Tjiued dailj Sundajf nd Helldaj* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški In upramlikl prostori: M07 South L*wndale Am Offlea of PubUaetiaa: MVT South Lawndale Am RockweU 4N4 leto-veab Cena lista je 18.00 re^.TSS^STK jraTcS^SŽ S^rVSS CHICAGO 23 ILL.. PETEK. 11 OKTOBRA (OCTOBER 13), 1944 IN TWO PARTS—PART 1 ŠTEV.—HUMBER >01 Acceptance for maillng at special rate of postafe provided «or in section 1103, Act of Oct. I. 1917, authorUed on June 4, 19 tU Ameriška bojna letala napadla japonsko otoško trdnjavo Formozo! Silni požari divjajo v nemškem obmejnem mestu Aachenu. Ameriške bombe in šrapneli porušili vodovod in električne centrale.—Britske čete zasedle albansko luko.—Ruska armada si utrla pot do meje Vzhodne Prusije in izolirala nemško vojaško posadko v Memelu. Moskva naznanila okupacijo Cluja in Szege-dina, drugega največjega ogrskega mesta. Nemški feldmaršal List in člani njegovega štaba pobegnili iz Belgrada.—Američani zasedli nadaljnji otok Palausove grupe PEARL HARBOR. HAVAJI. 12 okt.—Radio Tokijo je dan* naznanil, da J« okrog tisoč ame-riških bojnih letal napadlo Formozo. japonsko otoško trdnjavo y bližini kitajskega obražja, Napad Jt trajal ve* ur neprenehoma. Tarča napada so bila tri naj. Kitajska se mora postaviti na noge Amerika ji mora pomagati, pravi Nelson večja mesta—Takao. Tainan ln Talcu—ki ležijo ob formoški železnici vzdolž otok«. Prvi dve ila pristaniščni masti na Južno* zapadni obali Formose. Bojna letala so napadla tudi reč drugih meai ob formoški železnici. prsvl poročilo. To do-itavlja, da Je bitka trajala osem ur. v kateri J« bilo "več sovražnih leial uničenih." London. 12. okt.—Silni požari divjajo v osrčju Aachena, nemškega obmejnega mesta, kot posledica ameriškega bombardiranja. ki se je obnovilo, ko je poveljstvo nemške vojaške posadke ignoriralo ultimat z zahtevo, naj brezpogojno kapitulira. Top-. niške baterije bruhajo izstrelke, letalci pa mečejo bombe na umirajoče nemško mesto, čigar usoda je zapečatena. Poročila pravijo, da ni vode za gašenje požarov v Aachenu. Bombe in šrapneli so razdejali vodovod in električne centrale. Nekaj nemških vojakov in civilistov je pobegnilo iz mesta, veliko število pa je bilo ustreljenih v hrbet po Himmlerjevih napa dalnih četah. Aachen je postal smrtna past za nemško vojaško posadko. Ena nemška divizija ji je skušala priti na pomoč skozi ozek koridor med Merzbruckom in Hastenra thom, a ni'uspela. Prišla je pod točo izstrelkov ameriških topniških baterij in bomb. Aachen je staro in zgodovinsko mesto. Zgradili so ga Rimljani in v sedmem stoletju je postal sedež imperija Karola Velikega. Poročilo pravi, da slovita kate-11 I' zgrajena na prostoru, kjer j* h»la palača Karola Velikega, še stoji nepoškodovana med razvalinami mesta. Kanadske čete so v akciji proti nemški sili na ozemlju ob reki Schelde v Holandiji. To je povezano z otokoma Beveland in Walcheren, na katerima se na-h;,ja več tisoč nemških vojakov T' so že deloma obkroženi in nevarnosti uničenja. Tretja ameriška armada, kate-r<- poveljnik je general Gejorge S 1'itton je zasedla več krajev f,b 'eki Moselle v bližini Metza liane.,ske^a mesta. Pognala je m< 1 t utrjenih pozicij na v*Mni strani Nancyja in jih ''^upirala. mu in komunikacijskemu centru, zasedle Livergnano, ki leži enajst milj južno od Bologne. London. 12. okt.