v resnici strmo. Mogoče je to zaradi optične prevare. To nam je skušal dokazati tudi vodič. Na cesti, kjer je izgledalo, da pelješ rahlo navzdol, je ustavil kombi, ugasnil motor in popustil zavore. Avto je začel počasi teči, a ne naprej, pač pa po nazaj. Edvardo je obenem naštel še druge možne teorije o tej čudi. Govoril je o nekem verjetnem magnetnem polju in o nepoznanih nadnaravnih silah. Peljali smo se dalje, kaktusi so polagoma izginjali, pokrajina je bila spet samotna in puščavska. Nato se je odprla neka obširna planjava, čez katero je vodila naša pot. Na sredi te planjave je samevala gostilna, zgrajena in kaktusovega lesa in trsja. Ker je v izlet bil vključen tudi zajtrk, smo se tam ustavili. Pripravili so nam sendviče in »mate de coca«, čaj iz listov koke. Ta čaj je odlično sredstvo zoper slabo počutje zaradi visoke nadmorske višine ali soroche. Mate de coca je pijača, ki jo dnevno uporabljajo prebivalci andskih višav. Lahko bi primerjala učinku kokinega čaja kavi. V večini držav, ki ležijo ob Andih, je uporaba listov dovoljena, v Čilu pa ni. Kljub temu pa avtohtono prebivalstvo, ki živi v visokogorju, liste koke uporablja in državni uradniki to nekako spregledajo. Uporaba listov koke, bodisi za prenašanje višine, kot tudi za verske obrede, je globoko ukoreninjena tradicija, saj sega 4000 let nazaj. Pot nas je peljala naprej in še vedno smo se dvigali. Med potjo smo poslušali kaseto skupine Los Jaivas, besedilo pa je napisal znani čilski pesnik Pablo Neruda, ki je, podobno kot Gabriela Mistral, prejel Nobelovo nagrado za literaturo v letu 1971. Bil je tretji dobitnik nagrade v Južni Ameriki. Pablo Neruda je bil poznan kot levičarsko usmerjen pesnik in je bil aktiven tudi v politiki. Na slikah: zgoraj cactus candelabrus v okolici mesta Arica, levo ena najstarejših oljk v Čilu. a RAI3 slovenski program 2a T/?sr: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Prvi aplavz: klarinetist Edvin Stoka in pianistka Sara Rustja TV dnevnik ® RAM 6.00 7.00 7.30 9.45 10.25 10.55 12.25 12.35 13.30 Euronevvs Dokumenti Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke, dok. Glej, kako rasejo in nan. Pika nogavička Variete za najmlajše: Piavo drevo, vmes risanke Oddaja o televizijskih programih La Raicheve-drai Aktualno: Otvoritvena slovesnost sodnega leta Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Dobrodošel, brat (i. Angela Lansbury) Dnevnik 14.00 15.20 15.50 18.00 Aktualna oddaja : Made in Italy (vodi Federico Fazzuoli) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Timon & Pumbaain Quack Pack Dnevnik 18.10 18.30 19.30 20.00 20.40 22.55 23.25 0.40 1.00 2.50 Nabožna oddaja: A sua immagine Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in šport Film: Via col vento (dram., ZDA ’39, r. V. Fleming, i. C. Gable, V. Leigh, L. Hovvard) Dnevnik, 0.35 Izžrebanje lota Aktualna oddaja: Posebnosti Tgl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Film: Allonsanfšn (dram., It. 74, r. P. in V. Taviani, i. Marcello Ma-stroianni, Lea Massari) Glasb, oddaja: Quelli di di Jannacci E RAI 2 S? RETE 4 ITALIA 1 UT Slovenija 1 {r Slovenija 2 6.45 7.00 7.05 10.05 10.35 11.30 13.00 14.05 16.00 16.30 18.20 18.55 19.05 20.00 20.30 20.50 22.35 Pregled tiska Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini -(vodita Tiberio Timperi in Simonetta Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik Evropski dnevi Nan.: Hiša gozdnega čuvaja - Volkovi V družini Dnevnik, 13.30 Drib-bling, 14.00 Meteo Film: L’ emigrante (kom., It 73, i. A. Celentano) Tvoj bližnji Aktualno: La giornata particolare Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved Nanizanka: Komisar Rex (i. Tobias Moretti) Variete: Macao Dnevnik TV film: Sangue sul ghiaccio (thriller, Nem. ’95, i. U. Buschhom) Gledališče - Palcoscenico 23.40 0.40 Dnevnik in vreme Variete: Oblč - Laraiche-vedrai 4k RAI 3 7.00 