r , -1 . • V SRED/SCU POZORNOST/ KRANJ, torek, 18. 9. 1984 CENA 18 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Kosnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Brečanje gorenjskih turističnih delavcev i Obetajoč mladi rod St. 72 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO t|V Škofji Loki je potekalo petnajsto srečanje turističnih delavcev JGorenjske, ki delajo v 44 turističnih društvih — Podelili so priznanja za najbolj urejene kraje, priznanja turističnim pod mlad-: Ikom in priznanja za prizadevno organizacijsko delo Skofja Loka — Tradicionalno, že Petnajsto srečanje gorenjskih turi-:* ' ■■• delavcev je letos potekalo v [»Olji f.oki, kjer so ga pod okriljem Tenjske turistične zveze gostoljubno in prizadevno pripravili škof-turistični delavci. Ne kaže po-/vno opisovati namena srečanja, igar srž je zbliževanje ljudi, ki lju-Iteljsko, a zato mnogi toliko bolj za-tano delajo na področju turizma. K../-.-«:s«;iUV0 |e> da imujo obetajoč m\adi rod, ki smo MU na srečanju res llut,i'. saj jim je bil namenjen sfT?n' ,2,et ° dobrem dolu turi" ■ 'Mih podmladkov na osnovnih šo- mw/tgOVOri,a razstava njihovih del, i ™ "aterimi je pravo presenečenje ■k PnpraviJ kleklarski krožek Osnovne "J* ^-ter Kavčič i/. Škofje Loke, ki I «d vodi Mira Kejžar. O dobrem delu p fOvoril tudi natečaj za najboljši spis, ki se ga je udeležilo 13 podmladkov. Ne nazadnje o obetajočem mladem rodu govori tudi uvajanje izbirnega predmeta turizem v višje razrede osnovnih šol. Upajmo torej, da se bo mlada generacija dobro vključila v delo turističnih društev. Na srečanju, ki se ga je udeležilo 130 delavcev gorenjskih turističnih društev, je spregovoril Zdravko Črv, predsednik skupščine Gorenjske turistične zveze. Naštel uspehe njihovega enotnega dela: izobraževanje na osnovnih šolah, urejeno vprašanje enotne turistične takse, naraščanje števila mladih turističnih delavcev in boljšo urejenost turističnih krajev. Problemi, ki jih bodo razreševali, pa se nanašajo na vprašanja davčne in kreditne politike, kar naj bi pospešilo razvoj kmečkega turizma in povečalo interes za oddajanje zasebnih turističnih sob. Že drugič uskladitev pokojnin dodatno izboljšali gmotni ■Položaj upokojencev, je skupščina skupnosti pokojninskega in invalid-) zavarovanja spomladi določila nesek najnižje pokojninske os-fnove in najnižje pokojnine za mini-o delovno dobo, hkrati pa pred-"gala in tudi izpeljala medletno us-aditev pokojnin z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov. Za 7 odstotkov je s 1. julijem porasla pokoj-upokojenci pa so tedaj dobili 11 razliko od 1. januarja dalje. ■ f-dlog za prvo medietno uskladitev Mcojnin je temeljil na resolucijski '•ni nominalnih osebnih dohodkov. ■> tej oceni naj bi dohodki narasli j Bkoraj 22 odstotkov, pokojnine pa tej bi uskladili za polovico tega očesnega zneska. Ker pa uradna statistika napoveduje, da bo ocenjena rast dohodka Precej presežena (v primerjavi z lanskim je letošnji dohodek za maj po- rasel za domala 48 odstotkov) pa tudi analiza uresničevanja srednjem enih razvojnih usmeritev in razvoja v letu 1984 dokazuje, da bo dohodek v tem letu porasel za približno 44 odstotkov v primerjavi z lanskim. Pokojnine bi se morale potemtakem uskladiti za 22 odstotkov. Za 7 odstotkov so jih uskladili že s 1. julijem, po statutu skupnosti pa jih smejo še dvakrat. Prihodnja uskladitev bo bržkone s 1. oktobrom. Upokojenci lahko pričakujejo 11 odstotkov višje prejemke, kajpak s poračunom za vse leto nazaj. Za ostale 3 odstotke pa se bodo pokojnine povečale 1. decembra. Po povečanju pokojnine za 11 odstotkov bi najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znesla 13.011,70 dinarjev, kar pomeni 71,26 odstotka povprečnega osebnega dohodka iz lanskega leta. D. Z. Razglasili so rezultate -letošnjega ocenjevanja urejenosti krajev. Največ' točk je med turističnimi kraji zbral Bled, med izletniškimi in tranzitnimi turističnimi kraji Cerklje in med ostalimi kraji Železniki. Pismena priznanja so prejeli turistični podmladki osnovnih sol iz Kranjske gore, Mojstrane. Toneta Čufarja in Prežihovega Voranca z Jesenic, z Bleda, iz Lesc, Lucijana Seljaka, Staneta Žagarja in Simona JenKa iz Kranja, iz Šenčurja, Petra Kavčiča iz; Škofje Loke, iz Gorenje vasi in iz Zirov. Za prizadevno organizacijsko delo na področju dru.stve.ne turistične de -javnosti na Gorenjskem pa so priznanja prejeli Zdravko Črv. Zvone Teržan, Cene Hesman, Niko Čenč h. Jakob Štabuc, Mira Kejžar, Darja Kemperle in Jože Brankovič. Prihodnje leto bodo srečanje pri pravili v Kranju. Upajmo, da tako prijetno l^ot v Škofji Loki. kjer so se prireditelji res potrudili, ne da bi pri tem razmetavali denar. Popeljali so jih po starodavni Loki, v muzej na loškem gradu, kjer so nekateri tiho pristavili, da so si ga ogledali prvič, v kapeli je zapel komorni pevski zbor Loka, na grajskem vrtu je igrala godba na pihala iz Železnikov, v grajskem predverju so jim ponudili kozarec vina in pravo loško presto. Udeležencem srečanja pa so na prsi pripeli klekljan lipov list, simbol slovenskega turizma. M. Volčja k Slovesno ob odkritju novih pomnikov NOB ''Wnedrl]o so v Kapniku v Udin borštu slovesno odkrili pomnik narodno-<>■ >,>,<> rn*>-niro ir \otn t Q4 J UDIN BO K ŠT - Tudi slabo in deževno vreme ni moglo zaustaviti prirediteljev, ko so v nedeljo v Kapniku in vrh Težičevega hriba slovesno odkrili dva pomnika narbdno-osvobo-dilnemu boju. Na slovesnosti v Udin borštu so se zbrali borci Kokrškega odreda, številni domačini in družbe no politični delavci kranjske občine. Za pester kulturni program so poskrbeli učenci in učenke osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Slavnostni govornik Ivan Košir je ob odkritju dejal: »Kot vsako leto, tudi letos po naši dbmovini proslavljamo najbolj pomembne jubileje naše revolucije in obujamo spomine na čas, dogodke in ljudi našega narodnoosvobodilnega boja. Sem seveda sodi tudi današnja slovesnost v Udin borštu. To obširno gozdno območje z njegovimi obronki, sta območni občini sklenili spominsko zaščititi in urediti, da bi ostal trajen spomin na predvojne dogodke delavskega gibanja, na grozote vojne ter na številna junaštva in tragedije partizanskih borcev. Številni dogodki so v Udin borstu in v okoliških krajih že primerno in trajno obeleženi, Nekatera obeležja bo treba še postaviti, druga, ki jih je zob časa že močno načel, obnoviti. V tO zadnjo skupino spada tudi spominsko obeležje v Kapniku. Vrh Težičevega hriba pa je sedaj postavljeno novo obeležje v spomin na hude boje. Ko je slavnostni govornik Ivan Košir opisal boje in tragične dogod ke v Udin borštu je na koncu dejal: »Tukaj v Kapniku se je 12. avgusta 1042 po enomesečnem pohodu z Dolenjske na Štajersko zadrževala skupina stotih borcev druge grupe odredov s štabom 1'rancem Rozmanom-Stanetom. Dušanom Kvedrom-To-mužem. Petrom Stantetom-Skalo, Alojzem Kalamom-Markom. z njimi tudi tukajšnji rojak in predvojni ko munist, kasnejši komandant 1'ohor skega bataljona Hudi Mede Groga. Obubožani knjižni skladi l eios so učbeniki .a dobro četrtino dražji. Manj kol :a tisočaka jih >icmoremo dohiti, za višje razrede osnovne šole in za srednješolce pil zanje odštejemo kar I tisočake in več \' družinah z več šoloohve.nimi otroki nesek, ki ga starši namenijo učbenikom, '"■ar t/oiovo preseže stan milijon. Pesda se v takih tlružinuh znajdejo tako, da mlajši učbenike podedujejo :a starejšimi, vendar pa ne morejo podedovat i delovnih ;ve:kov, ki so obvezni za domala vsak predmet. . Pred leti so se v i .ohra '.evulnih skupnostih znašli in predlagali, naj b\ šole učencem posojale učbenike za simbolično odškodnino. S-leni so želeli starše razbremeniti hudih septembrskih izdatkov. Pobuda je bila ilohrodošlu. saj so jo začeli uresničevati v dveh tretjinah slovenslzih so/. /(/ učence je ta utečena pelletnd praksa kajpak uttodna. šole. kuferi ni je ztluj izključno prepuščena skrb :a učbenike, pa se otepajo s težavami. leto. dtve učbeniki že~zdržijo ob različno vestnih učencih, nato pa je treba zdelane knjige nadomestiti z novimi. Mnogokaj se zamenja tudi v programih in uidejo novi učbeniki, šola pa ima na voljo omejena sredstva. \'ujvcč prispevajo v sklad za učbenike občinske izobraževalne skupnosti. Prispevek je tolikšen, koltkršnegu pač skupnost zmore. \' Kranju, denimo, so lani v ta sklad namenili milijon 350 tisočakov, letos pa kakih 400 tisočakov več. Ob velikem številu šol, se nam ta znesek mordu zdi boren, ob dejstvu, da finan-< irunjc učbenikov sploh ne sodi v obvezni program osnovnega šolanja, pa niti ne. '/. razpoložljivimi sredstvi, ki jih razdelijo "po glavi-, morajo zuio kursedu razumno ravnati. Ta sredstva kajpak še zdaleč ne zadoščajo, da bi šolske knjižnice imele dovolj učbenikov. Malce ji' tlo letos pomagal tudi popust, ki so ga imele šole pri organiziranem nakupu v knjigarnah, poslej pa tega ni več, tako da so šolski knjižni skladi tukorekoč na istem kot starši, ki za drag denar nakupujejo uiihcnikc. \' nekaterih šolah so nagovorili starše, nuj učbenikt' namenijo šoli. potem ko jih otrok ne potrebuje več. Srečni so seveda tam, kjer imajo za to dejavnost še kakega financerju. \ srednjih šolah, kjer ta dejavnost še ni tako zaživela kot. v osnovnih, bi Ha primer lahko pomagale delovne organizacije. Posebne izobraževalne skitj)nosti, ki naj bi tam skrbele zu osnovni finančni vir, so namreč precej revne. S srednješolskimi knjižnicami je še teže kot osnovnošolskimi, saj se šolske knjige tu hitreje menjajo m mnoge knjige so lahko že prihodnje leto neuportibne. Kot Laži', se bomo gletle učbenikov kmalu spet vrnili na položaj, v kakršnem smo biti pred leti. ko še ni veljalo načelo brezplačnih učbenikov. Obubožanim knjižnim skladom namreč grozi polom, razen če se ne bodo znašli kako drugače: morda s krpanjem starih, zdelunih učbenikov? D. Z. Zlebir Dvajset let Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenjske Čas rasti in zorenja 1300-članski delovni kolektiv Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenjske je v soboto v prostorih Gorenjskega sejma proslavil 20-letnico delovne organizacije. Delavcem je ob jubileju spregovoril Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo. trgovska dejavnost, saj ima kombinat poslovne centre in skladišča po vsej Jugoslaviji. »Doseženi rezultati so spodbudni in le z združenimi močmi jih je bilo mogoče ustvariti,« je na slovesnosti ob 20-letnici KŽK Gorenjske poudaril Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo. »Razumljivo je, da je pri tako hitrem napredku prihajalo tudi do napak in pomanjkljivosti. Poudarjanje komercialnih interesov pred proizvodnimi, premajhna ofenzivnost v nekaterih delih proizvodnje kakor tudi v kooperaciji, preveliko uveljavljanje »tozdovskih« interesov kot način zaplotniškega razmišljanja so takšni primeri. Te napake je treba priznati, da jih pri nadaljnjem razvoju ne bi ponavljali.« »Kombinat je zrastel v temeljnega nosilca kmetijske proizvodnje na Gorenjskem, ki povezuje proizvodnjo in predelavo. Le tak skupen razvoj je tudi perspektiven. Nadaljnje združevanje dela in sredstev, ki bi temeljilo na ekonomski upravičenosti, je zato pot, ki zagotavlja kontinuiteto razvoja,« je dejal Martin Košir delavcem kombinata, ki v tem letu razpravljajo o združitvi sozda KIT (katerega del je tudi KŽK Gorenjske), Mercatorja in Kmetijskega gospodarstva Kočevje. Na slovesnosti, ki sta jo s kulturnim programom popestrila folklorna skupina Sava in akademski pevski zbor France Prešeren, so zaslužnim delavcem, poslovnim partnerjem in kooperantom podelili plakete in priznanja ter delavcem jubilejne nagrade za 10, 20 in30 let dela v kombinatu in v njegovih predhodnih organizacijah. C. Zaplotnik Kranj — Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske je nastal pred dvema desetletjema z združitvijo samostojnih kranjskih podjetij — kmetijskih posestev, mlekarne, oljarice in klavnice. Šest let kasneje se mu je pridružila Kmetijska zadruga Radovljica; pred tremi leti, ko se je kombinat povezal z Mesno industrijo Gorenjske, pa še škofjeloško posestvo, mešulnica krmil ter škofjeloška in jeseniška klavnica. Danes je v kombinatu devet temeljnih organizacij, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane, s predelavo mleka, mesa in oljnic, z izdelovanjem kmetijskih strojev ter s prodajo kmetijske mehanizacije in prehrambenih izdelkov; skupno pa ustvarjajo že 10 milijard dinarjev prihodka. Ob ustanovitvi je- imel kombinat 577 zaposlenih, danes ima 1300 de-laveev in 500 kooperantov. V začetku je gospodaril S 1220 hektari obdelovalne zemlje, danes že s 1910 hekta ri. Prireja mleka se je v dveh desetletjih povečala za 2,1 milijona litrov na 5,5 milijona, odkup mleka S 5,2 milijona na 25,(i milijona litrov mleka, predelava jedilnega olja s 5000 ton na 20.200 ton,, proizvodnja mesa in mesnih izdelkov s 1022 ton na 9.040 ton, pridelek žit z 880 ton na 281)0 ton, hektarski pridelek pšenice z 22 stotov na 43. Temeljna organizacija Agromehanika Je lani izdelala 10.100 škropilnic in 1500 pršilnikov, ki so jih prej v Sloveniji in Jugoslaviji l'n/M'/ali Mnrnn <;f» 1p rn^vitn OiHi Poštarji naročnino za Glas. Prosimo, poravnajte in. G LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 18. SEPTEMBRA [ PO JUGOSLAVIJI Andrej Marine Napredek v letu 1984 Postopna se uveljavljajo ekonomske zakonitosti ih sv krepi zavest o nujnosti kvalitetnejšega gospodarjenja in obnašanja. Krepi se delovna disciplina, krepi se kakovost deta v orga-nizacijuli združenecia dela. Številni kolektivi vlagajo velike napore v uresn ičevu nje svojih planov in mnogi danes že kar uspešno prilagajajo svoje razvojne programe in poslovno politiko strateškim opredelit vam. ki so v dolgoročnem programu ekonomske stahilizaeje. 7"o ne delajo samo in predvsem zaradi subjektivnih sklepov in akcij političnih organiziranih subjektivnih sil. Vtem pogledu nimamo nobenih iluzij. Ekonomska nuja deluje na racionalnejše in kakovostnejše ravnanje subjektov našega gospodarskega razvoja. To so pozitivni procesi, ki jih ne bi smeli podcenjevati. l'o je opozorilo, da ne bi smeli odstopati od nekaterih osnovnih usmeritev, ki smo jih sprejeli z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije. Najbolj črni točki v gospodarskih gibanjih pa še vedno ostajata visoka stopnja inflacije in padanje življenjskega standarda ljudi. Tega procesa do sedaj še nismo uspeli ustaviti, vendar se moramo zavedati, da ga ni mogoče ustaviti od danes do jutri. Te negativne tendence, ki se kot sintetični izraz kažejo v stopnji inflacije in v padcu življenjskega standarda, ti problemi so problemi globoko porušenih blagovno-denarnih odnosov, strukturnih problemov v našem gospodarstvu, naši gospodarski sestavi in nizki produktivnosti dela. Dejstvo je, daje danes razpoložljiv družbeni proizvod nižji kot je bil. Na račun odplačevanja dolgov, izgub in drugih obveznosti, moramo zmanjšati vse oblike porabe za več kot 10 odstotkov. To so novi pojavi, s katerimi se nismo v povojnem obdobju še nikdar srečevali. Pazpolagali smo z vedno rastočim družbenim proizvodom. Vendar pa je za vse nas pomembno, da spoznavamo, da vendarle gre za določene pozitivne premike v izvajanju gospodarske politike za leto 1984 ' in s tem tudi v izvajanju dolgoročnega programa gospodarske sta bilizacijc. V vsej Jugoslaviji in ne samo v Sloveniji imamo dinamičo stopnjo gospodarske rasti in to v zaostrenih mednarodnih in notranjih razmerah. Dinamika te rasti je pogojena Z večjim izvozom na konvertibilno področje. Del inflatornega financiranja in povpraševanja še vedno deluje, vendarle delujejo tudi nekateri kakovostni impulzi, ki pospešujejo gospodarsko rast. Kmetijska proizvodnja bo verjetno za dva odstotka večja. Po nekaj letih se realni družbeni proizvod spet povečuje za odstotek do dva. V izvozu na konvertibilno področje sicer ne dosegamo plana, ampak so težnje pozitivne. Pokritost uvoza z izvozom je večja. Drugo leto naj bi zaključili s suficitom vplačilni bilanci. Izboljšana je naša mednurodna likvidnost. Vse oblike porabe so mnogo bolj obvladane in skladnejše s planiranimi cilji. Povečala se je ukumuiativnost gospodarstva. Na investicijskem področju pa je položaj nezadovoljiv. Investicije spet naraščajo tudi v Sloveniji, vendar, pa jc zaskrbljujoča predvsem njihova struktura: premalo denarja gre za modernizacijo, tehnologijo, skuttku. premalo sc vlaga v znanje, ki postaja odloči len faktor v družbenem razvoju, gospodarskem razvoj" lwju za rast družbenega proizvoda. To bo treba upoštevan P" izae lavi novih srednjeročnih programov in pri tem bolj uposU vati analize in študiji'- narejene za dolgoročni razvoj do leta 2000. pa tudi druge izkušnje m raziskave. (I/ pogovora s kmiKinisli, ki delajo \ sredstvih Javnega Informiranju) Meti slovesnostjo pri spomeniku Kapnik, kjer je bila osrednja slovesnost, je delegacija zveze borcev, zveze komunistov m S/.Dl. iz Nuklega na vrhu Težičevega hriba položila vence pri novem spominskem obeležju, ki je bil odkrit v nedeljo, (-dh) — Foro: I. Pcrdun Ob 40-letnici prenosa ranjencev IX. korpusa s Primorske in Gorenjske na Notranjsko V nedeljo slovesnost na Mačkovcu pri Postojni V dneh od 13. do 20. avgusta 1944 so enote 31. divizije v sodelovanju s 30. divizijo prenesle na 153 kilometrov dolgi poti od Cerkna do Kozarč na Notranjskem 96 ranjencev, ki so bili evakuirani v bolnice v Južni Italiji. Dne 21. avgusta 1944 je del 31. divizije prenesel ranjence preko Prezida in Cabra v Kočevski Rog. Pri tem je sodelovalo 3500 borcev. Odbor skupnosti borcev 31. divizije je sklenil ob 40-letnici tega humanega, tovariškega dejanja postaviti obeležje, organizirati pohod po poti prenosa, z zaključno slovesnostjo na Mačkovcu (Ravbar komandi) pri Postojni pa počastiti ta pomembni dogodek. Tako bo v nedeljo, 23. septembra, ob 11. uri na Mačkovcu pri Postojni odkritje spomenika v spomin na evakuacijo ranjencev IX. korpusa, ranjencev v Sloveniji in delovanju partizanske sanitete. Livarji najboljši krvodajalci Jesenice — Letošnje krvodajalske akcije na Jesenicah se je udeležilo 1507 krvodajalcev, od teh je bilo kar H89 krvodajalcev iz jeseniške Železarne. V primerjavi z lani se je akcije udeležilo več krvodajalcev iz Železarne, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti v občini. V primerjavi s številom zaposlenih po posameznih temeljnih organizacijah so se akciji najštevilneje odzvali livarji, sledijo delavci iz že-bljarne, skupnih služb, remontnih delavnic in drugih temeljnih organizacij- D. S. Sekcija partizanskih zdravnikov pri Zdravniškem društvu Slovenije bo organizirala ta dan, 23. septembra, ob 15. uri v zdravstvenem domu v Postojni simpozij pod Naslovom »Partizanska saniteta in evakuacija ranjencev v Sloveniji v času NOB«. Na simpozij vabijo zdravstvene kadre — partizane in zdravnike, še posebej tiste, ki skrbijo za zdravstvo v organih LO in DS. Na svečanost na Mačkovcu bo prišla mladinska pohodna enota, ki bo krenila na pot 21. septembra ob 8. uri iz Cerkna, pred tem pa bo na gasilskem domu v Cerknem ob 7.30 odkrita plošča v spomin na pricetek evakuacije ranjencev. Kulturni program bo pripravila osnovna šola »Spomenik NOB« Cerkno. Posebna svečanost bo 22. septembra ob 10. uri na Hudem polju ob spomeniku bolnice Pavla, koder je bilo prevzeto v transport 50 ranjencev. Na Vojskem in Otlici bosta razgovor partizanskih zdravnikov s pohodniki in miting. Prireditelji, odbor skupnosti borcev 31. divizije, vabijo vse borce in prebivalstvo, da se prireditev udeležijo v čim večjem številu. Za prihod na Mačkovec velja uporabiti redne avtobusne linije in železnico, možen pa je dohod do prireditvenega prostora tudi z osebnimi avtomobili. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo SRS, sopo-krovitelji pa so: IBI Kranj, Tovarna zdravil Krka Novo mesto in Lek Ljubljana. Ob tej priložnosti bo izšla tudi posebna brošura, ki obravnava prenos ranjencev, izšla bo tudi posebna spominska značka za pohodnike. Križe, Pristava, Sebenje in Senično praznujejo V nedeljo veliko praznovanje v Gozdu Tržič — Vse te štiri tržiške krajevne skupnosti praznujejo 7. oktobra, na dan požiga vasi Gozd. Letošnje praznovanje bodo te krajevne skupnosti začele že v nedeljo, 23. septembra, ko bo ob 11. uri v Gozdu veliko zborovanje in srečanje borcev Kokr-škega ter Gorenjskega odreda, koroških partizanov in aktivistov OF kranjskega okrožja. Praznovanju krajevnih praznikov in počastitvi spomiiia na-40-letnico požiga Gozda se bo pridružilo še praznovanje 40-letnice obnovitve Kokrškega odreda. Na veliko proslavo v Gozdu vabijo prireditelji borce, aktiviste in občane Gorenjske, posebno pa mladino. Zbranim borcem v Gozdu se bo v nedeljo dopoldne pridružila tudi pohodna brigada, ki je v soboto, 15. septembra, krenila na 9-dnevni pohod po poteh Kokrškega odreda. V Gozdu bo proslavo spremljal bogat kulturni program, po uradnem delu pa bo tu veliko partizansko srečanje. Praznovanje bodo krajevne skup nosti Križe, Pristava. Sebenje in Senično nadaljevale še naslednja dva tedna. Tako bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 10 uri teniški turnir dvojic, v torek, 25. m v sredo, 20. septembra ob 10. uri bo občinsko prvenstvo v atletiki in otvoritev prenovljene atletske steze, v četrtek, 27 sep- tembra, ob 17. uri bo šahovski turnir, v petek, 28. septembra, ob 16. uri bo rokometni turnir generacij. Ta dan ba tudi pohod učencev tržiških šol k spominskemu obeležju na Ve-ternem. V soboto, 29. septembra, bo ob 9. uri moški in ženski turnir v namiznem tenisu, posamezno in dvojice in ekipno tekmovanje v balinanju, v katerem se bodo pomerila moštva vseh štirih krajevnih skupnosti. Ta dan ob 18. uri bo tudi razvitje prapora ob 00-letnici gasilskega društva Križe. V nedejo, 30. septembra, bo ob 9. uri turnir v malem nogometu med ekipami vseh štirih krajevnih skupnosti. V ponedeljek, 1. oktobra, bo ob 17. uri odbojkarski turnir med ekipami krajevnih skupnosti, v torek, 2. oktobra, pa bo ob 16. uri tradicionalni kros v Seničnem. V četrtek, 4. oktobra, bo ob 16. uri trim kolesarjev krajevne skupnosti Pristava, v petek. 5. oktobra, ob 16. uri pa ekipno tekmovanje za moške in ženske v kegljanju. V soboto, 6. oktobra, ob 10 uri bo orientacijski pohod učencev ti/.iskih osnovnih šol. Praznovanje bo zaključeno ta dan s slavnostno sejo, ki se o pričela ob 18. uri v osnovni šoli Kokrškega odreda, s podelitvijo priznanj, diplom in pokal*>v. D. D. Martin Košir: »Hrana je v svetovnem meril.' postala orožje, močnejše od nafte in raket« Poudarki iz govora Martina Koširja, republiškega seVuw ja za ljudsko obrambo in člana izvršnega sveta skupščir SK Slovenije ob 20-letnici Kmetijsko-živilskega kombin* Gorenjske. — Obdobje, v katerem je nastajal kombinat, je bilo za krnel politiko zelo pomembno. Z zavračanjem Krekove klerikalne na vasi in kmetijske delavske zadruge, organizirane po vzhodne* ru, smo začeli iskati nove rešitve. V ospredje smo postavili dru organizirano proizvodnjo, ne glede na lastništvo zemlje. Prav!,; štvo je bilo vedno tudi kamen spotike. - — Na tedanje razmere je pomembno vplivala tudi agrarna i ma in ukrepi revolucionarne oblasti, s katerimi je bila odvzeta; bivšim veleposestnikom, belogardistom in izdajalcem. Veliko \ tudi opuščenih zemljišč, še zdaleč pa niso bila primerno obdela«j razdeljena. Zložba in ureditev teh zemljišč je bila ena prvih jih je uspešno vodil novoustanovljeni kombinat. Posamezni o::J njihovi delavci, ki so izvajali ureditvena dela, so se spoprijemali%i čnimi odpori zastarele miselnosti o kmetijski proizvodnji, pa tudi pori proti revolucionarni oblsti. Morala so preteči leta, da so b pori zlomljeni in preseženi. — K skupni obrambni moči pomembno prispeva pra\ kmetijstva. Hrana je v svetovnem merilu postala orožje, močtajj nafte in raket. Ustrezen prostorski razvoj kmetijstva, razvoi vitih in hribovskih območij, ohranjanje in širjenje kultiviianiaj šifi so strateške usmeritve, ki nam omogočajo učinkovitost » spremenjenih razmerah. Tudi v najtežjih. Zato imamo tudi kušenj, saj je bil slovenski kmet tisti, ki je v najbolj usodnih dneh"" še preteklostiodločilnoorisDevalz vsako žc;vijo in letino k močil noosvobodilne borbe. — Na prvem mestu je treba s skupnimi pospeševalnimi akc.; intenzivirati kmetijsko proizvodnjo in zagotoviti rajonizacijo pn* ve. Velike rezerve imamo v zemljiški politiki, saj je v Sloveniji še v ko neobdelane ali pa slabo obdelane zemlje. Kadrovski primanjkl v pospeševalni službi. Politika cen in nizka produktivnost stašei rak rana slovenskega kmetijstva. Višje cene oziroma njihovi jx so sicer nujnost, vendar pa to ni trajna rešitev. Neizkoriščene L so v uvajanju agrotehničnih ukrepov, bogatitvi znanja, iskanju! nih cenejših pristopov v raznih oblikah združevanja dela, sredste zemlje. Prepočasi se uveljavljajo prednosti združenega kmeta, siab»d odgovornost, dogovorjene obveznosti se ne izpolnjujejo in podobne] — Napori družbe za izboljšanje razmer v slovenskem kmetij so veliki. Lani je bilo vanj nepovratno vloženih 3 milijarde nc\ > narjev v obliki premij, regresov in drugih ukrepov. Za naložbe sm, gotovih 8,3 milijarde novih dinarjev. Zagotovljen je bil uvoz najnu šega reprodukcijskega materiala, umetnih gnojil, rezervnih d kmetijsko mehanizacijo. Zdaj si prizadevamo za zniževanje ofc mer, za oblikovanje rezerv semen in podobno. — Imamo vse možnosti, da se sami oskrbujemo z večno membnejših kmetijsko-živilskih proizvodov ter da se še v večji' vključujemo v širši prostor in izvoz. Bolj si bo treba prizadeva: vitalizacijo visokogorskih kmetij in neposredneje vplivati na vanje kmetijskih površin, ki so prav na Gorenjskem omejene že naravnih danosti. Ocena samoupravnih interesnih skupnosti Organizacijsko odlične, vsebinsko klavrne Ljudje so premalo poučeni in vidijo v samoupravnih intu* skupnostih le administracijo, birokracijo in parazita, ki M kega petnajstega odžre petino plače — Krivda je tudi pri 3 se predolgo ukvarjajo s svojo formalno organiziranostjo, i dela pa puščajo vnemar Kranj — Nekateri ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih vidijo le porabnika, ki pobere petino zaslužka, od katerega naj bi se redila sisovska birokracija. Ne pomislijo namreč, da je SIS vir financiranja vrtcev, zdravnikov, prihodnja pokojnina ... Nič čudnega, da ne pomislijo, saj o samoupravnih interesnih skupnostih večinoma ne govorimo v tej luči, temveč bolj o organiziranosti, strokovnih službah, odstotku, ki gre za njihovo financiranje, premalo pa o vsebini. Ko je pred dnevi tudi predsedstvo kranjskega občinskega sindikalnega sveta razpravljalo o tem problemu, se je beseda večinoma sukala okrog prihodnje reorganizacije SIS. Dosedanjo organiziranost je ocenilo kot dobro, vsaj s formalne plati, pripombe pa je imelo k vsebini. Kakšen smisel ima še tako popolna organizacija, če ostajajo delegatske klopi na skupščinah SIS na pol prazne, če so razprave skope, če ima zaradi slabega skupščinskega dela in neodgo-. vornega delegatskega delovanja vse manj ljudi vpliv na dejavnosti, ki jim pripisujemo poseben družbeni pomen, če zaradi tega ni prave učinkovitosti, torej tudi*ne zaupanja. V prihodnjem delegatskem mandatu (če prej ni mogoče na tem področju kaj storiti) bo treba za organizacijsko fasado stvari bolje urediti. Tudi sindikat bo moral gledati, kak šne ljudi bomo posadili v delegatske klopi, da bo delo kvalitetnejše,'odgovornost pa večja. Tudi družbonopoli tično in delegatsko izobraževanje, seveda boljše kot danes, naj bi v prihodnje dobilo večjo težo. Da bi sistem v prihodnje bolj ubrano delo val, bi se moral sindikat (in na drugi »fronti« socialistična zveza) kdaj pa kdaj posvetovati z delegacijami, kjer je čutiti slabosti. Tudi reorganizaciji strokovnih .služb se ne bo mogočo izogniti, šo ocenili pri sindikatu. Zaradu optimalne organizacije dela: radi varčevanja, naj bi se vse? vne službe SIS združile v I Tako bo laže premagovati storske in kadrovske težav*: kat je terjal tudi, naj se pomenijo tudi o tem, zakaj)M la reorganizacija nekaterih J sti posebnega družbenega po ; D. ZJ Izmenjava novatorskih izkušenj Jesenice — Člani društvi ljev in avtorjev tehničnih Jesenice že nekaj let sodo.u | dobnimi društvi po vsej J,c,-saj ugotavljajo, da so '.. H nadvse koristni. Novatorj tehničnih izboljšav izmenjuje1 kušnje, se pogovorijo o delu.' jujejo pravilnike in išoajl najbolj smotrne rešitve zackvj Jeseniški inovatorji so stike z Reko in Siskom. Presi:' ni m so jih obiskali inovafel ska in si ogledali muzej, u nato pa so jim Jeseničani; delovanje jeseniškega dr., v V pogovoru so posveti zornosti prenosu informati lih inovacijah med železa) dogovorili, da bodo izmet se posameznih izboljšav. | o povezavi razvoj no-raziskovj javnosti in množične inovN ,! javnosti. Novatorjf iz Siska so pr* naj bi v prihodnje njihova sjp' potekala tako, da bi m> tj| inovatorji posameznih deja\i metalurških strok in se na« posvetili posameznim proto* GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Investicije na kritični spodnji meji Škofjeloško gospodarstvo je v prvem polletju doseglo ugodne poslovne dosežke, investicije pa so padle na 8,5 odstotka v družbenem proizvodu, kar je pod gorenjskim in slovenskim povprečjem Gospodarskih in negospodarskih investicij ni moč ločevati, pri odločanju zanje je treba upoštevati nujnost in upravičenost Predsedstvo SZDL je mnenja, da zakon o prepovedi negospodarskih naložb upravičeno ni bil sprejet Škofja Loka - Predsedstvo občinske konference SZDL Škofja I.oka je obravnavalo poslovne rezultate gospodarstva v prvem polletju in jih ocenilo kot ugodne. Struktura porabe se izboljšuje v korist akumulacije, ohranjata se ekonomičnost in pol na zaposlenost. Zaskrbljujoč pa je MSC manjši delež investicij v družbenem proizvodu, ki je v prvem polletju zdrsnil na 8,5 odstotka in je za 3 oziroma 4 odstotke nižji kot na Gorenjskem oziroma v Sloveniji, hkrati pa tudi pod ravnijo enostavne reprodukcije. To pomeni, da gospodarstvo nima niti toliko denarja več, da bi obnavljalo obstoječo opremo. Vzrokov za vse manjše naložbe je več Delovne organizacije zaradi monetarnih . ukrepov vse več denarja namenjajo za trajna obratna sredstva, kar je prav gotovo dobro. Veliko sredstev iz delovnih organizacij odteče v obliki najrazličnejših sovla-ganj za zagotovitev surovin in repro-materialov. Zaostrili so se pogoji in postopki za začetek investicije. Za naložbe je vse manj kreditov, vlaganja so razdrobljena, programov za ■skupna vlaganja skoraj ni, primanjkuje tudi dobrih izvozno usmerjenih programov, ki bi bili podlaga za prestrukturiranje gospodarstva. Resnici na ljubo pa je treba dodati, da evi- denca o višini naložb ni točna, ker v delovnih organizacijah marsikaj modernizirajo in kupijo na račun investicijskega vzdrževanja. Prav tako nikjer niso zajeta vlaganja v kooperacij sko kmetijstvo, za katerega so y letošnjem prvem polletju v škofjeloški občini porabili 90 milijonov dinarjev. Struktura investicij je dobra. V prvem polletju so od celokupne vsote investicij skoraj dve tretjini porabili v gospodarstvu, petino v stanovanjskem gospodarstvu in 5,6 odstotka v negospodarstvu. Vendar pa le malo gospodarskih investicij sledi osnovnemu cilju — prestrukturiranju proizvodnje in povečevanju izvoza. Izjeme so Iskra Železniki, Jelovica in Alples. Velika ovira za večje investiranje je tudi skrajno zaviralna politika pri razpolanju z devizami. Znano je, da gospodarstvo ni uspelo prodreti s predlogpm, da bi razpolagalo z vsaj nekajodstotnim deležem deviz, s katerimi bi po svoji presoji kupovalo opremo. V marsikateri delovni organizaciji nimajo ljudi, ki bi znali pripraviti kvalitetne investicijske programe, preslabo planirajo, vse to pa povzroča, da se ne porabi niti denar, ki je na razpolago. Opazno je tudi drobljenje investicij. S tem se zame- Majhna vrednost investicij V primerjavi z lani je vrednost investicij v kranjski občini upadla dobrih 22 odstotkov — Pri tem je vrednost negospodarskih investicij celo večja od gospodarskih — Za investicije trenutno namenjamo komaj (> odstotkov družbenega proizvoda Kranj — Čeprav je število prijavljenih investicij v prvi polovici leta kranjski občini še kar obsežno, saj obsega 110 prijav, je iz predračun-ike /rednosti investicij razvidno, da ■ kranjsko gospodarstvo v tem ob- ■'■ • '.irnenja le 6 odstotke družbe-: -zvoda. Večina prijavljenih novih investicij je gospodarskih, le -''odstotkov odpade na.negospodarske investicije. Skupna vrednost in- -•• Cij dosega 1,2 milijardi novih dir>. pri čemer investitorji namenjajo večinoma lastna in združena sred-" ■ medtem ko so se bančni krediti li na dober odstotek. Čeprav po 'eta 1981 je bilo v Sloveniji za naložbe porabljenih 24 odstotkov družbenega proizvoda, na Gorenjskem pa 15 odstotkov. Lani in letos je delež naložb v Sloveniji upadel na 15, na Gorenjskem pa na 11 od-totkov, kar ne predstavlja več niti sredstev obračunane amortizacije. Posledice takšnega zaostajanja naložb se že kažejo, saj je proizvodnja v letošnjem prvem polletju le za dober odstotek večja od lanske, izvoz raste počasneje kot v Sloveniji, stroški so za 35 odstotkov hitreje porasli od dohodka, poslabšala pa se je tudi delitev dohodka v družbenem proizvodu. Če so v Sloveniji na 100 dinarjih nove vrednosti porabili za osebne dohodke 32 dinarjev, so na Gorenjskem že 41 dinarjev. To z drugimi besedami .pomeni, da gorenjska industrija postaja delovno intenzivna, ker premalo vlaga v modernizacijo, specializacijo, večjo inventivnost in programe, ki bi prinašali več dohodka. L. B. gljuje preverjanje učinkovitosti naložbe. Od začetka do zaključka investicije je še vedno predolga doba. potrebna bi bila večja osebna odgovornost pri vodenju in boljši strokovni nadzor. Na seji je tudi prevladalo stališče., da.je vprasljiyp ločevanje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami, ker je vlaganje v gospodarsko infrastrukturo in posredno tudi v družbene dejavnosti lahko učinkovita gospodarska naložba. Predsedstvo je bilo soglasno, da je prav, da zakon o omejevanju negospodarskih naložb posebno zaradi skrajne neselektivnosti,- ni bil spre jet. Bilo je mnenja, da je treba pri odločanju o negospodarskih naložbah upoštevati upravičenost predvsem z. vidika potreb in razvitosti gospodarstva. V občini Škofja Loka so selektivnost pri negospodarskih naložbah dosegli in jo tudi uresničujejo- V škofjeloški občini že nekaj let uresničujejo program vlaganj v vzgojnoizobraževalne objekte, ki se financira iz občinskega samoprispevka in deloma iz sredstev skupne porabe. Program iz leta 1980 je bil leta 1983 ob spremembi srednjeročnega plana 1981—85 skrčen na najnujnejše objekte tako, da bo do leta 1985 uresničeno dve tretjini prvotno načrtovanih naložb. Ponovno pa bo treba preveriti obnove in novogradnje gasilskih domov, predvsem zaradi razdrobljenosti. Precej delajo tudi v krajevnih skupnostih, kjer veliko prispevajo krajani sami, veliko si pomagajo s prostovoljnim delom, nekaj pa prostovoljno pomaga tudi združeno delo. Ker je denarja za naložbe malo in je razdrobljen, je "nujno potrebno pri izdelavi novih srednjeročnih programov posvetiti zlasti prestrukturiranju gospodarstva več pozornosti, prav tako pa tudi skrajno gospodarno načrtovati negospodarske naložbe. Ponovno je treba zahtevati spremembe pri razpolaganju z devizami za uvoz /opreme in več bo treba vlagati v proizvodnjo hrane. Nujno potrebno bo potegniti plinovod do industrijskih delovnih organizacij ter postaviti avtomatsko telefonsko centralo. Stanovanjsko gradnjo naj bi planirali na ravni potreb naravnega prirasta prebivalstva, obenem pa je treba izboljšati prostorsko načrtovanje, ki bo omogočalo racionalno gradnjo in boljšo izkoriščenost prostora. Pri vlaganjih v krajevnih skupnostih bo' prav tako treba biti previdnejši. Večletno padanje življenjskega standarda ne dovoljuje več novih odrekanj, gospodarstvo pa tudi ne more več pomagati. Predvsem, so menili na seji predsedstva, je potrebno tudi na tem področju bolj upoštevati ekonomske in tržne zakonitosti in odpraviti razbohoteno administriranje. Z administrativnimi prepovedmi se problemi le poglabljajo, njihovo reševanje pa odlaga. Predlagani, a ne sprejeti zakon o prepovedi negospodarskih naložb je primer takšnega ravnanja. L. Bogataj Priznanju /.uslužnim delavcem, poslovnim partnerjem in kooperantom — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske je ob 20-letnici podelil zaslužnim delavcem, kooperantom in poslovnim partnerjem plakete in priznanja, delavcem pa jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let dela v kombinatu in v njegovih predhodnih organizacijah. Plakete KŽK so prejeli Milka Klemenčič iz Oljarice, Niko Eržen iz obrata Vrtnarija, Tilka Vdir iz tozda Komercialni servis ter delavci kmetijskega posestva Bled, poleg njih pa še delovne organizacije, s katerimi kombinat uspešno sodeluje. — Na sliki: direktor KŽK Gorenjske Jože Kavčič (v sredini) in predsednik delavskega sveta Lojze Nosan (levo) izročata priznanje Niku Erženu (desno). — Foto: F. Perdan Zadovoljiva pšenična letina V kombinatu presegli 43 stotov ga sporazuma presegli za 1948. Zadružniki so doslej za načrtom zaostali za 3114 ton, vendar z odkupom še niso končali. Kranj — V Gorenjski kmetijski zadrugi, ki združuje zadružnike iz kranjske in tržiške občine, so doslej odkupili 715 ton pšeničnega zrnja, okrog 40 ton pridelka pa pričakujejo še pri zamenjavi zasemenško pšenico. V kranjski občini so odkupili 645 ton, kar je 60 ton več od pogodbenih količin, za katere so.se dogovorili s kmeti, sicer pa domala četrtino manj od obveznosti iz samoupravnega sporazuma. (925 ton) in osminb manj kot lani (804 tone). V zadrugi so s tolikšnim odkupom zadovoljni, saj je spomladi občinska komisija ugotovila, da je pozeba za 38 odstotkov zmanjšala pridelek; hkrati pa se zavedajo, da so možnosti še precejšnje. Kmetje so namreč lani posejali s pšenico 535 hektarov, kar pomeni, da so ob povprečnem hektarskem pridelku 37 do 38 stotov pospravili ob letošnji žetvi okrog 2000 ton pšeničnega zrnja. Tretjina ga je (bo) odkupila zadruga, ostali pridelek bodo porabili za peko doma-šega kruha in kljub prepovedi tudi za krmljenje živirTe. V zadrugi ugotavljajo, da bi tudi letos odkupili nekaj več zrnja, če bi bila koruza za zamenjavo bolj kakovostna, če bi v vaseh Združitev in reorganizacija obenem Ob predvideni združitvi spzda KIT in Mercator v eno sestavljeno organizacijo se KŽK Gorenjske obeta tudi več organizacijskih sprememb Kranj — Te dni se zaključuje javna obravnava o združevanju organizacij združenega dela v sestavu sozdov KIT in Mercator. Nova sestavljena organizacija združenega dela, za katero je predvideno ime Merca-tor-KIT, naj bi začela delovati v začetku prihodnjega leta. Takšno združevanje, na zadnji seji ga je podprl tudi kranjski izvršni svet, poglablja reprodukcijsko in branžno povezanost agroživilskih organizacij posav-sko-dolenjskega, ljubljansko-no-tranjskega, gorenjskega in zgornje-savinjskega območja. Povezovanje sozda Kit z Mercator-jem zadeva seveda tudi KŽK Gorenjske. Že doslej je KŽK Kranj ugotavljal, da je združevanje v KIT prineslo več dobrih rezultatov kot slabih, posebno še na področju kmetijstva in mlekarstva, saj je tu naj; več skupnih interesov z drugimi članicami v sozdu KIT. Še posebej pa so bili očitni učinki združevanja sredstev v interni banki. V KŽK Kranj od povezave obeh sozdov pričakujejo predvsem boljšo povezanost trgovine in s tem večjo prodiijo svojih proizvodov, dosti večje možnosti pa si obetajo tudi glede izvoza svojih izdelkov, saj ima sedanji sozd Mercator razvito zunanjetrgovinsko nad uvozom. Nenazadnje si od povezave in koncentracije znanja obetajo tudi uspešnejši razvoj tehnologije. Predlagana združitev obeh sozdov prinaša tudi vrsto organizacijskih sprememb v KŽK Gorenjske. Tako je namreč predvideno, naj bi se še pred združitvijo obeh sozdov iz sestave delovne organizacije izložila temeljna organizacija Oljarica in postala enovita organizacija v novem sozdu. Ukinila bi se temeljna organizacija Trgovina na drobno ter se vključila v temeljno organizacijo Mesna industrija Škofja Loka. V temeljno organizacijo Agromehanika pa bi se priključila dejavnost ukinjene temeljne organizacije Strojni obrati Kožarje v delovni organizaciji Ljubljanske mlekarne, medtem ko bi se temeljna organizacija Tovarna mesnih izdelkov Ljubljana — delovna organizacija Velepreskrba Mercator ukinila in priključila temeljni organizaciji Mesna industrija Škofja Loka. Ker so organizacijske spremembe, ki zadevajo KŽK Gorenjske, v gradivu o združevanju obeh sozdov le omenjene, je kranjski izvršni svet menil, da bi bilo treba še pred reorganizacijo v KŽK izdelati družbenoekonomsko oceno nove organiziranosti. ob cesti Kranj-Preddvor pravočasno opravili zložbo zemljišč, če br se v zadrugah ob