277ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
1 Branko Maru{i~: Jubilantka Milica Kacin Wohinz, Prispevki za novej{o zgodovino (Zbornik Milice
Kacin Wohinz), l. 40, 2000, {t. 1, str. 11–36 (dalje Maru{i~, PNZ).
2 Du{an Kermauner: Temeljni problemi primorske politi~ne zgodovine (zlasti v letih 1918–1921), za
tisk pripravil France Klop~i~, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977 (dalje Kermauner, Temeljni problemi).
Knjiga je iz{la leta 1978. Polemike se be‘no dotika tudi Maru{i~, PNZ, str. 28, 29.
3 Milica Kacin Wohinz: Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, 1918–1921, Obzorja, Zalo‘ni{tvo
tr‘a{kega tiska, Maribor 1972 (dalje Kacin, Primorski Slovenci).
JUBILEJI
Milici Kacin Wohinz ob njeni sedemdesetletnici
“Nacionalisti~no me{~ansko” in “marksisti~no” zgodovinopisje o Primorski
Oktobra leta 2000 je Branko Maru{i~ objavil vsebinsko zelo
bogato biografijo Milice Kacin Wohinz in sicer v zborniku, ki so
ji ga posvetili kolegi ob njeni sedemdesetletnici.1  Ker bi lahko le
“prepisovala” njegove navedbe, bom tu podala samo kratek bio-
grafski pregled, v nadaljevanju pa spomnila na polemiko, ki je
tekla koncem sedemdesetih let ob izidu knjige Du{ana Kermau-
nerja Temeljni problemi primorske politi~ne zgodovine.2  Velik
del te knjige je namre~ namenjen ostri kritiki prvenca Milice
Kacin Wohinz.3
Milica Kacin, rojena 12. oktobra 1930 na Reki pri Cerknem,
je kot mlado primorsko dekle do‘ivljala fa{izem, vojno, okupa-
cijo in doma~e partizansko Cerkno z vsemi njegovimi protislo-
vji. Po kon~ani gradbeni tehni{ki {oli je leta 1952 opravila tudi
gimnazijsko maturo in se vpisala na oddelek za zgodovino Filo-
zofske fakultete v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1958. Dok-
torsko disertacijo z naslovom Politi~ne stranke in Slovenci v
Julijski krajini v dobi italijanske okupacije je uspe{no ubranila decembra 1970. Je znanstvena svetnica in
ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
Poklicno kariero je za~ela kot arhivistka v oddelku za zgodovino CK ZKS, od koder je kot razisko-
valka zgodovine Primorske med obema vojnama pre{la leta 1959 k novoustanovljenemu In{titutu za
zgodovino delavskega gibanja (IZDG) v Ljubljani. Na in{titutu (leta 1989 se je preimenoval v In{titut za
novej{o zgodovino) je nato ostala vse do upokojitve leta 1993. Med letoma 1979 in 1983 je bila tudi
njegova direktorica.
Kot prva iz Slovenije je dopolnila podobo zgodovine primorskih Slovencev (in istrskih Hrvatov) tudi z
gradivom iz italijanskih osrednjih arhivov. Po njeni zaslugi imamo Slovenci celosten pregled zgodovine
Primorske v ~asu od njene vklju~itve v italijansko dr‘avo do leta 1935 in deloma tudi do za~etka druge
svetovne vojne. Obdelovala je italijanske oblastne in politi~ne strukture in dogajanje med Slovenci (ter
deloma istrskimi Hrvati) v vsej ve~plastnosti, tako v delavsko – komunisti~nih kot v narodnja{ko – me{~anskih
krogih. Prva je ocenila tudi vlogo organizacije TIGR, raziskavo katere je predlagala ‘e leta 1959.
Njeno znanje, ki temelji na izvrstnem poznavanju arhivskega in drugega dokumentarnega gradiva,
nam je na razpolago v znanstvenih in strokovnih ~lankih, objavah virov, ocenah, biografijah, poljudnih
sestavkih, sestavkih za enciklopedije, leksikonih in treh monografijah in sicer Primorski Slovenci pod
278 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
4 Du{an Kermauner, rojen 7.12. 1903 v Ljubljani, doktor prava, se je ‘e v {tudijskih letih ukvarjal s
politi~no publicistiko, iz katere je pre{el v politi~no-zgodovinske {tudije novej{e dobe. S komunisti~nim
gibanjem je sodeloval od leta 1920. Veliko je objavljal v levi~arskem legalnem in ilegalnem tisku, v
tridesetih letih zlasti v revijah Knji‘evnost in Sodobnost. Med letoma 1925–1929 je bil ~lan, nekaj mesecev
tudi sekretar Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Zaradi komunizma je bil ve~krat obsojen in zaprt
med letoma 1929 in 1931 ter 1933 in 1936. Decembra 1940 je bil zaradi nasprotovanja takratni Stalinovi
imperialisti~ni politiki izklju~en iz komunisti~ne partije in nato vse do smrti vanjo ni ve~ vstopil. Med letoma
1942 in 1945 je bil v internaciji, nazadnje v Buchenwaldu. Po vojni je med drugim sodeloval kot ekspert na
mirovni konferenci v Parizu, kasneje pa je delal kot znanstveni sodelavec NUK v Ljubljani. Avgusta 1948
je bil zaradi suma sodelovanja z gestapom v tabori{~u Buchenwald aretiran in junija 1949 izpu{~en iz
preiskovalnega zapora. Objavil je okrog 150 znanstvenih razprav in polemi~no zasnovanih ~lankov ter pet
samostojnih knji‘evnih del. Od 1972 je bil dopisni ~lan SAZU; gl. Enciklopedija Slovenije, knj. 5, France
Filipi~, str. 53, 54.
