Štev. 6. V Ljubljani 1. juniju 1877. Leto VII. Časopis s podobami za slovensko, mladino. säte sHe Uhaja 1. dné r*accif» ' meseca I na celej 1 pöli in Hoj! ZA v«e leto I i 00 kr., ' xa pol 'letni fft. ; SO kr. W T I Narof-nlna ae naprej pUfoje J in pošilja n-Irerfnift- m r ■ J.lugsr-jerib ! n lirah I hlS. It. 1 r Ljub-I j an i. dpa $1*1*. (lrohue ptičke Vočerno zdaj pojój 7 Cvetličice pobožno Povéàajo glavó. K počitku ao pripravlja Dobrava in ravan, Na nebu luna plava. Večer je lep, iuiriln. Zvoné okrog zvonovi, Da misli in »rc<5 Opórone se ljubezni. Ki čuje vrh zemljé. To čas je, dete milo! Da snà se veseliš, Da nogneä, kakor cvetje, Glavico, in zaspiš. Lvji*a Pečjakov*. Materina ljubezen. Jarnejček in Jožek sta imela ubo/,ne starše. Jarnejčkova mati so bili vdova, a Jožek je imej hudo mačeho, ki je z njegovim očetom živela v vednem prepiru. Necega jesenskega dne se napravita v gozd, da bi nabrala suhih drv, katerih je staršem zelò primanjkovalo. Ko prideta v gozd, dogovorita se, da bosta tudi domóv šla skupaj; potem se ločita in gresta vsak svojim potem nabirat suhljudi. Jarnejček je pridno nabiral suhljad ; kjer koli je ugledal kako suho vejo na drevesu, takój je splezal gori, dajo odlomi. Ne dolgo in imel je mnogo suhih drv. katera lepo zloži in v breme poveže. Potem gre na drugo stran gozda, ter pokliče tov&riša Jožka. Ta se mu oglasi iz bližnje doline. Ko Jarnejček do njega pride, vidi ga v leskovem grmovji lešnike nabirat. rldi, zdaj greva domóv! A kje imaš drva?" vpraša ga Jarnejček. — Jožek odgovori: „Kaj? Ali si jih ti uže nabral. Jaz jih še nemam." Jarnejček se teran zelò začudi, iu ko mu Jožek pove, da je ves čas iskal lešnikov, reče mu: „pojdi, jaz ti jib pomorem nabrati, mati me u$é težko čakajo; drugače ne moreva iti skupaj domòv." Zdaj potegne Jožek srpast noiič iz žepa ter boječe pogleda okoli sebe, da li ga kilo vidi. Jarnejček ga vpraša: „kaj počneš z nožem V Jožek odgovori: „idi in naberi mi samo nekoliko suhih drv, da jp denem od zunaj svojega bremena, a to, kar denem v sredo, poiščem si sam." Nato stopi k mlademu hrastiču ter nastavi nožič, da ga odreže. Jarnejček se tega zelò ustraši, ter reče: „Bog ne daj, da bi storil škodo mlademu drevesen. To bi bila. sramota in greli. In ako bi gozdar kaj tacega zvedel, prepovedal bi uarn pobirati suha drva, in ti bi bil potem kriv, da bi ubožnim ljudem po zimi manjkalo drv in bi si ne mogli s čim peči zakuriti Tega nas Bog čuvaj, da bi kaj tacega storili ! Počakaj le malo, jaz ti pomorem 1" Nato se Jarnejček ozrè in ugleda star hrast, ki je imel mnogo suhih vej. Hitro spleza nanj ter meče suhe veje na tla. Jožek se temu zelò čndi. Predilo pol ure preteče, imela sta drv dosti; Jarnejček je naloži v breme in trdno poveže, potlej je nese tja, kjer je stalo njegovo breme in reče Jožku : „na, vzemi je in nesi domòv." Ali Jožek mu reče: „daj mi rajše svoje breme ; manjše je in laže." Jarnejček se mu nasmeje, rekoč: „večji si in močnejši nego li jaz; a bodi si, kakor želiš." Tako zadeneta vsak svoje breme na ramo in ideta proti domu. Jožek je zelò težko dihal in mrmral pod svojim bremenom, in predno sta bila iz gozda, prosil je Jarnejčka, da bi malo odložila in si odpočila, ker on je uže zelò truden. Iu kjer koli je ugledal kak leskov grm, takòj je hotel vanj, da pogleda, bi h ne bilo lešnikov na njem. Jarnejček ga je zavračal, rekoč : „jaz te ne utegnem čakati, ker se mi mudi k materi." Kò prideta na veliko cesto, bil je Jožek nejevoljen, nie breme ob tla in reče: „preveč si mi naložil, ne morem nesti tolike teže;" izvleče nekoliko suhih vej iz bremena iu je vrže na stran, rekoč: „naj je pobere, kdor hoče!" Jarnejček se pripogne, pobere drva in je naloži k svojim, rekoč: „jaz ti je ponesem do dòma. Jožek se zelò začudi tolikoj dobroti in moči svojega tovariša, milo ga pogleda in vpraša: „Jarnejček, kdo te je učil vsega tega, iu kdo ti daje toliko moči in potrpljenja?" Jarnejček odgovori: „vse to mi daje materina ljubezen!" Jožek vzdiline in debele solzé mu zalesketajo v očeh. —6. Dobri otroci. (Rusinska pripovedka.) Gospod Bog se je razsrdil na ljudi in jim pošiljal nekaj let zapored veliko sušo; kar so ljudje vsejali, nič nij klilo, nič obrodilo. In nastal je tolik glad, da so ljudje mrli in živina pogiujala gladit Tedaj pa je vladal v nečem carstvu mlad car, in kakor je sploh običajno, da mladi zaupa le mlademu, tako tudi ou nikogar nij trpel poleg sebe, niti t sovčtn. niti t uradu, niti v vojski, nego same mlade ljudi, in kakor so bili ti sami nezreli, tako nezreli so bili tudi njih soveti. Videč povsod na okoli toliko bèdo in gorjé, prigovarjajo carja, naj bi dal vse stare ljudi utopiti, češ, da bi mladim ne pojedali