2 Red 1 I974
dela s srebrnim vencem
Časnik delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije
Ljubljana, 19. januarja 1979 — Št. 1 — Letnik XXX
S 3. razstave svetovne fotografije, Gnido Mangoid, Francija
Pravica vzgojiteljic do boljšega dela * li,
;^klep Republiškega komiteja ^gojo in izobraževanje o tem, s,Se zaposlijo učenke vzgojitelj-"i so/po četrtem letu šolanja, je s°čno razburkal vzgojiteljice, ki Zavzemajo za višje izobraževa-| r; ^ teh dneh so sklicali več ra-sestankov in posvetov, da ugodneje rešili izobraževanje p°jiteljic, ki zahtevajo možnosti /ega izobraževanja kot pravi-’ da bi lahko bolje vzgajale.
^ Vsekakor je to zapleteno vpra-t nie ‘n ga ni mogoče preprosto pozlati. Petletna vzgojiteljska j a je bila izjemna v srednjem t stva in krivična za vzgojitelji-' ki so si morate pridobivati fdnješolsko izobrazbo z leto dni išim šolanjem kot drugi
srednješolci. Razumljivo je, da so sedaj vse srednje šole v enakem položaju, šolanje pa ne sme trajati več kakor štiri leta. Temu tudi vzgojiteljice ne oporekajo, le da so mnogi razumeli odpravo krivice tako, da mora izobraževanje vzgojiteljic napredovati vsaj na raven razrednih učiteljev, torej do višjestopenjske izobrazbe. Menijo, da je vzgojiteljvo delo prav toliko zahtevno kot učiteljevo; to so uvideli tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Ce se želi v Sloveniji šolana vzgojiteljica zaposli-
li, denimo na Hrvaškem, je lahko le pomožna vzgojiteljica ali pa mora opraviti dopolnilne izpite.
Drugo pa je vprašanje, če je res potrebno šestletno šolanje c redni
obliki, saj marsikdo upravičeno meni, da je v usposabljanju vzgojiteljic premalo povezanosti teorije s prakso. To ni slabost le na tem področju, temveč že značilnost skoraj vseh šol, ki izobražujejo pedagoške kadre. Ni brez razloga vprašanje, ali bi s študijem, podaljšanim za eno leto, bistveno izboljšali kakovost dela. Upoštevali je treba namreč več dejavnikov: nove družbenoekonomske odnose, izobraževanje z delom, nenehno dopolnjevanje strokovne usposobljenosti in podobno. Prav ob tem se je treba zamisliti in odgovoriti, ali preprosto podaljšanje rednega študija zagotavlja bolj kakovostno usposobitev vzgojiteljic? Ali ni morda
treba ob tem pomisliti, kako drugače organizirati vzgojnoiz.obra-Ževalni proces, da bi zmanjšali ali »akademizem« ter življenjsko ustrezneje usposobili pedagoške delavce za nove naloge in opravila, ki jih imajo sedaj, ko se šola široko odpira in razmišljamo o oblikovanju centrov temeljnega vzgjanja kot boljšega kulturnega in vzgojnega središča krajevne skupnosti. Prav s tem se odpirajo nove, širše in bolj celostne naloge v delu pedagoških delavcev, tudi vzgojiteljic, ki pa na to resnično niso pripravljeni.
Gotovo je dobra zamisel, da bi se vzgojiteljica v pripravniški dobi pod vodstvom dobrega (NADALJEVANJE NA 3. STRANI)
Vida Rudolf
Mednarodno leto otroka
Pravzparav je žalostno, da je morala Organizacija združenih narodov proglasiti letošnje leto za mednarodno leto otroka, saj bi morala biti skrb za otroka trajen in neusahljiv vir humanizma, ki daje smisel življenju vseh odraslih v tem našem nemirnem svetu. S proglasitvijo mednarodnega leta otroka pa je ta organizacija pokazala vendarle realizem pri spoznavanju problemov, ki odločilno vplivajo na prihodnost človeštva, saj bodo otroci rojeni v tem letu, dozoreli v samostojne osebnosti že v novem tisočletju. Naša Zemlja je pravza-parav planet mladih prebivalcev, saj je na njem več otrok kot odraslih, zato mora svetovna organizacija res zavzeto skrbeti zanje, Otroci so namreč vedno največje žrtve neuspehov nekaterih okolij človeških skupnosti ali družb, saj so odvisni od odraslih in se morajo pripravljati v vsakem desetletju za bolj zapletene naloge naslednjih desetletij. Za dve tretjini otrok v svetu pa ni dovolj preskrbljeno, njihovih osnovnih in razvojnih potreb ne morejo pokriti niti njihovi starši niti ožje in širše organizirane družbene skupnosti, ker jih nepravična ekonomska ureditev v svetu odriva v revščino.
Mednarodno leto je proglašeno zato, da bi spodbudilo človeštvo k hitrejšemu reševanju otrokovih ekonomskih, kulturnih, zdravstvenih in vzgojnoizobraževalnih potreb. Predsednik generalne skupščine OZN Idolesio Lievan je v svojem sporočilu, ki so ga objavili po vsem svetu 1. januarja 1979, zahteval, da je treba več denarja nameniti programom družbene skrbi za otroke, pa tudi to, naj industrializirane dežele povečajo svojo pomoč otrokom iz dežel v razvoju, lo naj store ne le iz humanih pobud, temveč predvsem zato, da bo ves svet sposoben ohranili mednarodno varnost in mir. Ko zanemarjamo otrokove potrebe, nehote ustvarjamo možnosti za nestabilne družbe, v katerih so ljudje pripravljeni na nasilje; lačni, slabo vzgojeni in neizobraženi ljudje pa tudi ne morejo biti nosilci napredka. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov je opozoril tudi na to, da.mora biti svet, ki v njem sedaj odraščajo otroci, svet, v katerem naj bi se nacionalna bogastva izrabljala pravično in modro. V njem naj bi upoštevali deklaracijo o otrokovih pravicah; v tej je zapisano, »da je treba vsakemu otroku omogočiti telesni, duhovni, moralni in družbeni razvoj na zdrav in normalen način ter pod pogoji svobode in dostojanstva.«
Pri nas je hotenje, da bi bilo vsakemu mlademu rodu bolje, že rodilo nekatere uspehe. Skrb za otroka je bila pri nas že v narodoo-svobodilnem boju, v izgradnji ih je tudi danes delujoča prvina naše družbene zavesti in prakse. Njen zaveznik so tudi sile delavskega razreda, ki zahtevajo celostnega ustvarjalnega človeka, zato je treba le-temu že v otroštvu omogočiti, da kar najbolj razvije svoje sposobnosti. V socialistični samoupravni družbi se zavedamo, da je sestavni del osvobajanja človeka in dela tudi srečno in zadovoljno otroštvo ter sproščena mladost. Vemo pa tudi, da to ni nekaj, kar je Že spontano dano otroku, saj vsak otrok lahko razvije svoje sposobnosti samo, če mu omogočamo normalen biopsihosocialni razvoj. V družbo blaginje ne vodijo utečene poti s kažipoti, in vsakega otroštva ne spremlja materina uspavanka pod češnjevim drevesom, kot tudi vsaka mladost ni sproščen polet v sinje višave. Starejši moramo utirati poti mladim ljudem, da bi ti pozneje skrbeli za našo varno starost.
Prosvetni delavci smo lahko pomemben dejavnik pri razvijanju novih kakovosti v skrbi za otroka, saj lahko z napornim delom in s pametno mislijo veliko prispevamo k premagovanju stisk in težav otroštva in mladosti.
Saj je potrebno, da tudi v socialistični samoupravni družbi zberemo vse moči in jih povežemo v topel, skrben in učinkovit družbeni odnos do mladih rodov. Ne zato, ker ne bi bilo v naši zavesti vseh ti-
stih prvin, ki plemenitijo odnose med starejšimi in mladimi in jim na kratko pravimo »vzgoja«, temveč predvsem zato, ker se včasih ne znamo dobro organizirati, da bi zadostili potrebam prav vsakega otroka, za katerega vemo, da je enkratna in ne ponovljiva osebnost. Prosvetni delavci, ki svoje delovne in samoupravne naloge vežemo predvsem na otroke, bomo morali v tem zavzeto in utemeljeno prikazovati potrebe otrok svetu odraslih. Vemo za resnico, ki jo je zapisala Gabriela Mistral: »Mnoge stvari lahko počakajo, otrok ne more. Zdaj je njegov čas, ko se njegove otroške kosti oblikujejo, ko se ustvarja njegova kri in razvijajo njegovi čuti. Ne moremo mu reči jutri, njegov čas je danes.«
Kako pa se lahko s svojimi dejanji vključimo v programe mednarodnega leta otrok? Iz vsebine našega poklicnega dela izhajajo mnoge naloge, saj smo strokovno usposobljeni tako za spoznavanje otrokovih potreb kot tudi za sestavljanje in uresničevanje programov in dejavnosti zanje. V svobodni menjavi dela bomo zato morali vedno znova prikazovati vsem odraslim potrebe otrok v različnih obdobjih njihovega življenja. V pripravi novih zakonov s področja otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, bomo lahko tvorno sodelovali. V enotah samoupravnih interesnih skupnosti pa se bomo neposredno dogovarjali z drugimi delavci in občani tako o razvoju vzgojnovarstvenih organizacij v središča za predšolsko vzgojo kot tudi o razvoju osnovne šole v celodnevno šolo, o vsebni in oblikah usmerjenega izobraževanja. S starši in drugimi občani bomo lahko snovali programe za otroke in pritegovali vanje likovne, glasbene, gledališke, literarne, filmske in druge ustvarjalce in bogatili svet mladih z različnimi spobudami za vsebinsko bogato življenje v prostem času. Opozarjali bomo na pomanjkljivosti, ki ovirajo izvajanje že sprejetih zakonov, stališč in priporočil iz programov za otroke. Pregledati bomo morah otrokov položaj v naši družbeni skupnosti in odkriti področja in obdobja otrokove rasti, ki pomenijo še bele lise v splošni družbeni skrbi zanje. Predvsem pa se bomo morali bolje povezali s svojim okoljem, z delovnimi organizacijami in s krajevnimi skpnoslmi, saj mora biti pri nas vsak delavec in občan ne samo osebek gospodarjenja, ampak tudi načrtovalec svoje prihodnosti, kot tudi prihodnosti svojih in vseh otrok. Leto otrok naj bo tudi za prosvetne delavce predvsem leto dejanj za dobro vseh otrok in vsakega posameznika!
Medrepubliško-medpokrajinska komisija za vzgojo in izobraževanje
Nenehna povezava z združenim delom
Svobodna menjava dela, ki zagotavlja materialno trdnost, pomeni hkrati tudi nenehno sodelovanje organizacij združenega dela pri načrtovanju, spremljanju in obveščanju o spremembah v sestavi dela in prizadevanjih za napredek vzgoje in izobraževanja. S tem nastajajo možnosti za povečanje produktivnosti in dohodka v organizacijah združenega dela.
ega <
To misel smo slišali na prvi letošnji seji medrepubliško-med-pokrajinske komisije za reformo izobraževanja, ki je bila v začetku januarja v Beogradu. Sejo je vodil dr. Stipe Šuvar, na dnevnem redu pa so bila tri zelo pomembna vprašanja samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja.
Najprej so natančno opredelili pravice in obveznosti organizacij združenega dela v procesu preobrazbe srednjega izobraževanja. Poudarili so, da morajo delovni ljudje iz organizacij združenega dela mnogo bolj kot doslej sodelovati pri oblikovanju načrtov vzgojnoizobraževalnega dela, določanju mreže vzgojnoizobra-ževalnih organizacij in storiti vse za to, da se bo utrdila in uresničila politika razvoja tega področja.
procesa v združenem delu.
Posebno pomembna izobraževalna vloga združenega dela je — tako so menili na tej seji — da neposredno sodeluje pri izdelavi predmetnikov in učnih načrtov, predvsem strokovnih predmetov, praktičnega pouka, poklicne prakse in proizvodnega dela. S tem lahko veliko pripomore, da se učenci in študenti bolj neposredno in učinkovito usposabljajo za proizvodne in druge delovne procese. Iz tega izhaja obveznost združenega dela, da zagotovi možnosti za praktični
pouk, proizvodno prakso vključevanje mladega rodu delo.
SODELOVANJE PRI IZDELAVI UČNIH NAČRTOV
S tem da povedo, koliko izobraženih in strokovno usposobljenih ljudi potrebujejo za enostavno in razširjeno reprodukcijo, lahko organizacije združenega dela neposredno vplivajo na razvoj mreže ter sestavo in zmogljivosti izobraževalnih središč. Spremljati in »predvidevati« morajo spremembe v sestavi dela in na temelju le-teh ugotoviti potrebe po strokovnjakih za vse stopnje strokovnosti. S tem nastaja temelj za oblikovanje programske vsebine glede tia potrebe sodobnega tehnološkega
INSTITUCIONALNO
POSREDOVANJE,
BOJ ZA DENAR
V razpravi o svobodni menjavi dela, interesnem organiziranju in položaju vzgoje in izobraževanja, je bilo poudarjeno, da je razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov med to dejavnostjo in materialno proizvodnjo kakovostno napredoval. Ocenjujejo, da so ustvarjene tudi družbeno-organizacijske postavke za bolj vsebinsko nadaljevanje procesa, v katerem naj bi odpravili etatistično in tržno-stihijsko posredovanje med izobraževanjem in delom. Nastajajo razmere, v katerih imata vzgoja in izobraževanje resnično možnost, da se s svojim delom približata dohodkom, ustvarjenim v materialni proizvodnji. Sočasno se delovni ljudje iz materialne proizvodnje usposabljajo in organizirajo tako, da so sposobni obvladovati vso družbeno reprodukcijo.
Res pa je, da poteka ta družbenoekonomski proces zelo počasi. V samoupravnih interesnih skupnostih so se trdno zakoreninile metode dela skladov. Še vedno je v modi institucionalno posredovanje, bije se boj za
Poudarjena družbena skrb za otroke
Republiški odbor za mednarodno leto otroka, vodi ga Dušan Šinigoj - podpredsednik IS skupščine SRS, je na svoji prvi seji 10.1.1978 sprejel okvirni načrt dela. Naloga odbora naj bi bila predvsem spodbujati družbeno skrb za otroka na vseh ravneh.
V sprejetih dokumentih je že določeno, katerim področjem družbenih dejavnosti bomo posvetili letos še posebno pozornost.
Na prvo mesto so uvrščene vzgoja in izobraževanje ter kultura in telesna kultura. Za to področje je treba s samoupravnimi sporazumi ugotoviti družbeni standard za vsakega otroka v SRS.
Mednarodno leto otroka pri nas mora torej usmeijati k čim hitrjšimu uresničevanju sprejetih sklepov — gre za celotno družbeno skrb za otroka v vseh okoljih. Upoštevati je treba predvsem to, da ima otrok pravico do posameznih oblik družbene skrbi - tako kot predvidevata deklaracija o pravicah otroka in naša ustava.
Na odboru so med sklepnimi nalogami poudarili, da bi morali v letošnjem letu organizirati nekaj akcij in posvetovanj z ustvarjalci za otroke. Tudi druge prireditve naj bi imele značilnosti mednarodnega leta otrok, razporejene pa naj bodo skozi vse leto. Tako bodo opozarjale občane na obveznosti, ki jih imajo do najmlajših.	g, M.
pnsvetni delavec
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel.: 315-585. Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 65, Ljubljana 61104.
Od 1. januarja 1979 je naš poštni predal: 65, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 4 din. Letna naročnina: 80 din za posameznike, za šole in druge ustanove 140 din. Št. tek. računa 50101-603-46509 Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36.člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
denar, prevladuje vpliv strokovnih služb. Delegatom največkrat predložijo že izoblikovan sklep, namesto analitičnega prispevka, ki naj bi z različicami spodbudil delegate k samoupravnemu odločanju. Največkrat je slišati vprašanja o zagotavljanju denarja, ne pa tudi o zadoščanju skupnih potreb. Vzgojnoizobraže-valni kolektivi ne vidijo svojega družbenoekonomskega položaja v samoupravnih dohodkovnih odnosih,temveč se obračajo k samoupravnim interesnim skupnostim kot k »financerjem«.
Sklenili so, da je treba bolj učinkovito in dosledno izgrajevati sistem samoupravnih družbenih in ekonomskih odnosov. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost družbenoekonomskem položaju učencev, študentov in delavcev ter ustvarjanju možnosti, da postanejo le-ti samoupravni subjekti dela in izobraževanja.
Pred novo reorganizacijo pedagoških služb
\
Tik pred novoletnimi prazniki je republiški svet za vzgojo in izobraževanje obravnaval delovni osnutek predloga o novi organiziranosti nadzora, strokovnega, razvojnega in raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja, ki ga je pripravila posebna delovna skupina. Novi družbenoekonosmki odnosi zahtevajo več kakor le to, da delovni ljudje vplivajo na strokovno delo in uveljavljanje zakonskih rešitev. Kot nosilci temeljnih sprememb v vsebini in organizaciji vzgoje morajo delavci prevzeti tudi odgovornost in se za to ustrezno organizirati. Treba je zagotoviti primerno organizacijo nadzora nad uresničevanjem posebnih predpisov in novih zakonov, ki jih prav letos pripravljajo za vse stopnje vzgajanja in izobraževanja. Tak nadzor je opravljala doslej pedagoška služba, vnaprej pa naj bi to prevzeli neposredneje uporabniki in izvajalci v vzgojnoizo-braževalnih organizacijah in izobraževalnih skupnostih. To pomeni, da bo treba razmejiti vlogo in naloge nadzora, ki ga na tem področju opravlja država, od tiste, ki ga organizirajo in izvajajo izobraževalne organizacije in izobraževalne skupnosti. Tako pojmovanje nadzora pa hkrati zahteva, da ločimo svetovalno in strokovno proučevalno delo od nadzora in ga tesneje povežemo z razvojnim, raziskovalnim in drugim delom na področju vzgajanja in izobraževanja.
dogaja v drugi sorodni orgaf^ N ciji ali tisti organizaciji, ki bo^ rala delo dopolniti. Nedvoflj'] bo potreben temeljit in tm samoupravni dogovor, ki ^ ti bolje kot doslej zagotovil Vj sodelovanje in povezan0/ P Predvidena nova delovna om It nizacija prav gotovo pom0'1’ š| tako trdnejšo obliko za usk' i« jeno sodelovanje, čeprav ti: jema vseh, ki morajo pri temsl šl delovati.	|Vi
Razprava na seji republišk0- i; i je bila zelo živahna, član1* 4
sveta i
odkrito razmišljali in osvetlili'1' liko možnosti, da bi bolje za? lovili dejavnost, ki jo narekuj0' novi družbenoekonomski odi’tj si. Nekateri so ostro nastuf proti institucionalizaciji
služb. Jasno, pa je, da brez
- ■	■	-	-am*1
PREDMETNI ZNAČAJ MARKSISTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
Na tej seji medrepubliške-medpokrajinske komisije za reformo so govorili tudi o aktualnih vprašanjih graditve sistema marksistične vzgoje in izobraževanja. Vsestranska analiza je pokazala, da v načelnih opredelitvah prevladuje stališče, da mora postati marksistično izobraževanje temelj celotnega vzgojnoizobraževalnega dela. V praksi pa je precej drugače: marksistično izobraževanje in vzgoja je največkrat le učni predmet.
Če v praksi ne bomo takega gledanja odpravili, potem lahko upravičeno podvomimo v to. kakšne uspehe bomo dosegli. Učenci se bodo učili določene lekcije, vse bo ustesnjeno v ra-zredno-urni sistem, na pamet naučena poglavja bodo ocenjevali, vendtir pa v življenju marksizem kot znanstvena teorija ne bo temelj za oblikovanje lastnega pogleda na svet, revolucionarne ideologije in revolucionarne prakse, s katero se odpravlja vse. kar ovira človeka, da bi si ustvaril lepše in srečnejše življenje. V takih razmerah se marksizem ne bo razvil v stvarno družbeno kritiko, ki navdihuje ljudi,-da ustvarjajo bolj srečno in humano družbo.
Spoznavanje marksistične misli je prav gotovo pomemben smoter, res pa je, da je v nekaterih učnih načrtih to preveč poudarjeno. Mnogo pomembnejše kot spoznavanje je sprejemanje marksizma, smotrov delavskega razreda, razvijanje kritičnega odnosa do dogajanj v družbi. Učni načrti namenjajo premalo pozornosti idejno-vzgojnim vprašanjem in praksi, v kateri lahko učenci doživljajo marksistična načela.
Na seji medrepubliško-med-pokrajinske komisije za reformo izobraževanja so se dogovorili,da bodo s skupnimi napori izgrajevali čim bolj celosten sistem marksistične vzgoje in izobraževanja. Sočasno si bodo prizadevali odpraviti slabosti, ki so do sedaj spremljale • proces marksistične vzgoje.
DJOKICA PETKOVIČ
Z novo organiziranostjo naj bi dosegli boljše svetovanje in usmerjanje, pomagali učiteljem pri uresničevanju vzgojnoizobraževalnega dela in zagotavljali dobro pripravo strokovnih predlogov za samoupravne odločitve delavcev in občanov v delegatskih skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. S tem pa se spreminja tudi odnos do odgovornosti: za sodelovanje z vzgoj-noizobraževalnimi organizacijami ne bodo odgovorne le strokovne službe, temveč veliko bolj kot doslej delovne organizacije same, kar bo tako sodelovanje tudi njim v prid. če bodo hotele odgovorno in kakovostno opraviti svoje naloge.
Delovna skupina je zato v osnutku predloga nakazala posebno delovno organizacijo, ki bi jo ustanovila izobraževalna skupnost Slovenije, da bi povezovala omenjene naloge in tako celotno združevala različne raziskovalne. svetovalne, in druge naloge, potrebne vzgojnoizobra-ževalnim organizacijam in ustreznim samoupravnim interesnim skupnostim.
Razpravljala so opozorili na to. da je premalo, če bi v novo delovno organizacijo povezali le dosedanji Zavod SR Slovenijeza šolstvo, center za razvoj Univerze in Pedagoški inštitut, ker morajo pri tako celostnem ra-
zvoju vzgoje in izobraževanja sodelovati še mnogi drugi dejavniki. kakor so, denimo, filozofska fakulteta, obe pedagoški akademiji, in drugi, ki so že doslej tako ali drugače vplivali na šolstvo. Verjetno je bolj kakor nova delovna organizacija, pomembno to, da bi se uporabniki in izvajalci dobro organizirali tako da bi pospeševali kakovost in strokovno: t vzgojnoizobraže-valnega dela ter s pripravo dobrih strokovnih predlogov in rešitev pripomogli k enotnosti in medsebojni povezanosti vseh v rst strokovnega dela. Trenutno nihče ne more zagotoviti, da bi to lahko rešila nova delovna organizacija v taki sestavi. Jasno je. da bo treba zagotoviti tudi povezanost z vsemi drugimi dejav niki, ki so prav tako nujni za uresničitev in napredek naše vzgoje. To pomeni, da bi v razprav i, preden bo prepozno, morali najti tudi trdnejše oblike medsebojnega sodelovanja, ki bodo zgotavljale uveljavitev stališč, utemeljenih v razlagi, zakaj je treba,organizirati pedagoške strokovne službe in nadzor drugače.kakor doslej. Izkušnje kažejo, da tudi na drugih področjih pogosto šepa prav uskladitev in dogovorna delitev dela med različnimi delovnimi organizacijami, ki vsaka zase oprav lj;i jo sv oje delo. v endar velikokrat ne glede na to. kar se
e'
h
so I:
navsezadnje ni mogoče orga rano, načrtno in odgovo0* opraviti nalog, potrebnih dobro samoupravljanje na dročju vzgoje in izobraževa Zagotoviti pa je treba tesno delovanje med učitelji, razisT valci kot izvajalci in uporaba'* da bodo lahko pripravili d00, j načrte dela, zagotovili izvaja0' ^ programov in znali opredd1 tudi to, kdo je osebno in skup' sko odgovoren za delovne 0 sežke.
Svet je ugotovil, da so dišča za preobrazbo nesporl1? postopoma moramo razv 1 boljše strokovno delo, in s* zato prenesti tudi na izvajale0, uporabnike. Pedagoško služb0) i ravi"* |
ii« š
treba približati samouprava1 interesnim skupnostim, da l0" ne bo več pri upravi, temveč tafj kjer je neposredno potrebuj0): Strokovna služba se ne bo 11 podvajala niti širila. Sara00 pravne interesne skupnosti - , mesta, kjer se je treba temelj1'1 | dogovarjati, na strokovnem dročju pa združiti raziskovala^ proučev alne, svetovalne in drU; moči, da bo delo smotrno, up' rabno in skladno v celostni p°v* zavi vzgoje in izobraževanja0* predšolske vzgoje do visok0?1 šolstva. Člani sveta so tako p00 prli gradivo delovne skupine^,, je dober temelj za nadaljal, javno razpravo, v katero naj“ vključijo izvajalci in uporabn'1 R. L.
Ustanovna skupščina Zveze samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega izobraževanja in vzgoje SFRJ
Utrjevanje enotnosti vzgojnoizobraževalnega sistema
Zveza samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega izobraževanje in vzgoje Jugoslavije je bila ustanovljena lanskega 2 1. decembra v Sarajevu. Ustanovna seja skupščine te zveze, ki so se je udeležili delegati in delegacije vseh republiških in pokrajinskih skupnosti osnovnega izobraževanja in vzgoje pa tudi številni gosti, je bila v preurejenem in šele pred nedavnim odprtem Klubu prosvetnih delavcev. Ustanovitev zveze pomeni v resnici vrh samoupravne interesne organiziranosti na področju osnovnega izobraževanja in vzgoje, hkrati pa temelj usklajenega dela na tem področju na jugoslovanski ravni.
To, kako pomembne, obsežne in odgovorne so naloge zveze, samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega izobraževanja in vzgoje SFRJ, ponazarjajo tile podatki: v Jugoslaviji je bilo leta 1977 13.333 osnovnih šol s 105.148 razredi; v teh je bilo 2,850.596 učencev, poučevalo pa je 131.540 učiteljev. Temu je treba dodati še 594 posebnih osnovnih šol s 3.371 oddelki, 34.253 učenci in 3.991 učitelji, 1.157 šol za izobraževanje odraslih s 4.487 oddelki, 123.595 slušatelji in 6.824 učitelji pa tudi 237 šol za dopolnilno izobraževanje (nižje glasbene šole) z 41.982 učenci in 1.924 učitelji. Poleg teh imamo v Jugoslaviji 2.783 vzgojnovarstvenih organizacij s 325.465 otroki in 21.705 vzgojitelji. Na področju osnovnega zobraževanja in vzgoje smo torej imeli v Jugoslaviji leta 1977 18.104 šole s 113.106 oddelki, 3,375.890 učenci in 165.985 učitelji. Pomen, obseg in družbeno odgovornost zveze opredeljujejo tudi sredstva, ki jih združeno delo namenja za dejavnost vzgojnovarstvenih organizacij in osnovnih šol. V letu 1977 sta predšolska vzgoja in osnovno šolstvo v SFRJ^dobile 18 milijard 849 milijonov (jUU-tisoč din ali s 55 odstotkov vsega denarja, namenjenega za vzgojo in izobraževanje.
Zamisel o ustanovitvi take zveze je stara več kot dve leti. V tem času je bilo več sestankov, pogovorov, dogovorov in akcij, sklep tega celostnega, vsebinskega dela pa je tem bolj razveseljiv, ker se je uresničil v letu dosežkov, pomembnih za razvoj naše družbenopolitične skupnosti. To je med drugim poudaril v svojem govoru Miroslav Krehič. predsednik skupščine zveze samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega izobraževanje in vzgoje SR Bosne in Hercegovine.
V svojem govoru, ki ga je imel ob tej priložnosti, je prof. dr. Nikola Filipovič, predsednik sekcije republiške konference SZDL Bosne in Hercegovine za izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo govoril o pomenu ustanovitve zveze, nato pa so obravnavali in sprejeli dokumente, pomembne za njeno prihodnje delo. Soglsano so sprejeli poslovnik skupščine, samoupravni sporazum o združitvi v zvezo in načrt dela skupščine zveze za 1. 1979. Vsebino programa je pojasnil udeležencem Paško Jerkovič, sekretar zveze samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega izobraževanja in vzgoje SR Bosne in Hercegovine. Letos bo skupščina zveze jugoslovanskih skupnosti razpravljala o štirih temah, in sicer: o ekonomsko-materialnem položaju osnovnega izobraževanja in vzgoje v socialističnih republikah in pokrajinah, o problemih
osnovnega izobraževanja delavcev in otrok delavcev, začasno zaposleni v tujini, 1°*) samoupravnem organizira11' tega področja izobraževanj3 republikah in pokrajinah. tema, o kateri bodo razpravlj3'^ letu 1979, so učni načrti in pr0* metniki osnovnega izobraž0^ n ja in vzgoje v republikah in Pf krajinah.
Sedež zveze bo vsake pol 1°*!
drugod — najprej bo v ■ Bosni in Hercegovini, nato P SR Črni gori. Tako so sklenil1 j ustanovni seji, s katere so p°s,
tudi pozdravno pismo tova' Titu. Potem so delegati vseh(0 publik in pokrajin slovesno p0 , pisali samoupravni sporazun1
združitvi v Zvezo samouprav
interesnih skupnosti osnovn0^ ------------■ •	■ '---oS|a
izobraževanja in vzgoje Jug0' vije.
V sporazumu so določeni sn,°’ tri in naloge zveze; ti so jas° raznovrstni in celostni. Usn10' jeni so predvsem v uresničevan) sodelovanja med republiškim1^ pokrajinskimi skupnostmi zvezami osnovnega izobraž°v nja pri vseh vprašanjih, ki so P° vezana z napredkom in nadalj0" preobrazbo osnovnega izobraU vanja in vzgoje. Upamo t°ri lahko, da bo zveza skup01^ osnovnega izobraževanja Ju?l
slavije dobra priložnost za Prlf merjavo, usklajevanje stališ0,
rešitev, posebno tistih, ki za1
d°
vajo- spremembe v vzgojno^ braževalnem sistemu.
M. VODENIČAREVIČ
Po štirih letih v prakso
# j^aljevanje razprave o reformi pedagoškega šolstva —
ur 8o|anje in usposabljanje vzgojiteljic za samostojno delo
N ri,?.nano j«) da smo že pred šti-M v 1 je« začeli pri nas reformirati iosI p^jnoizobraževalni sistem, il V°’ je sledilo zahtevam re-
rj-i j. Wi je sledilo____________
t£| ^»je bilo v Sloveniji pedago-|d> i.0s°lstvo: pedagoške gimnazije 2»j ^^gpjiteljske šole. Nadaljevala s<j k"* se preobrazba pedago-ve^8 ®°*stva na v's°ki šoli in se-ci hkrati preobrazba vsega i;: j ^aževBlnegB sistema s ponvi };,,loni na usmerjenem izobra-tvanju.
^anes, po štirih letih dela — novem — v pedagoških gi-"azijah in vzgojiteljskih šolah, javljamo, da še vedno ni »kovanega višješolskega štu-'»formiranega pedagoškega . stva. Torej zamujamo, čeprav , 0 na tem področju prvi sledili t a|>te'
4 ki? K
tfaL
dm uP0števati tole: reforma »agoškega šolstva je bila zadana, še preden je bila izobli-, vana celostna zasnova re-(nie šolstva na srednji in visoki ^Pnji. Res je tudi, da se povsod . . niso ustrezno samoupravno . ^anizirali. Glede samouprav-
i. nsvam reforme! Kje so vzro-ot olajševalno okobščino je
"lem
"iar
sporazumevanja o nadalj-uresničevanju izobraževa-
, Pedagoških delavcev, tako za .j ^dobivanje in izpopolnjevanje : ^nhfazbe, trajanja in organizira-la izobraževanja, naj bi se do-s°vorili uporabniki in izvajalci v Pos»bni izobraževalni skupnosti,
ki se že oblikuje. Tam naj bi se hkrati dogovorili z ustreznimi organi glede oblikovanja programov, načrtovanja in uresničevanja le-teh, kot bistveni sestavni del. Ni se mogoče izogniti nekaterim prehodnim rešitvam, ki pa ne morejo temeljiti le na trenutnih potrebah, temveč jih je treba kolikor je mogoče uskladiti z družbeno usmerjenostjo celotnega vzgojnoizobraževalnega sistema. Se posebno pomembno v reformi pedagoškega šolstva je šolanje in usposabljanje vzgojiteljic za samostojno delo. To vprašanje je bilo osrednja tema v nadaljevanju vroče razprave o reformi pedagoškega šolstva, ki je potekala tik pred novim letom na seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. Mnenja udeležencev so bila dokaj različna. Ob analizi, da so načrti za to izobraževanje še vedno neizoblikovani in ob ugotovitvi, da se pri vzgojiteljskem delu zahteva čedalje več znanja in izobrazbe, so člani Republiškega komiteja sprejeli sklep, da se bodo učenke po končani novi štiriletni vzgojiteljski šoli po maturi zaposlile v vzgojnovarstvenih ustanovah in si tam, ob delitin pod vodstvom mentorjev in ob sodelovanju ustrezne šole pridobile končno izobrazbo.
To pa je načelo, ki velja za vsako poklicno usposabljanje.
T. D.
Čas hiti — problem ostaja
v pobudo delegatov skupno-,£■ !! Vzgojnovarstvenih organiza oi Slovenije, Zveze prijateljev f I *adine Slovenije in drugih de-.a j^mkov je bil organiziran letoš-|e8a januarja pogovor za okro-inizo na temo Izobraževanje gojiteljev predšolskih otrok v
ki “‘st®tnu usmerjenega izobraže-atlja. Pogovora so se udeležili ’redstavniki vseh tistih družbe-^Političnih in strokovnih orga-^acij, ki imajo pri svojem delu Pfaviti s problemom usposablja vzgojiteljev predšolskih r°k. Razprava je bila živahna aj so razpravi jaici odkrivali da le ^oližno poznajo delo s predšol-|.j'nii otroki in odgovornosti, ki P* »o delo prinaša. Spoznali so ga “°‘j iz pogovorov, premalo pa so e Poglabljali v problematiko Ptedšolske vzgoje. Prav iz tega v,ra najbrž tudi večletno odl^-jjatlje sklepa o dokončni rešitvi Ptašanja izobraževanja vzgoji-e‘j»y predšolskih otrok. Prehitel as je čas, problem naj bi rešili Prepej mimogrede, posledic pa se ^Ojimo predvsem tisti, ki delamo j^gojnovarstvenih organizaci-
Že dosedanje izobraževanje ^gojiteljev predšolskih otrok, ki 'e Potekalo v petletnem pro-yamu izobraževanja ne uspo-s°oi vzgojitelja tako, da bi bil Posoben brez nenehnega sa-^oizobraževanja, in izobraževa-j, |Ja v lastni organizaciji opraviti naloge, ki jih zahtevata da-ašnji predšolski otrok in okolje, jj i.. jtterem ta otrok živi. Vzgojite-.. P več let zahtevamo nadgrad-. 1° našega izobraževanja. Verni 0 ie ve'ik0 takega česar ne Moremo preštudirati sami med eloin, znati pa bi morali, preden Opimo pred otroke.
V letu 1979, ki je mednarodno eto otroka smo se vsi dolžni poglobiti v odnose, med otroki in l’ami odraslimi, ki smo odgo-v°rni za njihov razvoj, za njihovo vltljučevanje v našo družbo. Pred farni je tudi aktualna naloga, ki 5lcer ni povsem nova, da vklju-C|nio predšolsko vzgojo v enoten J^gojnoizobraževalni sistem, delovati bomo morali v smeri tbliževanja profila vzgojitelja in fotelja in se poglobiti v temeljne tahteve vzgojnega dela.
Reforma vzgoje in izobraže-Vanja pa predvideva, da izobra-.
ževanje usposobi za začetek dela, ob delu pa se šolanje nadaljuje. Skupna ugotovitev je bila, da učenka v štirih letih šolanja ne pridobi tistih spoznanj in se ne usposobi toliko, da bi lahko začela z delom — vzgojo in izobraževanjem predšolskih otrok. Takšno usposobitev ji daje le boljši in tudi daljši program izobraževanja, ki ga je mogoče uresničiti le s študijem na višji stopnji. Pedagoški akademiji v Ljubljani in Mariboru sta pripravljeni organizirati ta študij, pobudo pa bo morala dati verjetno Samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo kot nosilka dejavnosti varstva in vzgoje predšolskih otrok. Kljub sklepu Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, ki je bil sprejet že pred več kot dvema letoma, da potrebujemo profil vzgojitelja predšolskih otrok, ki se bo izobrazil na višji stopnji, so se lahko vzgojiteljice izobraževale za svoje delo le v sedanji vzgojiteljski šoli. Tako so pridobile tudi pravico, da se vključijo v delovni proces po končani srednji šoli. In to je ključ problema. Kako pripraviti takšen proces pridobivanja sposobnosti, da bo tudi tem vzgojiteljem, ki bodo nedvomno prikrajšani za izobraževanje, omogočeno opravljati delo na vsaj približno enaki ravni, kot je omogočeno tistim vzgojiteljem, ki so opravili petletno šolo in so v prvih dveh letih sodelovali z mentorjem, potem pa so opravili strokovni izpit. Delo vzgojitelja predšolskih otrok je izredno zahtevno, zato ga brez ustrezne strokovne in teoretične izobrazbe ne smemo postaviti pred ogovorno nalogo: vzgajati, izobraževati in varovati predšolskega otroka. Zaradi otrokovih razvojnih možnosti in znanstveno dokazanim spoznanjem o pomenu kvalitetne vzgoje v predšolskem obdobju se moramo usposabljati vzgojitelje, ki bodo sposobni in odgovorni stopili pred našo najbolj dragoceno generacijo otrok.
Kljub temu da na sestanku niso bila oblikovana dokončna stališča ali odločitve, je pogovor spodbudil udeležence k globljemu razmišljanju o tem vprašanju.
ZMAGA GLOGOVAC