5 Kacin, Primorski Slovenci; Kermauner, Temeljni problemi.
6 France Klop~i~, rojen 25. 10. 1903 v Franciji, publicist in zgodovinar, je bil leta 1925 ~lan CK Skoja,
od 1926 do 1929 pa vodstva KPJ za Slovenijo. Aprila 1930 je ilegalno od{el v Sovjetsko zvezo, kjer je bil
v stalinskih ~istkah aretiran in zaprt med letoma 1930 in 1932 ter 1937 in 1945. Po sodni rehabilitaciji se je
leta 1956 vrnil v domovino. Po vojni je objavil ve~ kot 170 ~lankov in pet knjig, Enciklopedija Slovenije,
knj. 5, Kari-Krei, France Filipi~, str. 104.
7 Marjan Britov{ek je ocenjeval, da je stil Kermaunerjeve polemike posebno poglavje, saj s svojo ostrino
raziskovalce odbija oziroma hromi njihovo znanstveno raziskovalno zagnanost. Karel [i{kovi~ pa je pou-
darjal, da je oblika del vsebine, biti mora prepri~ljiva in predvsem spo{tljiva, Razprava o knjigi dr. Du{ana
Kermaunerja “Temeljni problemi primorske politi~ne zgodovine”, Prispevki za zgodovino delavskega
gibanja (PZDG), l. 18–19, 1978/79, {t. 1–2, (dalje Razprava), str. 85, 96. Prispevki so v celoti natisnili
razpravo, ki jo je pripravila sekcija Marksisti~nega centra CK ZKS za vpra{anja zgodovinopisja 26. 12.
1978. Dodatno sta v PZDG, l. 20, 1980, {t. 1–2, str. 95–105, objavljena {e prispevka k diskusiji 26. 12. 1978
in sicer Franceta Klop~i~a in Milice Kacin Wohinz (dalje, PZGD, 1980).
8 Rudolf Golouh: Pol stoletja spominov, IZDG, Ljubljana 1966.
9 Ivan Regent: Spomini, Cankarjeva zalo‘ba, Ljubljana 1967; isti: Poglavja iz boja za socializem,
Cankarjeva zalo‘ba, Ljubljana 1960.
10 Kacin, Primorski Slovenci, str. 9, 10.
italijansko zasedbo, 1918–1921 (iz{la leta 1972), Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev 1921–
1928 (1977) ter Prvi antifa{izem v Evropi, Primorska 1925–1935 (1990), za katero je prejela nagrado
Borisa Kidri~a za znanstveno delo. Leta 1998 je skupaj z Jo‘etom Pirjevcem v italijan{~ini izdala pregled-
no zgodovino Slovencev v Italiji, ki je, dopolnjena tudi z dokumentarnim gradivom, kot Zgodovina
Slovencev v Italiji 1866–2000 v sloven{~ini iz{la leta 2000. Z referati, predavanji in predstavitvami knjig
je nastopala tudi v tujini, zlasti v Italiji in na Hrva{kem ter se uveljavila med zgodovinarji v teh dr‘avah.
Med letoma 1993 in 2000 je bila sopredsednica me{ane slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske
komisije, ki sta jo imenovali italijanska in slovenska vlada. Prav delu te komisije je Kacinova v zadnjih
letih posvetila najve~ ~asa in je z vztrajnostjo in velikim znanjem v veliki meri zaslu‘na, da je komisija
uspela izdelati skupno poro~ilo.
V sedemdesetih letih sta, najprej izpod peresa Milice Kacin Wohinz in {est let kasneje Du{ana
Kermaunerja,4  iz{li knjigi,5  ki obravnavata dogajanje na Primorskem v ~asu italijanske zasedbe med
letoma 1918 in 1921. Kermaunerjeva knjiga, ki jo je na osnovi avtorjevih zapisov ‘e po njegovi smrti za
objavo pripravil France Klop~i~6  in ki je pisana zelo polemi~no,7  je kritika prvenca Milice Kacin Wohinz,
pa tudi spominov Rudolfa Golouha8 in Ivana Regenta.9
Delo Milice Kacin Wohinz Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918–1921 je nastalo v okviru
projekta IZDG, s katerim naj bi preu~ili posamezne stopnje v razvoju slovenske narodne skupnosti pod
Italijo od prve do druge svetovne vojne. Kot je v predgovoru zapisala Kacinova, v knjigi obravnava, v
kak{nih politi~nih okoli{~inah ‘ive, k ~emu te‘ijo, kaj si obetajo in kako ravnajo primorski Slovenci v
prehodnem obdobju od zloma Avstro-Ogrske do priklju~itve primorskega in istrskega ozemlja (Julijske
krajine) h kraljevini Italiji, torej v ~asu, ko je bila de‘ela predmet meddr‘avnih pogajanj, notranje pa
podrejena izjemnemu zasedbenemu re‘imu. Obravnava tudi, kak{ni so odnosi italijanske okupacijske
oblasti in italijanskih politi~nih strank do slovenske narodne manj{ine in kateri dejavniki vplivajo na
oblikovanje odnosov med prebivalstvom dveh narodnosti.10
279ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
11 Razprava, Fran Zwitter, str. 81; Branko Mari{i~: [e enkrat o Kermaunerjevi knjigi, Primorski dnev-
nik, {t. 75, 1. 4. 1979. Maru{i~ se spra{uje: “/.../ ali resni~no nimamo bolj temeljnih problemov, kakor
razpravljanje o nekak{nem ‘vstopu’ primorskih Slovencev v Italijo.”