času žetve bolje organizirali ... Le v Naklem in Tržiču so pšenico odkupovali neposredno s polj, drugod le na odkupnih mestih. Prihodnje leto naj bi v Gorenjski kmetijski zadrugi odkupih kar 100 ton pšenične letine — v Cerkljah 435 ton, v kranjski Slogi 380, v Naklu 130 in v Tržiču 55 ton. V zadrugi so že nabavili 100 ton semena macvan-ke, zlate doline, novosadske rane, kragujevčanke, baranke, superzlate in balkana. Kilogram semena bo veljal 53 dinarjev; zadruga pa se-ze dogovarja z intervencijskim skladom, da bi ga le-ta regresiral z nekaj več kot 20 dinarji, toda le pridelovalcem, ki bodo s hektara oddali 2,7 tone pridelka. Čeprav so spomladi v temeljni organizaciji Kmetijstvo v Kmetijsko-živilskem kombinatu Gorenjske 8 hektarov pšenice preorali in četudi je pozeba za petino razredčila posevek, so v celoti izpolnili načrt iz samoupravnega sporazuma. Z 220 hektarov njiv so oddali 950 ton pšenice in dosegli povprečni hektarski pridelek 4320 kilogramov, kar je bilo za 200 kilogramov bolje kot lani. Polje ob kranjski vrtnariji se ne imenuje zaman Zlato polje; letos so na njem pridelali 5750 kilogramov zrnja na hektar, kar je bil za gorenjske vremenske in podnebne razmere odličen dosežek. Ječmena je letos dal nekoliko manj kot lani, to pa predvsem zaradi pozne žetve. Pridelali so ga 376 ton ali 3835 kilogramov na hektar. Prejšnje leta so pridelek prodali pivovarnam, letos bodo vsega porabili za krmljenje živine v kombinatu. V letošnjem setvenem načrtu so zato, da bi postali manj odvisni od drage koruze, namenili ječmenu še 42 hektarov večje površine kot lani. Na novopridobljenih površinah na letališču je letos prvič raslo 39 hek-tartov rži. Čeprav zemlja še ni dovolj rodovitna, je bil pridelek dober. Za ljubljanski Lek so pridelovali rž na 196 hektarih. Letina je bila povprečna: na vsakem hektaru so nabrali 114 kilogramov rožičkov in naželi 5200 kilogramov rži. Donostnost pridelovanja rožičkov se je zmanjšala, zato bodo v kombinatu že to jesen z ržjo posejali manjše površine — 160 hektarov, prihodnje leto pa še 60 hektarov manj. Bolj gospodarno je bilo pridelovanje oljne ogrščice, ki jo je odkupila tovarna olja v Slovenski Bistrici. Na Zlatem polju so dosegli za slovenske razmere odličen pridelek (3245 kilogramov zrnja na hektar), medtem ko je bil na obratu Šenčur manjši, ker je rasla na meliorira- ■ nih površinah. Letos bodo v kombinatu z oljno ogrščico posejali še enkrat večje površine kot lani. GLA84 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 18. SEPTEMBRA ti PISMA BRALCEV PONEDELJKOV IZLET K pisanju meje spodbudil čla nek o oskrbniku koče pod Bogatinom- iam smo bili z ženo in sinom pred štirinajstimi (tuevi. Serpentine od slapa Saviee se niti niso iako ■vlekle- in že sem srebal dobro juho i> prijazni koči na Koinni. Ob 15. Hrt smo že sedeli v kočt pod Bogatinom. Bili smo začudeni, ker je bila prazna in i udi po polurnem čakanju se na klice — Dober dan! ali Halo.' ni nihče oglasil. Zalo se je žena ojunačila in klicala oskrbnico v zgornjih prostorih koče. Potem se je oglasil oskrbnik. Bilo je megleno vreme in rahlo je rosilo,' vidljivost morda 10 metrov. Odločil sem se, da urenoči-mo. r koči. Vendar je moje upanje V hipu zbledelo, ko je oskrbnik odločno vprašal na moje vprašanje po prenočišču: Ali je ria Komni vse zasedeno? Odgovor — \e! saj sploh nismo sj)raševali. ker se je vreme poslabšalo v tem trenutku, ga je še bolj vznejevoljil. Pojasnilo, da smo namenjeni v kočo pri Krnskem jezeru je odprlo vse njegove govorne sposobnosti. Prepričale so me. da v koči ne bomo prenočili, ker si tega oskrbnik ne želi, čeprav nisem vedel', + ukaj. Zakaj tovariš oskrbnik? Naj naštejem nekaj prepričevalnih oskrbnikovih misli: naj le gremo, da se pot dviguje samo tristo metrov, sicer je položna, da jo je on prehodil v dobri uri. da bo nehalo deževati, da se megla hitro dvigne, da imajo v koči pri Krnskem jezeru 80 ležišč, da je v ponedeljek tako vse prazno in na koncu, da nas ne podi. In smo šli! Ko smo zvečer ležali na skupnem ležišču, je sin zadovoljno hvalil no've jogije češ, da so verjetno boljša, kot v koči pod Boga- Uspela tekmovanja ribičev Kranj — Ribiška družina Kranj je prejšnjo in minulo soboto v bajerju v Bobovku na Kokrici pri Kranju pripravila dve uspeli ribiški tekmovanji. Prejšnjo soboto, 8. septembra, je bilo mednarodno tekmovanje v ulovu rib za pokal skupščine občine-Kranj. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip oziroma 24 ribičev; med njimi tudi ribiči iz italijanskega Rivolija. Med posamezniki so bili na tem tekmovanju najboljši Anton Borišek, ki je ujel 135 rib, drugi je bil Jože Jarc (87), tretji pa Franc Frank (76). Ekipno pa je bila najboljša, in je osvojila tudi pokal skupščine občine Kranj, L ekipa Kranja v sestavi Matko Hu-dovernik, Jože Jarc in Anton Borišek. Drugo mesto je osvojila mladinska ekipa Rivolija, tretja pa je bila II. ekipa Kranja. Minulo soboto, 15. septembra, pa je bilo v Bobovku člansko tekmovanje ribičev v ulovu velike ribe. Ponovljenega tekmovanja (prvič je bilo 25. avgusta in nihče od 58 tekmovalcev ni ujel nobene ribe) se je tokrat udeležilo 71 članov. Po poltretji uri trajajočem tekmovanju je zmagal .lože Mabič, ki je ujel 1502 grama težkega krapa, drugi pa je bil Branko Štete, ki je ujel 752 gramov težkega krapa. Na nedavnem mednarodnem tekmovanju v ulovu rib na Bledu so se člani kranjske ribiške družine prav tako dobro odrezali. Prva ekipa Kranja je namreč osvojila prvo mesto in tudi pokal. Prihodnjo soboto, 22. septembra, bo na igrišču pri bajerju v Bobovku še eno tekmovanje, ki ga organizira Ribiška družina Kranj. Tokrat se bodo člani pomerili v suhih disciplinah. A. Ž tinom. Takrat se oglasi sosed na zgornjem pogradu in nas vpraša, če nas je oskrbnik tudi prepričeval, naj odidemo. Njemu in ženi je že ob 11. uri obetal vse najlepše v koči pri sedmerih jezerih in njegovemu pripovedovanju še bolj duhovitih oskrbnikovih ute-nieljitev, smo se vsi smejali. (Cprav si tega ne znam razložiti, vas prosim tovariš oskrbnik: Snemite napis nad točilno mizo: m: pij. čE misliš pozabiti PLAČALI! ker pomeni nezaupanje do poštenih planincev, in odidite z njim v dolino Matevž Oman, Kranj OBSTOJ SRKDNJE MEDICINSKE ŠOLE NA JESENICAH Kot bralec bi rad napisal nekaj o tem, kaj mislim o šoli za srednji medicinski kader tia Jesenicah. Čudim se uredništvu Glasa, da objavljajo takšne neodgovorne članke kot dne 31. 8. 1984. V njem pisec že kar v naslovu pove, kuko mora biti. Če smo se že odločili za bolj gospodarno obnašanje na vseh ravneh, se bomo morali tega tudi držati. Smo za stabilizacijo, če gre za druge, kadar pa gre za konkretne primere, ki se tičejo nas, se obnašamo popolnoma drugače. Zakaj toliko polemike okrog predloga za ukinitev te šole? Mislim, da dokazi v omenjenem članku niso realni, kajti Gorenjska bo ravno tako prišla do potrebnega srednjem e d i cinskega kadra. VeČina naših medicinskih sester se je šolala v Ljubljani; in zakaj tudi v bodoče ne bi bilo tako. Tudi drago šolanje zaradi oddaljenosti ni zadovoljiv argument,' saj je središče gorenjske regije enako oddaljeno .od Ljubljane kot od Jesenic. Kje je torej razlaga za tako kategorično zahtevo po ohranitvi šole? Mislim, da je takšno obnašanje lokalistično. Gre nam za tO, da obdržimo v regiji neko ustanovo, ki smo si jo priborili v ugodnem času. Gre nam tudi za to, da potegnemo iz Ljubljane sredstva, ne glede na to, ali so nujno potrebna. To je pravzaprav igra, kdo bo koga. Seveda bo tako, dokler bo ostalo pri sedanjem načinu financiranja. Če pabi morale regije same vzdrževati šole, bi se jih gotovo branile. Rakovec Stane Slap 23, Tržič PRI NAS SAMO KUHAMO... Ne vem. kakšna kuharska sla je v zadnjem času popadla naše knjižne založbe. Kamorkoli me zanese korak, karkoli dobim pp pošti — vse je eno samo ljubo kuhanje z našimi recepti. Pridem v trgovino Državne založbe in se želim olajšati za kakšnih tisoč dinarjev, a ne kar tako. Imam specifične zahteve, majhne, ne zanimata me ne romantika i/i ne zgodovina, še manj osladni dr. romani, kriminalke pa sploh tako slabo prevajajo, da mi postaja slabo. Kakšna dobra stvar iz svetovne literature se sploh ne dobi, dobijo pa se kuharske knjige, kakršnekoli si po-- elite: od starih, preizkušenih receptov jugoslovanske, svetovne kuhinje ' do pristnih domačih žgancev, vmes pa take banmc ilustracije, da so morali iti ti skurski stroški v astronomske vi-šjne. Pridem domov in spet mi ta in ta založba kot njihovemu zveste mi naročniku ponuja nekaj izvir nega: recepte na karticah. Gorim naj od navdušenja in mesec za mesec zbiram recepte z vsega sveta po klubski ceni in po teh receptih kajpak kuham. Če imajo kuharskih knjig polna skladišča, je takšna komercialna poteza kajpak nujna, čeprai ni opravičljivo konjunkturno tiskanje takih priročnikov. Za tržišče, kjer je 50 odstotkov žensk zaposlenih in imajo zatorej veli ko drugačnih skrbi, kot je kuhi nja d la Sophia Loren, bi bile tri kuharske knjige'z ilustracijami in kakštia kuharska pratika na dve leti več kot dovolj. Nasploh pa je ta knjižna poplava hudo dvoumna: gospodinje danes tekajo od trgovine do trgovine, kadar so posebtie komercialne razprodaje makaronov in svinjskih polovic in jim še na kraj pameti ne pride, da bi kuhale po posebnih receptih s pikantnimi začimbami ali samo s skuto, kije po nesramnih 150 dinarjev. Poper pa sol pa kakšen lovorov list je vse, kar povprečna slovenska kuhinja da nes prenese, že vnaprej pa te vse mine, da bi žgance kuhal na sto načinov, če je navadna ajdova moka po 180 dinarjev .. . V Gorjah gradijo mrliške vežice — Do l oktobra bodo v Gorjah zgradili mrliško vežico, za katero so krajani zbirali denar s samoprispevkom. Zbrali so 6.520.000 dinarjev. V zgradbi bosta dve vežici, poslovni prostor, shramba, sanitarije, prostor za svojce in mala pisarna, skupaj 192 kvadratnih metrov prostoroj.-. Kajpada bo po 1. oktobru verjetno treba urediti še kaj drugega, od ceste do opornega zidu. Krajani težko pričakujejo, da bndo vežice zgrajene, čeprav se med tradiciji vdanimi Gorjanci pojavlja negodovanje, da ne bodo več umirali po starih šegah in navadah, ko so pokojniki ležali doma na »parah« in se je pri njih vso noč »vahtalo«. — Jože Ambrožič v PRA VNIK SVETUJE NADOMKSTILO ZA PRIZADETE OSE1SK P. F. H Kranja postopek oziroma kakšno so doV-narn.*. nadome- vno in telesno pirzadc tin ose ^ ^.^..n tp-ip duše. opoinjeot-fc" ~~--- - . . ~,„., Jr,lnnia vendar najdlje do dopol-ma v »»U rednW £ *^'domesmo dobijo osobo ki 2S3&žrS£S£* m»?°m ****'»de- lo. __,__i Določila zakona o pravici do nadomestila v višini 35 % poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v naši republiki v minulem letu veljajo od 1. junija letos. Menimo, da ima vaš sin pravi; co do nadomestila, vendar boste morali sprožiti postopek za priznanje pri Centru za socialno delo, priznala pa se bo s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve. , DELOVNA DOBA H. N. iz Radovljice • Sprašujete, ali se vam bo čas brezposelnosti, glede j, da ste bili prijavljeni na zavodu za zaposlova-štel v delovno dobo pri upokojitvi. Odgovor: Če ste bili v času brezposelnosti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, prejemali nadomestilo, ter pod pogojem, da so plačani prispevki, se vam bo ta čas štel v pokojninsko dobo. Ta čas se bo upošteval, Jko boste zaprosili za upokojitev. Povemo naj še, da se upošteva lahko le dve leti. na to nje Franci Dovč: Jezersko nekdaj in dan< od konjske Vprege DO DNEVNE MIGRACIJE »Daleč tam na severu Ljubljane, kjer ločijo nehotični \: kamniških»planin solnčno Kranjsko od gorate Koroške, reži rtu deželica, čisto samosvoja, obdana krog in krog od visokih gora. sko> (Rudolf Andrejka, 1921) Pot po dolini Kokre je bila že v srednjem veku pomembna] zovalka prometa med Kranjsko in Koroško. Iz Kranjske sc W sol, vino, olje, iz Koroške pa zlasti železne izdelke, puške in pište Boro vel j', začimbe, živila, platno itd. Že v 1(3. stoletju so napravili? načrte za zgraditev vozne ceste. Novo cesto po dnu doline pa so. dili leta 1870. Tedaj se je po dolini odvijal promet s konjsko vpi Razdalje do Železne kaple in Celovca so bile za takratno obliko! meta predolge, zato prebivalci niso tako pogosto odhajali v b1'' središča. Tudi razdalje do Kranja so bile dolge, poleg tega paje, sko v tistih časih pripadalo Avstriji. Pod jugoslovansko oblast;e zersko prišlo po končani prvi svetovni vojni. Meja je potekala pod3 našnjo gostilno Kanonier. Ko so v letu 1931^ uredili 1 krat teden? avtobusno povezavo s Kranjem se je čas potovanja bistveno skra,^ Večji razmah motorizacije se je začel po drugi svetovni vojnike* cesto po dolini Kokre asfaltirali in delno razširili. Z redno avtoMI povezavo, ki so jo uvedli leta 1956 je bilo Jezersko enkrat dnevno; vezano s Kranjem in Ljubljano. Šele tedaj so se Jezerjanom of boljše možnosti za širše povezovanje z ostalimi kraji v dolini V mahom osebnega prometa v zadnjih dvajsetih letih in z rednodne^ avtobusno povezavo s Kranjem in Ljubljano je Jezersko še boljp£* zano z dolino. Ugodne avtobusne zveze in številni osebni avtor.:-* so močno vplivali na številne socialne premike. Prebivalci Jezerska so se nekoč preživljali s kmetijstvom, gozdarstvom, trgovino in 1 mom. Razvoj prometa je te dejavnosti nekoliko zavrl, povzročil f' številno dnevno migracijo, delovne sile v bližnja industrijska snP prebivalstvo se je začelo odseljevati bližje delovnim mestom. Mi seje spremenila poklicna struktura, zaposlil se je tudi velik deli« kih prebivalcev. Tako danes skoraj ni kmetije iz katere ni vsa;' član zaposlen izven kmetijstva. Z vse večjo dnevno migracijo dek sile in šolajoče se mladine je pričela popuščati tudi navezanost? valcev na svbj kraj, ki se že kaže pri razvoju turizma in kmetrV MALOOBMEJNE PROPUSTNICE POSTAJAJO VSE BOLJ ISKANE Na Jezerskem vrhu je tudi maloobmejni in mednarodni i prehod. V primerjavi z ostalimi mejnimi prehodi na meji z Av nima večjega pomena (na meji z Avstrijo ima Jugoslavija 35 ir prehodov od tega je 15 mednarodnih in 20 maloobmejnih). Na prehod Jezerski vrh odpade le 0,7 odstotkov prometa od sku prometa na vseh mejnih prehodih z Avstrijo. V letu 1980 je meje stopilo 198.288 potnikov, leta 1983 pa 139.813 potnikov. Ob tem je trebno poudariti, da se je potniški promet na Jezerskem vrhu kot' na drugih mejnih prehodih po uvedbi pologa za prehod preko" oktobra 1982. leta zmanjšal. Primerjava podatkov med leti 1982 in 1983 nam pokaže, da ; jo v letu 1983 prestopilo 41.749 (18,6%) potnikov manj kot v letu > Za redni promet je torej značilno upadanje števila prehodov, po ;-strani pa je število potnikov z maloobmejnimi propustnicami L* poraslo, prav tako se je močno povečal tudi tovorni promet. Kaki je povečal maloobmejni promet nam najbolje ilustrirajo podatki; ta 1978 je na Jezerskem vrhu prestopilo mejo z maloobmejno pustnico 844 potnikov, leta 1981 se je število povzpelo na 152> pt kov, v letu 1983 (po uvedbi pologa) pa se je tb število povzpelo 10.474 potnikov. Torej se je število maloobmejnih prehodov od l! do 1982. leta povečalo več kot 10 krat. Vzroke za takšen porast pi* dov v malobmejnem prometu je potrebno iskati v uvedbi pologa'.' ugodnostih, ki jih imajo prebivalci obmejnih območij. Da seje! uvedbi pologa močno povečal interes za maloobmejne propu nam dokazujejo tudi podatki o izdanih maloobmejnih propusti Na Krajevnem uradu Jezersko so od uvedbe pologa, oktobra IS konca leta izdali 100 maloobmejnih propustnic, leta 1983 je ma mejno propustnico nabavilo 155 občanov. V 15. mesecih je bilo s*-na Jezerskem izdanih 255 novih maloobmejnih propustnic. SeveaV tem velja poudariti, da prebivalci Jezerskega maloobmejnih pre^ nic ne izrabljajo za velike in pogoste nakupe na sosednji strani.sti-k omejitvam nakupov močno prispevalo nenehno padanje tečaj*' narja in nasploh manjša kupna moč. Maloobmejne propustniee bivalci največ koristijo za vzdrževanje sorodniških vezi na drugi j ni meje. ' , . . Tovorni promet še do pred nekaj leti ni imel posebnega ^ V zadnjih letih pa je močno v porastu. Tako so na primer leta 197*" beležili le 125 tovornih vozil, v letu 1980 se je to število povečale' 2012, leta 1983 pa je mejo prestopilo 5482 tovornih vozil. V šestih* se je tovorni promet povečal za 40 krat. Velik del tovornega profl* odpade na tovarno celuloze v Rebro, odkoder vozijo celulozo zal trebe slovenske papirne industrije. RAZVOJ PREBIVALSTVA IN DNEVNA MIGRACIJA DELOVNE SILE Prebivalci Jezerskega so se še pred drugo svetovno v glav preživljali s kmetijstvom in gozdarstvom. 1931. leta je bilo v knu stvu zaposlenih okoli 40 odstotkov prebivalcev, okoli 29 odstotka se je preživljalo z gozdarstvom, manjši delež prebivalcev pa seje: življal s trgovino in turizmom. Redna dnevna avtobusna pov«* Kranjem in Ljubljano, ki je bila uvedena 1956. leta je to tradick* odvisnost od lokalnih naravnih danosti postopoma prekinjala. Z . raščajočo industrializacijo in motonzacijo so se tudi prebivalo. \ skega pričeli vključevati v sodobne tokove industrijske družbe.Z** so opuščati tradicionalne dejavnosti in se zaposlovati v industr. I čela se je dnevna migracija delovne sile, ki je do danes zajela £ ko 30 odstotkov delovno sposobnih prebivalcev. Po drugi stran;. močno zaposlovanje izven domačega kraja pospešila agrarna N marki je bila izvedena po drugi svetovni vojni Tedaj je prišlo i: privatneea sektorja v družbeni sektor veliko obdelovalne zemlje, kdanji veleposestniki, ki so pred agrarno reformo zaposloval, 10 in več delavcev (hlapci, dekle, pastirji, zagarji, služkinje itd) odvzemu zemlje odpustili najeto delovno silo. ki je tako ostala skromnih virovza preživljanje. In prav ta sproščena delovna s,., morala poiskati delo drugod Ker je Jezersko brez industrije SCS1: lo iskali bodisi v 20 km oddaljenem Preddvoru, v glavnem pa so M žili v industrijsko močno razvijajoči se Kranj. Mnog, so se p* bližie delovnemu mestu in s tem je pričelo upadanje števila p;o, cev ki fia v začetku tega stoletja niso poznali. Rudolf Andrejk; 1991 lota -/-misal da izseljevanja ni opaziti, kar se da razumet bri^heosoodarskih razmer. Statistični podatki potrjujejo, da je prt vakfcS™ Jedrskem vse od leta 1869, ko je štelo 496 prebivalci raščalo do leta 1961, ko je štelo 705 prebivalcev. Kot smo že do-, st s redm dnevna avtobusna povezava in zaposlovanje v dolinipn$f vala k odseljevanju prebivalcev. Tako se je prebivalstvo zmanjšeM prav do danes. (nadaljevanje v prihodnji številki) J OREK, 18. SEPTEMBRA 1984 KULTURA 5. STRAN O LAS "Nova pobuda o gorenjski kulturni reviji r V jeseniškem literarnem krogu se poraja pobuda o gorenjski kulturni reviji. Ne zgolj o literarni torej, temveč o reviji, ki bi imela poleg literarnega tudi pubficistični del. Nič novega, boste dejali, posebej tisti, ki veste, kako je podobna zamisel kranjskih literatov pred leti padla v vodo. Vendar, so nove in nove pobude o reviji dokaz, da pišoči na Gorenjskem želijo imeti revijo, ki bi objavljala njihove prispevke in bogatila kulturni utrip. , j* Razpis M Kurnikovih nagrad za leto 1984 Občinska kulturna skupnost Tržič razpisuje natečaj za Kurni-kove nagrade na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Nagrade podeljujejo po pravilniku, ki ga je leta 1973 sprejela skupščina tržiške kulturne skupnosti. Tako bodo podelili Kurnikovo plaketo in nagrado za najbolj delovno društvo v letu 1984 v tržiški občini. Podelili bodo še pet Kurnikovih plaket in nagrad ljubiteljskim kulturnim delavcem, ki so po splošni oceni dosegli kvalitetno umetniško ustvarjanje ali poustvarjanje ali pa so z organizacijskim in drugim delovanjem pripomogli k uveljavljanju kulturne-f,>| ga življenja v krajevnih skupno-I stih, organizacijah združenega I dela in v občini. I Predloge lahko pošljejo Zveza I kulturnih organizacij, kulturna ^fcruStva in organizacije, delovne organizacije, krajevne skupnosti ter delovni ljudje in občani. Pismene predloge, ki morajo ^ vsebovati dokumentirano uteme-Ijitev dela društva ali posamezni-e| kav sezoni 1983/84, pošljite izvrš-nemu odboru Zveze kulturnih or-ganizacij Tržič, Ulica heroja Bra-čtča 4. Sprejemali jih bodo do 10. ,4 novembra. Nagrade bodo podelili novem-ra. o ti i »j t* i* O jeseniški zamisli smo se pogovarjali /. enim od pobudnikov, z Edom Torkarjem, ki pisateljuje v svobodnem poklicu. »Na Jesenicah imate Liste, kulturno prilogo Železarja?