—Ruska armada si je utrla pot do meje Vzhodne Prusije na zapadni strani Kovna in izolirala nemško vojaško posadko v Memelu, prista-niščnem mestu ob Baltiškem morju. Radio Berlin je priznal, da je nemška vojaška posadka v Memelu obkrožena. Moskva trdi, da je nemška sila okrog 150,000 vojakov v Litvi in Latviji v pasti in v nevarnosti uničenja. Pet tisoč Nemcev je padlo v bitki z I tuši v enem sektorju baltiške :!ronte. Maršal Tito, poveljnik jugoslovanske osvobodilne armade, je naznanil, da so ruske Čete in partizani obkrožili Belgrad. Ruska vojaška kolona je zasedla pozicije na severovzhodni strani glavnega jugoslovanskega mesta. Tito je tudi naznanil, da so feldmaršal Siegmund von List, poveljnik nemške sile na Balkanu, in člani njegovega štaba pobegnili iz Belgrada. Moskva je naznanila okupacijo Cluja, glavnega mesta Transilvanije, ?n Szegedina, drugega največjega ogrskega mesta, po-eg 70 drugih ogrskih vasi in na selbin. Szegedin, ki ima 132,000 prebivalcev, leži 95 milj južno vzhodno od Budimpešte, ogrske prestolnice. Pearl Harbor. Havaji. 12. okt. Ameriške čete in pomorščaki so zasedli nadaljnji otok v Palauso-vi grupi.' Ta je Baikrakaseru in eži sedem m«lj severozapadno od otoka Garakaja, katerega so Američani zasedli zadnjo soboto. V zadnjih* desetih dneh so ameriške čete zasedle enajst otokov Palausove grupe. Admiral Chester W. Nimitz poroča, da so ameriški letalci izvršili nove napade na japonske baze na otokih v južnem delu Pacifika. člani poljske vlade 0dp0t0 vau v moskvo \Churchill in Stalin aran-Urala konferenco | A MER I K A OMOGOČILA ZMAGE Chicago. 12. okt.—Donald M. Nelson, bivši načelnik odbora za vojno produkcijo, ki se je nedavno vrnil v Ameriko iz Cungkin ga, je dejal, da mora Amerika pomagati Kitajski, da postane vodilna industrijska država na Daljnem vzhodu. Če ji ne bo pomagala, tedaj bo Japonska v ne kaj letih reokupirala svoja stara zunanja tržišča. Nelson je govoril na zborovanju Odbora za pomoč Kitajski. Prepričan sem, da je dolžnost Amerike, pomagati Kitajski, da se postavi na noge in razvije industrijsko," je dejal. "To ne bo samo v korist Ameriki, temveč vsemu svetu. Kitajska mora pri ti iz te -vojne kot vodilna industrijska država na Daljnem vzhodu. Naslediti mora Japonsko, kajti zavedati se moramo dejstva, da je Japonska danes gospodar ogromnega ozemlja v Aziji in na Pacifiku. Ona je pred izbruhom vojne zalagala milijardo ljudi v Aziji in vzhodni Afriki z industrijskimi izdelki. To ji je omogočilo dejstvo, da so delavci garali za Japonce za deset do 25 centov na dan." Nelson »je dalj« rekel, da so ameriški in britski izdelki predragi na tržiščih Daljnega vzhoda. Druga država mora nadomestiti Japonsko v svetovni trgovini in industrijah. Demokratična in miroljubna Kitajska naj po-« stane ta država. "Ko sem bil v Čungkingu, so mi povedali, da je na Kitajskem samo 20,000 tovornih avtov," je nadaljeval Nelson. "Izmed teh je samo 6000 nepolomljenih. Ve likanska razlika se pokaže, če primerjamo Kitajsko s tem me stom. V Chicagu je že/. «3.000 tovornih avtov.H Kot govornika sta nastopila general ftang čen, načelnik kitajske vojaške misije v Ameriki, »n Elmer T. Stevens, predsednik Odbora za pomoč Kitajski. Cen je dejsl, da se bo Japonska borila do konca. Poraz Nemčije ne X) dosti vplival na bojno razpoloženje Jbponcev. Bolgarija sprejela mirovne pogoje London. 12. okt/—Stanislav Mi-kolajczyk, predsednik poljske ubežne vlade, zunanji minister Tadej Romer in Stanislav Grab-ski, predsednik poljskega narodnega sveta, so odpotovali v Moskvo, kjer se bodo sestali z voditelji poljskega odbora za narodno osvoboditev, ki se že nahajajo tamkaj. Konferenco med vodi telji obeh poljskih grup.sta aranžirala premier Churchill in maršal Stalin v upanju, da se bodo sporazumeli med seboj. Člani poljske Vlade so dobili povabilo, naj odpotujejo v Moskvo, včeraj zjutraj in se takoj od zvali. Možnost Je, da bodo razgovori v Moskvi rezultirali ustanovitvi koalicijske poljske vlade, v kateri bosta imeli obe grupi enako reprezentacijo. Moskva, 12. okt.