12 Razprava, France Klop~i~, str. 71.
13 Razprava, France Klop~i~, str. 73; France Klop~i~: Resno o Kermaunerjevi knjigi, Primorski dnevnik,
{t. 69, 25. 3. 1979 (dalje Klop~i~, PD, 25. 3. 1979).
14 Razprava, France Klop~i~, str. 73. Naj dodam, da se je Jo‘a Vilfan ~udil Kermaunerjevi oceni
narodnja{ke struje, ki je vztrajala na mirovni konferenci, zaradi osebne izku{nje s Kermaunerjem in dejal:
“Na koncu konca: ta njegova knjiga ima na za~etku fotografijo, kako sede Grafenauer, Kermauner in
Zwitter v Parizu na mirovni konferenci leta 1946. ^e bi se lahko {e danes pogovarjala, bi ga vpra{al: šKako
to, dragi Du{an, kako to, da si ti sodeloval leta 1946 tako z vsem srcem, no~i in dneve, pri na{em delu na
Pari{ki konferenci, ko pa bi moral vedeti, da smo se mi ‘e maja 1945 umaknili iz Trsta in je bilo vse
kon~ano. In {e potem, ko so Rusi pristali na francosko linijo, smo se ravno tako {e nadalje borili in {e tri dni
pred zaklju~kom konference me je Kardelj poslal h generalnemu sekretarju konference, da sondiram teren,
ali ne bi bilo mogo~e Gorice dobiti, ~e popustimo nekaj, recimo pri Kopru”, Razprava, str. 89.
15 Kermauner, Temeljni problemi, str. 6; Razprava, France Klop~i~, str. 74; Klop~i~, PD, 25. 3. 1979.
16 Kermauner, Temeljni problemi, str. 6.
17 Kermauner, Temeljni problemi, str. 6; Razprava, France Klop~i~, str. 74.
18 Enciklopedija Slovenije, knj. 7, str. 10. Prispevki so leta 1980 kot histori~no dokumentacijo objavili
Martelan~evo razpravo Narodno vpra{anja v na{i politiki v Julijski Bene~iji (1923–1927), datirano z 11. 11.
1933, PZDG, l. 20, 1980, {t. 1–2, str. 107–129. Milica Kacin Wohinz je v isti {tevilki objavila prispevek O
Vladimirju Martelancu, str. 130–137.
Za razliko od Kacinove se je Du{an Kermauner v svoji knjigi omejil le na nekatera, po njegovem
temeljna vpra{anja takratnega dogajanja. Kot prvo je analiziral vpra{anje “romanja v Benetke”, udele`be
slovenskih predstavnikov v misiji tr`a{kega Odbora za javno blaginjo 1. novembra 1918, ki je imelo za
posledico izkrcanje italijanskih ~et v Trstu ̀ e 3. novembra 1918, na dan sklenitve premirja z avstro-ogrsko
armado. Kermauner to dejanje, o katerem so ̀ e dotlej veliko pisali in ki so mu, kot ocenjujeta Fran Zwitter
in Branko Maru{i~, dajali prevelik poudarek,11  poimenuje “vstop primorskih Slovencev v Italijo”. Na-
sproti temu “bera~enju” pomo~i slovenskega narodnja{kega vodstva je postavil mo`nost prevzema oblasti
po zgledu oktobrske revolucije in ustanovitve “delavske svobodne republike” Trst, ki naj bi tedaj bila
realna. Socialisti obeh narodnosti bi tako pokazali svetu, “da Trst ni italijansko nacionalisti~ni leglo,
marve~ da tam prevladuje zdru`eno slovensko-italijansko delavstvo”.12
V drugem sklopu, ki se deloma prekriva s prvim, se je dotaknil vpra{anja politike slovenskih sociali-
stov tik pred koncem vojne in slovenskega “narodnja{ko-socialisti~nega” premirja v Trstu, ki naj bi teklo
v “ozadju mogo~nega revolucionarnega vala med ljudstvom italijanske in slovenske narodnosti”, zaradi
katerega so se slovenski socialisti osvobodili narodnja{kega zavezni{tva in se zdru`ili z italijansko
socialisti~no (nato komunisti~no) stranko.13
V tretjem sklopu je analiziral ravnanje jugoslovanskih predstavnikov na pari{ki mirovni konferenci in
spominski zapis Rudolfa Golouha, ki ga dol‘i, da je sestavil “obto‘no konstrukcijo proti primorskim
slovenskim socialistom”. “Narodnja{kim anglofilskim iluzijam” in slepemu zaupanju v predsednika ZDA
Woodrowa Wilsona naj bi podlegla tudi Kacinova.14
V ~etrtem delu, v katerem pi{e o pogre{ani “konkretni akciji” za samoodlo~bo v Slovenskem pri-
morju, je opozoril na t.i. primorski narodnostni bolj{evizem, v katerega se je “prelivalo tradicionalno
rusofilstvo narodnja{kega tabora v mnogo ve~ji meri, kakor smo si doslej to predstavljali. Z izpovedo-
vanjem ‘narodnostnega bolj{evizma’ si je narodnja{tvo krpalo vdorne luknje, ki jih je v njegovem obzidju
napravilo butanje simpatij do revolucionarne Rusije”.15
V petem delu je analiziral dogajanje v ~asu revolucionarnega vala in hkrati fa{isti~nega divjanja poleti
in jeseni 1920, v {estem pa razli~na stali{~a po priklju~itvi in ob razkolu italijanske socialisti~ne stranke.16
Zaradi avtorjeve smrti v knjigi ni poglavja, ki ga je v uvodu takole ozna~il: “Na koncu pa odpiram
doslej zaprto stran v zgodovini na{ega revolucionarnega delavskega gibanja, kako so slovenski primorski
komunisti sebe in Komunisti~no partijo Italije povedli proti sredi dvajsetih let k novemu stali{~u v
narodnem vpra{anju”.17  Tu misli na prispevek Vladimirja Martelanca, ki se je posvetil re{evanju nacional-
nega vpra{anja in je ‘e sredi dvajsetih let zagovarjal na~elo o samoodlo~bi, odcepitev od Italije in ustano-
vitev samostojne republike.18
280 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
19 Razprava, Jo‘a Vilfan, str. 89.
20 France Klop~i~: Premalo na~elna diskusija. Pogled na dosedanje kritike zadnje knjige Du{ana Ker-
maunerja, Na{i razgledi, 10. 8. 1979 (dalje Klop~i~, Na{i razgledi), str. 432.
