OBRTNE, VESTNIK
Strokovni list za pcnzdigo in^ffp edeh obnništua Drauske banovine.
.OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko m sicer vsak petek ter stane:	(*la$iio	obrtništva Dravske banovine.	Nefrankiram dopisi se ne Sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le % navedbo vira.
celoletno	 Din 40'— polletno .... Din 20:— posamezno številka . Din 1'—	Uredništvo	in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. X.	Stev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 5. novembra 1931.		Štev. 43.
Država - narod - obrtništvo
V	vseh kulturnih državah tvori obrtništvo vpoštevan in visoko cenjen položaj, ne le kot ena glavnih gospodarskih panog z ozirom na materijalne in socialne koristi, ki jih nudi narodu, temveč je tudi neprecenljive vrednosti za njegovo moralno stran kot močna, organizirana in narodno zavedna skupina, ki predstavlja po svojem svojstvu kot nacijonalno gospodarska panoga najjačjo oporo moralne kot gospodarske samozavesti vsake države. Morda se naša javnost vse premalo zaveda pomena in smisla vprašanja, kadar je govora o obrtništvu.
Obrt je takorekoč temeljna in materinska panoga našega narodnega gospodarstva, predvsem pa trgovini in industriji, ker brez prve ne bi bilo mogoče trgovine razviti v mejah krajevnih nacijonalnih potreb in želj; industrija pa.je več ali manj pastorka obrti, razvite v velik racijonaliziran in mehaniziran obrat ter je tudi novejšega datuma.
Starejši pa sta trgovina in prav posebno obrt, ki se je porodila že v primitivnih bivališčih Neandert ilcev in Krapincev, ko so izdelovali bodisi najprimitivnejše orožje ali druge pripomočke za svoje življenjske potrebe. Iz tega, ko vidimo, da se je obrt rodila takorekoč v zibeli prvega človeka, moremo tudi razumeti, kako tesno je le-ta združena z njegovim življenjem in delom in da je baš ona tisti večno delujoči činitelj, ki je skozi sto in tisočletja vodila človeštvo s svojimi neusahljivimi domisleki od stopnje do stopnje navzgor — od bata do meča, kolovrata do današnjih najmoderne:ših izdelkov obrti in industrije, s katerimi si milijoni lajšajo življenje in kjer zopet milijoni iščejo in najdejo vsakdanji kruh. Obrt je torej spremljevala človeštvo od njegovega rojstva kot malo nebogljeno dete, dokler ni zrastla z njim vred do višine, ki jo zavzema danes kot najstarejša in najbolj preizkušena panoga narodnega gospodarstva v njega lepih in težkih časih. Obrt zato nima kot ostali dve spremljajoči jo panogi narodnega gospodarstva (trgovina, industrija) v toliki meri izrazitega materijelnega in socijalnega ozadja, ima pa v pretežni večini tudi svoj velik moralni in nacijonalni pomen kot idejna in osnovna predstavnica samostojnosti in neodvisnosti narodnega gospodarstva in s tem tudi naroda samega. Tega svojega pomena in več ali manj tudi namena v svoji celoti kot najčistejša nacijonalno gospodarska panoga poleg kmetijstva, obrtništvo ne sme in tudi noče nikdar zgrešiti in tem bolj je potrebno to idealno in visokovredno svojstvo obrtniškega stanu podčrtati v trenutkih, ki so odločilnega pomena zanj, za narod in državo, kot okvir obrtniške nacijonalne samostojnosti in kot podlaga njegovega svobodnega neomejenega razmaha. Obrtništvo se dviga in tudi pada z narodom, kar predstavlja njegovo delavno življenje ter je merilo njegove kulturne, gospodarske, nacijonalne in socijalne stopnje.
Vsak narod je ponosen na svojo nacijonalno obrt, jo visoko ceni In jo varuje kot punčico v očesu, ker v njej spi vsa njegova zgodovina civilizacije, napredka in narodne samostojnosti — v njej živi ves narodni ponos.
Kakor ima torej obrt svoj velik nacijonalni pomen in namen in kakor je obrt tesno združena z narodnim življenjem, tako mora biti
tudi obrtništvo svestno si tega, zavedno, in mora kot narodno neupogljiva vojska kompaktno in neomahljivo stati ob strani svoje države v njenih veselih in žalostnih dneh. .
Ali stojimo mi jugoslovenski obrtniki danes kot kompletna in zavedna narodna sila sto in sto tisočev z volitvami 8. novembra t. 1. pred veselim ali težkim trenutkom svojega naroda in države, to predvsem zavisi od nas samih? Naša dolžnost pa je in naša neupogljiva volja, da z vso svojo življenjsko zmožnostjo delamo na tem, da bode 8. november lep in vesel tr enot ek v življenju našega naroda, s katerim vred se dvignemo mi in naša1 obrt! Ta trenutek mora biti vreden naše velike in slavne zgodovine, vreden žrtev in krvi, prelite za svobodo in samostojnost naše Jugoslavije in vreden tudi našega obrtniškega pokreta.
Naše delo, tovariši obrtniki, more biti veliko in uspešno v resnici le tedaj, ko) se do dobra zavemo mi vsi, da je to mogoče v lastni svobodni in neodvisni državi, kjer nihče ni izgubil vere sam v sebe in v svojo domovino, kjer je narodno edinstvo nepremagljiva sila v svoji težnji navzgor k solncu in k izenačenju življenjskih pogojev nas vseh na en sam visok nivo, kjer ne bo zapostavljenih ne bednih in kjer bo mogoče vsakomur z delom svojih lastnih rok položiti domovini na altar košček svojega delavnega življenja, da |o dvignemo in vzdignemo k novemu jutru, da v njem pričnemo vsi živeti nov delovni dan!
Čas bi bil danes, da bi se naš obrtnik in sleherni človek spomnil težkih trenutkov pred leti v neki sosedni državi, ko je sleherni delavec dnevno položil uro svojega dela domovini na oltar iz polne zavesti, da z njo zraste in z njo tudi pade on in njegova družina ter milijon drugih.
Pustimo, tovariši obrtniki, vse drugo na stran. Domovina in narod sta prva! Ni dvojb in pomislekov! Gre za naš lastni dobrobit, za dobrobit lastne države, za dobrobit vseh onih, ki so naslonjeni eksistenčno na njo in na nas. Obsojajmo vsakogar, ki v tem važnem trenutku stoji ob strani in se škodoželjno naslanja na skrbeh svoje matere — velike Jugoslavije — tudi zanj, ne zavedajoč se, da koplje jamo predvsem sebi. Kdor ni danes v težkih trenutkih, ki jih preživlja naš narod gospodarsko in moralno, na njegovi strani, se ne zaveda, kolikega pomena je ta pogreška — tudi zanj!
V	bratski slogi si podajmo vsi roke v tem važnem trenutku v prvi vrsti kot dobri državljani In zavedni obrtniki, kajti zgodovina ne bo zamolčala ne dejanj ne imen. In zato gledamo mi obrtniki jasnih in poštenih misli v bodočnost, ki si jo bodemo zgradili na temeljih 8. novembra t. 1., gledamo z zaupanjem na neumorno in skrbno delo našega viteškega kralja, ki mu hočemo in moramo biti v tem trenutku vsi brez izjeme sodelavci.
V nas živi danes le ena misel, misel na lepo in srečno bodočnost naše države in s tem tudi našega obrtniškega stanu. Kdor je za to, ta bo 8. novembra t. 1. na volišču.
Obrtniki, v nedeljo 8. XI. vsi na volišče!
@hrtittšici
It Itt hod
V petek
novembra tega leta
P
Ifj
ils L
ob 18. uri zvečer se bo vršil v restavraciji »Zvezda« velik obrtniški volilni shod, na katerem bosta govorila minister g. dr. Kramer in Ijubhanski župan g. dr. Dinko Puc. Vabimo vse obrtnike — ljubljanske volilce, da polnoštevilno prisostvujejo temu volilnemu shodu.
Josip Rebek, Ljubljana:
Obrtniki na plan za čast Jugoslavije!