« »Izhajati so začeli v sedemdesetih letih, urejalo jih je kulturno društvo Tone Čufar. Začetki .so bili široko zasnovani. Trideset, tudi štirideset ljudi je bilo poleg, pisatelji, pesniki, glasbeniki, slikarji, ljubitelji kulture. Zagretost je sčasoma upadla. Zadnja leta jih je bilo le še nekaj, ki so res sodelovali. Posebno Črtomir Šinkovec in Miha Klinar. Oba sta lani umrla, ostal je samo Joža Vari, urednik Železarja. Ni več prave uredniške pobude, kar se seveda zrcali v vsebini Listov. Posebej za mlade niso več zanimivi, vrh vsega neredno izhajajo. V začetku so izšli petkrat do sedemkrat na leto, sedaj ne več kot trikrat, še tedaj so v dobršnem delu posvečeni narodnoosvobodilni borbi.« »Kako je nastala zamisel o novi kulturni reviji?« »Ideja je bila živa že pred leti, ko so kranjski literati želeli Glasovo prilogo Snovanja spremeniti v revijo. Žal je zamrla. Na Jesenicah smo imeli v zadnjem času nekaj lepih kulturnih prireditev, posebej ob Prešernovem dnevu. Pogovarjali smo se in se dogovorili, da preko kulturne skupnosti in socialistične zveze damo pobudo. Nekateri se nagibajo k temu, da bi s pobudo pohiteli in jo tako vključili že prihodnje leto v kulturne finančne načrte. Drugi oklevajo, saj pravijo, da je treba pobudo temeljito domisliti, predvsem vsebinsko zasnovo revije.« »Kako si zamišljate vsebino revije?« »Vsekakor ne bi smela biti zgolj literarna, temveč bi se morala ukvarjati z vsemi kulturnimi vprašanji na Gorenjskem, literarnemu bi moral biti enakovreden publicistični del. Prav tehtnih, poglobljenih prispevkov s področja umetnosti in kulture danes na Gorenjskem ni moč nikjer objavljati, če seveda izvzamem jeseniške Liste, pri katerih pa je seveda vprašljiva tudi oblika.« »Kaj v oblikovnem pogledu pri časnikarski prilogi moti?« »Če Železarjeve Liste ali nekdanja Glasova Snovanja iščeš v knjižnici, jih ne najdeš posebej, temveč kot se- stavni del časnika. Sploh pa je življenje časnika kratko, že dan po izidu se znajde v košu. Z njim tudi priloga. Prepričan sem, da veliko ljudi vrže prilogo proč, da je niti ne pogleda, saj je nerodno že to, da mora strani razrezati, da lahko bere. Mar ni škoda dragega papirja, ki gre v koš. Lahko bi imeli revijo, ki bi jo vzeli v roke pač tisti, ki jih zanima. Prispevki pa bi bili fafco natisnjeni na boljšem papirju, kar je za tehtne in poglobljene članke seveda tudi pomembno. »Govorite o gorenjski, ne o jeseniški kulturni reviji?« »Skušali bomo pridobiti vse gorenjske kulturne skupnosti. Pri jeseniški za pobudo že vedo,^podpiraj o jo. Najprej bomo skušali pridobiti sosednjo Radovljico, nato še Kranj. Sicer pa mislim, da ni prav nič pomembno, kje na Gorenjskem bi revija izhajala, odločilnega pomena je sestava in delo uredniškega odbora.« »Kako si zamišljate delo uredniškega odbora?« »Seveda bi revija morala imeti glavnega in odgovornega urednika, toda vsi člani uredniškega odbora bi morali imeti besedo pri tem, ali bo nekaj objavljeno ali ne. V Kopru sem prisostvoval takšni seji uredniškega odbora. Prispevki so šli iz rok v roke, vsi so pripisali svoje mnenje in odgovorni urednik je podnje le potegnil črto. »Ali sodite, da je na Gorenjskem dovolj pišočih, ki bi lahko napolnili revijo?« »Prepričan sem o tem. Na Jesenicah jih je dosti. Tudi drugod na Gorenjskem, čeprav jih seveda manj poznam kot doma. Nekateri so se že uveljavili v slovenskem prostoru in objavljajo drugod. Morda bi tudi v Listih, toda kaj, ko nikoli ne veš, kdaj bodo izšli. Za pisca pa je to pomembno. Sicer pa, ne vem, zakaj na Gorenjskem ne bi mogli imeti kulturne revije, saj jih imajo vsepovsod po Sloveniji. Poznamo Primorska srečanja, celjske Obraze, mariborske Dialoge, trebanjsko Samorastni-ško besedo ... Na Gorenjskem pa kulturna revija nikakor ne more zaživeti. Prav zanimivo je, da so tak šno zamisel udejanili že v petdesetih letih, žal pa je izšlo le nekaj številk tedanje kulturne revije Gorenjska.« M. Volčjak Jezikovno razsodišče (169) Malomarnosti še in še »Oglejte si tole!!! Pozdrav DD.« Ta spremni pripis beremo na listu z natisnjeno glavo Avto-moto društva Moste, vabečem na družabno srečanje s plesom. Pošiljavec tega vabila ni zaznamoval jezikovnih napak in slabosti, jih je pa vse polno: avto moto je pisano narazen, prav pa bi bilo z vezajem, ker gre za prvotno priredno zvezo dveh besed; pišejo avto šola, avto trening, žiro račun — vse narazen, bolje pa bi bilo to pisati skupaj, saj gre za podredno zvezo obeh sestavin (v tem smislu je boljše tudi avto-moto-društvo kakor avto-moto društvo); srečanje bo v petek dne H> marca 1984 ob 19.00 uri: veliko bolje z vejico pred dne in za 1984, prav pa ob 19. uri (ali ob 19h, ali ob .19.00); sporočite na telefonsko številko 445-212, najkasneje: telefonsko številko je bolje pisati brez vezaja, samo z razmikom med obema deloma števk, vejica pred najkasneje pa tudi ni nujna; ulica Jana Husa — prav: Ulica Jana Husa ali Jana Husa ulica; sta se odbora obeh sekcij in HOTEL ILIRIJA-Ljubljana odločili organizirati — bolje: sta se odbora obeh sekcij odločila, da bosta s Hotelom Ilirija iz Ljubljane organizirala (ker so sicer težave z ujemanjem v številu); Pričakujemo vas z vašim zakonskim tovarišem/ ... /, da se tega srečanja udeležite — brez nemarnosti v vezanju besed: Pričakujemo, da se boste tega srečanja udeležili s svojim zakonskim tovarišem; in družabno srečanje članov AMD Moste s plesom je tudi malo boljše kot družabno srečanje s plesom članov AMD Moste; v prostorih MOTELA TIKVEŠ — Draga pri Agrostroju - kako nam je razumeti zvezo MOTELA TIKVEŠ — Draga?; bolj pristnih stikov - to se normalno stopnjuje tako: pristnejših stikov. Tudi izbira besed in skladenjskih oblik je slaba: zaradi osiguranja prostora — da si zagotovite prostor; rezervacije bomo zadržali do 20.00 ure — vam bomo hranili do 20. ure. — Tudi oblikovalnost je vse prej kot dobra: npr. raba samih velik črk (glej zgoraj), razmetano pisanje telefonskih številk, ni emblema AMZ, ampak le AMS in pač še kaj. Tudi praktično pisno sporazumevanje mora upoštevati pravopis, slovnico slovar ter težiti k čim večji lepotni dognanosti. Brez muje. se še čevelj ne obuje, pravi naš pregovor: v zadevah pisne kulture velja to tem bolj. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na ziaslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Prva jesenska pesem Radovljica — Kulturno društvo Radovljica je za svojo »prvo jesensko pesem« skupaj z radovljiško glasbeno šolo povabilo v goste basista Jožeta Stabeja in pianista Milana Deklevo. V bogatem sporedu samospevov so med drugimi Schubertove in Beethovnove skladbe, črnske duhovne pesmi in priredbe slovenskih narodnih pesmi. Vsem ljubiteljem , pretanjene komorne glasbe bosta Jože Sta-bej in Milan Dekleva koncertira-la v petek, 21. septembra ob 19. uri v graščinski dvorani. GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Pri obvestilu z dne 14. 9. smo pomotoma objavili: 1984 Znižane so cene predvidoma za ročno pletenje in jersevu do 30 %. Pravilno pa je: Znižane so cene predivom za ročno pletenje in jersevu do 30 %. Za nastalo napako se opravičujemo. ČP Glas Kranj Popolna razstava Jakčevih »osnutkov za znamke I galeriji na loškem gradu bodo v soboto odprli razstavo originalnih osnutkov za znamke Božidarja Jakca, dodane so vse znamke, žigi in ovitki, ki so bili doslej realizirani — V tolikšni popolnosti razstava doslej še ni bila postavljena, spremlja jo jat katalog, posvečena pa je avtorjevi 85-letnici Škofja Loka - V soboto, 22. septembra ob , .. , 10. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli filatelistično razstavo del Božidarja Jakca. Razstavo, ki ima širok slovenski pomen, si boste lahko ogledali tja do 7. oktobra. Na ogled :bodo originalni osnutki za znamke Božidarja Jakra. sledili boste lahko nastajanju od prvega osnutka do končne znamke, dodani so tudi Nritki prvega dne ter ovitki in žigi, ki jih je ■redil ob posebnih priložnostih. V tolikšni popolnosti kot bo na ogled na totem gradu razstava Jakčevih osnutkov za namke doslej še ni bila postavljena. Priredili so uspeli dobiti tudi končne sprejete Jak-snutke za znamke, ki jih hram PTT mu-ti Jugoslavije V Beogradu. Razstavo sta pripravila Loški muzej in filatelistično društvo Lovro Košir iz Škofje ke. ki zadnja leta odlično sodelujeta in pri skem muzeju so pred časom osnovali odde-: za slovensko poštno zgodovino. Razstava Jakčevih osnutkov za znamke je vsekakor po-hnembna stopnica njunega skupnega prizadevanja, da na loškem gradu dobi prostor mu-pejska zbirka o razvoju pošte na Slovenskem. Prireditelja sta razstavo posvetila 85-letni-Božidarja Jakca, dodali so 50-letni jubilej filateiističnega kluha Ljubljana, 35-letnico filatelistične zveze Slovenije in 35-letnico Ki telističnega društva Lovro .Košir v Škof j i )ki. O izjemnem pomenu razstave govori tudi ogat katalog, ki jo spremlja in ki bo ostal trajni dokument. Katalog vsebuje uvod- Uke za prć'e slovenske partizanske znam je Božidar Jakac izdelal že jeseni 1943. leta >p nr, r,nrn, Do sedaj zadnja znamka, ki je izšla po Jakčevih osnutkih, je bila namenjena počastitvi 400-letnice Kobilarne Lipica. ni referat Andreja Pavlovca, ki je katalog tudi uredil ter spremno besedo filatelista Stanislava Čičerova, odličnega poznavalca Jakčevega dela na področju filatelije. Katalog seveda vsebuje pregled Jakčevega filatelističnega opusa, od osnutkov za znamke, ki so edinstveno v Evropi nastali že leta 1943 do poslednjih, ki so bili uresničeni ter med njimi do za sedaj zadnje, ki jo je Božidar Jakac naredil v počastitev 400-letnice kobilarne Lipica in je izšla leta 1980. Andrej Pavlovec, ki seveda z zornega kota likovne umetnosti predstavlja in ocenjuje razstavo, je med drugim v katalog zapisal, »da je Jakac razen za oljne slike, pastele in grafično delo žrtvoval mnogo truda tudi za druge zvrsti umetniškega ustvarjanja. Posebno lepi primerki njegovih vsestranskih zmožnosti pa so drobna grafična dela, kakor so ekslihrisi, priložnostne voščilnice in znamke. V znamkah, teh drobnih grafičnih delih in v pripra-vah nanje se zrcali vse, kar je moč povedati 0 njegovem delu. Nič koliko idejnih risarskih zaznamkov je potrebnih do takrat, ko je zamisel izbrana. V teh drobnih lističih in včasih tudi v večjih risbah šele zaslutimo vso težo odgovornosti, ki jo Jakac zavestno kaže tudi » ob takšnih drobnih grafičnih stvaritvuh, kot so znamke. Ali pa risbe za priložnostne ovojnice, ali risbe, s katerimi išče pravilen odnos do izbranega motivu, in risbe, v katerih se že zrcali končna podoba bodočega izdelka- In nazadnje tisti pravi osnutki, ki jim še ni zaupal in si je dal samo naredit« kliše /a nrvi no- skusni odtis bodoče znamke. Prav na teh odtisih je še popravljal tiste pomanjkljivosti, ki jih je opazilo samo njegovo, v dolgih letih izurjeno grafično oko, šele potem je oddal osnutek v tiskarno.« Jakčev filitalistični opus je podrobno opisal Stanislav Čičerov, ki ob koncu pravi, da znamke, ki jih" je ustvaril Božidar Jakac, še vedno pomenijo oblikovno največji jugoslovanski dosežek na področju izdelave poštnih znamk. Iz popisa Jakčevega ustvarjanja na področju filatelije velja vsekakor posebej poudariti čas, ko so na slovenskih tleh podobno kot grafike edinstveno v Evropi nastajali tudi osnutki za znamke. Že leta 1943 je namreč Božidar Jakac delal osnutke za slovenske partizanske znamke. Stanislav Čičerov piše, da je Božidar Jakac izdajo slovenske partizanske znamke začel pripravljati jeseni leta 1943 v Bazi 20 na Rogu. Avtor sam je ob 20-letnici teh priprav povedal (besedilo je bilo objavljeno v knjižici, ki jo je izdala Filatelistična zveza Slovenije ob 20-letnici zbora odposlancev slovenskega ljudstva in II. republiški filatelistični razstavi v Kočevju): »Kmalu po zlomu Italije je na Bazi 20 na Rogu padla zamisel, da bi dali v promet prve partizanske znamke na tedanjem osvobojenem slovenskem ozemlju. Ker je bilo tedaj še nekaj izgledov za kliširanje, sem pričel skicirati redne znamke. Toda verjetnost kliširanja je žal iz dneva v dan postajala manjša, ker pa sem ravno takrat delal poskuse jedkanic za visoki tisk (ker ni bilo drugega materiala, sem uporabil običajno pločevino), ki sem jih uporabil za vinjete pri obveznicah, sem prišel na misel, da bi sam izdelal v tej tehniki kliše za tiskanje znamk. Takoj pa mi je bila jasna tehnična težava, ker bi moral jedkati vsaj 25 enakih znamk za celo poio. Kljub temu, da nismo imeli možnosti niti za gumiranje, niti za perforiranje, sem napravil nekaj skic. Zaradi vseh teh okoliščin sem se raje odločil za pretisk. Za ta pretisk sem naredil nekaj skic, ki pa jih je preganjala enaka usoda kot prejšnje skice. To me je pripeljalo do zadnje možnosti, ki pa je bila izvedljiva. Z razpoložljivimi črkami partizanske tiskarne v Kočevju sem preizkušal razne preproste pretiske s kraticami »OF;\ čin, ki vključuje še naprej ie NfjN 'četo in vpeljano prostovoljno i pomlad kar j ev Rdečega križa novnih šolah, sosedsko pomoč.\\ jajo pa zdaj še negovalke Ni Strokovna nega na domu staja pri Zdravstvenem domu.l^ nega na domu pa obsega vse i pomoč, kadar človek osta:ie čen med stenami svojega dOM dar se ne more odločiti za kojencev. Že doslej se je tud. \ lo, da takšno nego potrebi; o ljudje, ki živijo s svojci, pa zaradi zaposlitve polovico morej'o pomagati. Obisk negi je v takšnih primerih najbo došla pomoč. Pri RK Kranj upajo, da bodu ni vendarle lahko organ:.:, čno nego na domu ponudili ti! še občane ali invalide, M ki bila doslej često edina rešitev v dom, četudi tega niso žele bilo potrebno. Ljubečna Celje klin||| keramične ploščice telefon: 063 33-421 31-865 TI 7. STRAN O L, A 8 G R A DIM O Mt\; MU g [>■ G R A DIM O g: M »II M , Koliko še lahko 1 naredimo? Do konca letošnje gradbene sezone je še dober mesec in y pol — Kaj je bolje: dokončati še eno gradbeno fazo, ali nabaviti material? V juliju in avgustu naše priloge za graditelje nismo pripravili. Menili smo, da je pač čas dopustov in zato marsikoga ne bi dosegla. Vendar kaže, da smo se vseeno malce ušteli. Nekaj graditeljev mi je v poletnih mesecih reklo, da bi prav zdaj še kako prišla prav. Saj sta prav julij in avgust za prenekaterega graditelja glavna gradbena meseca. Nedvomno je precej resnice v tem. Zato bomo v uredništvu v prihodnje razmislili o tem. Zdaj pa k današnji temi. V imenu tistih, ki gradijo, ali se pripravljajo, da bodo morda začeli graditi prihodnje leto, smo si zastavili vprašanje, koliko v tem trenutku, ko je še dober mesec in pol do konca gradbene sezone, še lahko naredimo Posvetovali smo se seveda s strokovnjakom in prišli do naslednjih odgovorov Kdor že ima parcelo in vso potrebno dokumentacijo za začetek gradnje, ni nujno, da okleva, ali bi še letos zasadil lopato ali ne. V tem dobrem mesecu in pol je še vedno moč narediti izkop, zabetonirati temelje in jih izolirati. Uredi lahko tudi kanalizacijo in naredi podložni beton. Razen tega pa je zdaj čas, da nabavite material do prve plošče in sicer betonsko opeko ter armaturno mrežo Lahko pa do konca gradbene sezone spravite hišo celo pod streho, če oddate de'a zasebniku ali delovni organizaciji. Vendarpa si bo to marsikdo najbrž težko privoščil; če ne zaradi drugega že zaradi stroškov oziroma visokih cen. Samo za delo od temeljev do tretje gradbene faze za srednje veliko hišo (brez materiala) po sedanjih cenah potrebujemo od 850 tisoč do milijon dve sto tisoč dinarjev. Tisti, ki so sami spomladi začeli z gradnjo, so z deli trenutno nekako pri drugi plošči. Za izgradnjo tretje plošče in strehe je časa še sorazmerno dovolj; če imajo seveda že ves material. V zimskih mesecih bodo potem lahko delali predelne stene ter vodovodno in električno inštalacijo. Objekt pa bo hkrati tudi že toliko zaprt, da bodo vanj lahko uskladiščili material. In kako je v tem času z materialom? Razmere so precej boljše, kot so bile še nedavno tega. Cement se že sorazmerno lažje aobi. Za manjša dela si marsikdo- pomaga z uvoženim cementom, ki pa je precej dražji. Betonskega železa oziroma armaturnih mrež je tudi sorazmerno dovolj. Več težav je z agregati (gramozi). Posebno s separacijo od nič do 4 milimetre za izdelavo tlakov je težko. Največje težave pa so trenutno s strešno kritino. Če imate objekt že zaprt, potem lahko opravljata že inštalacijska dela. Material za vodovodno in električno inštalacijo se zdaj že dobi. Težave pa so z materialom za centralno kurjavo. Pa tudi pocinkane in bakrene pločevine ni dovolj. Slednje menda primanjkuje predvsem zato. ker ima trgovina za ta dva izdelka priznano premajhno maržo Dogaja se namreč, če mora trgovina za nabavo tega materiala za večje količine najeti kratkoročni kredit, da so obresti večje kot znaša dohodek od marže. Trgovci seveda v takšnem primeru prodajajo z izgubo. Poznavalci tovrstne problematike zato že napovedujejo, da se bo najbrž tudi trgovina z gradbenim materialom (podobno kot pohištvena) poslužila tako imenovane prodaje za znanega kupca. Kdor bo želel gradbeni material, ga bo naročil, vplačal in potem dobil po dolope-nem dobavnem roku. Poglavje zase so v tem trenutku tudi cene. Praktično se je ves gradbeni material podražil za 100 odstotkov in več. /*- Vendar pa ob tem vseeno velja majhen nasvet. Če že nekaj kupujete, vzemite si čas in povprašajte v več prodajalnah Kaj hitro boste ugotovili, da so cene za iste izdelke oziroma material dokaj različne. Pri armaturni mreži na primer lahko prihranite celo do 2000 dinarjev pri enem komadu. Pa še o nečem velja razmisliti. Če ste v dilemi, ali bi še letos dokončali določeno gradbeno fazo. ali pa za isti denar kupili material in z deli nadaljevali prihodnjo pomlad, potem se raje odločite za drugo varianto. Zakaj? Preprosto zato, ker se gradbeni material po sedanji logiki pač hitreje draži kot pa se draži vloženo delo pri gradnji. A. Zalar »Skrbi me kritina« Graditelj Marjan Tomič iz Kranja je material nabavljal še pred začetkom gradbene sezone Marjan Tomič z Kranja je eden od številnih letošnjih graditeljev na Gorenjskem. Graditi je začel spomladi, ko je imel že parcelo in vso potrebno dokumentacijo. »Res je. Že včasih so rekli, da si tisti. Ti se loti gradnje hiše, veliko upa. Prav gotovo so danes časi za graditelje veliko slabši, vendar pa . . Jaz gledam na stvar takole: seveda je hudo. Toda ko pomislim, da moram rešiti problem*, stisnem zobe . ..« »Kakšne težave ste imeli doslej med gradnjo?« »Pravzaprav nisem imel posebnih težav. Cement, železo in opeko sem nabavil spomladi; še pred gradbeno sezono Nekaj težav pa sem imel, ker nisem mogel dobiti črpalke za vgraditev betona. Vendar sem potem s trži-škim gradbenim podjetjem tudi to uspešno rešil. Zdaj se pripravljam na drugo ploščo, sicer pa nameravam še letos zgraditi objekt do tretje gradbene faze. Zdaj me najbolj skrbi kritina. Po njej je povsod veliko povpraševanje in bojim se. da bom imel zaradi tega precej težav« »In kaj lahko svetujete graditeljem?« »Kdor razmišlja, ali bi se lotil gradnje, ali ne, naj se čimprej odloči. Kdor pa je že odločen, da bo gradil in namerava prihodnje leto začeti, naj že meseca marca začne nabavljati gradbeni material Če bi na primer jaz šele letos maja začel nabavljati gradbeni material, sem prepričan, da ne bi mogel narediti toliko, kot nameravam « A. Ž. Komunalno, obrtno m gradbeno podjetje z n sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 Obvestilo graditeljem! Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in hitro dobavo celoten izbor-gradbenega materiala: - vse vrste opečnih (n pe.tgnskih izdelkov - vse vrste betonov jn.gramoza, - izolativne materiale — tervoi. kombi plošče, stiropor - apno in cement - opečni in montažni strop »NORMA« -- vogalnike. opečne tuljave, dimnike, strešnike Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti Prodajno mesto in informacije TOZD Opekarna Kranj, Stražišče. Pševska 18. tel: 21-140 ali 21-195 Se priporočamo! PRI NAS DOBITE VSE ZA VAŠ NOVI DOM! pohištvo za vse namene, talne obloge, zavese v salonu pohištva v veleblagovnici Globus ploščice, kopalnice, vodovodne armature, belo tehniko in kuhinje v pravkar prenovljenem salonu kuhinj in kopalniške opreme DEKOR, Koroška cesta 35. PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP, OBIŠČITE NAS! V SALONU POHIŠTVA MURKA Lesce vam nudimo vse vrste pohištva priznanih proizvajalcev: Marles, Brest, Meblo, Gorenje, Svea, Oriolik Savinja ...... Na zalogi (s takojšnjo dobavo) imamo 4 različne vrste kuhinj, razno drobno kosovno pohištvo, jogije, nekaj vrst spalnic, mize, stole ter talne obloge. Za vse pri nas kupljeno pohištvo je prevoz brezplačen, prav tako tudi montaža, razen za kuhinje. Obiščite nas a!i nas pokličite po tel. 75-261. Peči na trda goriva, posebnost — peči — kamini na potrošniško posojilo, ogrevala vseh vrst, pribor, strokovna postrežba in prevoz do 15 km brezplačen. Vse ugodnosti do 6. 