Pravica vzgojiteljic do boljšega dela
(NADALJEVANJE S i. STRANI) mentorja pripravila na samostojno delo. Res da za zdaj tudi vzgojiteljice niso posebej usposobljene za mentorsko delo, toda to bo treba odgovorno urediti in najti tiste oblike študija, ki bodo omogočale vzgojiteljicam nadaljnji poklicni razvoj, s tem pa tudi pridobitev višje izobrazbe in pravico do boljšega dela. Načelno skorajda nihče ne nasprotuje predlogu, ki zahteva višješolsko usposobljenost vzgojiteljic. Navzkrižne so le zamisli, kako graditi na načelu izobraževanja ob delu in iz dela. Tu je verjetno tudi rešitev iz zagate, na katero pa bosta morali poleg odgovornih republiških teles odgovoriti zlasti obe pedagoški akademiji z organizacijo ustreznega študija ob programih, ki ustrezajo resničnim potrebam vzgojnega dela v vzgojnovarstvenih organizacijah. Verjetno se bo treba sprijazniti še s tem, da se bodo mnogi delavci izobraževali ob delu in iz
nih zakonih in predpisih o šolstvu zagotovo pametno in stvarno rešiti, da ne bo nepotrebnih stisk in zapletov, kakršen se je zdaj pokazal. V zmedi različnih pojmovanj pa bo treba vendarle odločno oblikovati tisto, ki zagotavlja težnje po preobrazbi celostne vzgoje. To pomeni, da bo treba rešiti tudi vprašanje vzgojiteljic, celostno ob reševanju vprašanj temeljne vzgoje, predšolske in osnovnošolske. Tudi osnovno šolo je treba spremeniti, da bo vzgojni proces postopen, celosten brez nasprotij, ki se jih nekateri tako boje, da se zgrozijo, če bi pomislili na večjo bližino osnovne šole in vzgojnovar-stvene ustanove. V resnici pa prepada ne sme bili, kajti prav ostre ločnice povzročajo strese, ne pa razumni, postopni prehodi v celostnem procesu. In zato je treba ustrezno usposobiti pedagoške delavce, toda ne le v učilni-
cah z množico predavanj, temveč mnogo bolj kakor doslej — 5 prakso. To pa pomeni, da je treba uveljaviti tudi bistveno boljše odnose med kadrovskimi šolami in drugimi vzgojnoizo-braževalnimi organizacijami, med vzgojiteljicami in učitelji, ob
tem pa najbolje razviti v dobre, tovariške mentorje, ki bodo med temeljnimi dejavniki dobrega strokovnega usposabljanja. To bo najbrž tudi dobra pot k resnično dobri višješolski in visokošolski izobrazbi.
RUDI LEŠNIK
V vzgojiteljske šole je v letošnjem šolskem letu vključenih naslednje število učenk:
Šola	Število		Učenci po razredih				
	odd.	učen.	L	II.	III.	IV.	V.
1. Vzgojiteljska šola							
Celje	10	315	65	64	64	70	52
2. Idrija	10	246	58	51	47	40	50
3. Gimnazija Koper	1	27					27
4. Ljubljana	24	727	126	146	165	169	121
5. Maribor	22	633	88	88	133	169	155
Skupaj	67	1948	337	349	409	448	405
Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok
dela, ne da bi zato menjali naloge in dela, ki jih opravljajo, temveč da bi le-te bolje opravili in strokovno napredovali. Ponekod, na primer na Danskem, poznajo posebno ustanovo, kamor prihajajo pedagoški delavci iz prakse za nekaj mesecev ali več, da si pridobe novo znanje, in se spet vračajo k svojemu delu; vse to je v prid organizaciji, kjer delajo. Zbliževanje vzgoje in dela v novih družbenoekonomskih odnosih bt> pri nas še posebej zahtevalo, da bodo uporabniki in delovne organizacije sami poslali že zaposlenega delavca študirat. Razumljivo, da bo za to treba odšteti potreben denar. Bistveno pa je, da lahko vzgojiteljica in tudi drugi pedagoški delavci poklicno napredujejo in s tem razvijejo ustreznejšo poklicno samozavest, družbeno veljavo, svojo ustvarjalnost in doživljajo poklicno perspektivo. Prav to možnost je treba zagotoviti, toda ne le z nekim formalno podaljšanim enoletnim šolanjem, temveč z dobro povezanostjo izobraževanja s prakso, s prepletanjem dela in učenja, da se napredek tudi lahko preveri in ovrednoti. V tem je verjetno najgloblje jedro vprašanja, ki ga je treba rešiti za napredek vzgojiteljskega dela in izobraževanja z možnostjo, da doseže ne le višjo, temveč tudi visoko izobrazbo.
Razmisliti pa je treba še o tem, ali so trenutno dobro razdeljene tudi naloge in opravila v predšolskem vzgojnem delu, da ne bi preprosto dojemali, kako je bilo rečeno v razpravi, da za negovanje otrok izobrazba ni potrebna. V otroški dobi se oblikujejo temelji osebnosti, primarna socializacija je daljnosežno pomembna, zato ne kaže zanemarjati dela in življenja vzgojiteljice, ki lahko prav v tem nežnem obdobju da več in boljše ali pa celo s pomanjkljivim delom in odnosom zavira razvoj mlade osebnosti.
To pomembno vprašanje bo treba letos, v mednarodnem letu otroka, v široki razpravi oštevil-
S člankom Šolska reforma preveč -po delcih in z zamudo objavljenim 26. 12. 1978, smo bili seznanjeni s sklepom Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, da se učenci vzgojiteljskih šol po opravljenem zaključnem izpitu po četrtem razredu vključijo v delo vzgojnovarstvenih organizacij kot pripravniki. Vodile jih bodo mentorice, ustrezno šole pa jih bodo še teoretično usposabljale za strokovni izpit in s tem za samostojno delo.
Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok je problem, ki so ga mnogi dolga leta odlagali »med vrstice«, danes, ko je sprejet sklep o rešitvi tega problema, pa je žgoča tema pogovorov pedagoških delavcev, učenk na vzgojiteljskih šolah in njihovih staršev, staršev predšolskih otrok in mnogih občanov , ki so s samoprispevki za gradnjo šol in vrtcev prispevali k hitrejšemu širjenju mreže vzgojnovarstvenih organizacij. Lahko je stavba vzgojnovar-stvene organizacije še tako lepa in sodobna — toda otrok bo v njej osamljen, če ne bo imel sposobnega, strokovno dobro izobraženega, svobodnega vzgojitelja, ki bo dozorela osebnost.
Skupnosti vzgojnovarstvenih organizacij Slovenije je sklicala 4. 1. 1979 razširjeno sejo izvršnega odbora, na kateri je bila osrednja tema razprava o sklepu Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje o šolanju vzgojiteljev predšolskih otrok v okviru reforme pedagoškega šolstva.
Udeleženci razširjene seje so menili, da je sklep Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje strokovno neutemeljen, in sprejete kljub štiriletnemu prizadevanju ter opozorilom skupnosti VVO SRS naj se zasnuje takšen program izobraževanja vzgojiteljev predšolskih otrok, ki bo vzgojitelje usposobil za uresničevanje sedanjih in prihodnjih nalog VVO centrov predšolske vzgoje. Sklep Republiškega komiteja za vzgojo in Izobraževanje tudi premalo
upošteva vzgojne in finančne posledice.
Analiza nalog in opravil vzgojitelja predšolskih otrok v vzgojnovar-' stvenih organizacijah je pokazala, da mora imeti vzgojitelj sposobnosti, strokovno znanje, osebno, razvitost in izoblikovanost, ki jo lahko razvijemo le z bolj kakovostnim, bolj sodobnim programom izobraževanja, verjetno pa ne izvedljivem v krajšem časovnem obdobju, kot se izvaja sedanji program.
Republiški komite za vzaojo in izobraževanje je že dne 28. 9. 1976 sprejel profil vzgojitelja predšolskih otrok v katerem so predvidene navedene prvine.
Komisija za reformo pedagoškega šolstva pri Zavodu SRS za šolstvo je pripravila predlog za šestletno šolanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Udeleženci družbenega dogovora za reformo pedagoškega šolstva so zahtevali. da se pripravijo predlogi za tri variante šolanja. Štiriletna šola, petletna šola in šestletna šola. Ugotovljeno je bilo, da štiriletno šolanje ne pride v poštev, ker se v tem času ne da izoblikovati vseh prvin, določenih v potrjenem profilu. Čeprav ni bilo načelnih nasprotovanj šestletnemu šolanju, je bilo le-to preloženo na čas, ko ne bo več tolikšnega pomanjkanja vzgojiteljev. Izdelan je bil predlog- programa začasnega predmetnika in učnih načrtov za petletno šolanje. Strokovni svet SRS za vzgojo, in izobraževanje je v skladu s svojimi pooblastili dne 8. 7. 1977 določil začasni predmetnik in učni načrt zn štiri leta tega programa. Zakon o dopolnitv i zakona o srednjem šolstvu je namreč določil, da srednje šolanje ne more trajati več kot štiri leta, zato z a predvideno peto leto šolanja še ni bilo pravne osnove, ki pa bi jo vsekakor med reformo morali poiskati. Program šolanja je zasnov an tako, da v prvih štirih letih usmerjenega izobraževanja učenka ne dobi praktično nikakršnega znanja o specialnih metodikah, književnosti za otroke ter nekaterih temeljnih vprašanjih predšolske pedagogike, razvojna psihologije, zdravstvene vzgoje, načrtovanju vzgojnoizobraževalnega delti ter dela s starši.
Skupnost VVO SRS je v štiriletnem prizadevanju opozarjala, organizirala posvete in razpošiljala gradiva na temo izobraževanja vzgojiteljev predšolskih otrok. Vendar odgovorov ni bilo. Na primer: v juniju 1974 je skupnost VVZ. SRS organizirala na Vzgojiteljski šoli v Ljubljani posvet, na temelju ugotovitev objavljenih v Delu in Prosvetnem delavcu, ki so se nanašale na usposabljanje kadrov za VVO. Na ta posvet so bili vabljeni predstavniki Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, izobraževalnih skupnosti, RSOV, ZPMS, Pedagoškega inštituta. Zavoda SRS za šolstvo in Skupnosti vzgojiteljskih šol. Na tem posvetu so bila dana izhodišča za pripravo gradiva pod naslovom: Prispevek k urejanju sistema usposabljanja kadrov za vzgojnovarstveno dejtivnost. 17. 7. 1974 je bilo to gradivo poslano vsem pristojnim institucijam. Skupnost VVZ SRS je skupno s Pedagoško akademijo v Mariboru pripravila študijo, ki utemeljuje potrebo po reformi izobraževanja vzgojiteljev predšolskih otrok, ki podpira prizadevanje za kakovosten, vendar tudi daljši program izobraževanja. Gradivo je bilo poslano Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje, Zavodu SRS za šolstvo, RSOV. SZDL, zvezi sindikatov Slovenije.
Udeleženci razširjene seje izvršnega odbora Skupnosti VVO SRS
smo razpravljali o možnih posledicah sklepa Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje in ugotovili tole: V znanju takega vzgojitelja, bi kljub uspelim pripravniški dobi s strokovnim izpitom nastale nepremostljive praznine zaradi nepoznavanja temeljnih spoznanj predšolske pedagogike, psihologije in filozofije. Dobro bi morali premisliti, ali bi našli mentorje. Vemo, da ima 40% vseh sedanjih vzgojiteljic le 5 ali 6 let delovne dobe, da 25 % vzgojiteljic vodi po rednem delu pripravo na šolo za otroke, ki niso zajeti v dopoldansko delo (zaradi premajhnih zmogljivosti VVO), da nadaljnjih 13% vzgojiteljic vodi po rednem delu še 80-urne programe za 5-letne otroke. Te, iste vzgojiteljice se zaradi hitrega razvoja predšolske pedagogike in psihologije intenzivno udeležujejo permanentnega izobraževanja. 80% delavk v VVO, ki opravljajo naloge in opravila varuhinj, nima ustrezne kvalifikacije. In iste vzgojiteljice vodijo in usmerjajo delo teh delavk. Vprašujemo, ali bodo zmogle opravljati še predvideno mentorsko nalogo?
Naslednja ugotovitev udeležencev razširjene seje izvršnega odbora skupnosti VVO SRS je bila finančne narave. Skupnost VVO SRS je pripravila okviren izračun, koliko denarja bi potrebovali, če bi od predvidenih 40(1 učenk 4 razredov šlo v pripravništvo le 320 učenk. Za pripravništvo bi z upoštevanjem pravic iz delovnih razmerij, šolanja v tečajih in nagrajevanja mentorstva potrebovali 32.923.248,00 dinarjev. Za stroške šolanja teh istih učenk v petem razredu bi potrebovali 3.300.000 dinarjev. Tudi če bi jih šolali v dveletnem šolanju (5. in 6. leto), verjetno ne bi porabili toliko denarja, čeprav bi všteli še denar za štipendiranje. Vzgojnovarstvene organizacije v ceni storitev za leto 1979 niso načrtovale stroškov za pripravnike, skupnosti otroškega varstva niso vpisale v svoje programe tovrstnih zneskov. saj nihče ni pričakoval takšnega sklepa. Neopravičljivo pa bi bilo, če bi morali stroške pripravništva nositi starši, saj bi se cena storitve za otroka v oddelku, kjer bi se usposabljal pripravnik povečala za 348,25 dinarja mesečno.
Ker gre za tako velika sredstva bi pričakovali, da bodo o tako pomembnih vprašanjih razpravljale Samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo v občinah. Vzgojno-varstvene organizacije imamo v zborih izvajalcev svoje delegate, vendar o teh sklepih ničesar ne vemo. Upra-vičeno pričakujemo odgovor o tem, kdo bo zagotovil toliko denarja in nosil odgovornosti za posledice tega sklepa.
Nehote sc nam vsiljuje vprašanje, zakaj šolanja vzgojiteljev predšolskih otrok ni mogoče rešiti le v Sloveniji, ko pa vemo, da so vse republike in obe pokrajini uredile šolanje v zgojiteljev predšolskih otrok enako kot šolanje učiteljev razrednega pouka.
Delegati na seji izvršnega odbora Skupnosti VVO SRS so med drugim menili, da je predšolska vzgoja tako pomembno vprašanje, da bi o njem morale razpravljati široka slovenska javnost, predvsem pa najvišje peda-goško-psihološke institucije: filo zofska fakulteta, oddelek za pedagogiko in psihologijo, pedagoški strokovni inštitut, svet SRS za vzgojo in izobraževanje, in pedagoški akademiji.
IVICA JUVANČIČ, predsednica
Izvršnega odbora Skupnosti VVO
SRS
Stališča skupnosti učencev Vzgojiteljske šole v Ljubljani____________________________________
—	Štiriletno izobraževanje za vzgojitelje predšolskih otrok ne omogoča vklučevanja v delo, četudi naj bi bilo to vključevanje postopno ter bi kot pripravništvo potekalo pod mentorskim vodstvom vzgojiteljic.
—	Štiriletno izobraževanje in enoletno pripravništvo ne usposabljata vzgojitelja predšolskih otrok za kakovostno vzgojno delo v družbeno organizirani predšolski vzgoji.
—	Učenke, ki končujejo 4. razred vzgojiteljske šole v letu 1979, se čutijo prevarane, saj so bile med uvajanjem začasnih predmetnikov in učnih načrtov »poskusni zajčki«, sedaj pa naj bi to isto doživljale tudi še v delovnem procesu.
—	Štiriletno izobraževanje vzgojiteljev ne koristi nikomur, pač pa je v škodo prihodnjim vzgojiteljem predšolskih otrok, predšolskim otrokom pa tudi vsej družbi, ki potrebuje strokovno primerno usposobljenega vzgojitelja, ki bo uspešno opravljal raznolike in vedno širše zasnovane naloge v družbeno organizirani predšolski vzgoji.
—	Profil vzgojitelja predšolskih otrok predvideva za uspešno
opravljanje nalog izobrazbo na ravni pedagoške akademije. Vsa prizadevanja v preobrazbi usmerjenega izobraževanja za ta poklicni profil bi zato morali načrtovati prav s stališča sprejetega poklicnega profi-la-	ZA SKUPNOST UČENCEV
VZGOJITELJSKE ŠOLE V LJUBLJANI MOJCA MAROLT
l!
i
čim bolje se
Še vedno trd oreh
bomo poznali^
__ Revolucionarno delo nas ohranja mlade
Določanje obsega, predvidevanje in omejevanje vpisa v srednje, višje in visoke šole je nedvomno eden najtrših orehov, ki jih tarejo v zadnjem času v šolah in drugih delovnih organizacijah, v občinskih in posebnih izobraževalnih skupnostih, v Izobraževalni skupnosti Slovenije, gospodarski zbornici in drugod. In prav je tako. Usmerjanje vpisa mora biti uglašeno s potrebami združenega dela in z zmogljivostmi šol. Torej: če govorimo o usmerjanju, je treba govoriti tudi o obveznostih vseh — od vzgojnoizobraže-valnih organizacij pa do družbenopolitičnih, ki morajo biti nosilke akcije.
Vsi ti naj bi pomagali določiti tisto zlato sredino, ki je zdaj, — kot smo slišali na zadnji seji izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije — »kompromis«, določen na temelju globalne ocene potreb po kadrih in prostora, ki je na voljo v posameznih šolah. Znano je, da je še veliko nejasnosti o tem, koliko strokovnjakov posameznih panog bomo potrebovali, pa tudi to, da je večina šol prejšnja leta vpisala preveč kandidatov.
Strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije je pripravila predlog vpisnih zmogljivosti za šolsko leto 1979-80 za vse šole, ki še niso vključene v posebne izobraževalne skupnosti. PH tem so sodelovale ustanove in skupnosti, ki poznajo kadrovsko problematiko področij, za katera posamezne šole usposabljaj^ strokovnjake. Obseg vpisa je opredeljen predvsem za šole, ki usposabljajo kadre za družbene dejavnosti; pri tem je upoštevan 'predlog posebnih izobraževalnih skupnosti, da je treba obseg vpisa v šgle za neproizvodne poklice zmanjšati in preusmeriti mladino ti šole, ki usposabljajo kadre z« proizvodne poklice. V gimnaziji splošne smeri naj bi se npr. vpisalo 10% učencev, ki končajo očmi razred osnovne šole, to je za 720 učencev ali 18% manj kot v preteklem letu. Hkrati pripominjajo, da povsod vendarle ni bilo mogoče upoštevati tega merila, ker bi to pomenilo preveliko zmanjšanje vpisa, ponekod, v manjših krajih, pa bi morali ob tako zmanjšanem vpisu gimnazijo kar ukiniti.
Zanimiv pa je tale podatek, ki ga preberemo v gradivu: pedagoške gimnazije in vzgojiteljske šole so zadnja leta občutno povečevale vpis, zato je vpis glede na potrebe po pedagoških kadrih prevelik. Izobraževalna skupnost Slovenije predlaga, naj bi se v prihodnjem šolskem letu vpisalo v te šole manj učencev. Menijo tudi, da je treba proučiti mrežo pedagoških šol, ker je le-teh preveč. Nehote se vprašamo: ali bo potemtakem problem pomanjkanja učiteljev čez nekaj let res odpravljen, in naprej — kako je z izborom kandidatov za te šole. A li še vedno prevladuje »negativna selekcija«, ki je postala v za ''injil letih že prav tradi-cionalrut, njeiie posledice pa občutijo učenci še dandanes? In kako bo s tistimi učenci pedagoških gimnazij, ki niso prav motivirani za učiteljski poklic, pa se bodo pozneje preusmerili drugam? Preveč je že bridkih izkušeni — zato ni odveč vprašanje: Ali omejevanje vpisa v te šole ne bo še povečalo krize, ki jo doživljamo v šolstvu ob pomanjkanju učiteljev in vzgojiteljev?
Prostor v šolah bo verjetno odločal tudi o vpisu v zdravstvene šole; tovrstnih kadrov potrebujemo zelo veliko, pa tudi mladina se zelo zanima za te poklice. Treba bo torej poskrbeti za prostor.
V večjih gospodarskih središčih potrebujejo zelo veliko administrativnih moči. Mladina (predvsem dekleta) se rada vpisuje v administrativne m upravno administrativne šole — premalo
pa je prostora. Posebno vprašanje je izobraževanje ob delu za te poklice. Tisti, ki so ga proučevali, ugotavljajo, da gre pri tem pretežno za prekvalifikacijo » v negativnem pomenu« — s proizvodnega na neproizvodno področje, ne pa za dopolnjevanje izobrazbe iste smeri. Izobraževalna skupnost Slovenije predlaga, naj se možnosti za vpis mladine v te šole sicer povečajo, izobraževanje ob delu pa je treba zmanjšati na potreben obseg (dokvalifikacija). Povsem nerešeno pa je vprašanje, koliko kadra naj bi izobraževali za umetinške šole in kulturne dejavnosti. Ker Kulturna skupnost Slovenije še nima pregleda nad potrebami, naj bi vpisali tolika novincev, kot predlagajo šole.
Ža vpis v višje in visoke šole ni niti metodologije za določanje prostih mest, še teže pa je s podatki o potrebah po strokovnjakih. Zato temeljijo predlogi za usmerjanje vpisa samo na zelo približnih ocenah. Za višje in visoke šole splošno ugotavljajo, da je vpis v prvi letnik prevelik, diplomantov pa je premalo.
Vpis na obe pedagoški akademiji je spet usklajen z znanimi potrebami, pripominjajo pa, da bo treba študijske smeri uskladiti s predmetnikom v osnovni šoli. Koliko diplomantov filozofske fakultete bodo potrebovali v vzgojnoizobraževalnih organizacijah, je znano, medtem ko iz drugih zmogljivostih in potrebah po kadrih, ki naj bi se šolali na pravni fakulteti, višji upravni in višji pravni šoli, niso popolni, slišati pa je, da se je v te šole zlasti iz
nekaterih krajev vpisalo preveč slušateljev.
Izobraževalna skupnost Slovenije čaka na dodatne podatke: iz občin, organizacij združenega dela, gospodarske zbornice, posebnih izobraževalnih skupnosti. Najkasneje do 15. februarja naj bi dokončno uskladila vpis za vse šole usmerjenega izobraževanja in objavila podatke o vpisnih zmogljivostih. Gradivo z navedenimi podatki in predlogi bo poslala v javno razpravo vsem — med drugim tudi svetom šol. Ti naj gradivo obravnavajo in čim-prej pošljejo povratno informacijo.
Posebno veliko preglavic povzroča ugotavljanje vpisnih zmogljivosti za izobraževanje ob delu. Strokovna služba ni imela na voljo niti natančnih podatkov o sedanjem stanju niti o tim, koliko različnih oblik izobraževanja je potrebnih. V razpravi na izvršnem odboru pa je bilo slišati, da je treba podatke, ki zadevajo tovrstni študij, natančno proučiti. Tudi izobraževanje ob delu nenehno narašča. Zaposleni študirajo dve leti ali tri, nato pa študij opustijo. Študirajo prepočasi in ne prevzemajo obveznosti, da bodo študij uspešno končali v primernem času. Za študij ob delu — tako predlaga Izobraževalna skupnost Slovenije — naj velja na vseh stopnjah načelo, da morata biti dve tretjini študentov kadrovsko usmerjenih, samo tretjina pa naj jih študira na svojo pobudo.
M. K.
Kako smo gospodarili
Razprave o zaključnem računu za leto 1978 morajo biti podlaga boljšemu gospodarjenju in stabilizacijskim prizadevanjem so sklenili udeleženci območnih seminarjev, ki jih je prejšnji teden organiziral republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Ta sklep velja za vse temeljne organizacije materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, torej enako za šole ali vzgojnoizobraževalne organizacije.
Da bi se izognili časovnim stiskam in formalnim razpravam takrat, ko je že skrajni rok za oddajo zaključnih računov, pa naj bi delavci letos obravnavali analizo gospodarjenja prej. Zato bodo morali organi in strokovne službe že do konca januarja pripraviti in predložiti poročilo o gospodarjenju, na temelju ocenjenih podatkov za leto 1978, ali dokončnih podatkov, kjer so ti že pripravljeni. Pobudnik in nosilec akdje za pravočasno, celotno in poglobljeno razpravo so osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije, ki pripravijo tudi stališča za odločanje delavcev na zborih.
Ocena gospodarjenja mora vsebovati predvsem pogoje pridobivanja dohodka, analizo gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije, kazalnike uspešnosti gospodarjenja, naložbe ter uresničevanje planskih obveznosti.
Katerim vprašanjem bomo ob analizah gospodarjenja v šolah namenil še posebno pozornost?
Pri analizi pogojev in podlag pridobivanja dohodka bo treba posebej opredeliti višino in delež dohodka, pridobljenega s svobodno menjavo dela prek interesnih skupnosti in z neposredno svobodno menjavo dela ter dohodka, pridobljenega na drugih podlagah, iz vseh dejavnosti, ki jih opravlja šola poleg nepo-
sredne pedagoške dejavnosti (raziskovalna in umetniška dejavnost, izdelki učnih delavnic ipd.)
Pomembna in potrebna je zlasti kritična ocena uresničevanja vsebine in obsega v samoupravni interesni skupnosti dogovorjenega programa in zanj dogovorjene višine sredstev; ob tem pa tudi primerjava cene za enoto storitve (oddelek, izobraževalni program) na podlagi standardov in normativov izobraževalne skupnosti z dejansko realizirano ceno.
Analiziranje vsebine samoupravnih splošnih aktov o razporejanju čistega dohodka in deli-tvr sredstev za osebne dohodke ter njihove usklajenosti z zakonom o združenem delu mora biti sestavni del razprave; pretehtati je treba merila za delitev osebnih dohodkov in njihov vpliv na boljše gospodarjenje. V tej zvezi je treba obravnavati tudi problem nadur, ki ni le posledica pomanjkanja usposobljenih kadrov, ampak mnogokje napačnega tolmačenja 42-ume delovne obveznosti, ter problem različnih povšalnih dodatkov, ki niso v skladu z načelom delitve po delu in rezultatih dela.
Osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije bodo nosilci aktivnosti, ki mora zagotoviti, da bodo delavci, skladno s 150. in 151. čl. zakona o združenem delu ocenjevali dosežke svojega dela in poslovanja. Ponekod bomo s to aktivnostjo orali ledino, ob letošnjih periodičnih obračunih in ob prihodnjem zaključnem računu pa mora postati ta aktivnost tudi v vzgojnoizobraževalnih organizacijah stalna praksa in temelj za odločanje o predlogih za razporejanje dohodka in čistega dohodka.
M. R.
Na rob dneva prosvetnih delavcev občine Ruj
----------------------------------- .
Prikupno sožitje delovnega in družabnega srečanja prosvetnih delavcev ptujske občine vsebinsko sicer ni bilo povsem usklajeno z geslom, ki so si ga postavili za vodilo, opozorilo pa je na nekatera že rešena pa tudi na nekatera neopredeljena vprašanja vzgoje in izobraževanja v občini Ptuj. Zvočna ubranost moškega komornega zbora, ki je dal srečanju še slovesnejši ton, je kmalu dobila nasprotje v besedah slavnostnih govornikov, zlasti, ko je bil govor o družbenoekonomskem osvobajanju učitelja in o merilih za nagrajevanje po delu.
GEZA CAHGK, predsednik republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije:
Sistem nagrajevanja po delu mora biti spodbuden; biti mora vzvod za bolj uspešno delo. Kako nagrajevati delo delavcev v vzgoji in izobraževanju, je temeljno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, še prej pa je nujno opredeliti način pridobivanja dohodka. Ta doslej nagrajevanja po delu ni spodbujal, temveč je celo omogočal odmike od zakona o združenem delu. Čimprej je treba uveljaviti resnično svobodno menjavo dela. Delo, ki ni zahtevno v učnem načrtu in predmetniku, je pa neločljiva sestavina izobraževalnega in vzgojnega dela, ni povsod enako, vanj je vloženo več ali manj prizadevnosti, vsota denarja za nagrajevanje pa je enaka za vse. Osnova za pridobivanje dohodka šol bi morali biti načrti dela, ki so izoblikovani po enotni metodologiji. Naši delavci v vzgoji in izobraževanju še niso dojeli resnice, da nagrajevanje po delu ni vedno tudi večji osebni dohodek, zato so spremembe kljub izdelanim in sprejetim pravilnikom še premalo opazne. Stopnja izobrazbe in službena leta sta se še vse prevečkrat glavni merili za nagrajevanje, pedagoški normativi pa so zapostavljeni; premalo upoštevamo sestavljenost in zahtevnost učiteljevega pedagoškega dela.
JANKO MLAKAR, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj:
Pri izobraževalnem in vzgojnem delu jeje vedno precej pro-
razpravo, o problemih, ki se jih sedaj le bežno dotaknemo.
Dan prosvetnih delavcev ptujske občine je bil lanskega 23. decembra. Medtem smo že stopili v leto, od katerega veliko pričakujemo, zato bi bilo samo »poročilo« o prireditvi nepotrebno. Dopolnimo ga lahko z nekaterimi stvarnimi podatki, ki ponazarjajo delovne razmere učiteljev in učencev ptujske občine.
GRE NA BOLJE, ČEPRAV POSTOPNO
V ptujski občini so se v preteklem šolskem letu precej izboljšale materialne in kadrovske možnosti za vzgojnoizobraže-valno delo v osnovnih šolah. V Cirkulanah in Desterniku so obnovili šolski poslopji, eno šolsko zgradbo v občini so dozidali, zgradili so eno telovadnico, uredili 4 igrišča in eno jedilnico. Še vedno pa je precej težav zaradi pomanjkanja kabinetov. Kar 11 šol nima učilnice za gospodinjstvo, pravzaprav sta v občini le dve, ki ustrezata predpisom. Tri šole nimajo delavnic za tehnični pouk in samo šest delavnic ustreza zahtevam. Manjkajo telovadnice, jedilnice in ustrezni večnamenski prostori.
Več pozornosti pa so namenili prehrani učencev. V preteklem šolskem letu so jo lahko ponudili 8611 učencem, tj. 98 odstotkom vseh.
Posebno skrb so na ptujskih osnovnih šolah posvetili bolj oddaljenim učencem in vozačem, saj je bilo teh 1545. Za nji-
Radlje
Kultura, šola, kraj
hovo posebno varstvo je poskrbelo 11 šol.
Strokovna usposobljenosl učiteljev je zadovoljiva, saj jih i od 411 le 49 nima ustrezne izobrazbe.
V eni izmeni je delalo 13 šol,v eni in pol izmene 6, v dveh izmenah 8 in v več izmenah dve šoli-V težkih prostorskih razmerah pa še delajo šole Franc Osojniki Markovci in Videm.
Osnovne šole tudi v tem šolskem letu uspešno sodelujejo v kulturnem, družbenopolitičnem
in gospodarskem življenju svojega šolskega okoliša. V lanskem šolskem letu je sodelovalo v številnih delovnih akcijah 3570 učencev. Posebno prizadevni pa so bili učenci pri urejanju in varstvu okolja, v tej akciji jih je sodelovalo skoraj 5000'
Sveti staršev so kljub nekaterim pomanjkljivostim dobro delali. Starši so predlagali samoupravnim organom več ukrepov, ki so bili uresničeni, zlasti pr> prehrani učencev in odpravljanju težav vozačev. Zavzeto so sodelovali tudi v nekaterih delovnih akcijah (npr. v Desterniku) pri zbiranju učbenikov in drugod.
Vsi ti podatki, ki so jih naštel' in tisti, ki jih nismo, ter obseg in pomen učiteljevega dela postavljajo pred delavce v vzgoji in izobraževanju tako v ptujski kot v vseh slovenskih občinah veliko odgovornih družbenih nalog' Med vsemi naj omenimo samo obravnavi novih sistemskih zakonov s področja vzgoje in izobraževanja. Kongres zveze sindikatov je opozoril, da bo treba še okrepiti delo osnovnih organizacij sindikata v vzgojnoizobraževalnih organizacijah.
Doseči morajo večjo učinkovitost, delati bolj konkretno,, zavzeto in vztrajno. Podružab-Ijanje vzgoje in izobraževanja je trajna naloga, veliko dela pa jc zlasti pri oblikovanju sistemi nagrajevanja po delu. EDVARD PUKŠIČ
blemov. Odvzem solidarnostnih sredstev bo povzročil, da bodo nekatere naloge, predvidene v tem srednjeročnem obdobju, uresničene šele v prihodnjem. Vendar je veliko premikov na bolje: pred leti smo imeli premalo učiteljev, sedaj pa kadri niso več problem. Tudi delovne razmere so se izboljšale, dobili smo nove prostore in nekatere nove šole.
Teme, ki sta jih načenjala slavnostna govornika, so dobile v dvorani mestnega kina v Ptuju še nekaj novih razsežnosti, vendar je bil delovni del dobro obiskanega srečanja časovno preveč_ skromen, da bi pod vse tehtne misli potegnili črto in izoblikovali sklepe. Bilo je tudi nekaj misli o samem dnevu prosvetnih delavcev, o ustreznosti, potrebnosti....
MAJDA SKOK, predmetna učiteljica v Majšperku:
Soglašam z vsemi tistimi, ki želijo, da bi namesto dneva imeli teden prosvetnih delavcev. Sedanja srečanja so vse premalo posvečena izmenjavi izkušenj in praktičnim vidikom dela prosvetnega delavca. Dan prosvetnih delavcev je sedaj uklenjen v ozke časovne okvire: dve ali tri ure strokovnega dela, ponavadi je to govor ali predavanje nato pa družabno srečanje. Delo učiteljev je tako odgovorho, tako široko družbeno zasnovano, pa vendar specifično tudi za vsako občino, da bi se morali večkrat srečati in tudi dokončati kakšno
V Osnovni šoli v Radljah ob Dravi so prvi na območju te občine ustanovili šolsko prosvetno kulturno društvo.
Na ustanovnem zboru, ki je bil ob koncu lanskega leta, so sprejeli tudi vse potrebne akte; tako je delo že začrtano, in se je tudi praktično že začelo.
Temeljni namen šolskega kulturno prosvetnega društva je v tem, da združi in poveže vse bo-
raznih društev in klubov iz oko ce.
Preteklost kaže, da je kulturi ustvarjalnost skupin ali pos meznikov presahnila takoj, ko zapustili šolske klopi, saj ni bi vmesnega povezovalnega člei med šolo in bolj ali manj razvi kulturno ustvarjalnostjo delom v kraju. To praznino ] bo, kot kaže, uspešno premosti šolsko kulturno društvo.
Ustanovni občni zbor kulturnega društva osnovne šole Radlje
gastvo razgibanih raznovrstnih kulturnih dejavnosti v šoli in vse to še s kulturno dejavnostjo kraja, kjer učenci živijo. Pretok kulturnega dela pa ni usmerjen samo enostransko. Šola je s tem odprla tudi vrata sodelovanju druge mladinske ustvarjalnosti ožjega in širšega območja ter
Vodja in mentor društva je Vladimir Verdnik, dejavnost in drugo samoupravno dogovarjanje pa je v glavnem v rokah učencev samih. Hkrati z delom torej tudi šola za upravljanje kulturne dejavnosti v šoli in povezava z okoljem, kv
(
\
Z
c
l
z
z
\
(
\
\
s
r
i
l
(
I
i
tem bolje bomo uGIbII