Kakor smo 6. januarja z največjim zaupanjem sprejeli modre ukrepe našega ljubljenega vladarja, ki so onemogočili staro zagrizeno strankarsko borbo, tako smo sprejeli poziv vlade na volitve za svojo državljansko dolžnost, da s svojim javnim pristankom potrdimo hvaležnost našemu kralju, da nas je rešil gospodarske propasti in da neoklevano izpričamo vsej naši javnosti in inozemstvu:
Obrtnik je za složno gospodarsko delo! Obrtnik hoče močno in ujedinjeno Jugoslavijo. Obrtnik ljubi svojega kralja!
To so gesla, ki nas vodijo v nedeljo 8. novembra na volišče. Med nami ne sme biti omahljivca! Ta dan je dan složne zavesti dela, ki ga hočemo potrditi tudi z našim pristankom!
Še več! Izbrali si bomo svoje predstavništvo za naš nacijonalni parlament, v katerem se ne smejo nikdar več ponoviti strankarske borbe v zaslepljeni strasti. V ta parlament pošljimo može našega zaupanja! Mnogo imamo izmed kandidatov mož, katerih že dovršeno delo priča o veliki ljubezni za naš stan. So možje iz naših vrst in preudarni gospodarski strokovnjaki. Njim zaupajmo svoje glasove v zavesti reka:
Zvestoba za zvestobo!
Veliko imamo teženj in težav .Mnogo važnih odločitev bo padlo v novem narodnem predstavništvu in pri teh moramo tudi mi sodelovati!
Kdor se ne udeleži volitev, tudi ni upravičen do kakšnih zahtev!
On s svojo neudeležbo odobrava že vse ono, kar mora slediti.
Ce pa poverim svoje zaupanje možu, ki me bode zastopal, sem upravičen od njega zahtevati, da me zastopa v mojem interesu!
Z ato, kdor ne gre volit, greši nad svojo vestjo!
Slovenski obrtnik je politično dovelj zrel in zaveden. Njega ne sme zapeljati nobena zlohotna agitacija, ki bi ga odvrnila pri tem najvažnejšem sodelovanju! Zato tudi ne sme nihče v nedeljo ostati doma!
Obrtniški stan je tisti, ki ljubi svojega kralja in domovino! — Živel kralj!
Naša stanovska parola pa je:
V	nadstrankarski borbi — roko v roki — za gospodarski in socijalni napredek s tem, da volim državno listo Petra živkoviča!
(Postori
(Do\n\ osieodovanci t
Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru naznanija Vsem viajnlim .oškodovancem iz Primorja in Koroške, da nam iie po g. ministru iz Slovenije pismeno obljubljeno, da bo rešitev naše vojne odSkodnine prva naloga dine 8. novembra tl®81 izvoljenega parlamenta. Vsled tega poziva odbor vsakega voljnega oškodovanca, da se dne 8. novembra 1931 za gotovo udeleži volitev in tako izvrši svojo dolžnost do dokončne rešitve našega! perečega vprašanja.
Vrtnarji v boju za obstanek
Privatni vrtovi so morali prositi za obrtne liste — Konkurenca mestne vrtnarije
Iz inozemstva uvoženo cvetje
Že dolgo bije vrtnarski stan srdit boj za obstanek, pred Vsemi svetimi, ko je zahteva po cvetlicah največja, je pa dosegel ta boj svoj vrhunec. Mestna občina je vsaj deloma ustregla pritožbam vrtnarske zadruge in je prepovedala prodajo umetno gojenih cvetlic lastnikom velikih privatnih vrtov. Ti so morali prositi za obrtne liste in v »Slovencu« citamo, da je tudi škofov vrtnar dobil koncesijo. Ko bodo lastniki takih privatnih vrtnarij plačevali visoke davke m, druga težka bremena, bo konkurenca med njimi in poklicnimi vrtnarji znatno omiljena.
Iz poročil o gremijalni seji mestnega načelstva dne 9. okt. smo izvedeli, da je dobila obrtni list mestna vrtnarija in da je gremij zavrnil pritožbo ljubljanskih vrtnarjev proti temu odloku. Gremij mestnega načelstva je to pritožbo vrtnarske zadruge odklonil po referatu mestnega ekonomata, ki je zavrnitev pritožbe utemeljeval s tem, da je mestna vrtnarija upravičena prodajati okrasno drevje, pritlično sadno drevje m cvetlice trajnice, češ, da se s temi panogami poklicni vrtnarji do predkratim sploh niso pečali. S to trditvijo se je referent zmotil, ker je že 1. 1892 v Ljubljani ustanovil pokojni vrtnar Alojzij Korsika obširno drevesnico, leta 1895 se ^,Pa pričel baviti s kulturo peren, lepo-ticnih grmov in drevja tudi naš še živi prvovrstni strokovnjak Fran Herzman-sky, za njim pa tudi mojstri Anton Bajec, Jakob Šimenc, Ivan Bizovičar in drugi vrtnarji, a mestna vrtnarija je šele po nastopu pokojnega mestnega vrt-
S niCa f.ačela T večjem obsegu gojiti m uvažati različne rastline ter jih prodajati. Že od takrat, torej že več desetletij, se poklicni vrtnarji bore proti prav občutni konkurenci, ki jim jo je delala mestna občina brez obrtnega ii-sta, sedaj se pa bore proti obrtnemu obratovanju mestno vrtnarije.
Referent je nadalje utemeljeval zavrnitev vrtnarske pritožbe s tem, da tudi druga mesta, kakor Celje in Maribor,
^njejo izdatke za parke s prodajo rastlin iz mestnih vrtnarij, a referent tudi v tem vprašanju ni bil dobro poučen, ker Maribor in Celje mestnih vrtnarij sploh nimata, pač imata v Celju in Mariboru vrtove le tamkajšnji olepševalni društvi, ki ju podpirata občini zato, ker olepševalni društvi vzdržujeta vse mestne nasade, obenem pa obe vrtnariji plačujeta kakor drugi poklicni vrtnarji tudi vse davke.
Ker je mestni gremij zavrnil pritožbo vrtnarjev na podlagi informacij, ki ne drze, pričakujejo vrtnarji, da bo svoj neutemeljeni in neupravičeni sklep tudi preklical. Vrtnarji so mnenja, da so tudi oni z vsemi mogočimi davki preobremenjeni davkoplačevalci, ki se tudi brez konkurence mestne občine vzdržujejo le z največjim naporom. Nadalje so pa vrtnarji prepričani, da je krivica, ker morajo s svojimi žulji delati za lasten pogin, saj vendar mestna občina zahteva, da morajo poklicni vrtnarji s svojimi ^ občinskimi dokladami pomagati vzdrževati škodljivo jim konkurenco.
Poklicni vrtnarji so od mestne občine zahtevali tudi, da ta pokliče v tržno nadzorstvo njihovega zastopnika, ki bi ra ljubljanskem trgu nadzoroval prodajo vrtnarskih produktov, češ, da je tudi v Zagrebu tako, ker nestrokovnjak ne more poznati in odločevati, kaj spada v vrtnarsko obrt. Mestna občina je tudi to zahtevo vrtnarjev odklonila.
Vse obrti' se bore z uspehom proti šuš-marstvu in tudi vrtnarji so dosegli vsaj delen uspeh v tem boju, ko je občina prepovedala prodajo umetno gojenih cvetlic. S to prepovedjo pa niso niti najmanj prizadeti okoliški kmetje ter občani iz Trnovega in Krakovega, ki se ba-vijo z zelenjadarstvom in tudi z gojitvijo cvetlic na prostem. Poudariti moramo, da se proti Trnovčanom in Krakov-čanom ter njih zelenjadarstvu vrtnarska zadruga tudi ni nikdar borila, saj s to konkurenco poklicni vrtnarji računajo v Ljubljani že ves čas, od kar poklicne vrtnarije obstoje.
Prav važno vprašanje med pritožbami mestnih vrtnarjev je pa tudi mestna trošarina, ki zahteva 1000 Din za 100 kg iz inozemstva importiranega cvetja,
Beograd pa od takega cvetja ne zahteva niti pare in Zagreb tudi le 25 Din.
Razlika je torej ogromna in za vrtnarje tudi silno občutna, ker se ljubljanski kupci importiranega cvetja vedno sklicujejo na nižje cene v Beogradu in Zagrebu. Tako so ljubljanski vtrtnarji plačali lani 81.000 Din same trošarine za take cvetlice, in lahko rečemo, da je
to silen prirastek davkov. Ljubljanski vrtnarji so sami ponudili 300 Din za 100 kg cvetja in so torej v ogromni meri prekosili svoje zagrebške kolege, ki plačujejo le po 25 Din.