**~Rusko-angle-ški razgovori, ki so se pričeli zad njo nedeljo, se razvijajo v razpo Učenju prisrčnosti in pričakuje se, da bodq Churchill, zunanj minister Eden in dfugi člani britske delegacije ostali več dni Moskvi. Politični razkol med Poljaki je eden izmed problemov, ki čakajo rešitve. Prvi koraki za izravnavo konflikta so bili storjeni na konferencah med Churchillom, Ede nom, Stalinom in Molotovom, sovjetskim zunanjim komisarjem. Sinoči se je vršil banket v pa lači briUkega poslaništva v Moskvi, katerega se je udeležil tudi Stalin. To jt bil prvi Stalinov obisk poslaništva zunanje države. Banket je bil prirejen v po-čast premierju Churchillu in čla nom njegove delegacije. Stalin Je v svojem govoru de jal, da sta Rusija in Velika Bri tanija igrali važno vlogo v vojni proti Nemčiji, toda rezultat bi bil najbrže drugačen, če ne bi bila ogromna ameriška produkcija in organizatoi ična sposobnst mobilizirana. Ta je v veliki me-i omogočila ruske in britske zmage na frontah. Domače vesti Novo ameriško Ranjen v Franciji v Pittsburgh, Pa. — Joseph Krmel je prejel vest od vojne oblasti, da je bil 17. sept. v Franciji ranjen njegov sin Elmer J. Krmel, član društva 8« SNPJ v Moon Runu, Pa, Nov grob na sapadu Park Clty, Utah.-Tukaj je umrla Cilja Gračan, stara 60 let n članica društva 63U SNPJ. Doma je bila pri Kolancu na Hrvaškem. Tukaj zapušča moža ln sina, enega sina pa v vojni v Franciji. Vesti ls Detrolla Detroit.—V enem tednu so tukaj umrli sledeči: Louis Solnce, star 64 let in domA od Novega mesta. Zapušča štiri odrasle otroke—žena mu je umrla pred tremi leti. Po združenju SSPZ je postal član društva 518 SNPJ. Dalje je umrl Joe BeČaj, star okrog 65 let in doma nekje z Gorenjskega. Bil je samski in brez društva. Umrla je tudi Ana Judnič, doma od Črnomlja Beli Krajini. Zapušča moli, Dne 4. okt. pa se je v letalski nesreči v Wyomingu ubil poročnik Joseph Nagel iz Detroita, star 22 let. Z njim je izgubilo življenje še pet drugih vojakov, dva pa se borita s smrtjo v bolnišnici. Zapušča starše, sestro in več bratov. Njegovo truplo j« bilo pripeljano domov k staršem, toda ga niso smeli videti. Pokopan je bil z vojaško častjo 10. okt.—Paull Bole, ki boleha na mlsteriozni bolezni, se zdravje izboljšuje. Podals se je k svoji teti na farmo blizu Cleve landa. Is CleVelanda . Cleveland,—Po dolgi bolezni je v bolnišnici v VVarrensvillu svarilo Nemcem Vojni zločinci bodo kaznovani Waahlngton. D. C,. 12. okt.— Državni department je naslovil novo svarilo Nemcem, da bodo vojni zločinci in oni, ki so odgovorni za umore civilistov v zasedenih državah, kaznovani. Svarilo je sledilo deklaraciji poljski ubežne vlade, da nameravajo nemške vojaške avtoritete pobiti več tisoč nedolžnih ljudi, ki se nahajajo v koncentracijskih ta boriščih. "Poljska vlada nas je informirala, da je dobila poročila iz za nesljivih virov, da nameravajo nemške vojaške avtoritete po končati tisoče nedolžnih Poljakov in Židov, ki so v koncentra oljskih taboriščih," pravi držav ni department v svojem svarilu. "Amerika ponovno opozarja nemško vlado in uradnike nacij ske stranke, da bodo vsi oni, ki izvrše zločine ali so odgovorni zanje, postavljeni pred sodišče. Plačati bodo morali kazen za storjene zločine." Slično svarilo je naslovila Nemcem Velika Britanija. 12 okt.—Britske čete v jju Albaniji so po ljuti bitki "kupirale Eddo, prisU-\ "".mesto in zalagalno bazo ''''». ko vojaško posadko na 1 Kifu Več sto Nemcev je ^tkah z britakimi četa-' " I" je podalo. " okupacija KorinU, gr-' ''' je bila dovršena. " l< /» 40 milj od Aten. rrškoga mesta. Britska pravlja za pohod proti •nski fronti se situa-J't»'menila. Čete pete ,rmade so v prodira •'"»logni, industrijske- Nemiki delavci naj delajo za zaveznike Washington, D. C., 12. okt.