.. ; £ ' c'} w ■ ■ ■ * . s* ^ 1 "k. GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA 1 APRIL 1978 LETO XII. ŠTEVILKA 4 SESTALA SE JE SKUPŠČINA SOZD Vse, ki bi radi preživeli prvomajske praznike v našem počitniškem domu v Fiesi, obveščamo, da bo odprt od 26. aprila do vključno 2. maja 1978. Letovanje začnete 26. aprila z večerjo in končate 2. maja s kosilom (6 polnih penzionov). Cena penziona: za odrasle 700,00 din, za otroke od 1. leta do 10 let 490,00 din. Kdor ne bo letoval celih šest dni, plača dnevni penzion 140,00 din, otroci od 1—10 let imajo 30 % popusta. Pismene prijave sprejema tov. Jožica Hren, Vojkova 58, Ljubljana, do vključno 20. aprila 1978. Prvo sejo skupščine je vodilo delovno predsedstvo Ne pozabite! Priložena je prijavnica za letovanje. ft'V‘ ■ m V petek, 17. marca, so se na prvo zasedanje zbrali delegati skupščine naše sestavljene organizacije. Po ugotovitvi, da je mandat delavskega sveta potekel, so delegati obravnavali predlog družbenopolitičnih organizacij za predsednika in dva na- Delegati skupščine SOZD mestnika. Za predsednika je evidentiran tovariš Stane Vr- delovne organizacije, za na- Delegate skupščine je o dolžen tov. Stane Završnik, Čerin. O poteku priprav za in-hovec, dosedanji predsednik mestnika glavnega direktorja pripravah za prvo integracijo dipl. inž., za področje mon- tegracijo bomo še poročali. DS, za njegova namestnika pa je j,jj evidentiran tov. Jurij po reorganizaciji IM P sezna- taže Ervin Forstner, dipl. inž., V nadaljevanju objavljamo tov. Boris Gazvoda in tov. Zavet, za pomočnika glav- nil tov. Stanko Krumpak. K za finančna vprašanja tov. na 2. in 3. strani govor v.d. Milan Čerkez. nega direktorja pa je bil evi- IMP naj bi se priključila de- Alojz Kosi, za pravno samou- glavnega direktorja tov. Delegati so nato poslušali dentiran tov. Aleš Čerin. . lovna organizacija Klima iz pravno področje pa tov. Aleš Stanka Krumpaka, obrazložitev predloga statuta Smernice razvoja SOZD je Celja, ki ima približno 640 SOZD in poleg predloga do- pQda| v.d. glavnega direk- zaposlenih in 30 učencev v f ločili tudi okvirne datume za tolja SOZD tov. Stanko gospodarstvu, referendume, ki naj bi bili od Krumpak. Njegov govor ob- V Klimi je bila že imeno- 3. do 7. aprila. Delegati so javljamo v celoti. O izvrševa- vana posebna komisija za in-nato imenovali za vršilca nj„ p|ana za letošnje leto je tegracijo, imenovala pa jo je dolžnosti glavnega direktorja poročal tov. Jurij Zavec, o fi- tudi naša skupščina. Komisijo SOZD tov. Stanka Krumpa- nančnem stanju pa tov. Alojz bo vodil tov. Jurij Zavec, za ka, dosedanjega direktorja Kosi. področje proizvodnje je za- Počitniški dom v fiesi bo za 1. maja odprt GOVOR V. D. GLAVNEGA DIREKTORJA TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Ob podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMF in organiziranju interne banke, ki je bil v četrtek, 26. januarja letos, smo ugotavljali, da gre za formalni zaključek naših nekajletnih naporov pri iskanju samoupravne organiziranosti, skladne z zakonom o združenem delu. Aktivnost družbenopolitičnih organizacij, napori samoupravnih organov in pomembni prispevki večine poslovodnih organov in strokovnih delavcev je v našem kolektivu intenzivno prisotna že od nekdaj, še zlasti pa od uveljavljanja ustavnih dopolnil v začetku sedemdesetih let. In zato tudi pravimo, da s samimi samoupravnimi akti, pa naj bodo še tako dobro sestavljeni in popolnoma v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu, ni mogoče spreminjati družbeno-ekonomskih odnosov. Zavedati se moramo, da smo se delavci, združeni v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, odločili za nov organizem, za drugačna razmerja v medsebojnih družbeno-ekonomskih odnosih. Vse to pa seveda pomeni novo razvojno stopnjo v samoupravnem združevanju dela in sredstev in še v večji meri v načinu sprejemanja samoupravnih in drugih odločitev. Formalno pravimo tudi za to, ker smo naredili šele prvi korak s tem, ko smo se dogovorili in odločili za oblike samoupravne organiziranosti od temeljnih organizacij preko delovnih v sestavljeno organizacijo s potrebnimi delovnimi skupnostmi. Ogromen proizvodni, delovni in intelektualni potencial, ki smo ga ustvarili s trdim, napornim, pa vendarle izrazito kreativnim delom v naši tridesetletni zgodovini, je danes organiziran v 23 temeljnih organizacijah, 7 delovnih organizacijah in devetih delovnih skupnostih. Mi vsi pa se globoko zavedamo odgovornosti pred celotnim delovnim kolektivom, kot tudi pred širšo družbeno skupnostjo, za to, da čimprej in čim uspešnejše zaživi ta novi organizem, naša sestavljena organizacija. Ta odgovornost zahteva pravočasno in odkrito soočanje s problemi. In to želim posebej poudariti, da brez probleipov ne bo šlo. Bodisi zaradi nerazumevanja, zaradi nestrpnosti ali preveč enostranskega gledanja. Po drugi strani si nas ogledujejo tudi drugi, eni z veseljem sprejemajo naše dosedanje dosežke, med katere prav gotovo lahko uvrstimo visoko stopnjo soglasnosti na vseh referendumih, zopet drugi so preveč kritični in ne uvidijo izrednega tempa v naših notranjih razmerah, ki kdaj pa kdaj povzročijo tudi kakšne ostrejše konfrontacije, ki so bile in bodo tudi v naprej, toda vedno usmerjene v iskanje konstruktivnih rešitev. Tovarišice in tovariši delegati! Kolektivi vaših temeljnih organizacij in delovnih skupnosti so vam izkazali še posebno zaupanje, ko so vas zbrali za delegate v skupščino SOZD IMF, kot najvišji samoupravni organ naše samoupravne organiziranosti. Dovolite, da se čestitkam pridružim tudi sam in vam tudi v imenu svojih sodelavcev česti- tam k izvolitvi. Današnji dan potemtakem pomeni enega pomembnejših datumov našega celotnega kolektiva, saj so podani vsi pogoji za začetek normalnega samoupravnega in poslovnega življenja. Zato mi dovolite, da povem z nekaj besedami o naši preteklosti, predvsem pa nekaj o smernicah za naprej. IMF je danes ena največjih slovenskih proizvodnih organizacij združenega dela, v jugoslovanskem merilu se nahajamo z dosežki iz prejšnjega leta okrog Sdmesta. Pri tem moramo z veseljem ugotoviti, da se naši dosežki iz leta v leto stopnjujejo. Ne da bi posegali dolgo nazaj, lahko za primerjavo podamo dosežke našega kolektiva tekom pretekle mandatne dobe delavskega sveta, se pravi primerjava dosežkov v letu 1977 z onimi v letu 1975 nam da naslednje: število zaposlenih delavcev in vajencev se je povečalo za 41 % ali za 1.876 zaposlenih, to pa je toliko kot smo šteli leta 1969 vsi skupaj, obseg montažne dejavnosti se je povečal za 46%, industrijske dejavnosti celo za 98%, ali skupni IMF je povečal obseg za 66%, dohodek smo povečali za 84%, poprečni osebni dohodek se je povečal od 4.549 din na 5.720 din ali za 26%. Zanimiv je tudi podatek, da danes razpolagamo z 80.000 kv. m proizvodno-skladišč-nih površin in okrog 30.000 kv. metrov pisarniških in za družbeni standard namenjenih površin. Več kot dve tretjini skladiščnih površin je zgrajenih po letu 1970, medtem ko z ostalimi prostori, predvsem pisarniškimi ni takšne dinamike. Vem, da so vse to podatki, ki jih velika večinaspremlja preko izredno in izčrpne informiranosti, ki jo izvajamo preko zborov delovnih ljudi, samoupravnih organov in glede trajnejših razmerij tudi v našem glasilu. Omenil sem jih zgolj zato, da nam služijo za neke vrste primopredajbo informacijo, ko vstopamo v graditev in krepitev novih in drugačnih družbeno-ekonomskih razmerij v okviru SOZD IMF. In naprej, kot že nekajkrat doslej, lahko tudi ob tej priliki s ponosom ugotovim, da smo vedno uspevali najti notranjo enotnost, ki nam je bila in nam bo tudi v naprej pot za skupno dogovarjanje in sporazumno trasiranje nalog, pogojev dela in življenja posamezne TOZD in delovne skupnosti, ne nazadnje pa tudi načinov medsebojnega sodelovanja. Gre za to, da moramo vsakodnevno vlagati ogromne politične in strokovne napore, če hočemo ohranjati dobre in prave socialistične samoupravne medsebojne odnose. Kriterij obnašanja nam je bil in nam mora biti in ostati delo in rezultati dela posameznika, ne pa delavcem tuja demagoška obravnava. Po mojem globokem prepričanju naša samoupravna reorganizacija iz delovne v sestavljeno organizacijo združenega dela pomeni bistveno drugačen in vsebinsko pravilen pristop k organiziranju SOZD. Mi ne ustvarjamo lepljenko na papirju, temveč organiziranost, ki nam omogoča pro-speriteto tudi na daljši rok. Prosperiteta je in bo tudi v naprej predpogoj za vskiajen in učinkovit razvoj vsake temeljne organizacije, delovnih organizacij in seveda celotnega poslovnega sistema IMF. Tovarišice in tovariši! Kar zadeva same organiziranosti, moramo ugotoviti, da ni nekih fiksnih oblik in principov, ki jih morajo uveljavljati vse temeljne oziroma delovne organizacije. Za vse nas, zlasti pa delovanje