21 Razprava, France Klop~i~, str. 71, 74. Franc Rozman je ob tem pripomnil, da ga je ocena, da je ta
{tudija primer marksisti~nega zgodovinopisja presenetila, “ko je pa vendar eden od osnovnih postulatov
tega zgodovinopisja, da vsak problem obravnava v vsej svoji celotnosti, torej tudi dru`benoekonomsko
situacijo in to {e predvsem. Prav v Kermaunerjevi knjigi pa je ta aspekt Trsta popolnoma neobdelan”,
Razprava, str. 102.
22 Razprava, France Klop~i~, str. 75.
23 Klop~i~, Na{i razgledi, str. 431.
24 Kermauner, Temeljni problemi, str. 58.
25 Kacin, Primorski Slovenci, str. 259.
26 Kermauner, Temeljni problemi, str. 58; Razprava, France Klop~i~, str. 75..
27 Kermauner, Temeljni problemi, str. 71; Razprava, France Klop~i~, str. 74.
28 Razprava, France Klop~i~, str. 75.
29 Razprava, Janko Pleterski, str. 87.
Ob nastajanju knjige je z avtorjem med drugimi veliko razpravljal Jo‘a Vilfan, ki je tedanje dogajanje
spremljal kot nedorasli sin prvaka slovenskih narodnjakov v Trstu Josipa Vilfana. Najve~ sta razpravljala
o vpra{anju prena{anja izku{enj iz narodnoosvobodilnega boja med letoma 1941 in 1945 na ocenjevanje
tega, kar se je kdaj prej dogajalo, in o vpra{anju “vstopa v Italijo”, pri ~emer Kermauner ni sprejemal
Vilfanove razlage, da je bilo antantofilstvo in zana{anje na antanto med primorskimi Slovenci izredno
globoko in iskreno.19
Glavni pobudnik izdaje Kermaunerjeve knjige France Klop~i~ je v ve~ razpravah in objavah ocenil, da
bo ta knjiga “{e dolgo spodbujala raziskave ter silila k iskanju neprehojenih poti in k sklepom, ki presegajo
obstoje~o dru`beno psihologijo in ideologijo”,20  da je “primer, kako je treba zgodovino pisati znova s
stali{~a marksizma”, v ~emer je njena “posebnost in odlika”.21  Klop~i~ je poudarjal, da se skozi vso knjigo
“kot rde~a nit /.../ vle~e dosledno odklanjanje me{~anskega nacionalizma. Zato /.../ je tudi sredstvo za na{
aktualni odpor vsakemu pojavu pretiranega, zgre{enega nacionalizma.”22  Bil je prepri~an, da je Kermau-
ner v zgodovinopisje bli‘nje preteklosti “vnesel toliko novega, toliko prodornega, predvsem marksisti~nega
gledanja, da se bo nadaljnji razvoj tega zgodovinopisja odvijal od postojank, na katerih je omahnil Du{an
Kermauner, ~eprav je bil svoj ~as odpisan.”23
Kot sem omenila, je bila glavna kriti~na ost Kermaunerjeve knjige namenjena ocenam in stali{~em
Milice Kacin Wohinz, “zgodovinarke”, kot jo nekoliko podcenjevalno navaja Kermauner, ki naj bi,
podobno kot pred tem Rudolf Golouh v svojih spominih, “sku{ala zriniti z zgodovinskega odra /.../
perspektivo na mednarodno socialisti~no revolucijo” in ki je socialistom in komunistom o~itala, da so
zanemarili svoje narodne naloge, ker so jim manjkala prava spoznanja narodnega vpra{anja .24  Zanjo naj
bi bila vsa njihova revolucionarna orientacija zlo, saj je zapisala, da so “napadali slovenski nacionalizem,
ne da bi bili znali prisluhniti tudi njegovi pozitivni vsebini in jo uskladiti s svojim revolucionarnim
delovanjem.”25  Kermauner je poudarjal, da bi morala socialiste presojati po njihovi poglavitni ideji, torej
“po orientaciji na mednarodno socialisti~no revolucijo, /.../ ki je obetala, da prinese tudi odre{itev od
italijanskega imperializma po antantni zmagi podjarmljenim primorskim Slovencem”. Obenem ni upo{tevala
“brezmo~nost druge, narodnja{ke alternative, namre~ obe{anja nekaterih praznih upov na za`eleni obrat na
pari{ki mirovni konferenci ali pa na jugoslovansko-italijansko vojno v nedogledni prihodnosti”.26
Kacinova naj bi tako zastopala “nacionalisti~no” stali{~e, po katerem je treba “vse drugo zapostaviti
nalogi, da se primorski Slovenci pridru`ijo osrednjim rojakom v Jugoslaviji”, in obenem prena{ala polo`aj
iz ~asa med drugo svetovno vojno v ~as po prvi.27  V nasprotju z njo pa je Kermauner ocenjeval, da je bila
v okoli{~inah revolucionarnega vala v Evropi za revolucionarno delavsko in kme~ko gibanje nesprejem-
ljiva “narodnja{ka zaverovanost v mati~no domovino”, saj bi socialisti~na revolucija avtomati~no re{ila
tudi nacionalno vpra{anje.28  Kot je menil Janko Pleterski, je Kermaunerja prav to stali{~e privedlo do
poenostavljanja razrednega razporeda sil, saj je na eni strani videl le proletariat in na drugi “nacionaliste”
obeh narodov in je tako izena~il italijanski ekspanzionisti~ni in slovenski obrambni nacionalizem.29
Milica Kacin Wohinz je v odgovorih na Kermaurerjevo kritiko ugotavljala, da Kermauner ni le
strokovno razvrednotil njenega dela, ampak so njegova navajanja tudi polna politi~nih insinuacij in etike-
281ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
30 Razprava, Milica Kacin Wohinz, str. 76; ista: Opombe h knjigi Du{ana Kermaunerja, Primorska sre~anja,
{t. 15, 1979, str. 136–143. Naj ob tem dodam, da je bila Milica Kacin Wohinz za razliko od Du{ana Kermau-
nerja ~lanica Zveze komunistov Slovenije. Dejstvo, da ni bil ~lan ZKS, pa seveda ne pomeni, da ni ostajal
komunist in protifa{ist, ki je zaradi svojega prepri~anja skoraj devet let pre‘ivel po zaporih in tabori{~ih.