Zakaj vznemirjenost in stiske
Nekateri menijo, da so delavci 2 °Sriovnih šolah v velikih stiskah atadi premalo natančne opre-v“tve in nejasnosti pri urejanju J“ne in delovne obveznosti in at°, ker nimajo ustreznih meril ,a objektivno ugotavljanje ka-°vosti dela. Kljub temu da ^Ptedelitve o učni in delovni ob-eznosti v zakonu o osnovni šoli verjetno niso dovolj jasne in da r°'ski kolektivi, kot kaže, ne mo-pripraviti ustreznih pravil-klkov o delitvi osebnih dohod-/(?V’ ki bi vsebovali tudi merila za ' eniokratično in objektivno) sptavljanje kakovosti dela, takšno mnenje vsaj na v°je: na premajhno samou-^vljavsko delovanje učitelj-, 'n kolektivov (gotovo je, da ^°do morali izoblikovati merila a ugotavljanje kakovosti ter veljaviti načelo delitve po delu anii) in na čakanje rešitev »od 28oraj«.
Hitreje
je treba uveljaviti družbenoekonomske odnose
Tako bi lahko na področju sa-oupravnega delovanja osnov-,'u šol pritrdili ugotovitvam 8. k°ugresa ZKS, da so še okolja, Jer se le počasi osvobajajo pod-s?2nosti že preživelim ekonomom kategorijam, pravnim insti-Jom in institucijam, raznim ehnoorganiziranim modelom in oktrinam, še posebno pa eno-, Janškemu upravnemu načinu, •zapostavlja družbenoekonom-T0 vsebino samoupravnih oblik •• rešitev. Menim, da sta vzne-Oujenost in stiska učiteljev ^ snovnih šol posledica prepoča-••ega uveljavljanja svobodne enjave dela in dohodkovnih unosov na področju vzgoje in Zobraževanja. Pri uveljavljanju eniokratičnih družbenoeko-••utnskih odnosov smo na tem Področju soočeni z neodloč-Ostjo in oportunističnim čaka-•Jem, v nerazumljivem in kon-^rvativnem odnosu do družbeni sprememb, ki bistveno pose-jJ'J° v temelje samoupravljav^-'•h in družbenoekonomskih inosov ter v položaj in vlogo Pedagoškega delavca v združe-em delu. Torej je iskanje nekih ojočnejših opredelitev o učni in elovni obveznosti ter izdelanih ? jektivnih merilih za ugotav-janje kakovosti dela posledica a se resničnih, vendar družbeno Pzeživelih razmer. Vzroke za ^nemirjenost učiteljev, ki jih (dteguje od temeljnih nalog, je °rej treba iskati v prepočasnem veljavljanju novih družbenoe-Onomskih odnosov.
. Namesto da bi bile osnovne '°*e financirane v skladu s svo-Pmi načrti dela in zlasti z njiho-H uresničevanjem (pustimo ob rani vprašanja, od česa je urejevanje načrtov na področju 128°je in izobraževanja odvisno kako ga ugotavljamo), saj bi l *0 lahko pospešeno uveljavile dohodkovne odnose in svo-°dno menjavo dela, je prihodek snovnih šol odvisen od drugih izalnikov.
Cene enot storitev
.Tudi za leto 1979 ostajajo računi o cenah enot storitev in ^javnosti predvsem na oddelek icni oddelek osnovne šole, ; delek celodnevne osnovne ', e> oddelek podaljšanega bivala, oddelek za usposabljanje •rok z motnjami v razvoju itd.), nekaj primerih določene kategorije učiteljev, izjemne deje razmere ter regres k prerani učencev. Zajamčeni del Pr°grama osnovnošolskega izo-raževanja, ki ga zagotavljamo Po načelih solidarnosti za cene Pot storitev, se nanašajo na ddelke ter na stroške za prevoz
■ v	lic* on	z. a. pit/VU/
jncev. Poudariti je treba, da sc .'la ta merila za financiranje de-Jjosti osnovnih šol sprejeta \ zupščinah občinskih izobraže-j Oih skupnosti in v skupščin (obraževalne skupnosti Slove-•le; zato jim ne kaže odrekat jokratičnosti sporazumevala. Predvidevamo lahko, da sc a o cenah enot storitev pogovar-jPlj in dogovarjali tudi učiteljsk:
Ne kaže pa tudi dvomiti, da so navedena merila za oblikovanje cen enot storitev in dejavnosti nedvoumna, vsekakor pa neodvisna od načrtov dela osnovnih šol. Tako dobita dve šoli z enakim številom oddelkov, enako organizacijo pouka, enakim številom strokovnih delavcev ipd. enako denarja, čeprav imata obe različna načrta dela. Razlike so nastale predvsem zaradi različnega obsega dejavnosti ob pouku pa tudi zaradi različnega uresničevanja (in kakovosti) programa.
Izhodišče — načrt dela
Izhodišče financiranja šole bi moral biti vsakoletni načrt dela, obračunavati pa bi bilo treba ceno storitev na pedagoško uro. Ob tem bi morali upoštevati normative glede števila učencev v oddelkih in v raznih skupinah. Načrt dela bi moral upoštevati pouk ter prostovoljne in druge dejavnosti osnovne šole, ki se izvajajo v skladu z družbeno opredeljenimi načrti. Tako bi šola z razvejeno dejavnostjo dobila več denarja (za uresničevanje načrta dela) kor enako velika šola, ki nima razvitih prostovoljnih in drugih dejavnosti. Ker so financirane osnovne šole sedaj po enotnem ključu, so na boljšem tiste, ki imajo manj teh dejavnosti in jim ostaja več denarja za osebne dohodke.
Financiranje osnovnih šol po načrtu dela zagotavlja tudi hitrejše uveljavljanje svobodne menjave dela in dohodkovnih odnosov. Enote izobraževalne skupnosti in občinske izobraževalne skupnosti ter druge interesne skupnosti bi morale postati prostor neposrednega dogovarjanja in usklajevanja programov z združenim delom. Ob načrtu dela bi ugotovili, za katero dejavnost kaže združeno delo več zanimanja, kje je treba razširiti dejavnost osnovne šole in za to zagotoviti tudi denar na temelju svobodnega združevanja sred-" štev in dela.
Opredeliti kakovost dela posamezne šole
Spremeniti je treba tudi sedanji načrt zagotavljanja denarja za nagrajevanje po delu. Osnovne šole dobijo ta denar v višini, izračunani po navedenih merilih. To pomeni, da višina tega denarja ni odvisna od kakovosti dela celotne šole. Šola namreč lahko nameni za financiranje kakovosti dela višino, denarja ne glede na resnično uspešnot. Tako se zgodi, da sta na različnih šolah učitelja z različno kakovostjo dela enako nagrajena, kajti prvi dela kakovostno na kakovostni šoli, drugi pa dela manj kakovostno na manj kakovostni šoli. Zato je treba zagotoviti demokratično financiranje uspešnosti dela vzgojnoizobraževalnih organizacij v obsegu družbenopolitičnih skupnosti tako, da bo višina denarja za kakovost dela, ki jo bo prejela šola, odvisna od resnične kakovosti dela posamezne šole. Tako bi zagotovili, da bi bil dohodek prosvetnega delavca odvisen od njegovega prispevka k ustvarjanju družbenega dohodka, bolj bi razvijali družbenoekonomsko motivacijo kot temelj, na katerem si delavci s produktivnejšim in intenzivnejšim delom ter ekonomsko učinkovitejšim gospodarjenjem zagotovijo večji dohodek in boljše osebne dohodke.
Tako bi si osnovne šole tudi hitreje ustvarjale možnosti za bolj kakovostno delo, bile bolj zainteresirane za hitrejše uvajanje celodnevnega življenja in dela ter podaljšanega bivanja, prizadevale bi si za boljše objektivne možnosti pouka in širjenje prostovoljnih dejavnosti/za hitrejše reševanje kadrovskih vprašanj, za ustrezno in boljšo strokovno zasedbo pouka ipd. Šola bi postala temeljna nosilka lazvoja svojega dela in vse bolj neposredno odgovorna za kakovost dela, čeprav bi morali v določenem obdobju še zagotavljati solidarnostno prelivanje sredstev glede na razmere v kakršnih delajo šole danes.
MILAN ADAMIČ
Delovna organizacija — učilnica
Ob združevanju vzgoje in dela, ki ga zahtevajo novi družbenoekonomski odnosi, si spletanje šole in proizvodnje marsikdaj različno razlagajo. Zanimiv je že primer, kako nekateri pojmujejo proizvodno-tehnično prakso, ki naj bi jo opravili učenci med šolanjem. Take prakse prav gotovo ni mogoče opraviti brez ustreznih delavnic, drage strojne opreme in drugega gradiva, ki ga učenci potrebujejo za obdelavo iin proizvodnjo, ko preskušajo teorijo v praksi in bogatijo svoje sposobnosti. Ali to pomeni, da mora imeti zdaj vsaka šola tudi svojo malo tovarno? Ali je treba družbi naložiti dodatno velikansko breme naložb zato, da bi pri vsaki šoli ustvarila možnosti za proizvodni pouk? Če si tako predstavljamo zbliževanje in prepletanje pouka in dela, potem se ne oddaljujemo bistveno od dosedanje predstave o šoli, ločeni od življenja in dela, kar je spet svet zase in se vrti sama okoli svoje osi.
Dr. Aleksandra Kornhauser-jeva je na zadnji seji republiškega sveta ostro zavrnila težnje, da bi morala imeti vsaka šola tako drago opremo, in poudarila, da je to potrebno le tam, kjer ni mogoče proizvodno-tehnične prakse organizirati v delovni organizaciji. Najpomembnejše je: del vzgojnega dela prenesti v živ proces proizvodnje in samoupravljanja. Razumljivo, da pomeni to tudi neposredno sodelovanje proizvajalcev v vzgojnem procesu, saj bi delovne organizacije tako zago-
tavljale skladno s svojimi interesi inštruktorje in mentorje, ki bi z vso odgovornostjo prevzeli del nalog, zlasti tistih, ki jih učitelji ne morejo sami opraviti.
Vsekakor bo treba o tem temeljito razmišljati, ko gre za organizacijo izobraževalnega procesa, saj ne gre le za pouk, temveč tudi za močno vzgojno vrednost neposredne povezanosti in ne nazadnje tudi za dobro svobodno menjavo dela in krepitev povezave med izvajalci in uporabniki.
To pa pomeni za šolo tudi široke možnosti, da se vključi v svoje okolje, neposredno vgradi v krajevno skupnost in v občino ter splete dobre ustvarjalne vezi z vsemi dejavnimi v okolju. Načelno velja to za vse vzgojnoizo-braževalne organizacije, ne le za središča usmerjenega izobraževanja. Enaka načelna izhodišča je treba uveljavljati povsod, čeprav so oblike, načini in obseg prepletanja vzgoje s proizvodnjo zelo različni. Gotovo pa je, da se delovne organizacije zunaj šole ne bodo mogle otresti svoje vloge, da so obenem tudi učilnice in kovačnice mladih ljudi, posebno svojih kadrov. V samoupravnih dogovorih bo treba poiskati najboljše stvarne možnosti, za uresničitev dogovorjenih programov vzgajanja in izobraževanja. Ob tem bodo imele pomembno vlogo enote samoupravnih interesnih skupnosti; odgovornost pa si bodo nedvomno delili neposredno izvajalci in uporabniki.
R. L.
E
ELEKTROTEHNA
trgovsko, izvozno, uvozno in proizvodno podjetje
61001 LJUBLJANA, Titova c 51
telefon:(061) 320241; telex:31184 YU ETEHNA
n. sol. o.
NAŠ PrA/\IIK ^/eTUJE
'J'?
■ ■
Strokovni izpit
VPRAŠANJE
Delavka ima skupaj 8 let delovne dobe, od tega 3 leta v šolstvu. Zanima jo, ali lahko šola razpisuje njene delovne naloge, ker nima opravljenega strokovnega izpita in ali ima še čas 2 leti za opravljanje izpita. Ali ji zaradi neopravljenega strokovnega izpita lahko vsak mesec odbijejo določen odstotek osebnega dohodka?
ODGOVOR
Strokovni izpit opravljajo učitelji in vzgojitelji, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno delo poln ali najmanj polovični delovni čas. Opravljen strokovni izpit je pogoj za opravljanje del in nalog učitelja ali vzgojitelja. Delavec, ki nima opravljenega strokovnega izpita, ne izpolnjuje pogoja za opravljanje delovnih nalog, če je strokovni izpit določen kot pogoj v splošnem aktu vzgojnoi-zobraževalne organizacije. Delavci lahko izjemoma — za največ eno leto sprejmejo tudi delavca, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev.
Odbitek v naprej določenem odstotku od mesečnega dohodka je v nasprotju z ustavo in zakonom o združenem delu, ker ne omogoča, da bi se delavčev osebni dohodek določal odvisno od uspešnosti opravljanja nalog, to je od resničnega delovnega
dosežka, delavčevega ustvarjanja in njegovega prispevka k skupnim rezultatom dela.
Dodatek za ločeno življenje
VPRAŠANJE:
Delavcu je bilo ob nastopu dela zagotovljeno, da bo dobil vseljivo družinsko stanovanje. Do tega časa, ker bo živel ločeno od družine, pa bo prejemal dodatek za ločeno življenje. Sedaj ko delavec že dela, mu delovna organizacija noče izplačati dodatka in te svoje odločitve tudi ne utemelji.
ODGOVOR:
Dodatek za ločeno življenje je oblika nadomestila delavcu, ki ima povečane stroške zato, ker živi ločeno od družine in mu jih delovna organizacija plačuje iz sredstev materialnih stroškov. Dodatek predvideva sindikalna lista 78, prevzeli so ga vsi panožni samoupravni sporazumi in prav gotovo tudi splošni akt delavčeve delovne organizacije.
Delavec je do dodatka upravičen tudi tedaj, če dodatek ni določen v ustreznem aktu njegove delovne organizacije, ker zakon o združenem delu določa, da so delavci delovne organizacije
dolžni upoštevati samoupravne sporazume, h katerim so pristopili.
Delo za določen čas
VPRAŠANJE:
Osnovna šola v O. je razpisala prosta dela in naloge učiteljev, vendar se ni prijavil nihče. Zato so sprejeli pred časom kandidate, ki niso izpolnjevali pogojev razpisa, za določen čas — za eno šolsko leto. Letos se je to ponovilo. Zanima jih, ali je v skladu z zakonom, če po brezuspešnem razpisu sprejmejo v delovno razmerje za določen čas delavce, ki ne izpolnjujejo pogojev in kako jih je treba obravnavati.
ODGOVOPR:
Zakon o delovnih razmerjih omogoča, da sprejmejo delavci v delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto, kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev razpisa, če je taka zaposlitev zaradi nemotenega opravljanja del oziroma nalog nujna. Pogoj je podan z utemeljitvijo, da mora delo osnovne šole teči nemoteno naprej.
Delavci, ki delajo določen čas, imajo vse pravice delavca. Seveda pa jim delo preneha, ko poteče čas, za katerega so sklenili delovno razmerje.
Nova razstava v Slovenskem šolskem muzeju
Naslednjo stopnjo v nenehnih prizadevanjih Slovenskega šolskega muzeja, da bi javnosti predočil razvoj srednjega in višjega šolstva, predstavlja razstava, ki je bila v prostorih muzeja odprta v petek, 12. januarja. Prikazuje gimnazije na Slovenskem in vsebino njihovega pouka v revolucionarnem letu 1848 ter njihov nadaljnji razvoj do leta 1918.
Znano je, da je revolucija v letu 1848 postavila v Avstriji na dnevni red med drugim tudi veliko zaostalost njenega predmarčnega srednjega šolstva. Silhuete rešitev (Exner, Bonitz, Thun) kažejo, da so v prvih mesecih začeli ukinjati dvoletne filozofske študije in jih prenašati v gimnazije; te so tako postale osemrazredne splošno izobraževalne šole, ki naj dajejo poprejšnjo izobrazbo za študij na katerikoli visoki šoli. Gimnazije so s tem bistveno spremenile svoj značaj, svojo vlogo v šolskem sistemu; prenehale so biti latinske šole, šole za učenje latinščine. Z ukinitvijo licejev se je seveda močno povečala razlika med univerzitetnimi središči, katerih število je bilo omejeno, in gimnazijskimi središči. Vprašanja srednjega šolstva — predvsem vprašanja učnega jezika teh šol — so postala sestavni del nacionalnih problemov; povezanost slovenskega nacionalnega vprašanja z vprašanjem srednjih šol pri nas pa je po letu 1848 postala povsem jasna.
Vse gimnazije na Slovenskem, z izjemo gimnazije v Št. Pavlu na Koroškem, so v naslednjih letih postale osemrazredne, ponekod z izrednimi napori (v Mariboru, Celju, Trstu, Gorici, Celovcu, Ljubljani in v Novem mestu). Hkrati se v njih začeli uvajati tudi nov predmetnik in učni načrt ter sistem predmetnega pouka.
Z gimnazijskim osnutkom, ki predstavlja temelj nove organizacije gimnazij, je dobila materinščina osrednje mesto v šoli, ki naj bi dijake splošno izobraževala in jih še usposabljala za znanstveno mišljenje. Osnutek je določal, da je vsak deželni jezik lahko učni jezik na gimnazijah; pri tem ni v ničemer razlikoval med materinščino dijakov nemške in slovenskih narodnosti. Razlika je nastala šele z izvajanjem gimnazijskega osnutka. Toda možnosti, ki jih je dopuščal gimnazijski osnutek, so se zdele sodobnikom na Slovenskem tako nedosegljive, da ni bilo nikogar, ki bi se resno zavzemal za njihovo uresničitev.
Tega tudi vladajoči nemški krogi (vključno s prosvetnim ministrom Thunom) niso nameravali. Slovenščina ni bila priznana kot materinščina slovenskih dijakov, ampak le kot
drugi deželni jezik. lako je z nazadovanjem latinščine postala v gimnazijah na Slovenskem pomembnejša nemščina, ne pa slovenščina. Le-ta je postala le fakultativni učni predmet za Slovence na vseh gimnazijah pri nas, razen v koprski; učni jezik pa je postala nemščina (italijanščina). To stanje se v naslednjih petdesetih letih v glavnem ni spremenilo. Priznati pa moramo, da v letu 1848 in še nekaj časa pozneje še niso bile ustvarjene objektivne možnosti za uvedbo slovenskih gimnazij (gimnazij s slovenskim učnim jezikom), in sicer tako glede učnega osebja kakor tudi glede učnih knjig in stopnje razvitosti slovenščine kot znanstvenega jezika.
Ker pa na gimnazijah do leta 1848 slovenščine sploh ni bilo, je bil, objektivno gledano, seveda velik napredek, da je sedaj tu postala vsaj fakultativni učni predmet.
Slovenščino so začeli poučevati takoj v prvem šolskem letu po revo-luciji ponekod so jo poučevali po ra-zredih, večinoma pa so združili dijake iz vseh razredov v nekaj skupin, v dve, tri ali štiri, učitelj slovenščine pa je učil vsako zase.
Že v šolskem letu 1848—49 se je uveljavilo prepričanje, da je za boljši pouk slovenščine najprej treba sestaviti dobre učbenike (predvsem berila). Pripravljati so začeli akcijo za izdelavo ustreznih učbenikov, motivirano tudi z napačno domnevo, da bo izid slovenskih učbenikov (predvsem za pouk realij) izsilil vsaj delno slovenizacijo gimnazijskega pouka pri nas.
Po zrušitvi Bachovega absolutizma, ko je tudi na področju srednjega šolstva prevladala vloga cerkve, je avstrijski cesar Franc Jožef obljubil »svojim narodom« času primerne zboljšave v upravi in zakonodaji. Znameniti cesarjev ukaz o učnem jeziku na gimnazijah, izdan julija 1859, je dopuščal, da tisti, ki skrbijo za določeno gimnazijo ali za nameščanje učiteljskega osebja, sami odločajo s kakšnimi didaktičnimi sredstvi naj usposobijo dijake, da bodo obvladali nemščino. Gimnazije so tedaj lahko dosegle svojo nemško jezikovno raven tudi kako drugače, brez nemščine kot učnega jezika. Slovenci so ta cesarjev ukaz sprejeli z veseljem, ki pa je bilo prerano. Odlok ni veljal za naše dežele, saj naše gimnazije o njem sploh niso bile obveščene.
Sicer pa so bile v šestdesetih letih na Slovenskem ustanovljene tri nove gimnazije (v Beljaku, Kranju in v Ptuju), slovenščina pa je v tem času napredovala nekoliko le kot učni predmet za slovenske dijake. Postala je obvezni učni predmet za slovenske
dijake, ocena iz tega predmeta je odslej vplivala na prehajanje v višje razrede. Oblasti pa od leta 1859 tudi niso več vztrajale na nesmiselni zahtevi, naj se slovenščina za slovenske dijake poučuje v nemščini, kakor se je slovenščina na skoraj vseh naših gimnazijah poučevala do tega časa.
Naravni proces uveljavljanja slovenščine kot učnega jezika, čeprav ilegalen in zvezan z močnimi odpori (npr. pojasnjevanje v slovenščini v prvih razredih zaradi neznanja nemščine pri slovenskih dijakih, slovenščina pri verouku), ki mu moremo slediti vse od leta 1848, se je v sedemdesetih letih nadaljeval.
V času Taffeja (1879—1893), ko smo Slovenci v Avstriji vsekakor največ dosegli, so gimnazije na Kranjskem postale utrakvistične (nekateri predmeti v nižjih gimnazijskih razredih so se poučevali v slovenščini drugi v nemščini) z izjemo gimnazije z nemškim učnim jezikom v Kočevju. Utrakvizacija nižjih gimnazijskih razredov v Mariboru in Celju pa je bila izvedena v devedese-tih letih, na ptujski gimnaziji pa je ostala slovenščina le učni jezik pri obveznem pouku slovenščine za slovenske dijake. Na koroških gimnazijah se razmere tudi sedaj niso spremenile. Za dijake, katerega starši oziroma namestniki so ob vstopu na gimnazijo izjavili, da sme obiskovati pouk slovenščine, je bil ta predmet obvezen, utrakvizacija goriške gimnazije pa je bila izvršena ob prelomu stoletja.
Opisano stanje gimnazij na Slovenskem se nato do leta 1908 ni spremenilo. Zadnja avstrijska reforma srednjega šolstva (imenovana večinoma po takratnem prosvetnem ministru Marchetu), ki je med drugim uvedla lepopis in telovadbo kot obvezna predmeta ter dopustila dijakinjam redno obiskovanje gimnazijskega pouka, je omogočila postopno uvajanje slovenščine kot učnega jezika v višje razrede utrakvi-stičnih gimnazij na Kranjskem. Položaj slovenščine na gimnazijah zunaj kranjske dežele pa se s to reformo razen ene izjeme ni spremenil.
Več na področju slovenizacije gimnazij do leta 1918 Slovenci nismo dosegli, kajti pravih političnih možnosti za popolno slovenizacijo srednjih šol na Slovenskem v stari Avstro-Ogrski ni bilo nikdar.
Tako razstava kakor tudi razstavni katalog naj bi predstavljala korak najprej v našem poznavanju učne ustanove, iz katere bi ne bila ne — evropska pa tudi ne naša — kultura to, kar je. Izgubila bi stik s klasično kulturo.
JOŽE CIPERLE
Za uspešnejši pouk slovenščine v srednjih strokovnih
in poklicnih šolah
Ob izdajah učbenikov za usmerjeno izobraževanje
Ni moj namen napisati recenzijo, to so opravili že drugi, rada bi le opozorila na zelo uporabne učbenike slovenščine za usmerjeno izobraževanje, ki so v izdaji Zavoda SR Slovenije za šolstvo izšli v založbi Dopisne delavske univerze v Ljubljani.
Celo vrsto let smo se profesorji slovenskega jezika v strokovnih in poklicnih šolah prizadevali, da bi dobili bolj uporabne učne načrte, prirejene za nizko število ur slovenskega jezika po naših strokovnih in poklicnih šolah, predvsem pa je iz leta v letu rasla potreba po primernih učbenikih za litererno zgodovino z berilom in za jezik.
Dolga leta smo uporabljali gimnazijska berila in menda jih imajo še vedno v nekaterih strokovnih šolah, čeprav so preobširna in se jih učenci otepajo, ker morajo nositi v šolo več desetin ali celo stotin strani, ki jih ne bodo v šoli nikoli prebrali, ampak rabijo le za branje doma. Že v tistih letih je vzklila misel, da bi bila berila v snopičih primernejša za nošnjo in uporabo.
Za učenje slovstvene zgodovine smo se oprijemali Janeževih izdaj, čeprav so bile preobširne za učence strokovnih šol. Snov iz svetovne in južnoslovanske književnosti pa smo dopisovali, kakor smo pisali po naših šolah že od osvoboditve naprej.
Dobili smo tudi literarnozgodovinski priročnik dr. Janka Kosa, ki pa je prav tako zelo obširen in prezahteven za omenjeno stopnjo. Je pa gotovo dovolj pregleden in bogat, tako da je primeren tudi še za poglabljanje znanja po končani srednji šoli.
V vsem tem pomanjkanju smo že nekako pred desetimi leti zvedeli, da profesorica Vera Gregoračeva na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani sestavlja s sodelavkami zelo uporabna skripta za književnost, izbrano gradivo za berilo in tudi jezikovne vaje. Ni nas bilo malo, ki smo se zatekli v dijaško zadrugo ljubljanske ekonomske srednje šole, opustili pisanje in narekovanje ter usmerili poučevanje po omenjenih skriptih. Veseli smo bili, ko so ta skripta prerasla v broširane izdaje Dopisne delavske univerze v Ljubljani, in z dovoljenjem svetovalca Zavoda SR Slovenije za šolstvo smo jih vključili v šolski pouk.
Končno smo dobili to, kar smo želeli. Imeli smo osnovo, primerno dve — do triurnemu pouku slovenščine po naših šolah. Tudi učenci so bili zadovoljni, čeprav so se še sem in tja špekulantsko oglašali, da se laže učijo po zvezkih. Seveda manj snovi se je bilo treba naučiti iz ure v uro, saj se z zapisovanjem izgubi veliko časa. Potrebno pa se mi zdi še vedno, zlasti v prvih razredih, ko podajanja učne snovi, da jim prikažem novo snov v razpredelnicah, napisanih in narisanih na šolski tabli, kar potem prenesejo v svoje zvezke. Snovno smo popolnoma osvojili prve tri broširane izdaje slovstvene zgodovine z berilom, opremljene s slikami in platnicami v modri, rjavi, zeleni in rdeči barvi. Zadnja— rdeča, za četrti razred, je izšla šele letos in smo jo težko pričakovali, da tisti učitelji slovenskega jezika, ki smo pred tremi leti uvedli te izdaje v prve razrede, zaključimo z njo znanje učencev v četrtem razredu.
Zelo uporabni sta se izkazali tudi k opisanim učbenikom izdaji z vajami iz slovnice za prvi in drugi razred. Šele z njimi sem po več kot desetletnem poučevanju na Srednji šoli za medicinske sestre ujela tisto globino in širino jezikovnega pouka, ki se mi zdi primerna za to stopnjo.
Zmanjka pa jezikovnih priročnikov za 3. in 4. razred. (Nadaljujemo z učbenikom Vere Remic-Jagrove, ki pa je razprodan in ga zato ne morejo imeti vse učenke.)
Nekaj mesecev pred izdajo zadnjega učbenika za četrti razred smo dobili učbenike iste avtorice za usmerjeno izobraževanje za prvi in drugi razred z dodatnima snopičema za jezikovni pouk za prvi razred. Poročam lahko o svojem letošnjem začetku poučevanja po teh učbenikih.
Ker so bili ti učbeniki v Seznamu učbenikov Zavoda SR Slovenije za šolstvo za šolsko leto 1978-79 predpisani za srednje strokovne in poklicne šole, sem jih rada uvedla v šolo predvsem zaradi dobrih izkušenj ob poučevanju po prejšnjih izdajah učbenikov Vere Gregora-čeve. Izdaje za usmerjeno izobraževanje so pripravljene v snopičih.
Učbenik za 1. razred obsega uvod v literarno teorijo in branje ter književna obdobja z berilom do romantike. Uporabljam ga v štirih vzporednih razredih, kar mi omogoča primerjanje različnih metodičnih načinov uporabe. Učenci so se hitro navadili novega načina obravnave beril, pri kateri morajo precej tudi sami sodelovati in v določene rubrike vpisovati svoje ugotovitve. Tudi učitelja učbenik prav izziva k posplošenemu preverjanju znanja in testnim vajam.
Odlomki za čtivo in obravnavo so dobro izbrani, tudi razlaga besed je primefna. Dobrodošlo je po vsakem poglavju opozorilo na izdaje knjižnice Kondor, ki naj jih učenec prebere kot dopolnilo k obravnavani snovi. Te izdaje rabijo za domače branje ali za govorne vaje. Pogrešam še opozorilo, katere diafilme naj si učenci ogledajo ob vsakem poglavju, saj poglavje o grški književnosti lepo dopolnjuje diafilm o grški imetnosti (Sava film), poglavje o rimski književnosti diafilm o rimski umetnosti, srednjeveško književnost diafilm o srednjeveški umetnosti na Slovenskem in tako naprej.
Podobno bi bilo treba najti tudi umetniške posnetke branja beril in recitacij na ploščah, trakovih in kasetah. Opozarjam na doslej izdane plošče z besedili za dopolnitev slovenskega jezika. Dopolnili bi jih lahko z glasbenimi odlomki iz posameznih obdobij, ki bi ustvarili ob razlagi literarnih obdobij primerno ozračje.
Učbenik za 2. razred obsega književna obdobja z berilom od romantike do moderne. Veliko izkušenj za učbenik na tej stopnji še ne premorem, saj sem šele na začetku knjige — pri romantiki, ker mi je ostalo od lanskega prvega razreda za obravnavo v 2. razredu še poglavje o razsvetljenstvu. To je pač problem, s katerim se ubadamo vsi učitelji slovenskega jezika. Morda nam bodo prav ti novi učbeniki pomagali, da ne bomo v nenehni zamudi in bomo obdelali določeno snov tudi v pičlo odmerjenih šolskih urah.
S skicami, ki pa bi jih lahko bilo več, je učbenik (berila) opremil Niko Rupel.
Cena učbenika za L razred je 58 din, za 2. razred pa 53 din.
Dodatna snopiča za jezikovni pouk v prvem razredu obsegata tale poglavja: prvi snopič — Jezik v procesu razumevanja. Jezikovni sestav po slovničnih ravninah. Slovenski jezik med drugimi jeziki. Zvrsti slovenskega jezika; drugi snopič — Glasoslovje, Tehnika branja besedil. Avtorji so: Janko Čar, Janez Dular, Ivo Zrimšek. Stro-
kovno pregledala in svetovala pa sta dr. Breda Pogorelec in Janez Dular. Tudi pri učbenikih za jezikovni pouk pogrešam dodatno gradivo na trakovih, ploščah ali kasetah.
Pred nami so polletne počitnice. Prav bi bilo, da bi se v metodološki sekciji Slavističnega društva pogovorili tudi o novih učbenikih in sploh o tem, katere učbenike in gradivo še uporabljamo na naših strokovnih in poklicnih šolah.
Prav bi bilo, da končno najdemo skupno in enotno pot, ne samo zaradi prestopanj učencev z ene na drugo šolo iste vrste, ampak da uskladimo naše delo in s skupnim prizadevanjem dosežemo najboljše možne uspehe, pri katerih so nemajhnega pomena prav dobri in ustrezn učbeniki.
Pregledati bi bilo treba tudi druge pripomočke za pouk slovenskega jezika. To so diafilmi, ki jih že drugo desetletje izdeluje Sava film (zdaj založba Univerzum), zato so zlasti nekateri že močno zastareli in jih bo treba posodobiti. V pripravi so še difilmi o Franu Milčinskem, Francetu Kosmaču, Miletu Klopčiču, Antonu Ingoliču, Miranu Jarcu. Pogrešamo še diafilm o Zofki Kvedrovi in razmisliti bi bilo treba, o katerih naših književnikih še.
Pod vodstvom in s sodelovanjem neutrudne pedagoške svetovalke Alenke Kozinčeve je izšlo pri Dopisni delavski univerzi Univerzum nekaj učil, ki bodo gotovo veliko prispevala k boljšemu in uspešnejšemu načinu učenja po vseh vrstah naših šol. To so: stenske slike naših pesnikov in pisateljev; stenske slike naših književnikov, dodane so slike njihovih rojstnih krajev in del. Obe ti učili sta namenjeni osnovni šoli, uspešno pa ju lahko uporabljamo tudi na srednji stopnji, dodati pa bi bilo treba nekaj književnikov, ki jih obravnavamo šele na tej stopnji.
Ista avtorica je pripravila tudi gradivo za delovne zvezke slovenščine, kakršne pogrešamo v višjih razredih osnovne šole že od začetka reformirane osnovne šole. Pregledati bi morali tudi, katere prosojnice, ki jih izdaja Dopisna delavska univerza Univerzum, bi lahko uporabili pri pouku slovenskega jezika in za katero učno snov.
Izdelanih je bilo nekaj kratkih filmov o Župančiču in Cankarju. Vse to bi bilo treba pregledati, ovrednotiti, podati in izbrati izkušnje, ki jih šolniki že imamo s temi piipomočki, in napraviti načrt za naprej. Že zdavnaj je namreč minil čas, ko smo se v šoli zadovoljili le s kredo in črno šolsko tablo. S tehnizaci jo našega vsakdanjega življenja se je tehni-zacija vnesla tudi v šole in lahko mnogo prispeva k nazornosti pouka.
Od leta 1967 smo imeli v Ljubljani Poskusno šolo Frana Levstika, na kateri smo pod vodstvom sodelavcev Pedagoškega inštituta in Zavoda SR Slovenije za šolstvo preskušali nove učbenike in učila ter prve izkušnje posredovali drugim prosvetnim delavcem po Sloveniji in zunaj njenih meja. Z ukinitvijo te šole je ta povezava prenehala, potrebno pa bi bilo, da to vlogo prevzame metodološka sekcija Slavističnega-društva in bi pod vodstvom sodelavcev Zavoda SR Slovenije za šolstvo, urednikov založbe Univerzum in avtorjev posredovala slavistom na posebnih seminarjih, katere pripomočke in učbenike imamo in kako jih uporabljati, da bo naš pouk slovenščine boljši in uspešnejši — tak, kakršnega si vsi želimo.
MIUEVA TOMC - JEKOVEC
Mala psihologija
Knjiga za vsakogar
Med strokovne knjige, ki gredo danes dobro v promet, spadajo poleg kuharskih bukev, vrtnarskih in gobjih priročnikov, ekologije in astronavtike tudi psihološke knjige. Od kod tolikšno zanimanje zanje (ne samo pri nas, temveč tudi v tujini)? Zdi se, daje vsaj deloma reakcija na preveč zmaterializirani, potrošniški način življenja, Ki nas usmerja v zunanji svet, odvrača pa od vprašanj o človeku, 9 nas samih. Čeprav so te vrednote prišle k nam od zunaj in so naši ideologiji tuje, so vendarle pognale korenine.
Toda večina psiholoških knjig, ki jih izdajajo naše založbe, je napisanih na visoki strokovni ravni in jih bralec, ki ni psiholog ali vsaj strokovnjak kake sorodne stroke, težko razume. Poleg tega so največkrat specializirane in opisujejo zelo ozko območje psihologije. Pač pa so psihološka berila na nižji ravni prodrla v ilustirane revije in ča-
sopise, slišimo jih tudi v poljudnih oddajah v radiu in televiziji. Žal je večina ne samo na lažji, temveč na strokovno zelo dvomljivi ravni. Bralec sprejema ne le neresnična, temveč tudi napačna sporočila. Nekaj podobnega se dogaja z nekaterimi drugimi znanostmi, zlasti z astronavtiko, kjer Daniken in podobni »strokovnjaki« pod plaščem znanosti prodajajo bralcem senzacionalno znanstveno fantastiko (ki pa je celo kot znanstvena fantastika pogosto na nizki ravni), Morda ne potrebujemo nobene literature bolj kot dobre poljudoznanstvene literature, da bi zadovoljila čedalje močnejšo željo po spoznavanju znanstvene problematike na razumljiv, lahek, a obenem na znanstveno in strokovno neoporečen način. Žal je take literature zelo malo. »Življenje in tehnika« in podobne revije nikakor ne morejo zapolniti vrzeli. Zdi se, da strokovnjaki ne pišejo radi »za Ijud-
Leon Koporc: Elegija, olje z razstave INTART v ljubljanski Mesti galeriji, kjer so prikazali svoja novejša dela izbrani furlanski, koroški in slovenski likovniki. Tu so izstopale podobe akademskega slikarja in večletnega pedagoga Leona Koporca s svojim nadihom romantike, z intimnostjo in bogato fantazijo, v kateri se prepletata vsakdanji in nadrealni svet. Umetnik podaja doživetje v virtuozni formi z igrivo sproščenostjo, ko v razgibanem ritmu spretno nanaša jasno odrejene, mehko prelivajoče se in razblinjene oblike, izrazite zdaj v tonu, zdaj v hromi, ponekod modelirane in poudarjene z risbo. S tako širokim registrom slikarskih izrazil in dinamično kompozicijo dosega avtor muzikaličen učinek, ki je na tej sliki elegičen. — Podoba ima tudi svojo zgodbo: Na improviziranem, svobodno grajenem prizorišču so razvidne osebe in predmeti, med katerimi je splet povezav. V nemimi diagonalni smeri sledimo glavnemu dogajanju od zleknjene ženske figure, ki se je zazrla v fotografijo moškega portreta in se s strani v drugem planu ozira nanjo mimodioči motorist, do komaj zaznavne dekliške glave zadaj za oknom, ki opazuje prizor. Vmes razporejeni predmeti, ki so delno resnični, delno privid, pa vodijo svoj pogovor z osebami in med seboj.
Pomemben prispevek k marksistični teoriji
Marksovo razumevanje znanosti in tehnike
Sociolog Andrej Kirn je svojo disertacijo z naslovom Marxovo razumevanje znanosti in tehnike »(nedavno je v knjižni obliki izšla pri Mladinski knjigi) posvetil »naravoslovno-tehnični inteligenci, ki z veliko smelostjo in prodornostjo razkriva filozof-sko-družbene razsežnosti svojega dela in tako prispeva k oblikovanju družbeno odgovorne, napredne zavesti in prakse 20. stoletja«. Takšna posvetitev je brez dvoma utemeljena, ne le, ker nora v o slo v no-tehnična inteligenca zares prispeva pomemben delež v prizadevanjih za preoblikovanje sveta, marveč tudi zaradi aktualne potrebe po povezovanju naravoslovno-tehnične znanosti z družboslovno. Aktualnost tega povezovanja opozarja na različnost obeh področij, v metodi, jeziku in načinu vraščanja raziskovalnih dosežkov v združeno delo.
Avtor je v svoji disertaciji opravil ogromno delo, še zlasti zaradi obsežnosti gradiva, pionirskega posega na to področje in razvejenosti ter teže same problematike, ki je ključnega pomena za razvoj družbe kot celote in za srečo vsakega posameznika (ves ta razpon skuša zajeti Kirnova knjiga). Na poti do končnega rezultata svoje študije-avtor pravi, da je njegova knjiga le presek nekega trenutka, medtem ko proces raziskave in spoznavanja teče dalje, zato je moral Kirn preiti več med seboj soodvisnih ravni. Na težave je naletel že takoj
na prvim stopnji: Marx sam ni napisal zaokroženega dela na temo znanosti in tehnike in tako je moral avtor študije rekonstruirati to delo po fragmentih iz celotnega Marxovega dela. Seveda je moral pri tem upoštevati vrsto momentov kot razvoj same Marxove misli, upoštevati je moral pravila montaže itd., da bi bila rekonstrukcija čim vernejša. Tako pridobljeno izhodišče je moral avtor izpostaviti kriterijem razlage in presoje, ki jih je moral najprej izvesti iz Marxovega dela in časa. Sledil je prenos v naš čas in pogoje ter kritično preverjanje na tej ravni. Nova raven pomeni primerjava tako preverjenega gradiva z drugimi viri — Kirn je opravil to fazo zares temeljito — to je razvidno že iz naštete literature. Pri tem je mora! preverjati Marxovo tezo z morebitnimi antitezami drugih avtorjev. Šele po vsem tem delu se je lahko lotil zadnje, sintetične faze in oblikovanja rezultatov svoje raziskave.
Že smo ta poenostavljeni prikaz avtorjevega postopka — lahko, da ga je avtor drugače razporedil in strukturiral, — nam daje vsaj bežen vpogled v zahtevnost opravljenega dela. Slovenci smo dobili tako za deli s področja religije in etike še novo temeljno marksistično teoretično delo s področja znanosti in tehnike. Kirnov prispevek je pri tem izredno spodbuden za nadaljevanje v tej smeri začetega dela, saj v njem izražene teze kar silijo k uporabi na področju naše druž-

