Poštnina plačana v gotovini Cteaa 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša tnesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznaSalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, pritlicje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Racun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljnni štev. 10.666 Leto XXL Cel/e, pefefc 29. teptembra 1939 Štev. 40. Liublianski radio 0 radijski postaji v Ljubljani je izšel v »Trgovskem listu« aktualen članek, iz katerega posnemamo naslednje: Za ta teden napoveduje naša radijska postaja več govorov o delu naše radij- ske postaje v prihodnjem letu. Kakšen bo program naše radijske postaje pri- hodnje leto, torej še ne vemo, pač pa vemo že sedaj, da bo ta program zelo slab in zelo nczadovoljiv, če bo takšen, kakor je bil dosedaj. Zato smatramo za potrebno, da o našem radijskcm pro- gramu spregovorimo nekaj odkritosrč- nih, a tudi odločnih besedi. Radijska postaja ima dvojen krog po- slušalcev, domače in tuje. Temu primer- no mora prilagoditi tudi svoj program, ki zato ne sme biti le informativen in zabaven za domače poslušalce, temveč niora biti tudi reprezentativen, da do- stojno predstavlja pred tujim svetom našo domačo kulturo in da daje tujemu svetu vpogled v naše kulturno življenje. Ce pregledujemo program naše radij- ske postaje, pač ne moremo reči, da bi se naša radijska postaja teh svojih dolž- nosti zavedala. Reči moramo nasprotno, da se ne zaveda niti svojih dolžnosti do domačih poslušalcev, ker drugače pač ne bi bil njen program takšen, da se ga morajo naveličati celo fantje na vasi. Pa da govorimo konkretneje. Glasbe- ni program naše radijske postaje je v glavnem takšen, da pravijo naši radijski postaji že nekateri »harmonika-radio«. Harmoniki, citram in drugim podobnim koncertnim instrumentom je odmerjen silno velik del programa, dočim so naši resnični koncertni mojstri le redki go- stje. Pa saj ne bi nič rekli, če bi bili ti nastopi s harmonikami, citrami, trom- petami itd. na višku, toda dostikrat so na tako nizkem nivoju, da se pač ne bi smeli predvajati pred javnostjo. Zelo širok prostor je odmerjen tudi vokalnim koncertom. Nekateri od teh so tudi dobri, a vse polno jih je, ki te oce- ne ne zaslužijo. Je sicer hvalevredno, če začetnike podpiramo, toda tudi to mora imeti svoje meje in kar še ni zrelo, se tudi ne sme podajati javnosti. Poglavje za sebe tvori radijski orke- ster, kateremu ne očitamo, da ne bi imel dobre volje, ki pa je sestavljen nesreč- no in ki, ne po krivdi godcev, nikakor ne more zadovoljivo izpolniti svojih na- log. Samo poslušajte druge radijske orkeatre! Prav znaten del vsega našega radij- skega programa izpolnjujejo plošče in reči je treba, da so te dostikrat se naj- boljši del vsega programa. Seveda pa to ne velja za obrabljene plošče ali pa za plošče, ki še posebej poudarjajo veliko ljubezen naše radijske postaje do citer, harmonike, jodlarskih pesmi itd. Ugovarjali nam bodo, da naša radij- ska postaja ne more nuditi boljšega pro- grama, ker je radijskih naročnikov pre- malo in ker ima postaja premalo dohod- kov. To je sicer zelo cenen izgovor, ki pa javnosti ne more zadovoljiti, ker smo tudi že doživeli case, ko je bilo število radijskih naročnkov še mnogo manjše, program pa vendarle boljši in je še astajal čisti dobiček. Tudi s sedanjimi dohodki bi se mogel radijski program prav silno izboljšati, samo če bi bil tu prav koncept in če bi se nehala seda- nja enostranost, ki tako zelo karakteri- zira ves naš radio. Nočemo zaenkrat o tern govoriti obširneje, toda kdor pre- gleda radijske programe, nam bo moral pritrditi. Ce hoče naša radijska postaja nuditi svojim poslušalcem količkaj zadovoljiv glasben program, potem je njena dolž- nost, da poskrbi za dober orkester. Vsak teden bi nadalje morala nuditi radijska postaja res dober koncert in s sodelo- vanjem beograjskega in zagrebškega ra- dia bi se moglo to izvesti. A tega sodelo- vanja je vedno manj. Radijska postaja se mora zavedati, da je glasbeni program postaje najvaž- nejši, naravnost merilo za njeno kvali- teto. Zato je treba glasbenemu delu pro- grama tudi posvečati glavno pažnjo. Sporazum med Rusiio in Nemiiio Pred nemško mirovno ponudbo Angliii in Franciji — Skupna meja med Memiiio in Rusiio doloiena — Rusija bo do- bavijala Nemčiji surovine — Varšava pripade Nemčiji — Ureditev odnoiajev med Rusiio in balkanskimi državami — Estonska pod kontrolo Rusije Francoski uspehi na zapadni fronts Na povabilo ruske vlade je prispela nemška delegacija z zunanjim ministrom Ribbentropom na čelu v sredo v Moskvo, kjer so se takoj pričela mod Stalinom, Molotovim in Ribbentropom pogajanja o rešitvi aktuabiih političnih in gospo- darskih problemov. Pogajanja so bila končana v nočl od cetrtka na petek z naslednjim sporazumom: Ruska in nemška vlada izražata po- trebo, da se vojna med Nemčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani zaključi. Ruska in nemška vlada bosta storili vse, da se ta cilj čimprej dosežc. Ce bi pa bili ti napori brezuspešni, bosta smatrali obe vladi Anglijo in Franeijo odgovorni /a to in se bosta potem posve- tovali o nadaljnjih ukrepih. Ruska in nemška vlada smatrata po razpadu Poljske izključno za svojo na- 1oj;o, da vzpostavita na tern ozemlju rea in ob Bugu do Krišnopola proti zapadu in severno Ravaruske in Luva- čeva do Sana, nato pa ob Sann do izvira Sana. Ob<; vladi ]>riznata ti meji kot meji svojih državnih interesov in Iwsta odklo- nili sleherno tuje vmešavanje v to zade- vo. Ozemlje zapadno od omen jene čite prevzame Nemčija, zapadno od te črte pa Rusija. Obe vladi smatrata ta spora- zum za zanesljiv temelj za nadaljevanje prijateljsldli odnošajev med Rusijo in Nemeijo. Med Rusijo in Nemeijo bodo urejeni gospodarski odnošaji in bo tudi urej^n medsebojni blagovni }>romet. Rusija bo dobavljala Nemeiji surovine, Nerneija pa Rusi>i industrijske izdelke v taki meri, da bo dosežen maksimum, kakor je bil v preteklosti. Zadevna pogajanja se bodo kmalu zaeela. Po tern sporazumu bo torcj Varšava pripadla Nemeiji, Rusija pa bo dobilal m. dr. bogate poljske petrolejske vrelce in bo imela na bivšem poljskem ozem- lju v celoti skupno mejo z Rumunijow Varšava se je po strahovitem nemškem obstreljevanju po 22-dnevni junaški borbi prtnlala. Docela opustošeno mesto so danes zasedle nemške čete. Tudi trd- njava Modlin se je predala Nemcem. Estonska je pristala na ruske zahteve, čno poškodovati Siegtrie- Finis Poloniae« (konec Poljske). Ta vzklik ni nov, ampak ima že svojo zgodovino. Uradna »Südpreussische Zei- tung« z dne 25. oktobra 1794 je trdila, da je poljski nacionalni junak Kosciusz- ko v bitki pri Maciejowicah 10. okto- bra 1794 zbežal in obtičal v peščenem griču ter da so mu kozaki ustrelili ko- nja izpod telesa in da je bil, ko je sko- čil s konja, ranjen na zadnjem delu glave. List jc trdil, da je bil nato pre- nešen na štirih kolih v tabor, kjer je izročil sabljo, in pri tern vzkliknil: »Fi- nis Poloniae!«. Iz tega časopisa se je ta vest razširila in prešla v literature Kosciuszko je vsled tega pisal 12. no- vembra 1803 političnemu pisatelju Louisu Philippu Segurju, ki je bil trditev o tern »reku sprejel v neko svojo knjigo, pi- smo, v katerem je odločno demantiral, da bi bil kdaj kaj takega vzkliknil. To pismo je zanimivo tudi za današnje ca- se. Zato ga objavljamo v izvlečku. Kosciuszko piše: »Gospod grof! Prezrl sem Vam omeniti še neko dnigo na nesrečno bitko pri Maciejowi- cah se nanašajočo okoliščino, ki jo nujno želim pojasniti. Nevednost ali zlohotnost se trudita podtakniti mi izraz »finis Poloniae«, ki bi ga naj bil izrekel onega nesrečnega dne. Toda bil sem prvič že pred kon- cem bitke skoraj smrtno ranjen in sem prišel šele dva dni potem, ko sem se i-ahajal v rokah svojih sovražnikov, zo- pet k zavesti, drugič bi bil tak vzklik, če je že v ustih vsakega Poljaka brez- irmen in zlocinski, tak še bolj v mojih. Ko sem pozval poljski narod k obram- bi zemlje, neodvisnosti, dostojanstva, slave in svobode domovine, je narod (Jobro vedel, da nisem poslednji Poljak in da z mojo smrtjo, najsi bo na bojišču r.li drugod, Poljska ne more prenehati, ne sme prenehati. Vse, kar so Poljaki od tedaj storili v slavnih poljskih le- gijah, in vse, kar bodo še v bodočnosti storili, da zopet pridobijo svojo domo- vino, je zadosten dokaz, da, če smo mi vdani bojevniki tc domovine umrljivi, jo Poljska neumrljiva. Nikomur vsled tega ni dovoljeno izrekati ali ponavljati sra- motni izraz: »Finis Poloniae« . . . Pariz, 31. oktobra 1803. T. Kosciuszko.« Znano je, da so Poljaki na Kosciuszku po krivici podtaknjeni izrek odgovorili s koračnico neznanega pesnika »Jeszcze Poljska nie zginela.