zastonj kruba. Iu zagrozil je car po njih sovetn slehernemu smrtno kazen, kdor bi staremu človeku dajal zavetje. Tu se razidò beriči po vsej deželi, povsod oznanujoč carsko povelje, iu kder zasledé kacega starca, vsi-cega utopé brez milosti — V nečem mestn so bili trije bratje; imeli so starega očeta, ali uijso ga izdali na smrt, nego prikrili so ga doma v izbi pod podlogo. In tam je sedel starček nekoliko mesecev in sinovi so mu prinašali, kar 90 imeli. Minula je zima in prišla pomlad, čas setve ,^tli nikder ni bilo ni zrnca, da bi je vsejali; nekaj se je pojelo, nekaj poginilo v zemlji. In prišli so ti trije sinovi očeta vprašat, kaj jim je storiti? „Strgajte, otroci, staro streho z hiše. izmlatite slamo in kar primlatite, vsejte!" Sinovi store tako in gospod Bog jim d& srečo; t«deu pozneje užč zeleni žito kakor dišeča rutica in za mesec dni, za dva se giblje v polnem klasji, in bilo je dokaj vsakoršnega žita: rži, pšenice, ječmena i. t. d. Kamorkoli sise ozrl, nikder nij bilo poljà; vse njive so se bile z visoko travo in osatom zarasle — le njihovo polje je obrodilo. Oj, to so se ljudje divili in čudili in glas o tem se je raznesel po vsem svetu ; zvedel je to tudi car sam. In ukazal je cai-. naj pridejo ti trije bratje prédenj. Zelò se prestrašijo zaradi tega povelja: „Zdaj — pravijo — gorjó nam!" Šli so z nova k očetu: „Oče, pred carja nam velevajo; kaj Cerno storiti, oče!" „Idite, otroci! kar bode, to bode, pred carjem pa čisto resnico govorite!" — Otidò bratje ter pridejo k carju. Carjih vpraša grozeč se: „Zakaj skrivate, oknitniki, žito, svet pa gladi umira? govorite resnico, ako ne, nkažem vas mučiti na smrt!" — llratje povedò vse, kakor je bilo od konca do iraja. „la zdaj, iiejmilosiirii ear, izróei nas, če te je volja trinogu, ali pa naj nas pomilosti tvoja ljubezen!" In zdajci se razjasni caijevo čelo, v očeh mu zalesketa solza. Pri tej priči ukaže privesti predse starega očeta, posadi ga poleg sebe tik svojega prestola ter posluša njegov sovet do smrti, njegove sinove pa sijajno obdari. r. Mož, medved in lisica. (Buslri spisa] Aianasijev, posi. A. K.) Kmetje oral njivo. K njemu pride medved in mu reče: „mož, raztrgam te!" „„Miriij!"" odgovori mož; „„evo, sejem repo; sebi vzamem same korenine, a tebi dam mit.""*) „„Bodi tako!"" reče medved, in otide v dobravo. Kadar je bilo čas p likati repo, prikaže se medved iz dobrave: „nu, mož, deliva se!" „„Dejva, medved! n.U je tvoja,"" ter mu nareže v6z répnika. Medved je vesel poštene delitve. Mož naloži repo na voz ter jo odveze v mesto na pròdajo. A sreča ga medved: „mož! kam takó?" „„Kani li, medvedek? Vmesto, prodajatkorentu."" „Daj mi pokdsit, kakšne so te korenine"? Pomoli mu repo, katero pohröbi medved. _Ahà!" zarjove, „prekljiikal si me! Korenine so sladke. Ko zopet oTiseješ, daš meni korenine, a sam si imej nät." „„Zakaj ne?4'" odgovori mož, ter vseje — pšenico. Pride čas, *) Nat, nati ionsk. spola Nutraujec imonuje pčrjo pri koranu, repi in mrkvi (k or (isji). da pSenica sezoit Mož vzame klasje, omlati, namelje moke ter napeče hlebov, a medvedn ostane piazna slama. „Oakaj, mož!" zagrozi se medved, „srdit sem nà-te. Ne hodi mi uže po drva v les, ako hočeš sam sebi dobro." Lesa se zdaj mož jako zboji, požge sani, kàdi in klopi, a naposled je vendar treba zopet — iti v les. Polagoma in boječ ide. Sam ne vć, kedaj ga sreča lisica: „mož! zakaj ves tih ležeš?" povpraša. „„Medveda se bojim, gnéva se na-me ter me obeta raztrgati."" „Jaz te izbavim te béde." Mož se. lisici prikldni, rekoč: „„pomözi mi, deset kur bode tvojih."" „Nič se ne boj medveda; ti sekaj drva a jaz začnem lajati, in kadar medved povpraša, kaj je to, reci: lovci love volkove in medvede." Mož jame sekati, kar se prikaže medved: „starec, kaj je to vpitje?" Mož odgovori: „„lovci love volkove in medvede."" „Ob, mož! ne pripoveduj zi-me; skrijem se ti pod voz." Skoraj potem zakriči lisica iz-za germa: „mož! nijso li tukaj volcjé in medvedje?" „„Ne!"" odgovori mož. „Kaj li pod vozom, kaj leži tam?" „„Klada"", reče mož. „Da je klada, ležala bi na vozu povezana." Medved šepne možu: „brzo me položi na voz ter povčži !" Mož položi medveda na voz in ga poveže ter mu zasadi v glavo sekiro. Lisica prileti in reče: „kde imava medveda?" „„Ni ga"", odgovori kmet. „A možiček! zdaj bode mene pogostiti." „„Prav govoriš, lisica! Pojdiva k nam, da ti pripravim gOBtij"". Mož gre domov, a lisica pred njim. Kadar se mož približa dOmu, zazvižga psom iu je spusti v lisico. Ona steče v les ter hajdi v lisičino. Tam se povprašuje: „oh, moji očesci! kaj sta delali, kadar sem se izbavljüla psov?" „„Gledali svi, da bi se ti ne Bpoteknilo."" „In vedve ušesci?" „„Poslušali svi, če so psi še daleč."" „A vi nožice?" „„Bežale smo, da bi te psi ne ujeli."" „Ilepek, a kaj si ti delal?" „„Motal sem se ti mej nogami, da bi se ti bilo zmélo in bi padla ter psom prišla v zobe."11 „Ti potepin li, tako li delaš?