Marjan Britov{ek ocenjuje, da je Kermauner kot eden od revolucionarnih komunistov tudi v knjigi zastopal
stali{~a, ki so bila skupna komunistom njegove generacije, polnim revolucionarnega entuziazma. Tudi njego-
va konstrukcija dobe in vloge delavskega gibanja je koreninila v teh predstavah, Razprava, str. 85.
31 Razprava, Milica Kacin Wohinz, str. 76–81.
32 Uvodno predavanje z naslovom Primorska ob razpadu Avstro-Ogrske je imel Branko Maru{i~.
Objavljeno v Branko Maru{i~: Primorski ~as pretekli, Lipa, Koper 1985 (dalje Maru{i~, Primorski ~as
pretekli), str. 199–218.
33 Sekcija je imela v programu obravnavanje idejnih vpra{anj slovenskega zgodovinopisja, medtem ko
je organizacijska vpra{anja prepu{~ala drugim pristojnim organom.
34 Celotna vsebina je objavljena v Razprava. Stenogram hrani Arhiv Republike Slovenije, I, f. Marksisti~ni
center CK ZKS, {k. 66, magnetogram 3. seje sekcije za vpra{anja zgodovinopisja. Pregled objav je v
Maru{i~, Primorski ~as pretekli, str. 218.
35 France Rozman: Zadnja razprava Du{ana Kermaunerja, Na{i razgledi, 11. 5. 1979 (dalje Rozman,
Zadnja razprava), str. 261.
36 Razprava, Ivan Kri‘nar, str. 69, 70.
37 Kermaunerjevo kritiko je podprl tudi politi~ni delavec in novinar Stane Vilhar, Razprava, str. 101–
103. Milica Kacin Wohinz mu je odgovorila v PZDG, 1980, str. 100–105.
38 Franc Rozman je razpravo na sekciji ocenil kot plodno, trezno in dobro pripravljeno, Rozman,
Zadnja razprava.
tiranja z osnovno tendenco pokazati jo kot nacionalisti~nega me{~anskega zgodovinarja. “V ta namen mi
polaga na jezik tudi besede in misli,” zapi{e v Primorskih sre~anjih, “ki jih nisem zapisala ali pa jih napa~no
razume, morda namenoma, da podpre osnovni namen - preko mojega dela dokazati, da na Slovenskem
prevladuje nacionalisti~no me{~ansko zgodovinopisje.”30
Pri vsebinski kritiki pa je Kacinova ugotavljala, da Kermauner ni ni~esar povedal o italijanski okupa-
cijski oblasti, kakor tudi ne o glavnem vpra{anju tiste dobe – nara{~anju fa{isti~nega gibanja. Oporekala
je zlasti tezi o mo‘nosti revolucije v Trstu, ki jo je Kermauner dokazoval le s pogojniki, obenem ko je vsak
poskus razumevanja ravnanja narodnja{ko-me{~anskega tabora ocenjeval kot “opravi~evanje narodnja{tva”,
“nacionalisti~no tendenco”, “nerazredno gledanje”, “materinsko skrb”. Me{~anstvu je odvzemal mo‘nost,
da bi izvajalo socialno politiko, ni pa prepoznal kr{~ansko-socialne struje, ki je tudi s socialnim progra-
mom pritegnila slovenske kme~ke mno‘ice.