« To himno, ki je znana po vsem svetu, je najprej pela poljska legija, ki jo je zbral Dombrow- 3ki leta 1796 pod Napoleonom v Italiji. Dr. K. Ova katollika duhovnika o o politiki tretjega rajha DNB poroča iz Berlina 27. septembra: Slovaški ministrski predsednik msgr. Tiso je poslal Hitlerju naslednjo brzo- javko: Globoko sem ganjen zaradi pri- jateljskih besed priznanja, ki ste jih naslovili na sloraški narod, na njegovo vojsko in na mene. Zelim vam g. državni kancelar, izraxiti našo hvaležnost. Kakor sem to störil dne 13. marca letos, tako vas tudi sedaj ponovno uverjam, da ae ne bo nihče razočaral zastran slovaške- ga naroda, kdorkoli želi v Evropi zgra- diti trajen mir na temelju narodnega napredka. Dejstvo, da ostanemo na nemški strani, je nov dokaz nasega pre- pričarrja, da sodelujemo pri pravieni stvari in da nismo pozabili, kaj sta Nemčija in njen vodja storila za nas. Iz Pariza pa javljajo brzojavno ist^ga 27. septembra: Bivši češkoslovaški minister dr. Šra- mek je prispel iz Prage v Pariz, kjer je izjavil, da je pobegnil, ker ni mogel več gledati, kako se v češko-moravskem protektoratu preganja katoliška cerkev. Iz življenja Čefiov V češko-moravskem protektoratu si smejo vojaki nabavljati le toliko živ- ljenjskih potrebščin, kolikor jim jih je že v naprej odmerjenih. Kopičenje vee- jih zalog je prepovedano. Isto velja tudi za njihove rodbine, ki dobijo le toliko živil, kakor je določeno za ostaln civilno prebivalstvo. Zato baje ni utemeljena domneva, da bi zakrivila sedanje po- manjkanje izvestnih življenjskih potreb- sčin navzočnost dela nemške vojske od- nosno njeni nakupi v lastne svrhe. Vsled vladine odredbe z dne 13. julija 1939 so uvedeni v češko-moravskem protektoratu na vseh poštah napisi in štampiljke poštnih uradov v nemščini in češčini, pri poštnem ravnateljstvu pa samo v nemščini. Nemško trgovinsko ministrstvo je uvedlo tudi v češko-moravskem protek- toratu rodbinske izkaznice za živila. Vsak konzument si mora izbrati svojega trgovca in to javiti občini. Kupovati sme potem samo pri onem trgovcu in sicer na podlagi rodbinske izkaznice. Isto ve- lja tudi za gostilne, hotele, zavode, bolnice, zavetišča itd. Na izkaznici je zabeleženo število oseb, ki se smejo pre- hranjevati s pomočjo te skupne izkazni- ce, ki jo mora občina prej kontrolirati. Za prestopke je določena stroga kazen. V češko-moravskem protektoratu sta bila med drugimi aretirana tudi bivši predsednik senata dr. Soukup in pred- sednik bivše češke socialnodemokratične stranke Hampl. Madžarski «živffenjsfri prof for* Madžarska propagandna revija »Hun- gary Quarterly«, ki izhaja v angleščini, je objavila pred kratkim članek Denisa Janossyja pod naslovom »Zivljenjski prostor Madžarske«. V tern članku čita- mo, da so bile »posledice trianonske mirovne pogodbe fatalne za človeštvo, Ler sta razkosanje Madžarske in propad habsburške monarhije onemogočila mad- žarskemu narodu njegovo tradicionalno vlogo med vzhodom in zapadom«. Dalje trdi pisec tega članka, da je bila Mad- žarska edini kulturni činitelj in predstav- nik zapadne kulture v Srednji Evropi in na Balkanu in da se je treba za ves kulturni razvoj slovanskih in ostalih balkanskih narodov zahvaliti protekciji in iniciativi Madžarske. Clankar tudi pravi, da so madžarski magnati podpi- rali hrvatski in slovaški jezik, a da je bilo ravno tako tudi s Srbi, ki jim je prihajala vsa kultura z madžarskega rodročja ... Kakor vidimo, je teorija o življenj- skem prostoru kakor ustvarjena, da falzificira zgodovino in skali zdrave po- glede na sedanjost. Borba proti nezakonitosti Po beograjskem listu »Napredu«, ki ga izdaja univ. prof. dr. Mihailo Hie, po- snemamo: »Ko je bil v naši državi uveden novi politični kurz in so prenehali veljati raz- logi, ki so bili merodajni za vmešavanje v posle izvestnih naših korporacij, smo upravičeno smatrali, da je tako vme- šavanje končano in zrelo, da se likvidira. Nadejali smo se, da bodo kulturne, na- cionalne in sociable institucije, ki so bile prizadete po onih prejšnjih izrednih ukrepih, same zahtevale, da se jim vrne možnost, da prično zopet normalno svoje življenje. Vsi smo s simpatijami sprem- ljali njih napor, da si očuvajo samostoj- nost v svojem delovanju. Danes upravi- čeno pričakujemo od njih iniciativo za korake, da se jim-vrne prejšnja svobo- da za uspesno delovanje. To ni samo moralna potreba, marveč tudi njihova dolžnost. Ne smemo iz brezbrižnosti do- pustiti, da bi si pridobili stalnost začasni in protizakoniti ukrepi, proti katerim smo prej nastopali. To bi demantiralo iskrenost prejšnjih naših naporov in upravičevalo vsak izreden ukrep in pri- tisk v bodočnosti, kar bi imelo v življe- nju naših kulturnih, socialnih in nacio- nalnih ustanov nedogledne škodljive posledice.« Vera in politika »Delavska pravica«, glasilo krščan- skega delovnega ljudstva, citira nasled- nje besede papeža Pija XI.:. »Ali naj se katoličani iste dežele zdru- žijo v eno samo stranko? Tega jim ni treba storiti. Katolištvo nudi visoka in zelo dragocena spozna- nja za urcditev gospodarskega in politič- nega življenja. Oblikuje vesti in goji kreposti, ki so nujno potrebne tako iavnemu kakor zasebnemu življenju. Obenem pa prepušča človeku skrb in plemenito nalogo, da si poišče načine njih uporabe in rešitve v posameznih primerih spremenljivega vsakdanjega življenja. In v teh posameznih stvarnih položajih, v presoji dejstev in v izbiri sredstev ne more nihče hoteti biti ne- zmotljiv. Dasi je res, da mora vse oživ- ljati isti katoliški duh, vendar ne more nihče izmed njih nastopiti kot kak iz- ključni predstavnik katoličanstva. Kaka »katoliška stranka« bi poyzro- čila dvojno škodo, ker bi se na eni strani zdelo, da smatra za katoličane druge vrste tiste odkrite vernike, ki ne bi delili njenega političnega mišljenja, in ker bi na drugi strani s svojimi dvom- ljivimi ali celo pomanjkljivimi nastopi škodovala katoliškemu imenu pri drugih državljanih.« Pripravimo svo/a jadra ! Srce mi poskakuje ob veliki misli, da je Slovencem od nekdaj dana zapoved, naj si ustvarijo svojo srečno domovino. V tern veseliu me ne motijo niti naše nesreče niti naše slabosti niti težak ko- rak današnje zgodovine. V globini svo- jega bitja čutim stoletno pričakovanje tega, kar prihaja. Za zastrtim nebom ča- ka naš veter, pripravimo svoja jadra! (E. Kocbek v »Dejanju«) fComisarjf v avtonomnih mestnih občinah »Delavska politika« poroča, da je pri- čakovati v bližnjih dneh imenovanje komisarjev v mestnih občina z lastnim statutom na področju vse države. Do- slej so bili imenovani komisarji samo na Hrvatskem. Za imenovanje prihajajo v poštev aktivni ali pa upokojeni sodni- ki, ki se niti kot upokojenci niso poli- tično vidno udejstvovali. Na ta način hočejo onemogočiti nadaljevanje stanja v občinah, ki je bilo ustvarjeno pod Stojadinovicevim rcžimom, in ustvariti predpogoje za izvedbo svobodnih volitev, kadar bodo razpisane. Te namere osred- nje vlade je treba samo pozdraviti, z že- ljo, da bi prišlo po imenovanju komi- sarjev tudi kmalu do svobodnih in tajnih volitev z uporabo čistega proporca. X Volitvc v senat bodo 12. novembra. V četrtek je izšel v Beogradu naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II.f po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog notranjega ministra in po zasli- šanju ministrskega sveta na podlagi čl. 1 in 2 zakona o volitvah senatorjev sklenili: Volitve senatorjev za Sestlet- j no razdobje bodo v vsej kraljevini v ne- deljo 12. novembra 1939 po določilih za- kona o volitvah senatorjev. Dan sklica- nja senata, izvoljenega 12. novembra 1939, bo določen s kraljevskim ukazom. Notranji minister n^ij izvoli izvršiti ta ukaz. X Novi politični zakoni. Ministrski svet je na seji 27. t. m. ,razpravljal o političnih zakonih in sklenil, da se takoj začno izdelovati volilni in drugi politič- ni zakoni. Ministrski svet je poveril pra- vosodnemu ministru dr. Lazarju Marko- viču r.alogo, da sestavi predlog volilne- ga zakona na podlagi splošnega, nepo- srednega in tajnega glasovanja po listah in proporčnem sistemu- X Nova vlada v Rumuniji. Predsednik rumunske vlade general Argesanu je podal ostavko. Novo vlado je sestavil Argetoianu. Zemunska vremenska napoved za aoboto 30. t. m.: Delno oblačno, pone- kod jasno in hladno vreme. Kino METROPOL Cef/e 29. in 30. sept, film Sestra ali ljubica Z o u - Z o u ki je poln luksuza, razkošnih in pikantnih seen, divnih pesmi in čarobnih plesov, ki jih izvaja JOSEPHINÄ BAKER j Od 1. do 3. oktobra JARZANVHAREMU Opasne in misteriozne pustolovščinc v sreu džungle. Strast sultana Ben Alija Eleanor Holm Gleen Morris Domaie vesti VSEM NAROCNIKOM ki niso se ničesar nakazali na račun naročnine in ki do 1. oktobra t. I. ne bodo poravnali naročniiie, bomo s tem dnem ustavili posiljanje lista in za- ostalo naročnino ixterjali. Uprava »Nove dob*;« — Kazni za razširjevalce lažnih vestL Uprava policije v Beogradu objavlja dnevno v listih imena onih, ki so bili od uprave kaznovani zaradi razširjenja lažnivih vesti in vznemirjanja prebival- stva. Z 20 dnevi zapora so bili kaznovani neki tesar, pekovski pomočnik, natakar, kočijaž in pek. Uprava policije v Beogra- du se nadeja, da bodo prebivalci sami napravili konec temu grdemu počctju. — V južnih banovinah je nad 40OJ000 Slovencev. Poleg hrvatskega vprašanja ki je bilo pred kratkim rešeno in se bo še izpopolnilo, obstoji tudi slovensko1 vprašanje. Tu ne gre za vprašanje Slö- venijc kot take, marveč za Slovencc, ki prebivajo v ostalih banovinah Jugosla- vije in ki so bili vedno prepuščeni sa- mim sebi in svoji skromni podjetnosti. ¦ Statistika nam pove, koliko Slovencev je v banovinah izven Slovenije: banovi- na Hrvatska (velik del gozdnih delav- cev, delavccv ostalih strok, mornarji, obrtniki, trgovci in uradniki) 138.500; dunävska banovina (razni delavci, obrt- niki in uradništvo) 82.000; moravska banovina (rudarji, steklarji, kovinarji itd.) 54.800; vardarska banovina (po- ljedelci, delavci in uradništvo) 49.300; drinska banovina (uradništvo, delavci in ostali poklici) 35.950; vrbaska banovina (rudarji, lesni delavci, zasebniki in urad- niki) 17.000; zetska banovina (uradniš- tvo in ostali poklici) 7.250; uprava me- sta Beograda z Zemunom in Pančevom (večinoma uradništvo, delavci in obrt- niki) 21.200. V celem imamo torej 407 tiloč naših ljudi v banovinah izven Slo- venije, a v to številko ni všteto vojaš- tvo in orožništvo. To je lepo število, ki da mnogo misliti. — Ra\Tiateljstvo SUZOR-ja