— Senator Reed, republikanec iz Kansasa, se je izrekel proti un« čenju nemških industrij in predlagal, naj delavci, uposleni v teh, producirajo izdelke za zaveznike v dobi petdesetih let po zaklju-čenju sedanje vojne. ProduktJ njihovega dela naj gredo v zavezniške države kot vojna odškodnina. "Hitler je rekel, da njegovo bogastvo In sils prihaja od nemških delavcev." je deja senator. "Ko bodo zavezniki okupirali Nemčijo, naj obdrža status quo, zaeno pa naj skrbe. da pridejo vsi produkti nemških delavcev v njihove roke To naj bo odškodnina zaveznikom za škodo, ki so jo povzročile nsc.j- #---- ske horde v okupirsnih evrop- . Veifl Kairs. Egipt, prav skih državah " da ae .e evakuacija bolgarskih ---tet iz Grčije pričela. v* s^ Zavezniške vlade so preko čla Cungkirtg naznanil nov evrop*ke posvetovalne ko- ekeekucijo polkovnika mii|Je javljale pogoje premlr- ^ i, n Kitaiska 12 Okt.- ja za Bolgarijo od ^ptembrs. Čungking. Kitajssa. i*. j Anu%jm ,«. Rušila ustavile 'ksiffie cZ! .... ustreljen On je bil di * „i prišlo do so- gimenta. ki nlho* jj^ I ^ ^ Ameriko in Pingmana. mesta v provincij |inUn|JO 0 nekat*nh ^ Kwangsi, pred Japonci, Odstopiti bo morala zasedene pokrajine London. 12. okt.—Radio Moskva je naznanil, da je Bolgarija sprejela preliminarne pogoje premirja, ki med drugim določajo evakuacijo bolgarskih čet iz jugoslovanskih in grških pokrajin Čete morsjo biti potegnjene iz teh pokrajin v dveh tednih Vojaška komisija pod načel btvom reprezentanta sovjetske Rusije bo nadzirala evakuacijo bolgarskih čet ln ursdnikov iz okupirsnih pokrsjin. Ts se mo-ra takoj pričeti iz grških in ju-goslovsnskih krajev, katerih okupacijo ji je omogočila Nem- Moskva napovedala I okupacijo Berlina London, 12. okt —Radio Mos-ikva je napovedal, 'la bodo ruske, ameriške in britske armade kmalu vkorakale v Berfin in ga za-Ledle. "Čus. ko bo Hitlerjeva voj-|na mašinu zdrobljena, tu več da leč," pravi Moskva. "Njiši voja ki se bodo kmalu sestali z ameriškimi in britskiml vojaki, tova rlii v orožju, v nemški prestol nlci." Portugalska ne bo dala zavetja vojnim zločincem London, 12. okt.—Portugalska je dala zagotovilo Veliki Brlta niji, da ne bo dala zavetja nem šklm vojnim zločincem na svo jem ozemlju. To dejstvo je na znsnll v parlamentu državni mi nister Rlchard Law. Irska Je edi na evropska nevtralna država, ki umrl Frank Glavan, star lV lat, šc id dala takega zagotovila, doma iz fare Dobrnlče na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Tukaj zapušča ženo in sina.—Josephine Črtallč, ki Je umrla tt. okt., je bila stara 52 let in doma iz vasi Snuše pri Krškem, odkoder Je prišla v Cleveland pred 34 leti. Zapušča moža, sina, dve hčeri, dva vnuka in več sorodnikov. Bila je članica KSKJ in 8ŽZ — Helen Frank Je prejela poročilo, da je njen mož Pvt. VVencel A. Frank pogrešan v Italiji od 14 sept. Njegovo zadnje pismo Je bilo datirano 21. sept. V armado je bil poklicali lani v oktobru, preko morja poslan prošlega aprila in bil je že odlikovan za hrabrost.—Pavel Krašoc Je dobil uradno vest, da je bil njegov sin Frank ubit v Franciji 16 sept. Služil je pri autitankovnih četah. Star je bil 30 let, v armadi od junija 1941 in preko morja od lanskega maja. Najprej Je bil v bo jih v Afriki, nato v Siciliji, potem v Italiji In končno v Fran cljl. — ' tir Angleii zgradili veliko letališče v Afriki Undon, 12. okt.-Tu je bilo naznanjeno, da so Angleži zgra-dtli veliko letališče v zapadni Afriki, ki bv služilo civilnemu prometu med Anglijo, Afriko in Južno Ameriko. Kje se letališče nahaja, ni bilo i/ varnostnih razlogov razkrito. Nov poveljnik ameriškega brodovja v francoskih vodah Pariz, 12. okt.