skupščine, kot najvišjega samoupravnega organa je po našem mnenju odločilnega pomena, da se skozi sprejete oblike organiziranosti, ki so odraz življenjskih potreb delavcev posameznih temeljnih organizacij, v procesu samoupravnega odločanja stalno krepi zavest in odgovornost za položaj in interese ne samo svoje TOZD, temveč, da v višji meri kot doslej delujemo za krepitev medsebojnega zaupanja, pri čemer mislim še zlasti na vse vodilne in vodstvene delavce delovnih organizacij. Najboljši zgled za takšno obnašanje je v naši preteklosti, saj nam je prav enotnost kolektiva in porast razvojnega koncepta omogočila naše dosežke, o katerih sem preje govoril. Ob tej priliki je prav, da ponovno poudarimo našo odločnost, da bomo ogromno delo, ki stoji pred nami, ko bomo morali vpeljazi in utrjevati nova pravila in principe samoupravne organiziranosti in poslovnega odločanja, tudi resnično izvršiti. In to ne glede na krog nekaterih posameznikov, ki vseskozi stojijo ob strani, imajo pa neskončno časa, da se ukvarjajo s kritizerstvom. Najčešče fraze takšnih so o »slabi organiziranosti«. V kolikor bi to bilo res, potem naš kolektiv ne bi danes v širšem družbenem smislu predstavljal to, kar pomeni. V resnici pa gre za neorganiziranost, se pravi nedelavnost teh kritikov samih. Kajti, če bi delali in resnično skušali prispevati kaj konstruktivnega, tedaj bi jih življenje še zdavnaj naučilo, da organizacija ni življenje, pač pa da se trudimo organizirati življenje in način, zato je edino le delo. Na tem mestu moram spregovoriti še o nekem pojavu, ki je tako rekoč iz dneva v dan načenjal naše pogoje gospodarjenja. Mislim na pojav porasta režijskega kadra, ki je globalno gledajoč od začetka sedemdesetih let porastel za skoraj 4 %. In če govorimo o administraciji, moramo ločiti tisto, ki je posledica in hkrati pogoj za pospešeni tehnični in družbeno-ekonomski razvoj in tisto, ki je dejansko zgolj režijskega značaja. Gre za to, da nam režijski kader, ki pomeni višjo raven tehnologije dela, zaostaja. Za ilustracijo dovolite nekaj primerjav: vseh direktorjev smo imeli leta 1971 0,76% vseh zaposlenih, v letu 1977 pa 0,36 % — torej zmanjšanje kreativne dejavnosti, tehnično-razvojnega in operativnega kadra smo imeli 1977. leta relativno manj kot 1971. leta (12,55 %-r-12,26 %), komercialni kader je povečal svojo udeležbo od 6,04 % na 9,55% (predvsem na račun nabavnih služb), finančno-računovodski kader je znižal z decentralizacijo svojo udeležbo od 4,14 % na 3,72 % in pridobil na kvaliteti z imenovanjem računovodij na vseh TOZD, kader, ki dela na splošno-kadrovskem področju, je povečal svojo udeležbo od 3,89 % na 6,01 %, plansko-analitski kader je znižal svojo udeležbo od 0,24 % na 0,17 % in pravni strokovnjaki so tudi znižali udeležbo vseh zaposlenih od 0,12% na 0,10%, kadri za obdelavo podatkov so se povečali od 0,32 % na 0.46%. Kaj to pomeni. To pomeni, da s sedanjo reorganizacijo ne smemo dovoliti takšnega povečanja režijskega kadra kot z oblikovanjem temeljnih organizacij, pač pa združevati čim več admini-strativno-strokovnih opravil in na kritičnih področjih omejiti vsakršno dodatno zaposlovanje, povečanem obsegu dela pa slediti s povečano intenzivnostjo dela. Kot sem že dejal, nas je samo- — IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMF — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7.200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože Weis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1 /72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. X___________________________y TOV. STANKA KRUMPAKA kritična, vendar konstruktivna analiza naših rezultatov venomer opozarjala na slabosti, ki so nujen spremljevalec vsakega dela. In v tem smislu je treba razumeti današnja izvajanja okrog nekaterih šibkih točk. V kolikor skušamo ob koncu ugotoviti, kako izvršujemo planske srednjeročne naloge, potem dobimo naslednjo sliko: obseg poslovanja 330 milijard din, ki smo ga predvidevali, smo si zastavili že letošnje osrednje leto tega srednjeročnega planskega obdobja, to pomeni, da bomo s sedanjo sestavo temeljnih organizacij v letu 1980 dosegli okrog 500 milijard din čistega prihodka in okrog 185 milijard dohodka. Res nekoliko moti višji nivo cen, vendar lahko ugotovimo, da danes presegamo planske naloge v fizičnih merilih za okrog 15 %, oziroma za ca 10 mesecev hitreje dosegamo planske naloge. S te plati smo izredno zadovoljni in to je v dani situaciji prerazdelitve dohodka tudi edini izhod, če hočemo realizirati vse predvidene investicije v stroje, tehnologijo in gradbene objekte vseh vrst. Tovarišice in tovariši delegati! Dovolite, da vam ob zaključku izpostavim nekatere ključne naloge, ki stoje pred nami in izhajajo iz samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD: 1. obveznost in odgovornost za negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij naše socialistične samoupravne skupnosti predvsem, pri čemer nam je delovni človek največja vrednota našega sistema in da je gospodarjenje njegova primarna družbeno-ekonomska in zatorej tudi politična naloga. 2. razvoj samoupravnih družbeno-ekonom-skih odnosov in načini organiziranosti morata postati vrednost vsakodnevnega preverjanja vseh subjektivnih sil v TOZD in delovnih skupnostih, saj bomo samo tako vzpostavljali boljšo organizacijo proizvodnje, dosegli boljše in stabilnejše gospodarske rezultate. ZLATI ZNAK ZA IGNACA ŽALIKA Ob zaključni prireditvi ob tednu Komunista »Človek, delo, kultura« v Murski Soboti je prejel zlati znak Ignac Žalik, skladiščnik v TO Panonija. To priznanje tudi pomeni, da akcija Komunista ni ostala na pol poti. Tov. Žaliku čestitamo! X_______________________________________________J 3. Konkretno uvajanje družbeno-ekonomskih odnosov, čigar okviri in prve oblike dohodkovnih odnosov moramo vzpostavljati s polno mero odgovornosti in strokovnosti, sicer se bo kaj kmalu porodilo nezaupanje med različnimi TOZD, ki so iz kakršnihkoli razlogov iz preteklosti tehnološko slabše opremljene, ali pa so iz subjektivnih razlogov manj produktivne, pa torej uvidijo svoj način uveljavljanja dohodkovnih odnosov predvsem v porazdelitvi njihovega slabega dela na druge TOZD, hočem reči, da ne kaže cene, ki je ekonomska kategorija in praviloma izvaja selekcijo bolj manj produktivnih programov, oziroma TOZD, zavarčati na tej razvojni stopnji in z doseženimi izkušnjami pri konkretizaciji dohodkovnih odnosov. 4. Pospešiti moramo, kot zadnjih nekaj let, združevanje sredstev za razvoj in izboljšanje obstoječe tehnične, ekonomske in kadrovske situacije. Pri tem nas morajo voditi sprejete planske obveznosti. Na tem področju nas čaka obsežno delo pri uveljavitvi interne banke. Prodreti mora spoznanje kot vsakodnevna praksa, da je samoupravno združevanje sredstev za pridobivanje skupnega dohodka dejanski vzvod za uspešnejši gospodarski in splošni družbeni razvoj. 5. Konec koncev je smisel celotne reorganizacije IMP iz delovne v sestavljeno organizacijo v tem, da dobimo novo kvaliteto predvsem v načinu samoupravnega združevanja dela in sredstev in na tem temelječih dohodkovnih odnosov po principu skupnega prihodka. Naš dosedanji razvoj in visoka stopnja vertikalne in horizontalne družbene delitve dela nam omogočata, da nastopamo kot pomemben poslovni partner za izvajanje inženiringa, tako doma kot v tujini. Vse to nam omogoča, da bomo preko temeljne organizacije Inženi- ring lahko bolj konkurenčni in preko tega imeli še več skupnih interesov v poslovanj in razvoju, ter s tem vspostavljali dejanske samoupravne odnose med temeljnimi organizacijami. 6. IMP mora biti tudi vnaprej odprt poslovni sistem za vse tiste organizacije združenega dela, ki bi z vključitvijo v naše vrste pripomogle k hitrejšemu družbenemu napredku v okvirih policentričnega razvoja. O pripravljenosti in dolžnosti vključevanja v integracijske procese mislimo tako na ravni posameznih delovnih organizacij, kot sestavljene organizacije. 