razpušče- uo. Minister za socialno politiko in na- rodno zdravje dr. Budisavljevič je pod- pisal odlok, s katerim je ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delav- cev v Zagrebu razrešeno. Za komisarja je postavljen bivši veliki župan dr., Juraj Gašparac. — Pocenitev soli. Upravni odbor sa- mostojne uprave državnih monopolov je izdal odlok, da se zniža cena soli za ljud- sko hrano in sicer: a) kamelie soli v zrncih, morske debele in drobne ter v briketih kakor tudi jodirane soli od 2.50 na 1.50 din za 1 kg; b) kamene zmlete ter morske zmlete soli od 2.75 na A»50 din za 1 kg; da se znižajo prodajne cene cienaturirane živinske soli iifBicer mor- ske sušene, drobljene in v briketih od 1.25 na 0.50 din za 1 kg, morske ka- mene zmlete pa od 1.50 na 0.50 din za 1 kg; da se poviša cena sušene soli za industrijske namene od 0.60 na 0.75 din za 1 kg. — Clanom Vodnikove družbe! Se pol- drugi mesec, pa bodo izšle letošnje knji- ge Vodniliove družbe.' Letošnji knjiäni dar obsega sledeče knjige: ilustriraao, Vodnikovo pratiko za leto 1940., pove3t znanega pisatelja Ivana Albrehta »NebQ gori«, kriminalno povest mlade pisat^i; ljice Ljube Prennerjeve »Neznani stor^; lec« in ilustrira.no poljudno - medicinsk^o, knjigo zdravnika - specialista dr. Janka Hafner ja »O boleznih ušesa, nosa : Jn grla«. Lep književni dar za borih 20 di- nar jev. Ne zamudite te lepe prilike! Brž se včlanite pri svojem poverjeniku inne pozabite opozoriti na ta književni dar, ,Stev. 40. »NOVA DOBA« 29. IX. 1939 Sferan 3 tudi svoje znance in prijatelje — ali pa se prijavite pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. Lahko pa ku- pite na poštnem uradu položnico in na- kažete znesek 27 din, t. j. 20 din člana- rine in 7 din za odpremne stroške. Na položnico napišite Vodnikova družba v Ljubljani, Ljubljana, št. 14.520. — »Kako naj si uredimo na.še domovo za obrambo pred letalskimi uapadi« jc naalov brošure, ki jo ie spisal inž. Stan- ko Dimnik in jo je izdal in založil Ko- mite tehničnega dela v Ljubljani. Bro- šura vsebuje praktična navodila za na- pravo zaklonišč pred letalskimi bomba- mi. Stane 5 din in se dobi v vseh knji- garnah. _ »Mali fcospodar«,.! Osrednje društvo rejcev malih živali za Slovenijo s sede- žem v Ljubljani je pričelo izdajati svo- je glasilo z imenom »Mali gospodar«, ki bo izhajalo mesečno. »Mali gospodar« je strokovni list za rejce malih živali in bo skušal zajeti življenje in delovanjo revnejaih slojev, t. j. malih poaestnikov, obrtnikov in delavcev. Pravkar je izšla prva, propagandna številka tega novega lista z naslednjo zanimivo vsebino: Ing. Anton Greif: Naš program. Tit Grear: Misli. Leopold Pajk: Tudi mladina mora sodelovati. Dr. Sime Zibert: Reja sred- njih in malih domačih živali z narod.no gospodarskega stališča. Franc Pengov: Nekaj načelnih misli o našem perutni- narstvu. Posavec: Gospodarske korisli perutnine — kokoši, rac, gosi in pura- nov. Leopold Paljk: Kokoši se golijo. J. Ahčan: Higiena v preutninarstvu. Ivan Srčnik: Ali se splaoa rediti do- mace kunce? Ivan Petelin: Golob. Dra- go Grabnar: Zatrimo golobe! Janko Hladnik: Kaj pa kozjereja? Franc Wer- nig: Redilnost. in uporaba pesnega liftja za krmo. Dr. Janko Koren: Veterinar- ski kotiček »Malega gospodarja«. Rafa- el Kampuš: Angorska volna. Ce##e m okolica c Zakljueek tiskovnc tožbo proii inž. Gvidonu MayerjuU Gostilničarska jnvo- varna v Laškem je vložila proti inž. Gvidonu Mayerju tiskovno t.ožbo zaradi raznih letakov in izjav v listih proti Go- • etilniča-rski pivovarni. Za<3evna razprava je bila določena za danes pri okrožnem sodišČu v Celju. Razprave pa ni bilo, ker je bila pred tern dosežena poravnava c Navodila za vaje za obrambo pred zrofriimi napadi in sicer za dnevne in nočne vaje sta izdala mestno poglavar- stvo v Celju in krajevni odbor za zašči- to pred napadi iz zraka. Navodila so bila razdeljena po vseh hiäah in so tudi jav- no nabita. Opozarjamo vse prebivalstvo brez izjeme, da prečita ta navodila in se v primeru dnevne ali nočne vaje toe- no ravna po njih. c Koncert vojaške godbe. Celjaka vo- jaSka godba je priredila pod vodstvom kapelnika g. Petra Fabijanoviča v sobo- to zvečer v mali dvorani Celjskega do- ma koncert v korist RdeČega križa. Vo- jaska godba je nudila lep umetniški uži- tek ter je žela za svoje precizno in do- vrSeno izvajanje splošno odobravanje. Koncert pa je bil žal le srednje obiakan. Celjani bi bili morali pokazati pač več razumevanja za ta koncert, zlasti ker je bil prirejen v korist Rdečega kma, ki ga je treba v teh časih še prav po- sebno podpirati. c Zahvala. Sreski odbor Rdečega križa v Celju se iskreno zahvaljuje vseni in vsakomur, ki je pripomogel k lepemu uspehu v tednu Rdečega križa. Posebno se zahvaljuje komandi mesta za dva brezplačna promenadna koncerta voja- ške godbe in prebivalstvu mesta Ce- lja, ki je v tednu Rdecega križa izka- zovalo društvu svoje razumevanje in naklonjenost. Teden Rdečega križa je bil zaključen v soboto 23. t. m. s koncertom vojaške godbe v Celjskem domu v ko- rist Rdečega križa. Odbor izreka kapel- r.iku g. Petru Fabijanoviču svoje pri- znanje in najlepšo zahvalo. c Sokolsko društvo Celje - malica opozarja, da bo vpisovanje za vse oddel- ke zaključeno v soboto 30. t. m. Po tern roku ne bo sprejemalo nikogar več k telovadbi. c Redna telovadba starejših bratov sokolskih dru|tev Celja - matice in Ce- lja I se bo prieelo v torek 3. oktobra ob 18.30 v telovadnici v Sokolskem do- mu v Gaberju. Pridlte vsi! Sprejemajo se tudi novinci. Vsako soboto in nedeljo in nad;.ilje vsako sobolo in nedeljo sveže domače koline Vabi gostilna „PRI MOSTU" v Colju c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 3. oktobra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Glasbcna Matica v Celju. Ker je bil rok za vpis v glasbeno solo naknadno podaljšan, se novi in stari gojenci še vedno sprejemajo. c Oljski šahovski klub je otvoril novo sezono v sredo zvečer z brzoturnirjem za prvenstvo v mesecu septembru. Pr- venstvo si je priboril talentirani šahist osmošolec Jože Cernelč z 9 točkami iz- med 10 dosegljivih. Sledijo gg. inž. Sa- jovic, Schneider, prof. Tavčar in drugi. c Dr. Stjepan Ivic v Olju /opet red no ordinira. c Uretlba o xatiranju draginje in proti brezvestni špekulaciji. Združenje trgov- cev za mesto Celje objavlja: Ravnokar t jc izšla nova uredba o zatiranju dragi- nje in brezvestne špekulacije. Opozar- jamo vse svoje elanstvo na to velevažno uredbo, ki je bila že objavljena v dnev- nem časopisju in v »Trgovskem listu« j dne 25. septembra 1939 St. 103. Zaradi poznejše kontrole še posebej opozarja- mo na določbo čl. 6, da mora vsakdo, ki prodaja življenjske potrebščine in ostalo blago v trgovini, na trgu, tržišču ali na drugem mestu, na vidnem mestu posa- mič ali v skupnem ceniku označiti cene posameznih predmetov, tako da jih ) lahko jasno vidi vsakdo. Za življenjske potrebšeine (ljudsko hrano) se po tej uredbi smatrajo jedi, pijače in živinska !\rana, obleka, obutev, kurivo in raz- svetljava, poljedelske naprave, poljedel- sko orodje in ostala sredstva, ki so po- trebna za kmetijsko proizvodnjo, po- gonski material, gradbeni material, sta- novanja in lokali, drugi predmeti nujne potrebe, material in orodje za izdelavo prej imenovanih predmetov. Uredba ob- sega med drugim tudi prepoved kopiče- lija blaga, način prodaje na trgih in sejmih, prepoved dogovorov zaradi zvi- šanja cen, dopustni običajni trgovski dobiček, odbore za zatiranje draginje, najemnine lokalov in stanovanj, kazni, ki so zelo obeutne itd. Opozarjamo svoje članstvo, da si to uredbo preskrbi in sv ravna po njenih navodilih. c Odpiranje in zapiranje trgovin. Združenjc trgovcev za mesto Celje spo- roča: V zadnjem času se množijo pri- tožbo, da se vsi trgovci v območju celj- ske mestne občine ne drže odpiralnega in zapiralnega časa v smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovln. Tako nekateri odpirajo svoje lokale prezgodaj, posebno v jutranjih urah, drugi zopst zapirajo trgovine po določenem Času. Da v bodoče ne bo več povoda za pritožl^o. prosimo in opozarjamo elanstvo, da kar najtočneje upošteva odpiralni in zapiral- ni čas, ki je sledeč: trgovine v celjoki mestni občini naj se odpirajo ob pol 8. in 14., zapirajo pa ob pol 13. in 18. od- norno ob sobotah in dncvih pred praz- rin;.I ob 19. Samoobsebi je umevno, da mora ob nedeljab in praznikih delo v trgovinah počivati. c Opozorilo glede posioMiih knjižio. Združenje trgovcev za mesto Celje opo- zarja svoje elanstvo, da mora jo vsi na- meščenci brezpogojno inieti poslovne knjižice, za kar so oni, kakor tudi delo- dajalci odgovorni. Prosimo torej elan- stvo, da nemudorna ukrene, da si vsi tr- govski pomočniki in pomočnice ter tr- govski vajenci in vajenke čimprej naba- vijo omenjene knjižice pri zdruzenju, ker ne sme ob koncu leta nihče ostati brez knjižice, brez poslovne knjižice pa tudi ne sme biti nihče sprejet v službo. Poslovna knjižica stane 10 din, vsakdo pa mora prinesti s seboj dve novejši fo- tografiji in vse potrebne dokumente. c Poučno - zabavni izlct v Slovejiske ftorice in Prckmurje. V nedeljo 8. okto- bra bi se odpeljali izletniki ob 6. zju- traj izpred kolodvora v Celju, si ogle- dali slovečo cerkev na Ptujski gori, v Ptuju muzej, se ustavili v Ljutomeru, bi obedovali v Murski Soboti, obiskali Radence, občudovali razgled s Kapele, se peljali skozi Sv. Trojico v središče Slov. goric v St. Lenart, od tarn proti domu skozi Maribor. Voznina z udobnim ovtobusom znaša za osebo 60 din. Izlet bo, ce bo dovolj prijavljencev. Prijave sprejema Putnik v Celju. Tarn si je