Besedica o kmetijstvu. (Za letni zbor nSlovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani dne 23. septembra 1880.) Noben stan dandanes v obče tako zelo sam sebi prepuščen ni, kot je ravno glavni stan — kmetski stan — steber države. Vsem drugim stanovom je več ali manj prilika dana, nadaljevalno se izobraževati, s časom napredovati, ter se srečnejše prihodnosti veseliti. Le kmet, kateremu skoraj edino le slavna c. k. kmetijska družba Kranjska se svojimi pripomočki na roko gre, je posebno v naši deželi glede poljedelstva z malo izjemo tam, kjer bil je pred 100 in še več leti. Kar se je tii izboljšalo, zasluga pripisovati je nNovicam", katere so ljudstvu pravi kmetijski učitelj in vrli kažipot, koje z veseljem rado čita. — Še v prejšnem in v pričetku tekočega veka bile so razmere vse drugačne in milejše; ljudje oblačili so se z robo doraa pridelano in doma izdelano; živeli so ob domačih pridelkih, njihovo število bilo je zdatno manjše, zemlja — še ne tako izmolzena — dajala je vsakovrstnim potrebam pri povišnem obdelovanji zadostnih dohodkov; tudi davki in druge potrebščine ne morejo se se sedanjimi nikakor meriti. — Davki z dokladami vred se od dne do dne vidno množijo, drugi privatni dolgovi ljudstvo mori enako tlačijo, populacija narašča, nnobel" hoče uže skoraj vse biti, slabe letine druga drugi skoraj neprestano slede, domači priprosti živež ne zadostuje več, — a — zemlja opustošena in po starem naj bolj primitivnem načinu obdelovana — ne donaša vsem naštetim okoliščinam zadostnih pridelkov. Kmetu dandanes ne zadostuje več le samo oralo in drugo kmetijsko orodje, temveč potrebna mu je prava olika v vseh strokah kmetijstva s pomočjo, katere bi on mogel umno kmetovati. Kmetijstvo ni ne-le navadno, mučno rokodelstvo in tlaka, nego ono je numetnost." — Umetnost mora se pa s teoretično-praktičnem podukoia priučiti in pridobiti; sama ob sebi pa nikjer ne pride in se tudi nikjer ne nahaja. Narnen ljudske šole neovrgljivo je pa ta, da ljudstvo vsestransko za njegov poklic in prihodnji položaj — po mladini — uri in pripravlja. Ljudska šola mora poleg glavuih, za taisto postavno predpisanih — predmetov tudi na to delovati, da se mladina v nji tudi za svoj prihodnji poklic — kar je ravno glavna stvar — po moči dobro in teiueljito izuri. Častiti gospodje sobratje in sokolegi! Mi vsi, kot Ijudski učitelji — posebno na deželi — iniamo s prav iualo izjemo edino le se samo kmetsko mladino opraviti, katero moramo, ker je naša dolžnost, tudi v kraetijstvu po moči uriti in likati. Ali — bodi Bogu potoženo — ogromni večini ;z med nas o času šolanja skoraj nobena prilika dana bila ni, poleg drugih ved tudi kmetijstva se učiti. Vse hvale in slave vredno je pa bilo prizadevanje naših vrlih narodnih deželnih poslancev — posebno v zasedanji preteklega deželnega zbora Kranjskega, v katerem so se požrtvovalno trudili bodočim učiteljem na Ljubljanskem učiteljskem izobraževališči priliko priboriti, da se tudi v kmetijstvu dejansko izberižijo. Pa — tužna majka — propali so za enkrat — upno, ne za dolgo! — Naj se toraj ^Slovensko učiteljsko društvo" s pomočjo narodnih deželnih poslancev in drugih v povzdigo šolstva ter splošnega ljudskega blagostanja poklicanih organov z vsemi, postavno dopuščenimi sredstvi prizadeva, da se v prihodnje na učiteljskem izobraževališči v Ljubljani poleg drugih predmetov tudi teoretično-praktičen poduk v kmetijstvu kot obligaten predmet vpelje. Prilika v ta namen se gotovo, ne s prevelikimi stroški, lahko pridobi! Botanični vrt, vrt c. k. kmetijske družbe Kranjske in pa izvežban učitelj kraetijstva — pa je vse potrebno skupaj! — Poduk v kmetijstvu bi deželi neovrgljivo tisočkrat več koristil, nego telovadba, katera je v mestih za mestne otroke edino na pravem mestu, in s katero se dandanes kraetska mladina, koja uže brez nje nad več telesnih vaj pri delu ima, muči. Ni treba ravno dosti med Ijudstvo iti, da se sliši govoričenje: nČemu mojega otroka učiti skakati, plezati, ali mar zato, da mi obleko trga, katere mu že tako nikoli dosti ne morem napraviti." Bolje od telovadbe in tisočkrat hvaležneje delo bilo bi gotovo, mladino dejansko v kmetijstvu podučevati. Mladenči v prihodnje vojaki bodo se potrebne telovadbe uže v svojem času priučili. Večina šolskih učencev v naši kronovini bila je, je sedaj in bode tudi v prihodnje skraetje" — glavni steber države, kar mora posebno ljudski učitelj vedno pred očmi iineti. — Dolžnost je toraj neovrgljiva, na večino šolske mladine na deželi ves pozor obračati, ker od tega je tudi boljša prihodnost odvisna, do česar bode se pa počasi le s tem dospelo, da v prihodnosti Ljubljansko učiteljsko izobraževališče v bodočih učiteljih ob enem tudi teoretično-praktično izurjen.e učitelje kmetijstva ljudstvu nadeželi daje, kateri bodo kot pravi kulturo - nositelji v vsakem obziru med ljudstvom za blagor in povzdigo vsakovrstnega napredka delovati mogli. Tudi sedanjim, v aktivnih službah delujočim, še ne prestarim in sposobnim učiteljem naj bi se zopet z vpeljavo kmetijskih tečajev prilika dala in privoščila, v kmetijstvu izučiti se! — V dosego tega še enkrat zatrjujem, naj v prihodnje z vsemi dopušeenimi sredstvi naše ,,Slovensko učiteljsko društvo" deluje! Zasluga za trud ne bode izostala; a država bode gotovo tudi svoje storila; le prave poti in pa prilike se je trcba posluževati, da se nujna in prekoristna zadeva ugodno reši in izpelje. — Doseglo bi se to s prošnjami do deželnega šolskega sveta, državnega zbora in kmetijskega ministerstva. Na ta način bi se okoliščine v toliko zboljšale, da bi bilo moč kmetijski splošni poduk v celi deželi v ljudske šole z dobrim vspehom vpeljati, drjansko ga nadaljevati in ga slednjič tudi z dobrim ciljem dovršiti. Tako bi dobivala sledDJa šolska občina v svojem rednem učitelju ob enem tudi izvedenega učitelja kmetijstva, in vsaka ljudska šola postala bi ob enem tudi kmetijska šola, kar bi celi deželi gotovo ranogo več koristilo, nego posamezni popotovalni kmetijski učitelji; 2—300 učiteljev polagoma z malim trudom ogromno več storiti in doseči more, nego posamezni popotni učitelj kmetijstva z delom in trudom za žive in mrtve! — (Konec prih.)