8.45 Film: Mentre Parigi dor-me (dram., Fr. ’46, i. P. Brasseur, S. Reggiani) Aktualno: Obld 9.15 10.05 11.05 11.45 11.55 13.15 14.00 14.50 15.15 18.50 19.00 20.00 20.40 22.30 22.55 23.55 0.05 1.35 Nan.: La legge di Brid Tgr Kmetijstvo SP v plavanju Dnevnik SP v smučanju: moški superveleslalom Film: Charlot soldato (kom., ZDA ’18) Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: SP v plavanju, 16.00 Dopo sci Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e Nad.: Un pošto al sole Dnevnik in deželne vesti Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Odbojka (kval. za SP, 2 Fuori orario, vmes filma: Una strada chiamata do-mani (dram., ZDA 78), Usanze d’ allora (kom., ZDA 71, i. M. Sarrazin) 6.00 6.50 9.00 9.30 11.30 11.40 13.00 14.30 18.00 18.65 19.30 20.35 22.40 23.10 1.30 Nad.: Un amore di nonno TV film: Sabato, domeni-ca e lunedi (It. ’90), 8.40 Pregled tiska Nan.: Oltre ilponte Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Aktualna odd.: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Aktualno: Eurovillage, 15.30 Chi c’š c’š, 16.30 Naturalmente su Rete 4, 17.00 Chi mi ha visto? Aktualno: Iva Show Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Non piu di uno (kom., It. '90, i. R. Poz-zetto, M. Crippa) Naturalmente su Rete 4 Film: L’ occhio caldo del cielo (vestern, ZDA ’61, i. R. Hudson, K. Douglas) I Pregled tiska 8 CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.55 11.00 13.00 13.30 13.45 16.30 18.30 20.00 20.35 21.00 23.15 1.00 1.30 1.45 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: Corri cavallo corri (pust., Avstral. ’83, i. Tom Burlinson, Judy Morris) Zanimivosti o filmu «Tre uomini e una gamba» Nan.: Robinsonovi, 11.30 Komisar Scali (i. Michael Chilis, Theresa Saldana), 12.30 Norma in Felice Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: Romeo in Julija (dram., It.-VB ’68, r. F. Zeffirelli, i. Leonard VVhiting, Olivia Hussey) Film: Padre papa (kom., It. ’95, i. M. Grazia Cuci-notta, Antonio Sabato jr.) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) Variete: Betao tra le don-ne Vip (vodi Paolo Bonolis) Film: Glory (vojni, ZDA ’89, r. Edvvard Zwick, i. Matthevv Broderick, Den-zel VVashington) Nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia Nan.: Svvift il giustiziere 6.10 8.55 10.00 11.15 12.20 14.05 16.05 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.40 23.10 23.40 0.40 Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Risanke SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek, 13.00 2. tek (iz Maribora) Nan.: Dva policaja v Chicagu Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Aktualna oddaja: Amici -Prijatelji (vodi Maria De Filippi) Variete za najmlajše: risanke Mila in Shiro, Sai-lor Moon Glasb, odd.: Super (vodi Laura Freddi) Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: Melrose Plače -Mladi zaljubljeni zdravniki Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) j Film: Rambo 2 - Maščevanje (pust., ZDA ’85, r. G. Pan Cosmatos, i. S. Stallo-ne, Richard Crenna) Šport studio j Inviato speciale j Nan.: Baywatch nights Italija 1 šport, šport studio TELE 4 23.00 Dogodki in odmevi Figli miei Memorial Frontali He Man Triestina News Novoletni koncert Nan.: First and Ten Film: La voce del cuore Nan.: Katts and Dog (#) MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.00 Dnevnik, 19.50 TMC Šport SP v smučanju Film: Appuntamento fra le nuvole (kom., ’62) 1. Državno prvenstvo v znanju italijanščine Variete: Zap Zap Montanellijev teden Film: SOS Titanic (dram., VB ’79) Film: La veglia delle aquile (i. R. Hudson) 11.10 11.35 11.40 12.50 15,00 13.05 13.10 13.20 13.50 14.50 16.50 17.00 17.08 17.15 17.50 18.15 18.20 19.10 19.20 19.25 19.30 19.50 20.10 21.35 22.00 22.10 22.30 22.35 0.45 Oddaja za otroke: Radovedni taček: Košara, 9.20 Taborniki in skavti, 9.40 Sprehodi v