Nageljni in druge cvetlice, ki jih rabimo zlasti pozimi in jih zato moramo dovažati iz južnih krajev, so skoraj vse iz Italije, a vijolice bi lahko vse dobili iz Nice in francoske rivijere, od koder bi lahko naročali tudi nageljne, vrtnice in drugo zimsko cvetje. V Splitu je sin blejskega vrtnarja Rapeta in svak predsednika naše vrtnarske zadruge Ivana Šimenca ustanovil vrtnarijo, ki je že lani poslala v Ljubljano prav lepo cvetje, ki je bilo v primeri z italijanskim cvetjem tudi tako neverjetno poceni, da je bilo v trenutku razprodano. Dejstvo, da v Dalmaciji južno cvetje odlično uspeva in da je to cvetje tudi popolnoma zmožno izriniti ves import, to dejstvo nam kaže pot v bodočnost. Tik pred vojno je Avstrija ustanovila pri Šibeniku v ta namen ogromen poskusni vrt, ki je že prvo leto dokazal največje uspehe, a v vojni je vrt propadel. Lani smo za lm-portirano cvetje dali 34 milijonov Din in z uvedbo vrtnarij v Dalmaciji bi lahko ostal ves ta denar doma. Dalmatinski kmet, ki ne živi ob obali, kjer mu tudi ribolov pomaga, da se preživi, torej kmet v notranjosti dežele, je dosedaj vsaj za silo živel od vinoreje. Ker je pa zaradi nizkih cen, pa tudi zaradi suše v Dalmaciji nastala lakota in so razmere sploh take, da brez vinoreje že sedaj ubožni kmet ne bo mogel več živeti, je edina njegova rešitev v vrtnarstvu. Ljubljanski vrtnarji so presodili ta položaj in med njimi se je porodila srečna ideja, da bi s pomočjo države ustanovili v Dalmaciji obširno vrtnarijo, kjer bi kmet pomagal in se pri tem naučil sam vzgajati cvetlice.
Dokler pa v državi nimamo dosti cvetja, ga moramo uvažati, ker ga občinstvo zahteva, ne da bi pomislilo, od kod prihaja. In ker pomeni zaslužek pri uvoženem cvetju vrtnarjem znaten priboljšek v teh težkih časih, se upravičeno bore preti trošarini predvsem zato, ker trošarina ni enaka v vseh mestih. Preverjeni sMo, da bi vrtnarji ne oporekali, Če bi država, vse banovine in vsa mesta uvedla tudi po 100 Din carine in trošarine na vsak kilogram cvetja z rivijere, saj bi jim petem nikdo ne mogel očitati, da so ljubljanski vrtnarji dražji od beograjskih in zagrebških. Imamo Zvezo mest in prav bi bilo, če bi prišlo na program skupnih sestankov tudi vprašanje, da se trošarina na cvetje po vseh naših mestih izenači, čeprav se še tako zviša, nredno se pa to zgodi, bi bilo pa prav, da bi mestna občina upoštevala upravičene pritožbe svojih občanov — poklicnih vrtnarjev.
Kontrola poslovanja mlinov in prodaje moke ali pšenice
Za točno izvajanje zakona o prodaji pšenice in njegovih odredb je oddelek za davke finančnega ministrstva izdal ta-le odlok: Nad mlini se bo vodila stroga kontrola v svrho ugotovitve, ali so se prijavili in registrirali pri Privilegirani izvozni družbi. Mline, ki se niso prijavili, je treba takoj zapreti, lastnike pa prijaviti. Nad prodajalci moke se bo vodila prav tako stroga kontrola glede vodenja knjig za moko, da se na ta način prepreči kupovanje moke, ki ni bila zmleta v trgovskih mlinih. Občinski organi mestnih in tržnih občin ter drugih občin morajo preprečiti dovažanje kmečke moke v mesta in trge za prodajo. Čim kdo pripelje moko v vrečah brez plombe Privilegirane izvoz-niške družbe na trg, so občinski organi dolžni ustaviti ga in obvestiti o tem organe finančne kontrole. Na promet z žitom in moko morajo paziti tudi policijski organi in orožništvo. Prepovedano je privatnim osebam in nepooblaščenim trgovcem kupovanje pšenice na trgu, Vsak trgovec, ki želi kupovati pšenico, naj se javi Privilegirani izvozni družbi, kjer dobi koncesijo kot komisi jonar. Vsakogar, ki kupuje na trgih pšenico brez pooblastila, je treba takoj prijaviti pristojni oblasti. Za domačo potrebo ni dovoljeno pšenice kupovati na trgu. Ta odlok je oddelek za davke finančnega ministrstva poslal vsem finančnim in upravnim oblastem v državi, ki ga bodo’ na običajen način razglasile prebivalstvu. Finančne direkcije morajo v smislu gornjega odloka izdati takojšnja potrebna navodila organom finančne kontrole in občinskim upravam.
Obrtniki! V srezih, kjer imamo kandidata obrtnika, ga podprite z vsemi glasovi, kjer kandidat ni obrtnik, volite pač kandidata, ki je postavljen.
NmM obrtniki - kandidatje
Inž. Ernest Krulej
j e splošno znori v vsem brežiškem srezu kot odličen organizator, javen in gospodarski delavec. Njegova zasluga je osnovanje splošnih gospodarskih zadrug v Sevnici. Mokronogu, Krškem in drugod. Kot občinski odbornik je uredil občinske ceste in mostove ter izvedel potom Električne zadruge elektrifikacijo Sevnice. L. 1930. izvoljen za župana je izvršil vodovod, regulacijo in olepšavo Sevnice; pod njegovim vodstvom se je pričela akcija za čiščenje S-ve proti TPD. Dalje je ustano-\ il gospodarski odbcr 31 občin iz okolice Sevnice in se zelo mnogo zavzel za podvig prodaje domačega grozdja. G. kandidat je dovršil v Grazu visokošolske študije in vkljub temu, da je imel na razpolago druge službe, je prevzel po očetu domače gospodarstvo in začel I. 1919. izvrševati gostilničarski in l. 1921. tudi pekovski obrt, katerega se je izučil v pekarnt svojega očeta med počitnicami kot štu-dent-visokošolec. Tako imamo v njegovi osebi visoko naobraženega moža, odličnega gospodarja in spoštovanega obrtnika, ki je ostal zvest tradicijam domače hiše. Njegov namestnik je g. dr. BENEDIČIČ Franjo, rudniški zdravnik v Senovem.
Za srez Dolnja Leridava
Pavel Pavčič
tesarski mojster in hišni posestnik v Mostah, je znan kot obrtniški in gospodarski organizator ter agilen delavec na kulturnem polju v vsej ljubljanski okolici. Doma iz ugledne kmečke hiše v Zavoglah, v kateri se izvršuje obrt že nad 100 let, je imel dovolj prilike spoznavati vse težnje obrtniškega stanu. Kandidira na željo obrtništva in željo Zveze obrtnih zadrug ter Obrtniškega društvi/ v Ljubljani. Njegov namestnik je g. Jakob KUŠAR, posestnik in bivši poslanec- v Notranjih Goricah.
Za srez Brežice
Za srez Ljubljana - okolica
Za srez Krško
Anton Hajdinjak
je prekmurski domačin, kovač in posestnik v Odrancih. Kot izredno delaven tudi v javnem življenju, je v vsem okraju dobro znan in .splošno priljubljen. S posebno vnemo se, je posvetil vprašanju agrarne reforme in je organiziral agrarne interesente v Dolnjelendavskem okraju. Njegov namestnik je g. Nikolaj KRIŽANIČ, župan in posestnik v Kotu.
Franc PiM
Jakob Kušar
namestnik g. Pavčiča
je doma iz središča savinjskega hmeljarstvi! iz Žalca, kjer ima posestvo in gostilno in velja daleč naokrog za hmeljarskega veščaka. Kot gostilničarju in znanemu or ganizatorju so mu znane vse želje in potrebe obrtništva zlasti v današnjih težkih časih vseobče krize, v kateri je najbolj občutno prizadeto prav obrtništvo. Njegov namestnik je g. Ivan SREBOTNJAK, posestnik in lesni trgovec v Št. Petru.