stvo«, kar je deloma razum')1 saj je težko prikazati zap'et probleme preprosto poleg |{ se poljudoznanstvena liter2' še vedno ocenjuje kot drug0: zredna, skorajda manjvredni teratura. Vendar je spodu^jj da se celo nekateri največjisl. kovnjaki lotevajo takih (npr. eden od največjih psi!10 gov na svetu Hans J^senck naš Anton Trstenjak).
Knjiga, ki zadovoljivo njuje to nalogo, je Mala psi'1'' gija, ki jo je pred kratkim Državna založba Slovenije- ™ pisala sta jo znana amerišk2®: torja (kako je pridevnik ška« pomanjkljiv, dokazuje da je eden od njiju po rodu nadčan, drugi pa sin Šved2' Norvežanke) William McBa111 Ronald Johnson. Njuno dej2 poljudoznanstvene v najbolj5® pomenu te besede. Odlikuj6' razumljiv, nazoren in lahek U2® pisanja. Posrečilo se jima je P prosto razložiti nekatere zel0|j pletene pojme sodobne psih0 gije, npr. pojme adaptacij2'1 detska predstava, iluzija, ^ nost, inteligentnost, normal1®8] in nenormalnost itd. Knjig31 imela uspeh tudi v svetovi® 1
h
':iri
d*| |
v
merilu in je bila preveden3 mnoge jezike, med njimi tuo1 ^ kitajskega in arabskega. j!wp
Pisatelja približata bralcu ‘j j ' sperimentalno psihologijo'
spoznanja, utrjen2 ^ y |
ipiričnimi študijami, med (p terimi ni mesta za špekuladj
vsebuje mnogimi eksperimentalnim®
••v	•	• v ,	| • •	•	-	/1
em
nedokazane domneve, nej2) postavke ali fantastične izn"' ce. V ospredju je opis spozt®3 ^ nih procesov, dodana pa s0 Prav nimiva poglavja iz živalske in^Sajg, cialne psihologije, psihopat0®1 obvc gije, genetične psihologije. P1 liane dagoške psihologije in še nek2® ^ rih drugih psiholoških pdffj^ai Nekatera poglavja so prakti°Mtetj usmerjena in govorijo o v'.Sl;^
ne
praznoverja, pripravi na izp učiteljevih napakah v ocenj0' nju, uspešnosti učenja in reše' nja problemov. Posebno P r, membna so navodila za la5 ;, in
eksperimente, zaradi česar J
knjiga zares edinstvena. Eksf taa; - c	- ■. sai> U1
'Pte
ti
s,tir
rimente lahko izvede vsakdo s
z doma izdelanimi priporno0 Tako lahko mladina. praktic|1‘ preskuša psihološke ugotovit'. S pridom jih bodo uporabili ° telji na srednjih in strokov0 šolah, ki imajo v učnem nad; psihologijo (celo v primeru, 0 nimajo instrumentov za psih0” ške poskuse in ne denarja, d2 si jih nabavili).
VID PEČJAK
lote
letr
tiez
i
/
Pr,
0
v
bene prakse. Takšna uporaba^, naposled tudi najbolj zanesf kazalnik ustreznosti in resrtk1 vrednosti ter uporabnosti Ki^1 vih raziskovalnih dosežkov-
Seveda bo knjiga MarxovO zumevanje znanosti in teh^\ dobrodošla domača UteratuN
študij obravnavane problem*
!#
ke, tako da so jo nekateri že P,e'
lagali kot učbenik na visO$ ^
šolah. Ob pomanjkanju tovrstn'
učbenikov bo Kirnovo delo
1) ®®z; ali
A Pti
ji ®ai
it
jišk
vomno precej zapolnilo vrzeli. tem mestu, čeprav je po strani tudi res, da pri tem ne mogoče ostati, saj disertacije po sami zgradbi, metodi itd- 0 in ne more biti učbenik, katedl značilnosti določajo predvs^ didaktične potrebe. Kar pa knft vendarle približuje študentoma njena pregledna struktura, ^ tančno opredeljevanje osnoVj1 marksističnih pojmov, dosled’’-uporaba terminologije, razmeroma razumljiv jezik in, seve^' predvsem aktualnost obravna vane tematike. Za učbenik r opraviti še precej podobnega m ziskovalnega dela, predvsem zvezi z našo teorijo in prakso1' tem področju, nujno pa tud* Engelsovim pisanjem o znanot a naravoslovju, tehniki in stfv kovni inteligenc' saj sta si in Engels pri skupnem delu sm° trno delila delovna področja ial Engels prav tu prispeval aek 1 temeljnih del v marksistično kv siko.
SANDI SITAR
flADIO IN ŠftLA
Počitniške ponovitve
^2. JAN. OB 14.00 II. pr. Partizanska dramatika II 23. jan. ob 9.05 I. pr. Zavarovana območja in naravne znamenitosti
23.	jan. ob 14.00 II. pr. George Gershwin: Porgy in Bess
24.	jan. ob 14.00 II. pr. Bogovi in grobovi
24. jan. ob 9.05 L pr. Fantje, pridite, jaz plačam 23. jan. ob 9.05 I. pr. Spartak
23. jan. ob 16.00 II. pr. Največji prepirljivec in pretepač v ra-l,edu
26. jan. ob 9.05 I. pr. Moj vnuk Bonifac 26. jan. ob 14.00 II. pr. Maja
29.	jan. ob 14.00 II. pr. Partizanska dramatika III
30.	jan. ob 9.05 I. pr. Potrebni so našega varstva
30.	jan. ob 14.00 II. pr. Musorgski — Ravel: Slike z razstave
31.	jan. ob 14.00 H. pr. Zoltan Kodaly
!• febr. ob 9.05 I. pr. Od sončne do atomske ure
2. febr. ob 9.05 I. pr. Tik-tak
2. febr. ob 14.00 II. pr. F. Bevk: Učiteljica Breda
spremembe programa 'Sobraževalnega uredništva v letu 1979
a*, v /vlivi aiviiiiKi »lOVENSKEGA RADIA
treba, da bi bili sramežljivi, gotovo je radio to eno-ol^Jto in dvosmerno sredstvo ^ esčanja najbolj razširjen, in j. nes že nujen pripomoček vsa-jja člana družbe. Res, da čftj®!1'0 zabeleženega vsakega člana naše (slovenske)
»e
lOli,
'Pnosti kot naročnika, to pa še s Pomeni, da je samo toliko ^rejetnnikov. Mnogo več jih je y. 'udi takih, ki so ušli carinskim iti)11 Žledom, še več pa takih, ki jih ■" si?0Vs*c' delavci doma niso regi-f.'rali- Skoraj vsak Slovenec ima N 'o, posluša pa ga lahko prav •Ne0 vsak- Iz tega lahko skle-^ Jmo, da je vpliv radia na posa-vf e2nika zares močan. Radio ima
tudi svojo odmevnost, vsekakor pa mnogo širše možnosti, ki jih s pridom izrablja, možnosti vključevanja širokega kroga poslušalcev neposredno v program. Značilnosti, ki smo jih pravkar omenili, veljajo tudi za izbraževalni radio, čeprav v drugačni obliki, kot za njegove druge »dele«. Vendar, ker je »izobraževalni«, je ta njegova družbena dolžnost bolj poudarjena. Zato je prispevek strokovnjakov po količini, še bolj pa po kakovosti zelo velik. Seveda prispevajo svoj delež tudi novinarji neposredno v program, predvsem pa je njihova vloga usmerjevalna in torej odgovor-no-ustvarjalna. Pri tem imajo pred očmi v vsakem trenutku izobraževalni poudarek, ki pa ga
je nekoliko težko opredeliti. Zavedamo se, da radio takšen, kakršen je, v celoti izobražuje, celo pri taki zvrsti, kot je poročanje o trenutnem dogajanju. Med tako oddajo in med izrazito izobraževalnimi oddajami je raznolika lestvica oddaj s stopnjevanimi izobraževalnimi učinki. Menimo pa, da bi bilo napačno razmišljati, katere oddaje lahko štejemo za izobraževalne in katere ne. Še noben pogovor, v katerem smo se tega vprašanja lotevali, ni vodil k trdnemu sklepu.
NOVOST: ODDAJE IZOBRAŽEVALNEGA UREDNIŠTVA NA III.
PROGRAMU
Povejmo takoj v začetku: Ko smo posredovali slovenski javnosti gradivo z naslovom »Predlog programov RTV Ljubljana za leto 1979 s predlogi za zagotovitev materialne osnove«, so v uredništvo prispele nekatere kritike. Pravzaprav so bile izrečene predvsem na sosvetu uredništva, kritično so razpravljali zlasti na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Tudi v časniku Delo je bila objavljena ocena zasnovanih usmeritev. Vsega tega smo se na radiu in posebno v uredništvu razveselili, saj je šlo za ponoven dokaz dvosmernosti, v tem primeru torej močnega povratnega toka. Za to je šlo že v samem začetku, že pred izdelano vsebino in obliko novega načina oddajanja. Zato smo lahko svoje prvotne načrte uskladili, kolikor je bilo to mogoče, z drugimi radijskimi programi. Zdaj lahko že pišemo o začrtanih novostih. Predvsem je prav, da pojasnimo: ob tem, ko dobivamo Slovenci prvič v zgodovini tri vzporedne radijske programe, se je med poslušalci, zlasti med tistimi, ki poslušajo radio z bolj strokovnim ušesom, začelo porajati prepričanje, da gre za porgrame, ki so
stopnjevani po pomembnosti. Prvi program naj bi bil nacionalni, drugi morda bolj lahkoten, tretji bolj resen. Če za karakteristiki zadnjih dveh to (komaj) deloma drži, pa o nacionalnosti za en sam program ne moremo govoriti. Vsi trije programi so naši, slovenski, so republiški, torej nacionalni. Tako tudi tretji program, ki dobiva v letu 1979 še bolj zaokroženo podobo, kot jo je imel doslej. Vsak dan, razen nedelje, bomo na tem programu oddajali skupno 9 ur. Vsekakor dovolj za poslušalca, ki se bo hotel s kako temo podrobneje seznaniti ali uživati v glasbi, ki da celostno podobo šele tedaj, ko jo poslušamo v daljšem časovnem obdbju. Če kdaj, potem uvajamo z novim radijskim letom možnost sprejemanja duhovnih dobrin v takšni obliki, kot bo poslušalec želel. Je že tako: nekaterim zadostuje vest, dolga nekaj deset sekund, drugim sporočilo o znanstvenem dogodku, dolgo nekaj minut, tretji želijo slišati polurni športni prenos, četrti poglobljeno izpoved o življenju kakega posameznika, peti bi rad natančno poročilo o bolezenskih deformacijah, šestim je prijetno biti pri poldrugo uro trajajočem prenosu javne radijske oddaje, sedmi poslušajo oddaje, ki jih pripravlja naše uredništvo... Ker ima vsak program posebne oblike in vsebino, ga bomo oddajali na posameznih omrežjih. Tretji program bomo poslušali na ultra kratkem valovnem omrežju prvega. Torej takole: do desete ure bomo na tem omrežju sledili prvemu, nato tretjemu in od dvanajste spet prvemu programu. Isto velja za popoldanski čas, ko bomo prešli na tretji program ob 16. in ponovno na prvega ob 23. uri. Ali tudi takole: tretji radijski program bomo lahko poslušati na ultra kratkem valovnem omrežju prvega programa. Prvič se bomo oglasili po novem verjetno po 18. februarju.
NEPOSREDNE OBVEZNOSTI
IZOBRAŽEVALNEGA
UREDNIŠTVA
Permanentno izobraževanje ostaja tako družbeni kot oseb-
!:★ ★ ★ ★
ARMADA SMO VSI
^eobrazba vojaških gimnazij
Usmerjanje od prve ure
★ ★ ★ ★ ★
Od šolskega leta 1979—80 bodo vojaške gimnazije delale kot sPlošne srednje vojaške šole, mladinci, ki jih bodo obiskovali, P& se ne bodo več imenovali učenci, temveč gojenci. Usposab-•janje gojencev in napredovanje v čin^ mlajših oficirjev JLA. V novem predmetniku in učnem načrtu prevladujejo vojaško strokovni predmeti. Novemu načinu šolanja — veliko pozornosti.
veščini. Drugič: če si bodo pridobili vojaško strokovno znanje, bodo gojenci bolje pripravljeni na študij v vojaških akademijah:
to pa jih bo spodbujalo k nadaljnjemu šolanju. Tretjič: gojencem, ki so končali splošne srednje vojaške šole, se bo prav za-
. Nlo vojaških šol doslej ni bilo ■ iNonjeno. Niti to ni bilo jasno,
® Je učenec vojaške gimnazije i' ™Padnik armade, kakor naj ga ' k??jujej0 in spodbujajo, J “ksno obleko naj nosi, kakšne i' v aterialne obveznosti ima do ^ armade itn. Tudi predmet-> lk in učni načrt za nekatere f pdmete nista bila dovolj na-nan^no predeljena, zato sta bila ^§osto le kopija predmetnika in c”ega načrta civilne gimnazije. Nradi vsega tega pa tudi iz Ngih razlogov je zakon o vojakih šolah in znanstvenorazisko-^Inih ustanovah JLA (sprejeli a ga na seji zveznega zbora Npščine SFRJ, 28. marca /9) jasno opredelil položaj ^laških gimnazij v sistemu voja-*ega šolstva. Po tem zakonu so Postale vojaške gimnazije od šol-ega leta 1979—80 splošne podnje vojaške šole, njihovi Nnci pa gojenci. Skupaj z voja-'jtoi šolami rodov in služb so ™šne srednje vojaške šole del strierjenega izobraževanja v si-emu vojaškega šolstva.
Vojaške gimnazije so imele 0° samo nalogo: pripravljati Nnce za nadaljnje šolanje v vojakih akademijah. S prihodnjim olskim letom bodo splošne ,Srednje vojaške šole poleg te na-°ge ki bo tudi vnaprej temeljna) Usposabljale mladince tudi za
poklic mlajšega oficirja. Gre za to, da gojenci, ki ne želijo ali pa iz drugih razlogov ne bi mogli nadaljevati šolanja v vojaški akademiji, lahko napredujejo v vodnika in so razporejeni v enote JLA. Tako torej, kot da bi končali eno od srednjih vojaških Šol rodov in služb. Preden napredujejo v mlajše oficirje, pa morajo končati ti gojenci tudi dopolnilno šolanje, ki traja šest mesecev.
VOJAŠKO-STROKOVNA VSEBINA IMA PREDNOST
Da bi splošne srednje vojaške šole uspešno delovale in da bi bil prehod na nove delovne razmere čim lažji, so z zakonom natančno določene tudi obveznosti, ki jih je treba Opraviti, in čas, ko jih je treba izpolniti. Obveznosti je veliko, časa pa malo.
Temelji predmetnika in učnega načrta določajo, da je treba v prihodnje dati prednost voja-ško-strokovnim predmetom. Od celotnega števila ur jih bo 60 odstotkov namenjenih vojaško-strokovnim predmetom, proti zadnjemu — četrtemu razredu pa se bo ta odstotek še povečal v prid tem predmetom. To odločitev utemeljujejo takole: prvič — gojenci se bodo usposabljali za dolžnost mlajšega oficirja — to pa ni mogoče brez študija predmetov iz vojaških znanosti in
V fonolaboratoriju-kabinetu za tuje jezike. (Foto: Mile Petrovič)
Praktični pouk pri motorju (Foto: Dragoslav Uroševič)
nostni velelnik. Živimo v obdobju, ko nihče, ki hoče biti kakor koli dejaven, ne more prenehati z nenehnim izpopolnjevanjem na vseh področjih, od kulture do poklicnega dopolnjevanja. Ob vedno večji množici informacij in znanj, ob vedno večjem številu komunikacijskih medijev, ob kopičenju novih spoznaj se pojavlja vprašanje, kako vsemu temu slediti. Kako naj človek vsrka ali vsaj spremlja vedno več in več? O zmanjševanju medsebojnih vplivov seveda ne bomo razmišljali, saj bi bilo to konservativno. Zato se morajo odločiti za edino pravilno alternativo: za tisti izbor seznanjanja s človekovimi dejavnostmi, ki je za vsakega izmed nas najprimernejši. In eno takih primernosti ponujajo oddaje radijskega izobraževalnega uredništva. Vsakdo, ki nas posluša, ve, da se je prav iz naših oddaj moč veliko naučiti.
Seveda jih nikomur ne vsiljujemo, niti šolarjem, za katere smo jih v preteklosti v prvi vrsti oblikovali. Kdor hoče, se lahko uči. In to so doslej hoteli stotisoči, čeprav smo oddaje namenjali različnim starostim. Prepričani smo, da bo tudi v prihodnje tako ali še bolje. Osnovnošolski program bomo tudi v tem radijskem letu delili v tri stopnje, ker tako najbolj ustreza otrokom, vendar bodo odrasli še naprej lahko spoznavali v teh oddajah zanimivosti z vseh področij človekovega in naravnega ustvarjanja.
Pri eddajah za srednješolsko mladino smo deloma načrtovali »po starem«, se pravi dokaj izrazito za to kategorijo Slovencev, vendar se bomo oddaj lotili tudi tako, da bo meja med šolarjem-poslušalcem in že oblikovanim odraslim človekom-poslušalcem zabrisana. Računamo pač na odraslost tudi pri srednješolski (in drugi iste starostne skupine) mladini v smislu vedenja, saj pomeni šola zanjo le eno od vplivnih območij. To načelo bomo uvedli pri oddajah o marksistični znanosti. Razumljivo je, da oddaje, ki smo jih v preteklosti namenjali predvsem odraslim poslušalcem, priporočamo prav
tako odraščajoči mladini. V mislih imamo oddaje, ki naj bodo v pomoč delegatom, in splošno izobraževalne oddaje. Sem sodijo še jezikovni pogovori in radijska univerza. Oddaje, namenjene vzgojnemu izobraževanju, še naprej priporočamo vzgojiteljem in učiteljem ter odraščajoči mladini.
TOVARIŠI	UČIT EU 1	IN
VZGOJITELJI VABIMO VAS K SODELOVANJU!
Delo, ki ga opravljamo v izobraževalnem uredništvu, merimo na več načinov: s posebnimi anketami, s stalnim sodelovanjem prosvetnih delavcev z nami, s pogovori v raznih strokovnih ustanovah. To je že nekaj, vendar bi radi še več. Bralce prosimo, naj se oglašajo s kritičnimi pripombami, idejami, sporočajo naj nam, česa bi želeli v programih več in kaj bi lahko zožili. Take spodbude bi nam veliko pomenile.
Pripravljeni smo tudi pomagati tistim šolam, ki so tehnično preslabo opremljene, da bi lahko nemoteno sledile našim programom. Vemo, da je vsak učitelj z rednim delom v šoli zelo obremenjen, vemo, da pomeni poučevati in vzgajati osredotočen napor, prav tako vemo, da zahtevajo družbene obveznosti svoje, vendar vseeno prosimo. Saj ne gre za neprekinjeno sodelovanje, morda nam lahko posredujete misel, ki se vam utrne v kakem trenutku ali oceno ene same naše storitve, če utegnete, pa seveda tudi kaj več.
Vsakega vašega prispevka bomo zelo veseli. Naj navedemo le primer: kasetna produkcija RTV Ljubljana izdaja tudi najbolj uspele oddaje izobraževalnega programa na magnetofonskih trakovih za široko uporabo. Vemo, koliko kaset je bilo odkupljenih, skoraj ničesar pa ne vemo o tem, ali na šolah snemate oddaje sami. Ali bi nam lahko kaj sporočili o tem? Vsem, ki so že doslej bili naši sodelavci, pa se najtopleje zahvaljujemo!
J. HOLY
radi obsežnosti vojaško strokovnega gradiva šolanje skrajšalo za leto dni itd.
Potem ko so bili izdelani temeljni načrti, so razdelili obveznosti vojaškim gimnazijam. Vsaka je morala izdelati predmetnik in učni načrt za nekaj predmetov. Čas do začetka prihodnjega šolskega leta bodo uporabili za to, da bodo ta dokument izdelali po vseh didaktičnih in pedagoških zahtevah, za. organizacijo pouka v prihodnjem letu, metodične priprave predavatlejev itn.
Predvidena je tudi globalna sestava celotnega ciklusa tovrstnega šolanja: pouk bo potekal v učilnicah ali kabinetih, včasih pa tudi drugod — na taborjenjih, poligonih, pri smučanju, plavanju, vožnji, na taktično-tehnič-nih posvetih in podobnem. Prizadevajo si torej doseči, da bi se gojenci že v prvih štirih letih šolanja izoblikovali v vsestransko razvite osebnosti, sposobne, da bodo v prihodnje dobri vzgojitelji vojakov.
S tem pa še niso opravljene vse obveznosti gimnazij pri prehodu na nove delovne razmere. Nujno je ustanoviti tudi svete šol, določiti status učencev, spodbud .. učitelje k sodelovanju, sprejeti merila ocenjevanja, izoblikovati šolsko statistiko, razvid itd.
Za mnoge od teh prvin bodo sprejeti razni predpisi, ki bodo zagotavljali enotnost na tej stopnji šolanja. Medtem ko čakajo nanje, pa se gimnazije že temeljito spreminjajo. Take spremembe je mogoče uresničevati prav zato, ker se o preobrazbi vojaških gimnazij že dolgo govori. Ljudje delajo v teh šolah, torej niso postavljeni »pred dejstvo«, da bi morali čez noč opraviti vse naloge. Več let so imeli časa za razmislek. Nekatere izmed gimnazij, npr. gimnazija Ivo Lola Ribar obravnavajo nekatera vprašanja že več let tako, kot predvideva zakon, ki je bil šele lani sprejet. Šolsko leto traja v tej gimnaziji toliko časa kot v srednjih vojaških šolah rodov in služb, se pravi, mesec dlje kot šolsko leto v drugih vojaških gi-
mnazijah in civilnih šolah.
Tudi predmetnik in učni načrt teh šol sta v določenem pomenu vojaška. Posameznih predmeti, kot so npr. obramba in zaščita in tehnična vzgoja, se izvajajo seminarsko, in sicer pred taborjenjem, tako da to, kar se nauče učenci teoretično, takoj uporabijo v praksi in si tako snov dalj časa zapomnijo. V drugih gimnazijah poučujejo te predmete vse leto — po uro ali dve tedensko.
Lanskoletna učna konferenca v gimnaziji Ivo Lola Ribar je bila posvečena preoblikovanju šole. Profesorji in starešine so bili tedaj še razdeljeni v delovne skupine za pripravo po določenih področjih dela, tako da so zakon pričakali pripravljeni in z določenimi koncepti.
Med številnimi nalogami, ki čakajo vojaške gimnazije na poti njihovega preoblikovanja, je nedvomno pisanje učbenikov za splošne srednje vojaške šole. Potrebni so učbeniki za nove vojaške strokovne predmete, pa tudi za druge. Razumljivo je, da bodo nekatere učbenike še vedno uporabljali, ponekod pa bodo .uporabili učbenike iz srednjih vojaških šol rodov in služb.
Veliko dela bodo zahtevah tudi ustvarjanje materialnih temeljev učil in učnih pripomcč-kov, popolnjevanje kabinetov posebno tistih za pouk oboroževanja in tehnike, organizacij učnih enot , a elektronske učilnice, uvajanje šolske televizija, popolnjevanje mediateke in še številne druge prilagoditve novim nalogam.
OBVEŠ ANJE JAVNOSTI
Znanje govor »daseninič zgodilo, če r-ihče o eogodku nič ne ve«. Ljudje v voj ;ških gimnazijah se tega dob o zavedajo. Zato si tudi prizadevajo, da bi kar najbolje seznanili javnost z novim načinom šolaj ia. Do sedaj je bil odziv zelo >alik za eno mesto se je prijavilo 1 do 15 učencev, iz nekaterih kr jev pa celo 50. To zagotavlja, t no res mogoče izbrati najboljše. MILORAD PANTELlC (Revija Front)
PIONIRSKI ODRED RADOMELJSKE ČETE OSNOVNE ŠOLE RADOMLJE PREJEL ZVEZNO PRIZNANJE - KIPEC KURIRJA JOVIČE
»Kar hočem, tudi zmorem.« To je vodilo nasmejanega Rajka Hafnerja, ravnatelja osnovne šole Radomlje. Ko da bi črpal moč iz neusahljivega vira življenjske radosti. Ko da bi bilo delati in Živeti le eno samo ljubo veselje. Isto vodilo je povzel njegov kolektiv 35 prizadevnih pedagoških delavcev in učenci sami.
Obiskali smo nagrajeno šolo in se pogovarjali z ravnateljem. Povedal nam je, da so pedagoški delavci na šoli enotni in marljivi, da radi prihajajo na delo. Čeprav bi nekateri lahko dobili boljše zaposlitve v mestu, se raje vozijo v Radomlje...
Zvedeli smo, da učitelji za svoje delo pri zunajšolskih dejavnostih niso nagrajeni, še posebej pa je treba pohvaliti 15 zunajnjih sodelavcev iz združenega dela iz drugih strok in društev, ki žrtvujejo svoj prosti čas, in brezplačno vodijo obšolske dejavnosti. Eden izmed njih je član Aerokluba Ljubljana Peter Kovačič, ki že tri leta vsak dan prihaja na šolo in vodi krožek.
Šola zgledno sodeluje s krajevno skupnostjo, je središče kulture, izobraževanja in rekreacije v kraju. Zelo dobre stike imajo z delovnimi organizacijami Papirnice Količevo, Slovenijalesa, Induplati Jarše, kjer učenci nastopajo s svojim kulturnim sporedom, delovni kolektivi pa večkrat ponudijo šoli svojo finančno in drugo pomoč. Isto velja za krajevno skupnost,
Član predsedstva ZPMS in predsednik sveta za delo s pionirji Stane Repar je predal zvezno priznanje — kipec kurirja Joviče
Nastop učencev osnovne šole Radomlje ob kulturnem sporedu pri podelitvi priznanja
ki ima veliko razumevanja za potrebe šole. Prav te dni je krajevna skupnost prispevala za šolo v naravi (prvo v občini) — smučanje petih razredov v Mojstrani — 1.500.000 din. Zelo dobra je tudi povezanost staršev s šolo: govorilne ure imajo vsi pedagoški delavci hkrati enkrat tedensko, tako da so vsj učitelji hkrati staršem na voljo. Šola j odprta od
7.	do 22. ure. Kot zanimivost naj povemo, da se v občini veliko gradi, saj je vsako leto pod streho vsaj ena nova šola; to pa je še vedno premalo glede na nenehno naraščajoče potrebe! Kot rečeno, je pionirski odred Radomeljske čete osnovne šole Radomlje prejel ob novem letu zvezno priznanje — kipec kurirja Joviče. Na slovesnosti s pestrim kulturnim in športnim sporedom, ki so ga pripravili, učenci osnovne šole Radomlje, je nagrado izročil član predsedstva ZPM Slovenije, predsednik sveta za delo s pionirji Stane Repar.
Zakaj je odred prejel nagrado? Na šoli so zelo razvite raznolike dejavnosti prostega časa saj sodeluje kar 90% učencev pri različnih krožkih, sekcijah, društvih, organizacijah v šoli in v krajevni skupnosti. Naj naštejemo vsaj v obrisih njihovo uspešno dejavnost, ki poteka v glavnem v popoldanskem času.
Pod mentorstvom Planinskega društva Janez Trdina Mengeš deluje na šoli 170-članska planim ska sekcija, ki je prejela za svoje delo priznanje Planinske zveze Slovenije (tečaji za prvo pomoč, za gorske stražarje, v petih letih 60 izletov in trije pohodi na Triglav, snemanje na televiziji). Taborniška četa na šoli, ki deluje pri odredu Skalnih taborov iz Domžal, ima 90 članov. Taborniki se udeležujejo mnogobojev, pohodov, taborjenj. Pionirski odred pripravlja v sodelovanju z ZB in ZRVS vsako leto pohode v spominske kraje iz NOB, orientacijske pohode in spoznavanje orožja ter sredstev za zvezo, tako prispeva k obrambni sposobnosti mladih. Povedati je treba, da so bili mladi na šoli že dvakrat republiški prvaki v.streljanju. Pionirji Radomeljske čete skrbijo tudi za spomenik na Golčaju, kjer je četa padla zaradi izdaje. Za vse spominske dni in praznike pripravijo pionirji kulturni spored. Za obrambno usposabljanje pionirjev in za obujanje tradicij NOB je šola prejela priznanje ZB NOV gorenjskih občin in
srebrno plaketo ZRVS4Slovenije. Na šoli delujejo tri folklorne skupine, ki se udeležujejo številnih nastopov po Sloveniji in vseh srečanj folklornih skupin Slovenije ob Jugoslovanskih pionirskih igrah. Imajo tudi »zeleno stražo«, ki skrbi za red v šoli in zunaj nje, skrbi za odstranjevanje nesnage, čisti bregove Bistrice, grabi listje v Arboretumu Volčji potok itd. Pionirji šole že več let skrbijo za stano-valce dveh samotnih kmetij, kjer opravljajo razna opravila in prinašajo živila iz trgovine. Pionirji opravljajo kurirsko službo in raznašajo vabila za vse štiri krajevne skupnosti; za to so že večkrat prejeli pisno priznanje. Pionirji se uspešno udeležujejo vseh solidarnostnih akcij: prejeli so priznanje za zbiranje denarja za šolo v Cerknem in dom v Kumrovcu. Največ prispevkov so zbrali za potresno območje na Tolminskem in za polske torbice za Vietnam-obakrat so prejeli republiško priznanje, enkrat zvezno. Sedaj zbirajo denar za dom pionirjev v Dolenjskih Toplicah— razpisali so referendum za uvedbo samoprispevka.
Na prireditvah v Ljubljani nastopajo z izdelki modelarskega krožka, ki ga vodi zunanji sodelavec, vsake tri mesece razstavo njihov fotokrožek, delujejo še krožki za ročna dela in gospodinjstvo, ki jih poleg učiteljev vodijo tudi študentke pedagoške akademije. V dveh pevskih zborih na šoli poje 170 učencev, ki sodelujejo na vseh prireditvah in na revijah otroških in mladinskih pevskih zborov. V veseli šoli sodeluje vsako leto okrog 180 učencev (30%), za bralno značko (Cicibanovo, Kersnikovo in Cankarjevo) jih tekmuje vsako leto okrog 75 %, udeležujejo pa se tudi tekmovanj mladih kemikov Slovenije in matematikov za Vegovo priznanje.
Pionirji pionirskega odreda Radomeljske čete so sodelovali na kvizu »Vsi vemo vse««, kjer so v občinskem merilu dosegli prvo mesto, prvi so bili tudi na območnem tekmovanju. Nastopili so na televiziji, kjer so bili uvrščeni med prve štiri ekipe.
Delegacija pionirjev iz Radomelj se je na zboru slovenskih in hrvaških pionirjev dogovorila o pobratenju s pionirji iz Marije Bistrice v Hrvaškem Zagorju. Listina o pobratenju je bila podpisana ob velikem slavju, ko so pionirji iz Marije Bistrice obi-
ffisŽSSžSi'.'.'. • m
Člani sveta osnovne šole Radomlje na seji
skali Radomeljčane maja 1974. Od tedaj pionirji obeh šol vsako leto imenjujejo obiske delegacij, prirejajo skupna športna tekmovanja, kulturne nastope, izmenjujejo glasila in utrjujejo bratstvo in enotnost ter prijateljske vezi med seboj.
Pionirji likovniki se udeležujejo vsa leta male Groharjeve kolonije v Škofji Loki in v Smederevski Palanki. Delegacija pionirjev je dvakrat sodelovala na kvizu Naši narodni heroji v Beorgadu in Novem Sadu. Delegacija pionirjev planincev se je za nagrado udeležila tabora pio-
po enem načrtu, vsak opravi Svj dvainštirideseturni delaVI,|,i
Zakaj ni več enotnosti, več ^ jenosti pri nagrajevanju? moramo vendarle povsod 1 praviti otroke na življenje.
ne^<< « Tudi težave so: pesti jih ij
manjkanje prostora. Če bi uvesti celodnevno šolo, bi p0' (
bo vali 10 učilnic, večnametL prostor, malo telovadnico^ je" nico, garderobo za učence, lovne prostore za učitelje.-
nirjev planincev na Šar planini.
irje
Se in še bi lahko naštevali... Nagrada je več kot zaslužena, kip
kurirja Joviče so prejele marljive, delovne roke.
Videti je, da na tej šoli sploh ni problemov, da vse poteka gladko, brez zastojev. In spet pravi ravnatelj: »Delamo, delamo, vsi
Prav zato, ker še ne fflOtj uvesti celodnevne šole, dar tolikšen poudarek obšolski ^ javnosti...
Da, celo nemščino imajo predšolske in šolske otr0'1 »Starši so želeli,« pravi ravna*' in odhiti. S seboj nosi veselje pripravljenost za delo, ki ga 'c> naslednji dan.
TEA DOMINKO
Ko se vzpenjamo iz Zambratije pri Savudriji po položnem pobočju v zaledje, nas kostanjev drevored začne opozarjati, da je nekaj na koncu, na vrhu griča. Znajdemo se pred častitljivo domačijo Benedettijevih. Kultivirano okolje izpričuje dolgo tradicijo tega domovanja. Domačin iz vasi mimogrede poudari, da so bili pošteni ljudje in da je tu še Marija, profesorica in akademska kiparka, ki dela v Ljubljani. — Če govorimo o njej, to ne more biti zanimivo samo za njene prijatelje in ožje sodelavce, ker je s svojim delom vplivala na dosti širše območje. Vojni čas, ko je ravno odrasla, obmejni prostor, kjer je bila doma, ter družinsko in narodnostno poreklo so jo zgodaj postavili pred niz odločitev, s katerimi je sklesala svojo osebnost in z njo odigrala posebno vlogo v dobi zgodovinskih sprememb pri nas in pozneje v estetiki našega okolja.
Po rodu Istranka, hči Benečana in Istranke, je že kot dijakinja klasične gimnazije v Gorici nakazala svojo samostojno humanistično pot. Tako jo je zatekla vojna, in ko so jo Nemci odpeljali družino ravno preminulega filozofa Michelstaedterja, je Marija, ki je prepoznala genialnost takrat še neznanega mladega učenjaka,
pogumno rešila njegove rokopise. Ko so pred petimi leti kulturni delavci mittelevropsko srečanje v Gorici posvetili delu tega filozofa, ji je goriški mestni muzej podelil posebno priznanje, njena zasluga pa je navedena tudi v zbranem delu Karla Michelstaedterja.
Potem je odšla študirat na likovno akademijo v Benetke, in vse čas v povezavi z naprednimi intelektualci vneto delovala proti fašizmu. V to tvegano početje je ni gnala lastna socialna ogroženost, saj je bil njen gmotni in družbeni položaj izredno dober, temveč se je iz občutka za pravičnost odločala celo proti svojemu stanu. Delovanje se je razraslo in postalo očitno, tako da jo je zloglasna po-licija Calotti v Gorici aretirala in poslala v internacijo v južno Italijo. Po vojni ji je podelil Prezidij narodne skupščine v Beogradu odličji hrabrosti in zaslug za narod. — Prišla je šptudirat na novo ustanovljeno akademijo v Ljubljani, čeprav je imela vse možnosti, da nadaljuje študij na tradicionalni beneški, kjer bi ji bilo zaradi sorodnikov tudi življenje lagodnejše. Po študiju se je ponovno odločila za delo pri nas.
Zaposlila se je na italijanski gimnaziji v Kopru, kjer je bila s svojim profilom in značajem dragocena moč, saj je znala ravnati z
dijaki. Med drugim je bila tudi mentorica sedaj uglednemu pisatelju Fulviju Tomizzo, ki je pred nedavnim prejel visoko nagrado za roman o Istri. Še pozneje se je Tomizza obrnil nanjo ko je prevajal in dramatiziral Cankarjevega Kačurja, mu je Benedettije-va, vešča obeh jezikov, zavzeto stala ob strani, (uprizoritev Idea-'ista smo predlanskim gledali tudi v naši Drami, potem ko je dolgo polnila tržaško gledališče.) — Marija Benedetti je bila velikokrat posredovalka med našo in italijansko kulturo.
Dokončno se je naselila v Ljubljani pred petindvajsetimi leti ter delovala kot pedagoginja in ustvarjalka kipov, mozaikov, nekaterih gledaliških scen in kostumov. Pri večjih kiparskih izvedbah je sodelovala s svojim pokojnim možem prof. Stanetom Keržičem. Ves čas pa je glavni del svoje kulture in ustvarjalnosti posvečala pedagogiki. Opravila je pionirsko delo kot ustanoviteljica in vodja modnega oddelka na šoli za umetno obrt, sedanji šoli za oblikovanje: to je bil tedaj prvi in edini primer tovrstnega pouka v Jugoslaviji.
Na voljo ni bilo nikakršnih učbenikov in učil; Marija Benedetti pa je imela izreden smisel za estetiko in eleganco, s tradicijo ro-
manske kulture pa je na modnem okolje, ob estetiki, splošni razgle-področju bogatila ustvarjalne sile danosti in dobrohotnem razume-naših mladih kreatork. Znala je vanju za vsakršne težave mladih ustvariti primerno in spodbudno ljudi pa jim je vcepljala še ljube-
zen in predan odnos do dela, Č ga pozneje v proizvodnji op'
,	.	.	.	.	7 M
Ijali res kot poklic in ne K službo. Tako so njene učenk* raznih natečajih prejemale r grade že kot dijakinje, veliko ff podjetij, ki so jim z lepin" funkcionalnimi izdelki dvif^ ugled ter uspešnost, kot nar mer:	»Almira« v RadoVr
»Rašica«, » Vrhnika«, »Tope< Celju, »MTT« v MaribO* »Beti« v Metliki itd. NekateK’ dobrodošle kot modne svetovi v našem tisku in v trgovk hišah, in spet druge so si podj^ omislile svoje boutiques ali ? svetujejo in delajo v krojaški!1: šiviljskih delavnicah. —H kul111 oblačenja je Marija BenedettiP1 spevala tudi zunaj šole: kot ^ goletna članica zvezne konti11! za podelitev nagrad zlata košf ki pomeni najvišje priznanj* tekstilni in konfekcijski indii-sf pri nas, in kot predavateljica !*’ stilnim delavcem v organiza° republiškega zavoda za šolsK Svojim učenkam je dajala '' liko — pri neposrednem d* močno pa je vplivala tudi naši* službeno okolje s svojim p0'sl nim ter kulturnim odnosom * soljudi. Njena stališča v delo* skupnosti so bila vedno jasna1 napredna —v prid mladini, s!rl kovni kakovosti in pravilnim O1 nosom. Zaradi premočrtnosti j bila včasih njena življenjska P1 težka, vendar jo je spremlja spoštovanje mnogih ter neon>‘ jeno zaupanje in naklonjen0 mladine.
TINCA STEGOVEC
stvarjalno sožitje krepi vzgojo