mo- goče ob vplačilu voznine v avtobusu iz- brati mesto. Tarn se dobijo tudi sicer vse informacije. c Otrok je izginil. V četrtek popoldne je izginil' od svojega doma v Cretu jiri Celju triletni Martin Cretnik, sinr-sk Matilde Cretnikove v Cretu štev. 23. De- ček ima svetle lase, je krepko razvit ter ima na sebi mornarsko obleko, rdečo dalmatinsko čepico, visoke čevlje in 3ive nogavice. Kdor bi kaj vedel o dečku, naj to iavi teharski občini ali pa oroi- niški postaji v Storah. Med. univ. dr. Drago Music zdravnik je otvoril ordinacijo za splošno prakso (Röntgen) v Celju, Cankarjeva c 7/1, Telefon 2b4 Ordinira (začasuo): od 8. — 9. dop. in od 1. — 3. pop. c Vsi lastniki orožnih listov, ki še ni- so plačali banovinske takse na orožne li- ste, se pozivajo, da plačajo banovinsko takso takoj pri predstojništvu mestne policije v Celju v sobi štev. 42. Vsakdo naj prinese s seboj za vsako orožje ba- novinski kolek za 25 din. c Po bratovem pogrebu je podlegel Itapi. V torek ?;jutraj se je odpeljal 78- letni poštni poduradnik v p. g. Jože Deleja iz Celja v Mozirje na pogreb svo- jega brata, 83-letnega posestnika in to- sarskega mojstra Antona Deleje v Mo- zirju. Jožetu Deleji je dopoldne med po- grebom postalo slabo, a je kljub ternu vztrajal do konca. Ko se je vračal s pokopališča in prispel do svoje rojstne hiše, se je onesvestil. Zadela ga je kap in je na mestu izdihnil. V četrtek do- poldne so ga položili na mozirskem po- kopališču k zadnjemu počitku. Pokojni jo služboval dolgo vrsto let v Celju. Tu je ostal tudi po upokojitvi. Do svoje smrti je bil mladeniško oil in poln ve- drega humorja. V Celju jc bil splošno znan in priljubljen. Bodi mu ohranjeu lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Umrla je v četrtek zjutraj zadeta od kapi posestnica ga.. Ivana Okornova v Smarjeti pri Celju. Pogreb bo v sobo- to ob 9. dopoldne iz Smarjete na poko- paliače v Vojniku. Pokojni bodi ohra- njen lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Zetev smrti. Na Krekovi cesti 23 je umrla v nedeljo v starosti 82 let zaseb- nica ga. Ana Marija Sprungova, mati soproge vrtnarskega mojstra ge. Barba- re Zelenkove v Celju. V soboto je umr- la v Mestnem zavetišču 80-letna zaseb- nica Neža Fabjanova, roj. Perdihova, v celjski bolnici pa je umrl posestnik Franc Iglar od Sv. Lenarta nad Laškim. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Kronika ncsrec. V Šmartnem v Rož- ni dolini je padel 30-letni delavec Jakob Trobiš pri nakladanju lesa ter se poško- doval po glavi in si zlomil desno roko v ramenu. V Westnovi tovarni v Ga- berju je v soboto popoldne stroj zgrabil 19-letnega delavca Stanka Jagodiča iz Trnovelj za levo roko in mu zmečkal palec. V St. Juriju ob juž. žel. si je 34-letni posestnikov sin Josip Kukovič doma pri padcu zlomil desno roko v ra- menu. Ko je vozil 58-letni preužitkar Jakob Kiašeek od Sv. Krištofa pri La- škem v soboto s parom volov po cesti, sta se vola 3plasila in sta zdirjala po Breda: Narodni obicaii iz okolice Graianiee v Bosni V Bosni je ohranil narod poleg svo- iih pestrih narodnih noš tudi mnogo le- pih običajev, ki jih drugod ne najdete. Ti običaji imajo deloma globlji simbolni pomen, drugi pa služijo samo v zaba- vo. V naslednjem vam bom opisala tu- kajänje konjske dirke, ki jih prirejajo spomladi, poleti in v jeseni ob nedeljah popoldne in so združene z narodno ve- selico. Tekmo priredi premožnejsi mu- fflimanski kmet, ki je zadovoljcn s sna- ho, ki mu jo je pripeljal sin v hišo. Po bližnji in daljni okolici se naglo razve, da namerava n. pr. Hadži - efen- dija prirediti prihodnjo nedeljo konjsko dirko. 2e mnogo pred napovedano uro 533 zbore na določenem prost.oru na cesti velika množica ljudi, ki nudi v svojilr orientalskih oblačilih prav zanimivo sli- ko. Posebno skupino tvorijo fantje, ki držijo na povodcih svoje dorate (rjav- j ce) in zekane (bnlce). Zabavo pričenjajo moški s tekom. Gruča fantov pa tudi starejših mož ao r.a dano znamonje zapodi proti cilju. Na vsaki strani cc3te stojc gledalci, ki tekmovalce z glasnimi, živahnimi klici, žvižganjem in ploskanjem vzpodbujajo k čim večjemu naporu,. Spočetka ni vi- deti, da bi se tekmovalci posehno po- trudili, šele proti koncu se razvije med njimi ogorčena borba za prvo mesto. Zmagovalec dobi za nagrado srajco ali kakšno drugo praktično darilo. Ko je končano, se prično konjske dir- ke. Množica je vznemirjena; vsa nestrp- na pričakuje začetka. »Boš videl, da bo danes Vidra prva«, reče Omer. — >Jaz bi preje rekel, da bo Alat«, mu oporeka Tbro. Konji so medtem že pripravljeni. Na strel iz samokresa jih fantje izpu- ste in poženejo same po cesti. Publika, ki stoji ob progi, je navdušena. Rkače, kriči, žvižga. Veasih tekmuje po 15 konj naenkrat. "nnimivo je opazovati njihove napore. Videti je, da živali razumejo, za kaj gre, in se z vnemo borijo za prvo me- sto. Na cilju so lastniki konj, ki seveda z veliko nestrpnostjo pričakujejo izid. Lastnik zmagovalca dobi 2 m platna in 4 lepo vezene robce. Tudi naslednji trije dob.jo po kakšno darilo. Po tekmi je zabava za mladino. Dekle- la, ki so se seveda praznično oblekla in nakitila z dukati, se primejo za roke, .-klencjo krog in hodijo počasi v krogu. Oko)! fitojo fantje. Vsak ima cigareto v roki. Ko pride mimo fanta dekle, ki mu je všeč, si vtakne fant cigareto v usta. Ako je fant dekletu po volji, mu jo dekle prižge. Potem se nekaj časa raz- govarjata; medtem kolo stoji. Po razgo- voru fant ugasne cigareto. Ko pa pride dekle drugič mimo fanta, mu zopet pri- ige cigareto. To se večkrat ponavlja. Kckateri fantje si dado prižgati cigare- to od več deklet. Tako se mladina med seboj spoznava in ta poznanstva se več- krat končajo z zakonom. Cudno je njihovo pojmovanje ženske Icpote. Na obraz ne gledajo mnogo. Cim močnejše je dekle, tern lepša se jim zdi. • Rodna je« — pravijo in mislijo pri tern, «a je sposobnejša za delo. To pa je za i'ijo glavno. Tekme so potem dolgo časa predmet razgovorov na vasi. Naši fantje in možje bi se gotovo smcjali, če bi videli Bosance, kako pa- sojo ovce in koze ter zraven pletejo. Pletejo nogavice, copate in čepice, tako ?vanc belice. Oče nauči 3ina in tako gre to iz roda v rod. Zenske po vaseh vec'i- »oma nc znajo plesti. Ce vidijo žensko plesti, pravijo: »Kje imaš pa moža?« Mnoge siromaane družine se v glavnem preživljajo s pletenjem belie. Pletejo vsi: oče, sin in ded, včasih celo žena, če ima Čas. Posebno poleti kupujejo belice, ker jo for, prevroc, pa tudi dražji. Belica stane samo 5 dinarjev. Spletena je nagloi Pride žena k pletilcu in reče: »Daj — Boga ti — ispleti mome sinu belicu.« In ko ona »kohveniše«, t. j. pije črno kavo in malo pokramlja, je čepica že gotova. Musliman ne sme biti nikoli go- loglav. Majhni dečki sicer navadno ne nosijo čepic, zato pa imajo dolge lase, ki jim segajo do ramen, tako da je težko ločiti po obrazu fanta od deklice. ------------------- .1 P. St.: V mlinu V mlinu ob potoku pod vasjo živijo tri glave treh rodov. Vsi nekam hrepe- nijo in trpijo po svoje, mlin pa jim poje svojo pesem, kadar se nabere v soteski dovolj vode, kar pa je večinoma le v jeseni. Ko ljudje požanjejo, prine- se jo žito še v mlin, pozneje si ga sami meljejo v gluhih nočeh na žrmljah. Monotono brnijo žrmlje kar polovieo noči, roke se vrte kar iz navade v kro- gu, četudi so oči zaprte in skuša vse ostalo telo počivati za trud naslednje- ga dne. V potoku pa pozimi zamrznejo vode, pomladanske povodnji zamaaijo jez in poletna vročina potok izsuši. Le kak dan v tednu se nabere še dovolj vode, da more mlinar mleti za se in za posebno nepotrpežljive sosede. Kadar pa mlin stoji, takrat kmetujejo mlinarji, Stran 4 »NOVA DOHA« 29. IX. 1939 Stev. 40. cesti. Krašek je padel pod voz. Kolesa so šla čezenj ter mu zlomila desno no- go in ga poškodovala po hrbtu. V Pe- trovčah je padel 15-letni delavčev sin Franc Mimik s kolesa in si zlomil levo roko v zapestju. Pri padcu s kolesa sta se v nedeljo ponesrečila 48-letni zdravi- liški vratar Ivan Koritnik iz Laškcga in 15-letni mizarski vajenec Martin Ko- larič z Dola pri Hrastniku. Koritnik si je zlomil levo roko v ramenu, Kolarič pa je padel na crsti v Smarjeti pri Rimskih toplicah ter si prebil čeljust in izbil vcč zob. Istega dne si je šestletni sinček gc- ometra Stanko Perčič v Cclju pri padcu zlomil desno roko v zapestju. Na Re- cici ob Savinji je padla enoletna hčerka krojaškega mojstra Milica Piklova v nedeljo doma v stanovanju in si zlomila desno ključnico. V Smarju pri Jelšah je padel 13-letni posestnikov sin Jakob Silkovič v nedeljo s slive in si zlomil levo roko v ramenu. Ko je gnal 17-letni mesarski vaiencc Vladimir Ivekovič iz Celja v torek telico po cesti v Laškem, ga je dohitel neznan avtomobil in ga podrl na tla. Ivekovie je dobil občutne poškodbe na glavi in desni nogi. V Ju- vanju pri Ljubnem je padel ¦enoletni dninarjev sinček Ivan Nagiie doma čez prag in si zlomil levo roko. V Rogaaki Slatini si je 29-letna steklarjeva žena Ana Senečičeva pri padcu doma nalomi- la desno nogo nad gležnjem. Ko je 39- letni posestnik Franc Zvipelj z Rcčice ob Savinji nalagal v torek hmelj na voz, mu je bala spodrsnila. Zvipelj je padel z voza in si zlomil levo ključnico. V če- trtek je zgrabil 17-letnega Bogda'na Zupana iz Lok pri Trbovljah, ki je zapo- slen v Haukovi opekarni v Trbovljah, stroj za levo nogo in mu jo hudo poško- dal. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Zrtve napadalcev. V nedeljo so ne- ' znanci v Marijagradcu pri Laškem s kosami napadli 25-letnega posestnikove- ga sina Miho Oprešnika in 24-letnega brezposelnega delavca Franca Terška iz Laškega. Oprešnik je dobil poškodbe na ! plavi, vratu in desni roki, Teršek pa na ; levi strani prsnega koša in levi roki. Ko se je vračal 21-letni dninar Karel Pirnat od Sv. Jurija ob Taboru v nedeljo proti večeru s kolesom domov, ga je v Lokah napadel neki moški in ga večkrat zabo- del z nožem v hrbet. Poškodovance so oddali v celjsko bolnico. c Dijaška kuhinja v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor v petek 6. oktobra ob 18. v klubski sobi Celjskega doma. Dnevni red običajen. c Jesenski plemenski sejem bikeev ro- dovniškega porekla sivopšeničnc pasme bo 3. novembra v St. Juriju ob juž. žcl. c Podpornemu društvu za revne licen- ce na drž. rcalni ginmaziji v Celju je daroval g. Karlo Sancin, ravnatelj Glas- bene Matice v Celju, 50 din namesto evetja na krsto odvetnika dr. Frideri- ka Zangger ja. c Olepševalno in tujsko prometno di;uštvo v Celju se najlepše zahvaljuje Združenju trgovcev za mesto Celjc ter Hranilnici dravske banovine in Ljudski posojilnici v Celju za izdatno denarno podporo z željo, da bi darovalci našli obilo posnemovalcev. c Zdravniško dežurno službo za čiane OUZD bo imel v nedeljo 1. oktobra zdravnik dr. Drago HoČevar v Kolenčovi ulici. Iz obclnsfva Celjska povrinosl Prejeli smn: V Vašem cenj. listu je v St. 3r z duo 22. IX. 1939 pod zaglavjem »Iz občin- stva« izšel dopis »Celjska povrsnost«. V tern Članku irdi pisec, da je celjska mestna občina izdala ličen prospekt zr. Cclje ter gov\ jo Savinjsko in T.^o-arsko clolino. V dopisu pravi, da je prespektu priložen vozni red železnice in avtob'.isw in da jc poleg mnogih netočnosti v pc- gledu celjskih avtobu3ov in njihovili frog neverjetno površno prepisan i.udi želczniški vozni red, ki pri odhodih vla- kov iz Celja ne navaja vlaka, ki odhaja ob 6.56 proti Zidanemu mostu. Dopis končujee z opazko, da bi Celje v tuj- 8km prometu rado imelo neko vlogo, pa Ldaja take neodpustljivo površno se- ftavljene prospekte. Piscu tega dopisa očividno ni znano, s kakimi težavami se je bilo treba boriti in koliko nesebičnega dela je bilo treba, da je bil prospekt sestavljen in izda~n. Zaradi pojasnila je treba ugotoviti, da prospekta ni izdala mestna obeina celj- ska, temveč da je izdala ta prospekt mestna občina skupno s Tujsko promet- no zvezo v Mariboru in »Putnikom« v Beogradu. K stroškom pro.spekta, ki so znašali precejšnjo vsoto, je mestna ob- čina prispevala manj kot četrtino, osta- le stroške pa so krile razne tujsko pro- } metne organizacije, zdravjfliäca, hoteli in penzije ter Slovensko planinsko društvo. Prospekt sam po sebi je po svoji spretni sestavi in okusnih slikah pač de- io, kakršnega o našem lepem mestu in naši lepi Savinjski in Logarski dolini do- siej še nismo imeli. Mirno lahko trdmo, da je prospekt sestavljen tako, da v tujskem prometu vsakemu tujcu in tu- ristu dostojno in prav reprezentativno predstavlja naše mesto z lepo okolico. Ni dvoma, da je ta prospekt odlično za- ir.ašil vrzel, ki je obstojala, in je na ta način pripomogel, da se bo tujski in tu- ristovski promet pri nas dvignil, kar bo v prid vsem slojem prebivalstva. Vložek glede železniških in avtobusnih zvez je le priloga prospektu, ki se vsako leto menja. Navadno opozorilo, da je izpušeena ena zveza vlaka, bi bilo za- dostovalo, da se taka napaka, ki s pro- spektom samim nima nobene zveze, po- pravi. Pisec dopisa bi bil bolje storil, če bi bil izrekel pohvalno besedo onemu, cigar zasluga je, da je bil ta lepi, repre- zentativni prospekt za Celje ter gornjo Savinjako in Logarsko dolino izdan, names co da je napako v prilogi razbli- iiil tako, kakor da bi bil ves prospekt ogledalo »celjske površnosti«. Iz naših kraiev Laško Resnična dejsfva iz zgodovine laškega gasilstva (Dalje) Preccj poroča pokojni Valentinič o 50-letnici gasilskc čete v Laškem, ki jo je praznovala v dneh binkoštnih prazni- kov 15. in 16. maja 1921. Na predvečer glavne slavnosti so imeli gasilci baklado po mestu. Ob tej priliki je sodclovala tako zvana Windischeva kmečka glasba, ki je priredila v ranih urah drugega dne budnico. Drugi dan je bilo razvitje novega gasilskega prapora, ki mu je kumovala ga. Aneta Elsbacherjeva. Pri tej slavnosti je pozdravil gasilsko četo kot zastopnik politične oblasti dr. Zu- žek, pred hotelom »Savinjo« pa je imel nagovor kot zastopnik občine g. Konrad Elsbacher, veletrgovec v Laškem. Pra- por je blagoslovil dekan g. dr. Kruljc, ki je imel na Slomskovem trgu versko opravilo, gospodične Krenerjeve pa so takrat okrasile in opremile oltar. Pri blagoslovitvi prapora so bile družice ga. Reja Rybaf-eva, ga. Anda Pirkmajerje- va, ga. Erna Goljeva, Olga Oračeva in Pavla Sušterčkova. Vse so se dale na dvorišču laške graščine slikati s prapo- rom v sredini in z nekaterimi domačimi gasilci v krojih. Družice mladenke so bile: Erna Majcenova, Vida Derganova, Sonja Elsbacherjeva, Fanika Tadinova, Slavka Osolinova, Mici Kokolova in Jo- žica Oračeva. Novi prapor je veljal 18.000 kron in vendar so imeli gasilci po prireditvi še 4000 kron čistega dobie- ka. Popoldne je priredila četa v kopa- liškem parku veliko veselico. V veselič- nih šotorih so se takrat izkazale ge. Vera Derganova, Amalija Drobničeva, Rozina Ferenčakova, Marija Haasova, Marija Osolinova, Josipina Zelič in Ma- rija Tadinova. Te slavnosti so se udele- žile tudi čete Trbovlje, Hrastnik, Dol, Cven, Prevalje, Ljubljana, Rogatec, Slov# Bistrica, Zalec, Gaberje, St. Jurij, Sev- rica, Radeče, Loka, Varaždin in Zagreb (skupno 235 mož). Sodelovala je želez- ničarska godba z Zidanega mosta. To je zadnje poročilo Valentiniča o laških gasilcih. Razne druge dogodke iz Laškega je sicer še pisal 1. 1922.; dne 32. novembra 1922 pa je ta zaslužni mož za vedno zatisnil oči. Od funkcionarjev laške gasilske čete ir leta 1930. pa smo dobili poročilo o 60-letnici, ki so jo praznovali tudi dva dni in sicer o binkoštih dne 8. in 9. junija 1930. Imeli so prav tako baklado in budnico, na trgu pa versko opravilo. Pozdravne govore v imenu oblasti sta imela sreski načelnik g. dr. Pinkava in župan g. dr. Roš, izmed gasilcev pa gg. Turk in Guček. Takrat je bila blagoslo- vitev gasilskega avtomobila, blagoslovi- tev motorke pa je bila že prejšnje letrf. Prvotna cena avtomobila je znašala 9.000 din. Zaradi popravila, ki ga je morala izvršiti tvrdka prodajalka iz Celja, pa je padla cena na 5.000 din. Motorko so nabavili iz Prage za 43.000 din. Takrat je bil načelnik Adolf Majcen, blagajnik Ignac Gnidica, tajnik Franc Peternel, orodjar Ivan Perger in povelj- nik Josip Sipek. Propaganda za proslavo 60-letnice je bila izredno velika; samo lepakov in vabil so izdelali nad 40 kg. Zato.ni čuda, da se je takrat zbralo v LaŠkem rekordno stcvilo gasilcev, blizu 2000, kolikor jih niorda nikdar več ne bo v Laako. Praporov je bilo 15. Mno- go gasilcev je moralo prenočevati v sta- rcm poalopju »Kamen:ty<. Samo hotel Igričnik je imel takrat nad 80 gasilcev na hrani. Zastopane so bile skoraj vse četc iz Slovenije. Na Lavi je nastopilo nad 1200 telovadcev. Popoldne je bila v kopališkem parku veaelica, pri kateri sta sodelovali dve godbi: »Zarja« iz Ljubljane in železničarji z Zidanega mo- sta. Znameniti Majcnov »cirkua« je v pičli uri prinescl gasilcem lepe tiaočake. Tedanja prireditev je bila za mesto La- ško res nekaj impozantnega in nenavad- nega. (Dalje prih.) 1 Zadcli smo v živo ... Zadnjič amo med drugim poročali, da mi3li četvorica ustanoviti v Laškem novo trgovino. Go- spodje pa bi radi vedeli, odkod naše in- formacije. Tako se sedaj samo prepirajo med seboj, kdo je »Judež Iškarijot«1. Neki trgovec grozi z ostavko na mesto občinskega odbornika. Neki akademik se je v neki trgovini težko nesporazumel z vodjo, ker mu nikakor ne more dati jamstva za dosego službenega mesta. Po prodajalni mizi so ropotalo pesti, ker ne gre vse tako gladko, kakor nekateri gospodje računajo. Ce Bog da, bomo iz- vedeli še marsikaj. Tajna radijska po- staja dobro deluje .. . 1 Nečuvono postopanje. Ze večkrat Brno poročali o brezbrižnosti stanovalcov cb marijagraški ulici, toda brez uspeha. Pred 14 dnevi so šli po glavni ulici trijc letoviščarji. Tik pred hiso, kjer je pro- dajalna »Bate«, je pljusknila z okna vo- da iz umivalnika na ulico. Letoviščarji so se zelo zgražali nad toliko brezob- zirnostjo. Letoviščar, ki je opazil v roki služkinje posodo, ji je ogorčen zaklical: »E, vi, bacite još umivaonik dole!« Neki domačin je bil slučajno priča tega do- godka. Vprašujemo: Ali so taki dogodki v interesu tujskega prometa? 