* Lisica vrže rep iz lisičine ter zavpije : „mite psi, požrite ga !" Psi popadejo lisico za rep, pri-vlekó jo iz lisičine ter jo raztrgajo na drobne kosce. Tako se često godi, da se zaradi repa tudi glava izgubi G Ó 8. Góska góskam je dejala: „Dolgov ni t a sem in zala". „Gós-dokléta, góske-iéno 1 Kdo beléjSa jo od mene ?" „Jaz. najlepša gos-devica, Hočem biti vam kraljica". Zdaj jo vràt naprej stegnil». Ter ga v lók potèm zavila. Góske dmge jej rekó: „No previjaj se z glavo!" „Goska si, če v nit ulomiš, Al' če kdo vć kim ga vstrdmiš !" *) „Kaj bi tisto? — Noi te čaka, Ki zakdlje gos, gosaka!" *) Vßtrömiti znači: strmo ali po konci Góska je ostala gluha Od neumstva in napuha. Rastla. bila je starejša, Z dobre piče debelejša. A prišel Miirtiiij je dàn, Dàn Martinj, gosém straè&n. Gospodinja nož prijela, JVDadej góski glivo snela. Poruviila pérje belo, Njo je vrgla v maslo vrelo. Ko na ognji je ležala. Žalostno je zacvrčala: „Góska góski je ednaka; Vsake nož in ogenj čaka !" Jot. Ciperle. obrniti, in die Höhe richten. Kabili v severnej Afriki. Med prostimi prebivalci severne Afrike so Kabili jedini rod, ki je do denašnjega dne obranil svoje nekdanje običaje in svoj jezi, v tem, ko so vsi drugi rodovi bolj ali manj podtógli arabskim z&povčdnikom, ter se ž njimi zlili v jeden narod. Kabili prebivajo dandanes ob goratih mejah algerskih, kamor so jih bili z nižin potisnili razbojniški Arabci; v teh goratih krajih so doslej še vedno prav po črnogorski kljubovali premagovalcem svoje nekdanje domovine. Kabili obdelujejo polje ter se pečajo posebno s pridelovanjem graha, kumar, melon, čebule, repe in španskega popra ; tudi različna rokodelstva jim nijso neznana, posebno taka, ki so ozko adružena z njihovimi potrebami. Praznoverstvo je med Kabiii zelò razširjeno. Vsak Kabilec nosi okoli vratii obešen kos pergamena, na katerem je napisan stih iz korana, verujo?, da ga ta pergamen varnje vsake nesreče. Pobožne starčke, ki je zovó Mara-bute, posebno česti: ti Marabuti mnogo molijo in premišljajo svete stvari. Kabili imajo tndi učilnice, v katere hodijo njihovi otroci, da se uči potrebnih naukov. Take učilnice so navadno blizu mcšit in pod nadzorstvoiu duhovnikov. A znanja se ne dobi mnogo v teh učilnicah; ako se Kabilec nauči čitati iz korana in umeje razjasniti nekatere stavke v njem, uži je na vrhuncu svoje učenosti in je sposoben za vsa opravila. Kabili žive zelò priprosto. V njihovih stanovanjih se dobi samo to, česar jim je neobhodno potreba. Opöjuih pijač ne poznajo; tudi jim take pijače njihova vera ostro prepoveduje. Kabili svoje žene mnogo bolj spoštujejo nego Arabci Kabilke hodijo z nezakritim obrazom tudi vpričo tujcev, oskrbujejo gospodinjstvo in različna poljska dela ter jed(i skupaj z možmi pri jednej mizi. Tako svobode nema Arabka, ki je popolnem sužnja svojega ruoži. — Obleka Kabilov je ravno tako priprosta, kakor vse druge njihove potrebe. Dolg, bel burnus, pokrivajoč vse telo, to je poglavitna njihova obleka, katere nikdar ne odlože. Bogati Kabili se malo boljo oblačijo. Pokrivajo si glavo bodi si s turbanom bodi si s čepico, ki je narejena nekaj iz volne, nekaj iz slamnatih kit, ki so jako umetno položene jedna vrh druge. Kabili obnvajo časi sandale, časi črevlje. Navadno ljudstvo hodi boso. Šejki ali načelniki in bogatejši Kabili nosijo ob času mirü {revije lepšega stroja, ob vojskinem času pa rudeče skorne z ostrogami. Ostala obleka Kabilov, namreč široke, do kolen segajoče hlače, in kratek jopič, se prav malo loči od običajnega kroja Arabcev ali evropejskib Turkov. KaVffi, kater jim primavijka bsaue, pribijajo « svojib govfi s märne. Vjet je Arabci najemljejo bodi si za poljsko delo, bodi si za nosače v mestih ali za zidarje in pomagače pri stavbah. Toda dolgo jim nij ostanka tu. Kadar si kaj prihranijo, brž se vrnejo v goré, da začni kako obrtnijo; tolika je njihova ljubezen do domovine. ____________r. Lisica-rälnica. (Basra, iz Ruskega preložil A. K.) Živila sta mož in žena. Žena lunije, a možu se steži v srci, ter gre iskat žilnice. Ko ide po poti, sreča ga medved in ogovori : „kam li, mož ?" „„Žihiice iskat; žena mi je umrla."" „Vzemi mene!" Starec povpraša; „„ali znaš plakati ?""Medved zavrči: „m-e!" „„Ne umeješ,"" reče mož; „„tako nij dobro; glas jo grd!"" Mož stopi dalje; gre, gre in sreča volka; vpraäa ga, a tndi ta mu nij po volji. Gre dalje ter na proti mn priteče lisica: „kam ideš, starec?" „„Žilnioe iskat; žena mije umrla."" „Mene vzemi," dò