Tovarišica Alenka Aškerc-MIKELN je predstojnica organizacijske enote Zavoda SR Slovenije za šolstvo v Kopru in znana azužbenopolitična delavka. Naprosili smo jo za prispevek o ra-Ztnerah v vzgoji na obalnem območju in še posebno o tem, kako le razvito šolstvo za pripadnike italijanske narodnosti. Podatki s° nedvomno optimistični, saj v temeljih uresničujejo osimske sPorazume, na drugi strani pa kažejo, kako se razvija preobrazba vzgajanja in izobraževanja in se začenja uresničevati zamisel 0 o predšolski vzgoji za Me kot temelj celotnega vzgojnoizobra-Zevalnega sistema.
^AKOVREDNA ^pOJA ZA VSE
Na obalnem — narodnostno esanem območju je skrb za |8°jo in izobraževanje otrok °venskih staršev in otrok pri-Padnikov italijanske narodnosti /JuPna in enako pomembna na-■ j £a vseh, ki se kakorkoli ukvar-I: J mo s temi vprašanji. Smotri /Soje pa se pri nas dopolnjujejo z elementi prijateljskega in s'varjalnega sožitja med obema atodoma, ki skupno in enotno POspevata k dograjevanju na-• eSa kulturnega, gospodarskega celotnega družbenopolitič-neSa življenja.
; vsaki izmed treh obalnih “Nn imamo organizirano /Sojnovarstveno dejavnost za P/cdšolskc otroke pripadnikov pijanske narodnosti, ki poteka Sedanjih vzgojnovarstvenih organizacijah. Vsaka občina ima P0 eno osnovno šolo z vsemi ^ Srnimi razredi, le v občini Piran m l!ve' Poleg takih štirih osnov-'n šol jih je še pet, imajo samo Prve štiri razrede. Na obali delu-1.1° tudi štiri srednje šole, in *cer: ena gimnazija v Piranu in N0pru-, ekonomska šola v Izoli .P Poklicna kovinarska in obla-I Pa šola v Izoli. Učni jezik v en vzgojnoižobraževalnih orga-.Nacijah je italijanski, slovenski Je2|l< pa je obvezen kot učni Predmet. Prav tako je na šolah s slovenskim učnim jezikom v P 0?alnih občinah italijanščina Peni predmet. Oba jezika imata atus jezika okolja ali poleg ma-Prinskega jezika status tako 'nienovanega »drugega jezika«, Pa tujega jezika. Najbolj do-/dno je to načelo v praksi izpe-1 Jano na osnovnih šolah, kjer so P° Predmetniku učenci obeh vrst .ni izenačeni glede tedenskega .revila učnih ur drugega jezika, nmerno obvladanje sloven-pCga in italijanskega jezika, nmerno obvladanje sloven-^ega in italijanskega jezika Vsega občnega prebivalstva je pri' ''as pomembna osnova sožitja 0t>eh narodnosti. *
Med dosežene uspehe na področju šolstva narodnosti štejemo doslej to, da se je izboljšal materialni položaj vzgojnoizo-braževalnih organizacij z italb janskim učnim jezikom. Šolske stavbe v vseh treh občinah so prenovljene, dograjeni so novi prostori za vzgojnovarstveno dejavnost. Tudi kadrovska sestava po šolah se izboljšuje. Najbolj strokovno usposabljenih vzgojiteljev, vendar tudi tu pripravljamo program izboljšav. Učitelji šol z italijanskim učnim jezikom morajo biti po pristojni šolski zakonodaji iz vrst pripadnikov italijanske narodnosti; to sicer zožuje izbor, je pa zato toliko pomembnejše kadrovsko načrtovanje in uspešna praksa šol, ki se povezujejo zato, da si pri tem pomagajo. Velika pridobitev za šolstvo narodnosti je prva celodnevna osnovna šola, ki je začela delati z novim šolskim letom v prenovljeni šolski stavbi v Izoli. Ker delajo druge osnovne šole v eni izmeni, pedagoški delavci razmišljajo, kako bi najuspešneje uvajali v svoje delo posamezne elemente celodnevne osnovne šole, dokler ne bodo pripravljene vse možnosti za prehod na tako delo v celoti. Kot pozitivno ocenjujemo tudi prakso večine vzgojnoižobraževalnih organizacij z italijanskim učnim jezikom, da se pri izvajanju posameznih načrtov in širših nalog povezujejo med seboj in s slovenskimi šolami. Veliko manifestacij in kulturnih prireditev je bilo tako resnično kakovostno izvedenih, še posebno pomembno pa je, da so učenci obeh narodnosti skupaj pripravljali, izvajali in doživljali posamezne vsebine vzgojnoizo-braževalnih programov.
Vzgojnoizobraževalne organizacije z italijanskim učnim jezikom se pri.svojem delu povezujejo s samoupravnimi interesnimi skupnostimi za prosveto in kulturo italijanske narodnosti; te skupnosti kot četrti zbor v občinskih skupščinah obalnih občin enakopravno odločajo o vseh
Novo v novem
*
■ ^red novim letom je bila /tipna seja uredniškega odbora ,,1 'J1 izdajateljskega sveta ČZP l< r°svetni delavec, zadnjič v do-[[ Sedanji sestavi.
J Pod vodstvom piedsednika iz-rji aa)ateljskega sveta Franja Pun-nj Cerja so člani pregledali delo v 1 Poteklem obdobju in ugotovili, ji :a so, še posebno v zadnjem j Casu, doseženi lepi uspehi. V ji 2aclnjem letu smo posvetili po-< Sebno pozornost urejanju mate-/I "alnih in prostorskih vprašanj
I	"fcdništva in uprave ter utrditvi It SaiTioupravnih razmer in zahte-(j| Vanih samoupravnih aktov. Le-/ii tošnje leto si bomo' še posebej «i Mzadevali za čim boljšo kako-jt v°st časnika po novi, že sprejeti
Programski zasnovi — časnik bo rj P°stal glasilo delavcev vzgoje, j. I2°braževanja in znanosti.
Skupna seja je bila še posebno j, slovesna, ker smo ob tej prilož-i nosti uradno odprli nove pro-if store uredništva, kjer bodo bi-t stveno boljše delovne razmere f i Ortiogočale tudi boljše delo.
II	Ob pregledu temeljnih skle-e P°v z zadnje seje izdajateljskega f Svcta smo ugotovili, da sta od 5 beh uresničena dva sklepa: spre-j Ida je nova programska zasnova ^ Casnika — po njej že delamo, * Pridobili pa smo tudi nekaj po-f godbenih dopisnikov. Sklep o
tem, da bi se sestala uredništva !reh pedagoških glasil (Vzgoja in
I	'Zobraževanje, Sodobna peda-
II	?°gika in Prosvetni delavec) za-11 radi dogovora o tesnejšem in bolj
trsklajenem sodelovanju, sesta-"ek naj bi pripravila Izobraže-valna skupnost Slovenije — ni bil aresničen.
Poročilo o razmerah in razvojnih možnostih časnika je podal glavni urednik Rudi Lešnik. Ob razpravi, ki je sledila, je predsednik RO Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Geza Čahuk izrekel priznanje vsem, ki so prispevali k dosedanjemu razvoju časnika in poudaril potrebo po tesnejšem povezovanju vsega pedagoškega tiska v prihodnje. Lani začeta sindikalna akcija za povečanje števila naročnikov, po kateri naj bi vsi delavci s področja vzgoje, izobraževanja in znanosti postali naročniki Prosvetnega delavca, uspešno poteka.
V Živahni razpravi smo slišali nekaj koristnih predlogov glede bogatejše vsebine časnika, njegova bistvena vloga pa je — obveščanje o sedanjem stanju na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti.
Udeleženci seje so menili, da bo treba v prihodnje poiskati različne oblike povezovanja z vsemj področji izobraževanja, utrditi nove poti in vire financiranja po poti svobodne menjave dela.
Letos ob sklepu dela dosedanjega uredniškega odbora in izdajateljskega sveta, ki jima je potekel mandat, bo zbor delavcev ČZP Prosvetni delavec predlagal člane novega uredniškega odbora in člane novega izdajateljskega sveta časnika.
Ob koncu skupne seje so udeleženci čestitali nagrajenemu članu kolektiva Prosvetnega delavca Rudiju Benuliču za dolgoletno prizadevno delo pri našem časniku.
T. D.
vprašanjih, ki zadevajo vzgojo in izobraževanje šolstva narodnosti.
Modernizacija učnovzgojnega procesa v vzgojnoižobraževalnih organizacijah z italijanskim učnim jezikom teče vzporedno z uvajanjem sodobnejših oblik in metod vzgojnoizobraževalnega dela v sorodnih slovenskih šolah. Strokovno svetovalno in nadzorno službo za šolstvo narodnosti v naši organizacijski enofi Zavoda SRS za šolstvo. Skupaj s slovenskimi učitelji in tudi posebej za učitelje šol z italijanskim učnim jezikom organiziramo seminarje med katerimi je posebno pomemben šestdnevni seminar italijanske kulture in jezika — strokovne aktive, posvetovanja, skrbimo za dobavo učbenikov in po posegnih dogovorih med Jugoslavijo in Italijo za dobavo knjig in učil iz Italije.
Za nadaljnji razvoj šolstva narodnosti pa je seveda treba poglobiti in hitreje rešiti še veliko vprašanj. Med temi so pomembna zlasti skrb za nadaljnje izboljšave učbenikov za te šole. reševanje kadrovskega vprašanja na področju predšolske vzgoje in vzporedno s pripravami na usmerjeno izobraževanje slovenskih šolarjev izpopolniti organizacijo in vsebinske usmeritve te ravni vzgoje, in izobraževanje za pripadnike italijanske narodnosti. Med temi nalogami je še posebno pomembna skrb za dvig kakovosti obvladanja' obeh jezikov vsega obalnega prebivalstva.
NAPREDEK PREDŠOLSKE VZGOJE
Na obali je zajetih v predšolsko vzgojo že sedaj več kot 40 % otrok, v postojnski, bistriški in sežanski občini pa še odstotek teh otrok postopoma zvišuje. Povsod bi potrebovali zelo veliko novih oddelkov, vendar le-teh ni mogoče tako hitro dograjevati. Mala šola se je razmahnila, vanjo so zajeti vsaj v skrajšano pripravo prav vsi otroci, marsikje so sicer še slabe delovne razmere, kakovosti tega dela pa kljub temu raste. Osvnovne šole se vedno bolj zanimajo za delo malih šol, obe šoli se vedno bolj povezujeta med seboj, prehod otrok v osnovno šolo je tako olajšan.
Opažamo vse večje povezovanje predšolskih ustanov z organi v krajevni skupnosti, društvi, skupno se dogovarjajo in usklajujejo interese samoupravnih interesnih skupnosti za izvajanje načrtov predšolske vzgoje. S skupnimi napori so v preteklem letu v posameznih občinah dobro izpeljali letovanja otrok in vključili otroke v akcijo za športno značko. Ob tem so bile posebno prizadevne skupnosti otroškega varstva in telesno-kulturne skupnosti. — Zelo pomembni premiki so očitni v prizadevanjih za uvajanje raznih oblik dela z
otroki, ki sicer niso vključeni v predšolske ustanove. Tu gre za občasne prireditve programov, pa tudi za programe, ki so načrtovani za daljše obdobje, celo za vse leto. Največ uspešnega ela na tem področju opažamo v Kopru in Piranu. Posebno v Kopru olajšajo taka prizadevanja organi društva prijateljev mladine.
Z ustanavljanjem enot skupnosti otroškega varstva se še ne moremo pohvaliti, ocenjujemo pa, da je v posameznih občinah ustvarjen zanje dober in močan temelj prav zato, ker se že sedaj zelo uspešno povezuje in dogovarjanje za izvajanje programov predšolske vzgoje večina subjektivnih dejavnikov, ki za to res lahko kaj stori.
SEDEM
CELODNEVNIH ŠOL
Pred tremi leti je zaživela pri nas prva celodnevna osnovna šola, in sicer Gradišče v Občini Koper. Po tistem se jih je razvilo še 6, na obali 4, na Postojnskem 1 in Bistriškem 1. To je v razmeroma kratkem razdobju našega osnovnega šolstva so prav tako težavne kot prostorske stiske za predšolsko, vzgojo in srednje šole. Zato je tudi tu nujno pospešeno vključevanje elementov celodnevne osnovne šole in preobrazbe osnovnega šolstva. Ob tem lahko rečemo, da so šolski kolektivi večinoma spoznali, kako nujen je ta proces. Opažamo večjo zavzetost za dosled-nješe razvijanje interesnih dejavnosti, pravilnejše poglede na vlogo in pomembnost vzgoje za prosti čas, več uspešnih oblik zavzetega sodelovanja učencev v njihovi politični in samoupravni organiziranosti. Šole vse bolj iščejo oporo za izvajanje raznih kulturnih in rekreativnih programov v povezovanju z društvi in raznimi organizacijami in ne nazdnje v dogovarjanju in usklajevanju dejavnosti s tistimi interesnimi skupnostmi, ki del svojih programov lahko uresničujejo vzgojo in izobraževanjem. Ob vseh teh prizadevanjih pa naletijo .na različen odmev. Ponekod že lahko govorimo o bogatem sodelovanju z družbenim okoljem, marsikje pa šele o pobudah z ene ali druge strani. Nujno se nam zdi okrepiti vzgojnoizobra-ževalno delo, še posebno z večjim sodelovanjem zunanjih predstavnikov v svetih šol. Zahteve po vzgoji in izobraževanju so danes večje,, šole dopolnjujejo svoje programe z nujnimi vsebinami, dejavnostmi, za ‘svoje delo pa dostikrat niso nagrajene, še najhitreje se najde mesto za kritiko. Bolj ustvarjalno in smelo se bo trebit pogovarjati in dogovarjati za obseg in vsebino načrtov dela šol, pa tudi o možnostih izvajanja teh načrtov — materialnih in kadrovskih. Tu pa brez večjega sodelovanja vseh subjektov v krajevni skupnosti ob šoli in včasih tudi odločnejših ustvarjalnih predlo-
Marjanca Krajger: Miza 7, olje s samostojne razstave v Tržišču, ki bo v Paviljonu NOB odprta do 4. februarja. — Slikarka je z enostavnim motivom detajla notranjščine ustvarila pretehtano in zanimivo likovno senzacijo. Vzdušje reda in harmonije je podala z enotnostjo oblik in dosegla živahnost s kontrastnimi smermi in toni, ko je vzboče-nemu loku temnega stolovega naslanjala postavila kot kontrapost usločene loke svetle mize, skodelice in podstavka. Stroge oblike lokov je zmehčala in povezala s slikovito teksturo čipkastega prta. Uporaba zgolj mehkih oblik podpira razpoloženje tople domačnosti, občutena krakterizacija materialov in plastičnost pa pripomoreta k prepričljivosti in resničnosti prizora, v katerem čutimo prisotnost človeka, čeprav ni upodobljen.
gov pedagoških delavcev ne bo šlo.
DOGOVARJANJE NI PREPROSTO
Težko je povedati na kratko. Lahko rečem le to, da na področju predšolske vzgoje po vseh občinah načrtujejo po er.i strani dograjevanje novih prostorov, po drugi strani pa se čuti premik v načrtovanjih vloge vzgojnoižobraževalnih organizacij ob razširjeni vzgojni vlogi, ki naj jo še bolj uveljavijo v krajevni skupnosti. Povsod si za to prizadevajo po svoje, važno jra je, spoznanje, da je tak premik nujen.
Prav tako povsod načrtujejo dograjevanje novih prostorskih zmogljivosti za področje osnovnega šolstva, saj je stiska posebno na obali velika. Razmišljanja tudi o novih samoprispevkih za ta namen. Enako pomembno kot to, pa je težnja za večjim in konkretnejšim vrašča-jem šole v okolje in nasprotno. In tu so načrti zahtevni. Pričakujemo, da bodo v novem letu enote izobraževalnih skupnosti ne le izoblikovane, temveč bodo s svojim delovanjem nakazale tudi že prve konkretne in^bolj kakovostne dosežke. Ta naloga nas bo vse močno zaposlila.
Tudi o usmerjenem izobraževanju razmišljamo, premalo pa se še dogovarjamo, premalo smo še določeni. Kljub temu že mar-
sikaj narejeno. Zaživele so posebna izobraževalna skupnost za gozdarstvo, za pomorstvo, za blagovni promet in kovinarsko stroko, kamor 'se vključujejo tudi naše šole. Pri Gostinskem šolskem centru v Izoli je zaživela prva enota ustrezne izobraževalne skupnosti. Med 14 srednjimi šolami ali centri srednjih šol na našem področju bo največ težav pri preobrazbi petih gimnazij. Od nekaj manj kot 5.000 srednješolcev, jih je v gimnazijah kar 36%. Kadrovsko izobraževalne potrebe združenega dela pa so največje prav v zadnji smeri. Pri pripravah na usmerjeno izobraževanje še vedno občasno opažamo znake lokalizma, čakanja, raznih pomislekov, tako da bo tu še veliko dela. V osnovnih obrisih pa se vendarle že kažejo prihodnja središča usmerjenega izobraževanja, kot so npr. ekonomski, kovinarski, pomorski, gozdarski in drugi. Posamezna središča že tudi snujejo in uresničujejo študij na višji stopnji. Glede na potrebe združenega dela pri nas še manjka delavcev za nekatere ograživilske, kemijske in gradbeniške poklice, ki jih sedaj še ne izobražujemo. Pri izvršnem svetu skupščine skupnosti obalnih občin deluje posebna komisija, ki je pripravila akcijski program,. V tem je predvideno, da se bodo v letu 1979 zadeve hitreje reševale kot doslej.
Na podlagi sklepa SDS objavlja komisija za kadrovske zadeve in izobraževanje
ZAPOROV V CELJU
ZA NEDOLOČEN ČAS NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE:
— vodja odseka za splošno osnovnošolsko in strokovno izobraževanje obsojencev (učitelj)
—	višja izobrazba pedagoške ali druge ustrezne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
—	strokovni izpit
—	sposobnost organizacije in vodenja posebni pogoji:
—	primerno telesno in duševno zdravje
—	preskus znanja iz penologije
—	smisel in veselje za delo s socialno deviirano in delinkventno mladino
—	za moškega urejena vojaška obveznost
— nadzornika praktičnega pouka (učitelj)
splošni pogoji:
—	višja izobrazba tehnične an druge ustrezne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
—	izpit iz pedagoške skupine predmetov
—	strokovni izpit
—	sposobnost organizacije in vodenja
posebni pogoji:
—	primerno telesno in duševno zdravje
—	preskus znanja iz penologije
— za moškega urejena vojaška obveznost
—	smisel in veselje za delo s socialno deviirano in delinkventno mladino
vodja vzgojiteljev obsojencev mlajših polnoletnikov vodja vzgojiteljev mladoletnih obsojencev
splošni pogoji:
—	višja izobrazba
—	4 leta delovnih izkušenj
—	strokovni izpit
posebni pogoji:
—' primerno telesno in duševno zdravje
—	preskus znanja iz penologije
—	za moškega urejena vojaška obveznost
—	smisel in veselje za delo s socialno deviirano in delinkventno mladino
— vzgojitelja obsojencev mlajših polnoletnikov
splošni pogoji:
—	višja izobrazba pedagoške ali druge ustrezne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj — strokovni izpit
posebni pogoji:
—	primerno telesno in duševno zdravje
—	preskus znanja iz penologije
—: za moškega urejena vojaška obveznost
—	smisel in veselje za delo s socialno deviirano in delinkventno mladino
Nastop dela mogoč takoj ali po dogovoru.
Stanovanja ni.
Delavcem, ki bodo opravljali naloge in opravila se čas opravljanja dolžnosti šteje v zavarovalno dobo s povečanjem (12/16)
Vsi kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni ter ne smejb biti sodno kaznovani ali v kazenskem postopku.
S svojeročno napisanimi prošnjami in z obširno napisanimi življenjepisi ter dokazili o šolski in strokovni izobrazbi naj pridejo kandidati osebno na pogovor v Zapore Celje, Linhartova 3, kjer bodo dobili še druga potrebna obvestila.
Kandidati, ki ne bodo prišli na osebni pogovor in predložili zahtevanih listin, ne bodo obravnavani.
Prijave na objavljene delovne naloge in opravila sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
. \
Unverza v Ljubljani PEDAGOŠKA AKADEMIJA Ljubljana, Stari trg 34
Pedagoška akademija vabi
absolvente rednega študija ob delu, da se vključijo v dopolnilne seminarje za dokončanje študija.
Seminarji bodo potekali v letu 1979.
Seminarje bomo pripravili za tiste predmete, za katere se bo prijavilo dovolj absolventov, zato vas prosimo, da izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljete na naslov:
PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI, Ljubljana, Stari trg 34
najkasneje do 15. februarja 1979.
Za vse prijavljene bomo najprej organizirali pogovor, na katerega vas bomo posebej povabiU.
PRIJAVNICA
Ime in priimek (tudi dekliški):__
Natančen naslov:_________________
Zaposlen v (pri):________________
Študijska smer:__________________
Vpis na PA v študijskem letu: Manjkajoči izpit:___________
Navedite predmete,*za katere bi želeli dopolnilni seminar:_
Izrežite prijavnico
\y
SVET ŠOLE
OSNOVNE ŠOLE JOSIP BROZ TITO
Domžale, Kettejeva 13
Razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja na razrerkii stopnji celodnevne šole
za nedoločen čas od 1. februarja 1979 dalje
Pogoj: učitelj razrednega pouka.
Prijavo z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa.
Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, Pedagoška akademija v Ljubljani, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko ljubljanske univčrze, Inštitut J. Štefan in Zavod SR Slovenije za šolstvo prirejajo 1. in 2. februarja 1979 v Ljubljani
10. SEMINAR IZ FIZIKE
Spremembe pri pouku fizike v osnovni šoli
Seminar je namenjen zlasti srednješolskim učiteljem fizike, saj je zamišljen kot informacija o pouku fizike v osnovni šoli. Vabljeni so tudi drugi udeleženci, ki jih ta snov zanima, zlasti učitelji fizike v osnovnih šolah. Seminar bo združen z eksperimentiranjem udeležencev seminarja.
Seminar bo na Pedagoški akademiji v Ljubljani, Krekov trg 1, II. nadstropje, oddelek za matematiko in fiziko. Seminar vodita prof. Franc Plevnik in prof. Janez Ferbar.
NAČRT DELA:
Četrtek, 1. februarja dopoldne:
Ob 9.00 Uvodne informacijske informacije
9.30—	11.00 F. Plevnik: Pregled osnovnošolskih programov fizike s poudarkom na energijskem zakonu
11.30—	13.00 J. Ferbar: Vpeljava električnega dela in napetosti, energija polja
Popoldne
15.00—	18.00 Eksperimentalno delo v dveh skupinah, vodji skupin F. Plevnik in J. Ferbar
Petek, 2. februarja dopoldne
8.00—	9.30 J. Ferbar: Prilagajanje metodike pouka učenčevemu miselnemu razvoju
10.00—	11.00 A. Kregar: Povezava učnega načrta fizike v 1. razredu usmerjenega izobraževanja z osnovno šolo
11.15—12.30 F. Plevnik: Izbrani demonstracijski poskusi Popoldne
15.00—	18.00 Eksperimentalno delo v dveh skupinah, vodji skupin F. Plevnik in J. Ferbar
V četrtek 1. februarja ob 19. uri bo družabni večer društva v restavraciji Urška, Privoz 11. Na ta večer so vabljeni vsi člani društva in njihovi zakonski tovariši.
Rok prijave je 20. januar 1979. Prijavite se na naslov: Martina Koman, Gimnazija Postojna, 66230 Postojna.
Prispevek za seminar je 150din za udeleženca, ki ga lahko plačate na seminarju ali na žiro račun: Društvo matematikov, fizikov in astro- • nomov SRS, št. 50101-678-47233. Ker je zaradi eksperimentalnih vaj število udeležencev omejeno, je prijava za seminar obvezna. Sekretarka seminarja:
MARTINA KOMAN
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE 7. MAJA, DOBROVA PRI LJUBLJANI
objavlja proste delovne naloge
— učitelja tehničnega pouka in fizike
za določen delovni čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu — do 20. junija 1979)
Razpis za podelitev zlate značke mentorjem šolskih športnih društev v SR Sloveniji za leto 1979_______________________________
za podelitev zlate značke mentorjem šolskih športnih društev v ^ Sloveniji za leto 1979.
Center šolskih športnih društev SR Slovenije prosi samouprav01 organe šol, ŠŠD, strokovne aktive pedagogov telesne vzgoje ter obči0' ske organizacije telesne kulture, da prijavijo kandidate za podelit0* zlatih značk mentorjem šolskih športnih društev.
Zlato značko lahko prejme mentor šolskega športnega društva* ku s prizadevnim, trajnim in kakovostnim pedagoškim in strokovni01 delom prispeval k širjenju telesnokulturne dejavnosti med šolsk1 mladino, uveljavljanju samoupravnih odnosov v društvih, izboljšev0’ nju športnih dosežkov ter k uveljavljanju vloge šolskih športnih di<|S' tev v kraju in širšem družbenem okolju.
Prijava mora vsebovati tele podatke o kandidatu:
1.	Ime in priimek, rojstno leto, natančen naslov stanovanja
2.	Ime šole in šolskega športnega društva
3.	Koliko časa je kandidat mentor
4.	Konkretno delo, pobudo in akcije mentorja
5.	Rezultati njegovega vzgojnega in strokovnega dela
6.	Aktivnost na področju telesne kulture zunaj šole in šolske!1 športnega društva
7.	Uspešnost šolskega športnega društva v kraju in širšem družb0, nem okolju
8.	Priznanja, ki jih je že prejel za delo v telesni kulturi (leto in za k0, tero dejavnost)
9.	Druge pripombe in pojasnila
Prijave z natančno navedenimi podatki pošljite na naslov: CEP' TER ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV SLOVENIJE, ZAVOP SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO, 61000 LJUBLJANA, PA*' MO V A 33, najkasneje do 30. 4. 1979.
Izbor bo opravila žirija centra ŠŠD Slovenije.
CENTER ŠŠD SLOVENIJE
______________ i _________________________________________> ■
TOZD OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK^SEVNICA
razpisuje za nedoločen čas delovne naloge in opravila
— učitelja slovenskega jezika — PRU ali P
Prijave pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Šolski center S«v' niča — TOZD Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica. Prijavi priloži*1, dokazila o izobrazbi in življenjepis. Kandidati bodo pisno obvešče01 o izbiri v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Na voljo je stanovanj0.
TOZD*OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK, SEVNICA
razpisuje za nedoločen čas delovne naloge in opravila
— diplomiranega psihologa
Pogoj: predmetni učitelj tehničnega pouka in fizike.
Objava velja do zasedbe delovnih nalog. Prijave sprejemamo v tajništvu šole —osebno ali po pošti.
Informacije po telefonu: 75-589. Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze.
Nastop dela 1. marca 1979. Prijave pošljite v 15 dneh po razpi*11 na naslov: Šolski center Sevnica — TOZD Osnovna šola »Savo Klad' nik« Sevnica. Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in življenje?1* 1 Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 15 dneh po preteku raZ' pisnega roka.
2BL. POSTA9A
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
ODDELEK UČIL (učila, avdiovizualna sredstva)
LJUBLJANA,TRUBARJEVA 27,tel.: 310-651
VZGOJA MLADINE ZA RAZUMEVANJE MED NARODI
Knjiga povzema dolgoletne izkušnje in teoretična prizadevanja pri vzgoji mladine za razumevanje med narodi v klubih OZN in pri pouku v razredu. Prišla bo prav mentorjem marksističnih in drugih krožkov, ki se ukvarjajo z družboslovno problematiko, učiteljem družbenomoralne vzgoje, ki pogrešajo metodični priročnik, pa tudi učiteljem, ki poučujejo temelje samoupravljanja in marksizem.
>o
O f*srf CB ..
S* tu E
■- Š
J- >N
<0 o m o.
PRISPEVEK K VISOKOŠOLSKI DIDAKTIKI
Delo je namenjeno neposrednim udeležencem visokošolskega pouka — učiteljem, asistentom in študentom. Prispevek k visokošolski didaktiki bo spodbudil k nadaljnjemu razvoju in omogočil, da bodo sedanja reformna prizadevanja v našem visokem šolstvu zajela tudi didaktične probleme njegovega pouka.
278 strani Br. 260 din
NAROČILNICA
Nepreklicno naročamo .	. izvodov knjige Vzgoja mladine za razumevanje med narodi
.... izvodov knjige Prispevek k visokošolski didaktiki
Knjige pošljite na naslov:.....................................................
—	z računom, ki ga bomo plačali v zakonitem roku (Ur. list 60/75)
—	po povzetju
—	na obročno odplačevanje po 100 din (za individualne naročnike)+ + Ustrezno označite!
Kraj in datum:
Podpis in žig:
Prosimo, da pošljete naročilnico na naslov:
Državna založba Slovenije, Knjižni oddelek, Mestni trg 26, 61000 Ljubljana
':A