10. 0 ITPP Ribnica 0 INŠTALACIJE Škofja Loka 0 GPG Grošuplje^m^ /n »rim B,a9°vnice I4JSTRJLB Bežigrad, Kranj, V Jama 3. STRAN GRADIMO TOREK, 18. SEPTEMBRA beltOP UMIRJA LES "i ki v rtu nalogu stavbnega pohištva elit aru je. notranjosl stavb pVod škodljivimi un.mimii vplivi il.i iic prepušča Vlage, ležja. vetra, miaza /.ii.nli lega morajo okna in vratu dobro tesniti. 1 es je nai.ivcn material, splvl mikroskopskih eevastth vlaken I es jo, torej porozen in zato občutljiv za vplivu vlage. / naraSeanjem vjažnosti \ okolju narašča tudi vlažnost les.i in les nabrekne;. In obratilo: k<> vlažnost lesa pada. se los krči. Temu »dihanju« lesa pravimo dimenzijska nestabilnost. Bistven pogoj za les stavbnega pohištva! 'grajenega v hišnih fasadah, je omejeno :aso\no zadrževano dihanje« lesa To XTOprosto dosežemo / /.iseitmm premazov an iem (da okna in vrata bolje tesnijo)" PčttOP lak l.i/inni premaz za les daje nove možnosti /,i temeljito zaščito lesa /. zmanjsevatvjem nabrekanja in krcenia povečuje dimenzijsko stabilnost oken m vrat. Premazan les bolje lesni m tako pomaga varčevati energijo, PremaV odbija vodb". se ne lusei in ne poka. /ato je. trajnejši, les. /aseiten / bčttOP on\. jc stabilnejši, mirnejši, trajnejši, lepši. beftOp ima pred la/in.imi se druge prednosti ne kaplja s čopiča; - je obstojnejši in trajnejši; daje polnost izgleda s svilenim sijajem; ohnuvlju tudi postaran lazurni premaz N.isi strokovnjaki vam bodo z Veseljem posredovali vse podrobnosti o novem lak laz urnem premazu PGltOP Informaciju dobite v vseh speeiatCuranih trgovinah ali prodajno informativni službi Belmke (tel HM *I4-I77). KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Graditelji! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material — za investicije v kmetijske objekte opremo za gradnjo hlevov, silosov in podobno — investicije za individualno gradnjo — investicije za zadružno gradnjo OSTALO komplet reprodukcijski material za kmetijstvo — krmila, gnojila, zaščito — stroji in kmetijska mehanizacija POSLOVALNICE:. Trata. Selca. Češnjica. Zali log. Poljane. Lučine. Sovodenj. Spodn, trg v Škofji Loki TO ZARJA Jesenice prodaja veliko izdelkov, ki so plod koop* racije z obrtniki. Danes vam predstavljamo zares veliko izbin gradbenih in specialnih žičnikov, ki so v prodaji v trgovini DOMOPREMA na Titovi 1 na Jesenicah. Vse informacije za infr vidualni in družbeni sektor dobite tudi po tel. 81-551. asir i i h *** j m j Is belinka ss moj odnos do lesa SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 0 S E M D E S E T L E T H zavaruje triglav Delovne enote: — mizarska — ključavničarska — slikopleskarska — gradbena — vodoinstalaterska in centralno ogrevanje — krovsko-kleparska — električarska GRADITELJI: VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi. inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakov skimi. mizarskimi in ključavničarskimi uslugami Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se. pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije na tel: 21-282. GRADIMO TUDI JESENI V Metalki na Topniški v Ljubljan v Domžalah. Kamniku in Ptuju bo v dne do 21. 9 1984 posebna bogata izbira gradbenega materiala. Cement, cementne in opečne izdelke, apno. maltiti. zidaki. siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike, betonske cevi. betonske kvadre, dimniške tuljave schiedel dimnike, marmorne okenske police, tlak, obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso. keramične ploščice, betonsko železo, armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, parket, kovinska garažna in protipožarna vrata, bencinski in električni mešalci za beton, samokolnice, betonske montažne garaže, prodajamo za gotovino in gradbene kredite. Po želji organiziramo tudi prevoz na gradbišče, za nekatere (£N m f»-jfl I lr*l izdelke je dostava zastonj. ^mč i«siui^ti Z Metalko sodelujejo: Krka Izolacije Novo mesto, IGM Strti Dobruška vas. Termika Ljubljana. Marmor Ho!,-. LiKO Vrhnika. Salonit Siporex Zagorje. EKO Titovo Velenje ____9. STRAN O LAS :ovinotehna Celje — Kovinotehna Celje — Kovinotehna Celje — Kovinotehna Celje — Kovi K FUŽINARJU po peči, radiatorje Gortnjci blagovnico FUŽINAR na Jesenicah jobro poznamo Sa] že šestnajst let s svojimi |temi oddelki, oddelkom za gospodinjstvo, od-jelkom z inštalacijami in orodji ter oddelkom stekla m akustike skrbi za dobro ponudbo in preskrbo Gorenjcev z vsem potrebnim blagom Prisoten je skoraj na vseh sejmih v Kranju, nase pogosto opozarja v Glasu, ie bolj pa kupce, ki prihajajo v blagovnico, priteguje s svojo pestro ponudbo. Tu vedno najdemo kaj zase. Kot pove dolgoletni poslovodja FUŽINARJA Jože Rezek, so letos dobro poslovali Realizacija prodaje je za več kot še enkrat večja od lanske Nekaj so seveda pripomogle k takemu re- zultatu cene. največ pa prizadevanje tega 11-članskega kolektiva, da so bili ves čas dobro založeni, da je bila ponudba pestra da je kupec vedno dobil tisto, kar je iskal Pri nekaterih stvareh se je seveda, kot povsod, zatikalo, toda kdaj pa kdaj so imeli tu naprodaj'tudi blago, ki ga je bilo to leto najtežje dobiti in ki je bilo najbolj iskano Trenutno izredno dobro prodajajo belo tehniko, pralne stroje, štedilnike raznih proizvajalcev, hladilnike, tudi zamrzovalne skrinje dobe. Veliko ponudbo imajo tudi pri pečeh za ogrevanje: tu so električne peči. termoakumulacijske peči. kamini, štedilniki za etažno ogrevanje, peči za cen- Pri FUŽINARJU imajo veliko izbiro radiatorjev Jugoterm. Tudi stiskalnice za sadje in vse za žganjekuho imajo naprodaj pri FUŽINARJU tralno ogrevanje in kot je videti na sliki, imajo tudi lepo izbiro radiatorjev Jugoterm. Malo slabše so pa založeni z inštalacijskim materialom, to pa zaradi znanih nespremenljivih marž. Dobite pa pri FUŽINARJU vedno razne mešalne baterije, bojlerje, sanitarno keramiko, betonske mešalce, razna orodja in podobno. Zato pa je veliko bolje založen gospodinjski oddelek. Tu imajo bogato izbiro jedilnih servisov, porcelana, stekla, kozarcev in pokrovčkov za vlaganje in vkuhavanje, ki jih gospodinje prav te dni tako zelo iščejo. Lepa izbira je tudi drobnih gospodinjskih aparatov, posode, plastične posode in gospodinjskih pripomočkov, kristala, keramike. Na oddelku akustike pa dobite vseh vrst črno belih in barvnih televizorjev, veliko izbiro kaset in plošč. Čas spravila sadja je tu in seveda tudi žganje-kuhe. Pri FUŽINARJU dobite odlične stiskalnice za stiskanje sadja, mline za mletje sadja, kotle za kuhanje žganja in, seveda, tudi pletenke za shranitev dragocene kapljice. Pri FUŽINARJU že vsa leta delajo deljeno, tako da je trgovina odprta od 8. do 12. ure in popoldne od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Ob koncu meseca, ko bomo prešli spet nazaj na stari čas, bo trgovina popoldne odprta spet po starem, od 15. do 18. ure. KOVINOTEHNA • KOVINOTEHNA • KOVINOTEHNA • KOVINOTEHNA • KOVINOTE V OPREMO Mengeš po kolektorje in vse potrebno za ogrevanje hiše na sončno energijo Tudi Opreme, mlajše in večje poslovalnice Kovinotehne v Mengšu, našim bralcem ni treba več posebej predstavljati. Velikokrat smo že pisali o njej, o njeni bogati ponudbi in mnogi ste postali njeni stalni kupci. Saj ste marsikaj kar ste kdaj zaman iskali po vsej Gorenjski, našli prav tu. Pa naj vas vseeno še enkrat spomnimo, kje v Mengšu najdete Kovinotehnino Opremo. Če prihajate v Mengeš z gorenjske strani, zapeljite pri semaforjih kar naravnost, tja, kjer stoji poslovno-stanovanjski blok in spodaj je tudi samopostrežna trgovina, lekarna, banka, kavarna in bife. Zadnja, .na spodnem vogalu, je Oprema Veliko parkirnega prostora ima in ne bo težav z nakladanjem blaga. Nekako v dva osnovna prodajna programa bi lahko razdelili Opremo: v gospodinjski oddelek in oddelek orodij in inštalacij. Ne bi mogli reči, kateri je bolj založen. Gospodinje bodo na svojem oddelku našle vse za gospodinjstvo, od bele tehnike do kristalnih kozarcev, od šivalnega stroja do ure. Pa pojdimo lepo po vrsti Bogata je tu izbira posode, keramike, stekla, priborov, ki jih išče- Te dni v Opremi posebno ugodno prodajajo Kolektorje za sončno ogrevanje. jo yu3iuiu, lestencev, urobnih gospodinjskih aparatov, sesalcev za prah vseh vrst in znamk, vse vrste plastičnih posod za kuhinjo, za vrt! Tu dobite tudi rezervne dele za gospodinjske aparate. Veliko je tu iskane bele tehnike: navadni hladilniki, hladilniki, ki imajo polovico prostora namenjenega hlajenju, polovico pa zamrzovanju jedil, štedilniki, električni, plinski, na trda goriva, trajnožareče peči, kamini, električne peči, termoakumulacijske peči, električni radiatorji, peči za centralno kurjavo, radiatorji, etažne peči in podobno Dobro so založeni tudi s televizorji, črno belimi in barvnimi. Njihova posebnost pa so televizijske antene: za vsa področja in vse programe jih dobite. Na oddelku inštalacij in orodij pa dobite vse potrebno, za centralne Kurjave, vodovoane inštalacije, elektroinštalacijski material in razna orodja, od ročnih do električnih strojev. Tu je moč dobiti tudi vso opremo za kopalnice, od ploščic, sanitarij, do kopalne kadi in toaletne omarice. Kupci radi prihajajo sem tudi po drobna orodja kot so orodja za hobije pa tudi orodja za obrtnike: žage, kladiva, vrtalni stroji, brusil-ke, klešče, razni ključi in podobno. Tudi vrtičkarji in sadjarji bodo dobili marsikaj zase: motorne kosilnice, škarje za striženje žive meje, škarje za travo in podobno Kot posebno ponudbo pa imajo prav te dni kolektorje, bojlerje in vse drugo potrebno za ogrevanje hiše na sončno energijo. Ob stalnih dražitvah vseh vrst energije, kaže, da bo sončna energija, kljub temu, da je danes montaža še sorazmerno draga, postala najcenejša oblika ogrevanja Zato ne gre muditi'te priložnosti, ki jo prav zdaj nudi Oprema in prodaja kolektorje in vse ostalo, kar sodi zraven, po ugodnejših cenah Ne moremo reči, da pri Opremi dobite prav »vse. Poslovodja Opreme Rafko Urbancl pošteno pove da je največje povpraševanje po zamrzovalnih skrinjah in omarah, po elektromotorjih in kablih. Vedno jih res ni dobiti, od ča i do časa mu pa le uspe, da to blago dobi in zadovolji kupce Predobro se zavedajo vsi delavci v trgovini, da se le zadovoljen kupec rad vrača. Poslovalnica Kovinotehne OPREMA v Mengšu je odprta non-stop. od 7. do 19 ur° ob sobotah pa od 7. do 12. ure. K TEHNIKI v Mengeš l po barve, orodja, izolacije, cevi, betonsko železo, dimnike V Glasu smo že pisali o tej mali trgovinici Kovinotehne, poslovalnici TEHNIKA v Mengšu na Blejčevi cesti, kjer že od leta 1969 prodajajo kolesa in dele za kolesa, okovje, profilno železo, žičnike in vijačno blago, pocinkano pletivo za ograje, osnovni gradbeni material, betonske mešalce, material za kanalizacijo, poljedelsko orodje in čistila in barve. Pred leti, ko so na dvorišču pridobili večji skladiščni prostor, so se še bolj posvetili gradbenemu materialu. Tako tu danes dobite betonsko železo, profilno železo, armaturne mreže, izolacijski material, dimnike vseh vrst, ves Schiedlov program in podobno. Cementa je tudi pri njih zelo primanjkovalo, toda sem in tja so ga le dobili, da je bilo za najnujnejše potrebe strank. Zidne opeke pa ne prodajajo, ker je tu blizu Opekarna Mengeš. So pa zato odlično založeni z barvami. Trenutno imajo na zalogi vseh* barv sadolinsa in lesotona. ki je tudi zelo kvalitetno sredstvo za zaščito in obarvanje lesa Ta teden pričakujejo tudi avtd*lake. Dobro so založeni tudi s poljedelskim orodjem, motikami. grabljami. vilami, lopatami in samokolnicami. Na policah je videti tudi žičnike vseh vrst in velikosti ter velike kovane tesarske sponke. Pri Tehniki v Mengšu je dobiti vseh vrst cevi. Na dvorišču so vzorno zložene cevi za vodo. Pri Tehniki v Mengšu je trenutno dobiti gumijaste cevi, plastične in alkatern cevi. Vodovodne cevi imajo le večjih dimenzij. Črne cevi za centralno kurjavo pa imajo vseh vrst, razen najmanjših, 3/8 cole. Dobro so založeni tudi z izolacijskim materialom: stiroporom, perlitom za fasade, tervo-lom in siporexom. Kot pove poslovodkinja Ina Malus. prihajajo v njihovo trgovino zelo pogosto tudi Gorenjci iz okolice Kranja, največ pa z Brntkov, od Kamnika, Vodic, Smlednika in pa. seveda, od Domžal. Svoj parkirni prostor imajo nasproti trgovine, ob cesti, za večje nakupe pa lahko kupci svoje vozilo zapeljejo kar na dvorišče. Poslovalnica Kovinotehne TEHNIKA Mengeš je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7 do 12 ure Tehnika Mengeš posebno slovi po dobri za-loženosti z barvami. 4 LAS 10. STRAN GRADIMO TOREK, 18. SEPTEMBRA 1 3P A 1 <> JELOVICA « DODATNO MONTAŽNO STEKLO »PLUS K Znano, je da skozi okna uhaja od 30 do 60 % toplotnih izgub hiše. odvisno pač od starosti hiše, vrste in kvalitete gradnje, od izolativnosti uporabljenih materialov, vrste oken itd. Dobra polovica omenjenih energetskih izgub nastopa zaradi prehoda toplote skozi materiale — steklo (transmisijske izgube), slaba polovica zaradi gibanja zraka skozi okenske pripire. reže, (konvekcijske izgube). Vendar je delež slednjih izgub vse manjši (razmerje ponekod že 3:1),,saj so nova okna vse kvalitetneje zatesnjena, na razpolago je vrsta dodatnih tesnilnih trakov, profilov, kitov. Zamisliti se moramo nad dejstvom, da je vse premalo narejenega na področju zmanjšanja transmisijskih izgub! V Jelovici smo pripravili program dodatnih stekel »plus k«, s katerim dosežemo izboljšanje koeficienta toplotne prehodnosti k, in sicer za 20 % v odnosu na obstoječa dvosteklena vgrajena okna. To pa predstavlja približno 15 c/o zmanjšanja energetskih stroškov zaradi okenskih površin. Prednosti sistema plus k: — zaradi izboljšane toplotne izolacije prihranek na kurjavi (150—3001 kurilnega olja ali okrog 500 kg premoga ali 1 do 2 kub. m drv ali cca. 2000 kVVh električne energije na kurilno sezono za celotno hišo), Zlasti je dodatno steklo primerno in nujno za večja okna v bivalnih prostorih, saj so tam toplotne izgube največje. Pred montažo je potrebno preveriti kvaliteto oziroma funkcionalnost okenskega okovja, zlasti kotnega ležaja in spone ter škarij. saj bodo ti elementi sedaj dodatno obremenjeni (5 do 15 kg odvisno od velikosti okna). Če bivate v III. klimatski coni Slovenije oziroma Jugoslavije, je dodatna toplotna izolacija nujnost. Sistem »plus k« je prilagojen vsem programom oken Jelovice (tudi nekdanjemu Jelovica super, torej sanaciji), dimenzijsko usklajenost z okni drugih proizvajalcev mora kupec preveriti. NAVODILO ZA MONTAŽO »PLUS K« Okensko krilo snamemo z okenska ! ga okvirja tako, da ga dvignemo iz spcV njega kotnega ležaja, ga vzporedno v okvirjem stresemo, da se zgoraj sposti^ škarje od vodila škarij. Krilo položimo r)! ravno podlago. Dodatno montažno sti klo »plus k« očistimo in položimo na knp tako, da leži nazobčani del plastične^ okvirja stekla na zasteklitveni letvici. Sttf klo poravnamo in simetrično porazde^ mo pritrdilne elemente, katere z vija(x privijemo na krilo, s podložki izravnav morebitna odstopanja debelin zastekli) venih letvic in plastičnega okvirja doaV nega stekla. — enostavna montaža (sistem redi si sam«)- »na* — višja temperatura notranjega stekla in s tem zmanjšanje rosenja oziroma kondenza (podaljšanje trajnosti gradbenih elementov in zdrava klima), — zaradi višjih temperatur okenskih stekel ugodnejše počutje v prostoru, hkrati pa lahko zaradi tega znižamo temperaturo v prostoru za 1° C in s tem dodatno prihranimo 5—6 % stroškov ogrevanja — preverjeno v praksi, — ne moti estetskega izgleda okna. saj je komaj opazno. Modularna dimenzija oken v cm 80/140 100/140 120/140 140/140 180/140 100/180 80/220 100/220 140/220 DK dim. »plus k« v "mm 592/1167 792/1167 992/1167 1192/1167 947/1167, 947/1167 792/1567 592/1967 792/1967 947/1967 41 JELOVICA lesna industrija, 6422», ŠKOFJA LOKA, Kidrič va 58, tel: 064-361 za končno obdelavo tal, zidov in stropov vaše hiše NIVELAN tankoslojni ometi za montažne hiše HIDROZAN masa za vodotesnost NIVEDUR vodoodporna lepila za keramične ploščice VIADUR izravnalne mase za betonske pode VILAPLAN izravnalne mase za strop in steno VEZUR montažni hitrovezni cement BARVIT za barvanje in pleskanje notranjih zidov — sten Za graditelje hiš, vikendov In adaptacijo starih hiš. priporočamo umetno kovane izdelke: okovje za vrata, vrtne, balkonske in stopniščne ograje stojala za dežnike. stenska ogledala obešalnike, stenske in stropne svetilke in druge dekorativne ter praktične izdelke (primerne tudi za darila) Vse naštete izdelke lahko kupite ali naročite v naši trgovini v Kropi, ki je odprta vsak dan od 8 do 14 ure. v sobotah pa od 9. do 12 ure lntormaci|e dobite tudi po tel (064) 79-481. , UMETNOKOVINSKA OBRT KROPA, po. MA¥| , pokrivno premazno sredstvo na osnovi a.kidni* smo, Iy!AXI-LAI\ za zaščito kovin in lesa. cc KIT — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske. Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS. KRANJ, n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel. 26-371 GRADITELJEM! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — OKNA INOVAK, — parket, — cement, — hidrirano apno, — Schiedel — YU — dimnik, — modelarno opeko, "— strešno opeko, — kombi plošče, — betonske mreže in betonsko železo. — betonske mešalce 100, litrov, — ostali gradbeni material. "TOREK, 18 KRONIKA >h v.. 11. STRAN O LAS Kranj - V četrtek, 13. septembra, popoldne je rožnik Franc Prudič iz Ljubljane peljal od Ceste talcev proti Cesti 1. maja, vendar ga fe vri kotlarni zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, z odbijačem je oplazil avtomobil iz nasprotne smeri, nato pa ga je zaneslo s ceste v dre ro tik ob pločniku. V nesreči je bil sopotnik Viktor Ilaller iz Hrast raku lažje ranjen, na avtomobilu pa je škode za 82.000 din. — FotO' F Perdan fobene koristi od padca po rtopnicah e pretep, ampak padec po sto\ tj bi dokazovale, kako bivša novanje Da bi hitreje prišli do družbenega novanja, nekateri res poskušajo Ze res, da, kadar razvezana zarita ostaneta v skupnem stanova enje ni lahko. Toda načini, iko si pomagamo iz zadreg, so ra-fni. Žal so nekateri celo navzkriž z oni. fted kratkim se je pred sodiščem ključila taka zadeva — razvezana konca v skupnem stanovanju. Ne glede na to, da so bili odnosi med nji-labi tudi po razvezi, pa sta vse po nasla skupen jezik. Ko je ona jHlicajno padla po stopnicah in se kas pošteno potolkla, sta prišla na misel, da bi se poškodbe dale kori-Istno uporabiti v bitki za pridobitev sanja. Takoj je odšla k zdrav Miku, da ji je na podlagi poškodb napisal zdravniško spričevalo, kot :rok pa je bivša /ena navedla, da jo r micah — Poškodbe na bivši ženi zakonca potrebujeta vsak svoje je pretepel mož. Pretep je slikovito opisala tudi v kazenski ovadbi. Bivši mož naj bi jo udaril v obraz, vlekel za lase, na tleh obrcal ter ji še grozil /. nožem. Treba pa je povedati, da je žena lahko tako slikovito prikazala pretep, saj je imela tovrstni' izkušnje i/ zakona. Na tožilstvu so jo opozorili, da je lahko za krivo ovadbo kaznovana, vendar je vztrajala, da se je to res /godilo tega in tega dne. Na sodni obravnavi pa se je izkazalo, da ni bilo nobenega pretepa, pač pa je ženska nesrečen padec po stopnicah v dogovoru z. bivšim možem izkoristila, da bi imela kakšne prednosti pri reševanju svojega stanovanjskega problema. Sodišče je ocenilo, da je šlo v tem primeru le za enkraten spodrsljaj in je obdolženi prisodilo kazen za krivo ovadbo v višini treh mesecev pogojno za dve leti. Varna hoja v gore Znanje lahko premaga nevarnosti IGora si ni moč zamisliti brez nevarnosti. Subjektivne nevarnosti izvirajo iz planinca samega kot posledica neznanja, nezadostne opre-m*< in podcer. evanja nevarnosti na turah v gorskem svetu. Objektivne nevarnosti, med katere prištevamo zlasti vihar, snežni metež, neurje z dolgotrajnimi nalivi in nevarnostjb strele, snežne in kamnite plazove ter občutne padce temperature z neprodirno meglo in zahrbtnim po-žiedom, pa so stvar narave in zato lahko zadenejo vsakega obiskovalca gora. Takšnih nevarnosti se lahko planinec ubrani le s strokovnim znanjem in dolgotrajnim