Kacinova je ocenjevala, da so temeljni problemi primorske politi~ne zgodovine v dvajsetletju pod
Italijo: okupacijski re‘im, pozneje fa{isti~ni s svojo tipi~no raznarodovalno politiko; odpor slovenske
narodne skupnosti do raznarodovitve; razredni boj z vidika re{evanja nacionalnega vpra{anja. Ob tem je
poudarila: “Ko gre za nacionalno manj{ino, ki ji je prisojena raznarodovitev oz. eliminacija, je temeljno
vpra{anje bitka za obstoj te manj{ine, brez katere tudi razredna bitka nima podlage.” Socialisti so izgubljali
vpliv prav zato, ker narodnega programa niso imeli. 31
O Kermanerjevi knjigi, zlasti o njegovem kriti~nem vrednotenju drugih avtorjev, so med drugim
razpravljali na ~lanskem sestanku Zgodovinskega dru{tva za Slovenijo 21. decembra 197832  in na sekciji
Marksisti~nega centra CK ZKS za vpra{anja zgodovinopisja33  26. decembra isto leto, na kateri je sodelo-
vala ve~ina vidnih slovenskih zgodovinopiscev novej{e dobe.34  Po mnenju Franca Rozmana je sekcija to
vpra{anje uvrstila na dnevni red, ker je Kermauerjeva knjiga, v veliki meri po zaslugi Franceta Klop~i~a,
“ki se je s knjigo povsem poistovetil /.../ postala pravi {ibolet za lo~evanje med marksisti~nim in me{~anskim
v slovenskem zgodovinopisju”.35  V razpravi na sekciji naj bi ocenili, ali je Kermaunerjeva kritika ute-
meljena ali pa je netovari{ka in ‘aljiva; ali je avtor uporabil vse gradivo, ki je zgodovinarjem na voljo, da
je pri{el do {tevilnih druga~nih razlag kot avtorji, katerih stali{~a zavra~a; katere njegove razlage ne
ustrezajo zgodovinski resnici; kateri temelji problemi primorske politi~ne zgodovine v letih 1918–21 so {e
vedno ostali neraziskani oziroma odprti; katere Kermaunerjeve utemeljitve je treba sprejeti in kak{nih
napak se je potrebno v slovenskem zgodovinopisju izogibati.36
Z izjemo Franceta Klop~i~a so vsi zgodovinarji37  podprli bolj umirjeno in trezno vrednotenje Milice
Kacin Wohinz.38  Branko Maru{i~ je kot tako izpostavil tudi njeno interpretacijo slovenske udele‘be v
282 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
delegaciji Odbora za javno blaginjo, v kateri je zapisala: “Vzroke za odhod delegacije v Benetke torej lahko
precej zanesljivo i{~emo predvsem v politi~nih hotenjih italijanskih nacionalcev in v te‘nji slovenskih
narodnjakov, da prepre~ijo njihove namere in da re{ijo, kar se bo re{iti dalo.” Poudaril je, da moramo biti
pri ocenjevanju preteklih dejanj “pravi~ni sodniki in ne krvi ‘eljni rablji”.39
Fran Zwitter je oporekal Kermaunerjevi tezi, da so Jugoslovani na pari{ki mirovni konferenci ‘rtvo-
vali Primorje, saj so se borili do konca konference, ~eprav so bile po objavi Wilsonove ~rte aprila 1919
objektivne mo‘nosti re{itve mejnega vpra{anja le med Wilsonovo ~rto kot maksimumom, kar bi dobila
Jugoslavija in ~rto londonskega pakta z Reko, kar je bil italijanski maksimum.40
Janko Pleterski je ocenjeval, da je Kermaunerjeva knjiga zgre{ila cilj, ker na eni strani knjiga Milice
Kacin Wohinz prvenstveno ne obravnava vpra{anja revolucije, na drugi strani pa se tudi Kermauner sam
tega vpra{anja ni lotil celovito in temeljito in “smo tako po njegovi knjigi {e vedno brez tiste obdelave tega
vpra{anja, ki bi {ele dovoljevala tak{ne dokon~ne in najvi{je sodbe, kakr{ne on izreka”. Obenem ko je
zahteval razumevanje za takratno ravnanje socialistov in njihovega revolucionarnega namena,  je Kermau-
ner pozabljal, da mora imeti zgodovinar enako razumevanje za vse politi~ne subjekte, torej tudi za me{~anstvo,
“ki ga je treba šrazumeti’ iz njega samega, na samo iz kritike njegovega razrednega oponenta.”41
Karel [i{kovi~ je kriti~no poudaril, da je Kermaunerjeva knjiga “ena sama obto`ba slovenske bur`uazije
in socialdemokratskih reformistov”, ki sta bila in z njima nacionalno antiitalijansko gibanje objektivna
zaveznika delavskega gibanja. In nadaljuje: “Tedanje vodstvo je bilo v tem pogledu slepo in slep je tudi
Du{an Kermauner.” Obenem je popolnoma pozabljal na fa{isti~no gibanje, ki je bilo v Trstu in kasneje na
Primorskem in v Istri udarna sila proti delavskemu gibanju in slovenski ter hrva{ki narodnosti kot celoti.
Pozabiti na to dejstvo, pa je pomenilo “izkrivljati sliko tedanjega ~asa”.42
Zgodovinarji so bili enotni tudi v oceni, da sta Kermauner in Klop~i~ prestopila meje strokovne
kritike, da je njuno ravnanje politi~no in obenem ‘aljivo in da ni bil diskvalificiran le “znanstveni, politi~ni
in moralni lik” Milice Kacin Wohinz, ampak tudi slovenskih zgodovinarjev, u~encev ljubljanske univerze,
kot je zapisal France Rozman, “tistega zgodovinopisja, ki je dobilo {tevilna nedeljena priznanja na{e
dru‘be”.43  Karel [i{kovi~ pa je poudarjal, da ne gre le za hlad do narodnja{ko usmerjenega zgodovino-
pisja, ampak tudi za odklanjanje pravice do kriti~nosti tistim marksisti~nim zgodovinarjem, ki se “ne
zadovoljujejo ve~ z napisanimi dogmami in shemami in stalno i{~ejo, da bi bolje osvetlili sedanjost in
preteklost, postavljajo~ v dvom celo tiste ‘resnice’, ki so veljale za imobilne, ve~ne in pravoverne. /.../ V
tem smislu odklanjam omenjene epitete, ki naj bi pomenili: ~e se z nama (Kermaunerjem in Klop~i~em, op.