Za srez Celje
Ivan Majcen
kandidira v Krškem srezu. Doma je v Št. Janžu, kjer vodi že od teta 1912 mesarski in gostilničarski obrt. Od leta 1912. do l. 1920. je bil župan, leta 1920. pa je bil celo izvoljen za državnega poslanca. Kot obče spoštovan obrtnik je znan tud,i po svojem agilnem društvenem udejstvovanju in si je slekel precejšnjih zaslug zlasti za pridobitve gospodarskega pomena v društvih. Ena njegovih zadnjih za-stug je, da je v veliki meri pripomogel k temu, da se sedaj gradi vodovod v Št. Janž in Češnjice. Njegov namestnik je g. Ivan G LOBE V NI K, posestnik v Škocijonu.
V Jugoslaviji je življenje drago
Glede cen življenjskih potrebščine je naša država v Evropi na šestem mestu
»Narodno Blagostanje« priobčuje že drugič vest o draginji v naš: državi m prinaša aidek-s cen življenjskih potrebščin v 16 državah /.a mesec junn tekočega letu. Na bazi K.O \ juliju 1914 stane življenje v Nemčiji 138, v Avstriji 106, v Bolgariji 7.1.73. ira Danskem 134. '■ Zedinjenih državah 150. s brane ji I17.su \ Angliji in na irskem 147. v (irčiji 113. na Madžarskem 100, v Italiji	83. na Holandskem	153. na
Puljskem 100. na Švedskem 158, v .Švic 150, na Češkoslovaškem 1 * f>. v Jugoslaviji 140.54.
Indeks cen živi! kaže v Nemčiji !3i. v Avstriji	1: \8.	\ Bolgar:	73	na	Danskem
119. \ Zedimemh državah 115. \ Francij 136 40. \ Augiij: n na Irskem Ido. \ Or.V' M'h. na	Madžarskem 97	%	Italiji ‘H na
Holandskem 74. na Poljskem 107. na Švedskem 127 v Šv:e 141, na Češkoslovaškem 111.5 ;n \ Jugoslaviji 106:6.
Cene kurjave :n razsvetljave znašajo v Nemem	145.	> Avstru	It»4. na	Danskem
174. i Zedinjenih državah lu5. v Francij
119.2.	v Aiighj ni na Irskem I /(J. na Madžarskem 127. v Italiji 71. na Poljskem 149, na Švedskem 153. v Šv:c. 127. na Češkoslovaškem 125.1 m v Jugoslaviji I76.S.
Indeks cen obleke znaša v Nemčij; 1-10. v Avstro 162 na Danskem loi. v Zedinjeni) državah 146. v Franciji 1 KI.4. v Angiij i la Irskem 195. na Madžarskem 116. v it:i: i i,4. na Poljskem 148. na Švedskem 173. i švic: 145. na Češkoslovaškem 133.7 v Jugoslaviji pa 172.3.
Stanovanjske najemnine kažejo v Nem-
čiji 132, v Avstriji 25, na Danskem 234. v Zedinjenji državah 142 v Franciji'70. v Angl.j; m na Irskem 151. na Madžarskem 86, v Italiji 107. na Rejskem 58. na Švedskem 206 v Švic: 187. na Češkoslovaškem
75.2.	v Jugoslaviji pa 202. F; podatki se nanašajo deloma na maj n aprii.
Iz teh podatkov vidimo, da je Jugoslavija glede cen na šestem mestu Najdražje ir življenje na Švedskem, potem na Danskem Holandskem » Šv.ci in v Angliji kater sled- lrgos;avija. Mnogo cenejše. kako: or mis 'e življenje v Nem-č :. Avstriji. Franco, (irčiji. Ma.d/.aiTii Italiji td Naš ntlek- cer: življenjskih potrebščin kaže > jiruner z tetom 1913 cel h I4J.54 doc 11, znaša na Madžarskem samo
■olgariji pa samo 73.73 Nekoliko ugodneiš- •.<• naš mložai g'ede živ:!. k;vt med 16 državami smo v tem pogledu .1 a lil mestu, (dede stanovanjskih najetim n 'e naša država na tretjem mestu I o e najboljši ,d< kaz. da so stanova-um pr: 0:» re- ■ ,,-go predraga Samo na Sve K-kcn 1 Dam-ken so stanovanja še dražja N.-'	:: iek« zn.iša 202. čcškosl-.iva-
šk' 75, .n strpsk pa san o 25 V Franc;: »o stanova:; .: ir kitat cenejša, kakor pr: nas v Avstr;; na cem osemkrat Glede kurjave 'i; razsvetljave le pa lugoslavja najdražja Pr. nas znaša mdek.s 176.8. lu-goslavij sled: Danska - 174. v Italij: pa znaša ta indeks samo 71. Glede obleke je dražja od lugoslaviie samo Anglija, na.š indeks znaša I3S.3. anglešk: 175. italijanski pa samo 64.
Gospodarski svet
Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander C je proglasil 3. septembra t. v. ustavo kraljevine Jugoslavije. Ob tej priliki so obrtniki kot važen gospodarski faktor naše države s posebnim veseljem pozdravili zlasti ustanove, določene po tej ustavi, ki se nanašajo na naše gospodarsko življenje.
Člen 23. ustave govori:
»Svoboda dela in pogodb o gospodarskih odnošajih se priznava. Državi pripada v interesu celote in na osnovi zakonov pravica in dolžnost, da intervenira v gospodarskih odnošajih med državljani v pravičnem duhu in s tem, da odklanja družabna nasprotja.«
To je člen, ki pomeni prav mnogo. Odklanjati družabna nasprotja, pomeni delati na zbližanju vseh družabnih razredov, kar zopet tvori dobro podlago za odstranjevanje krize nezaupanja. To je podlaga za dviganje zmisla in volje za skupno delo na polju naše nacijonalne gospodarske zajednice. Ta velika naloga je odraz plemenitega stremljenja kralja za svoj narod, da bi namreč vsi gospodarstveniki, nekvalificiran in kvalificiran delavec, obrtnik in trgovec, kmet in industiijalec, v polni slogi in ljubezni tvorili čvrst in uvaževan gospodarski tabor, ki naj ima nalog, vsem državljanom nuditi življenje sreče in blagostanja. Treba je, da bo vse naše gospodarsko življenje uravnano na si-gurnejše poti.
Dalje pravi ustava;
»Kot posvetovalno telo v gospodarskih in socialnih vprašanjih se ustanovi Gospodarski svet, ki bo na zahteve kraljevske vlade ali narodnega predstavništva podajal svoja strokovna mišljenja. Gospodarski svet tvorijo predstavniki iz gospodarskih vrst in strokovnjaki v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Sestava in način poslovanja tega Gospodarskega sveta se odrejata s posebnim zakonom.«
Tako je s tem členom zgrajen funda-ment za pot, po kateri naj se uravna vse naše bodoče gospodarsko življenje. Kakor je razbrati, bodo pri realizaciji tega načrta sodelovali vsi gospodarstveniki, od nekvalificiranega obrtnika in siromašnega kmeta pa vse do industri-.jalca. Tu se vidi, kako modro je postavljen temelj za podvig našega gospodarstva, kajti z dviganjem našega narodnega gospodarstva se razblinijo in nehajo vsa družabna nasprotstva, ki so bila do sedaj premnogokrat ovira resnemu in smotrenemu gospodarskemu delu. Vsi gospodarstveniki bodo lahko potom svojih zastopnikov dajali svoje predloge in mišljenja za napredek naše gospodarske zajednice. Tako je prav. Vsako mišljenje mora priti do izraza. Kako pa bodo prišla ta mišljenja do svojega izraza, je zopet točno razbrati iz člena 24. ustave. »Predstavniki gospodarskih vrst so naše strokovne organizacije. Vsak poedini član svoje orga-ni/aciie ima pravico in dolžnost dajati predstavništvu te svoje organizacije mišljenja in predloge, ta predstavništva sama pa imajo dolžnost, da iznesejo vse
te predloge v Gospodarskem svetu.«
Dela se samo še o organizaciji tega Gospodarskega sveta, ker je jasno, da mora imeti tak svet za vso državo svoje organe, oddeljene po politični razdelitvi države, namreč po banovinah. Ker so pa zbornična področja ista kakor banovinska, je verjetno, da bodo ti organi organizirani po zbornicah, po predstavnikih vseh strokovnih zvez, ki so na telite: :ju detične gospodarske zbornice in z nalogom, da pošljejo v Gospodarski svet svoje odposlance, mišljenja, predloge in zahteve.
