Cvetje s polja modroslovskega.
(Spisal dr. Fr. L.) (Dalje).
11. Dolžnosti do samega sebe.
okoro čudno se utegne komu zdeti, da govorimo  o dolžnostih do samega sebe.  Kako bi namreč bili   sami   sebi   kaj   doJžni ?   Kako   bi mogli   sami sebi kaj dati? Ako hočem kaj dati ,    moram imeti;    ako pa   že   sam imam,      ni treba, da bi si   dajal, ali prejel.
Vendar pa imamo v isiini dolžnosti sami do sebe in sicer zato, ker se zavedamo sami sebe in smo —- dejal bi — dvojni: ne samo mislimo, govorimo in delamo, ampak mislimo o sebi in delamo za sebe.
Dobro se zavedam, da sem prav tako jaz del ali ud družbe, kakor je
vsakateri drugi. Ta zavest je podlaga dolznostij, katere imamo sami do sebe.
Nadalje se zavedamo, da imamo neki namen. Ta namen dosezamo tedaj, ako rabimo potrebne pomočke. Zato moramo pomoČke prav izbirati in vsega se varovati, kar bi nas odvračalo od namena. Iz tega pa izvirajo dolž-
,Dom in svet"   1897, št. 15.
Sitna Micika. (Slikal D. M.)
nosti, t. j.: kar se nas tiče, ne smemo delati, kakor bi se nam ljubilo, temveč samo tako, da dosezamo s tem delovanjem svoj namen, Čim dalje večjo popolnost. — Sicer pa nas priganja že narava sama,   da delamo za svojo
srečo. Kar nam je ugodno, to nas mika in vleče samo ob sebi.  Zdi se
potemtakem, da se ni treba še posebej zavedati dolznostij do samega sebe, ker jih dopolnjujemo po naravnem nagonu. Toda to ni tako. Na-šinagoni nas ne vabijo vselej na tisto stran, ki bi nam bila v pravo srečo , ampak včasih prav nasprotno. Nagon nas vleče tje, kjer ravno sedaj vidimo kako prijetnost; je-li tista za nas v resnici in
stalno ugodna, tega nam nagon ne pove. Nagon torej ne more človeka voditi v vseh razmerah. Tudi k takim predmetom nas priganja včasih prevarjeni nagon, ki so nam v kvar in niso dobri. Zaradi tega moramo ravnati sami proti sebi po določenih pravilih in zakonih, ti pa nam nalagajo dolžnosti.
29