ona. „„ZuaS li plakati?"" Lisica zaplače vele tnilo: „mož-i-mel-že-ni-eo: zju-traj ri-no-je-vsta-ji-la, m0-žu-vse-le-p0-o-prila, ju-ho, ka-šo-je-va-ri-la, in-mo-ža-re-di-la." „„Dobro,"" reče mož, „„ti si rojena k temu poslu."" Privede lisico domòv, posadi jo ženi k nogam, ter lisica začne plakati, a sam ide kopat jame. Ko se mož vrne, nij v izbi ni starke ni lisice. TJže davno je bila ubežala lisica in od žene dohode same kosti. Plače mož, plačo in začne samovati O divjacih. Lepa, kaj ne (ia, dragi otroci, go naša stanovanja. Kako ponosno se vrsti hiša poleg hiše, jedna krdsnejsa nego druga. Kako veličastna n. pr. je palača bogatinova sredi mesta ! Borna, se ve da, je koča ubozega kmeta, ali v primeri s stanovališčem divjakov vendar še dosti lepa. Čujte, kakšne hiše ai stavijo divjaei 1 Mesto zidu iz kamenja ali opeke imajo hiše divjakov iz protja in vej spletene stene, ki so znotraj in zunaj ometane z glino ; na teh stenah stoji okrogla streha iz prdproti ah iz velieih listov različnega drevja. Jedina majhena odprtina v steni nadomestuje zajedno duri in okno, — dà, še celò dimnik, skozi katerega uhaja dim, kadar gori ogenj znotraj hiše. Vsa hiša je obdana z nizkim zidom. Taka hiša še dosti dobro brani uboge prebivalce pekočega sojnca, vetra iu dežja, a manj so zavarovani pred mrazom in sovražnikom. Take in tem podobne hiše nahajamo samo v gorkih pokrajinah v Ameriki, Afriki, Avstraliji in na azijatskih otocih, a to samo pri narodih, kateri še zemlje ne obdelujejo. Taki narodi se zové diiji. Ali zelò bi se motili, dragi moji, misleč, da mora divjak biti vselej divje nravi in divjih navad. Nekateri div-jaci so tndi dobrega srca. Nekateri imajo telesno barvo ali polt. črno, drugi rumenkasto, drugi skoro rudečo kakor baker, ali pa nij avo. Poslednji so pra-prebivalci Amerike in jih je sedaj že jako inalo ; imenujejo se Indijani. Taki divjad nemajo skoro nikake obleke razven malega ziistora in plašča od živalskih kož. Oboroževajo se navadno s kopjem. Nekateri zli divjaci imajo navado, da konico (špico) na kopji s strupom natréjo in kogar tako orožje samo količkaj rani. mora umreti. Hrana divjakov je lazl/éas ia se rsras po onem kritji, kjer so naseljeni. Mnogi lovò zveri, in ti potrebujejo največ prostora; drugi se žive ob ribah, zopet drugi ob ovočji in rastlinskih plodovih; a divjaci v Avstraliji snedòvse, kar se le da ugrizniti : meso iu ovočje, dà, tudi razna golazen jim dobro diši in celò prsti (zemlje) si natlačijo v prazne želodce. Divjaci si ne narejajo nobenih držav, le udje jedne rodbine ali jednegii plemena se držč skupaj. Kupčujejo še dandanes tak<5, kakor v pradobi, zamenjavajo si namreč razne reči. Od Evropljanov sprejemajo radi železne nastroje, potem vsakoršno bliščečo drobnjad, zrcala in steklene biseije, šareno robo in zlasti tobak: kder so v ožjej dotiki z Evropljani, tu se tndi oblačijo v evropska oblačila in često izgledajo jako smešni v njih. C. Brandis nad Orlico. Med skalnatimi vrhovi na desnem bregu tihe Orlice na Češkem leži mesto Brandis. Na severovzhodu se vidijo razvaline nekdaj ntrjenega gradii, kjer so poprej gospodovih gospodje z Bozkovic, katerih je bil v 14. stoletji tudi Brandis. V 16. stoletji je bilo mesto v rokah gospodov Pernšteinskih, potem je prešlo na Žerotine, v 17. in IS. stoletji pa na Trantmannsdorfe in na di ugo različno gospodo, dokler se nij konečno udalo grofom z Waldsteina, Leta 1858. jo kupi belgijski knez Chimaj", kateri je to mesto že jako polepšat V Brandisu nad «SÌ MÀA^M Brandis tad Orlico. Orlico se jo rodil 1564 1. slavni Karel st z Žerotina, poznejši glavar mejne grofije Moravske in poslednji gospod tega rodu na Brandisu. Po bitki Belo-gorskej, ko so jeli izganjati brate Seske in so ti zapuščali dom in ognjišče, bil je Brandis mnogim za utočišč«. med druzimi tudi Janu Amosu Komen-skemn. Tn pod vrhom „Klopote" v domu „na Srabi" je spisal neumrljivi preustrojitelj šolstva „Labirint svetà" in 1625. L „Globino varnosti" Znameniti poslopji sti: Grad, ki ga je sezidal grof Franjo Sorb, z Trautmans-dorfov, pozneje razširjen iu okrašen od Karla Blažka, in župnijska cerkev, ki so jo imeli poprej Husitje v svojini, a 1629. 