mm
O PREDELAV I
SADJA
Zavod SR Slovenije za šolstvo je odločil, da se film: »Kot pravkar utrgan sadež« potrdi kot učilo za osnovne šole.
Film je založilo podjetje Fructal-Alko, Ljubljana na predlog Unikal studia, Ljubljana, po zamisli Lojzeta Jurce. Recenzenzirale so ga pedagoške svetovalke: Tatjana Sevnik, Marta Hrovatin in Marica Podlunšek.
Ozvočeni barvni film posojata šolam podjetji Sava film in Univerzum v Ljubljani. Predvajanje tega 16 m-m filma traja 13 minut. Zvečine je risanka, delo akademskega slikarja Bojana Jurce. Predviden je kot dodatek učni snovi biologije in gospodinjstva v sedmem in osmem razredu osnovne šole.
Namen filma je dvojen: prikazati hranilno vrednost sadnih sokov in poučiti učenca o poteku predelave sadja v sadne sokove. Film nas seznanja z dogajanji v sadju ob različnih predelovalnih postopkih. Preprosto in zabavno narp ponazarja zapletene procese fotosinteze, delovanja in razmnoževanja mikroorganizmov, vpliv encimov, pasterizacijo in podobno.
Učitelj lahko vključi film že v petem razredu pri pouku spoznavanja narave. Sem spada sklenjena filmska enota Sadovnjak. V sedmem razredu je primerna njegova učna enota Prebavila pri nauku o človeku, v osmem razredu pa dopolnjuje pouk filmska enota Vitamini pri nauku o gospodinjstvu.
Kot sestavina ure, ki smo ji namenili ta film, so posebno koristni učni listki. Pripravljeni so za peti, sedmi in osmi razred.
Listki vsebujejo naloge in vprašanja, ki so v zvezi s širšim znanjem učencev iz predmetov: biologija, kemija in gospodinjstvo. Ob začetku ure opozori učitelj na snov in razdeli učne listke. Sledi predvajanje filma. Učenci izpolnijo vprašalnik šele po pogovoru o filmu.
Glede na krajevne posebnosti lahko predavatelj vprašalnik prilagodi in dopolni.
Tako učenci obravnavano snov laže razumejo in si jo bolje zapomnijo. Zbrane podatke bodo namreč potrebovali vse življenje. Seznanijo naj se tudi s posledicami nezmernega uživanja alkoholnih pijač. Zavedati se pač morajo, da jih vozniki motornih vozil po veljavnem predpisu sploh ne smejo piti. Film: Kot pravkar utrgan sadež je potemtakem vsestransko koristen. Velja ga priporočiti kot tehtno dopolnilno učilo.
v////////