To pomeni veliko pridobitev in tako bo skero uresničena davna želja obrtništva, da bodo mogli na gotovem mestu nastopati za zaščito in napredek svojih gospodarskih interesov.
Trihinoskopski pregled svinjskega mesa
Ministrstvo poljedelstva je glede tri-hinoskopskega pregleda svinjskega mesa, namenjenega za izvoz, izdalo banskim upravam nastopno okrožnico: Gospod mini&ter poljedelstva je 8. junija t. 1. ped št. 36.162/IV. predpisal, da morajo veterinarji vršiti trihinoskopski pregled svinjskega mesa v vseh podjetjih, ki se bavijo z izvozom svežega ali predelanega mesa za inozemstvo.
Na vprašanje zainteresiranih krogov, da li se mora trihinoskopski pregled vr-i tudi v onih klavnicah, v katerih se koljejo svinje samo za izvoz v Avstrijo v celih komadih ali v polovicah, daje se naslednje pojasnilo, to je, da le v takih klavnicah 111 treba izvesti obligatnega tiihinerkepskega pregleda in to z ozirom na odredbo v točki 8. zaključnega protokola k sporazumu o živinskih boleznih, kateri obstoji med našo 'državo in Avstrijo, ker se po tej odredbi morajo pri izvozu v Avstrijo preskrbeti potrdila veterinar, o negativ, trihinoskop-f kem pregledu samo za pošiljke življen-skih potrebščin, katere so izdelane iz svožega svinjskega mesa (izjemo tvorijo salame) in katere se trošijo v svežem stanju, kakor n. pr. vestfalska šunka in nekatere vrste mehkih klobas (Medvvurst).
V	podjetjih pa, katera ne izvažajo svežega ali predelanega svinjskega me-sa v Avstrijo, ampak ga izvažajo v Češkoslovaško ali v kako drugo državo, se mora vršiti trihinoskopski pregled vseh prašičev, katere dotično podjetje kolje bodisi za domačo potrošnjo, bodisi za izvoz v inozemstvo. V nasprotnem slučaju ne sme kompetentni veterinar izdati takemu .podjetju uverenja
o	negativnem trihinoskopskem pregledu.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
tf •	v*	v
Josip iomazic
V	petek pred Vsemi svetimi je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, v svojem stanovanju v Celju, Na Okopih o, ugledni krojaški mojster d osip Tomažič, star šele 43 let. Pokojni je bil doma iz Martincev pri Ptuju in se je po prevratu naselil v Celju, kjer je kmalu zaslovel kot uniformski krojač. V zadnjih letih je razpošiljal uniforme v vse kraje naše države. Pokopali so ga na praznik popoldne na mestnem pokopališču. Svetal mu spomin, preostalim naše sožalje!
Pristopajte Obrtniški samopomoči v Ljubljani
IU let obrtno-nadaljevalne sole v Oomzaian
' Precej prometnih Domžalah se je | ze piea vojno močno razvna oort. ro v OjUi je bil razmah se večji. Obrtniki iz n/urnimi in okolice so sprejemali vedno v ec vajencev. Tedanji gerent g. Cerar i. rane je s svojimi svetovalci in kasnejšim županom g. iSkokom Antonom poki enn misel za ustanovitev obrtne na-ua.jevanre šole, katero je oblast leta rUzr dovolila. Takoj prvo leto sta obiskovala pouk 102 vajenca, ker je precej obširen soiski okoliš. Obsega namreč občine Domžale, Depala vas, Jarše, Vir in rrzin, ki v glavnem vzdržujejo to šolstvo v oni procentni izmeri, kakor po-s JaJO/ vajence v šolo. Največ prispe-va c-očina Domžale, to je 74%, vse ostale občine pa 26%. Znatne prispevke daje država, banovina, Zbornica za TOI figovski gremij v Kamniku, Zadruga mešanih obrti v Domžaiah ter Hranilnica in posojilnica v Domžalah, za kar gre posebna zasluga gg. župniku Francu .Berniku, Ivanu Vrečarju, Francu Končanu, Josipu Adamiču in Josipu Senici.
Pomočjo teh gospodov je odbor piejel v desetih letih na izrednih podporah 91.240. 91 Din, vse ostale občine pa so prispevale v znesku 73.158.84 Din.
S temi prispevki so bili kriti vsi vzdrževalni stroški v znesku 164.399.75 Din. v procentu so prispevale vse občine s 44%, vsi drugi činitelji pa 56%, s či-mer so ti razbremenili občino za več kot dobro polovico. Šola je dvorazredna s pripravljalnim tečajem, ki je lansko leto dobil vzporednico, ker je imel več kpt po 50 vajencev. Poučujejo učitelji • g. Stenovec Ivan, vodja; gg. Jeretina Karel m Arrigler Anton, M je prevzel pouk za g. Josipom Odlaskom.
V	šolo je bilo vpisanih v tej dobi 1108 vajencev. Le-ti pripadajo k posameznim obrtim takole (v odstotkih); 31 mchanisko-tehnišiki, 23 oblačilni in tkani neki, 18 stavbni, 17 umetni, 7 živilni m podceni. 2 trgovski, 1 kemiško-tehni-ski, 1 odstotek drugi obrti. Značilno je, da prevladujeta ključavničarska in mizarska cbrt. Tema sledi kovaška, ko--vT ,a’ čevljarska i'1 tej krojaška obrt. Letale obrti niso tako izrazito zastopane.
K pouku so hodili in še hodijo po dvakrat v tednu od 18 do 20 in po enkrat v nedeljah od 8 do 12. Mnogo se je delovalo na to, da bi se večerni pouk odpravil in nadomestil s popoldanskim. Mo.da bo to uredil novi obrtniški zakon, kakor tudi obveznost pouka za vajenke, katerih je lepo število, a za kateri! 1 nadaljnjo šolsko izobrazbo ni poskrbljeno.
Res je, da imajo občine silna bremena in morajo štediti povsod zlasti danes. Toda če pomislimo, da se računa letno na vajenca 148 Din stroškov, od katerih plačajo občine le po 66 Din, bomo pač potrdili, da je šolska izobrazba obrtniškega naraščaja vredna teh žrtev. Odbor obrtne nadaljevalne šole se tega zaveda, zato pa z odborniki, ki so vsi razen enega tudi sami obrtniki in posestniki, stori za to šolstvo vse, kar more. lako so pod vodstvom g. Ivana Vrečarja obrtniki iz Domžal priredili v letu 1924 krasno uspelo igro. Donos v znesku 2693.75 Din so poklonili šolskemu odboru, ki je bil takrat v največjih denarnih zadregah. Leta 1925 je odbor omogočil brezplačen prevoz in udeležbo 101 vajencu na razstavo, ki jo je priredila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, i u je 29 domžalskih vajencev razstavilo 33 obrtniških izdelkov, od katerih so bili trije odlikovani s prvo nagrado, trije pa z drugo. Načelnik zadruge mešanih obrti g. Franc Končan skrbi poleg vsakoletne denarne podpore še za po tri krasna darila, katera ob koncu leta na razstavi risarskih izdelkov razdeli imenovana zadruga kot nagrado trem najboljšim risarjem-vajencem. Tako s složnim delom, z veliko gmotno in moralno podporo skrbe domžalski obrtniki za vzgojo svojega naraščaja. To jim je v ponos in čast!	I.	S.