1 Nehalo je utripati sree vzorne žene h\ inatere. V noči od petka na soboto je v ljubljanski lx)lnici po težki opera- ciji v 53. letu starosti nenadno premi- nula ga. Terezija Pirtoškova, soproga g. Josipa Pirtoška, finančnega preglednika v pok. Pokojna je izhajala iz znane Oe- bularjeve rodbine iz Tekavčevega pri Rogaški Slatini. Vsi Laščani so jo poznali kot blago in dobrodušno ženo. orjejo, sejejo in žanjejo, kakor vsi drugi v vasi. Le mini ne morejo najti v sebi in okoli sebe. Stari mlinar bi rad priča- ral nazaj svojo mladost, da bi še plezal in popravljal jez, kajti vidi, kako mu uhaja voda in mu manjša zaslužek, pa si pomagati ne more. Ko zraste njegov vnuček, bo ta popravil jez in mlin, bo ta njegov naslednik, zopet pravi mlinar v Orešju. Vmes pa je še mlinarjeva hči, mati bodočega mlinarja, ki je tako pol- na življenja, tako polna, da še v cerkvi gleda vedno na moško stran in so jo videli, da je na moško stran silila med samim obhajanjem. Ta neprenehoma zahteva od starega, da ji izroči mlin, da si more x oiskati ženina. Stari mlhiar ji sicer poroke ne brani, a mlina ji ne izroči, saj ga je odločil že vimku, nje- nemu sinku, ki ga je dobila nekoč, ko si je iskala ženina po gorskih kleteh in so ji hudobni fantje pač zastrupili kri... In ta zastrupljena kri naj dobi očetov mlin, njej pa zapre pot do ženit- ve in življenja, kajti kdo se bo priženil na same njive in travnike, kjer je ko- maj parkrat deset korakov od jana do jana ..., mlin pa bo votlo brncl druge- mu in mu delil zaslužek v senci in ob hladni vodi, medtem ko bi se sam pre- pekal na polju. Od tod nepretrgan pre- pir v mlinu, od tod neprestane grožnje, ki jih morata trpeti stari mlinar zaradi nvoje onemoglosti in mladi vnuček za- I radi svoje nebogljenoati. Le kadar pride Irak ženin odkod, takrat so potice na mizi, teče še vino, kakor ga je šmarnica dala... Za delavnik in starega pa ni priboljška pri hiši. Se huje, stari se boji, da bi mu ne bilo zavdano na vsem lepem, kajti ni napravil r,e testamenta,- lirez testamenta bi pa dobila mlin in zcmljo le njegova hči. Odtod njegov strah in večna žalost v mlinu .. . P. ST.: Psicefc frošafe gospe Na naši postajici se je sprehajala ko- šata gospa, kadila cigarete, se poigra- vala s kuštravim psičkom in očividno čakala na vlak. Videti ji je bilo, da je prišla z gorice, kajti razigrano se je \rtela, d?i. se je morala nekajkrat naslo- niti na o^rajo, ker bi bila sicer omah- nila. Tudi psiček je bil dobre volje, ži- vahen in skoraj že divji. Kmalu so se jeli nabirati na postajici še drugi ljudje in košata gospa je postala zgovorna ter povpraševala po domu in domačih razmerah skoraj vsakega poedinca. — Le starejši mož ni prišel v njeno bližino, le njemu je bilo tako hudo pri sreu, da bi ga ranil, kdor bi ga ogovoril, kaj šele vprašal po njegovih doma . . . Slučaj je pa hotel, da je vstopil v isti vagon, ka- mor je prinesla tudi košata gospa svo- jega psička, in bil priča, da je kupila košata gospa tudi za psička vozno kar- to ... Obrnil se je v okno in solze so mu stopile v oko . . . Doma mu leži sin in sam gre zanj k zdravniku .. . Koliko bolje bi bilo, da bi se ž njim peljal k zdravniku tudi sin, pa v hiši ni denarja za dve karti... Bog ve, če bo mogel zdravnik iz očetovega pripovedovanja ugotoviti bolezen in dati pravo zdravilo. Poleg pa se vozi gospa, ki rada plača vozni listek za svojega psička in ji ni nič težko... In v duši mu je vstalo vprašanje, če je tako prav . . . Ni poslu- šal veselih razgovorov, le enakomerni udar železniškega voza mu je odgovar- jal: Ni prav, ni prav, ni prav . .. P. St.: Moz, ki ie uktadel ofrofca Naenkrat, kakor da je izgubila vsa vas glavo: vsi ljudje so se razkropili na vse strani, klicali in vpili, da se je sli- šalo daleč v drugo vas ... Pa saj je bilo res docela nenavadno, da je izginil iz vasi'ob belem dnevu otrok, deček skoraj desetih let. Najprej so mislili, da se je skril, pozneje, da se mu je kaj primerilo. Preiskali so vse kote, a ga niso našli nikjer. Sele čez dolgo je povedala neka beračica, da je videla takega in takega dečka iti preko polja s starim, boleha- vim in slabo oblečenim možem ... In vsa vas se je dvignila, da ga dohiti in mu odvzame otroka ter ga kaznuje, kakor pač zasluži tat, ki je ukradel otroka ... In res so ga dohiteli in pripeljali % dečkom vred na njegw dorn. Izkazalo pa se je, da bi bilo bolje, ce bi ga ne bili dohiteli. Mož je bil otrokov oče ... Po dolgotrajnih in muke polnih poto- vanjih je prišel vendarle iz vojnega ujctništva. Niti domača zemlja, niti mlada žena, nič ga ni vleklo domov s taV.o silo, kakor misel na sinka, ki ga je bil zapustil še v zibelki, ko je odšel v vojno. Ko pa se je bližal tuj in nepo- 7,nan svojemu domu, je poizvedoval o svojem domu. Izvedel je, da so pri&la porocila, da je mrtev, izvedel, da se mu je žena poročila drugič in da bi prinesel nesrečo, če bi se dal spoznati. Sreča mu je bila mila, da je našel sin- ka nedaleč od doma in ga zvabil seboj. Deček mu je rad sledil, saj je čutil, da je doma vedno le na poti otrokom dru- gega očeta. Oče je hotel dečka odpeljati, skrbeti zanj v svoji revščini, samo da bi bil sin njegov... Pa ni šlo: njegova nesreča je bila prevelika, da bi ne poko- pala še drugih pod seboj. Zato ao ga našli in pripeljali nazaj, da ubije ge srečo, ki je rasla na razvalinah njego- vega trpljenja ... Stew. 40. »NOVA DOBA« 29. IX. 1939 Strau 5 Svojim otrokom je bila vzorna mati. Pred štirimi tedni se je podala v Ljub- Ijano na težko operacijo, ki jo je dobro prestala, prav tako tudi kritične dneve po operaciji. -V petek ponoči pa je ne- nadno izdihnila. Zapušča hčerki Mileno in Nado in sina Branka. Vest o smrti ge. Terezije Pirtoškove je globoko pre- sunila širok krog njenih znancev. Vsi »očustvujejo s Pirtoškovo družino. Po- kojno so pokopali v ponedeljek popoldne na pokopališču v Braslovčah. Pogrcba se je udeležilo miiogo Laščanov. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, težko prizade- tim svojcem naše iskreno sožalje! 1 Kino Laško. V soboto 30. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 1. oktobra ob 16.30 in 20.30 pustolovski film iz afriške džungle: »Gospotlarica pragozda«. Pu- stolovščinc, razburljiva romantika, ta- jinstvene ceremonije! Borba z divjimi zvenni in z okrutnim velikim svečeni- kom. Tednik. — Senzacija!: V torek 3., sredo 4. in četrtek 5. oktobra ob 20.30 si oglejte največji film francoske pro- dukcije te vrste, ki Vam prikazuje pre- krasne posnetke Saharske puščave in borbe v njej: »Gospodar Sahare« (»Molk«). Film velike ljubezni do domo- vine, ki je bil posnet pod pokrovitelj- stvom odličnih francoskih osebnosti, med drugimi maršala Francheta D'Espereya, maršala Petaina in škofa D'Isonda. »Carobna preproga« in »Mornar Popaj«. Rezcrvirajte si vstopnice! Zidani most Miha Laznik - 70-letnik Zidani most, 29. 3eptembra. Kdo ne pozna Mihe Laznika z ljeg > /o častitljivo brado? V nedeljo bo prazno- val na svojem domu v »Ameri!d<< r.a Zidanem mostu 70-letnieo svojsga živ- Ijenja. Rodil se je 1. oktobra 1869. Ko je do- ¦vršil ljudsko Solo v Zagorju ob Savi, je nastopil železniško službo v Celju, nato pa v Trbovljah. Po vojaški službi je iz- vrševal pisarniške posle pri Trbovelj- fki premogokopni družbi v Trbovljah. Na poziv železniške direkcije se je zo- pet vrnil na postajo v Trbovljah, kjer je postal vozni mojster. V svojstvu pre- mikalnega nadziratelja je bil premeščen leta 1896. na Zidani most, kjer je oprav- ljal težko odgovorno službo vse do upo- kojitve dne 8. marca 1927. Po 37-letnem službovanju je bil upokojen v činu uradnika m. kategorije. Naš jubilant je odločno naprednega mišljenja in zvest naročnik naših na- prednih listov. Leta 1902. je ustanovil na Zidanem mostu železničarsko godbo, ki jo vodi še danes. Ob 25-letnici njego- vega drustvencga delovanja mu je od- bor izročil častno priznanje. Daleč na- okoli je znan.kot izvrsten ribič. Prvega sulca, ki je bil težak 9 kg, je ujel v svojem 11. letu. Kot član Slovenskega lovskega društva je tudi navdušen lo- vec. Kljub svoji starosti je še vedno mladeniško čil in krepak. Za življenjsko družico si je izbral kot 24-letni uslužbenec gdč. Antonijo Per- kovo. Hčerka Zofija je umrla predlan- skim v 37. letu starosti. V drugič se je poročil z go. Justino Taborjevo in ima sedaj prijazno letoviščarsko gostilno na Brisah blizu Zidanega mosta. Gostilna je znana zlasti številnim Zagrebčanom in Celjanom. Gosp. Lazniku iskreno ' čestitamo k jubileju z željo, da bi ga usoda ohranila njegovi soprogi in nam vsem še mnogo let zdravega in čilega! Radeie r Izredno do bra sadna letina. Letošnja sadna letina je izredno dobra. Posebno dobro so obrodile slive. V naših krajih jih je toliko, da nimajo skoraj nobene cene. Sadjarji jih pridno pobirajo in spravljajo v sode. Napravili bodo sli- vovko, ki je bo letos izredno veliko. Ze sedaj se dobi liter po io din, slivovka pa se bo najbrž še pocenila. Zelo dobro so obrodila tudi jabolka in hruške. V naših krajih je zlasti mnogo voščenk in kanadk ter vseh vrst kosmačev, ki se bodo dobili prihodnji mesec po 1 do 1.50 diri zä kg. Sadjarji se pritožujejo, da jinr primanjkuje sodov, kajti že sedaj so skoraj vse napolnili z jabolčnikom. Zaradi lepe solnčne jeseni kaže grozdje prav lepo. Z dneva v dan postaja slad- kejše. Umni vinogradniki bodo pričeli s trgatvijo šele sredi meseca oktobra. Vinöka letina bo prav dobra. Vina bomo imeli polne polovnjake. Tudi poljski pridelki kažejo prav dobro. r Prekinitev pouka na ljudski šoli. Zaradi ogromnega dela, ki ga ima naš kmet s pospravljanjem poljskih pridel- kov in zaradi bližajoče se trgatve je vodstvo tukajšnje narodne sole spora- zumno s krajevnim šolskim odborom za- prosilo višjo šolsko oblast za dovolje- nje, da začasno prekine pouk. Solska mladina pomaga staršem pri delih. Ban- ska uprava je te dni ugodila upravičeni želji prebivalstva in dovolila prekinitev pouka v vseh razredih od 29. t. m. do vštetega 8. oktobra. Ta ukrep je bil le- tos še tem nujnejši, ker je mnogo kme- tov na orožnih vajah. r Opozarjamo pred prezgodnjo trgat- vijo. V zadnjem času se opaža, da ne- lcateri vinogradniki že sedaj trgajo poz- ne vrste grozdja, dasi je rok za splošno trgatev določen šele za mesec oktober. Prebivalstvu sporočamo, da je rok za obiranje poznih vrst grozdja določcn po I. oktobru. Pred tem časom se sme obi- lati samo ono grozdje, ki je izredno zgodnje, n. pr. portugalka. r Radečani, pozor! V zadnjem času se je pojavil močan dotok tujih državlja- nov v našo državo. Ti »turisti« se izogi- bajo nastavitvi v hotelih in gostilnah. ISJavadno jih pričakujejo društveni funk- cionarji, ki jih nastanijo po privatnih bišah. Nihče jih ne prijavlja, tako