opazovanjem naravnih pojavov. Nasploh si mora prizadevati, da vse nevarnosti spozna in jim postane kos. \'a nekatere objektivne nevarnosti v gorskem svetu so opozorili It objavljeni sestavki sproti. Današnji zapis pa predstavlja posrbe.) nevarnosti zaradi vremenskih pojavov. Planinec mora upoštevati, da se temperatura na vsakih 100 m višine zniža za 0,5 do 1" C. To pomeni, da je na naših najvišjih vrhovih saj za 10 do 15" C hladneje kot v dolini. Pomembno je vedeti, na kateri višini je pri določenih vremenskih razmerah temperatura 0" C; takrat namreč tam prehaja dež v sneg in mokre skale se prično pokrivati s požledom Ob poletnih vremenskih preobratih sneži do nadmorske višine 1500 metrov in še nižje. Za mraz velja, da ga obiskovalci gora poleti podcenjujejo, pozimi pa precenjujejo. Tudi poleti morajo imeti na izletih v visokogorje v nahrbtniku dovolj rezervnega perila in tople obleke. Mraz je namreč najbolj nevaren ob premočeni obleki pri prekoračitvi zmrzišča. Učinek mraza večkratno stopnuje veter, zato naj se planinec v mokri obleki iz.ogiblje grebenov in odprtih vzpetin. Vdor mrzlega zraka poleti lahko povzroči, da planincu zmrznejo udi ali njihovi deli; krvni obtok pospeši z gibanjem, gnetenjem in drgnjenjem ozeblih delov telesa. Mraz je torej nevaren zaradi poslabšanih razmer na poti in slabega vpliva na človekovo telo, saj preveliko oddajanje toplote hitro povečuje občutek utrujenosti in vodi k izčrpa nosti Nič manj nevarne niso nenadne otoplitve; zelo lopel veter lahko povzroči zlasti pozimi in spomladi gnil led in sneg, plazove in zapadno* kamenje, planinca pa lahko navda z otopelostjo in utrujenostjo. Poleti prinašajo hitre spremembe vremena posebno nevihte, med katerimi planinca najbolj ogroža nevarnost strele. Le ta je večja v ska-li kot v snegu in ledu. Znak, da bo vsak hip treščilo, je mravljinčenje koŽC na glavi, ježenje las in brenčanje kovinskih predmetov. Planinec se mora takoj umakniti z vse. odprtih vzpetin in točk, kamor rado tre-celo v votlinah z vlažnim ilovnatim dnom ni varno. Jeseni, ko nastaja megleno morje, je dobro vedeti, na kateri višini ni več megle. Ce se megla spušča, bo izginila, če se dviga, pa se zgošču-je in lahko nastanejo padavine. Poleg tega megla otežuje orientacijo; bno težko se je znajti na kotanjastih visokih planotah — podih, le (fenikifa in sm-žiščih. Človek se namreč brez orientacijskih pripomočkov giblje v takih razmerah v krogu! Pomagajo lahko le dobro planinska karta, kompas, višinomer in znanje. Poslabšane vremenske razmere lahko povzroče telesno in duše vno oslabitev pa celo izčrpanost. Preutrujen planinec zgubi zanesljiv korak, razo;, tega pretirano zaznava težave in nevarnosti, lahko pa po-tudi malodušen do vsega, kar se okrog njega dogaja. Takšna sta nja lahko povzroče ob vremenskih preobratih splošno podhladitev in smrt planincu Zato se mora vsak obiskovalec gora zavedati, da planinski izleti zahtevajo določeno telesno in duševno kondicijo, kan si bo pridobil in zadržal z redno vadbo ter upoštevanjem splošno ve Ijavnega pravila — od skromnega k zahtevnejšemu, od nizkega k viš jemu! S. Saje NESREČE UMRLA ZA POSLEDICAMI NESREČE Kranj -- V soboto. 15. septembra, je v Kliničnem centru za posledica mi prometne nesreče umrla' Frančiška Zavrl (roj. 1907) iz I.ahovč. Nesreča se je pripetila 1. septembra zjutraj na regionalni cesti med 'I,u-hovčami in Nasovčami. Zavrlova se je pripeljala s kolesom po poljski poti, pri vključevanju mi regionalno ce sto pa se ni dovolj prepričala, če je prosto. Zapeljala je na cesto prav tedaj, ko je iz smeri Mengša pripeljal tovorni avtomobil, vozil ga je Zdravko Pintar iz Ljubljane. Kljub temu. da je voznik tovornjaka skušal nesrečo preprečiti, je trčil v zadnje kolo, tako da je Zavrlova padla in hudo ranjena obležala. MOTORIST HUJE RAN.IKN Škofja Loka — V križišču regionalne in Kidričeve ceste v Lipici se je v soboto, 15. septembra, ob 7.30 pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik tovor nega avtomobila Alojz Žitnik iz škofje Loke je peljal po Kidričevi ce: sti od železniške postaji- proti Lipici. Pri vključevanju na regionalno cesto je izsilil prednost vozniku motorne ga kolesa Viktorju Mezgu i/. Škofje Loke. Motorist je sicer1 skušal trčenje preprečiti, vendar se tovornjaku ni mogel izogniti. Huje ranjenega so prepeljali v Klinični center. II 1 1 SPV II Zu večjo prometno varnost Traktor Vožnja s traktorjem je urejena tudi v prometni zakonodaji. Oh uporabi priključkov pa postane traktor tudi delovni stroj< Zato mora vsak, ki s traktorjem upravlja, opraviti preskus znanja o varnem delu s traktorjem in njegovimi priključki. Člen 1 14, /.ikona o varnosti cestnega prometa pa še pravi, da lastnik oziroma imetnik pravice uporabo vozila na motorni pogon ne sme vozila izročiti v upravljanje osebi, ki nima takega preskusa znanja. V členu 43 in 44 je zapisano, da se sme na traktorju poleg voznika peljati še druga oseba le, če je vgrajen še drugi sedež, vpisan pa mora biti tudi v prometnem dovoljenju. Na priklopniku ali na tovoru priklopnika, ki ne presega višine kesona, se sme sede voziti do pet oseb. Ne na traktorju ne na priklopniku pa ne smejo biti osebe, ki so pod vplivom alkohola. Tako kot druga motorna vozila morajo biti tudi traktor in njegovi priključki za vožnjo v prome tu brezhibni, še posebej pa to velja za zavore, luči in smerne kazalce Na traktor dli traktorske priključke praviloma ne sodijo starejše osebe in otroci, saj SO le-ti najpogostejše žrtve nesreč. Mrak S SODIŠČA Trgovanje s kavo V enem letu je S. Ašanin pi eprodal več kot 2 toni nepražene kave, J. Sosic pa oko i pol tone - Za oba zaporna kazen in odvzem premoženjske koristi VOZNIK UTONIL . V JEZERU Bled — V soboto. 15. septembra, ob 20. uri se je pripetila na Kidričev i cesti huda nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Branimir Mučič (roj. 1960) z. Bleda je peljal proti kampu Zaka. v ostrem nepreglednem ovinku pri sodniškem stolpu ga je zaneslo š ceste po pobočju in v jezero. Oba sopotnika Janez Kodrič in Dam jan Kodrič z. Bleda sta se uspela skozi razbito okno na desnih vratih potegniti iz potopljenega avtomobila, enako je poskušal tudi voznik Mučič, vendar pa ga na površje ni bilo. Ko so čez kakih 20 minut s traktorjem potegnili avtomobil iz vode, Mu-čiča v avtomobilu ni bilo. Zato so organizirali iskanje s tremi potapljači, ki so ga našli na dnu jezera v globini kakih (> metrov nedaleč od kraja, kjer je potonil avtomobil. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Kranj — V četrtek, V), septembra, ob 18.20 se je na Kokrici pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik osebnega avtomobila Kari Sajovic (roj. 1940) iz Predoselj je peljal za osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Dragoslav Bizjak iz Tržiča. Vk rižišču je Bizjak s Ceste na Brdo nameraval zaviti v desno na lokalno Pokopališko cesto, zato je zmanjšal hitrost. Zaradi prekratke varnostne razdalje pa je od zadaj trčil v njegov avtomobil voznik Sajovic. V nesreči je bil voznik Bizjak huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center, škode na avtomobilih pa je za 130.000 din. Kranj — Na enotno kazen eno leto in pet mesecev zapora je bil prod temeljnim sodiščem v Kranju obsojen 27-letni Svetislav Ašanin zaradi nedovoljene trgovine ter pomoči pri tem dejanju, Novica Sosič, star 24 let. pa zaradi istih dejanj na 7 mesecev zapora. Obema se odvzame s kaznivim dejanjem pridobljena premoženjska korist in sicer A.šaninu 425.500,00 novin din, Sosičii pa 109.000,00 din. Ašanin je doma iz Peči, že nekaj časa pa stanuje v Kranju. Vse od leta 1980, ko je odslužil vojsko, ni iskal redne zaposlitve. Kljub temu si je lani kupil nov renault 18, za katerega, kot je trdil pred sodiščem, si je de- ■ nar sposodil. Očitno pa mu je denar1 dotekal z nedovoljeno prodajo kave. Samo od marca lani do konca marca letos je namreč Ašanin nakupil v Kranju najmanj 1004 kg surove kave, skupaj š Kclmendi Maserjem pa se 1063 kg po povprečni ceni 900din za kg. Kava je lepo zapakirana potovala na različne naslove sorodnikov in znancev na Kosovo in v Črno goro, kjer jo je nato Ašanin sam ali pa S pomočjo Kelmendija prodajal najmanj po 1200 din za kg. Pri več kot dveh tonah tako preprodane kave si je neupravičeno prislužil za več kot 42 milijonov starih din premoženjske koristi. V enem letu je tako poslal več kot sto paketov, v katerih je bilo od 0 do 14 kg kave le za 23 paketov se je ugotovilo, da so bili v njih pralni praški in oblačila. Novica Sošič je prav tako v Kranju od različnih prodajalcev kupil najmanj 510 kg kave in jo pošiljal v Črno goro na različne naslove. Pri tem je tako kot Ašanin pogosto uporabil tudi različna sposojena imena odpošiljuteljev, da te vrste grosisti-čna trgovina ne bi prišla na dan. Sošič je tako kot Ašanin zakrivil tudi kaznivo dejanje pomoči pri nedovoljeni trgovini, saj je tudi sam pomagal Kelrnondiju Naserju pri trgovanju s kavo. Samo v enem dnevu so namreč v Sošičevem stanovanju zapakirali 408 kg kave, ki jo je tja pripeljal Kelmendi Maser, V 30 paketov za Crno goro. Sošič je takšne usluge s pakiranjem opravljal tudi za Aša-nma. Pri odmeri kazni za Svetislava Ašanina je sodišče upoštevalo olaj-šilno okolnost, da je še mlad. da ni bil še nikoli kaznovan, med obtožil nimi pa je upoštevalo, da je šlo za velik obseg kriminalne dejavnosti, s katero je Ašanin na lahek način velijo zaslužil. V primeri s tem je bil Sošice v delež skromnejši, sodišče pa je moralo upoštevati, da je bil pred dvema letoma že v kazenskem po-' stbpku zaradi istovrstnega dejanja, pa je kljub temu še nadaljeval. Razen tega je bil zaposlen pri Varnosti, torej pri organizaciji za varovanje premoženja Po načelu, da nihče ne more obdržati koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je sodišče tudi odločilo, da morata oba plačati znesek, enak pridobljeni premoženjski koristi — Ašanin 425.500,00 din, Sošič pa 109.000,00 din. Sodba še ni pravnomočna. L. M. OSNOVNE ŠOLE OBČINE KRANJ OBVEŠČAJO STAsRSf.. da bo v SOBOTO. 22. SEPTEMBRA 1984 od 8. do 12. ure v vseh centralnih, samostojnih in podružničnih šolah občine Kranj VPISOVANJE šolskih novincev za šolsko leto 1985/86. Vpis je obvezen za vse otroke, rojene leta 1978. in za otroke, rojene do konca 'februarja 1979. leta. K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov izpisek iz rojstne matične knjige ter enotno matično številko. Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem Oglašamo prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim de lovnim časom in POMOČNICE v kuhinji s polovičnim delov nim časom do 17. 3. 1985. Kranj - Gradnja pločnikov na Cesti Staneta Žaqarja na Primako-vem se zaradi številnih komunalnih priključkov tleče u- vse poletje kaže pa, da se bo šc, saj so konec preteklega redna šele začeli kopati n robnike I, križišču z Ručigajevo cesto, popraviti pa in,do morati tu-di del pločnikov, kjer so robnike vstavili prenizko. f-onv F Perdan lica LAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 18. SEPTEMBRA Naši telesnokulturni delavci Goran Valič: Start na prvo mesto KRANJ — Jeseniška žensku košarka ima bogate košarkarsko tradicijo, saj SO bile njihove igralke /e večkrat na pragu prve zvezne lige. Nekajkrat so jih pokopale kvalifikacije, drugič pa ni bilo denarja za igranje v višjem tekmovanju. Že nekaj let pu so Jeseničanke med najboljšimi klubi y slovenski ženski košarkarski ligi. V sezoni 1983-84 so med desetimi moštvi zasedle drugo mesto, takoj za zmagovalkami ko-šarkaricumi kranjske Save. Jeseniške košarkarice ze drugo leto trenira in vodi Kranjčan Goran Valič. Goran Valič je igral košarko pri kranjskem Triglavu, igral na Nizozemskem zaradi očetove službe in nato na univerzi Temple v Philadel-fiji v ZDA, v drugi ekipi. Po vrnitvi »z Amerike je na šolskem centru v Ljubljani opravil trenerski izpit in sedaj že drugo sezono trenira mlado žensko košarkarsko ekipo na Jesenicah. »Kakšni so pogoji za delo in vadbo na Jesenicah?« »Pogoji za delo na Jesenicah so izredni. Treniramo in igramo v telovadnici ŽIC in prepričan sem, da imamo take pogoje kot malokdo. Imamo mlado ekipo v kateri' so le štiri članice, mladinke, kadetinje in celo ena pionirka. Od članic so Vu-leta, ki je prišla iz Jezice, vrnila se je tudi Vrdovljakova, ki je igrala pri Jezici in potem pri Iliriji in tu sta še domačinki Vaupotičeva in Ulčarje-va. Vse te štiri košarkarice so nosilke igre. Iz mladinske vrste v tem moštvu igrajo Lah, Bartelj in Kr-znarič ter kadetinje Felc, Bešič, Be-rus, Smolej, Deretič, Šmitran, Kju-čevič in pionirka Zrnič. »S kakšni načrti stopate v košarkarsko sezono 1984-85?« »Lani smo bili v slovenski ženski košarkarski ligi drugi. Realno lahko pričakujem, da bomo startali v tem tekmovanju za vrh in se tako vmešali za slovenskega prvaka. Leta potem pelje v drugo zvezno košarkarsko ligo. Čeprav smo to prvo mesto planirah sele v obdobju štirih let je velik napredek naših igralk pokazal, da smo prvi lahko že v tej sezoni. Če nam spodleti, to ne bo tragedija, delali bomo naprej in se skušali v višje tekmovanje uvrstiti v naslednjih sezonah. Kot sami lahko vidite, je to mlada ekipa, pred katero je še lepa košarkarska bodočnost. Za npvojsezono smo se začeli pripravljati 1(3. avgusta in ekipa je zaradi šolskih obveznostih šele sedaj v polni sestavi. Tako sedaj lahko nemoteno vadimo štirikrat tedensko. Startali bomo na prvo mesto in vem, da nam to težko. V ligo se je vrnila močna ljubljanska Ilirija, pa tudi moštvo Pomurja ni slabo.« Jeseničanke se vneto pripravljajo za start v novo košarkarsko sezono v slovenski ženski ligi. Načrt, da bi bile slovenske prvakinje, je jasen. Prepričani smo, da jim bo uspelo, saj so to odlične igralke, pred katerimi je še lepa košarkarska bodočnost. Le to jih moti, da je na Jesenicah premalo zanimanja za košarko. Upamo samo lahko, da se bodo tudi gledalci vrnili na košarkarsko igrišče. Pogoj je le ta, da bodo tudi igralke s trenerjem na čelu igrale tako dobro kot so si zamislile. D. Humer Obetaven rod mladih kranjskih atletov Dobri rezultati ob slabih možnostih za vadbo Kranj — Nekdaj uspešni atleti kranjskega Triglava — Polde Milek, Iztok Kavčič, bratje Prezelj, Metka Pa-pler, Lojze Kogovšek, Franci Fister, če omenimo le nekatere, so zadnja leta dobili dostojne naslednike, ki naj bi z nadaljnjo prizadevno vadbo in ob strokovnem delu treh trenerjev povrnili kranjski atletiki zapravljeni ugled. Po-vratek med najboljše atletske .klube v Sloveniji bi bil veliko lažji, če bi v Kranju imeli boljše možnosti za vadbo in če se klub ne bi ubadal z denarnimi težavami. Trenerji in njihovi varovanci za zdaj še vztrajajo, toda kaj lahko se zgodi, da bo tudi njim zmanjkalo vo)je. Potem bomo zopet obžalovali za Zamujeno priložnostjo, iskali razloge in s prsti kazali na krivce. Prijatelji športa želijo, da bi kranjska atletika dosegla nekdanjo kakovostno raven. Dobro namreč vedo, da je atletika kraljica športov in poleg plavanja športna panoga, po kateri danes v svetu ocenjujejo športno moč države ali kraja. Izrabljene in nevarne atletske naprave Kranjski atletski štadion, ki je lani praznoval dvajsetletnico, bi bil potreben temeljite obnove. Ker tartana bržčas še dolgo ne bo dočakal, bi veljalo razmišljati o posodobitvi in ureditvi obstoječih naprav. Skakališče za skok v višino in za skok s palfeo je ob tem, da je dotrajano, postalo tudi nevarno. Trener Peter Kukovica je že opozoril klubske delavce, da bo prenehal trenirati tekmovalce teh disciplin, če ne bodo zagotovili varnejše doskočne blazine. Tudi atletsko stezo je načel zob časa, za večja vzdrževalna dela pa žal ni denarja. Ovire za tek so okorne in nevar- GORENJCI V LIGAŠKIH TEKMOVANJIH NOGOMET - Kranjski članski nogometni ligaš Triglav je v nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja po dobri igi i končno po štirih kolih premagal nogometaše Izole. Torej po enem porazu na tujem in dveh doma je zmaga in dve točki uspeh. Izidi: Triglav : Izola 2:0 (0:0), Vozila : Slovan 2:2 (1:0), Železničar (Titovo Velenje) 2:1 (1:0), Šmartno : Kovinar 0:1 (0:1), Koper : Ilirija 1:0 (0:0), Mura : Rudar (Trhpvlje) 0:0, Kladivar : Brežice 4:1 (4:1). ' V naslednjem petem kolu Triglav gostuje v Celju, kjer se bodo pomerili z domačim Kovinarjem. OKOMET I Zmaga Preddvora v gosteh Kranj — V prvem kolu druge republiške rokometne lige — I. skupina so roknmetaši tržiškega Peka dosegli pomembno zmago na gostovanju v Grosupljem, v gorenjskem derbiju v Križah pa so zasluženo zmagali gostje iz" Preddvora. Zaostalo srečanje Zabnica : Nova Gorica bo 20. septembra ob 17. uri. V zahodni skupini druge ženske republiške lige so v treh srečanjih izmed štirih zmagale gostje, med njimi tudi igralke Dupelj in Preddvora. V obeh mladinskih ligah so bilr>v prvem kolu doseženi pričakovani rezultati. Izidi — moški — Grosuplje : Peko 21:23 (13:12), Knjže : Preddvor 13:26 (5:13), Riko : Kolinska Slovan 16:16, Do-nit : Prule 15:13; ženske — Beti Novo mesto 22:7. Peko Duplje 13:19 (7:8), Eta : Olimpija 7:26, Astra Jadran : Preddvor 11:22 (5:10); mladinci — Kamnik : Olimija 22:21, Križ,e : Peko 4:16 (2:8). Preddvor : Škofja Loka 33:8 (13:2), Zab niča : Kolinska Slovan 24:20 (13:7), Pru-le Jelovica 20:17 (11:7); mladinke --Kamnik : Olimpija 12:6, Alples : Itas Kočevje 27:14 (15:2), Polje : Duplje 3:16 (2.10;. Peko : Preddvor 22:7 (12:4), Ratitovec : Škofljica — preloženo. • J. Kuhar Jutri Duplje : Alples Duplje —Jutri ob 19. uri bo < Dupljah finalno srečanje za pokal mladosti na področju Gorenjske med domačo ekipo, ki je v polfinalu premagala Igralke Peka, in bivšim drugoligašem Mpk.som. ki je v polfinalu bi o/ težav odpravil ekipo Preddvora. Zmagpvulke bodo zastopale Gorenjsko \ nadaljnjem pokalnem tekmovanju v Sloveoi- ■ J. Kuhar ne; v klubu so se zato že dogovorili, da bodo nabavili 40 novih. Krožna betonska ploščad za met diska ali krogle je pred leti razpadla. Zaletišče za met kopja je posuto z lešem in ne omogoča tekmovalcem, da bi razvili polno hitrost; ob tem pa je tudi nevarno za morebitne poškodbe. »Četudi bi bil klub pripravljen prevzeti organizacijo kakega večjega tekmovanja, denimo, slovenskega prvenstva, nam tega zaradi dotrajanih in slabo vzdrževanih atletskih naprav verjetno ne bi dovolila Atletska zveza,Slo-venije,« pravi znana športna delavka Mira Krampi, ki opravlja v klubu tajniške posle. »Telesnokulturna skupnost nam je že za nekaj mesecev naprej nakazala denar, da smo lahko sklenili letošnjo tekmovalno sezono. Trenerji tri mesece niso dobili honorarjev. Atleti so se udeleževali le najpomembnejših tekmovanj, medtem ko na manjših atletskih mitingih niso sodelovali, čeprav bi bilo to za manj izkušene tekmovalce zelo koristno. Sami so plačevali copate. Ob skromni »dnevnici«, ki na zadnjih tekmovanjih zaradi varčevanja ni presegla 150 dinarjev, so morali seči tudi v svoj žep.« Uspešno leto Čeprav imajo kranjski atleti slabe možnosti za vadbo, dosegajo spodbudne rezultate. Pravkar končana atletska sezona je bila še posebej uspešna. Veliko zaslug za to ima Lojze Kogovšek, nakdanji tekmovalec, zdaj pa že vrsto let trener deseterobojcev in metalcev kopja, krogle in diska, trener in vzgojitelj, ki takole ocenjuje letošnje dosežke: »Po končani lanski sezoni smo imeli le dva tedna odmora, potem pa smo se že začeli pripravljati za let movanja. Prizadevno delo prek!; je obrestovalo, saj so skoraj vs^ letošnji sezoni v domala vseh. nah izboljšali osebne rekor^ Mencinger je lansko znamko ^. kopja popravil za več kot štin, deseterobojec Goran Kabič je i" val v vseh disciplinah, le pri i ja je bil zaradi poškodbe slabš^ ni . . . Trije kranjski mladinci soj stili na balkansko prvenstvo. T bor, kjer so posegli tudi po Simon Rudeš je bil drugi v teki^ metrov in poleg tega še član m jugoslovanske štafete, Goran] osvojil bronasto kolajno v ju, Aleš Mencinger je bil četrt^, kopja. Mencinger in Kabič sta\! disciplinah postala državna i med starejšimi mladinci, udeležil tudi državnega člar venstva v Sarajevu, kjer je zi rekordom 67,46 metra osvojil« sto. Na slovenskem prvenstvi rejše in mlajše mladince so i glava osvojili 12 kolajn, medi tri zlate.