—Vrhovni zavez nlškl stan Je naznanil, da je bil podadmiral Alan G. Kirk ime-novan za poveljnika enot ame riške bojne mornarice v franco aklh vodah. Kirk Je bil povelj nlk brodovja, ki je igralo važno vlogo v zavezniški Invaziji Nor mandlje In Sicilije. Senatni odsek suspendiral zaslišanje VVashlngton, D. C., 12. okt.— Senatni odsek, kateremu je bila poverjena preiskava vojnega programa, Je auependlral zasllšs-nje. Naznanil je, da se bo zaslišanje obnovilo po novembrskih volitvah. Člani odseka bodo razpravljali o načrtih glede preureditve Industrij, ki ao zdaj udeležene v produkciji bujnega mate-riala, za produkcijo civilnih potrebščin. Poljska mota biti prerojena, pravi Roosevelt VVashlngton, D. C., 12. okt. Predsednik Roosevelt Je odgovo ril onim, ki so ga obdolžili, da je prezrl načela Atlantskega čarter- lamerika bo dobila 0p0ri-■ sca v sibiriji Povračilo za pomoč sovjetski Rusiji STALIN JE DAL ZAGOTOVILO Washlngton. D. C,. 12. okt.-~ Iz zanesljivih virov se dosnava, da bo Amerika dobila baze v Sibiriji, s katerih bodo letalci uprizarjali napade na japonska mesta, ko bo vojna v Evropi zaklju* čena s porazom nacijske Nemčije. Trdi se, da je dal zadevno zagotovilo maršal Stalin. Razkrito še ni, ali je dal Stalin to zagotovilo predsedniku Rooseveltu na konferenci v Teheranu, Perzija, ali državnemu tajniku Hul-lu na konferenci v Moskvi. Odstop baz v Sibiriji bo delno povračilo Ameriki za pomoč, katero Rusija dobiva v orožju, strelivu in drugem bojnem materialu na podlagi posojllno-najem-umskega zakona. Nekateri trdi-| jo, da bo Rusija po zdrobitvi Hitlerjeve vojne maline v Evropi napovedala vojno Japonski, do-| Čim drugi piavijo, da bo mobilizirala vsa razpoložljiva sredstva v času okupacije. Visoki ameriški vojaški ln civilni uradniki upajo, da bo konflikt med poljsko ubeftno vlado v Londonu in sovjetsko Rusijo Izravnan. Konflikt se je poostril, ko je Rusija naznanila, da namerava obdržati skoro polovico predvojne Poljake. t t V VVaahingtonu in Londonu je nedavno nastalo rasburjenje, kar so Husi izgnali člane ameriške ln britske vojaške misije is Sofije, Bolgarija. Zdaj poročajo, da Je bila zadeva izravnana v zadovoljstvi* prizadetih. ' Nekateri elementje v Ameriki so na delu, da ustvarijo sovraštvo proti sovjetom, TI trdi-I Jo, da Rusija vzdržuje velik po-slaniškl štab v Mehiki, da razll-ri svoj vpliv v latinskih republikah |M> /n ključen ju sedanje vojne Revolta v italijan- Hitler utrjuje svoje bivališče . London, 12 okt.—List Ds»ly shem mestu Mali je objavil poročilo svojega dopisnika, ki Je v fcenevl, ftvica. da Hitler utrjuje Hfojo trdnjavo v Beichtesgadenu. Bavarska Poročilo dostavlja, da ae boji zarote proti svojemu življenju Jn • Nemci morajo skrčiti bojne črte London, 12. oktobra.—General Kurt Dittmar, besednik povelj atva nemške oborožene sile, je naglasil potrebo skrčenja nem ških bojnih črt. "Zavedati se mo ramo, da je za nas v tem mo rnentu nsjbolj potrebno skrčenje ^Vozlrom na Poljsko v njenem bojnih črt," Je rekel v svojem -poru t Husljo. Odločno je iz-govoru po radiu "Ml moramo J-V|j )e on za prerojenje braniti trdnjavo Nemčijo in dr- p0|j»ke tako. da bo postala moč-žatl zunanje točke le toliko čssa,1 ni država ln kot taka trdnjava kot se nam zdi potrebno. To ve- v ggradb! za zaščito svetovnega Ija tudi za bojne črte na Balka mlru Xo Izjavo Je podal pred nu." rlani Hjako-amei iške ddegad je, ki ao ga obiskali v Bell hlš» Stavka članov neodvisne unije od vrnjena Cleveland, 0, 12 okt -PreU- gojih premirja /a Bolgarijo Iti drugih balkanskih problemih Ti ■o predmet dlskuzije med Stali- »om in Churchlll"m na konferen <1 v Mr*kvi. Chiaaeo, Avica, 12. okt.