j ^januarja 1979 — Št. 1_____________________________________________PROSVETNI DELAVEC	___________________________________STRAN 11
>i	~	'	'	—
St
I^VEL AGENCV
&
E H • !*


CENTROTVRIST
BEOGRAD
fr
UŠ'
(>
ir
;r
turistična agencija 61000 LJUBLJANA Miklošičeva 38 tel. 316-975, 316-857
Tako kot vsako leto
S'
p
»■
organiziramo tudi letos najrazličnejše izlete (z letalom, vlakom, avtobusom, ladjo) po domovini in tujini, ponujamo gostinske storitve, organiziramo odhode na se-seminarje in simpozije.
Priporočamo vam tele izlete:
—	Djerdap in Oplenac
—	po progi Beograd—Bar
—	Dubrovnik in Lovčen
—	Kornati in Kukljica
po poteh AVNOJ in revolucije Ohrid in Sv. Naum Tjentište
SLOVENIJALES —TOZD inženiring in oprema izdeluje in dobavlja šolsko opremo in učila. Bogate izkušnje pri načrtovanju vseh vrst šol in vzgojnovarstvenih organizacij v Jugoslaviji in tujini so zagotovilo, da boste zadovoljni z našimi izdelki. Obiščite nas na razstavi učil in šolske opreme, ki bo letošnjega februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani!
vV
Alples, Industrija pohištva, Železniki nad Škofjo Loko • Telefon (064) 67-121
Izdeluje pohištvo, ki ustreza programu inženiringa za opremo osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol, domov za učence in študente in inštitutov.
Zato priporočamo opremo ali elemente opreme za
#	šolske garderobe
#	kabinete učiteljev
#	didaktične kabinete
#	govorilnice
#	knjižnice
#	gostinske šolske centre
#	bivalne prostore
Prosimo, da čimpreje naročite izdelke, ki jih potrebujete. Le tako vam jih bomo lahko rezervirali v poslovnem letu 1979. Če želite, vam pošljemo prospekte in cenike.
Uspešno novo leto !
H-h Ka***3
Škofja Loka
ponuja:
vzgojnovarstvenim organizacijam, osnovnim, srednim, višjim in visokim šolam ter zavodom, ki gradijo nove stavbe, jih popravljajo ali preurejajo
—	zamrzovalne skrinje 200I, 300I, 380I, 530I
—	hladilne omare 6501, 14501, 22501
—	hladilne vitrine za internate in vzgojnovarstvene organizacije
—	tipske pulte za internate in gostinske šole
—	posebno hladilno opremo za inštitute in medicinske fakultete
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV ŠKOFJA LOKA tel. 60-091
!

tehtnica
ŽELEZNIKI ®

PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE t
ŽELEZNIKI, 64228 — Na plavžu 79, telefon (064) 67-014
priporoča
[ A TEHTNICE:
•	avtomatske precizne in analitske
•	dvoskodelične polavtomatske, nosilnost 200 g
•	dvoskodelične analitske tehtnice, nosilnost 200g
•	za določanje specifične teže trdih teles in tekočin
■	/ # tarirne tehtnice za epruvete
•	dvoskodelične precizne, nosilnost od 50g do 10 kg
B UTEŽI:
•	analitska klasa II. • šolske uteži
•	precizne klasa III. • uteži za gospodinjstvo
C CENTRIFUGE:
•	laboratorijske
•	hematokrit
•za določanje maščobe v mleku in mlečnih izdelkih
D LABORATORIJSKI MEŠALCI:
. • univerzalni
•	magnetni
E ŠESTILO:
•	za osnovne šole, 4 vrste
F SERVIS:
•	za vse naštete proizvode
Podrobnejše Informacije zahtevajte pisno, osebno ali telefonsko.
J
ELAN SE JE POLEG PROIZVODNJE REKVIZITOV \ ŠPORT IN REKREACIJO UVELJAVIL TUDI Z IZDELKI/ DOPOLNJUJEJO OPREMO ŠPORTNIH OBJEKTOV I" PRISPEVAJO K POVEČANJU NJIHOVE UPORABNO STI.
® PROŽNA
JULhN
TALNA OBLOGA ZA ŠPOR^ DVORANE
Prednost JULANA:
—	varnost — nedrseča površina zmanjšuje možnost poškodb in daje pri gibanju prijeten občutek;
—	odpornost — poliuretanski zgornji sloj zagotavlja izredno odpornost proti obrabi in poškodbam poda
—	je dober zvočni in toplotni izolator
DVIŽNA PREGRADNA STENA ZA JELOVA^ NICE
Izdelana je iz umetnega usnja. S steno pregradimo špo^ dvorano v dva, funkcionalno enakovredna prostora. Stene izdelujemo do razpona 30 m in višine 10 m. Prednosti:
—	optična predelitev
—	zvočna izolacija
—	odporna na udarce žoge
—	lahko čiščenje
—	preprosto vzdrževanje
POMIČNE TRIBUNE
so naš najnovejši izdelek, ki omogoča gospodarnejšo rabo prostora. Uporabna površina tal se pri zloženih trl bunah poveča za 20—40%.
OPREMA ZA TELOVADNICE
Izdelujemo kompletno nepremično orodje z možnost vgraditve na steno ali v strop, konstrukcije za košarko J11 mehanski ali električni pogon. Po načrtih posameznih telc vadnic izdelamo načrt za razporeditev orodij.
OTROŠKA IGRIŠČA
Igrala za javna igrišča pri vzgojnovarstvenih organizaciji
»ELAN« TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJ 64247 BEGUNJE NA GORENJSKEM
TELEFON: (064) 75-010, 75-014 TELEX: »ELAN« 34518
ALPETOUR
ŠKOFJA LOKA, Titov trg 4/b TOZD Potniški promet Kranj, telefon: (064) 61-961
OPERATIVNI CENTRI:
Kranj
Škofja Loka Radovljica
Litostroj Bohinj Zagreb
MESTNI PROMET, PRIMESTNI PROMET,
MEDREPUBLIŠKE LINIJE
Rent a car v: Zagrebu ^ Splitu
Dubrovniku
Zadru
Brniku
ALPETOUR — TOZD Potniški promet vam po
vaših željah v sodelovanju z DO Turistično agen-cijo organizira:______________________________
izlete po Jugoslaviji in tujini sindikalne izlete
strokovna potovanja in ekskurzije
smučarske pakete v naša zimsko-športna središča na Voglu, Krvavcu in Starem vrhu
posebne prevoze delavcev na delo.
Pojasnila o cenah, rokih, kapacitetah in pogojih dobite osebno, pisno ali telegrafsko.
gospodarsko razstavišče ljubljana
Q

)®l
OD
od 21. do 25. februarja 1979
Razstavni program:
—	oprema za šolske delavnice, telovadnice, laboratorije in druge prostore za vzgojnoizobraževalno delo
—	učila za naravoslovno-matematično, proizvodno-tehnično, družboslovno in jezikoslovno področje
—	tehnična oprema šol, stroji, orodja, učila, učbeniki, multimedijski didaktični kompleti za vsa predmetna področja
—	AV sredstva in pripomočki (vizualni in avdio pripomočki, šolski film 16mm, super 8mm)
—	šolska televizija, interni televizijski sistemi
—	birotehnika za šole
—	šolski prostor in funkcionalna šolska oprema
—	igrače in druga didaktična sredstva za vzgojnovarstvene organizacije
Spremljajoče prireditve:
—	strokovna posvetovanja o uporabi izobraževalne tehnologije
—	načrtovanje, graditev in opremljanje učnega prostora za osnovno in usmerjeno izobraževanje ter izobraževanje ob delu
—	problematika načrtovanja in proizvodnje učil ter opreme;
—	revija filmov o vzgoji in izobraževanju
Smotri sejma:
—	pospešena modernizacija vzgoje in izobraževanja
—	sodobno in enotno opremljanje šol in zavodov
Razstava ima velik poučno-vzgojni in informativni pomen, zaradi uspešne modernizacije in usmerjene vzgoje in izobraževanja v Jugoslaviji pa tudi močan poslovni pomen, saj se na njej sklepajo tekoče in dolgoročne pogodbe ter oblikuje drugo poslovno in tehnično sodelovanje.
Sprejeta je bila v programu Eurodidacte in to priznanje omogoča razstavi učil in šolske opreme komercialni uspeh v mednarodnem merilu.
IVItJ
šol
Mednarodno razstavo učil in šolske opreme usmerja Zavod SR Slovenije šolstvo.
J

lesziizia.
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom, n. sol. o.
LJUBLJANA, Titova 51
TOZD notranja trgovina na debelo, Ljubljana, o. sub. o.
Maša osnovna dejavnost je opremljanje stanovanjskih zgradb, šol, bolnišnic, domov za učence in študente, kinematografskih dvoran, elektronskih centrov, gostinskih objektov, hotelov, ladij itd. V našem Projektivnem biroju načrtujemo notranjo opremo po individualnih
naročilih.
Izdelujemo laboratorijsko pohištvo iz ivernih plošč visoke gostote, debeline 16 mm, z vseh strani zaščitenih z me-laminskim slojem. Delovne površine so obložene s plastičnim laminatom — ultrapasom ali s keramiko, odporno proti kislinam.

sodobno laboratorijsko opremo visoke kakovosti
sodelovanju s tovarno Kottermann — ZRN;
strokovne nasvete pri opremljanju laboratorijev -
vas obišče naš strokovnjak;
pomoč pri načrtovanju laboratorijev v industriji,
inštitutih in drugod;
izdelavo opreme po naročilu.
Kratki dobavni roki.
KOČEVJE
, izdelano v — če želite, bolnišnicah,
Podjetje OPREMA Kočevje iz Kočevja izdeluje laboratorijsko pohištvo v sodelovanju s tovarno pohištva Kottermann iz Hanigsna v Zvezni republiki Nemčiji.
Laboratorijsko pohištvo OPREME Kočevje je izdelano po navodilih tovarne Kottermann. Ker je enakih dimenzij, ga lahko preprosto sestavljate. Kupec izbere posamezne elemente ali sestavo elementov po katalogu tovarne Kottermann. Če želite, vam pošljemo katalog.
1

■■■j p-. .
" j
•''
::::::::::::
.
S
r  - —rT^
i
;:v::
- *
:txW>xw!vf!v!