1. se je zopet vruila katoliškim duhovnikom. Blizu mesta je lep kolodvor Dunajske železnice. r. Krištof Šmid. (Konec.) Kakor srebrn potoček napajajfič zelene livade, po katerih mirno teče in ob katerega bregorih rastfi nežne cvetice, tako mirno in dobrodejoo je teklo življenje Krištofa Šmida. Da-si čez osemdeset let star, bil je vendar še zmi-vom čvrst in zdrav na duhu in telesu, samo o slabem vremenu je čutil hude bolečine in nekako trganje po telesu. Večkrat je dejal : „moje žile so podobne strunam na pltmki (harfi) ; o vlažnem vremenit se mi zdé hlapne, o lepem pa zategnjene." Kmalu so se pokazale slabosti njegove starosti in blagi starček je začel vidno hirati. Kadar ga je kdo spremljal po navadnih sprehajališčih, večkrat mu je bilo treba sèsti na kako klop, da se je nekoliko oddahnil. In kako prijetno je bilo videti sivega starčka z rudečimi lici, kadar mu je kak otrok prinesel cvetico in mu poljubil roko. Prijazno se ura je nasmehnil, zahvalil in dejal : „jaz nijsem več tako uren in skočen, kakor si ti, ljubo moje dete: poglédi me, jaz sem užč na večeru svojega življenja." Polagoma je korakal proti svojej hišici, a kmalu je prišel čas, da je nij mogel več zapustiti. Bil je še vedno delaven in bistrega duhà. Malo dni pred smrtjo je še spisal dogodbe svojega življenja na prošnjo dragega mu prijatelja, umrlega kardinala pl. Diepenbrocka, Vratislavskega knezoškofa. Te dogodbe so zelò mikavne, le škoda, da uijso dogotovljene. Leta 1853., na dan sv. Krištofa, povabil je starček k sebi na kosilo svoja dva še živeča brata in dve sestri. Vsi skupaj so bili stari 380 let. Pri jedi je bil Krištof Šmid zelò vesel. S pobožnimi občutki jih je spominjal, kolike sirote so bili po očetovej smrti ; kako je živela mati v pomanjkanji iu trpljenji, brez novcev in pomoči; kako bridko so plakali pri grobu dobrega očeta in kako čudno je ljubi Bog skrbel za vse, da so se preživeli in toliko starost dosegli. „Hvalite Boga", dejal je ganjenim bratom in sestram, „kateri tako čudno skrbi za človeka." God, katerega je Kr. Šmid ta dan praznoval, bil je poslednji v njegovem življenji Kmalu potem so se vrstile različne nadloge čez ubozega starčka. V začetku zime mu je izbolela sestra Franja, ki je toliko let živela ž njim v veselji in zadovoljnosti. Po cele noči je Krištof Šmid sedel pri postelji bolne sestre in jej je stregel, kolikor je mogel in znal V tem težavnem poslu mu je pomagala sestra Reza, ki je prišla takòj k njemu, ko je zvedela o nevarnej bolezni svoje sestre. Bilo je dne 18. julija ob dveh zjutraj, da mu je umrla blaga sestra Franja, njegova najboljša postrežnica. Kako hudo je ta smrt zadela blizu 86 let starega starčka, tega moje pero popisati ae more. In kaj ga ne bi, ako pomislimo, da mn je malo ne vse svoje üv ljenje stregla s toliko ljubeznijo, kakoršna se malokdaj nahaja med brati in sestrami. Krištof Šmid se je vdal popolnoma v voljo božjo. Augsburžani so mu izkazovali veliko sočutja v njegovej bridkosti. A najbolj ga je ganilo sočutje, katero so mu pokazali takrat v Augsburgu zbrani bavarski škofje. Vsi so ga prišli obiskat in tolažit v njegovem trpljenji Pred slovesom je prosil Krištof Smid grofa Keisacha, monakovskega škola, za sv. blagoslov, rekoč: „star sem užš in skoraj mi bode umreti. V življenji ne bodem več imel te velike sreče, da bi videl svoje prečastite cerkvene poglavarje; zatorej Vas prosim sv. blagoslova." To rekäi, pokleknil je ubogi starček na tresoči se koleni. Cerkveni poglavaiji so ga obstopili v škofovskej obleki in nad-vladika je vzdignil roki nad sivo glavo ponižnega starčka, da mu podeli sv. blagoslov. To trenotje ju bilo zelò veličastno, kaj tacega se malokdaj pripeti v človeškem življenji. To je bil zaduji blagoslov, ki ga je prejel Kr. Šmid na večer svojega življenja. Od tega časa se je začelo za njega mnogo trpljenja. Kolera, ki se je bila v Monakovem začela, prišla je tudi v Augsburg. Tu je najpred umorila njegovo 82 let staro sestro Rezo, katero je bil pustil ondu bivajočemu strijcu v postrežbo. Krištof Šmid je bil tudi pri ujenej smrtnej postelji navzoč, molil je in točil bridke solze, ko je izdihnila svojo blago dušo v roke vsemogočnega Boga. Kmalu za njo je umrl äe jeden živeči njegov brat in njegov najljubeznivejši prijatelj, korar Vincencij pL Pavla Bader. Tako je od žalosti ves pobiti starček ostal sam. Nij gs imel človeka, da bi mu bil lajšal njegove srčne bolečine. A čudovita je bila njegova krščanska udanost v volja božjo po toliko bridkih izkušnjah. Sam se je tolažil in dejal : „tako je božja volja; Bog je moja tolažba in moja moč; on me ne bode zapustil!" In res ga nij pustil dolgo samega in ločenega od svojih ljubljencev. Kmalu se je čutil zelò slabotnega in moral je v posteljo, — a druzega due nij mogel več vstati. Skrbno se je pripravljal za svojo zadnjo uro. Prejel je sv. zakramente umirajočih in z največjo potrpežljivostjo čakal smrti, da ga preseli tja, kjer nij več nobenih težav in nobenega trpljenja. Tudi on dobi kolero in bilo je 3. septembra neko nedeljo zjutraj o polu osmih, da izdihne preljubeznjivi prijatelj otrok svojo blago dušo v roko ònega nebeškega učitelja, ki je dejal: pustite malim k meni priti, ker njih je nebeško kraljestvo. V vtorek