7. V letošnjem letu moramo pristopiti k izdelavi samoupravnih sporazumov o temeljih plana za nove delovne organizacije in za sestavljeno organizacijo. Vzporedno s tem pa moramo začeti z pripravami za plan do leta 1985. Tovariši in tovarišice! Ta uvodna razmišljanja imajo predvsem cilj, da opozorijo na tista temeljna vsebinska vprašanja, katerih uresničevanje je bistvenega pomena za uveljavljanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v IMP. Njihov namen je tudi spodbuditi našo aktivnost pri zahtevnem delu, ki stoji pred nami. In končno pomenijo uvodna razmišljanja tudi predlog nekaterih konkretnih sklepov, ki so podlaga za uspešnejše skupno delo. Želim, da med člane kolektiva prenesete našo zahvalo za dosežene delovne uspehe pri razvoju samoupravnih odnosov in izkazano zaupanje pri samoupravni organizaciji v SOZD. Prav tako se iskreno zahvaljujem vsem tistim članom kolektiva, ki so pripomogli pri vodenju poli-' lične akcije in izdelavi gradiva za javno obravnavo, ki so žrtvovali obilico svojega prostega časa za naše skupne cilje.katerih prvi vsebinski korak je današnje konstituiranje skupščine SOZD IMP, kot najvišjega samoupravnega organa. IMP—TOZD ZASTOPSTVA Kolektiv TOZD ZST je lansko leto uspešno zaključil in v novo gospodarsko leto stopamo opogumljeni. Pri tem ne mislim le na poslovne naloge, ki pomenijo vsemu kolektivu nove obveznosti in izvirajo iz našega preteklega odbobja. Tedaj smo se konsolidirali v odnosih do inozemskih firm, ki jih zastopamo, in navezali celo vrsto stikov z jugoslovanskimi partnerji. Zadovoljni smo, ker smo delež našega dela, storitev in proizvodov izdatno povečali. Spremenjena struktura poslovanja s poudarkom na nudenju kompleksnih storitev za živilsko in tehnološko industrijo doma in v tujini, nas nujno sili v širjenje ter iskanje novih poslovnih programov in tržišč. Ob tem in pa tudi zato smo se odločili za novo organizacijo in samoupravno obliko organiziranosti, ki pomeni skupen nastop v DO ob sodelovanju TOZD INŽ, PB in IC. Pričakujemo, da bomo v DO in z novo organizacijo v TOZD samem srednjeročno sprejete planske naloge uspeli izpeljati. Ko smo se od ločili za DO, smo hoteli našo plansko in poslovno zamisel izvršiti ob spremenjenih dohodkovnih odnosih vseh sodelujočih TOZD in zunanjih so-, delavcev, ki povezujejo z nami skupen program in interes. Dolgoročno gledano gre za izvajanje ustavnih načel, ZZD in resolucije o ekonomski politiki. Izvrševanje nalog nam bo poleg boljše sa- moupravne organiziranosti lažje tudi spričo kadrovskih in prostorskih povečanj ter izpopolnitve opreme. V načrtu imamo adaptacijo kupljenega objekta v Rožni dolini in pridobitev servisno-montažnih delavnic v Aljaževi. Dogajanja na področju ekonomske politike in odosov s tujino nas silijo v razmišljanja o širšem nastopu v drugih državah. Določene izkušnje smo si že pridobili v montažah tehnoloških objektov na tujem, kjer nas zaradi solidnosti in izkušenosti vse bolj iščejo. Vse bolj zahtevna strokovna in poslovna opravila terjajo tudi nove kadre in stalno izpopolnjevanje ter izobraževanje sedanjega delovnega kolektiva. Računamo, da bo novi delavski svet s podporo celotnega kolektiva delavcev in ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij vztrajno in zavestno nadaljeval že začeto delo. Menim, da bomo s tem najlepše dokazali svojo pripadnost IMP in družbi zlasti v času predkongresnih priprav. JULIJ ČUK Naša temeljna organizacija Zastopstva na letošnjem sejmu Alpe-Adria PODPIS SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 ZDRUŽITVI V DO PMI Na 1. seji delavskega sveta delovne organizacije Pro-jekt-montaža-industrija so pooblaščeni predstavniki podpisali samoupravni sporazum o združitvi TO Montaža, Maribor; Inženirski biroji, Blisk in Elektrokovinar v delovno organizacijo. Poleg konstituiranja so delegati imenovali še vršilce dolžnosti za opravljanje določenih nalog za delovne organizacije v okviru delovne skupnosti. Za vršilca dolžnosti direktorja delovne organizacije PMI je bil imenovan Vladimir Ulčar, dosedanji direktor TO PMI. Ob podpisu samoupravnega sporazuma je tov. Ulčar spregovoril delegatom. Njegov govor objavljamo v celoti. SEJA DELAVSKEGA SVETA DO PMI DNE 15. 3. 1978 Tovariši, dovolite, da pozdravim vse pristone delegate TOZD BLISK, EKO, MM, IB ter delovne skupnosti ter vam čestitam k izvolitvi. Pozdravljam tudi vabljene direktorje TOZD, predsed- som samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO Predsednik delavskega sveta PMI inž. Janez Lavrenčič in njegov namestnik Mlakar Franc nike DS in ostale. Za izkazano zaupanje za izvolitev v. d. direktorja DO se vam zahvaljujem. Z današnjo ustanovitveno sejo in podpi- OBVESTILO Vse delavce tistih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki še niso samostojno objavile roka za vložitev prošenj obveščamo, da do 15. aprila 1978 vložijo pismene prošnje za reševanje svojih stanovanjskih zadev. Prošnje pošljite na kadrovsko-splošne službe oziroma sektorje TOZD ali delovnih skupnosti. Z novo organizacijo moramo doseči tudi boljše proizvodne rezultate pri opravilu delovnih in samoupravnih nalog. Pri montaži, mislim na boljše izkoriščanje zmogljivosti in predvsem na koordinacijo med TO. Na področju montaže je nujen enoten in ne stihijski nastop na tržišču. Tu ima posebno nalogo koordiniranja TO posebnega pomena IB, zakar smo ga tudi ustanovili. Obenem, z enotnim nasto-PMI smo napravili pomem- pom, kjer bo udeleženo več ben korak pri IMP-ju v seve- TOZD, bo treba uvesti rovzhodni Sloveniji. ustrezne dohodkovne odno- Že nekaj let smo lahko se. Gre tudi za pridobivanje opazili, da je IMP v svojem skupnega prihodka. Zakon o hitrem razvoju prerastel sam ugotavljanju in razporejanju sebe, oziroma svojo organiza- celotnega prihodka dopušča cijsko strukturo. Zato je bila razne variante, ki se jih bo potrebna reorganizacija. To treba poslužiti. Na področju montaže bo spričo obstoječih kapacitet treba iskati širša tržišča in polagoma preiti na specializacijo — delitev dela. Večja specializacija pa zahteva tudi večjo povezanost. Določen del, večji kot do sedaj, montažnih akapacitet bo treba preko Inženiring SOZD usmeriti v izvoz. Na področju proizvodnje je treba v vseh TO bistveno izboljšati tehnologijo, uvajati nove proizvode. Tu bi omenil na njen hitrejši razvoj proizvodnih zmogljivosti EKO, ki naj bi postal v perspektivi pretežno proizvodni TO. Da se omogoči TO BLISK in EKO predviden razvoj, je treba pospešiti njihovo iz-reorganizacijo pa je pospešil gradnjo in poskrbeti za Zakon o združenem delu. ustrezno proizvodno opremo. Tako je pri IMP ta proces v TO MM je treba pristo-reorganizacije in vsklajevanja piti k načrtovanju nadaljnje z Zakonom o združenem delu izgradnje, rešiti bo treba tekel in še teče vzporedno, vprašanje mehanične delav-Akt o združitvi, ki ga danes n'ce> 8araž, kotlarne, ki je za-podpisujemo, je izredno po- časna itd. memben, saj pomeni tako Tovariši, nanizal sem nekaj rekoč rojstvo nove delovne nal°g, ki stoje pred nami. organizacije, delovne organi- Prepričan sem, da bomo z zacije, ki se s preko 1.000 za- združenimi močmi in dobro poslenimi delavci in s celot- voljo in s pomočjo vseh družnim planom prihodka pri- benopolitičnih dejavnikov .bližno 550 milijonov, s tem sposobni te naloge izvesti in tudi vključuje v gospodarstvo tako upravičiti zaupanje, ki občine, odnosno gledano Pam ga je dal naš kolektiv z širše, celotne regije. Zato izvolitvijo, smatram, da je to pomemben To je le nekaj naših skup-dogodek tudi v občinskem n‘h nal°g, ki jih bomo lahko merilu. skupaj-nresničili z vsemi obli- Zavedati pa se moramo, da kami združevanja, ki nam jih je ta akt šele začetni korak, nudi zakon. Ne bomo smeli temelj, na katerem moramo gledati le ozkih parcialnih in-graditi. teresov, temveč se zavedati, Jasno je, da reorganizacija da Je dohodek družbena kani sama sebi namen. tegorija. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo PMI podpisujejo (od zgoraj navzdol); v. d. direktorja TO MM Konrfcd Černčič v. d. direktorja TO IB Ervin Forstner, dipl. inž. direktor TO Elektrokovinar Janez Meznarič, direktor TO Blisk Vlado Kolmanič • IMP GLASNIK DRUŽBENI ORGAN IN UREDNIŠKI ODBOR PO NOVEM Po reorganizaciji v SOZD se zagotovi njihov vpliv na snika. Ker pa je časopis samo IMP se bo nekoliko spreme- delo in razvoj časopisa. Čašo- eden od kanalov informiranja nila tudi sestava družbenegr P's objavi sklepe, mnenja in in le del informacijskega si-organa Glasnika in njegovega predloge svojega družbenega stema, je premalo obravna-uredniškega odbora. Sestavo organa v zadevah iz prvega vati samo časopis, ampak se družbenega organa določa odstavka tega člena ter sklepe bomo morali spoprijeti s ce-zakon o javnem obveščanju v 'n stališča ustanovitelja čašo- lotnim sistemom, kjer pa nas 27. členu. Drugi ostavek tega pisne organizacije oziroma čaka še veliko dela. člena se glasi: izdajatelje časopisa v teh za- - Izvršilni organi komisije za »Družbeni organ pri čašo- devah.« informiranje pa bodo uredni- pisu sestavljajo predstavniki Izdajatelj našega časopisa ški odbori posameznih bilte-izdajatelja, predstavniki dru- bo skupščina SOZD. Druž- nov in Glasnika. Tu nas za-gih zainteresiranih organiza- beni organ pa naj bi bila ko- nima predvsem slednji. Do-cij in občanov ter predstav- misija za informiranje. Njena slej (zadnje mandatno ob-niki časopisa...