—Sem ' doaiiele poročila omenjajo Izbruh --------- . . ifrvolt* proti nemški ali! v CasteUSa atavka 70,000 članov un je rnaggloru, šeat milj severno od Mechanlrs Kducatkmal Boclety, i Bologne, industrijskega In komu neodvisne organizacije, ki je »me-' r.lkaeljakega središča v severni |. izbruhniti danes v tem me*tu, Italiji. Partizani so pognali Toledu in Detroltu, Je bila «»dvr-Nemce Iz mesta in ga zasedli, njena Spor je med lo organ«za-Kevolta )e nastala, ko so naiij- Cljo In Cleveland Graphlte »ke avtoritete odredile deporta Bronze Co. Matthew Srnlth taj njo več ato italijanskih delavcev nlk unije, Je naznanil pogajanja v Nemčijo. g««** Uravnave konflikta. Spor med člani vladnega odbora Vpraianje revizije mezdne formule v Waahington. D. C.. 12 okt.— Med člani vojnega delavskega odbora je nastal spor, ko so reprezentance industrljcev in javnosti kljub ostremu protestu predstavnikov delavcev odločili, da ne bodo predložili priporočil glede revizije mezdne formule j malega Jekla predsedniku Rooseveltu. Večina članov odbora se je Iz-j rekla za omejitev poročila na razliko med mezdami ln cenami žlvljenskih |>otieb4čln, ne pa sa levizijo mezdne formule. Repre-zentalite delavcev J« to razkači-lo in zapreti!! so, da bodo predložili poročilo manjšine Rooseveltu ta teden. VVilliarn H Davla, načelnik od-boia. je pozneje na sestsnku s časnikarji dejal, da je večina zavzela atallšče, da delavci ne bi imeli nobene koristi od zvUanJa mezd, če m* » ene proporčno dvignili* "Ugotoviti hočemo predvsem, ali je mezdni standard padel ali ne v vojnem času." Je rekel Davla. Kampanjo za revizijo mezdne rormule vodijo unije Amerllke delavske federacije In Kongresa Industrijskih orgsnizacij. Argument je, 0* so cene poskočile sa najmanj odstotkov, dočlm so mvzde ustaljene. UI =u PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLA1ILO IM LASTNIMA SLOVElfSKE IfARODIfE PODPOMS JEDHOTE 'jrgaa ol publlsbed by lf — »altoaal B*n#f1' Nuotwn, M Zdruiene dru»i (Isvet. Cbrtft) ta K«^ M lT»TfJ.OO M pol lot«. MJO « teirt leta. as ChicHota, c- 17 SO l« colo Uto, $17» U pol lotol SS lUOBOIMIT TlSip^o0^, lor Ihe Unil^ fU^ ^ C^ojol ** a„tla»«.00 por fOOf. Chicofo a»d Cook Coutatr por ora.gr countrie« lt.00 pot yeor. _ Cooa oo losov po dogovc r u.—Rokopisi dopisov to tlaVkTv m ~ vr^aloRokoplal literarne vsobtoo (trtico, povodi tt^« "HOjo Po*H|.«.l|u U e alučoK J* dvor lisi nq rsles on »gumeni, Manaarfrts olcommunlcsitoru end unsoliciud artki~ wUl not bo rolurood. Olhor mnnujerlpU luch m storlos. plefs. poorns. ote.. vrill bo returned lo sondor oaJy l^ressod end siomp* •nv.Un-. Hasiov na vso. kar Ima stik s listom« PROSVETA 2657 59 So. Lawndale A*«.. Chicago 23, Illinois • (Glasovi iz naselbin 8 POTA 'vae v najboljši »logi. Zborovale! V zadnjem dopisu sem omenil »o vedeli, #a molitev našemu o svojem obisku v železnem lačnemu, bost mu, nagemu ln kr-okrožju Minnesote. Tam sem vavečemu narodu nič ne poma-obiskal le nekaj starih naseljen- ga, zato so napravili boljše skle-cev. V dopisu sem omenil tudi pe, kako mu prispoČiti na pomoč, neslogo, kl vlada med nami gle- Delegatje so o teh sklepih dobro MEMBER or THE FEDERATED PRESS 131 Datum v oklepaju na primer (October 31, 1944), poleg vašega imena OB naslovu pomeni, d« vam je s tem datumom potokla naročnina. Pono-vke jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Churchill v Moskvi de pomoči venijl. Čudni so nekateri ljudje. V strašnih časih le kažejo na vero (če je kaj imajo) in se opirajo v svojih spisih na konvencijo SANSa, ki se je vršila v Cleve-landu. Sebe hočejo