da oblasti nimajo nad temi »turisti« kon- trole. Mogoče je tudi, da imajo ponekod društvene sestanke brez kontrole. Od tod se lahko širi razna propaganda, še bolj pa alarmantne vesti. Pozivamo pre- bivalstvo, da takoj prijavi vsakega sum- ljivega tujca. r Opozoritev gostilničarjem. Opozar- jamo vse naše gostilničarje, da je pre- povedano točiti alkoholne pijače vojaš- kim obveznikom, ki so poklicani na orožne vaje. Ista prepoved velja tudi za spremlj Dvalce konj. r V Radeeah so zopet dovoljeni živin- ski in svinjski sejmi. Z dovoljenjem ban- ske uprave so v Radečah zopet dovoljeni živinski in svinski sejmi. Svinje je do- voljeno pripeljati na sejme samo s konj- sko vprego ali s tovornimi avtomobili. r Prepoved sejma. Zaradi izbruha sli- navke in parkljevke v občini Loki pri Zidanem mostu so vsi sejmi v navedeni občini do preklica prepovedani. r Slinavka in parkljevka je v zad- njem času ponekod prenehala. Dne 1. t. m. so proglasili, da je prestala v Gorenji vasi v občini Stični, dne 4. t. m, pa v Radohovi vasi v Velikih Laščah. Zato so veterinarsko policijske odredbe sedaj razveljavljene za ves litijski srez, izvzemši Volavlje in Prežganje ter ob- čino Trebeljevo, ki se smatrajo še na- dalje za okužene odnosno ogrožene oko- liše. Promet s parkljarji v mejah litij- skega sreza je svoboden, ne sme se pa uvažati v srez živina iz sosednih oku- /enih krajev. r Nov grob. Pretekli teden je umrl pri Sv. Petru pri Radečah splošno znani g. Franc Stigel, železniški uslužbenec na postaji v Radečah. Bil je v najlepših mbških letih, toda bolezen na ledvicah mu je izpodkopala zdravje. Vse do zadnjega je opravljal svojo službo. Med tovariši je bil splošno priljubljen. Po- greba se je udeležilo zelo mnogo ljudi. Tudi železničarska godba ga je kot svo- jega člana sprcmljala na zadnji poti. Ob asistenci domače duhovščine smo ga pokopali na radeškem župnem pokopa- lišču. Poleg užaloščene soproge zapušča tudi nepreskrbljene otroke. Bodi mu ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! r Stiriletni otrok trka na usiniljena srca. Stiriletni otrok Ludvik Fantiriato, italijanski državljan, je v oskrbi pri neki revni druiini v Cerkljah ob Krki. Ker ga ta družina ne more več vzdrževati, rrosimo dobre Ijudi, da bi ga vzeli v oskrbo ali za svojega. Naslov dobite na občini. r Kurji tat. V noči od preteklega pet- ka na soboto se je pojavil na Vrhovem j.ri Radečah drzen kurji tat, ki jo odne- sel posestniku Henriku Klembasu 4 g^si, 6 kokoši in enega petelina. Sled za kurjim tatom je vodila nekaj časa pc travniku, nato pa se je izgubila. Kurji tat je najbrž iz kake okoliške vasi. Po- skrbljeno je vse potrebno, da ga bodo čimprej izsledili. r Sodna dražba. Dne 18. oktobra bo na sreskem sodišču v Radečah dražba njive na Hotemežu s površino 1471 m". Cenilna vrednost je 2942 din. Najnižji ponudek je 1961 din. Dne 4. novembra pa bo dražba sledečih nepremičnin pri Sv. Križu: stanovanjska hiša s kmcčkim mlinom, hlevom, šupo in kozolcem, njive, travniki, gozd in vinograd. Cenil- na vrednost je 57.231 din. Najnižji ponudek je 38.154 din. Vsak ponudnik mora pred pričetkom dražbe položiti 572 din varščine. Na javni dražbi bodo 7. oktobra ob 9. dopoldne prodali v Svibnem 600 kg sena.. K dražbi bodo pri- čeli pozivati šele pol ure po zgoraj nave- deni uri. Medtem si bodo lahko intere- senti ogledali za dražbo določene pred- mete. Krško kr Občinska hranilnica ima novo upra- vo. Ze svoj čas je »Jutro« poročalo, da je gerentski sosvet dokončal svoje delo in ima Občinska hranilnica novo upravo. Resnici na ljubo pa moramo poročati, da imenovani odbor do danes še ni oddal svojih poslov na novo izvo- ljenemu upravnemu odboru članov ob- čine Krško in Leskovec. Občinsko hra- nilnico vodi še vedno gerent. To upravo ima hranilnica že od 18. novembra 1935 in je edinstven primer v zgodovini ob- cinskih hranilnic v dravski banovini, da cbčinski denarni zavod upravlja gerent, ki je obenem občinski uslužbenec in je bil dolžnik zavoda, ko je bil imenovan za gerenta. Upniki zavoda se upraviče- no vprašujejo, kako je vendar mogoče, da upravlja zavod še vedno gerent? Saj imamo že zdavnaj izvoljene Clane uprav- nega odbora hranilnice! Spominjamo se na članek v »Slovencu« št. 269 na str. 4 z dne 22. novembra 1935, v katerem je imenoval gerenta s člani sosveta same >^priznane strokovnjake« in sklepamo iz tega, da je to vzrok, da merodajni ne urede razmer v zavodu. Na to zadevo in še na druge zanimivosti v tem zavodu se bomo ob priliki povrnili. kr Splošna trgatev. Vinogradniki v krški okolici bodo pričeli z obiranjem grozdja v ponedeljek 2. oktobra. Letos je grozdje odlično. Ce bo izvršena trga- tev ob lepem vrementi, bo kakovost vina prvovrstna. kr Ustanovitev pokrajinskega muzeja. V soboto 30. t. m. ob 16.30 bo v posve- tovalnici mestnega gospodarskega urada ustanovni občni zbor Muzejskega druš- tva za krški in brežiški srez. Sport SK Celie prekinil vse sportne stike s SK Amateriem! Na svoji seji 28. septembra je upravni odbor SK Celja soglasno sklenil preki- niti vse sportne odnošaje s SK Amater- jem iz Trbovelj. Svoj sklep, ki ga bo podrobno obrazložil Ljubljanskemu no- gometnemu podsavezu, utcmeljuje odbor SK Celja s stalnimi napadi in incidenti, ki so se brez krivde SK Celja dogodili že pri trikratnem zaporednem srečanju moštev obeh klubov v Trbovljah. Da ta sklep ni samo formalnega značaja in da SK Celju ne gre zgolj za točke in re- zultate, temveč da se hoče izogniti vsem stikom in bodočim incidentom z omenje- nim klubom, potrjuje dodatni sklep, da moštvo SK Celja tudi ne bo odigralo povratne prvenstvene tekme v Celju s BK Amaterjem. Ferdo Skok: Vloga celjskih affeffov v ingosfovensfei lahkoatletiki (Dalje.) Prvi čigar uspehi so bili v slovenski in jugoslovenski atletiki splošno cenjeni in priznani, je bil Moean. Inteligentnega sprinterja in srednjeprogaša je takoj »zaanubilo« Ijubljansko Primorje, za čigar barve se je potem ves čas aktiv- nega udejstvovanja boril in postavljal nove rekorde. V tehničnem pogledu je bil docela samostojen, izredno koristne- ga in efektnega stila. Občudovanja vredna je bila sproščenost njegovega ko- raka. Njegove borbe so nudile redek sportni užitek. Bil je prvi Celjan, slo- venski in jugoslovenski reprezentant. Led je bil prebit. Močanovi uspehi so močno navdušili nekoliko mlajše tovari- še, ki so se takrat bavili z lahkoatletiko v sokolskem društvu pod vodstvom po- pularnega načelnika Poljšaka. Ni ga bilo, ki bi bil znal spretnejše izkoristiti to navdušenje. Spominjam se pestre sli- ke prekipevajoče mladosti na dvorišču mestne narodne sole; koliko nezlomljive volje, vztrajnosti in discipline je bilo ta- krat v vseh oddelkih celjskega Sokola! Lahkoatletika v pravem pomenu besede <) je šele pričela utirati pota v sestav sokolske telovadbe. Načelnik Poljšak nas je prvi uvedel v vse tehnične skriv- nosti metanja diska, skoka ob palici itd. Bili smo hvaležni učenci, saj ni bilo dolgo, da smo svojega mojstra dosegli in mnogi celo prekosili. Trdno sem prepri- čan, da so bile te ure najlepše v njego- vem dolgoletnem udejstvovanju. Tudi sem prepričan, da je še danes močno po- nosen na svoje »gade«, ki so mu pribo- rili največ priznanj. Bilo je na raznih lahkoatletskih so- kolskih tekmovanjih, ko so se daleč pred ostalimi odlikovali Stegu, Skok, Urban- čič, Stepančič, Pfeifer, Marek, Javomik, Kolšek, Tkalčič in dr. Pri izbirnih tek- mah za sestavo savezne štafete, ki naj b; tekmovala v Poznanju, pa se je po- kazalo, da so celjski sprinterji popol- noma enakovredni ostalim v državi. Uspeh je napravil kar najboljši vtis predvsem na trenerje ljubljanskih klu- gov, ki so tudi prisostvovali tekmova- nju. Uspelo jim je še istega dne prido- biti za Primorje Skoka in Urbančiča, za Ilirijo pa je podpisal pristopnico Ste- ¦ gu. Pripomniti moram takoj, da je na- vedenim to priznanje posebno laskalo, kajti že od vsega početka so sklenili slediti svojemu vzoru — Močanu. Sport- r' klub Celje namreč ni imel na razpo- lago tehničnih voditeljev, niti možnosti, cmogočiti svojim atletom sodelovanje pri večjih izvenkrajevnih prireditvah. Pogajanja med sokolskim in lahkoatlet- skim savezom glede samostojnih nasto- ¦ pov atletov - Sokolov pa so ostala nega- tivna. Tako je vrsta vstopov v Ijubljan- ske klube ostala nepretrgana še danes. (Dalje prih.) * Celjski nogomet. V nedeljo ob 15.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kle- ti« drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Borutom iz Gotovelj. Ob 14.30 se bo pričela isto- tam prvenstvena tekma mladin SK Celja in SK Jugoslavije. * V petem kolu hrvatsko - slovenske nogometnc lij>e so bili v nedeljo dose- ženi naslednji rezultati: v Ljubljani Ljubljana:Slavija (Varaždin) 3:3 (2:2), v Zagrebu Hask:Hajduk 3:1 (1:1), v Splitu Gradjanski (Zagreb):Split 0:0, v Sarajevu Slavija (Osijek) :Sašk 3:3 (2:1) in v Subotici Concordia:Bačka 3:1 (1:0). V srbski ligi so bili doseženi na- slednji rezultati: v Beogradu Jugoslavi- ja:Bata 3:0 (1:0), v Novem Sadu BSK: Vojvodina 5:3 (2:0), v Skoplju Grad- janski (Skoplje) :Bask 2:1 in v Subotici ZAK:Zemun 7:1 (3:1). V Ljubljani je prišlo zaradi postopanja sodnika io iz- gredov, tako da so morali tekmo v S3. minuti prekiniti. * V tekmovanju za prvenstvo LNP so bili doseženi v nedeljo naslednji rezul- tati: v Celju Olimp :Hrastnik 1:0 (0:0), v Trbovljah Amater:SK Celje 4:0 (1:0), v Mariboru Zelezničar:Rapid 2:1 (1:0), v Murski Soboti Mura:Maribor 3:1 (0:0), v Cakovcu CSK: Gradjanski 3:1 (1:0), v.