« Tekmovalci opozarjajo 19-letni Goran Kabič iz Hr tos končal srednjo strojno se. Loki in bo čez par tednov oble ško uniformo. Z atletiko se ukvarjati pred osmimi leti na; šoli Staneta Žagarja. Pred se je pridružil atletom kranjskoj glava, kjer je postal njegov tretj1] ze Kogovšek. Prva tri leta je l. v metu kopja in krogle ter v 110 metrov z ovirami. Ker, dokaj dobre rezultate tudi v i sciplinah, se je lani odločil zai boj. Sedmi tek in pohod »Od spomenika do spomenika« Naklancem prehodni pokal HOKEJ NA LEDU - Jeseniški hokejisti so v tekmi za Alpe-Adria na domačem ledu kljub odlični igri in vodstvu tesno nato izgubili z italijanskim državnim prvakom Auronzo. Gole za Jeseničane sta dosegla Razinger in Pa-jič. Izid srečanja: Jesenice : Auronzo 2:3 (1:1, 1:0. 0:2). ROKOMET - V drugem kolu moške republiške rokometne lige je moštvo Jelovice iz Škofje Loke Jelovica gostovalo na Igu, kjer pa so morali priznati »premoč domačemu moštvu Mokerc KIG. V ženski ligi so se rokometašice Alplesa iz. Železnikov vrnile iz Kočevja z zmago. Premagale so dobro rokometno vrsto Itasa. * Izida: Mekerc KIG 26:20 (14:8), Itas : Alples 10:18 (3:8). Para naslednjega kola: Jelovica : Ajdovščina, Alples : Iskra. ATLETIKA - Kranjska dolgoproga-ša'Mravlje in Kavčič sta spet uspešno tekla na 104 km dolgi progi okoli- Italijanskega otoka Elbe. Nastopilo je šesto najboljših dolgoprogašev iz Evrope, zmagal pa je Italijan Fausto Coletti. Odlično sta se odrezala tudi Kranjčana, saj je bil Mravlje drugi, Kavčič pa tretji. -dh NAKLO — V spomin na dvodnevni boj borcev drugega bataljona Kokrškega odreda septembra 1942 je TVD Partizan Naklo v nedeljo že sedmič organiziralo spominski pohod in tek »Od spomenika do spomenika«. Pohodniki so tokrat krenili na pot iz šestih startnih mest ob obronkih Udinega boršta in svojo pot končali pred spomenikom Kapnik, kjer je bila slovesnost ob odkritju obeležja. Čeprav je ves dan lilo, se je tokrat na startu zbralo nad dvesto tekačev in nekaj nad sto pohodnikov. V teku so imeli največ uspeha prav člani organizatorja TVD Partizan iz Nakla, ki so pobrali kar osemnajst kolajn. Bili so boljši od športnikov ŠD Kokrica in atletov kranjskega Triglava. Naklanci so tako zasluženo osvojili pokal, darilo občinske Zveze borcev NOV Kranj. Vrstni red — mlajši pionirji, letnik 1974-75 - 1. Jarc (Naklo), 2. Krajačič (OŠ F. Prešeren), 3. Nunar (Naklo), st. pionirji — 1. Marinšek (Naklo), 2. Mesaric (OŠ F. Prešeren), 3. Černilec (Naklo), mladinci — 1. Kosič, 2. Oman, 3. Kovač (vsi Naklo), ml. mladinci — 1. Jarc (Naklo), 2. Ožegovič, -3. Plevnik (oba AK Triglav), člani - 1. T. Zupan (Mošnje), 2. Mohorič (Naklo), 3. Kalan (Škofja Loka), JLA, LM, TO - 1. Va-lentinčič (ZTS), veterani A — 1. Zupan (Radovljica), 2. Markun, 3. Bradač (oba Naklo), veterani B —• 1. L. Jošt, 2. Ko-šič (oba Naklo), veterani C — 1. Rant (Partizan Kranj), 2. F. Jošt, 3. I. Jošt (oba Naklo); f mlajše pionirke letnik 1975-76 — 1. Klančnik, 2. Kokalj (obe Duplje), pionirke — 1. J. Markič, 2. Grabov.šek, 3. R. Markič (vse Naklo), st. pionirke — 1. Bradač (Kokrica), 3. Keršič (ŠŠD Kranj), ml. mladinke — 1. Markun (Triglav), 2. Bradač (Kokrica). -dh »Letošnja sezona je bila dosedanjimi najbolj uspešna R\ tudi, da prek zime še nikdar ni; ko trdo in zavzeto trenirali kot tos,« pravi Goran. »Osebni rekoi seteroboju sem od lani izboljšal, točk, postal sem državni prvak uvrstil na balkansko prvenst tekmovanju v Novi Gorici 25 septembra bom skušal še iz zultat iz Maribora (6721 točk), grem k vojakom, potem pa se posvetil atletiki. Moj cilj je, uvrstil v državno člansko rep; co.« Planinski izlet na Špik Kranj — Mladinski odsek Planinskega društva Kranj prireja v nedeljo, 23. septembra, planinski izlet na goro Špik. ki slovi po čudovitem razgledu. Udeleženci se bodo zbrali pred hotelom Creina v Kranju ob šestih zjutraj in se odtod s posebnim avtobusom odpeljali do Kranjske gore, v Kranj pa se bodo vrnili v večernih urah. Prijave za izlet sprejemajo v pisarni planinskega društva. Mladinski odsek bo imel' sestanke septembra vsako sredo ob 20. uri v prostorih društva na Koroški cesti 27f oktobra pa vsako drugo sredo. Na sestankih se.bodo dogovarjali o društveni dejavnosti In poslušali predavanja o varnem gibanju v planinskem svetu in o popotovamih po naših in tujih gorah Odsek želi pridobiti nove člane iatp vabi vse mladince in mladinke, ki jih vose.'t planinarjonje. turno smučanje in taborjenje v gorah, da se jim pridružijo na sredinih sestankih; informacije (pa lahko dobijo tudi V pisarni krdnj* skega planinskega društva. S, Do le 11 se k Po proslavi na Kapniku so razglasili rezultate teka in pohoda »Od spomenika do spomenika«. Ivan Košir izroča prehodni pokal Dušanu Feldi-nu iz Nakla. Člani Partizana iz Na-klega so bili ekipni zmagovalec in za ta uspeh so prejeli prehodni pokal, darilo občinske zveze ZZB NOV Kranj. — Foto: F. Perdan Popravek V zadnji številki Glasa smo na prvi strani objavili fotografijo s podpi som o srečanju nekdanjih nogometašev. V besedilu je bilo napak napisano, da so na fotografiji le nogometaši Korotana. Na sliki so namreč tudi nekdanji nogometaši NK Savica iz Stražišča in NK Slovan ri Naklega. Čestitke za 70. obletnico življenja je prejel Edvin Rutar in ne Edvin Benedik, kot je bilo zapisano. Prosimo za opravičilo. Tečaj juda Kranj - Danes ob 19. uri se bo v telovadnici kranjske gimnazije začel trimesečni -tečaj juda in samoobrambe Tečaj bo vsak torek in četrtek, Drireia ou ga Judo klub Triglav. Gozdni tek po Udinborštu Kokrica — V spomin na dvodnevni boj borcev drugega bataljona Kokrškega odreda septembra 1942 v Udinborštu prireja Športno društvo Kokrica — sekcija za rekreacijo tradicionalni, peti gozdni tek po Udinborštu. Tekmovanje bo to soboto s startom in ciljem pred osnovno šolo na Kokrici. Udeleženci bodo razdeljeni v 13 starostnih kategorij. Vojaki bodo startali ob 17. uri in bodo tekli na 2 kilometra; enako razdaljo bodo pretekli tudi mlajši pionirji in pionirke starosti do 11 let, ki bodo krenili na pot četrt ure kasneje. Ob 17.30 se bodo podali na 4 kilometre dolgo progo starejši pionirji in pionirke, stari od 12 do 15 let. Ostali udeleženci bodo startali ob 18. uri. Ženske, razdeljene v starostne kategorije cd 16 do 25 let, od 26 do 35 in starejše od 35 let, ter moški, stari od 16 do 19 let ter starejši od 50 let bodo tekli na 7 kilometrov, moški od 20 Mde, ki se odloči, da ji bo nogomet pr-y I konjiček, še vedno čudno gledamo. y t bolj čudno je, če je dekle staro ko-y kaj trinajst let in če že dve leti igra no-jM brnet v ženski reprezentanci Sloveniji t. pri ljubljanski Olimpiji, oziroma « iradno pri Železniškem ženskem no-lometnem kluBu v Ljubljani. Vendar Bavdija Hašaj, učenka sedmega ra-reda osnovne šole Cvetko Golar, na to le da nič. Brca žogo, da se fantje i/ so lešcine prijemajo za glavo: t »Ko sem bila majhna, smo živeli na JV llMiiiiki postaji na Trati. Velijo sem J Hla z očetom, ki je delal na železnici. }* lled odmori, ko so fantje na železnici J Wcali žogo, ^em se jim prvič pridružijo Tudi oče je rad igral nogomet, zato Jt 10 bili moji prvi treningi kar v bližnji ^ okolici doma.« ODBOJKA [Paloma Branik II [pokalni zmagovalec KRANJ — Ob organizaciji odbojkar-ega kluba Triglav Kranj je telovadba na Planini v soboto gostila naj-!;V- ženske slovenske odbojkarske ste, ki so se uvrstile v finale republi-kega odbojkarskega pokalu maršalu ■tta. Za to republiško pokalno lovoriko jao se borile ekipe Paloma Branik II iz Maribora, Koper-Cimos in Tabor iz Ljubljane. V zanimivih in kvalitetnih srečanjih »o> imele največ uspeha odbojkarice *-dU>ma Branik II, ki so v obeh srečanj''3 Premagale Koper-Cimos in Tabor. ,2*«: Paloma Branik II : Koper-Ci-3*> (15:12, 15:13, 15:7), Koper-Ci-|*>»: Tabor 3:0 (16:14, 15:10, 15:10), Pa-Branik ': Tabor 3:2 (15:9, 10:15, i 10:15. 15:11, 16:14). j Vrstni red: L Paloma Branik II. 2. I Koper-Cimos, 3. Tabor. > Danes ob 15. uri bo v športni dvorani |ia Planini finalni turnir najboljših slo-; ver.skih moških odbojkarskih ekip. Za t£ republiško pokalno lovoriko se bodo \ potegovali odbojkarji Fužinarja iz Ra-•ven. Narodni dom iz Ljubljane in molitvo Bleda. -d h AVTO MOTO ŠPORT [ednarodna zmaga faneza Pintarja Karvin — Član AMD Kranj Janez itar je na mednarodni cestnohitro-li dirki v češkem mestu Karvin med tekmovalci iz Češkoslovaške, Polj-Nemške demokratične republike, ladžarske, Sovjetske zveze, Švice, f-2vezne republike Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Jugoslavije osvojil prvo mesto v kategoriji do 125 ccm in za It sekund izboljšal rekord kroga, ki ga [je postavil na lanski dirki. Drugo meto je osvojil Švicar Peter Sommer in Itretje Nemec Walter Steege. Janezu [ftntarju so sodelovanje na dirki orno-vne organizacije Sava, Merit in Peko. Renduliču ponagajal tenjalnik Novi Sad — Član AMD Kranj Robi fndulič se je kot edini gorenjski tek->valec udeležil dirke za državno pr-pnstvo v motokro.su na progi v Marko-frvm dolu pri Novem Sadu. Rendulič je irozil v kategoriji do 125 ccm. V prvi žnji je bil 13., v drugi pa 15., čeprav i j« pri motorju ponagajal menjal-Ijk. Zmagal je Urbanija iz Lukovice pred Simčičem iz Nove Gorice in Zdov-iz Orehove vasi. M. J. 51,5), 2. Globočnik 192,8 (48,5. 49). 3. Mubi (vsi Triglav) 180,2 (40. 44,5), 4. Tamše (T.Velenje) 174.4 (46. 43,5), 5. Janus (Ilirija) 164,8 (51, 46,5). 6. P. Kopač (Žirij, 7. Komovec (Triglav), 8. Gašper in (Žirovnica), 9. Kropar, 10. Knafelj (oba Triglav): Knafelj najboljši Ravne na Koroškem — Na 30-metr ski skakalnici na Ravnah na Koroškem je bilo letošnje poletno prvenstvo v smučarskih skokih za mlajše pionirje. Naslov prvaka je zasluženo osvojil član kranjskega Triglava Tomaž Knafelj. Rezultati: 1. Knafelj (Triglav) 186,0 (28, 27), 2. Pogorelčnik (T. Velenje) 182,5 (27,5, 26,5), 3. A. Kopač (Žiri) 170,1 (27. 26), 6. Zupan (Triglav), 8. Vchar (Žiri). J. Javornik LOTERIJA SLOVENIJE Ljubljana, Beethovnova 11/V Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge PRODAJALCA V POSLOVNEM MESTU NA BLEDU Pogoji: — šola za blagovni promet, — 1 letna praksa, — ali osemletna osnovna šola, — 5 letna praksa Delovno razmerje se sklene s polnim delovnim časom, za nedoločen čas ter s pogojem poskusnega dela, ki traja 3 mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi, sprejema 8 dni po objavi splošna služba Loj^e-rije. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v roku 30 dni od dneva zaključka objave. SOZD ALPETOUR DO CREINA, TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE KRANJ Razpisuje naslednje kadrovske štipendije za šolsko leto 1984/85 poklic stopnja število štipendij STRUGAR IV KLJUČAVNIČAR IV REZKALEC IV Kandidati morajo vlogi (obr. 8,40 — Vloga za uveljavljanje soeial-novarstvenih pravic) priložiti: — potrdilo o vpisu, — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. Prijave sprejema kadrovska služba Kranj, Koroška 5, In sicer 8 dni po objavi. CESTNO PODJETJE KRANJ Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela in naloge 1 VODJE PROGRAMSKO PROJEKTIVNEGA SEKTORJA 2 VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA 3* VODJE FINANČNO RAČUNSKEGA SEKTORJA 4. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Vsi navedeni delavci bodo imenovani za 4 letni mandat. Za vodjo posameznega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca, določenih po zakonu in Družbenem dogovor* o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjuje še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri in nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, — da ima vis6ko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, ter da ima nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri ter nad 4 leta delovnih ustreznih izkušenj, — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali gradbene smeri ter nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«. Izbira kandidatov bo opravljena v zakonitem roku. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega sveta. pod 2. pod 3. pod 4. Obvestilo graditeljem žagan les, tesane trame vseh dimenzij, letve za ostrešja, modularni zidak in ostale opečne izdelke, cement vam nudi LESNINA — KRANJ. Dobava takoj. Izkoristite ugoden nakup. Informacije: telefon: 26-076 ali 26-081 Odprto: ponedeljek, sreda, petek, od 7. do 17. ure torek, četrtek, od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure. ABC POMURKA, LOKA, Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n, sol. o. Škofja Loka Objavlja prosta dela oziroma nalogo \ TOZD JELEN — gostinstvo Kranj 1. Ć1STILKE za obrat Prajerca v Škofji Loki , Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s skrajšanim delovnim časom, 4 ure dnevno. 2. DELAVKE V KUHINJI za obrat Stari Mavr v Kranju 3. VEČ KUHARJEV Pogoj: — poklicna gostinska šola za kuharje 4. VEČ NATAKARJEV Pogoj: — poklicna gostinska šola za natakarje TOZD PRODAJA NA DEBELO 5. SKLADIŠČNIKA za delo v živilskem skladišču Pogoj: — končana šola za prodajalce TOZD PRODAJA NA DROBNO 6. VEČ PRODAJALK za delo v prodajalnah na območju Medvod in Ljubljana—Šiška Pogoji: — končana šola za prodajalce mešano živilske stroke Poskusno delo pod točkama L in 2. traja 30 koledarskih dni, pod točkami 3., 4., 5. in 6. pa traja 45 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, v 8 dneh po objavi oglasa. Zvezna carinska uprava CARINARNICA JESENICE razpisuje sprejem pripravnika 1. STROKOVNEGA SODELAVCA - PRIPRAVNIKA . in objavlja sprejem 2. OSKRBNIKA PREMOŽENJA Polog splošnih pogojev predvidenih z zakonom, je potrebno, da kandidati izpolnjujejo naslednje posebne pogoje: pod 1. — ekonomska, pravna, strojna, tehnološka, ali elektrotehnična fakulteta, znanje enega svetovnega jezika V postov pridejo samo moški, ki morajo imeti urejeno vojaško obveznost. Pod 2. — srednja šolska^zobruzba ekonomsko-finančne smeri in-6 mesecev delovnih izkušenj Moški kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, boda psihološko tesjtirani. Prijave z življenjepisom, kolkovane z 8 din administrativne takse, dostavite v roku 15 dni od dneva objave, na naslov Carinarnica Jesenice, Cesta maršala Tita 37, Jesenice. GLAS 14. STRAN._ OBVESTILA, OGLASI F NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski material, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10% POPUSTA. Lackfabrik Seebacher Allee42 A-9500 Villach IZBRALI SOZMAS V trgovini PARFUMERIJA TO ZARJA na Jesenicah in v skladišču na Bledu prodajajo srebrni program ZOI84 in YU SKI POOLA. Izdelki so primerni za novoletna darila za posameznike ali OZD. Cena od 350. — do 957.—din. K_, _y Ljubečna Celje OGI-MASA ZA POPRAVILO IN ZIDAVO PEČI | Telefon: 063 33-421, 31-865 1 DELFIN Kranj vas vabi na ribje specialitete Tovarna obutve n.soi.o. PEKO TRŽIČ Delovna skupnost skupnih služb ponovno objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja v splošnem sektorju dela in naloge ORGANIZIRANJE IN VODENJE ANALITSKEGA ODDELKA Pogoji za sprejem: — ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — seminar o razvidu del in na-log. — seminarji s področja nagrajevanja in ocenjevanja delo-v ne uspešnosti delavcev . Posebne zahteve: — .sposobnost vodenja in orga ni/.i ran j a — sposobnost sodelovanja — samostojnost pri delu — objektivnost — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj oddajo pismene prijave Z dokazili 0 izpolnjevanju zahtevanih pogojev v H dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne. RUDNIK URANA ZlROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - fodraž Komisija za delovna razmerja objavlja oz. ponovno objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: L OPERATER V KONTROLNEM CENTRU 2. IZMENOVODJA - v obratu predelave 3. OPERATER V PREDELAVI več delavcev 4. POMOŽNI OPERATER II 5. STROJNIK ZUNANJEGA TRANSPORTA 6. AVTOELEKTRIKAR 7. TEHNOLOG V PRIPRAVI DELA 8. VODJA OPERATIVNE PROIZVODNJE JAME 9. RAZNA RUDARSKA DELA - KV RUDARJI več delavcev Pogoji: pod 1: pod 2: -pod 3: — pod 4: -pod 5: - pod 6: - pod 7: -pod 8: pod 9: srednja izobrazba kemijsko tehnološke ali metalurške smeri do 2 leti delovnih izkušenj izmensko delo srednja izobrazba kemijsko tehnološke ali metalurške smeri — do 2 leti delovnih izkušenj — KV procesničar ali KV delavec drugega ustreznega poklica (kovinarski, elektro, inštalaterski in drugi poklici) — do 2 leti delovnih izkušenj — izmensko delo — KV ali PK delavec — do 3 mesece delovnih izkušenj — poklicna izobrazba kovinarske smeri — vozniški izpit B kat. — 2 leti delovnih izkušenj — KV avtoelektrikar — do 2 leti delovnih izkušenj — občasno jamsko in izmensko delo — starost nad 21 let —- diplomirani inženir rudarstva — možnost zaposlitve pripravnika — občasno jamsko in izmensko-dolo — diplomirani inženir rudarstva — strokovni izpit (zakon o rudarstvu) — do 5 let delovnih izkušenj — KV rudar (3-letnu poklicna šola - rudarska) — do 5 let delovnih izkušenj —. jamsko in izmensko delo — starost nad 21 let Delovno razmerje se sklene za vsa dela za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in Ogled delovnih pogojev. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh. mu KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 TOZD AGROMEHANIKA KRANJ Vabi k sodelovanju (ponovna objava) več PRIPRAVNIKOV za določen čas, in sicer:« - PRODAJALCEV - OBDELOVALCEV IN OBLIKOVALCEV KOVIN - PRIPRAVNIKOV S KONČANO SREDNJO ALI VIŠJO ŠOLO KMETIJSKE, STROJNE ALI EKONOMSKE SMERI IN - DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošni kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. 91 instalacije INSTALACIJE ŠKOEJA LOKA Komisija za medsebojna delovna dela in naloge POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA razmerje razpisuje prosta Pogoj za zasedbo tega delo*nega imv a (ielovnih izkušenj na - dokončana šola /a trgovce m vsej avi področju skladiščnega poslovanja - • : rioki/ili nošliite na naslov: DO Inštalacije TOREK, 18. SEPTEMBRA ALPETOUR SOZI) ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO RTC KRVAVEC Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja« nja prosta dela in naloge ✓ ' c ::• - VODJE ŽIČNIC NA KRVAVCU Pogoji- — končana višja tehnična šola ali 1. stopnja st; ma elektro fakultete in 2 leti delovnih izkušenj črticah ali-podobnih dolih in nalogah ali sredi ena šola strojne ali elektro smeri in 4 leta doi v kušenj na žičnicah ali podobnih delih in na. skusno delo je 3 mesece. SKUPINOVODJE ŽIČNIC Gospinca Pogoji: — končana srednja tehnična šola strojne ali elekttv, in 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju del na ali podobnih delih in nalogah. Poskusno delo je h 2 ELEKTRIČARI EV Pogoji: — končana poklicna šola elektro smeri in 2 leti del izkušenj pri delih elektro vzdrževanja, poskusne 2 meseca. VZDRŽEVALCA ŽIČNIC - 2 delavca Pogoji: — končana poklicna šola kovinarske smeri in 2 leti nih izkušenj na vzdrževalnih delih. Poskusno 2 meseca. VZDRŽEVALCA SMUČIŠČ Pogoji: — Končana poklicna šola za voznike in 2 leti delo kušenj pri upravljanju teptalnega stroja ali g0< ja. Poskusno delo je 2 meseca. STROJNIKA II — 3 delavce Pogoji: — končana poklicna šola kovinarske ali elektro sm*, 2 leti delovnih izkušenj na delih strojnika žičnic r podobnih delih in nalogah. Poskusno delo je 2 m* REDARJA NA SMUČIŠČU - več delavcev Pogoji: — končana poklicna šola kovinarske ali elektro srn* 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca REDARJA NA PARKIRIŠČU - več delavcev Pogoji: — osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusu je 1 mesec. PRODAJALCA VOZOVNIC - 3 delavce Pogoji: — končana poklicna šola trgovske smeri in 2 leti d, izkušenj. Poskusno delo je 2 meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim časom, razen na delih strojnika II, redarja na smučiščv . na parkirišču in prodajalca vozovnic, kjer se delovno i sklene za določen čas v času zimske sezono Pismene vlog po objavi loge z dokazili o izpolnjevanju noeniev kadrov^ služba Kranj, kJSJSSTkS^ obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Objavlja potrebe po delavcih za opravljanje nalog 1. VODILNEGA PROJEKTANTA Delo obsega: samostojno izvedbo najzahtevnejše dokutv> sestavljanje projektnih nalog, vodenje del? Pogoji za opravljanje dela: — diplomirani inženir elektrotehnike — smer energetika izpit po zakonu o graditvi objektov, — poskusno delo 3 mesece Opomba: Kandidatu, ki nima opravljenega zahtevanega*! ga izpita, omogočamo, da ga opravi po nastopu r1-ma po izpolnitvi pogojev za opravljanje . 2. TELEFONISTA - KIJUČARJA Delo obsega: posredovanje telefonskih razgovorov, čuvanje in administrativna dela Pogoji za opravljanje dela: — poklicna šola — administrativne ali druge ustrezne smeri ozireir lom pridobljene delovne zmožnosti ustrezne zahtevani izobra & — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Nastop dela takoj. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Vloge naj kandidati pošljejo na» ETP Kranj, Koroška cesta 53 c. O EXOTERM KRANJ Struževo 66 Delavski svet kemične tovarne razpisuje prosta dela in naloge VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko šolo pravne ali sorodne smeri, — da imajo 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih d nalogah, — da so moralno in politično neoporečni, — da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo delu uspešni Kadrovska komisija kemične tovarne objavlja prosta dela in na|Os;0 L TKHNOLOGA V RAZVOJU 2. 5 DELAVCEV V PROIZVODNJI 3. DELAVKO - PAKIRKO V PROIZVODNJI Pogoji za zasedbo: pod L — diplomirani inženir kemije ali metalurgije, — 3 leta delovnih izkušenj pod 2. in 3. dokončana osnovna šola, starost 18 let, poskusno delo 1 Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na Kemična tovarna Exoterm Kranj, Struževo 66, Kranj. Rok za pri«, vodjo splošnega sektorja je 15 dni po objavi razpisa, za tehnoU delavce v proizvodnji pa 8 dni. Vsi kandidati bodo o izbiri obv*&w* kasneje v roku 30 dni po preteku zbiranja prijav. TOREK, 18. SEPTEMBRA 1984 MALI OGLASI. OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE MALI OGIASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam dve raztegljivi SEDIŠČJ in dijaško-otroško PISALNO MI/O. Vse skupaj novo in ohranjeno. Majcen, Tončku Dožmana 8. Kranj 11216 Prodam 1 leto stare KOKOSI nosnici' in KOKOSI za zakol. Cegelnica 1, Naklo, tel.47-226 11447 Prodam KUNCE: dve breji samici in samca, pasme veliki činčila. Pelipenko, Partizanska 11, Škofja Loka 11484 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Podlubnik 159, Škofja Loka, tel. 62-010 11485 Prodam plemenske ZAJKLE. Ogled popoldan. Jože Okorn, Suha 19/A, SkofjaLoka 11486 Prodam nov ELEKTROMOTOR, 10.5 kW in SADIKE vrtnih jagod. Roteče — Gorenja vas 36 11487 Prodam 20 kg težke PUJSKE. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 11488 Prodam PLETILNI STROJ, dvored-ni »Empisal«. tip 313, nov, nerabljen. Informacije po tel. «64/22-112 od 17 ure dalje 11489 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, 16-COlski GUMI VOZ in novo kopalno BANJO. Zg. Besnica 14 11490 Prodam bukova DRVA. Britof 152, Kranj "491 Poceni prodam dva rabljena ŠTEDILNIKA: električni — 4 plošče, plinski - 2 goniča ter samsko POSTEIJO z jogijem. Ix>jze Šarabon, Tržič, Ravne 17 11492 Prodam 2 toni CEMENTA. Telefon 26- 831 "4!>3 Prodam termoakumulacijsko PEC. Štefka Benigar, Čirče 26 11494 Ugodno prodam BANKINE in PUN-TE. Telefon 28-002 popoldan 11495 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem, staro 1 leto, plinski KUHALNIK (3 gorilci). Ogled vsak dan od 11. ure dalje. Kovačevič, Gorenjesavska 17, nad gostilno »Jerca« poleg Tekstilindu-sa 11496 Prodam ZX-81 16 k RAM. Telefon 22-889 popoldan „ 11497 Ugodno prodam ZVOČNIKE 2x60W. Zupan, Jezerska c. 93/A, Kranj "498 Prodam 1500 kosov plastičnih VIJAKOV za 5 cm kombi plošče. Janez Za lar, Visoko 119/A, Šenčur 11499 Prodam več vrst GOBELINOV. Naslov v oglasnem oddelku. 11500 Prodam ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ. Ogled samo popoldan. Telefon 27- 009 "501 Prodam komplet OTROŠKO POSTELJICO, športni VOZIČEK (avtose-de*y Vivoželezno KAD, 170 cm, 8-htrski ?/jJI-HK. Sober C. 4. julija 45, Tržič 11502 , Vodarn dobro ohranjen ŠTEDIL-•V/K 14 plin. 2 elektrika). Andrej Rozman. Kebetova 20, tel. 24-229 "503 Za 3.500 din prodam ŽENSKO KOLO, brez prestav. Telefon 47-102 11504 PROJEKTOR za super 8 in standardni film, zvočni, ugodno prodam. Telefon 26-149 11505 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, Karlin, Kidričeva 23, Kranj, tel. 064/24-106 "506 Po stari ceni prodam termopan plus BALKONSKA VRATA 220x 140, 50 vreč PERLITA in novoterm izolacijo. Kokrica, tel. 25-047 "5()7 Prodam HARMONIKO melodija, 80-basno. Lužan, Spiska 4, Kranj 11508 Prodam eno leto stare KOKOŠI za rejo in KOKOŠI za zakol. Ažman, Suha 5 pri Predosljah, Kranj 11509 Prodam več rabljenega GRADBENEGA MATERIALA: cementno stre-imo opeko folc, navadni zidak, okna in vrata. Lahovče 19, Cerklje "510 Ugodno prodam 20 kv. m STIROPO-RA 5 cm, ročni VOZIČEK z derco, do 700 kg nosilnosti, možnost priključka na traktor in PRIKOLICO za moped. Kranj. Mandeljčeva 10, tel. 23-935 11511 Prodam obžagan LES f0 x 10 x / 400 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 11512 Prodam 1200 kosov rabljene STRE--V.F. OPEKE bobrovec. Križe, tel. 064/57-067 "513 Prodam TELICO simentalko, visoko bre i Žabnica 1 "514 .Prodam ali zamenjam MOTORNO ZAGO husqvarna, za barvni televizor (možno doplačilo). Telefon 75-967 11515 Prodam domače SLIVE, cena 60 din za kg. Britof 44, Kranj 11516 Prodam STROJ za POMIVANJE POSOLE gorenje. Ogled popoldan. Kranj, tenkova 1. tel 50-150 - int. 235 dopoldan 11517 ♦ t DELFIN Kranj vam nudi sveže in zamrznjene ribe ALPETOUR Hotel CREINA Kranj Obveščamo vas novno obratovat l da bo 17. septembra 1984 pričela po- SAVNA V HOTELU CREINA. Za individualne goste (brez rezervacij) bo odprta od ponedeljka do četrtka od 15. do 21. ure. Vsak petek in soboto pa od 15. do 21. ure. po predhodni rezervaciji na tel 23-650. Vabi kolektiv hotela Ugodno prodam večjo količino MIVKE. Telefon 77-632 11518 Prodam KOBILO. Zupan. Bled. Gregorčičeva 15 l1519 900 kosov MODULARCA, 50 cementnih POLNILCEV, 3 m schiedel DIMNIKA z zračniki, 5 vezanih OKEN, 7 betonskih mrež in STREŠNO OPEKO, prodam. Telefon 064/21-164 11520 Prodam SURE imgrad, star 3 leta, za 2,5 SM. Telefon 26-723 popoldan 11521 Ugodno prodam smrekov NAPUŠČ, 100 kv. m. Matevž Demšar, Ribno 141 Bled, tel. 75-971 11522 Prodam otroški KOŠEK z oblačilom in blazino. Reš, Gorenjskega odreda 2, Kranj 11523 Prodam suhe smrekove DESKE. Telefon 57-128 11524 Novo enoročno, dvocevno armalovo PIPO, prodam. Telefon 22-861 11525 Ugodno prodam GOBELIN »Zimski motiv«, velikost 110 x 90. Naslov v trafiki na avtobusni postaji v Radovljici 11526 Prodam več OVC. Bled, Župančičeva 16 11527 Prodam nova BALKONSKA VRATA »Jelovica« 80 x 220, leve in desne s polkni. Rozman, Češ-njica 18, Podnart 11528 Prodam 64 kv. m dobro sušenega smrekovega LADIJSKEGA PODA. Telefon 81-646 dopoldan 11529 Ugodno prodam ženske PLŠČE št. 36—42, svečano obleko za fanta od 8 — 10 let in svečano obleko za deklico od 10 — 14 let, bele barve. Oboje je primerno za I. obhajilo; ženske kostume št. 40-42, SMUČE, dolge 120 cm, PAN-CARJE in kurilno PEC na olje. Vse je zelo dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku. 11530 Prodam novomeško STREŠNO OPEKO novoteks s posipom, 300 kosov sive barve, 1300 kosov rdeče barve in 2 KRAVI: ena s teletom, ena 8 mesecev breja. Jože Klemenčič, Stara Oselica' 37, Gorenja vas • 1153] BARAKO, primerno za športnike ali graditelje, ugodno prodam ŠD ŠENČUR. Informacije po tel. 41-008 11532 Prodam otroško POSTELJO z jogijem. Grenc 24, Škofja Loka 11577 HI-FI kombinacijo sanvva, ugodno prodam. Telefon 28-436 11578 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 90 kg in TELIČKO, staro 5 tednov. Ludvik Jerovšek, Lahovče 47, Cerklje 11597 Poceni prodam dva jogija in električni štedilnik. Breg ob Savi 83, Mavčiče 11581 KUPIM Kupim POLIRNI STROJ. Ponudbe po tel. 61-897 11281 Kupim 30 — 50 kg »kulir plast« RJA VE BARVE. Kržišnik, Predmost 32, Poljane 11533 Kupim STREŠNO OPEKO pobeda Leskovac br. 1. Telefon 25-550 11534 VOZILA Prodam R-4 — »katrco«, letnik 1977, registrirano do junija 1985. Lahovče 77, Cerklje 11291 PEUGEOT 204 karavan, poceni prodam (primeren za dele), letnik 1967. Telefon 28-427 11334 Prodam ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1977. Visoče 6, Tržič 11381 Prodam 4 nove GUME radial 165x13. Škofja Loka, Partizanska 27, tel.60-357 11535 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977 in PPR 3 x 2,5. Bavdkova 5, Stražišče 11536 Prodam eno leto star JUGO 45. Informacije po 16. uri po tel. 23-834 11537 Ugodno prodam AMI 8 ter GOLFA, letnik 1980. C. JLA 35, tel. 28-436 11538 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, potrebno manjšega popravila. Rajko Dukanovič. Tuga Vidmarja 8. Kranj >> 11539 Prodam MOTOR JAWA — ČZ 350 ccm in ženski, moški KOMBINEZON. Informacije vsak dan po tel. 21-722 11540 Prodam SAAB 99, dobro ohranjen in KROŽNO ŽAGO, motor enofazni. Hrastje 103, Kranj 11541 126-P z vgrajenim radioaparatom in zimske gume za 126-P, prodam za 13 SM. Kranj.Pot na Jošta l.tel. 21-208 11542 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1976, Ivan Štefe, Predoslje 12 11543 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. Naslov v oglasnem oddelku. 11544 Prodam ŠKODO 110 R, športno, letnik 1980 ali menjam za »fička« ali 126-P. Radanovic, Maistrov trg 12, Kranj 11545 MOTOR 15 SLC. odlično ohranjen, ugodno piodam. Sukalo, Zlato polje 3/B 11546 Ugodno prodam \VOLVO PE I IX avtomatik. I.abar. tel. 26-742 Kranj. Mi ■>. t ■(, od avgusta do novembra 1944 zadrževal štab Kokrškega odreda in ambulanta »777« v Dragi. Pohodna eno ta je imela daljši počitek na Poljski Planini, od tam pa je krenila do Tito ve vasi pod Stolom. Tod se je pohod-nikom pridružilo 200 učencev osno vno sole Gorenjskega odreda i/-/a rovnice in lovci Lovske družine Stol. Pohodnike je nagovoril Alojz Pole Tičko. komandant bataljonu Koprskega odreda, ki je leta 1944 s sobor Ci postavil Titovo vas. Lnota je potem odšla do smokuškegu mostu in se postrojila ob spomeniku padlih Y Završnici so se šolarji iz Žirovnice s kulturnim programom poslovili od soboreov. Y Šolah so se pohodniki zvečer srečali z domačini, oktet KUD Svoboda i/. Žirovnice pa je /a pol partizanske pesmi. V nedeljo« 16. septembru, so pohodniki obiskali partizanske domačije med Žirovnico in Begunjami, ki so med vojno nudile gostoljubje1 eno tam in borcem Kokrškega odreda. Aktivisti i/ Begunj so pripravili to-variško srečanje. Pohodna enota je nato krenila skozi vasi pod Dobrčo do Brežij nad Tržlčem, kjer so jih pozdravili predstavniki krajevne skupnosti in tržiške občine. Včeraj (ponedeljek) je pohodna enota kreni la proti Bistriški planini in Podljube Iju do Završni kove domačije, odtod pa do vasi Dolina in Jelendol. Danes pa gredo do kmetij Pinč, Tič. Pavšel m Gaberc do doma pod Storžičem. Kljub slabemu vremenu vlada med pohodniki vedro in tovariško razpoloženje. D. Dolenc ogromno dela in trudu, spoznali pa, da si jih ljudje ogledujejo lahko le nekaj dni. Želeli smo, da bi stalno poučevali tiste, ki ljubijo lepo in urejeno okolico in da bi se počasi spreminjala miselnost. OdloČili smo se /a izgradnjo poučnega vrta s čimveč različnih vrst rastlin, ki v našem okolju najbolje uspevajo. Zdaj zasajamo v parku, ki meri lft.000 kvadratnih metrov, 350 vrst drevja ali grmov nit-. Posebnost SUO minskega in cvetličnega parka pa je v telil, da smo primerno ohranili grobove, pri katerih svojci niso opravili prekopa. Grobovi starih jeseniških družin so ustrezno obeleženi, poleg njih pa so cvetlični nasadi. Zato park ni oblikovno najbolje urejen, a jeseniške družine so hvaležne za takšno ureditev, kajti stari grobovi so ostali neoskrunjeni. Spominski m poučni park je na menjen sprehodom in rekreaciji. Za vso pomoč in podporo smo hvaležni občini m komunalni skupnosti, ki letno namen ju /u vzdrževanje okoli 2.10 tisoč dinarjev. Vzdrževanje stane, posebno stalno menjavanje rož. enoletnic. Stalno imamo zaposlena dva hdllorarna delavc a. ki budno pazita na urejenost. Reci pu moram, da je park že tako pri srcu bližnjim stanovnicom, da silno zaščitno ravnajo, če v parku opazijo ljudi, ki delajo škodo. V parku, ki smo ga v začetku gladili tako, da smo morali i/, njega izvoziti 300 kamionov betona m vanj spet pripeljati 300 kamionov zemlje, so tri spominska obeležja: grobnica padlih v prvi svetovni vojni in žrtve gradnje vršiške ceste, obeležje ponesrečenim v tretji [zmeni gradnje karavanškega predora in partizansko grobišče. Zdaj obeležja nameravamo primerno označiti. Ob cvetju bomo pritrdili ploščico z imeni. Nadaljnja prihodnost parka pa se k*ižo tudi v večjih prireditvah kulturnega značaja, morda tudi v obeležjih slavnih mož zgodovine, v umetniških stvaritvah.« Jeseniški park, ki ga obiskuje vedno več domačinov in ki je zanimiv tudi za tujce, si jo vredno ogledati. Ne le, da je nadvse skrbno urejen in varovan, ob njem so spreminja odnos do okolja na železarskih Jesenicah. D. Sedej Spomenik padlim v Kamnjeku — Ob zvokih državne himne, kranjske godbe na pihala,' ob partizanski pesmi pevcev i; Trstenika in besedi recitatorjev i: Goric, pionirjev osnovne šole Simon Jenko je eden izmed udeležencev borbe v Udin borštu Nace Kamšek-Kolja odkril spomenik padlim purtizanom v Kamnjeku v bližini I.etenc. Slavnostni govornik Boris Košir je pretresljivo opisal dogodke, ko je padlo trinajst partizanov in poudaril, da bodo mladi znali ceniti žrtve, ki so padle za svobodo. Proslave so se udeležili številni krajani in borci Kokrškega odreda in s svojo prisotnostjo pokazali, kako živ je spomin na borbe v tem kraju. (M. A.) Čas je za ozimnico Kranj S koncem poletja so \ gospodinjstvih prične skrb /u ozimnico. Kot se večajo prav vsi življenjski stroški; tako tudi cene sadju m zelenjave rastejo i/ letu v leto. zato ozimnica občutno pri zadene družinski proračun. To je Čas i/datkov za kurjavo; morda še /u jesensko in zimsko garderobo, vse na kupu torej. Nakup ozimnico precej olajša domači vrtiček, vendur nima vsuk mo/nosti zanj. 1'ovprusali smo nekaj občanov, kuko so se oskrbeli /a letos. Franci Bajželj iz Brltofa: Moji družini ogromno pomaga vrt, na katerem pridelamo več kot polovico vsega, kar' potrebujemo za ozimnico: čebulo, zelje, paradižnik, kumare, korenček, fižol. Kupili smo le 200 kilogramov krompirja in 20 kilogramov papriko. Vso zelenjavo vlagamo, tako da nam ni potrebno pozimi kupovati prav ničesar. Letošnja ozimnica za štiričlansko družino nas je kljub vrtu stala deset tisoč dinarjev. Pri nakupu me je motilo to, da je bila paprika na trgu dražja kot v trgovini. Marija Celjer iz Šenčurja: Mi smo morali vso ozimnico kupiti, ker doma nimamo vrta. Še kako bi nam prišla prav kakšna krpica, vsaj za osnovno zelenjavo. Ozimnico vedno kupujemo na deželi, kmetu, kar sicer ni dosti cene- deš eh del kov. . najv eč v skrinjo, neka: ^ vložim Cene so letos precu kot luni. sicer pa so v vsako leto večji. Loto-krompir ne vemo. po ki bonu- ^t »<-..,i; pri je, vendar tam laže izbereš in pri- Franc Oblak s Planine: ^ I živiva suma. Do sedaj nisv,\^'l problemov z nakupom ozit^ letos pa se bo strošek gotovj poznal, ker sem se ravnokb kojil. Ponavadi vse potreb>>;; piva na trgu in kadar ilMv! ložnost nu vasi, kjer je nč^,' neje. Vrta nimava, edino. k^ ma v bloku zraste, so rože S najosnovnejše zelenjave Ph!^| v a na koščku hčerkinega0'1 Precej zelenjave vloživa, ^ kumaric in paprike. Sicer ^ lotos vse precej drago, še sadje veliko stane. Ozimnic^ je tako stala okrog dva star^ jona. A. Aži^ Obilna letina Pirčevih in Lovšetovih naslednikov Župnik Franc Pire — oče slovenskega sadjarstva in drevesničar, ter šolski upravitelj Anton Lovše imata danes v Podbrezjah dostojne naslednike, dobre kmetovalce in umne sadjarje, ki bodo tudi letos (bržčas) imeli obilen pridelek. Podbrezje so predvsen ■"••»ihrdi razvita vas na Gorenj umi ivi»„ po njuni zaslugi postale ! skem. Podbrezje — Čeprav se je slovensko sadjarstvo začelo razvijati' na Gorenjskem, danes Gorenjska v tej kmetijski dejavnosti bolj malo pomeni. Na vsaki kmetiji, pri vsaki hi-kjer imajo možnosti, so ohranili novo posadili sadna drevesa; resno in strokovno pa ukvarjajo pred- djarsko najbolj razvita si, ali na organizirano, se s sadjarstvom vsem v Podbrezjah, če izvzamemo družbene nasade v Podvinu in v Po-točah pri Preddvoru. V Podbrezjah sadjarstvo nima le dolgoletne tradicije, ampak je tudi pomembna gospodarska, dopolnilna ali celo glavna kmetijska dejavnost. V vasi je pet večjih sadjarjev, od katerih ima vsak približno hektar sadovnjaka; poleg teh je še večje število manjših, ki prav tako zgledno skrbijo za sadno drevje. Da'se je sadjarstvo v Podbrezjah razvilo močneje kot v drugih gorenjskih krajih, sta vsaj dva razloga.' -F^no so ugodne naravne možnosti — prisojna lega, primerna rodovitnost tal, vremenske razmere. Drugo je tradicija. Naključje je hotelo, da je v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja prišel v vas župni kovat oče umnega slovenskega sadjarstya, drevesničar in pisec strokovnih priročnikov -Franc Pire, doma iz okolice Kamnika. Pire je v sadju spoznal kruh, ki raste sam od sebe. Priporočal je pod-breškim kmetom, naj ga sadijo, ker bodo lahko z njim blažili tudi lakoto. Gojil je sadike, jih cepil, prodajal ljudem, če so imeli denar, sicer pa jih je dal zastonj. Anton Lovše, upravitelj podbreške šole po prvi svetovni vojni, je v Podbrezjah organiziral sadjarsko podružnico; le-ta je kmalu po ustanovitvi zgradila v vaši sušilnico sadja. Kmetom je svetoval, naj njive in travnike posadijo s sadnim drevjem. Fantom pa govoril: »Prek poletja hodite spat na senik. To je bolj zdravo. Postelje pa odstopite turistom!« Fantje so ga ubogali. Takrat je bilo v Podbrezjah živahno, domala na vsaki kmetiji so imeli poleti po cele družine tujih turistov. Pa danes? Okvara v kranjski pekarni Kranj — V Žitovi pekarni v Kranju je v ponedeljek zgodaj zjutraj prišlo do večje okvare1 tračne peči. Zamenjati bodo morali celotni trak in odpraviti še druge, manjše okvare. Rac 'imajo, da bo popravilo trajalo tri dni. So danes in jutri bodo torej morali Kranjčani malce potrpeti, saj bodo prodajalne kruh dobivale z. zamudo. Kruh seveda bo, le make kasneje ga bodo pripeljali. Dvokilogrumske hlebce domačega kruha in pecivo bodo pekli v kranjskj pekarni na ostalih dveh pečeh, druge vrste kruha pa bodo vozili iz. Žitovih pekarn v Lescah in v Ljubljani. Okvara na peči je ponovno opozorila na hude težavo kranjske pekarne. Opremo imajo namreč kar 94 odstotno odpisano, kar zgovorno pove, da je pač dotrajana in je okvara povsem razumljiva. Kranj bi še kako potreboval novo pekarno, toda pri Žitu nanjo sumi te/ko mislijo, Saj pečejo kruh s čisto izgubo Pri kilogramu izdelka imajo trenutno kar 4,.r>4 dinarjev rzgube, saj ga prodajajo po 35,25 dinarjev, stroški pa znašajo 39,79 dinarjev. Botrujejo jim skokovite rasti cen surovin, ki jih uporabljajo za peko kruho. V kranjski pekarni dnevno spečejo 17 ton različnih vrst kruha in" peciva. Račun je preprost — vsak dan »narede dobrih 77 tisoč dinarjev izgube. Problem torej, o katerem bodo moruli v kranjski občini čim prej spregovoriti in poiskati ustrezno rešitev, da jih ne bodo prehitevale okvure v pekarni. L V. 'Vti J Janko Jeglič, bodoči gospodar na Matijevčevi kmetiji v Podbrezjah, med , sadovnjak, v katerem pnw jablane, nekaj pa je tudi hnj* par leti so v njem poseka., »gospodične« in »ljubčke«, t\ jablane, za katere so domn^ so zrasli iz sadik Pirčeve dr^X.| Zdaj v njihovem sadovnjak^' ves častitiljive starosti. g nasada je star nekaj če. v let. Zadnja leta so precej d:o vali, ker so nameravali na ^ saditi hruške, vendar so ser premislili. »Ko bo sin Janko odslužil v no in če bodo takrat za ugodne razmere, bomo ur hektara plantažnega nasad^' gospodar Jernej. »V sedam>\> du je otežkočeno spravilo t^-tudi škropljenje visokih in nih dreves.« Pri Matijevcu, kakor se domače Jegličevi domač: izdatneje škropili v začetku jj tih let, ko je drevje napadel kapar. Redno ga škropijo setletji, vsako leto povprečij krat; če je potrebno, tudi več\, ko ravnajo tudi ostali podbiw jarji, tako izdatno škropijo:,^ nes v sadjarstvu nekaj ob o To poudarjamo zato, da bi :, god na Gorenjskem posne:: , breške kmete. Ponekod • mreč velike sadovnjake, pa i sadja le za nekaj kotlov žgat^ ali koriaj za lastne potrebe Matijevčevi imajo od hrui ško grofico in clairgeu. odja krivopecelj, priolov delišes. ski kosmač, jonatan in bel Te sorte prevladujejo tudi \ podbreških sadovnjakih, lo bin Gregorc ima precej ma. ^ »Lani je bil slab pridelek, i slabši v zadnjih dvajsetih k vi Jernej. »Letos dobro ka.e je za zdaj še lepo zeleno, sadi debeli, in če bo še mesec !e, mena, bo nadpovprečen pi obiranjem bo veliko dela že zmogli. Vsi štirje sinovi skočili na pomoč, izjemen žrtvovali tudi kakšno nede slim, da s prodajo ne bo::: žav. Veliko imamo stalnih . jeseniške bolnice do Prese:::, in vrtcev. Uredili pa smo tariu kateri sadje dolgo ostane svtf' C. Zar>k\.