prikazati kot "vernike", vsi ostali pa so komunisti. Kdor hoče ni blagor, bi bodo dobra dela zbrisala hudobije in hudobno, hinavsko »zavijanje. Judež se je od sramu obesil. Ti naši hinavci pa se nič ne sramujejo, temveč se trkajo po ubogi, križani Slo-, poučeni, a želeti je, da bodo tudi tako navdušeni pri delu za naš narod, kakor so bili na konvenciji. Pomožno akcijo moramo po-stoterit!!! Da, postoterit, da dosežemo kvoto, ki je bila postavljena na konvenciji SANSa. Pol milijona dolarjev bi mogli z lahkoto skupaj spraviti v prihodnjih delovati za sploš-! festih mesecih kot prvo pomoč moral vedeti, da našim ubogim trpindm. Žalostno je, da je toliko naših rojakov, ki se ne zavedajo, kako nujna je pomoč našemu krvavečemu narodu. Izgovori, "jaz bom že svojim pomagal, ko bo tega klanja VVinston Churchill, premier Anglije, bo v tej vojni napravil rekord kot visok državni misijonar in v teta oziru posekal diplomate vseh čssov. Zadnjih-par let ga vidimo skoraj vsaKp dva, tri me-sece na diplomatskem potovanju zdaj sem, zdaj tja. Zadnji pon-deljek je poletel po važnih poslih v Moskvo v spremstvu zunanjega ministra Edena in okrog 50 drugih civilnih in vojaških pomočnikov. Stvar mora biti zelo važna, da sta se Churchill in Eden podala v Moskvo. Ker živimo v drjbt največje tajne diplomacije, svet najbrže ne bo izvedel, o čem to se na tej konferenci razgovarjall ln najbrže tudi ne o vseh zaključkih. Vsekakor pa so na dnevnem redu predvsem politična vprašanja Evrope. In teh problemov je velika kopica. Z njimi sta se gotovo bavlla Churchill in Roosevelt na zadnji konferenci v Quebecu, Kanado, kakor so se gotovo bavUi tudi na konferenci v Dumbarton Oaksu. In ker teh problemov ni mogoče rešiti brez ruskega Mohameda, ki nikakor neče zapustiti svoje Meke, je zdaj šla gora k nJemu. Ce neče iti Mohamed na goro, mora iti pa gora k Mohamedu. Stalin se dosledno flrži tega izreka, katerega je do danes le enkrat prekršil. Toda tudi takrat je Šel' samo preko meje Rusije—v Teheran. Churchill Je šel zdaj v Moskvo predvsem zato, da s Stalinom določneje začrtata meje angleAke in ruske sfere vpliva. Z drugo besedo, da si razdelita Evropo. Ker sta kapitalistični vladi Anglije in Amerike zaspali zgodovinski trenotek za edino pametno in da-lekosežno rešitev evropskega problema s tem, da bi se bili izrekli za ustanovitev demokratične evropske federacije in za to propozi-cijo pridobili tudi Moskvo In sploh evropske narode, jima teče zdaj voda v grlo, posebno pa Angliji. Angliji gre zdaj predvsem z:i to* da si ohrani sfero vpliva v za-padni Evropi in čim več mogoče tudi na Balkanu. To je resen, sploh največji problem angleške diplomacije, kajti senca Rusije grozi objeti vso Evropo. Ce ta senca objame tudi Francijo, bo angleški vpliv na kontinentu indel skoraj na ničlo. Zasenčena bo tudi Amerika. V interesu angleške sfere vpliva je torej, da Francija ostane ne gamo pod vplivom Londona in Amerike, marveč tudi, da kot taka postsne zopet velesila, fte več! Ce hoče Anglija ostati vplivna sila na kontinentu ln zajeziti ruski vpliV v osrčju Evrdpe, je v njenem Intuesu, da Nemčija po tej vojni 2opet postane velesila—seveda pod angleškim vplivom. Na di ugi strani je seveda v interesu Ru-MJe da Nemčija pride v njeno sfero vpliva. • Z drugo besedo: Nemčija tudi po tej vojni ostane ključ in srce Eviope. Na njenem ozemlju ne bodo najbolj kresali ruski Interesi na eni sliani, na drugi pa anglo-ameriški. Sploh se krešejo že sedaj. Zato Je tudi vsa diplomacijs teh treh velesil zavita v nepro-dirno temo. Zato visoka tajna diplomacija teh velesil še ni mogla ptiti do soglasja, ul« naj Nemčijo razkosa, aH naj jo pusti enotno, ali naj