Reforma višjih obrtnih šol na Češkoslovaškem
Splošna sprememba osnovnošolskega meščanskošolskega in srednješolskega pouka se je ustvarila pri strokovnih obrtnih šolah. Zato je ministrstvo že v letu 1929. poklicalo vse višje šole na Češkoslovaškem, naj stavijo predlog za reformo teh šol. Predloga sta bila v glavnem dva:
Oba se strinjata v tem, da je neob-hodno potrebno zmanjšati število tedenskih učnih ur, kar je dijaštvu pretežko breme, in ne morejo zmagati učiva, dasi-ravno razvoj tehniških ved in praktičnih možnosti zahteva razširjenja snovi. K 44 tedenskim uram ali osemurnemu dnevnemu pouku pridejati še kako uro je nemogoče in zato se je govorilo o dveh even-tualitetah: Ali učno snov temeljito reducirati, da bi bilo na ta način število tedenskih učnih ur manjše in ne bi bilo di-jaštvo tako obloženo, ali zmanjšati število tedenskih ur in pri tem podaljšati študij za eno leto, tako da bi imela višja obrtna šola mesto sedanjih štirih šolskih let pet letnikov. Zadnja možnost bi bila jako priporočljiva, vendar podaljšanja študij ne moremo šteti k šolski reformi-
Ministrstvo je uvedlo za poizkus reforme višjih strojnih šol v tem smislu, da je k dosedanjim štirim letnikom pridružila še neobvezni specialni semester, ki traja od 1. septembra do 31. januarja-Študij se na ta način ne podaljša obvezno, kar ima svoje velike dobrote. Pfi vsaki šoli naj bi bil drugačen specialni semester. V ta semester se bodo sprejemali absolventi štirih letnikov, kjer so dobili splošno znanje o strojništvu. Tako usposobljenim bo odprta pot v katero-sibodi strojno stroko, toda v specialnih strokah, kakor je n. pr. avtomobilizem in drugo, se bodo morali do malenkosti izučiti v praksi. Osnove za to imajo tudi že danes. Kdor se pa hoče že v šoli specializirati za gotovo stroko in hoče izvoljeno stroko naprej študirati, bo šel gotovo v oni specialni semester.
Prvega septembra letošnjega leta je bil otvorjen na državni obrtni šoli v Pragi semester za delavniški pogon, na Smichovu semester za avtomobile, v Bratislavi elektrotehniški semester in v Li-bercu pa semester za centralno kurjavo in ventilacijo.^ Po pridobljenih izkušnjah pa se bo odločilo za definitivno reformo.
Prav gotovo je taka reforma najhitrejša, najcenejša in celo najpraktičnejša-Tako se lahko na višjih obrtnih šolah zniža število učnih ur, kar je prizadetim dijakom v veselje in razbremenitev.
^ Tudi v višjih stavbnih šolah se je pokazala potreba o reformi. Potrebno je namreč temeljitejše znanje v železnih konstrukcijah, železobetonu in stavbni mehaniki. Ta snov in tvarina v raznih slogih in materialu naj bi se potisnila iz četrtega letnika v tretji. Največ reforme na potrebuje nauk o stavbivu. Tukaj naj bi se govorilo o modernih stavbnih načelih, novih stavbnih tvarinah (materialu). Te šole ni potrebno podaljšati na kake posebne semestre, ako se poučuje v modernem duhu časa. Učna snov se da prav lepo predelati v okviru štirih let. Tudi s to malenkostno reformo se bo počakalo dotlej, da izide novi stavbni zakon, ki bo predvideval marsikaj novega.
Reforma višjih kemijskih šol je že uresničena in se je po novi reformi že z uspehom poučevalo, število tedenskih učnih ur je bilo znižano od 39 ur na 36, oziroma 37 in v osnovah nekaterih predmetov so bile napravljene velike izpre-membe, ki so prilagodene sedanji moderni kemijski praksi. Prostoročno risanje je bilo izpuščeno, mesto njega so uvedli nove predmete, kakor poučevanj® (nastopi) v delavnicah, botaniko in drugo.
Osnove obrtnih šol morajo biti prožne, kajti kakor hitro se izpremene osnove v' industriji ali stavbarstvu, tako hitro je treba šolo po teh osnovah uravnati. Zato so uvedli na nekaterih šolah nove predmete, kakor na Smichovu letalstvo, v Karvinu plezalstvo (plezanje po gorah — turistilca). Jasno je, da morajo višje strojne šole podati v prvi vrsti strojno izobrazbo.
Lippert-Kus.
ŽANAMA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Telefon štev. 30—20.
o. umito Mm
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Centrala: BEOGRAD
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje.
Grlavna podiTižnica: ZAGREB
Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma.
Račun poštne hranilnice štev. 14.003.
Podružnica: SARAJEVO
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle.
Kaj je novega ?
Sprememba v uredništvu Vestnika.
!S to številko je razrešen dolžnosti odgovornega urednika našega glasila dosedanji odgovorni uredniki g. lv.an Lombar in je bil mesto' njega poverjen s posli glavnega urednika g. Vladimir (Pfeifer, ki obenem prevzema tudi dolžnosti odgovornega urednika.
Borze
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 55.50 Din;
v devizah: 100 ital. lir za 287.98 do 288.87 Din;
1	dolar za 55.92 do 56.09 Din;
100 francoskih frankov za 220.72 do 221.38 Din;
100 češkoslovaških kron za 165.86 do 166.36 Din.
Vo.jna škoda se je trgovala po 294 do 300 Din, investicijsko posojilo pa po 65 do 67 Din.
SEJMI
5. novembra: Beltinci, Mokronog (le za svinje).
6. novembra: Jesenice na Gorenjskem, Kropa, Sv. Vid pri Ptuju, Brežice, Sv. Lenart-Zabukovje, Imeno (le za živino), Nova cerkev, Rečica ob Savi, Mengeš, Velike Lašče, Vrhnika, Peklo pri Poljčanah, Sv. Lenart pri Mariboru.
7. novembra: Št. Vid pri Litiji.
Snovanje Zveze fotografskih udruženj.
Na migljativq Foto-udruženja se je 3. novembra vršila v dvorani 'Obrtniške zbornice v Beogradu 'ožja konferenca zastopnikov vseh profesijonafnih društev, na kateri so sklepali o osnovanju enotne Zveze profesijonalnih organizacij za vso dnžavo. Izvoljen je bil poseben akcijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev takšne zveze.
Jugoslovensko - avstrijska trgovska zbornica. Na inicijativo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, gospodarskih krogov na Dunaju in s predhodnim odobrenjem vlade avstrijske republike se je ustanovila na Dunaju mešana trgovska zbornica pod naslovom »Jugoslovensko-avstrijska trgovska zbornica«, ki ima za sedaj svoj sedež v palači jugoslovenskega poslaništva, Dunaj I., Seilerstatte 30.
Načrt jugoslovenskega poljedelca za pobijanje brezposelnosti. V nedeljo dne 25. oktobra t. 1. je predložil poljedelec Miloš Prkovič zagrebškemu ameriškemu konzulatu načrt za najbolj uspešno pobijanje brezposelnosti na svetu. Bogati Američan Henry Debetry je namreč razpisal nagrado 500.000 dolarjev za tistega, ki bi napravil najboljši načrt za pobijanje brezposelnosti. Prkovič je prvi Jugosloven, ki se je S svojim načrtom potegnil za to nagrado. Ameriški konzulat v Zagrebu mu je obljubil, da bo njegove načrte poslal na pristojno mesto v Združenih državah.
Pobijanje draginje. Sreski načelnik v Kranju g. dr. Fran Ogrin je izdal na vse hišne posestnike posnemanja vreden javen poziv, naj znižajo svojim najemni-k°m v najemnino. O svojih ukrepih naj poročajo županstvu »najkasneje do ponedeljka 2. novembra. Sresko načelstvo je izdalo ^ velik lepak, ki pojasnjuje vzroke sedanje gospodarske stiske in obenem vspodbuja vsakega, naj skuša po svojih močeh omiliti krizo na vse načine, posebno pa s pobijanjem draginje in štede-njem.
Konzularna sprememba. Dne 21. oktobra L 1. je prevzel konzularne posle pri konzulatu nemško - avstrijske republike v Ljubljani po dosedanjem konzulu drju. Pleinertu generalni konzul dr. Ftelut Or-sini-Rosenberg.