po pòlndne so pokopali njegovo trnplo. O drugem času bi bilo gotovo pol mesta šlo za pogrebom, a tako jih jo šlo le malo za njegovo krsto (trago), tudi nij bilo niti cvetic niti otrok, katere je pokojnik ves čas svojega življenja tako zelò ljubit Velik strah pred kolero je bil tega kriv. O večernem solčnem svitu so izpustili krsto med molitvami za ujegovo dušo v črno jamo. Vsi, ki so stali okoli groba dragega prijatelja nedolžnih otrok, bridko so čutih to veliko izgubo ter se spominjali njegovih besed, s katerimi jih je tolikokrat opominjal k bogoljubnemu življenju. Otroci, kadar koli bo-dete čitali njegove prelepe spise, spomnite se tudi vi njegovega življenja, katero vam sem tukaj popisal v izpodbudo in posnemo ! Àlynìj Jerie. Prirodopisno-nateroznansko poije. Sveta indijska opica ali hulman. Neki prirodopisec trdi. da je nij še nikoli t idei lepše opiee. nego je hulman ali sveta opica Indov (Simia entellns). Ta opica živi po vsej Indiji; Neki mlad Holandež, prišedši v Indijo, ubije z okna hulmana. Ta novica se je kakor strela raznesla po vsej okolici; ves narod je bil razkačen ter se dvigne na nog«, da se osveti Holandežu in bili bi ga gotovo umorili, ako bi se ne bil skril za nekaj časa v varno zavetje. Vsi njegovi sluge, kar jih je imel v hiši, pobeguili so od njega, boječ se, da bi jih Indijani s Bo-landežem vred ne pobili. Hulman je jako lepa opica, ima rumenkasto dlako, črno lice in črne roke. Z neveijetno brzino skače z zemlje na drevesa, a nij dolgo na njih, jedva bi mignil, pa ga vidiš zopet na tleh. Dokler je hulman mlad, zelò lep j« in gibičen. Lehko ga naučiš vsakovrstnih umeteljnosti, samo tatvine mu nikoli ne izbiješ iz glave. V mladosti je zvit in hudoben; prekanil te bode stokrat, a ti tega niti zapazil ne bodeš. — Nu, kadar pride v leta, izpremeni se tudi njegova podoba. Lepa, okrogla glava se podaljša, a čelo nekoliko upade. Človeku se zdi, kakor hi to ne bila več ona ista opica, katero je poprej toliko ljubil. Pripoveduje se, da se hulmani večkrat preselé v daljne kraje. Kadar pridejo v kak nov kraj, imajo ljudje, posebno indijski duhovniki, polne roke posla; od vseh strani se zbirajo in jim nosijo hrane, da bi te svete goste dostojno pogostili. t. nij ga skoraj nobenega gozda, niti vasi, kjer bi ne bilo te živali. Torb e s pripoveduje, daje v nekaterih indijskih krajih našel toliko teh opic, kolikor ljudi. Hulman naredi zelò veliko kvare (škode), a Indijani ga vendar ne preganjajo, marveč čuvajo ga in še celò po božje častć. Človek se ne more dosti načuditi, kako je mogoče Indijancu varovati in častiti tako žival, ki mu toliko kvare nare ja. Vrtovi, polja in hiše Indijancev stojč odprte hulmanom, da mogò po njili pleniti po svojej volji, a nihče se jih niti ne dotakne. Goijé onemu človeku, ki bi se predrzni! to sveto opico bodi si s čimur koli razžaliti ; vse vasi bi se vzdignile proti njemu , in če bi otišel z živo glavo, bila bi sreča zanj. Slavec. Minula je zima; solnce gorkeje sije, narava je dobila praznično obleko. Ponižna vijolica saméva s svojim prijetnim duhom v prijaznem gaji. Vse je zeleno; vse cvetè; vse se veseli krasne narave. Žuželke letajo od cvetice do cvetice nabiraje si sladšic. Ljube ptičice so se zopet k nam vrnile in nam kratek čas delajo s svojim prijetnim petjem gnjezdica si delajoč. Tudi mili pevec slavec se je vrnil k nam, ter nam iz bližnjega grma prepeva. Preljuba mladina ! Ker je slavec prvi pevec med pevci iu človeka, rekel bi, s svojim milim petjem očara, naj ti danes o tem zalem ptičku nekoliko več povem. Slavec (Lnsciola lnscinia) je ptica ščinkovčeve velikosti; dolg je kacih 15 centimetrov. Droben je in rujavkasto sive barve ; pod trebuhom je pa bolj jasno sivkast; rep ima rujav, a noge zamoklo poltne. Slavec ima mi^v srce segajoč, doneč glas. Časi skoro vso noč prepeva, in Človeku, se-dečemo v njegovej bližini, prinaša prekrasne melodije. Slavec svoj glas vedno izpreminja ; zdaj glasno in hitro gostoll, zdaj zopet tiho i a milo razvija svoje pesni. Slavni natoroznanec Becbstein slavčevo petje tolmači ovako : Tiuu. tiuu, titra, tiuu Spo tiu tokua, Tio, tio, tio, tio Kuutin, kuutiu, kuutiu, kuutiu, Tskuo, tskuo, tskuo, tskuo — Tsü, tsö, tsö, tsö, tsü, tati, tsü, tsü, tsü, tsft Kuoror tiu. Tskuo pipitskuisi Tso, tso, tso, tso, tao. tso, tao, tso, tso, tao, tso. tso tsirrhading ! Tsisi si tosi si si si si si si si Tsorre tsorre tsorre tsorrebi Tsatn, tsatn. tsatn. tsatn, tsatn, tsatn, tsatn, tsi Dio dio dio dio dio dio dio dio Kuioo trrrrrrrct Lu in lu li li U li li li U Kuioo didl li lulyli Ha guur, girar, kui kuio! Kuio kuui kuui kuui kui kui kni kui tihi, ghi, ghi, Gholl gholl gholl gholl ghia hudndoi Kui kui horr ha dia dia