N.T.) ne strinja{, si šnarodnja{ko’ usmerjen in to v slabem smislu besede.”44
Vpra{anje, v kak{ni obliki bi knjiga iz{la, ~e smrt ne bi prehitela avtorja, koliko je torej tekst Kermau-
nerjev, koliko pa je vanj vpletena Klop~i~eva interpretacija in tudi na~in pisanja, ki je mestoma ‘aljiv, je
predmet analize teksta, ki presega namen tega pisanja. Ostaja tudi vpra{anje, ~e bi Kermauner svoj tekst
sploh objavil. Jo‘a Vilfan je izjavil, da je vse od leta 1974 s Kermaunerjem razpravljal o teh vpra{anjih in
da je le-ta s~asoma spremenil stali{~e, tako da ni ve~ toliko nasprotoval Kacinovi kot Ivanu Regentu. Malo
pred smrtjo pa mu je dejal, da bi sicer moral kon~ati knjigo, a da se mu ne da. Vilfan je zato sklepal, “da mu
tole na kraju ni posebno le‘alo”.45  Tudi Franc Rozman je zapisal, da je nad knjigo presene~en, ker je
39 Branko Maru{i~: O koncu prve svetovne vojne na Primorskem. Misli ob Kermaunerjevi knjigi
Temeljni problemi primorske politi~ne zgodovine (zlasti v letih 1918–1921), Primorski dnevnik, {t. 307,
31. 12. 1978.
40 Razprava, Fran Zwitter, str. 82.
41 Razprava, Janko Pleterski, str. 85–87.
42 Razprava, Karel [i{kovi~, str. 96–100.
43 Rozman, Zadnja razprava. Karel [i{kovi~: “Vzeti v roke knjigo Milice Kacin Wohinz in jo po vsej sili
hoteti postaviti na zato`no klop, je /.../ politi~no dejanje”, Razprava, str. 100; Du{an Ne}ak: “Moje osebno
mnenje je, da je ta knjiga, ta spis, vendarle pisan netovari{ko kriti~no in da je tudi v dolo~enih kategorijah
in v dolo~enih izrazih osebno `aljiv, vsaj kar zadeva polemiko s tovari{ico Milico Kacin Wohinz”, Razprava,
str. 106; Branko Maru{i~: “Zgodovina ni agitka za dnevno uporabo, kjer more{ z razli~nimi sredstvi
publicisti~nega besednjaka kar najbolj dotol~i svojega nasprotnika. Zgodovinopisje je nekak{na tehtnica in
te prastare resnice ne more ‘prevra~ati’ niti ‘vsaka sve`a misel’, marve~ jo lahko le potrjuje”, [e enkrat o
Kermaunerjevi knjigi, Primorski dnevnik, {t. 75, 1. 4. 1979;
44 Razprava, Karel [i{kovi~, str. 96.
45 Razprava, Jo‘a Vilfan, str. 89.
283ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
46 Rozman, Zadnja razprava.
47 France Klop~i~: Velika razmejitev. [tudija o nastanku komunisti~ne stranke v Sloveniji aprila 1920 in
o njeni dejavnosti od maja do septembra 1920, Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, Ljubljana 1969. Iz objavljenega
teksta je razvidno, da je Klop~i~ Kermaunerjevo kritiko v veliki meri upo{teval.
48 Kopija Kermaunerjevega pisma In{titutu za zgodovino delavskega gibanja, 17. 12. 1968, je ohranjena
v Arhivu Republike Slovenije, I, f. CK ZKS, ~lanski dokumenti, mapa France Klop~i~.
49 Maru{i~, PNZ, str. 29.
Kermaunerja do‘ivljal kot znanstvenika zavidljivega formata, ki je strpno in kriti~no diskutiral o razli~nih
vpra{anjih slovenskega in mednarodnega delavskega gibanja minule dobe.46  Naj k temu v razmislek
povzamem le del zanimive in zelo kriti~ne ocene o uvodnem in zaklju~nem poglavju knjige Franceta
Klop~i~a Velika razmejitev, ki jo je Du{an Kermauner 17. decembra 1968 poslal direktorju IZDG Bogdanu
Osolniku kot zaupno pismo.47
Kermauner je menil, da bi Klop~i~ storil najbolje, ~e bi prikaz ~im bolj omejil na “na{tevanje golih
dejstev, na suho faktografijo” in ga otresel svojih “raz~lemb” in “stali{~” ter “ugotavljanja dru`benih
zakonitosti”. Raziskovalec bi se moral poglobiti tudi na ~as pred nastankom komunisti~ne partije, “moral
bi razpravljati tudi o socialdemokraciji kot skupni delavski stranki in o vsej problematiki, ki je bila vezana
z njeno vlogo.” Pomanjkljiva je bila tudi omejitev le na jugoslovansko Slovenijo. Kriti~en je bil tudi do
“pateti~ne deklamatorike”, ki ne sodi v zgodovinsko obravnavo. Poudarjal je, da je potrebno dogajanje
obravnavati tak{no, kot je bilo, ne pa nekega “fiktivnega dogajanja”.
Odklanjal je tudi Klop~i~evo stali{~e, da je zgodovina dala prav bolj{evikom, saj “kot zgodovinar
lahko le re~em, da so bolj{eviki obrnili kolo zgodovine po svoji zamisli in izbrisali menj{evike iz ruskega
prostora, da pa je v drugi Evropi, kjer ni bilo bolj{evikov, šobjektivan stvarnost’ ostala kapitalisti~no-
me{~anska, postala pozneje deloma fa{isti~na in {e pozneje tudi protifa{isti~no me{~anska – razen pri nas,
kjer smo podobno bolj{evikom obrnili kolo zgodovine /.../”.