Sklepi balkanske konference. Odbori druge balkanske konference so v glavnem končali svoje delo. Odbor za soci-jalna vprašanja je sklenil predlagati, da se odpravijo potni' listi pri potovanju iz ene v drugo balkansko državo. Ta sklep bodo sporočili takoj vsem balkanskim vladam. Odbor za promet priporoča čim ožje prometne zveze na kopnem, po morju in v zraku. Glede poštne balkanske zveze bo predlagal odbor konkretna določila. Gospodarski odbor je razpravljal o skupni prodaji tobaka ter je sprejel obširno resolucijo.
Zakon o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin. Službeni ilisit kr. banske uprave dravske banovine, Letnik lil. kos 66. z dne 38. X. t. 1. prinaša (zakon o ureditvi službe kontroliranja meril ,iin dragocenih kovin pni obojih upravnih oblast vih. Glede na določbo odst. 1. zakona so mesta s pravicami občega upravnega ofola-stva prve stopnje v območju teh-le ■srezov v dravski banovini:	mesto
Ljubljana v ljubljanskem srezu, mesto Celje v celjskem srezu, mesilo Maribor v srezu 'Maribor, levi brez; mesto Ptuj v ptujskem srezu. Oddelki kontrole mer vrše po1 tem zakonu prvi preglod menil in merilnih priprav (novih iin popravljeTiih) ter preizkušnje čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine. Na zahtevo stranke se smeta pregled in žigosanje izvršiti tudi na mestu samem, če to zahteva tehnična potreba. Poedini členi zakona govore podrobneje o ureditvi službe.
Uvoz perutnine v Avstrijo. Na svojo vlogo iza odpravo ovir pri uvozu perutnine v 'Avstrijo je prejela Zbornica za TOI cd kr. poslanstva na Dunaju
sporočilo, da se tč. 4. zaključnega protokola k postoječamu sporazumu o živilskih kugah med našo državo in .republiko Avstrijo v avstrijskem zveznem ministrstvu za poljedelstvo in šu-marstvo tolmači tako, da se sme brez dovcljehija uvažati samo živa perutnina, ki je namenjena za takojšnji zakril, ono na, ki se namerava v avstrijskih piitaLiščih še pitati, je smatrati za živali, ki so inamnjene za posebne gospodarske s1 vrhe in :za katere velja -določba tč. 3, odst. 2, t. j. posebno dopustilo (Einfuhrerlaubnis).
Nove mednarodne telefonske zveze.
Otvorjen je bil s il. oktobrom mednarodni telefonski promet med Tržičem .in Komendo ter vsemi' mesti v Nemčiji; naša taksa znaša 2.10 zl. fr.; dalje med .Ljubljano, Celjem in (Rogaško Slatino na eni ter Portschaohom na drugi strani (taksa 4.35), Tržič — Klagen-funt (2.70), Tržič — Wian (420). Maribor — Wartberg (2.70), 'Podčetrtek — Linz (3.90), Podčetrtek — Wiien (334), Podčetrtek — Graz in Rhren-hausen (2.70), Komenda—Wien ((420), Tržič — Graz '(3.45), Tržič — Part-schach—Ferlach in Unterbergen (2.70). Kranj — Innsbruck (S.10), Kranj — Salzburg in Linz (4.65), Ljubljana — Libouhec v ČSR :(540), Ljubljana — Kardošova—(Rečice (4.80). Majšaerk— Praga i(4.95), Majšperk — Brno (3.90), Ptuj — Praga — Plzen in (Karlove Va-Ptuj — Brno in Bratislava 13.90), Ljubljana — Jaromer (4.80), 'Ljubljana — Jaromer (435), Radeče pri Zidanem mostu -- Postojna (1.80), Radeče pri Zidanem mostu — Benetke (2.55).	_________
Gostilničarska pivovarna v Laškem. Tvrdka Štuhec in Božič iz Trbovelj je začela te dni z gradnjo stanovanjskega in upravnega poslopja, takoj nato pa se bo pričelo z gradnjo pivovarne same, za katero so načrti že izdelani. Za uspešen napredek gre v prvi vrsti zahvala upravnemu svetu, ki ga sestavljajo možje, katerih osebnost je najboljše jamstvo za uspeh. Dokaz temu je vedno večje povpraševanje po delnicah.
Poslednji izum Edisona je izdelovanje umetnega gumija. Edison je neposredno pred svojo smrtjo obogatil svet z novim izumom. Njegova pomočnika Ott in DaMy sta dovršila 12 let trajajoča prizadevanja velikega izumitelja za iz-
delovanje umetnega gumija. Kakor je postalo sedaj znano, je bil Edison še na svoji smrtni postelji obveščen o uspehu svojega dela. Ottu in Dallyju se je posrečilo malo pred Edisonovo smrtjo povsem nenadno dokazati, da je mogoče izdelovanje umetnega gumija iz zlatega ovsa, ki rase v Ameriki. Iz soka te rastline sta z drugimi sestavinami vred dobila trdno snov, ki se je praktično iz-'kazala kot primerno nadomestilo za gumi.
3$ organizacij.
Iz zadruge knjigovezov.
V soboto dne 24. pr. m. ob 6. uri zvečer se je vršil v posebni sobi gostilne pri Sokolu izredni občni zbor Zadruge knjigovezov. 'Občni zbor je bil zelo številno obiskan, udeležil se ga je za Zvezo obrtnih izadrug tudi njen pod-načelnik g. Ivan Mihelčič. Glavna točka dnevnega reda so bile volitve novega načelstva zadruge. 'Dosedanji zadružni načelnik’ g. (Pogačnik je po pozdravu navedel misli, ki so vodile zadrugo do tega sklepa. V načelstvu je manjkalo 'ljudi, ki bi imeli dovolj volje do zadružnega dela in zato ;ni mogla zadruga zaznamovati ta čas posebnih uspehov. Izrazil je željo, da naj bodo v novem načelstvu. zastopani tovariši, ki imajo dovolj zmisla in volje do pravega dela. Razvila se je kratka debata, na kar je bila prečitana kandidatna lista, ki je obveljala in so bili izvoljeni gg. Dežman Ivan za načelnika, Žabjek za podnačel-nika, Janežič, Požgaj (Kranj), Potokar in Pogačnik za odbornike, kot namestnika gg. Ižanc in Lerh (Radovljica) ter za revizorja gg. Ogorevc in Slatner.
V	novem načelstvu vidimo može, ki nam dajejo zadostno jamstvo, da bode zadruga uspešneje delovala..
Trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru nas obvešča, da je bil na zad-nijem rednem občnem zboru izvoljen sledeči odbor: predsednik: g. Verbnik Teodor, klepar; podpredsednik: g. Ve-'seliič IPero, brivec; tajnik: g. Marš Rafael, urar; blagajnik:	g.	Pušenjak
Rudollf, trgovec; odborniki: gg. Jelov-keš Jos., krojač, Šumarc M., trgovec, Prelog Jos., zidar, Škrajnar Iv., slaščičar, Kaflba K., klljuičavniičar, Mihevc Jos., strugar — vsi iz Ljutomera. Kot namestniki pa so bili izvoljeni gg. Akerman J., krojač iz Stročje vasi, Haužel Andrej', krojač, in Hladen Prane, čevljar iz Ljutomera.
49B V • •
o e ca;i m predavanja.
Zaključek krojnega tečaja v Gornji Radgoni
Osemtedenski krojni tečaj, ki ga je na željo obrtništva priredila kraljevska banska uprava v Ljubljani, se je zaključil v sredo, dne 28. oktobra t. 1. Tečaj je vodil strokovni učitelj banske uprave g. Alojzij Knafelj. Udeleženci so v tem kratkem času pridobili zelo mnogo, saj so izdelali in narisali nad 140 risb — krojev, pri katerih se je upoštevala le najnovejša moda. Pri vsaki risbi .je g. predavatelj podrobno raztolmačil obdelavo kroja, kakor tudi postopek, kako izpremeniti kroj v slučaju modne izpre-membe. Oboje je za naše mojstre velike važnosti, ker ti nimajo vedno priložnosti obiskovati slične krojne tečaje.
Udeležencev tečaja je bilo 28, med katerimi so prednjačili g. mojstri in g. mojstrice ter deloma tudi pomočniki in pomočnice. Da je bil tečaj res nujno potreben, dokazuje dejstvo, da so k pouku prihajali udeleženci iz Sv. Jurija ob Ščavnici, iz Negove in Apač, izmed katerih so nekateri oddaljeni polne tri
ure. Občutili so potrebo strokovne iz-; obrazbe, ker so uvideli, da je moda prodrla tudi v oddaljenejše kraje.