naravo, 10.00 Kviz: Male sive celice, 10.45 Nad.: Beg z Jupitra (Avstral, 7. del) Papirniški pihalni orkester Vevče Oglasi Tedenski izbor: Tednik, 12.35 Oddaja o turizmu Napovedniki Poročila Vreme, šport Napovedniki Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Zvezde ruskega baleta Film: Batmanova vrnitev (ZDA) Obvestila in oglasi Obzornik Šport, oglasi Naša pesem Na vrtu Ozare Dokumentarna serija: National Geographic (5. del) Risanka Dobro je vedeti Oglasi Dnevnik 2. vreme, šport Utrip Novice iz sveta razvedrila Dokumentarna serija: Naj j naj naj (VB, 1. del) Oglasi, napovedniki Poročila, vreme, šport Oglasi Film: Pesem ostaja ista (ZDA 1976, r. P. Clifton, J. Massot, i. John Bonham, J. Paul Jones) Na vrtu 1.10 2..00 National Geographic Vreme, napovedniki TV PRIMORKA 8.00 16.40 17.10 18.00 18.50 20.00 20.05 20.30 21.25 17.00 Videostrani Davorin Rojc, slikar Spoznajmo jih: Bine Matoh Glasb, odd.: Video Top Iz produkcije združenja lokalnih TV Slovenije: Studio AS (Murska Sobota) ' Napovednik, videospot Duhovna misel Grfejčkova parada: Ptuj 97 (1. del) Film: Družinska izdaja 7.45 8.00 8.25 9.55 11.55 12.45 12.55 14.20 15.50 17.20 17.55 19.30 20.00 20.05 21.40 21.45 22.25 0.25 0.55 Teletekst Vremenska panorama Agencija SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek SP v smučanju: moški smuk Leon Štukelj SP v smučanju: ženski veleslalom, 2. tek (prenos iz Maribora) Košarka NBA Action: New York Knicks - Chicago Bulls SP v biatlonu Športni portret Rokomet: Krim Electa -Valencia (liga prvakinj, 4. krog) Oglasi, napovedniki, vi-deoring Oglasi, napovedniki Film: Priden otrok (Fr. 1993, r. Fabrice Cazaneu-ve, i. Erwan Baynaud, Patrick Chesnais) Oglasi, napovedniki V vrtincu Sobotna noč Videoring ® Koper 12.30 14.00 SP v smučanju: ženskive-leslalom, 1., 13.10 2. Dok.: Svet v letu 1997 15.00 15.30 16.30 Facciamo festa Rhvthm & News, Teche Vsedanes aktualno 17.00 17.00 Dok.: Beyond 2000 Eccheccimanca 18.00 18.45 Progr. v slov. jeziku: Brez meje Primorska kronika I TV Dnevnik, vreme, šport y Jutri je nedelja I Risanke: Pravljice dedka Ciccia (11. del) Dok.: Listje in cvetje Film: La scogliera del pec-cato (dram., It. ’50) TV dnevnik, vreme Košarka NBA: New York Knicks - Chicago Bulls Vsedanes - TV dnevni r Radio Trst A 7,00,13.00,19.00 Dnevnik; 3.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki;9.00 Ženski ustvarjalnosti na rob (pripr. Tatjana Rojc); 9.40 Potpuri; 10.10 Koncert: Instrumentalna skupina Evasionr; 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Glasbeni predah; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena: Pasijon po Lojzetu Bratužu (r. J. Povše, 6. del); 18.40 Živahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.05 Ljudska glasba; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jin-gle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 9.45 Du.jes?!; 10.50-12.00 Terenska akcija; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO, Jingle, pesem; 16.05 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 20.00 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 izobraževalni pr.; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalcio česti- tajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, bese-dei; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00, 6,00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Sobotni val; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna;10.15 SP v smučanju; 11.35 Obvestila; 12,00 Moped show; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Ki-nobluz; 15.30 DIO; 18.00 Rokomet; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Glasbena oddaja. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.20 V podvečer; 19.30 Musorgski: Hovanščina; 23.50 Napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca, Primrsld dnevnik Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Monteqchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celov.ec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI /■ . SREDIŠČE 20 Sobota, 10. januatja 1998 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 VETER M A66 MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA "XX C A VREMENSKA SUKA Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Nad naSe kraje doteka v višinah od a severozahoda topel in suh zrak. ^ 1020 6 O51® STOCKHOLM -s/"3 ° -2/0 ' -/- 1010 Temperature zraka so bite izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. HELSINKI -2/0 cu / --- v.) MOSKVA $'■ K0BENHAvW 1/1 DUBUNo- ' ^ ^ —LONDONo ^MSTER^*M11/12 BERLIN VARŠAVA l/» oKIJEV -----—' <2^5 oBRUSEU ^ oPARIZ 9/12 . . s„2 Q DUoNAJ 2/14 . /5* X ŽENEVA .,/\r UUBUANA 0,6 ^ ° MILANO ^ ° BEI »RAD *l'2 "X SPLIT -/- !1 OSOFIJA 0/10 MADRID 1/15 - 6 14 S DANES TRBI2 CELOVEC O -2/8 o-5'9 KRANJSKA GORA Q (£h> TR2IC -1/7 ČEDAD^^^ O 4/11 O KRANJ OVIDEM 6/8 GRADEC -1/11 O S. GRADEC -2/9 *N. GORICA 6/7 GORICA^ q UUBUANA 0/6 2/11 POSTOJNA O 4/7 n KOČEVJE X3> . o CEUE O 2/11 N. MESTO Vil O ^RNOMEU Precej jasno bo, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem se bo nizka oblačnost zadrževala ves dan. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Ob severnem Jadranu bo megla. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41. Dolžina dneva 8.57. TLUNINE MENE Luna vzide ob 15.02 in zatone ob 5.15. PLIMOVANJE Danes: ob 1.28 najnižje -14 cm, 7.28 najvisje 48 cm, ob 14.27 najnižje -59 cm, ob 21.02 najvišje 30 cm. Jutri: ob 2.15 najnižje -15, ob 8.06 najvišje 49 cm, ob 15.01 najnižje -64 cm, ob 21.39 najvišje 34 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 10,5 stopinje C. J BIOPROGNOZA Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugodnen, le v krajih z meglo ali nizko oblačnostjo se bodo pri občutljivih ljudeh vremensko pogojene težave. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............7 1000 m..............8 1500 m..............8 2000 m.............4 2500 m ............2 2864 m.............1 B- ■ Vi ■ ■ * KOROLJOV - Poveljnik posadke ruske orbitalne znanstvene postaje Mir Anatolij Solovjov in ladijski inženir Pavel Vinogradov sta včeraj ob 0.08 po srednjeevropskem času izstopila iz orbitalne znanstvene postaje Mir. Pri natančnem pregledu izstopnih vrat posebnega prehodnega odseka (SSO), ki ga običajno uporabljajo za izenačevanje pritiska pri izstopu v vesolje, sta vesoljca odkrila verjetni vzrok za več kot dvomesečno slabo tesnjenje: tačka enega od glavnih zaklepov ni bila zaprta. Po izstopu 3. novembra lani SSO ni bil več nepredušen pri pritisku večjem od 200 mm ži-vosrebrnega stolpca. Pri naslednjem izstopu, 6. novembra lani, sta Solovjov in Vinogradov odkrila na tesnilnem in zunanjem kovinskem kolobarju izstopnih vrat tenko plast belega prahu in jo odstranila, toda ne-predušnosti odseka nista uspela obnoviti. Zaradi zgodnjega odkritja verjetnega vzroka za slabo tesnenje vrat so v Centru za upravljanje poletov (CUPJ v Koroljo-vu davi spremenili vrstni red načrtovanih nalog. Vesoljca sta se med sprehodom (Telefoto Ap) najprej odpravila do spajalnega modula in z njega snela ameriški monitor optičnih karakteri- stik, ki sta ga 29. aprila lani namestila poveljnik prejšnje posadke Mira Vasilij Ciblijev in ameriški astronavt slovenskega rodu Jerry Linenger. Monitor sta prenesla v notranjost Mira. Ob vrnitvi sta kozmonavta pregledala vrata še od zunaj in jih posnela z videokamero. Vrata sta zaprla z običajnimi in še z 10 rezervnimi zaklepi; med njimi je bil začuda tudi prej »neubogljivi« zaklep. Vladimir Solovjov, vodja CUP je izjavil, da »nastaja vtis, da z mehanizmom za zapiranje vrat ni vse v redu«. Po besedah vesoljcev je ena od palic mehanizma močno, kar za 10 milime- trov, odstopala od površine, ki bi jo morala prižemah. Včerajšnji vesoljski sprehod je