« sestava naj bi bila takšna, da dobje) je bil uredniški odbor Naloge družbenega organa bi lahko reševala vsa vpraša- 7-člansko. Zaradi lažjega sena pa določa 29. člen istega nJa v zvezi s celotnim siste- stajanja (redno enkrat me-zakona: mom informiranja, ki ga sečno) so bili v njem pred- »Družbeni organ pri čašo- bomo razvijali v sestavljeni stavniki ljubljanskih temelj-pisu: organizaciji. Jasno je, da bo nih organizacij. — sklepa o temeljnih komisija določene rešitve Nov uredniški odbor naj bi vprašanjih izvajanja zasnove predlagala skupščini SOZD, štel 9 članov. Vsaka delovna časopisa, večji del vprašanj pa bo lahko organizacija naj bi imela — obravnava druga vpra- reševala sama. enega delegata, enega sindi- šanja, ki so temeljnega po- Predlog za sestavo te konti- kat, po službeni dolžnosti pa bi bil član uredniškega odbora tudi eden od delavcev organi- mena za izdajanje in urejanje siJe je naslednji: vsaka temeljna organi- (9) celoten uredniški odbor v delovni skupnosti SOZD. Na predlog zgoraj navedenih časopisa in daje o teh vprašanjih mnenja in predloge izda- zaciJa po eneg~ delegata (23) zacijske enote za obveščanje jatelju časopisa oziroma ustanovitelju časopisne organizacije in časopisni organizaciji, — daje soglasje k sploš- upravljanja SOZD nemu aktu, s katerim se določajo pogoji, pod katerimi se objavi javni odgovor (drugi odstavek 20. člena) oziroma sporočilo (tretji odstavek 43. biižno 2-krat letno) in glede kot doslej), člena) ter k tistim določbam na pomembnost problemati-statuta časopisne organizacije ke, ki jo bo komisija reševala, imenovani delavci,- ki so pri-oziroma splošnega akta izda- je takšna sestava tudi zaže- pravljenj delati na področju jatelja, ki se nanašajo na izda- Ijena 'n opravičljiva. obveščanja ali pa to področje janje in urejanje časopisa, Doslej je bil družbeni že poznajo. Delavski svet — skrbi za neposredno organ našega časopisa časopi- TOZD in DO naj bi delegate povezovanje časopisa z de- sni svet, ki je v glavnem raz- za te organe imenovali na svo-iovnimi ljudmi in občani, da pravlja! le o vprašanjih Gla- jih prvih prihodnjih sejah. — delegati družbenopoli- naj bi uredniški odbor Gla-tičnih organizacij iz organov snika imenovala skupščina SOZD. Izmed članov uredni-skupaj torej 36 delega- škega odbora bo skupščina tov. imenovala tudi odgovornega Glede na to, da sestajanje urednika (kar bo odslej samo ne bo ravno pogosto (pri- funkcija in ne delovno mesto V oba organa naj bi bili OBVESTILO Obveščamo vse delavce in učence v gospodarstvu TOZD Elektromontaža, posebno tiste, ki imajo veselje do pisanja, da nam pošljejo svoje prispevke. Ti prispevki naj bi obsegali: razne dogodke z montaž in delovnih mest, doživljajske zgodbe, šale, karikature, pesmi, anekdote itd., ki bi jih potem objavili v našem internem časopisu. Vse te prispevke honoriramo. Prispevke pošljite ali lahko tudi osebno oddate, čimprej in v čimvečjem številu, na naslov Košir Franc, Vojkova 58, Skl. Elektromontaže, tel. 346-589. FRANc KOŠIR BO DELO MLADINE ZAŽIVELO? Čeravno povsod poudarjamo, da je mladina naš potencial, je njena aktivnost v delovni skupnosti IMP popolnoma zamrla. Iskati krivca za njeno neaktivnost je danes odveč. Dejstvo je, da so mladi sami začutili željo po skupnem, ustvarjalnem delu. Po reorganizaciji IMP so se na sestanku zbrali v veliki večini mladi iz DS in IB SOZD IMP (od 24 je bilo 19 prisotnih). Iz svoje sredine so predlagali petčlansko predsedstvo, ki naj bi pripravilo osnutek delovnega programa za leto 1978. Na sestanku sekretariata so predlagali osnutek delovnega programa, ki bo obravnavan in sprejet na volilni konferenci OO ZSMS. Naloge, ki sestavljajo delovni program, so iz družbenopolitičnega, družbenoekonomskega, kadrovskega, solidarnostnega, športnega in zabavnega področja. Nalog je veliko in jih bo težko realizirati, če ne bo v OO ZSMS aktivirana večina mladih. Da bo mladini potrebna tudi pomoč in zaupanje vanjo, se mora zavedati vsakdo izmed nas. Tudi to je pogoj, da bo mladina delovala aktivno, samoiniciativno in se obenem zavedala svojega poslanstva v naši samoupravni družbi. BARBARA KOCMUR e TOZD ELEKTROMONTAŽA • Mladinci začrtali svoje delo v Na zadnjem sestanku predsedstva OO ZSMS TOZD Elektromontaža, ki je bil 6. 3. 1978 smo dopolnili člane predsedstva oz. predsednike posameznih komisij in podali delavne smernice o načinu dela OO ZSMS TOZD EM za tekoče leto. Predsedstvo sestavfajo: 1. Predsednik Soršak Jože 2. Podpredsednik: Peterlin Ciril, Projekt, Vojkova 58, tel. 346-683 3. Sekretar: Zrnec Franc, Titova 37, tel. 321-043 int. 336 4. Delegat: Marjana Kovač, Vojkova 58, tel. 345-061, int. 320 5. Blagajnik: Polde Žagar in nam. Plačko Zlatko, Vojkova 58 6. Tajnica: Martinjaš Marjana, Vojkova 58, tel. 345-061, int. 257 ter predsedniki naslednjih komisij: Komisija za šport in rekreacijo: 7. Predsednik Ravbar Darko, tel. 346-683 8. Namestnik predsednika Mašič Hasan Naloge komisije so: sodelovanje v raznih športnih akcijah, udeležba na tekmovanjih, formiranje športnih panog katerega interes je največji z možnostjo stalnega reniranja (nogomet, košarka, plavanje, namizni tenis, streljanje, kegljanje — ki je že organizirano vsak teden ...) Komisija za LO in DZ 9. Predsednik: Čučkin Marjan, tel. 345-61, int. 320 Naloge: kadrovanje za v šolo rezervnih vojaških starešin — pridobivanje prostovoljcev v teritorialno narodno obrambo — sodelovanje s pripadniki JNA — vključevanje v akcije (seminarji, pohodi itd.) Interesenti se lahko naročijo na revijo »Naša obramba«. Komisija za informiranje 10. Predsednik: Košir Franc, Vojkova 58, skladišče tel. 346-589 Naloge: — stalno obveščanje mladink in mladincev o programskih usmeritvah OO ZSMS TOZD EM preko internega glasila IMP in pa bistvene informacije preko plačilnih kuvert ali oglasne deske. Komisija za kadrovanje 11. Predsednik: Korošec Franc Naloge: — spremljanje dela posameznih članov OO ZSMS in njih organov — vključevanje v kadrovske priprave — kadrovanje v članstvo ZK in samoupravne organe — sodelovanje in spremljanje kadrovske politike v TOZD — kadrovanje prostovoljcev v enote TO Predsednik je dolžen vključiti še dva člana in jih usposobiti za delo. Komisija za kulturo 12. Predsednik: Krejan Miha 13. Namestnik predsednika: .Mesarič Zvone, tel. 321-043, int. 336 Naloge: — sodelovanje pri akcijah na nivoju občine — vključevanje v kulturne sekcije TO — omogočiti članom OO ZSMS vstopnice za ogled kulturnih prireditev Vse mladinke in mladince, ki se zanimajo za delo posameznih komisij, naj se javijo predsedniku oz. namestiku te komisije. Zatem smo zbrali tri kandidate, ki bodo šli na politični seminar v Portorož. Na tem seminarju bodo podane glavne smernice in novi programi dela. Seminarja se bodo udeležili podpredsednik Peterlin Ciril, sekretar Zrnec Franc in delegat Kovač Marjana. Nadalje smo sklenili organizirati v mesecu aprilu celodnevni izlet (kraj še ni določen) z dopoldanskim predavanjem na temo družbeno samoupravljanje. Popoldan — po kosilu organiziran ogled turističnega kraja, zvečer pa zaključek s plesom. Po družabnem večeru vrnitev domov z avtobusom. Prosimo vse zainteresirane mladinke in mladince, da se v čim večjem številu prijavijo tov. Zrnecu, Titova 37, tel. 321-043, int. 336. FRANC KOŠIR V INŽENIRSKI BIROJI - TEMELJNA ORGANIZACIJA SKUPNEGA POMENA Zakon o združenem delu predvideva za dejavnosti skupnega pomena, ki se v delovni organizaciji opravljajo v večjem obsegu za več TOZD, ustanovitev temeljne organizacije združenega dela. V zakonu je tudi zapisano, katere so te dejavnosti. Ob naši reorganizaciji je ta določila uresničila delovna organizacija PMI iz Maribora, kjer so delavci v komerciali in projekti vi ustanovili temeljno organizacijo skupnega pomena, ki bo poleg delovne skupnosti opravljala dela za tri ostale TO v sestavi delovne organizacije. Jasno je, da v tem trenutku še Temeljna organizadja Inženirski biroji je edina tovrstna organizadja v IMP, če izvzamemo delovno organi-zadjo IPIZ, Id je v celoti skupnega pomena. Sicer pa so bili njeni zametki prisotni že v TO PMI, le da je sedanja obika precej drugačna, medtem ko se vsebina ni bistveno spreminjala. Verjetno pa bo šel razvoj v isti smeri tudi pri drugih delovnih organizacijah. Ali bomo znali izkušnje Mariborčanov dobro uporabiti? niso vsa vprašanja organizacije in odnosov rešena, bodo pa kmalu Ta zapis naj bi v grobem prikazal nekatere značilnosti temeljne or-ganizarije Inženirski biroji. Franc Lešnik: »Razlogov za ustanovitev nove temeljne organizacije je bilo več. Naša proje-tiva je bila že prej tako močna, da bi lahko postala temeljna organizacija. Ker pa sama projektiva nima tolikšne povezave z ostalimi TO, je prišlo do kombinacije s komercialo. Tako bo osnovna projektivna dejavnost v Mariboru, vse komercialne akcije pa bodo šle preko delovne organizacije. Želeli smo okrepiti enotno prodajo in za večje objekte tudi nabavo, kar je sicer nekoliko težje, ker je ta vezana na pripravo dela. Dovolj velik razlog je tudi ta, da investitor hoče celotno ponudbo. On se hoče dogovarjati samo z enim in ga ne zanima, kako smo mi notranje organizirani. Enoten nastop pa lahko zagotovi edino služba v okviru delovne organizadje.