• Ljubljani Svoboda:Kranj 2:2 Lepe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopisc, knjige, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in vee barvah vam solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA ÜL. 1 LASTNA KNJIGOVEZNICA Stran 6 »NOVA DOBA« 29. IX. 1939 8to*. 4«. (1:0), Mars:Hermes 2:1 (1:0) in Ja- *dxan:Reka 2:0 (0:0) ter v Domžalah Disk:Bratstvo 6:3 (4:1). V Celju je ostala drugorazredna prvenstvena tek- ma med Jugoslavijo in Storami neodlo- čeha z 0:0, rnladina SK Celja pa je v prvenstveni tekmi premagala mladino Olimpa s 4:0 (2:0). Med tekmo Celje: Ajmater v Trbovljah se je občinstvo zo- pet brez povoda izredno surovo vedlo na- pram igralcem SK Celja in vdrlo na igrišče, pa tudi nekateri igralci Ama- terja niso hoteli v surovosti zanstajati ?a obcinstvom. Po tolikih incidental; v Trbovljah je pač že skrajni čas, da pod- savez s primernimi ukrepi za rz^ej prepreči take žalostne pojave v Trbov- ljah, ki nimajo s pravim sportom nir;c> ear skupnega. Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v Celju pomaga žuvati nase meje in našo narodno posest Ustanovitelji: Sokolske župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokol-matica: Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. P. St.: Vrmfev Ko matere ni bilo, so se otroci raz- kropili. Hči se je poročila in si ustva- rila svoj dom, kjer pričenja povest svo- je družinice. Na svoj dom si je ohrani- la komaj spomin, saj ima skrbi in dela, trpljenja in bolečin zvrhano kupo. Tudi drugi sin je odhitel v svet... V nje- govih očeh se zasveti često solza ob spo- minu na mater in na dom; doma pa ni in ga tudi biti ne more za onega, ki se je sam ločil od doma in še ni na- šel poti nazaj. Kdor je imel tak dom, kakor so ga imeli ti, bi ne smel z doma. Stati bi moral na straži v velikem strahu, da mu ga kdo ne ukrade. Ti pa so šli sami — in zato jih je tako hudo zadelo. Prvi se je spotaknil in vrnil starejši sin. Zivljenje se je igralo z njim in med podvigi, hrepenenjem in čakanjem je bilo sila dosti trnja in pelina. In kadar se je zasadil trn globoko v meso, ta- krat se je sklonila duša, je zbolela in hotela nazaj, na svoj dom, v naročje materino. Kadar je na ustna prišla gor- ka kaplja strupenega pelina, takrat so se zašibila kolena, in ni je bilo, da bi mu zravnala glavo in pokazala nov cilj in rekla: Vzdržati moraš do konca! Ta- ko je kolebal od kantona do kantona, dokler niso noge same našle poti domov. In kantonov je bilo mnogo, a vsi so bili oviti z bodečo žico, da se jih je izogibal v strahu, da zadene ob nje v temni noči. Siroka je cesta, ki pelje v zivljenje. Vsakdo pač tava po njej; blagor njim, ki gredo z zaprto dušo, njih je bodoč- nost, ker dospo do poslednje postaje vzravnani in trdni in močni. Gorje pa onemu, ki se ozira nazaj, ki ga vleče k zemlji, njemu je zapisano, da bo.zgrešil svoj cilj, da se bo okrenil na pol poti in se vrnil, da še v onemoglosti zadnjih dni poljubi rodno grudo, kakor da bi bil zgrešil zivljenje! Od rane in nežne mladosti čaka člo- vek na zivljenje, čaka v šoli, čaka, ko doraste; vedno čaka in hrepeni, da na- stopi tisti veliki trenutek, ki se mu pravi: zivljenje. In kje je, kdaj pride? Za druge ljudi ga morda kdaj najdeš, sam ga le redko občutiš. Ali je v ljubezni, v tisti veliki silni ljubezni, o kateri si sanjal, ko si prebi- ral pesmi in romane, v ljubezni, ki vse premore, ki vse žrtvuje, ki traja večno? Tako ljubezen pozna pač mati, drugje je ni. In ko to spoznaš, ti ostanejo samo se dolžnosti. Nekaj časa gre, gre leta in leta, a končno omagaš, kajti za dolžno- sti same se ne da živeti. In tako se je vrnil starejši sin, ki je bil stopil prvi z doma. Ob njem je nje- gov sinko, ki mu čara nazaj raj njegovih lastnih detinskih let. Sinko mu je ves up in vsa tolažba, saj je ves njegov: drži se ga za roko, spremlja ga povsod, rezlja iaslice in krasi božično drevo . .. Kmalu že zgrabi za plug in koso ter zareže po zemlji svojo sled, ki ne izgine več nikoli. Tako je in tako bodi zopot • iz roda v rod, kajti izgubljen je, kdor se odtrga od rodne grude. srečen pa le tisti, ki požene korenine v tej zemlji in ne omahne niti takrat, ko divja preko njega huda ura, da mu ostane dom ohranjen za vekomaj. Naša hrana Vobče laže odebelimo kot shi.jšamo. Kdor je pretenek, naj spije v.-ia'c dan v kakršni koli obliki vsaj en liter mleka; zlasti zvečer, preden gre spat, naj oije kozarec vročega mleka. Dalje naj po cbedu pije ribje olje ali kaj podobnega. La suhe ljudi je dobro, da mnogo spijo, bodo naj v postelji devet do deset ur. Tudi jim je priporočati, da po kosilu i^.d. po možnosti nekoliko počivajo. Kdor pa je le preveč suh, naj vpraša zdrav- nika, kaj je temu vzrok; pogosto se more hitro kaj ukreniti. Kdor je preveč debel, naj se varuje surovega masla in mleka, a naj ga vse- eno ne črta popolnoma s svojega je- dilnega lista; kajti živcem, krvi in koži sta ti hranili potrebni. Nasprotno pa se naj odstranijo z jedilnega lista vse mastne jcdi, posebno pečeno meso, tež- kc potice in torte, sladkarije, čokolada, močnate jedi. Namesto tega jej sveže ali dušeno sadje, ržen kruh, pražen kruh, ne pa belega kruha. Med jedjo nikar ne pij; sicer pa smeš piti koza- rec vroče limonade, a ne sme biti slad- kana. Vsako hranilo moraš dobro pre- žvečiti. Zjutraj, ko vstaneš, pij sok ci- frone v kozarcu vroče vode; zvečer pa, preden greš spat, pij kozarec vroče vo- de brez primesi. Posebej ni treba še poudariti, da so telesne vaje potrebne za suhe in za de- bele; suhim dovajajo tek, dcbelim p& jemljejo preobilico masti, ki jim pri tre- niranju kemično izgori. Za prehrano potrebuje naše telo be- ljakovine, masti in ogljikovih hidratov. Potreba masti se pri večini ljudi zelo precenjuje. Brž ko ni zadosti surovega masla ali druge maščobe, že so neka- teri obupani in govorijo o nczadostni prehrani. Naša resnična potreba po ma- sti je precej majhna, zlasti pri zdravem človeku; preosnova more dobavljati mast iz drugih snovi. Ogljikovi hidrati, tcrej moka, sladkor itd. so vobče zelo redilni in jih zato predpisujejo tistim, ki so nezadostno prehranjeni, ter jih prepovedujejo tistim, ki so preveč debeli. Beljakovino vsebujejo polcg" jajc zlasti ribe in meso. Zelo veliko beljakovinc ima tudi posneto mleko, ki vsebuje ra- zen masti vse dragocene prehranjevalne snovi mloka vobče. Prav dobro beljako- vinsko hrano nam daje n. pr. skuta. Ustanovifev vrhovnega sodišia v Uubliani Nova uredba o prenosu kompetenc s pravosodnega ministrstva na banovino Hrvatsko vsebuje med drugim tudi na- slednje določilo: Sedež Stola sedmorice, oddelek B, v Zagrebu se po izločitvi ape- lacijskega sodišča v Splitu in obsega področja apelacijskega sodičša v Ljub- ljani iz njegove pristojnosti s 1. novem- brom premesti iz Zagreba v Ljubljano. Sodišče spremeni svoj dosedanji naziv Stol sedmoricc, oddelek B, v Zagrebu, v: vrhovno sodišče v Ljubljani. Ovofe licnih suhih s f a n o v a n j obstoječe vsake iz sobe, kuhinje in pritiklin, se takoj odda. Čelje, Gosposka ul. 18/1. in Liscešt.5. enosobno stanovanje za 2 osebi v mestu za 1. novcmber. Naslov na upravo lista pod »Toeen plačnjk«. Sobo in kuhinjo oddam. Pojasnila v trgovini Gaberc v Celju. STANOVANJE dvosobno s pritiklinami se odda v novi vili. Naslov v upravi lista. V nedeljo vsi na Anski vrh! Domače koline, dobra kapljica. Igra godba poštnih uslužbencev. Priporoča se Ivan Dopllhar ISčem lepo /kupuA •DO^ACE; Za začetek šolskega leta šolske knjige — nove in antikvarične — in vse druge solske potreb&cine pri tvrdki "¦— • Karl Goričar vdv. - Celje KUPUJEMO TUDI ANTIKVAR1ÖNE KNJIGET Krailjai Petra c. 7 Javifiijira posoiilnica v Žalcu REGISTR0VANAZADRUGAZNE0MEJEN0 2AVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuj« najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodul Račun PoStne hranilnioe St. 10-994 Brzojavi: .Posojilnica" Telefon St 2 BLAQAJNISKE URE: ob delavniklh od 8. do 12. in oi 14. do 18#j ob nodelJah do 9. ^ in. Vse šolske knjige za srednje, meščanske in ljudske sole, kakor tudi vse Šolske potrebščine kupite pri tvrdki Franc Leskovšek, kBjigarna in trgovma s papirjem Celje, Glaviii trg 16 PRENOG - DRVA IVAN BELCER - Celje - Narodni dom Telefon 26 Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni. Davidovac, Celje, Ozka 5. Piemenske svinje z rodovnikom naprodaj. »Mirin dvor«, Kasaze pri Petrovčah. NAZNANILO! Nnznanjaiii vsein cenjenim gostom, da set» otvorila gostilno »Pri angelu* v Pre- Sernovl ul. 20 v Celju. Potrudila se boot postreči z naji'incjsiini Ijutotiierskirni vini in dobro kuhinjo. — Seifrid Matilda. Lepasolnčna l l» 1 mebhrana soba zraven gimnazije se takoj odda. Naslov v upravi lista. Enosobno stanovanje s kuhinjo, shrambo, kabinetom in predsobo, vse pod enim ključem, se takoj odda nitrni stranki. — Ponudbe na upravo lista pod »Dečkova cesta«. ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Ceije - Kr. Petra e. 17 TELEFON 120 Franio Dolžan - Celie Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, tfodovodnejmtalatiie Prevzema vsa v zgoraj navedene jtroke ipadajoia dela \a popravila - Cene zmerne — Pojtrežba totna In jolldna Celjskaposojilnicad.d.1) Celju I JE NAJSTAREJŠI NARODNI DENARNI ZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri _ ^T ^^._ TTT I CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU | so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno y gotovini I Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RRC. 10-591 Celjski pOSOJ'ilnici d.d. vCeljU-Narodni dom CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTflNJI | Urejuje m za konzorcij ,Nove dobe, odgovarja Rad« Pečnik - Za Zve^o tiakamo v Celju Josip Kladaik - Oba v Celju