bil, kot kaže zelo uspešen; namesto po skoraj šestih urah se je končal že po 186 minutah. Pritisk v SSO znaša zdaj običajnih 660 mm živosrebrnega stolpca vendar bo o dokončni nepredušnosti odseka možno govoriti šele čez kakih 12 ali 24 ur, meni vodja CUP, ki je poudaril, da je bila okvara mehanizma za zaprtje vrat za strokovnjake »precej nepričakovana«. Na Miru bi zdaj težko našli priprave za popravilo toda možno je, da bodo dostavljene na posta- jo že v drugi polovici meseca, ko bo k njej poletel ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. Dopisnik Javne ruske televizije ORT iz Koroljova poroča, da med vesoljskim sprehodom v CUP, zaradi okvare na sistemu za prenos preko satehta, niso prejemati stike iz vesolja. Za Solovjova je bil včerajšnji sprehod šesti med sedanjim poletom in 15. doslej, vesoljski novinec, ladijski inženir Vinogradov, pa se je »sprehajal« že petič. Med prejšnjimi poleti je Solovjov devetkrat izstopil iz vesoljskega plovila in deloval v skafandru 42 ur in 38 minut. (STA) Leto’97 toplo ali hladno? VVASHINGTON - Nedavno objavljeni statistični raziskavi o povprečni ' temperaturi na našem planetu v letu i 1997, ki sta jih objavili dve ameriški $ organizaciji, sta prinesli popolnoma različne ugotovitve. Po podatkih iz prve raziskave naj bi bilo preteklo leto ■ glede na povprečne temperature, izmerjene na zemlji in v oceanih, naj-: bolj vroče v zadnjem stoletju, druga pa nasprotno trdi, da je bilo lansko leto eno izmed najhladnejših po letu 1979. Podatki Ameriške zvezne meteorološke agencije (NOAA), dobljeni na podlagi vzorcev iz zemlje, kažejo, da j je bila povprečna temperatura v letu i 1997 višja za 0, 38 stopinje Celzija od normalne, ki je določena na podlagi povprečja v obdobju 1961-1990 in znaša 16, 63 stopinje Celzija. Kot meni Tom Karl, eden izmed raziskovalcev NOAA, temperature, i izmerjene na zemlji, sicer niso podrle ! rekorda iz leta 1990, ki znaša 16, 96 f stopinje Celzija, vendar pa je bilo leto 1997 eno izmed petih najtoplejših let po letu 1881. Kar deset najtoplejših let po letu 1881 je bilo izmerjenih po letu 1981. Kot dodaja Karl v svojem uradnem poročilu, je mogoče, da je tendenca čedalje višjih temperatur v svetu povezana z naraščanjem emisij plina in z učinki tople grede. Nasprotno pa neka druga statistična raziskava, ki jo je v četrtek objavila skupina neodvisnih znanstvenikov in klimatologov, trdi, da je bilo leto 1997 eno izmed najhladnejših po letu 1979. Raziskava ne navaja natančnih številk, temveč samo tendence in temelji na temperaturah, ki so jih izmerili sateliti. Skupina še dodaja, da so le temperature, ki jih merijo sateliti, povsem zanesljive, medtem ko naj bi bile tiste, izmerjene na zemlji, nenatančne zaradi umetnega segrevanja, ki ga povzročajo močne urbane koncentracije in vremenski pojav El Nino, ki je bil lani še posebej močan. (STA/AFP) S čevlji odvrgel tudi denar ROTTERDAM - Neki Nizozemec je zavrgel stare čevlje, z njimi pa tudi skoraj 45.000 mark. Možakar je svoje premoženje skril v stare čevlje, žena, ki o tem ni nič vedela, pa je čevlje vrgla v smetnjak. Ko je izvedel, kaj se je zgodilo, se je Rotterdamcan odpravil na policijo, vendar pa tam niso bili pripravljeni prekopati velikih kupov smeti, zelo možno pa je tudi, da je denar že zgorel v predelavi odpadkov. (STA/dpa) Našli glavo moiske deklice K0BENHAVN - Glavo bronastega kipa morske deklice, ki je postala simbol Kobenhavna, so našli. Policija je sporočila, da so neznanci poslali glavo kipa prejšnjo noč. Dodala je, da doslej ni bil aretiran še nihče. V četrtek je doslej nepoznana »Radikalna feministična frakcija« prevzela odgovornost za vandalsko dejanje, češ da je hotela spremeniti deklico v »mashilistični simbol žensk s telesom in brez glave«. Neznanec, ki je vrnil glavo in ki se je pokazal neki televizijski ekipi s krinko na obrazu, pa je bil moškega spola.