« Posamezni referenti v komerciali bodo ostali v temeljnih organizacijah, kjer so bili tudi doslej, organizacijsko pa bodo spadali v Inženirske biroje. Tako bo zagotovljena neposredna povezava ene temeljne organizacije z drugo in omogočeno hitro dajanje ponudb za posamezne objekte. O bodočih nalogah je spregovoril ing. Ervin Forstner: »Osnovna naloga bo pridobivanje del za vse TO v okviru delovne organizacije. To ni majhna naloga. Žagotoviti moramo delo več kot tisoč monterjem. Konkurenca je močna, kakšna bo smer razvoja v gradbeništvu, pa najbrž nam ne more napovedati nihče. Vemo, da smo za mariborsko območje preveliki, da so tu prisotni tudi drugi. Računamo, da bomo morali približno dve tretjini realizacije delovne organizacije ustvariti v širšem jugoslovanskem prostoru. Naše perspektive so velike, računamo tudi na dobro sodelovanje s TO Inženiring. Naša domena ne smejo biti več enostavne instalacije področne našega dela mora biti energetika, zahtevnejša in zelo zahtevna dela. Za takšna dela je treba imeti ustrezne kadre in opremo in mi to imamo. Danes ni v okviru IMP noben problem poslati sto monterjev na gradbišče, velikokrat pa se zatakne že pri ponudbi in projektiranju, ko so roki izredno kratki, lahko bi rekel, včasih prav nemogoči. Če ni vsa projektiva in komerciala Temeljna organizacija Inženirski biroji ima trenutno 70 delavcev. Večina delavcev je »iz domače hiše«, nekaj jih je prišlo od drugod. Približno ena tretjina novozaposlenih delavcev pride naravnost iz šol, s katerimi se dogovarjajo vsako leto za določeno število diplomantov. V bodoče nameravajo tudi sklepati pogodbe s štipendisti in si tako zagotoviti določene strokovnjake, kar je za njihov razvoj nujno potrebno. enotno organizirana, je koordiniranje otežkočeno in naloge niso gotove v dogovrjenem roku. Investitorje seveda vse to ne zanima. Zanj je pomemben samo rok in kvaliteta del, kar je samo po sebi umevno. Investitorjev, ki bi jim bilo vseeno, kdaj je objekt zgrajen, pa danes ni več. Vsakdo ve, da je čas denar.« Temeljna organizacija je kadrovsko dokaj močna in se bo verjetno še okrepila. Nekoliko jih omejujejo prostorske stiske. Računajo pa, da bodo imeli prednostno pravico nakupa dveh etaž v isti zgradbi, ko bosta čez nekaj časa izpraznjeni. Takrat pa bodo morale temeljne organizacije združevati sredstva, ker sami tolikšne investicije najbrž ne bodo zmogli. REŠEVANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV Pri reševanju dohodkovnih odnosov smo na začetku poti. Ne samo pri IMP ampak v družbi nasploh. Zato tudi ni nekih ustavljenih poti, »ključev ali obrazcev«, če lahko tako rečemo. Brez dvoma bomo o tem vprašanju še razpravljali, svoje pa bo prinesla tudi praksa. V mariborski TO Inženirski biroji se dobro zavedajo, da to niso enostavne stvari, ki bi jih lahko rešili čez noč. Franc Lešnik: »Prvo je treba imeti plan dela, ovrednotiti dela in pa razčistiti posamezne relacije. Pri realizaciji prodaje nam bodo trenutna orientacija stroški. Kasneje bomo ovrednotili tudi druge elemente. Pri našem delu prihaja včasih do večjih nasprotij — za veliko vloženega truda — skromen rezultat in nasprotno. Na tržišču lahko določene spre-nembe samo predvidevamo in še to do ločene mere. Vse, kar smo povedali, lahko strnemo v nekaj točk: — najprej moramo zagotoviti delo našim monterjem — ob dobljenem delu se moramo dogovoriti o delitvi dela med TO. Menim, da je to delo že steklo, ker imamo redne komercialne sestanke, kjer se dogovarjamo o delitvi prevzetih del. Na teh sestankih se dogovarjamo tudi o skupnih ponudbah. V kakšni obliki bomo rešili posamezna vprašanja dohodkovnih odnosov, bomo še videli.« Rudi Uranjek: »Če bi projektivni biro organizirali v TO, enotne ponudbe ne bi rešili. Ne moremo pa si privoščiti ponudbenega biroja. Zato menim, je kombinacija, ki smo jo začeli ure- sničevati, dobra. Pri tem se mi zdi, da je podana tudi možnost vpliva na nabavo predvsem pri večjih objektih. Tržišču se bo morala prilagajati tudi naša proizvodnja. Želijo prispevati tudi določeno projektivno dejavnost. Kadar njihove zmogljivosti ne bodo izkoriščene, bodo na voljo tudi drugim. Na prvem mestu so TO v okviru PMI. ORGANIZIRAJO TUDI SAMOUPRAVO Rudi Uranjek: »Smo na začetku poti. Sprejeli smo doslej vse najpomembnejše samoupravne akte. Delavski svet se je že konstituiral. Volitve smo opravili uspešno, udeležba je bila skoraj 95 %, ostali delavci pa so bili odsotni, nekateri celo izven naše domovine.« Podobno kot s samoupravnimi organi je tudi z družbenopolitičnimi organizacijami. Marjan Križan, predsednik IO osnovne organizacije sindikata, meni, da bo sindikalna organizacija imela normalne pogoje, da bo lahko delala. Člani sindikata so vsi. V TO je ostalo tudi okrog petnajst članov ZK, ki se pripravljajo, da bodo ustanovili svojo osnovno organizacijo. Sicer pa nameravajo tudi še naprej določene akcije voditi enotno v obeh mariborskih TO in delovni skupnosti. Člani ZK so aktivno sodelovali pri nastajanju nove temeljne organizacije. Sprejeli so nekaj novih članov, nekaj pa jih še bodo. Z občinskim komitejem dobro sodelujejo, je pripovedovala Breda Frank, evidentirani kandidat za sekretarja osnovne organizacije ZK. V pogovoru so sodelovaIi( od leve proti desni): ing. Ervin Fostner, dipl. ing., Križan, ing., predsednik IO osnovne organizacije sindikata, Rudi Uranjek, v. d. direktorja TO, Franc Lešnik, v. d. pomočnik direktorja TO, Breda predsednik delavskega sveta Frank, oec., evidentirana za sekretarja osnovne organizacije ZK, Marjan DOPUSTI — LETOVANJA # DOPUSTI — LETOVANJA • DOPUSTI - LETOVANJA • DOPUSTI VSI BOMO LAHKO LETOVALI Čeprav nas do dopustov in počitnic na morju loči še precej časa, že tečejo intenzivne priprave za letovanja. Tako kot lani bomo tudi letos sklenili nekatere pogodbe in razširili zmogljivosti. Letovanje naj bi bilo omogočeno vsem, ki bi želeli letovati v okviru IMP. Odprta bosta oba počitniška domova — v Fiesi in na Lošinju. Sklenjene pa bodo pogodbe v Verudeli, Filip Ja-kovu in po potrebi v Vodicah, ne bo pa letos obnovljena pogodba na Pagu. Največje zanimanje za letovanje je bilo lani za Verude- lo. Verudela je mali polotok, 3 km južno od Pule, urejen izključno za letovanje turistov. Bogato je poraščen z visokimi borovci in črnikami. Velik del obale je peščen, ostali pa skalnat, morje je zelo čisto. Zelo dobro je poskrbljeno za rekreacijo. Gostom je na voljo 6 tenis igrišč, igrišča za namizni tenis, mini golf, mali nogomet, streljanje z zračnimi puškami, možno pa si je izposoditi tudi vso podvodno opremo in čolne. Gostom so na voljo v glavnem troposteljne sobe v paviljonih, ki stojijo med borovci ob obali. Vse sobe imajo kopalnice in balkone. V neposredni bližini je restavracija, kjer so gostom na voljo vsak dan trije meniji. Z letovanjem v Verudeli bodo zadovoljni tudi gostje, ki žele večere preživeti živahne-je. Poleg restavracije je na veliki terasi vsak večer ples, odprta pa sta tudi bar in disco klub. Na plaži je prijeten objekt s teraso in razgledom na morje. V Verudelo lahko potujete tudi hitro in udobno z ekspre- Plaže Verudele, posrbljeno je tudi za rekreacijo snim vlakom. Z osebnim avtomobilom zavijete z glavne ceste na odcep za Črni kal in preko Motovune in Karojke pridete .tri Poreču spet na glavno c_sto ob obali. Lani smo imeli 50 scžišč, ki so bila vseskozi zasedvna, letos jih bomo imeli 61. Obnovljena je tudi pogodba s turističnim društvom v Filip Jakovu pri Zadru. Lani smo imeli v najemu hišo v neposredni bližini morja, v kateri je bilo 13 sob z 32 ležišči. Na voljo so 2,3 in 4-posteljne sobe, prostorna kuhinja, točilnica in velika terasa. V neposredni bližini je borov gozdiček in v okolici je dovolj prostora za rekreacijo gostov. Gostje, ki so letovali lani, so bili zelo zadovoljni. Računamo, da bo letos zanimanje večje, kar pa bo lahko rešiti. Plaža na Lošinju ker je na voljo dovolj sob, ki jih bomo lahko najeli. Še posebej priporočamo Filip Jakov tistim dopustnikom, ki bi si med dopustom radi ogledali Kornate-, otok Pašman in Rabac, slapove Krke, Vransko Jezero in Nin — lepo staro mestece z gotsko arhitekturo. V Verudeli in Filip Jakovu bodo gostje imeli poln penzion po regresirani ceni kot v Fiesi in na Lošinju. Nekaj postelj bo na voljo tudi v Vodicah pri Šibeniku. Tudi tu bo cena regresirana kot v počitniških domovih IMP. Vsi tisti, ki imajo najraje naše počitniške domove, tudi ne bomo razočarani. Poskrbeli bomo, da bosta domova dobro urejena, da se boste dobro počutili. Vsem, ki jim otroci ali pa sami bolehajo za astmo, priporočamo počitniški dom na Velem Lošinju. Tu je klima izredno blaga, kraj pa je znan kot eno najboljših zdravilišč za astmatike. Tudi plaža je zelo lepa. Še na nekaj bi radi opozori- li. Letovanje je tudi v predsezoni in poseženi lepo. Zdravniki ga priporočajo ljudem, ki ne smejo na veliko vročino. Prav tako mi prosimo delavce, ki nimajo šoloobveznih otrok in upokojence (ki letujejo pod istimi p goji kot člani kolektiva), da se odločajo za letovanje iniju in septembru. V j. m avgustu imajo prednost delavci s šoloobvez- nimi otroki. In nenazadnje: tudi cene so v pred in po sezoni ugodnejše. In še cene: Svet proizvajalcev in porabnikov je določil enake cene kot so bile lani, razen za sezono, ko je cena nekoliko višja. Želimo vam dobro vreme in prijetno počutje, da bi se nabral novih moči za vsakdnje delo. POHOD IMA STOL Tradicionalni zimski pohod na Stol, že 13. po vrsti, je tudi letos 18. 