V nadaljevanju je Kermauner ocenjeval, da gre pri Klop~i~u za nerazumevanje v “škritiki’ slovenske
bur`uazije, ~e{ da bi raj{i š`rtvovala celo del nacionalnih koristi’, kakor da bi – ~ujte! – š`elela spopada z
imperialisti~nimi silami zahodne Evrope’ zaradi tega, ker šso ji jemali slovensko Primorje’. Saj je prav
kritizirati slabosti in napake bur`uazije, toda nekaj pameti mora biti v kritiki, ~e naj gre v svet natisnjena
~rno na belem! Jalovo in nezgodovinarsko je zatrjevanje, da bi se bila me{~anska oblast škaj hitro skrhala
oziroma sesula’ – šv primeru vojnega zapleta s sosedi – Italijo in Avstrijo.’ Z Avstrijo je vendar bil vojni
zaplet leta 1919, pa se me{~anska oblast zaradi njega ni ne sesula ne skrhala. Ne gre tak{en obra~un
postavljati zraven evidentnega, da bi šsocialna revolucija v osrednji Evropi in Italiji’ docela spremenila
polo`aj in pa~ šomogo~ila revolucionarnim silam zmagovit juri{’ pod predpostavko, da bi resna revolucio-
narna organizacija te sile povedla v boj.”
Kermauner je tudi zapisal: “Na mesto zgodovinskega prikaza vloge in razvoja socialne demokracije
stopa /.../ njeno moralno strmoglavljenje v pekel./.../ Moralna oznaka, da so z odlo~itvijo za vojno politiko
svojih vladajo~ih razredov šizdali delavski razred in socializem’, ne spada v dana{nji zgodovinski spis.
Zgodovina je dol`na raziskati nagibe za njihovo odlo~itev, da se pridru`ijo vladajo~im razredom v imenu
šobrambe domovine’; pisec pa je raj{i izbral o~itno neustrezno formulacijo, da so se odlo~ili – šza brato-
morni boj ljudstev’! /.../ Kakor sem ̀ e zapisal, se je razcep (v socialni demokraciji, op. NT) razlikoval od
de`ele do de`ele. Pri piscu, ki nanj ne gleda kot zgodovinar, pa se spreminja v nekaj podobnega tisti delitvi
na sodni dan med preklete (nekomuniste) in zveli~ane komuniste. /.../ Pi{~evo pisanje o KP ozna~uje
predvsem odsotnost kriti~nega pogleda nanjo, ki jo skratka le – moli kot špresvetlo evharistijo’! Tragika
v tem je, da tak{nih molilcev ne bo ve~ na{el, ker bodo z njim izumrli! V to smer ne more iti zgodovinopisje
delavskega gibanja, ~e naj bi sploh bilo plodno. Po moji sodbi brez sistemati~nega vklju~evanja tega
zgodovinopisja v narodno zgodovino sploh ne more biti njegovega napredovanja.”48
Marsikdo, ki pav{alno gleda ne slovenska (jugoslovanska) “svin~ena” sedemdeseta leta, je verjetno
ob takem poteku razprave presene~en. Zgodovinarji in preko sekcije za zgodovinopisje Marksisti~nega
centra CK ZKS na nek na~in tudi takratne oblasti namre~ niso podrli Kermaunerjeve “marksisti~ne”,
ampak “me{~ansko-nacionalisti~no” knjigo Milice Kacin Wohinz. Kot je leta 2000 zapisal Branko Maru{i~,
je bila polemika o “razrednem” in “narodnja{kem” , ki jo je spro`il Du{an Kermauner, eno zadnjih dejanj
marksisti~ne historiografske kritike pri nas.49  Sama menim, da problem takratnih zgodovinskih raziskav
284 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
ni v vsebini raziskanega in napisanega,50  ampak v manjku tistega, ~esar se iz razli~nih razlogov, velikokrat
zaradi nedostopnosti arhivskih virov, pa tudi zaradi oportunizma in neke vrste samocenzure ni raziskova-
lo. V tem je velika praznina, ki jo moramo zgodovinarji {ele zapolniti. S tem ne zanikam, da je bila dikcija
v zgodovinopisju deloma tudi prilagojena tedanjemu socialisti~nemu izrazoslovju in da takrat izdana dela
niso potrebna revizije, ki pa je ne prina{a le novi ~as, ampak tudi nova spoznanja in nove generacije.
Ta razprava nam tako med drugim tudi dokazuje, da je slovensko zgodovinopisje t.i. ljubljanske {ole
s profesorji oddelka za zgodovino, naj omenim le akademika Frana Zwittra in Boga Grafenauerja, v veliki
ve~ini strokovno korektno in znanstveno odgovorno opravljalo svoje delo.51  Zato temeljna dela vidnih
slovenskih zgodovinarjev, med njimi nedvomno tudi tri monografije Milice Kacin Wohinz, ostajajo.
Nenazadnje je bila Milica Kacin Wohinz za celotno ‘ivljenjsko delo leta 1998 imenovana za ambasadorko
znanosti Republike Slovenije.
N e v e n k a  T r o h a
50 S tem ne zanikam dejstva, da pa je v teh letih iz{lo ve~ del, ki so pisana izrazito enostransko. Je pa
dejstvo, da so to v veliki ve~inoma teksti “priu~enih” in ne profesionalnih zgodovinopiscev.
51 Mimogrede, v tem okviru je pripomba Nadje Maganja ob referatu Zdenka ^epi~a na posvetovanju
[estdeset let od za~etka druge svetovne vojne na Slovenskem, ki ga ume{~a v sedemdeseta leta, zgre{ila svoj
namen, Primorski dnevnik, 4, 5. 2001.