dillhil Hec, hec, h«c, hec, hec, hec, hec, hec, hec, hec, hec, hoc, hec, liec, hec, Tuarrho hostehoi Kuia kuia kuia kuia kuia kuia kuia kuiati; Kui kni kui io io io io io io io kui Lu lyle lolo didi io kuia Higuai guai guay guai guai guai guai guai kuior tsio tniopi. Slavec se živi ob žuželkah in prebiva malo ne po vsej Evropi; ipak se ne dobi v vsakem kraji. V gorenje savinskej dolini nijsem cela tri leta videl slavca, niti sem slišal njegovega presladkega petja. Slavec je neutrudljiv pevec ter poje, kakor bi rekel naš Preäiren : „od zore do mraka, od mraka do dne." Gnezdo si naredi uavadno v kakej goščavi blizu tal. V nase kraje pride meseca malega travna in v jeseni se zopet seli' od nas v gorkejše kraje. Po mestih najdemo slavca skoro v vsakej drugej ali tretjej hiSi, kjer živi k večem po 8 let v suänosti. V hrano mu dajejo mravljinja jajca. Kadar v jeseni selline ptice odhajajo v gorkejše kraje, zapazimo tudi pri slavcu v kletki nekako nemirnost. Plaho frfetä sem ter tja, ter kaže, da ima tudi on prirojen nagon k popotovanju. Zatorej pustimo ubogim pticam ljubo svobodo ! Anton Leian-J/otirski. Junij in njegova roža. (Obraz iz narave.) Zdaj pa Ie na prosto, dragi moji! — Nastopil je pisani junij, okinfan i mnogobrojnimi in prelepimi cveticami, polhen sladkosti in veselja! A brzo, brzo, vi meščani ; kajti kmalu pride kosec s svojim ostrim orožjem ter pokosi vse, zeleno in višnjavo, rumeno in radeče, travo in cvetice, male in velike. Vse, vse naše veselje pade pod ostro koso: niti jednej ne prizanese! Dela, kakor ona strašna smrtna kosa, ki kosi mlade in stare, bogate in ubožne, kneze in berače, kakor jej pride pod roko. Ufcé se poslavlja lehka pomlad od nas in se umika resnemu, vročemu poletju. Kakor solzice pri slovesu, takó visé rosne kapljice na cveticah in nekako mehkeje, rekel bi, tožeče se glasi kosova pesen. Tako je v našem življenji. Lehko in hitro kakor sladke sanje izgine vesela pomlad našega življenja in jedva se probudimo, uže stojimo na zorččem žitnem polji. Starodavna navada je, da o času, ko se solnce obrne in vzame pomladi gospodstvo, da je izroči poletju, zažgemo kres, veselimo se in rajamo. V gorah si poiščejo ljudje najvišji hrib, napravijo gromado, ter jo zažg6, da sveti daleč okoli po deželi. Ta navada — kdaj je nastala in kaj pomeni — ima mnogo različnih tolmačev. A kaj si bodemo mislili mi pri tacili gorečih ognjib ? Kaj, ko bi bili vrhovi goró dariluiki, na katerih puhtž darovi, kije prinašamo Gospodu v zahvalo za toliko dobroto, da nam je dal doživeti začetek veselega poletja. Kdor stoji sam na pragn iz jedne döbe svojega življenja v drugo ter stopi iz mladosti v zrelejšo starost, ta naj tudi v svojem srci zažge kres; kajti ravno zdaj mora Gospodu življenja prinesti dar zahvale in prošnje. Zažgimo tudi mi kres in sicer kres v svojem srci, naložimo na ogenj vse stare grehe in razvade, da pogori vsa grdoba, ter sklenimo hoditi po jedino pravem poti. Iz pepela požene kal čednosti in veselili se bomo njenih plodov. A dosti o tem. Idimo zdaj nabirat cvetic. Ali jo vidite kraljico cvetic ! To hočemo denes dostojno počestiti. Boža ali vrtnica je kraljica v kraljestvu cvetic. In tega imena ne nosi po nevrednem. Plemenito, polna miline in ljubeznjivosti gleda s svojega prestola na podložnice. Lepo svetlo ima obleko in šapelj iz samih demantov, ki padajo vsak dan vnovič iz nebes, da nakitijo vsako jutro njeuo čelo. Dobrovoljno in ljubeznjivo deli prijetno vonjavo vsem, ki se jej bližajo. A gorjé mu, kdor se upa nevredno stegniti roko po njej in se je dotakniti, kakor da bi bila priprosta, navadna cvetica. Straža z ostrimi sulicami jo obdaja in varuje pred sovražnimi napadi ter rani vsacega, kdor se jej predrzno bliža. Koža je posebne lepote med cveticami ; zatorej so ne imenuje po nevrednem lepotičica vseh rastlin, dovršena vonjava, biaer v trnjevej posodi, prijateljica zvezd itd. Njena prvotna domovina je Perzija. Užč stara ljndstva so dajala roži predstvo v rastlinstvo in ni je bilo slovesnosti. ki bi se bila obhajala brez teh lepih cvetic. Scipijon. rimski vojevoda. bil je premagal mesto Kartago. "Vojaci 8. krdela so se najbolj odlikovali pri obleganji in so vzeli prvi zastave sovražnemu vodji. Spomin na to zmago je obhajal Scipijon veličastno in je zapovedal hrabrim vojakom 8. krdela da ves dan nosijo slavnostni venec iz dehtečih vrtnic v roki. Tudi Scipijon mlajši je po razdejanji Kartage dal svoj slavJlSmagoviti voz okiučati z rožami, ki so oznauovale imenitno zmago nad prnskim sovragom. Tako častno mesto je imela roža nži pri starih narodih in ali nij tudi pri nas kinč in biser vrtov? — Oe je pa uže zunanjost rože tako lepa, gotovo nam daje tudi kak lep