3. pritegnil veliko ljubiteljev gora. Pohod je organiziran v počastitev borbe Jeseniške čete z Nemci 20.3.42 na Stolu. Planinsko društvo IMP je vabilo svoje člane in ostale ljubitelje gora, da se v čim večjem številu udeležijo pohoda. V zgodnjem jutru, ki je obetalo lep dan, se je peščica IMP-jevih planincev zbrala na železniški postaji in odpotovala do Žirovnice. Tu se je priključila koloni drugih udeležencev. Krenili smo proti Valvazorjevi koči (118()m), kjer je bil prvi postanek pred odločilnim vzponom. Tu je še bilo nekaj naših sodelavcev iz več TOZD. Po kratkem postanku smo se odpravili na najtežji del pohoda. Prvi sončni žarki so se pričeli kazati, ko smo se zagrizli v strmino in kolena. Sonce pa se je kmalu zgubilo v megli in oblakih in neusmiljen veter je začel svoj ledeni ples. Po ozki gazi v snegu, kamor ti je seglo oko navzgor in navzdol, si videl kolono sopihajočih »sotrpinov«. Kmalu smo začeli srečevati najzgodnejše, ki so se že vračali z vrha. Na hitro smo se pozdravili in odšli dalje. Na vrhu nas je pričakal hud veter s sneženjem in majhna Prešernova koča (2193 m). Kljub temu, da je bilo vreme neprijazno in utrujenost občutna, je ta takoj splahnela ob lepem občutku »osvojitve« vrha m težko 'priborjenem stolu za sedenje v koči in obveznem Šilcu domačega ter grižljaju iz zaloge, ki je do takrat obremenjevala hrbet. Sledil je povratek, kjer smo se spuščali na vse načine, velikokrat po zadnji plati. Tak sestop je bil zelo hiter, tako da je kmalu nastopil trenutek, ko smo bili poplačani za trud. Vsi udeleženci, ki so bili prvič na pohodu, so dobili bronasto značko in knjižico o udeležbi. Dva iz TRAA pa sta dobil srebrno in zlato za trikratni oz. petkratni vzpon. Po približni oceni se je pohoda udeležilo okrog 40 članov kolektiva IMP. Številka pa bi bila gotovo še večja, če se nekateri ne bi ustrašili vremena. Zato vi-iv' ki se letos niso udeležili pohoda, nasvidenje pi „i.j^ .. IGOR BAJEC V. ORGANIZACIJSKA SHEMA SOZD IMP LJUBLJANA, o. sufa. o. SKUPŠČINA SOZD IMP generalni direktor delovna skupnost interna banka programsko organizacijsko področje______ pravno samoupravno emond Ljubljana /KOS Ljubljana PR0M0SI1 Ljubljana solo.^/r IP/Z Ljubljana i. sub. n sol. o- rozD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD delovna skupnost I [ delovna skupnost delovna skupnost delovna skupnost delovna skupnost delovna skupnost delovna skupnost SAMOUPRAVNO PLANIRANJE ______________________s_____________________________________________________ UVOD V marčevski številki našega časopisa je bila podana kratka toda celovita predstavitev vloge in pomena samoupravnega planiranja. Vedeti je tudi treba, da brez sistemskega zakona o planiranju tudi zakona o združenem delu ne moremo pravilno razumeti in sprovajati v življenju; zlasti še na družbenoekonomskem področju. Prav tako je bil podan zgodovinski in organizacijski prikaz nastanka in razvoja planiranja kot stroke pri nas in kakšno je danes stanje v drugih delih sveta. Bistvo je v tem, da je planiranje v prvi vrsti fenomen samoupravljanja in takoj nato oz. vzporedno tudi vodstvenega procesa. V današnjem sestavku bomo prikazali opredelitev samoupravnega planiranja v naših razmerah, ko smo bili organizirani še kot delovna organizacija. To pomeni dvoje: najprej, da bomo takšen pristop negovali tudi vnaprej na nivoju delovnih organizacij, seveda ob upoštevanju nujnih dopolnitev; in drugič, da moramo sistemsko realizirati in na novo opredeliti sistem samoupravnega planiranja v pogojih naše nove samoupravne organiziranosti. O tem pa kdaj drugič. 4. Planiranje v IMP Planiranje pojmujemo tudi kot proces podružbljanja proizvodnje in podiranje ozkih ograj posameznih TOZD. V tem procesu je posamezna TOZD, kot temeljni nosilec pravic in obveznosti planiranja začetni člen in pa konec združevanja planiranja. Začetna samostojnost TOZD je omejena, čim je TOZD združena, z medsebojno povezanostjo in odgovornostjo. V IMP pojmujemo približno takole: TOZD je »prisiljena« na kooperacijo in koordinacijo, na skupno planiranje in odločanje, svojo samostojnost potrjuje z enakopravnostjo pri skupnem planiranju in odločanju v obliki sporazumevanje, če pa želi, pa lahko tudi z dezintegracijo iz poslovnega sistema IMP Ljubljana. In zato je samoupravni sporazum o temeljih plana, ki smo ga sprejeli in podpisali sredi junija 1976. leta, temeljni mehanizem samoupravne koordinacije in usklajevanja posamičnih interesov TOZD na vseh področjih družbenega in poslovnega življenja TOZD in celotne delovne organizacije. Drugače povedano, omenjeni samoupravni sporazum je dokument, ki po poslovni plati uzakonja celokupno dogajanje v poslovnem življenju IMP Ljubljana. 4.1. Formalna opredelitev planiranja To področje je opredeljeno s tremi internimi samoupravnimi akti: s sporazumom o združitvi DO v SOZD IMP, TOZD v delovne organizacije, v statutih TOZD in kompleksno v samoupravnem sporazumu o temeljih plana IMP. Planiranje je zavestno upravljanje in vodenje razvoja gospodarskega in družbenopolitičnega življenja SOZD IMP in delovne organizacije in njih sporazumno združenih TOZD. Temeljni akter tega procesa, ki je tudi temeljni subjekt zavestne usmerjenosti, je delavec na svojem delovnem mestu in s svojo aktivnostjo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Planiranje kot proces, sestoji iz: L opredelitve smotrov ekonomskega, tehnološkega in družbenega razvoja TOZD in poslovnega sistema IMP Ljubljana; 2. določanja in izbire ciljev za posamezne TOZD in celoten poslovni sistem; 3. določanja nalog, sredstev za njihovo realizacijo za posamezno TOZD in poslovni sistem; 4. oblikovanja in izdelave planov vseh vrst in nivojev; 5. oblikovanja politik za posamezne in parcialne poslovne in neposlovne funkcije v TOZD in poslovnem sistemu; 6. opredelitev organizacijskih prijemov za uspešno uresničevanje odločitev; 7. vzpostavitve sistema analize, ki temelji na treh vrstah primerjav: časovnih, stvarnih (področnih) in normativnih (planskih) na vseh nivojih poslovnega sistema IMP Ljubljana; 8. organiziranja strokovnega izvajanja planskega procesa v posebni strokovni službi v smislu integriranega izvajanja procesa planiranna. Sistem planiranja, ki je dogovorjen v TOZD in med TOZD, združenimi v IMP Ljubljana, je družbeno organizirani način urejanja odnosov v združenem delu, zlasti pa reprodukcijskega procesa, skladno s potrebami kolektiva, ki so hkrati usklajene z razvojnimi potrebami drugih in s širšimi družbenimi usmeritvami. Tehnologija planiranja so vse faze v sprejemanju planskih odločitev. Metodologija planiranja je vrsta različnih tehnik, uporabljenih v procesu planiranja. Temeljni elementi metodologije so: prvič, prognoze kot časovni horizont, drugič, medsebojna odvisnost kot prostorski in stvarni horizont in tretjič, medsebojno informiranje in sporazumevanje. Temeljna analitična instrumenta procesa planiranja sta diagnoza in prognoza. Metodologija planiranja in tehnologija planiranja sta podobno obdelani v samoupravnem sporazumu o temeljih plana. Plani morajo vsebovati elemente akcije in odgovornosti. Plani so vodilo zaposlenih v boju proti stihiji in so hkrati instrument urejanja odnosov v TOZD v poslovnem sistemu IMP Ljubljana. Plani morajo: / 1. omogočati dviganje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja TOZD in poslovnega sistema kot celote; 2. rabiti samoupravnim organom, da lahko upravljajo vse dohodke v delovni organizaciji, usmerjajo aktivnost v zaželeni smeri za doseganje optimalnih rezultatov; 3. vsebovati merila in kriterije za merjenje doseženih rezultatov in spoznavanje dejanskega stanja vsake organizacijske enote v TOZD in poslovnem sistemu kot celoti; 4. rabiti kot instrument notranje kontrole poslovanja. Plani morajo temeljiti na sprejetih ciljih in politiki. S konfrontacijo in koordiniranjem ocen in predlogov posameznih TOZD med seboj in glede na skupne cilje je izdelan skupen poslovni plan IMP Ljubljana z medsebojnimi obvezami, kontrolo in sankcijami. V tej soodvisnosti prek reprodukcijskega procesa je podana materialna osnova