Načelnik obrtne zadruge g. Franc J a nč a r, ki je tudi sam posečal tečaj, se je v imenu udeležencev zahvalil kraljevski banski upravi za prireditev, kakor tudi g. predavatelju Alojziju Knaflju za njegov trud in požrtvovalnost, ki jo je izkazoval udeležencem ves čas trajajočega tečaja. Bodreč udeležence, naj cenijo izobrazbo, ker le s tem bo prišla oblačilna stroka do veljave, je g. načelnik Jančar zaključil svoj govor.
G^ predavatelj Alojzij Knafelj je v daljšem govoru orisal pomen strokovne izobrazbe, opozarjal udeležence tečaja na močnega konkurenta na oni strani Mure ter omenjal, da ima dandanes le kvalificiran obrtnik bodočnost. Ponovno je poudarjal, da naj vsled tega vedno izkoristijo priliko, izpopolniti svoje znanje, kadarkoli se jim le nudi prilika. Med drugim je omenjal, da je oblačilna stroka malokje tako na slabem, kakor ravno tu v Gornji Radgoni. Saj pa tudi ni čuda, ko nudi sedaj že vsaka trgovina konfekcijsko robo in v našem trgu sta celo dve trgovini, ki sta založeni s -Tivar« oblekami. A da je položaj še slabši, pripomorejo k temu še obrtniki sami, ko ne znajo ceniti izdelkov svoje stroke. Sliši se, da izdelujejo tukajšnji obrtniki trgovcem konfekcijsko robo za tako nizko ceno, da je sramota. Zavedajte se, da naslov mojster ni podedovan, temveč priboriti ste si ga morali z vztrajnostjo in žulji. Ako postanete zavedni, vam bo zamujeno lahko popraviti, če ne ravno popolnoma, pa vsaj delno. S svojim res dobrim delom lahko deloma izpodrinete konfekcijsko robo iz prometa. Z njim lahko pridobite tudi tiste ljudi, kateri se počutijo dobro le v obleki, ki je bila izdelana v kakem večjem mestu. A ravno ti gospodje ne vedo, da so obleke, naročene z dežele, izdelane navadno vedno po manj vrednih delavcih.
Končno se je g. Alojzij Knafelj zahvalil navzočim za njih vztrajnost in jim obljubil še nadaljnjo podporo. Nadalje se je zahvalil načelniku obrtne zadruge g. Francu Jančarju, kateremu pripadajo največje zasluge, da se je tečaj sploh vršil, kakor tudi gostilničarju Avgustu Berlanu, ki je dal na razpolago učni lokal.
Nato je v imenu banske, uprave tečaj zaključil, nakar so se razdelila obisko-valna izpričevala.
Obl
jave
Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1931 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 1. decembra 1931. Priloži naj se jim od občinskega _ in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Tajništvo zadruge rokodelskih In sorodnih obrtov v Kranju je prevzel
podnačcinik zadruge Josip Šiška, Glavni 'trg štev. 116. Zadruga posluje vsak delavnik od 8. do 12. ure, ponedeljek od 8. do '12. ure in od 2. do 4. ure.
Z Jesenic nam poročajo, da se je skupna obrtna pisarna kolektivne obrtne zadruge in Obrtnega društva za sodni okraj Kranjska gora ter Zadruge krojačev in krojačic za srez Radovljica, vsak s sedežem na Jesenicah, preselila s 1. t. m. v prostore, kjer je bila dose-dai ekspozitura okrožnega urada, to je v hišo mestnega županstva. Uradne ure bodo kakor dosedaj redno od 9.—14., ob nedeljah in praznikih pa od 9.—11.
sisii
VI S GUB 40 <5ABIT£
RAČUNE, PISEMSKI PAPIR IN KUVERTE Z VAŠO FIRMO TER DRUGE POSLOVNE TISKOVINE
TO VAM IZVRŠI SOLIDNO IN POCENI
TISKARNA G^AFIK^ L3UBL3ANA 4 l|e»a c sta 4
fljchuve*
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 12. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 6000 m bakrenih vrvi.
Direkcija državnega rudnika lireka
sprejema do 12. novembra t. i. ponudbe glede dobave vijakov za les in 15 sodov karbolineja.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 28. okt. t. 1. pri Dravski radionioi v Ljubljani glede dobave okovov, držajev in kleja; dne 29. okt pa glede dobave železa, vijakov z maticami, žebljev in verig; dne 10. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave siliciumžice. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 11. novembra t. 1. ponudbe glede dobave bakrene dynamo žice, 20.000 kg katrana, 1000 kg mase za izoliranje parnih vodov, Thermo-elementov
itd. do 18. novembra t. 1. pa glede dobave kompletnih kontrolnih ur.
Direkcija državnega rudnika Senjski liudnik sprejema do 9. nov. t. 1. ponudbe glede dobave 55 zavitkov žebljev za podkovanje in 500 komadov kovinskih žagic.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih
železnic v Ljubljani sprejema do 6. nov. ponudbe glede dobave 1000 kg jeklene pocinkane žice, 100 Kg bločnih verig, 30 kg bločne žice, 200 m kabla in 5 komadov kompletnih svetiljk za predsig-nale.
Direkcija državnega rudnika Breza
sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave spiramih s\ edrov, .100 komadov karbidnih svetiljk. 1 aparata za mazanje s cilinderskim oljem, 10 steklenic sidola, 100 zavitkov siraksa, raznega usnja, odpadkov od usnja, platna itd.
Oddaja zgradbe pločevinastih barak se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 15. novembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Ljubljana gl. kol. se bo
vršila potom licitacije dne 14. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 4. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 6 komadov nepremočljivih dežnih plaščev.
Direkcija državnega rndnik.i Banja Luka sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dolave 100 komadov svedrov za les in 50 komadov rudarskih želez.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 4 steklenic za kislino, 500 kg belih krp, 500 kg pisanega bombaža za čiščenje strojev, 350 komadov lopat, 430 kg žebljev, 100 komadov rudarskih kladiv, 200 kg vijakov z maticami, 10.000 kg karbida ter glede dobave krogljičnih ležajev.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. novembra t. 1. ponudbe glede dobave naprave za električno žago.
Direkcija državnih železnic Subotica
sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave skretniških ključavnic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogied.)
Dobave. Minerska komanda Kumbor sprejema do 15. novembra t. 1. ponudbe glede dobave zabojev, ključev, kant za olje ter raznega drugega orodja. *— Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave tele-v tonskega materijala, čaš za elemente in električnega materijala.
MLAD URARSKI POMOČNIK
z lastnim orodjem, IŠČE mesta. — Naslov: Avgust Gogola, Zagorice št. 38, p. Bled.
KREDITNO DRUŠTVO
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
»««»»»»
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
AGA-RUŠE
ti<lru£ene Jugoslov. tvorniee ncetileno in »kit|ena d. d.
»dovoljujeta s svo|imt p r> o vr*tn I m i
prolavodit
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
tirom JagoilMlJ« n« stotino
avtogenskih varilcev
la nudita tlcoierlm mirno, lopo
in lotninobelo
acetilensko
luč
Kskoriitajto tudi VI to njihovo proiBvodo v svojo UortotI
Kreditni r#avod
za Ir^oi lev sir industrijo
š4iih*fniisi> Prešernova ni. 50
(v lastnem poslopju)
*
Brzojavni naslov:
KREDIT LJUBLJANA
Telefon štev.:
‘2040, 2457. 2458, 2805 in 2806
OhrestovHnje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, drviz in valut, borzna naroiila. predujmi in kr< dili vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kupone v, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
v 24 urah
Kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke Itd. — Skrobl ln svetlo-lika srajce, ovratnike In zapestnice. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
H&Gan eMihelčič
elektr. konces. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg I
ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prev-zema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zr* cal in šip. Kompletne opreme za gostil* ne, restavracije, hotele, kavarne in bare Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo Ljubljana, Dunajska cesta it. 10 Telefon 2478
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. —
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. —
Tiska Narodna tiskarna. —•
Predstaivniiik Fr. Jezeršek.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»♦t»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦««♦«♦»♦*■