Neodrešena domovina. —r Sposobnostni Izpit za poučevanje na Ijudskih šolah. Oeneralni civilni konilsarijat za zasedeno ozemlje v Trstu je od- redil izieden rok za polaganje sposobnostnih izpitov za poučevanje v ljudskih šolah. Izpiti se bodo vršili v mesecu maju t. 1. Za ljudske šole s slovenskim nčnim jezikom se bodo polagali omenjeni izpili na učiteljišču v Tolminu, a za ljudske šole s lnvatskim učiiirn jezikom na učileljišču v Kastvu. Izpitnim komisijam na koprskem učiteljišču bodo doddjeni pcsebni izpraševalci a) za polaganje izpi- tov za pouk hrvaščine, slovenščine m neinščine po italijanskih ljndskili šolah, b) za potik italijanščine v slovenskih. hrvatskili in nemških šolah, c) za polaganje spof.obnostnih izpitov za ljudske Sole po onih učiteljih , ki so že usposobl.em za pouk v italijanskih ljudskih šolah. Pravico do polaganja teh izpitov imajo vsl učitelji in vse učiteljice, ki posedujejo ziclostna izpričevala učiteljišč ali odpustnl: to iz kake normalke in ki nnajo ave leti službe v ljudskih šolah novih ali pa v elementarnih starih pokrajim. Kjer je vojna onemogočila dejanski pouk, se bo ta čas vštel v imenovano dvoletje. (ilede formalncsti kakor tudi glede izpitnega gradiva nai se kandidati obrnejo na posamezna okrajna šolska nadzoistva. Prošnje za pripustitev k izpitu na.i se vlagajo tia naslov gcneralnega civilnega komisarijafa potom okraijnih civibiih komisarijatov. V prošniah nai prizadeti navedejo, pred katoro komisijo in za kateri uoiii jezik želijo položiti izpit. Naj tudi otnenijo, ali želijo položiti izpit tudi za pouk veronauka, kl ni obvezen predmet. Prošnja mora biti plsana na kolkovanem papirju in mora imet! naslednje priloge: 1. Kratek opis dovršenih študij, 2. zrelostno spričevalo kakega učiteljišča, 3. potrdilo o dvolefni praksina kaki javni Ijudski šoli ali šoli s pravico javnosti, Halje opozarja gen. civil. komlsarijat prizadete učitelje. da jih preizkuSnje, ki so jih opravili v smislu okrožnicc treiieraliicga tainištva pri vrhovncm pcveljstvu od 15. januarja 1919, št. 7830 ne oproščajo od sposobnostnih izpitov. Radi tega b> izgubili vse poviške, ki so jili dobili na podlagi omoniene preizkušnje, ako se ne bi javili k sposobnostnemu izpitu. —r Nobenega odgovora. Nek tržaški Slovenec je priobčil v listu ,,Unita" članek. v katerem se poteguje za kulturno zbJižanje med slovenskim in italijanskim narodom. V ta namen predlaga dopisnik od slovenske strani sledeče: 1. Takoj naj se otvorijo vse -naše Ijudske, srednje i:i obrtne šole, ki so bile zatrte v zasedenem ozemlju. kjer je za to zadostno število otrok. 2. Na vsaki laški univerzi naj se ustanove stolice za slovanske jezike in slovansko literaturo. 3. Uvedejo naj sc priprave za ustanovitev italijanskojugoslovaiiske revije, po vzgledu podobnih revij v Parizu, Londonu, Chicagu, New-Yorku in drugod, ki naj oba naroda medsebojno seznanijo s kulturnimi, političnimi in trgovskimi vprašanji. 4. Dovoli naj se nemotena obnovitev in nemoten razvoj vseh naših kulturnili društev. 5. Izda .uaj se dovoljenje, da se smejo na zasedeno ozemlje uvajati jugo&lovanske knjige in revije. 6.. V vseh italijanskih srgdnjih šolah novega ozemlja naj se uvede študij politične in kulturne zgodovine jugoslovanske. 7. Vsem jugoslovanskim študentom, ki bodo študirali v Italiji, naj se dovole potrebne podpore. — Zgodil se je čudež! Ita_ijanski listi, ki so ponavadi na tako pisavo zagnali velik krik in vik po svojih predalih, ne vedo na gorenje predloge nobenega odgovora! Tudi goriška ,,Voce dell' Isonzo" z dne 20. marca, ki omenja v daljšem uvodniku članek iz lista ,,Unita", na koncu previdnostno molči. ,,Goriška Straža" pravi k vsemu temu: ,,Mi razumemo to molčanje, ker vemo dobro, da tudi molčanje velja za nekak odgovor!"