za solidarnost zaposlenih v poslovnem sistemu IMP Ljubljana. Solidarnost je komponenta optimalnega razvoja vseh TOZD, združenih v delovno organizacijo, in je hkrati instrument zavestnega odločanja nosilcev planiranja. Temeljni mehanizem samoupravne konfrontacije in koordinacije z dogovarjanjem in sporazumevanjem o ciljih. politiki in planih je samoupravni sporazum o temeljih plana IMP Ljubljana. Ta dokument ima funkcijo v zagotavljanju racionalnega sporazumevanja o skupnem razvoju in je po poslovni plati najvišji samoupravni akt v poslovnem sistemu kot celoti. Vsebuje globalno vizijo celote in recipročnosti parcialnih razreševanj, ki so predmet samoupravnih sporazumov (npr. za inženiring, za interno banko tid.). Samoupravni sporazum o temeljih plana za poslovni sistem IMP Ljubljana je poleg »internega« značaja hkrati izhodišče za »eksterna« sporazumevanja: po horizontalni osi gre za poslovna dogovarjanja na področju inputov (sejn prištevamo vse odnose s pomembnejšimi dobavitelji materialnih dobrin in denarnih sredstev) in na drugi strani outputov (mišljeni so kupci v najširšem pomenu besede in tudi vse oblike usklajevanja proiz-zvodnih programov s konkurenco, ki smo jih že izvedli na jugoslovanski in deloma tudi slovenski ravni). Po vertikalni osi gre za razmerja na področju svobodne menjave dela in vključevanje v širše družbene planske napore (SIS in infrastruktura), na drugi strani gre za odnose s tretjim temeljnim subjektom planiranja (krajevne skupnosti, komunalne interesne skupnosti in občinami) glede na nujnost dogovarjanja o planskih procesih v višjih oblikah in nivojih organiziranosti samoupravne družbe. 4.3. Plansko analitska služba Že spredaj je bilo povedano, da je planiranje v pogojih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov instrument za upravljanje (tedaj odločanje, saj tisti, ki upravlja, dejansko odloča) vseh procesov v TOZD in celotnem poslovnem sistemu. Sprejemanje, raba in sprem-1 ljanje planov je zadeva delavcev v temeljnih nosilcih planiranja, ki imajo pravico in dolžnost samostojno pla- nirati, vendar z že omenjenimi momenti koordinacije. Z drugimi besedami, vsebina vsakega planskega dokumenta mora odražati odločitve delavcev v združenem delu. Toda, izdelava in neposredna raba planskih dokumentov zahteva visoko strokovno znanje in dobršno mero rutine, kar zelo verjetno presega možnosti vsakega posameznega delavca v združenem delu. Zato je racionalno to delo organizirati kot poseben proces, ki spro-vaja njemu lastne družbene, ekonomske in tehnološke zakonitosti, v okviru specializirane službe, kot »servisa« združenega dela (samoupravnih organov in tudi vodstvene strukture). Neizogibna je organizacija strokovne službe v smislu integriranega izvajanja procesa planiranja to pomeni da je poleg usklajevanja planov posameznih nosilcev planiranja zagotoviti še kompleksnost postavljenih ciljev. Potrebna je razdelava in uravnoteženje globalnih (sektorskih) in parcialnih (funkcijskih planov, in ne nazadnje, uravnoteženje decentraliziranih nivojev odločitev. Iz tega sledi nujnost sistemskega pristopa (delovanje povratnih informacij) v organiziranju celotne planske aktivnosti na temeljih kompleksnega planiranja (prostorsko, poslovno, socialno s samoupravnimi odločitvami). Toda strokovna služba ni več organ planiranja, temveč samo organ, ki je odgovoren za strokovno izdelavo dokumentov, s katerimi je planiranje in analiza poslovnih in neposlovnih procesov, v smislu koordinacije akcij in regulacije procesov, tudi materializirano kot posebna poslovna funkcija. Približno taka je v poslovnem sistemu IMP Ljubljana »filozofija planiranja« v luči obstoja posebne strokovne službe za plan, analize in statistiko. Organizacijsko spada služba v delovno skupnost strokovnih služb in pokriva s svojim delom celotno področje, ki je razvidno že iz njenega naslova. Za pravilno predstavo obsega dela je treba upoštevati kvantifikacije o količini poslovnih do-godkqv in naprej, da je treba izdelati ca. 50 različnih planskih dokumentov za vsako TOZD (s številnimi izračuni v ozadju), prav toliko standardiziranih analiz, ki se sicer po obsegu povečujejo v občasne — enkratne analize »po zahtevi« ca. 35%, in ne nazadnje celokupno statistiko vseh TOZD do zavoda za statistiko in še drugih,-vedno pogostejših iskalcev podatkov. Vendar je treba povedati, da je to »ekonomsko« orientirana služba in da kompleksnost planskega procesa dosega s tesnim sodelovanjem ustreznih strokovnih služb znotraj DSSS in v posameznih TOZD (predvsem glede komercialnih in tehničnih vprašanj). Tukaj moram biti zaradi preglednosti precej načelen, čeprav so dokaj dobro obdelana v samoupravnem sporazumu o temeljih plana in organizacijskem poslovniku strokovne službe tudi tale vprašanja; mesto, vloga in pomen plansko-analitske funkcije v TOZD in celotnem poslovnem sistemu v IMP Ljubljana; delovna (obsega in vrste) struktura PAS; organizacijska struktura PAS; metodologija in tehnike dela PAS; načini koordinacije: tako znotraj same funkcije, z drugimi funkcijami v poslovnem sistemu, kot tudi z raznimi institucijami znotraj poslovnega sistema; in ne nazadnje kadrovska in ekonomska problematika za uspešno izvajanje funkcij PAS; itd. (glej grafikon 1 in sam. sporazum o temeljih plana). Morda še to: tehnologija planiranja poteka z določenimi poenostavitvami teorije sistemov (glej grafikon 2). Kar zadeva tehnik, imamo bogate izkušnje z rabo ekstenzivnih (predvsem statističnih), ki seveda zahtevajo močno-argumentacijo rezultatov. Te metode so prikladne za ekonomska merila zaradi usklajevanja eksternih in internih možnosti, po drugi strani pa so najbolj dojemljive za no ::lce odločitev. Intenzivne tehnike (matematične metode vseh vrst) rabimo v minimalnem obsegu zaradi splošne nestabilnosti ekonomskega sistema in zaradi značaja našega poslovnega predmeta, ki v poslovnem delu (netehničnem) ne prenese preciznosti. Minimalni obseg pa tudi pomeni, da so intenzivne metode pomembnejše v taktičnem kot v strategijskem pogledu; in v tem smislu jih tudi rabimo. Splošno je opaziti, d nekateri posamezniki veliko govorijo o poslovnih tehnikah, celo napišejo kaj, oči vidno pa bolj malo razmišljajo. S stališča časovnega horizonta je razpon dela od operativnega značaja (operativno planiranje) do srednjeročnega — razvojnega nivoja. Nare,. ~1 so tuji Frvi po- fc.gQ£ t- \ FOTRE^ PCO^VŠlK >1US TcO)^^ PovrMfrEl •SkVOTRoV ">t svWt36i\F iTtot-miA 2AWtj * sCthA"^ to>k\z. > AUM-iZA RkZMO^ oe^E?SQ^^ AhNlVzA ma, vidimo, da so osebni dohodki manj porastli kot čisti dohodek in sicer za 22 % (čisti dohodek za 25 %). Večje povečanje osebnih dohodkov kot znaša povečanje čistega dohodka so dosegle naslednje TOZD: OV Ljubljana — nasproti 16 % povečanju čistega dohodka — 17 % povečanje osebnih dohodkov; Klima Ljubljana — nasproti 4 % zmanjšanju čistega dohodka — 19 % povečanje osebnih dohodkov; PMI Maribor — nasproti 21 % povečanju čistega dohodka — 24 % povečanje osebnih dohodkov; PM Koper — nasproti 5 % povečanju čistega dohodka — 8 % povečanje osebnih dohodkov; ELM Ljubljana — nasproti 12 % povečanju čistega dohodka — 15 % povečanje osebnih dohodkov in TEN Ljubljana — nasproti 8 % povečanju čistega dohodka 10 % povečanje osebnih dohodkov. Del čistega dohodka, ki je namenjen skupni porabi, se je v letu 1977 nasproti letu 1976 povečal za 92 %. Medtem ko se je obvezni del stanovanjskega prispevka povečal za 32 %, se je ostali del skupne porabe povečal za celih 192 %. Takšno povečanje gre v prvi vrsti na račun spremenjenih predpisov, saj bo potrebno v.letu 1978 pokrivati regrese za prehrano iz sklada skupne porabe. TOZD, ki so za skupno porabo — ostali del namenile več kot je povprečni porast, so OV, Ljubljana s 104 %, Blisk Murska Sobota za 16.827 %, Dvigalo Ljubljana z 6.668 %, TRAA Ljubljana z 201 %, TIO Idrija z 265 % in Panonija Murska Sobota z 280 % povečanjem. V lasten rezervni sklad smo namenili v letu 1977 za 16 % več kot v predhodnem letu. TOZD, ki so v letu 1977 namenili manj sredstev v rezervni sklad kot leto Zap. Blisk.h.Pobota iSKO. Ptuj Dvigalo,Ljubijana Ti£N, L jubljana 1'PAa, Ljubi jana št. .Bestiuilo 1976 1977 Index 1976 1977 Index 1976 1977 Index 1976 1977 Index 1976 1977 lndex —far 20 SV 22 23 24 26 27 29 3o 31 32" 1. Celotni prihodek 51.883 8o.968 156 65-358 88.044 135 48.771 75.008 154 155-914 189.951 122 184.571 251.456 136 2. Porabljena sredstva 31.573 46.227 146 43.893 54.354 124 27.883 31.746 114 88.491 113.126 128 133.432 172.527 129 3. Dohodek 20.310 34-741 171 21.465 33-69o 157 20.888 43.262 2o7 67-423 76.825 114 51.139 78.929 154 4. Prisp.,davki in pog. obvez.iz doh. 2.46o 4.522 184 2.579 4.99o 193 2.432 7-896 325 lc.623 15.453 145 8.244 16.8o7 2o4 5- Čisti dohodek 17-850 30.219 169 18.886 28.700 152 18.456 35-366 192 56.800 61.372 I08 42.895 62.122 145 6. Osebni dohodek 16.312 21.295 131 15-869 21.592 136 13.474 20.500 152 4o.345 44.393 llo 35.584 43.896 123 7- Skup.poraba -st.del 56o 793 142 511 Slo 159 724 729 lol 1.479 1.986 134 1.333 1-593 119 8. " -ostalo 26 4.4ol 16.927 1.000 2.3oo 23o 4o 2.7o7 6768 2.935 4.35o 148 1.300 3.910 3ol 9. Rezervni sklad 428 69* 162 580 674 116 418 1.335 319 2.080 1.536 74 1.023 K579 154 lo. Del čist.doh.za posl. sklad 2.418 430 2.354 547 1.939 8.730 450 8.181 ■ 7.271 89 2.441 9-714 398 11. Poslovni sklad - neto - 1-753 - - 537 - - 5-419 2.560 4.21o 12. Amortizacija 1.316 1.449 llo 615 632 lo3 1.688 2.119 125 3.499 4.o74 116 61068 6.14? lol 13. Trajni viri posl.sr. 19.294 22.759 118 16.486 21.1ol 128 22.089 55-141 15o 68.392 82.4o7 12o 53-175 69-5o6 131 14. Krediti - eksterni 4.165 4.179 loo 6.417 4.993 78 413 7.995 1936 3.437 2.713 79 Po.199 lo.755 53 15- Povpr.