'i
I 1111
)
C
infterexport
LJUBLJANA
INEX
Potovalna agencija
Poslovalnice:
Ljubljana, Titova 25 tel.: (061) 312-995, 327-947 Maribor, Volkmarjev prehod 4 tel.: (062) 24-571, 24-572 Novo mesto, Novi trg 4 tel.: (068) 23-773
ORGANIZIRA IN IZVAJA
za osnovne, srednje, višje in visoke šole izlete
—	po poteh NOV in v kraje s kulturnozgodovinskimi spomeniki;
—	v tujino po razporedu in dogovoru
za prosvetne delavce
—	potovanja na simpozije in druga zborovanja v skladu s strokovnimi programi
Posebej priporočamo naše spomladanske letalske izlete v Egipt, Tunizijo, Grčijo (v Atene, na Kreto in Ciper), Italijo (v Rim in na Sicilijo), Maroko, Španijo, Istanbul, London in Pariz.
Cene aranžmajev so zelo ugodne (čarterske).
Z NAMI LAHKO TUDI LETUJETE PO ZMERNIH CENAH, TAKO V DOMOVINI KAKOR V TUJINI.
Tudi letos organiziramo
TEČAJE
ANGLEŠČINE

lNi©X
#•
Podrobnejše informacije zahtevajte osebno, pisno ali telefonsko v vseh naših poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah.
SUVDMUES - LIK KOČEVJE
TOZD INKOPn.sub.o
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME KOČEVJE
Reška c. 1 5 — tel. (061) 86-711
—	drobno sanitarno opremo (držala različnih oblik in velikosti za milo, brisače, sanitarni papir, umivalne gobe, kozarce, zobne ščetke; skodelice za milo, sanitarne obešalne kljuke, etažerje — police za odlaganje toaletnih potrebščin; ogledala v kovinskem okvinj).
to kopalniftko opremo Izdelujemo v treh tipih:
—	»EVA« (žični program)
-r- »VESNA« (sanitarni program iz kromirane medenine)
—	»MIRA« (estetsko oblikovani odlitki iz medenine)
—	varnostne verižice
—	zložljive lestve Iz aluminija: od 3 do 8 stopnic
—	raztegljive lestve iz aluminija
—	likalne mize in rokavnlke
—	garniture »IBIS« za domove učencev in študentov
—	mize za televizorje
—	mize za projektorje
—	priključne cevi za bojlerje
—	predsobne stene z obešalniki
Podrobnejše podatke o cenah, rokih in pogojih dobave dobite osebno, pisno in telefonsko.
Garnitura »IBIS«
SLOVENIJALES
LESNA INDUSTRIJA
KOČEVJE
LIK, tel.: (061) 86-226
šolsko pohištvo
(omare, mize, stole, table, obloge, stojala, opremo za avdiovizualna sredstva, opremo za učilnice naravoslovnih predmetov, za fonolaboratorije, knjižnice, delavnice, garderobe itd.)
otroško pohištvo
(opremo za vzgojnovarstvene organizacije in otroške sobe)
pohištvo za domove učencev in študentov stilno pohištvo (stole)
Oglejte si naše izdelke na mednarodni razstavi učil in šolske opreme, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (na razstavnem prostoru Slovenijalesa) med 21. in 25. februarjem 1979. Sporočite nam, kaj potrebujete, da vam bomo blago pravočasno zagotovili. Dežurni uslužbenec vam bo dal pojasnila o cenah, rokih in pogojih dobave.
Vsem sodelavcem želimo zdravo in uspešno novo leto leto 1979!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZIDAR KOČEVJE N.SOL.O.
SGP »ZIDAR« Kočevje
s svojima TOZD Gradbeni sektor Kočevje Gradbeni sektor Ljubljana
vabi vse
ki gradijo, popravljajo in preurejajo vzgojnovarstvene zavode, osnovne, srednje in visoke šole, domove za učence in študente in druge objekte, naj zaupajo dela strokovnjakom tega podjetja.
Podrobne podatke o cenah, rokih in pogojih v poslovnem letu 1978/79 dobite na naši upravi osebno, pisno ali po telefonu na številki 86-048 ali 86-045.
> Black Si Decker
JUGOSLAVIJA
ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNIH ROČ-NIH ORODIJ. PRIKLJUČKOV IN PRIBORA - 61290 GROSUPUE, BRVACE H
TELEFON: 1061)771-021
N
Pred začetkom razstave učil in opreme, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 21. do 25. februarja 1979, objavljamo svojo ponudbo.
Izdelujemo:
-	električno ročno orodje za vzdrževanje in za šolske delavnice
-	potreben pribor in priključke
DNJ 500
vrtalni stro]
moč: 330 W
število obratov: 3000o/min vrtanje: jeklo 8 mm trdi les do 25mm teža: 1,55 kg
DNJ 42
dvohltrostnl vrtalni stroj
moč: 340 W
število obratov: 900/2400 o/min vrtanje: jeklo 10 mm trdi les do 25 mm teža: 1,6 kg
DNJ 82
dvohltrostnl vrtalni stroj
moč: 400W
število obratov: 900/2400 o/min vrtanje: jeklo 13 mm trdi les 35 mm teža: 2,0 kg
DNJ 84/S
vibracijski štirlhltrostn! vrtalni stroj
moč: 400W
število obratov: 1050/1250/2350 /2800
število udarcev: 15750/18750/ 35250/42000 vrtanje: jeklo 13 mm beton 19 mm
KOMBI GARNITURE
D 840 Garnitura
sestava: vrtalni stroj DNJ 42, priključek vbodna žaga D 986, priključek vodoravno stojalo D 980. kovinski disk, lepilni vosek, gumijasti disk, polirnaprevleka, brusni papir zrno 50, brusni papir zrno 80, listi za vbodno žago, vse v oranžnem plastičnem kovčku.
D 841 Garnitura
sestava: vrtalni stroj DNJ 82, priključek krožna žaga D 985, priključek vibracijski brusilec D 988, priključek horizontalno stojalo D 980, brusna plošča, polirna prevleka, brusni papir, žična krtača, vpenjalni trn, gumijasti disk, vse v sivem plastičnem kovčku
D 842 Garnitura
sestava: vibracijski vrtalni stroj DNJ 84S, priključek vertikalno stojalo GD 80, priključek horizontalno stojalo D 980, priključek primež D 935, krožna žična ščetka, lončasta žična ščetka, gumujasti disk, vpenjalni trn, brusna plošča, polirna prevleka, brusni papir, vse v črnem plastičnem kovčku.
Vsem poslovnim prijateljem želimo zdravo in uspešno novo leto
1979!
A
Med vrtalnimi stroji in garniturami so se uveljavili izdelki, ki jih prikazuje in označuje levi stolpec. Poleg navedenih tipov izdelujemo tudi poklicno (industrijsko) ročno električno orodje: navadne in vibracijske vrtalne stroje z močjo 600 in 650W; krožne žage z močjo 1050 in 1600W; kotne brusilke z močjo 1750 in 2250W, in s 6000 do 8000 vrtljajev na minuto; stojala za industrijske stroje, vibracijske brusilce z močjo 500 W in z 18000 vibracijami na minuto.
B
Med priključki so v našem proizvodnem programu tipi, prikazani in označeni v desnem stolpcu.
Od pribora imamo na zalogi vse vrste krožnih listov žage, liste za vbodne žage, brusne in rezalne plošče, gumi diske, po-lirne prevleke, žične ščetke in smirkov
papir.
Centralni servis \ova\ne BlackRDecker je v Grosupljem, Brvace 11.
Servisni zbirni centri v SR Sloveniji so: v Ljubljani na Titovi c. 155 pri podjetju Merkur, v poslovlnici Ferum; v Mariboru, Jurčičeva 5, Jeklotehna, poslovalnica Železnina; v Kranju pri Merkurju, poslovalnica 211, Koroška c. 1 in v Kopru na Prešernovem trgu 8 v poslovalnici Železnina podjetja Nanos, Postojna.
D 994
stružnica — namenjena je predvsem za obdelavo lesa do dolžine 62 cm. V kompletu je kovinsko podnožje, horizontalno stojalo, vodilo, konjiček, kovinski disk, pribor za vpenjanje.
VVORKMATE
zložljiva delovna miza, možnost uravnavanja višine. Dolžina Čeljusti 740mm. Dovoljena obremenitev do 250 kg. Po končanem delu jo enostavno zložimo.
D 985
priključek — krožna žaga. Enostavna konstrukcija omogoča hitro sestavljanje in precizno žaganje različnih materialov do debeline 34 mm. Možna je regulacija globine in kota rezanja. V kompletu stažagin listin paralelno vodilo.
D 986
priključek — vbodna žaga, je primeren za izrezovanje krivin in krogov v lesu, plastiki, kovinah ipd. Žaganje lesa, plastike do 25 milimetrov, kovin do 3 mm.
D 945
priključek — vibracijski brusilec. Velika površina brusne površine 110x230mm in mehanizem za hitro sestavljanje omogoča profesionalne učinke dela.
D 962
škarje za živo mejo, kvalitetni, nerjaveči noži, dvostransko rezilo dolžine 425 mm.
D 980
horizontalno stojalo služi za pritrditev vrtalnega stroja za natančnejše brušenje, poliranje, ščet-kanje ipd.
D 915
vertikalno stojalo za točno vrtanje, enostavna pritrditev vrtalnega stroja.
D 987
prenosna mizica spremeni priključek krožna žaga v stabilno krožno žago. V kompletu so vodila za kotno in paralelno žaganje.
D 935
primež — služi za učvrščanje raznih predmetov do širine75mi-limetrov. Pritrjen na vertikalno stojalo omogoča precizno vrtanje.
i
t
I
Peter Martinc	Francka Jerala-Cirk
8.	decembra 1978 smo izgubili Petra Martinca (roj. 1899), pedagoškega delavca-romanista in borca za socialistične odnose, dolgoletnega gimnazijskega ravnatelja in Žagarjevega nagrajenca. Bil je eden tistih plemenitih izobražencev, katerih ime je v naših mislih in srcih povezano s časom, ko smo se pod Titovim vodstvom dodobra zavedli svojih korenin, ter z dobo ponovnega rojstva in veliko močnejšega poleta in razcveta slovenskega šolstva na Primorskem.
Danes vemo o šolskem delu veliko več kot smo vedeli takrat, in vendar je bilo prav v burnih dneh med osvobodilno vojno in po njej posejano seme za današnje obilje. Zasejali so ga predvsem ljudje, kakršen je bil naš Peter, ljudje ki so znali oblikovati pridobitve boja našega ljudstva s svojim bogastvom znanja, izkušenj in hotenj. Peter je prinesel s seboj izkušnje, ki so izvirale iz treh obdobij, tako rekoč iz treh svetov. Najprej je bil svet pred prvo svetovno morijo in po njej, še v »ječi narodov«, ko je moral mladi Peter pred fronto zapustiti rojstno deželo.de-Želo goriškega slavčka, ki je bil tako zanosno napovedal usodo Soče in naših ljudi ob njenih bregovih. Za Petra je bi! izrednega pomena začetek drugega obdobja, obdobjastare Jugoslavije, ki nam je dal med drugimi tudi Srečka Kosovela, Petrovega dragega prijatelja. Tedanje razmere, so povzročile, da se je skupina, ki se je zbirala okrog Srečka, kmalu razšla, njeni člani pa so ponesli kamorkoli so prišli in kolikor so le mogli, Srečkovo izročilo novega osveščanja in notranjega osvobajanja njegovo izročilo upora in neugnanosti. Zato je moral Peter kot profesor romati v kraje zunaj ožje domovine, čeprav si je želel, kot Primorec, ki mu je tujčev škorenj vzel domačo zemljo, da bi ji ostal čim bliže. Ta izkušnja pa mu je pomagala, da se je prav znašel v času, ki je Petru prinesel tretje veliko doživetje: bratstvo naših narodov in vsesplošni upor proti zavojevalcem in starim svetovom. Še veliko časa po vojni so se nekdanji učenci, spominjali svojega profesorja in ga počastili z vsestranskim priznanjem za njegovo delo na predvojni gimnaziji v Gospi-ču. Prav to delo z mladimi je Petru odtehtalo vse krivice.
Peter se je vrnil po zadnji vojni v Slovenijo kot Titov borec in prevzel odgovorne dolžnosti v šolstvu na Goriškem, tudi v stari Gorici. Gorje in vztrajnost sta ga ojeklenila, ker je globoko veroval v vrednote svojega razreda in naroda, kulture in napredka. Takšen je prišel k nam v Koper, prav iz Gorice, kjer je medtem doživel ponovno nasilno odcepitev tega bisera ob Soči. Koper mu je postal uteha in zadnja postaja na nemirni življenjski poti.
Prav tu, v povojni Istri, smo ljudi Petrovega kova še posebno potrebovali! Prevzel je odgovorno nalogo v šolstvu v krogu nas, mlajših sodelavcev. Svoje izkušnje nam je rad podajal preprosto in trezno, kot da so tudi naše. Tako so postajale brez generacijskih preprek in distanc, skoraj neopazno, obvezno tudi za nas. Kmalu se je priljubil vsem: spoštovali so ga ljudje vseh treh narodnosti takratnega istrskega okrožja. Znal je vlivati zaupanje in optimizem ter zagnanost v delo za novo podobo našega življenja. Prav to delo nam je po njegovem zgledu postalo vir vseh drugih vrlin delavca za socializem in novo žolo.
Kasneje so nas pota življenja spet ločila, pravzemali smo nove dolžnosti. Petru so zaupali vodstvo slovenske gimnazije i' Kopru, ki ji je bil pripadal za kratek čas že leta 1945, ob njeni ustanovitvi. Veselili smo se rasti in uspeha te šole. Nanjo smo Primorci, zlasti Istrani, še posebno ponosni, od nje vedno veliko pričakujemo. Vanjo so uprte tudi oči onstran meje, tako da je postala za marsikoga merilo vrednosti jugoslovanskega šolstva. Zaradi vsega tega nam je npr. prva matura na tej šoli, leta 1952, nepozaben dogodek! Posebej smo se veselili Petrovega prispevka pri uveljavljanju in rasti te prve naše gimnazije na tleh Slovenske Istre. K ugledu svoje šole je prispeval tudi s svojo ožjo stroko, saj so si njegovi učenci večkrat priborili republiške in zvezne nagrade.
V svojih iskanjih in prizadevanjih je Peter dal pomembno mesto tudi širši pedagoški komponenti. Znal jo je povezati z okoljem tako uspešno, da mu je občina Koper podelila posebno priznanje. Smisel življenja je vedno znova iskal in našel v delu sredi kolektiva delovnih tovarišev na šoli, ki jih je znal modro, potrpežljivo in vztrajno kot pravi demokrat spodbujati in voditi k odgovornosti in uspehu. Vedno novo veselje mu je dajalo delo z mladino na šoli: z večno mladim zanosom je vzgajal svoje učence —rodom za rodom in spremljal njihovo rast tudi po materi. Po tej poti je nadaljeval tudi še po upokojitvi. Ko mu je jesen življenja prinesla hude tegobe z zdravjem in smrt v družinskem krogu, so mu bili kolegi v pomoč in oporo, pa tudi njegovi nekdanji učenci so se redno oglašali, da bi mu izpričali svojo hvaležnost in pokazali, da ga niso pozabili. Ko Petra ni bilo več, so še močneje začutili, koliko jim je pomenil in koliko jim je dal. Njegovo duhovno bogastvo je postalo njihovo, njegove izkušnje so poslale last nas vseh, ki smo se šolali ali delali in živeli ob njem. Tako bo Peter Martinc živel dalje v naših mislih in dejanjih VLADIMIR MEVLA
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH
razpisuje prosta dela in naloge
za TOZD osnovno šolo Kozje
— učitelja telesne vzgoje za določen čas od 5. 2. 1979 do 30. 6. 1979
za TOZD osnovno šolo Rogatec
učitelja razrednega pouka — za podružnično šolo Donačka gora; stanovanje zagotovljeno;
učitelja razrednega pouka — za podružnično šolo Dobovec; stanovanje po dogovoru; učitelja glasbene vzgoje— za centralno šolo; stanovanje po dogovoru;
učitelja matematike in fizike — za centralno šolo; stanovanje po dogovoru.
Vsa dela in opravila so razpisana za nedoločen čas.
za TOZD osnovno šolo Podčetrtek
— učitelja matematike in fizike za nedoločen čas; stanovanje po dogovoru.
Kandidati naj v 15 dneh po objavi razpisa vložijo prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi na naslov: VIO Šmarje pri Jelšah, 63240 Šmarje pri Jelšah.	J
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE DR. IVAN PRIJATELJ SODRAŽICA
razpisuje prosta dela in naloge:
OŠ Gora-Petrinjci:
učitelja razrednega pouka v kombiniranem oddelku za nedoločen čas — družinsko stanovanje
OŠ Sodražica:
—	učitelja v podaljšanem bivanju — PRU ali P za nedoločen čas — stanovanje v garsonjeri
—	učitelj razrednega pouka za določen čas — začetek dela 1. februarja 1979.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi najkasneje 15 dni po objavi razpisa.
»Kar ni posrkala vase zemlja le dolge čase...«
Pokopali so jo septembra na pokopališču v Kranju. Dočakala je dvainsedemdeset let.
Bila je učiteljica v pravem pomenu besede; tiste vrste prosvetna delavka, ki je prinašala omiko predvsem na slovensko podeželje. Črta njenega poklicnega življenja je zarisana od Ženavelj v Prekmurju do Trstenika pod gorenjskimi planinami.
V Prekmurje se je vedno rada vračala. Privlačevala jo je prostranost in rada je bila med dobrimi ljudmi. Tam je bilo njeno prvo službeno mesto, tam je za zmerom ostalo nekaj srca.
Kjerkoli se je že Francka Jerala morala privajati na nove kraje, povsod je najprej poiskala stik z ljudmi. Spominjajo se je kot vedre in gospodarne učiteljice, ki je učence takoj sprejela za svoje in jim razdajala veliko več kot samo znanje. Povsod je poiskala pot k njihovim staršem. Vsakomur je znala reči pravo besedo. Kot prosvetna delavka se ni nikoli izmikala družbenim dolžnostim na vasi. Na Trsteniku je bila dvajset let gibalo življenja, ljudem je pomenila oporo in varnost.
Tudi upokojitev ni ohromila njenega življenja, kjer je bilo že treba nadomeščati, lam se je zagnala v delo. Tudi otrokom s Posebne šole v Kranju je usmerjala korak v življenje. Veselila se je svobode in znala je ceniti vse njene pridobitve. Iz lastnih izkušenj je poznala vse —predvojne razmere in okupacijo, življenje na vasi in v mestu, očitne socialne razlike, vzpon na družbeni lestvici, ki je temu prinesel notranjo svobodo, drugega pa razčlovečil, ves ta življenjski vrtiljak, to tekanje po mravljišču, begavost ljudi in mostove, ki segajo k človeku na nasprotni breg.
Tako je Francka Jerala-Cirk stala sredi arene, motrila vrvenje v njej in ljudem pomagala z modro in vedro besedo.
Razsodno in brez vsakega strahu je gledala tudi smrti v obraz. Podlegla je bolezni stoletja. Zmaličil in ugonobi! jo. je rak.
Od tu naprej je samo še spomin na delovno in vztrajno učiteljico, na velikana v preprosti neznatnosti.
-V spominu misel živih lahko spet in spet poišče človeku, ki ga že zdavnaj ni več.
BERTA GOLOB
SVET POKLICNE KOVINARSKE ŠOLE MARIBOR TABOR
razpisuje dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA
Poleg z zakonom določenih pogojev mora izpolnjevati kandidat še tele pogoje:
—	da ima visoko strokovno izobrazbo,
—	da izpolnjuje pogoje za učitelja srednje šole,
—	da ima 5 let vzgojnoizobraževalne prakse,
—	da ima sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja del in nalog,
—	da je moralnopolitično neoporečen in družbeno aktiven.
iDelo se združuje za nedoločen čas.
Mandatna doba razpisanih del in nalog je 4. leta.
Kandidati naj pošljejo vloge z opisom dosedanjega dela in dokazila o strokovni izobrazbi na naslov
Poklicna kovinarska šola Maribor Tabor Leningrajska 27 a 6200(f MARIBOR Rok za prijavo je !5 dni po objavi.
Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbire v 30 dneh po preteku razpisnega roka. * 18
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
RAZPISUJE
SPREJEM UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE
POGOJI ZA SPREJEM
Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo tele pogoje:
da so uspešno končali osnovno šolo;
—	da niso starejši kot 17 let;
—	da so telesno in duševno zdravi;
—	da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku;
da obvladajo slovenski jezik;
da imajo pisno privoljenje staršev ali skrbnikov.
KAKO NAJ SE KANDIDATI PRIJAVIJO NA RAZPIS Kandidati naj oddajo NAJPOZNEJE DO 10. MAJA 1979 na pristojni postaji ali oddelku milice:
—	prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano s 4 din. ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki; to je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis;
—	spričevalo o uspešno končani osnovni šoli. Kandidtiti, ki še obiskujejo osmi razred, naj predlože spričevalo za prvo poletje osmega razreda; spričevalo o končani osnovni šoli pa takoj, ko ga dobijo;
—	pisno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje"leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo vabljeni
na zdravniški pregled, psihološki preskus, preskuslelesnih zmogljivosti in znanja slovenskega jezika.
Pri sprejemu v šolo za miličnike kadete bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo uspešnejši pri preskusu znanja. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do
18. junija 1979.
ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Začetek šolanja bo L septembra 1979, trajalo pa bo štiri leta. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV Učenci imajo v šoli za miličnike kadete brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe.
Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let,
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba.
Z uspešno opravljenim zaključnim izpitom si pridobi učenec srednjo strokovno izobrazbo.
VSA POJASNILA DAJEJO
}4'-4oPUbliŠI<i sekretar'at za notranje zadeve SR Slovenije, tel. -. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, tel št 51-737 in
3. vse postaje in oddelki milice
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT _________________ ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
Vojteh Debeljak
Dne 25. decembra 1978 smo se poslovili od tovariša Vojteha Ijaka. Za vedno smo se ločili od človeka, katerega življenje je bilo p0' uspešne dejavnosti. Deloval je kot učitelj in vzgojitelj, kot prosveti11 imel je vodilni položaj v svojem poklicu, poleg tega pa je uspešno d*
tudj v družbenopolitičnih in v dobrodelnih organizacijah.
’ Šentvidu n
|
Tovariš Debeljak se je rodil pred 78 leti v Šentvidu nad Ljubijo11 Leta 1919 je končal učiteljišče z odličnim uspehom. Njegovo prvo beno mesto je bilo Osnovna šola v Koroški Beli, kjer je štiri leta pOtd val in vzgajal mladino. Nato je od leta 1923 do razpada stare Jugod vije poučeval na meščanski šoli v Škofji Loki. Tam je sodeloval pri K kolu kot društveni prosvetar, režiser gledaliških iger ter član pevski zbora in orkestra. Obenemje bil član občinskega odbora, šolski f glednik in predsednik učiteljskega društva za škofjeloški okraj. Kot? mestnik predsednika pomočniške komisije je prišel v stik z obrtništvi in verjetno je tudi to vplivalo na njegovo poznejšo življenjsko pot
Med svojim bivanjem v Škofji Loki je dnevno in strokovno časop,! objavilo mnogo njegovih člankov, med delavskim stavkami pa se f svojih prispevkih še posebno zavzemal za koristi delavcev.
Zaradi njegove predvojne dejavnosti ga je že v začetku nemške ok pacije zasledoval Gestapo. Vojteh Debeljak se je .umaknil iz Škof, Loke v Ljubljano, komarje kmalu za njim prišla še njegova družina- ‘ leta 1941 seje vključil v Osvobodilno fronto in jo kljub skromnim,ff s loznostnim dohodkom podpiral denarno, predvsem pa z zbiranj1 raznega materiala, ki ga je pošiljal partizanom na Gorenjsko.
Po vojni je bil zaposlen najprej pri Republiškem sindikatu prosveto delavcev, nato pa na Vajenski šoli kovinske stroke v Ljubljani, najP' kot učitelj, nato pa od 1. septembra 1948 kot vodja te šole. Delo ra vrtelja Poklicne šole za kovinarsko stroko je opravljal 16 let, to je, do Uf kojitve L junija 1964. Tudi kot ravnatelj je deloval ves čas z njet \ lastno zagnanostjo in voljo do dela. Ves čas je skrbel za pravilno idej \ in družbenopolitično usmeritev ustanove. Sodeloval je tudi pri Poklk svetovalnici, na raznih seminarjih za učiteljstvo, na mnogih počitnišl tečajih, obiskoval kot predavatelj r.ve pomembnejše kraje ljubljanski okraja, kjer je govoril učencem in staršem o vključevanju mladine v P1 klice in obenem sodeloval še na drugih področjih. Za svoje uspeš! delo je dobil več priznanj in odlikovanj. Tako na primer zlato znati Rdečega križa, red za zasluge za narod, leta 1961 pa red dela s srebni
Izmed mnogih dejavnosti, ki jih je tovariš Vojteh Debeljak opravi iz idealizma zunaj svojega službenega časa, je treba omeniti tudi 4 goro delo v upravnem odboru Samopomoči prosvetnih delavcev. Na-dobrodemo organizacijo je bil navezan z vsem srcem že pred voino, I je bil v odboru Učiteljske samopomoči, pa tudi kasneje kose je ta oPŠ nizacija leta 1961 združila s Profesorsko samopomočjo v enotno org‘ nizacijo »Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenij1 Veliko let je bil tajnik upravnega odbora in je s svojim delom in predM ves čas deloval v korist te človekoljubne organizacije, ki pomaga svd. cem svojih članov v najtežjih trenutkih.
V tem kratkem opisu življenjske poti pa ni bilo mogoče nad vseh dejavnosti. Izpuščene so mnoge krajše, pa morda nič manj p membne. 7 ovariš Debeljak je bil več let član republiškega odbora sk dikata prosvetnih delavcev, predsednik sindikata vajenskih šol, in prd sednik sveta za socialno skrbstvo na terenu Ajdovščina. Imel je še, d liko drugih funkcij — vse pa je opravljal vestno in skrbno.
Vsi, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, ga bomo pogrešali ing ohranili v častnem spominu.
RADO TORKAR
SVET OSNOVNE ŠOLE BELTINCI	I
razpisuje prosta dela in naloge
— učitelja glasbene vzgoje in pevskega zbora,
za nedoločen čas s polnim delovnim časom od L februarja J 979' ' Pogoj: PRU.	'	!
Razpis velja do zasedbe. Kandidati naj pošljejo šoli prijave s kratki j življenjepisom in podatki o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpis« !
Če ne bo kandidatov z ustrezno izobrazbo, bo sprejet za določen Č : kandidat, ki ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa.
OSNOVNA ŠOLA LJUBO ŠERCER IG PRI LJUBLJANI
razpisuje prosta dela in naloge:
—	učitelja tehničnega pouka in fizike
—	učitelja slovenskega jezika
—	učitelja razrednega pouka — za 1. razred osnovne šole
—	računovodje
Pogoji:
—	pod L in 2. se zahteva PA ali FF
—	pod 3. se zahteva PA — razredna stopnja
—	pod 4. se zahteva srednja ekonomska šola z najmanj 5-le111 prakso samostojnega vodenja računovodskih poslov.
Nastop dela: pod L in 3. s L februarjem 1979, pod 2. 15 februafl
1979.
Stanovanja ni. Avtobusne zveze z Ljubljano so ugodne.
Kandidati naj pošljejo prošnje na upravo šole do 25. januarja 19'’
Vse več novih naročnikov
V mnogih delovnih organizacijah vzgoje, izobraževanja in znanosti so razpravljali o »Prosvetnem delavcu« in ga sklenili naročiti. Razveselile so nas besede tovarišice Angelce OCEPEK: »Prosvetni delavec je časnik, ki ga z veseljem pričakujem. Ob prebiranju zadnje številke sem pomislila, da bi ta časnik res moral postati del naše poklicne pripadnosti. Objavljajte delovne skupnosti, ki ga naročijo za vsakega delavca. Zanimiva bi bila rubrika »Iz prakse«, kjer naj bi pedagoški delavci objavili uspele vzgojne in izobraževalne naloge. Z anketo bi bilo treba ugotoviti, kaj prosvetni delavci najraje berejo in kakšen časopis si želijo. Predsedniki ocenjevalnih komisij naj bi opisali, kako po posameznih šolah vrednotijo delo ter povezu* je,o materialne in moralne obUke spodbujanja. S posebnimi članki pa bi skušali vplivati na boljšo samozavest pedagoških delavcev«. Hvala, tovarišica Ocepkova! Lani smo objavili programsko zasnovo časnika, ki je bila v javni razpravi sprejeta, le da se je nanjo odzivalo dokaj malo pedagoških delavcev. Sezname, ki upoštevajo sklep republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, pa že objavljamo. Od zadnje številke do zdaj so nam poslale naročilo še tele vzgojno izobraževalne organizacije: Šolski center TAM Maribor, PTT izobražvalni center Ljubljana, osnovne šole Trnovo, Bršljin pri Novem mestu, Črnomelj, Janko Padežnik v Maribor, Prežihov Voranc, Ravne na Koroškem. Sledite zgledu!