nauk. — Nekateri menijo, da je bila roža v začetku stvarjenja brez trnja v svetem raji. A ko se je po prvem grehu vse izpremeuilo in je zemlja postala žalostnejša, obrasli so tudi rožo trni, ki so jo izpremenili v podobo človeškega življenja. Kakor nij nobena roža brez trnja, tako tudi nij nobenega veselja brez bridkosti. Mnogobrojna in razširjena je družina te prelepe cvetice. Kdo sošteje vse njene sestre in hčerke, vnukinje in tetke, dvoijanke in hišne ? Svoja pro-bivabšča imajo po vrtih iu sobah, na prostem iu v posodah, — di, nekatere bivajo celò po gozdih in logih. O teh poslednjih naj vam še nekoliko povem. Sipek (Kosa canina) je povsod domi, v gozdih in germovjih, ob potih in stezah. Da to cvetico nekateri imenujejo „babji zob" ali celo ,pasja roža" — to nij po pravici. Znabiti jej je kak učen gospod botanikar, katerega je v prst zbodla, iz maščevanja dal to gerdo in nepristojno imi. A mi jo rajše imenujemo „sipek" in se radujemo njenega nežnega krilca, ki je v popku kaj lepo zganjeno iu obrobljeno z bledo-mdečimi, pernato-nacepljenimi roglji. A le malo časa traja njeno cvetje! Včeraj še, ko je večerna rosa škropila njene zelene listke, bil je popek še zaprt, a denes zjutraj v prvih solnčuih žarkih se je uže pretrgal zeleni plašček, rudeča peresca se stegnejo na i višku in poldansko solnce razprostrt1 naposled petero rahlih peresec. Ljubka cvetica se zdaj radnje v solnčnem žaru, igri se iu šali s sapicami, sprejema gostoljubne žuželke in metuljčke ter se topi v sreči in veselji. A kako minljivo je veličestvo, kako nestalna sreča! Po pedudansko solnce uže prebledi rndeče listke lepega cvetja, utrujeni se nagnó k tlam — inpredno se povrne večer, ki je je videl včeraj še v popku, nži leže razmetani po zelenej travici. Sapice, ki so se nekoliko ur poprej še laskale ljubkim cvetovom in se prijetno igrale ž njimi, pode zdaj zauičljivo vele liste po zraku. A grmiček nosi zdaj mesto lepih cvetov ravno toliko sadov, ki se v jeseni lepo porudeče in so pod imenom „šipečje" znani. Naš samotno cvet6č šipek je pri vsej svojej pohlevnosti zeli priljubljena cvetica; dasi ima ostre tmeke, upajo si vendar najnežniše ročice trgati je. Kadar vidimo to cvetico ločeno od sveta oveteti po grmovji, alt se nam ne dozdeva, kakor bi nam hotela govoriti o miri in sreči, katero uživa v samoti, da si le kratek čas svojega življenja? Naj bi bili tudi vi, ljubi moji otroci, vedno tako tihi, in v svojih lepih lastnostih in čednostih tako krasni iu Ijubeznjivi, kakor so prijetno dehteče rože. D. Hnjuròn. Eazne Drobtine. (Lepa navada.) V bavarskem mestu Hohenbergu imajo to lepo navado, da vsak otrok, kadar izstopi iz ljudske Sole, zasadi na občinskem polji i po jedno ovočno drevesce. To drevesce ostane potem otrokova svojina ves čas njegovega življenja. Po lastnikovej smrti ima občina pravico do drevesca. Otroci imajo s tem veliko veselja. Ali se ne bi tudi pri nas moglo kaj tacega vpeljati f (Stàrost nekaterih dreves.) Breskev doseže starost 20 do SO let, češplja 50 in še več, črešuja in jablana po 80 do 100 let, hruška in vrba po 150 do 200 let, bor do 300 let, topola do 400, bukev do 500, javor 900, brš-ljan do 1000, lipa 1200, hrast 1600, a mamutovo drevo do 5000 let. Kratkočasnice, * Učitelj dad6 Mihcu naslednjo nalogo, da jo izdela na izust: „če mati prinesó 5 cmokov (knedlikov) na mizo iu ti 2 sneš, koliko jih Se ostane?" — Mihec takój odgovori : „ne ostane jih nič, ker jaz vselej vse snem." * Učitelj so v šoli otrokom razlagali, koliko dobrega nam daje do- Vabilo k naročbi. S prihodnjim številom se začne tlruf/0 polletje; zatorej uljudno prosimo vse óne cast. gg. naroSniìce, ki. so si „Vrtec" imročili samo za pol leta, da poteklo naročnino takój obnové. Vrtec stoji za pol Uta 1 nu' 1877. S. $posnémo. Besede P- Gros-ove. Allegretto Yglaafail dr. B. Ipavec. než-ne Nev-trnd -110 vr - Sé, Str - di si za zi - reo Na- I. 2. glas. Glasovir. 2. Po Io-gìh, ga-jili žvrgo - lé Ve-pov - sod' Kar 6. Reseli otrok. Beaede It. Tomlič-ev«. Andante con motto Vglasbil dr. B. Ipaeec, ffS^ 1. ti-ce vže eve - tó, 2. se-le pti - li - ce, 3. mi do - zré o - kó, Ut Wmmmmm$Égm Ve - se-Io vse je, pi-sa - no, Po trav-ni-kih mi pi-sa - nih Na trav-ni-ke. vze-le-ni gozd, _J_ f Éfe ffc* m 1. kra-sno in le - 2. té bn-če - li - 3. vä - ri - Si, z me Za - to-rej dajte mi, da grém Na-Me - tulj-ci fr-fo-lé - va - je, 2i-Cve - ti-ce lju-be tr-gaj - no, Do- ** m m ; ffm 1. bi - rat si cve - tic, 2. vai - ce pre-le - Do-klèr še mlad sem in ve-sel, Ru-Oh dajte mi, naj ž njimi se Rain s pti-ca-mi prp-pé-vaj-mo Tam -fi i J\ ____ __i__ :jTT7 if: m 1. de-Sih zdra-vih 2. du-je mi sr 3. pes-mi-ce slad Samozaložbi. — TilW Milicev * lijuiljMii,