št.delavcev 224 249 111 165 211 128 134 183 136 454 441 lo2 4o3 4o7 lol 16. Povpr.upor-posl.sr. 24.41o 29-200 12o 27-890 30.731 llo 27-674 39.639 143 92.235 117.517 127 92.893 92.182 99 17. Povp.upor.os.sr. 3.726 4.o89 llo 5-276 4.593 87 7-851 11.471 146 19.516 29.349 15o 17-594 15-762 9o LSL, 'iv.Korlca TIO, Idrija SKlt\L,1ut>l,1ana ZI.FsL.1ubl.1ana DS, L,1ubL1ana 1976 1977 lnaex 1976 1977 lndex 1976 1977 lnaex 197b 19/7 index lnacx 3T 34 35 36 37 3B do £1 4? 4$ 44 45 4b 47 1. Celotni nrihodek 111.376 164.064 147 2. Porabljena sredstva 69-577 101.298 146 3. Dohodek 41-799 62.766 150 4. Prisp.»davki in pog. obvez.iz doh. 8.494 16.973 2oo 5- Cisti dohodek 33.305 45.793 137 6. Osebni dohodek 23-939 30.512 127 7. Skup.por.-stan.del 1.394 I.I03 79 8. " -ostalo 2.261 4.o43 179 9. Rezervni sklad 1.149 2.023 176 lo. Del čist.doh.za posl sklad 2.833 5.15o 182 11. Poslovni sklad neto 12. Amortizacija 8.611 668 6.580 76 13. Trajni viri posl.sr. 35.669 55.48o 156 14. Krediti - eksterni 3o.2o8 58.711 128 15. Povpr.št.delavcev 315 323 lo3 16. Povpr.upor.posl.sr. 79.694 93-997 118 17- Povpr.upor.os.sr. 57.420 61.555 lo7 poprej so: Klima Ljubljana za 50 % manj, PM Koper za 19% manj in TEN Ljubljana za 26% manj. Če sedaj od čistega dohodka odštejemo sredstva za osebne dohodke, skupno porabo, rezervni sklad podjetja in posojilo za nezadstno razvite republike in pokrajine, dobimo tako imenovani del čistega dohodka za poslovni sklad. Leta 1977 smo v ta del poslovnega sklada izločili nasproti 1976. letu za borih 6 % več sredstev. To velja za IMP kot celoto, medtem ko je po posameznih TOZD situacija močno različna. Kar 6 TOZD je v letu 1977 izločilo v ta del poslovnega sklada manj sred- OBVESTILO ZA IZLET Na pobudo zaposlenih v TOZD Elektromon-taža je IO OOS na svoji seji 14. 3. 1978 razpravljal in sprejel predlog, da se organizira dva izleta istočasno, in sicer enega po domovini in enega v tujino. Pogoj za izvedbo izleta je 40 prijav. Izleta bosta organizirana od 27. 4. do 30. 4. 1978 1. Izlet bo organiziran na relaciji Ljubljana-Zagreb-Jajce-Drvar-Bihač (tri dni) 2. Izlet bo organiziran preko Avstrije, Švice in Italije (štiri dni) INFORMACIJE tov. MLINAR — LAH-EM 69.832 95.788 137 71.805 117.994 164 35-185 51.349 146 53-368 84.235 158 34.647 44.439 ' 128 18.457 33-759 183 6.111 8.o44 132 • 3.649 8.2o2 225 28-536 36.395 127 14.788, 25-557 173 19-378 24.516 125 11.64o 17-198 148 1.232 1.282 lo4 415 1.4oo 337 759 2.772 365 737 1.782 242 693 889 128 46? 675 144 5.048 5.853 1.572 116 766 3.544 787 463 3.364 4.308 128 1.875 2.432 13o 26.782 39.558 148 28.115 35.669 127 4.6o7 23.53o 511 16.228 13.939 86 2oo 247 123 139 16o 115 46.395 56.156 121 30.5^5 60.715 199 l?.44o 3o.ol7 172 5.939 7.399 124 štev kot leto poprej in to so: OV Ljubljana za 5 % manj. Klima Ljubljana za 36% manj, PM1 Maribor za 8% manj, PM Koper za 77 % manj, ELM Ljubljana za 24 % manj in TEN Ljubljana za 11 % manj. Na drugi strani pa imamo TOZD, ki so vložile v ta del poslovnega sklada več kot pa je povprečje IMP, to so: Blisk Murska Sobota, ki za razliko od leta 1976, ko ni izločila v ta del poslovnega sklada nobenih sredstev, vložila v ta del 2,418.000 din, EKO Ptuj s 447% povečanjem, Dvigalo Ljubljana s 350% povečanjem, TRAA Ljubljana z 298 % povečanjem, Livarna z 82 % povečanjem, TlO Idrija s 16 % povečanjem, SK1P Ljubljana s 363% povečanjem in PB Ljubljana s 117% povečanjem. Ta del čistega dohodka za poslovni sklad še ne pomeni tistega dela sredstev, s katerimi TOZD prosto razpolaga, saj mora iz tega dela pokrivati obveznosti do skupnih rezerv (občinske, republiške) in za naložbe v infrastrukturo, tako da nam šele podatek pod zap. št. 11 pove, koliko poslovnega sklada nam je ostalo za razširitev materialne osnove (ne da bi siromašili poslovni sklad, ustvarjen v preteklosti). Če k tako imenovanemu poslovnemu skladu prištejemo amortizacijo, dobimo sredstva, ki so nam na razpolago za vlaganje v modernizacijo proizvodnje. Podobne kot pri poslovnem skladu pa je tudi pri amortizaciji (pr nekaterih TOZD) opazna tendenca k zniževanju le-te: Klima Ljubljana, Livarna Ivančna gorica, kar pa lahko ima dalekosežne posledice za nadaljnji uspešen razvoj TOZD. Vzporedno s temi negativnimi gibanji opažamo pove- 26 % povečanju poslovnega sklada (ob upoštevani revalorizaciji osnovnih sredstev). Odvisnost TOZD od kre- 24.549 41.541 163 17.542 21.183 121 12.969 26.45o 2o4 12.287 15.025 121 12.580 14.911 12o 5.255 6.I60 117 2.199 3-730 17o 711 751 I06 10.181 11.181 llo 4.544 5.4o9 119 5.957 5-912 99 4.356 5-185 119 166 94 0 566 160 191 119 41o 539 131 - - - 248 298 12o 25 31 124 3.oo5 5 ,o26 1.697 loo - 1 - 129 - 198 387 195 965 1.22o 126 8.914 15.7oo 154 31.311 38.024 121 - - - 217 lo5 48 35 42 12o . 51 60 118 ll.5o7 23.798 2 0? 31.786 34.457 I08 851 1.079 13o 29.190 53.061 113 ditov je seveda zelo različna in dosti večja kot je prikazana v teh tabelah, saj tu niso upoštevati interni krediti. Povečanje čistega dohodka za 25 % smo dosegli z 10% povečanjem delovne sile, ter ob 30% povečani uporabi poslovnih sredstev. Iz prikazanega je evidentno, da se reprodukcijsko sposobnost zmanjšuje, da posamezne TOZD ne bodo zmogle same zbrati dovolj sredstev, zato bo potrebno najprej in predvsem združevanje odvečnih sredstev znotraj IMP (predvsem preko interne banke), kajti le na ta način bomo vedno znova, v praksi potrjevali enotnost (pripadnost) TOZD v IMP, ki so jo delovni ljudje v TOZD izkazovali ob preteldih referendumih. VILJEM SEMOLIČ, dipl. oec. OBVESTILO Za stalno gradbišče instalacij, kurjave, vode in prezračevanja pri ROM Dusseldorf potrebujemo vodjo monter-ske grupe. Zaželen je mlajši sodelavec VKV ali tehnik s pasivnim znanjem nemščine. Prijave in informacije pri dipl. inž. Nagliču — TOZD Inženiring, tel. 321-043 int. 201. V____________________________________J Zap. št. Beaedilo PB, Ljubljana Panoni.ja M.Sobota lndex 3 1977 lndex 191 DSSS,Ljubljana L,tub M SKUPAJ IMP Index gg .. lndex 2.085.644 2.785.676 154 1. Celotni prihodek 2. Porabljena sredstva 5. Dohodek 4. Prisp.,davki in pog. obv.iz doh. 5. čisti dohodek 6. Osebni dohodek 7. Skupna por.-stan.del 8. " -ostalo 9. Rezervni sklad 10. Del čist.doh.za posl. sklad 11. Poslovni sklad-neto 12. Amortizacija 15. Trajni viri posl.sr. 14. Krediti - eksterni 15. Povpr.št.delavcev 16. Povpr.upor.posl.sr. 17- Povpr.upor.os.sred. 28.6ol 33.318 116 8.005 6.146 77 20.596 27.178 132 2.848 4.721 166 17.748 22.457 127 14.617 16.938 116 74o I.I60 157 424 l.o45 246 412 544 132 I.005 2.184 217 - I.060 - 7o3 8o7 115 17.826 22.814 128 83 51 61 97 lo4 lo7 16.514 23.465 142 5.007 6.556 131 loS.892 15o.355 138 76.166 96.435 127 32.726 53.92o 165 7.995 9-532 119 24.731 44.388 179 25.667 36.84o 143 I.0I8 1.474 145 988 3.753 38 0 - l.o78 - - 3o4 - - -1.516 - 2.963 3.517 119 35.782 48.284 131 75.591 lo5.53o 14o 456 535 117 108.824 114.583 lo5 39.957 46.228 116 33.24o 48 .347 145 8.671 13-376 154 24.569 34.971 142 1.493 2.oo5 134 23.o76 32.966 143 2o.926 29.032 139 822 1.534 187 1.328 2.337 176 I.800 4.225 235 198 239 121 6.725 26.868 4oo 18.608 17.723 95 1.274.271 1.728.687 156 8o9.575 1.054.989 15o 155.ool 215.471 158 674.572 841.518 125 I 478.959 587-410 122 24.267 52.061 152 24.olo 60.455 252 18.654 21.544 116 1o5-969 II0.0I5 I06 59.215 - 59.24o 69.729 114 905.025 1.141.177 126 182.179 248.544 156 5.155 ' 5.671 11° 1.124.750 1.465.556 150 575-104 5oo.l55 155 S KAMERO PO VOLIŠČIH J V TOZD TEN V začetku marca smo izvolili delegate za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in delegate v organe upravljanja v IMP. Udeležba na volitvah je bila dobra, v precej TO je presegla 90%. Delegatski sistem je tako zakoračil v drugo mandatno obdobje. Izvoljenim delegatom čestitamo in jim želimo, da bi nas kar najbolje zastopali. Objavljamo fotografije z nekaterih volišč V TOZD Dvigalo V TOZD PANONIJA V TOZD SKIP V delovni skupnosti SOZD V TOZD Klima V TOZD OV V TOZD TRAA