jo gospodarsko zbije na tla z uničenjem njenih industrij in z obrezanjem njenega ozemlja skrči na okrog 40 milijonov prebivalstva kot to predvidevajo ii teresi, katere zastopa Rooseveltov /aklndničar l!enry Morgenthar. Tn ker *e te Tri velesile do daj niso mogle sporazumeti glede vpiašanja, km storiti z Neme jo, zato ae še vedno drže skrajno škodljivega in v realnosti pra/.nega geslu o popolni kapitulaciji. Ce bi ne bilo tega slepilnega pa bedastega gesla, marveč če bi bili te zdavnaj pnAli nu dan / defi »tivnimi pogoji za pošten in pravičen mir, bi bila vojna v F.vropi danes mogoče že končana. Ampak s tem bedastim geslom o breziiogojnl kapitulaciji, z gre^žnjami za lazkosanje, gospodarsko uničene 'n zasužnjcnjV Nemčije le igrajo v toke nacijski teroristični in propagandistični mašini. Skrajni čas )c torej, da pridejo zavezniki na dan s konkretnimi mirovnimi (»goji. Kolikor boli bodo s tem odlašali, toliko dalj se h« vlekla vojna, toliko več b<< človeških žrtev in toliko bolj bo F.viopa rasdejana. Ne samo i.lcde Nemčije, marveč tudi za čim piejinje končanje vojne na Prclfiku in za dosego trajnega miru Je potrebno, da tudi napram Japonski pridejo na dan s konkretnimi mirovnimi pogoji, Geslo o Dopolni kapitulaciji je le strašilo, ki r.e pove ničesar, marveč le igra v roke nemškim in Japonskim tiranom. da zapeljano ljudstvo čim bolj priklenejo nase. Ali je mogoče pričakovati, ds bo prišel tak glas— kaj konkretnega in zdravega—s te moak< vake konference? Motno je, toda upanja ni nobenega Ako se mOtimo, bomo veseli. Kot rečeno, sta šla Churchill in Eden v Moskvo po bolj "praktičnih' angleških opiavkih. Eden teh opravkov je vprašanje Poljske, su« r ne najvahu j** ne /a Rušilo niti za Anglijo, toda problem, ki zahteva čim hitrejše rešitve (ilede tega vprašanja boata Churchill in Stalin lahko položila karte na mizo in Stalin bo dobil, kar zahteva; to vsaj na ooljsko-ruski meji. In Poljak se bodo morali zadovoljiti, i m na i se U bolj hkltcu)e)o na Atlantaki čarter Stalin bo dobil tudi tako poljako vlado, kakršno želi, pa če Je večini Poljakov prav ali re V ta namen mu Imenitno sluti tako zvani poljski osvobodilni odbor, ki jc bil ustvarjen v Moskvi ln tudi sluši v prvi vrsti Moskvi Amoak Stalin ima v tej skupini dobro karto proti ubetai poljski ' vladi" V Londonu Toda Stalin in Churchill ne bosta polotila kart na mizo, kar ae tiče Nemčije. Francije in Balkana. Tukaj, poeehno pa v Nemčiji, se bo bil glavni bo) med ruskimi in angleškimi interesi Bret evropske federscije je ta boj neizogiben prsih in pravijo, da oni niso ta- konec," ne drže! Pomislite, da ki kot oni drugi. i nimajo vsi svojce v Ameriki, a Proti koncu zadnje vojne so j pomoči so vsi potrebni—nujne in v LJubljani vsi združpni. Vjhitre pomoči! Mislim,'da u: — bili časopisih čitamo, da v Čehoslo-, marsikateremu omehčalo vaški duhovniki ne sodelujejo s! ako bi moral samo en teden pre- bi se srce, Hitlerjem, kajti med njimi ni odpadnikov. Oni delujejo za vero in narod. In kaj imamo Slovenci? Po zadnji vojni so bili tam vsaj delno združeni. Dokaz temu je, da je pokojni škof Jeglič poslal nazaj odlikovanje, ki mu ga je hotel dati Mussolini. A danes je v Sloveniji drugače. O tem ne pišem z namenom, da bi koga napadal, tod« gotovi elementi cikajo name, toda jaz take reči ignoriram. Nekdo mi je poslal pismo iz Gilberta, Minn., češ, dobro te je Ž. upilil. Kar jaz pišem, pišem premišljeno. Naj tu še omenim, da sem se vozil v Ameriko s pokojnim Mačkom pred 51 leti, kakor sem zadnjič omenil, ne pa pred 55 leti. Njegova soproga živi v Gil bertu in je 88 let stara. Matila Pogorele. VSAKEGA NEKAJ Detroli, Mich.—Ker sem imel-dva tedna plačanih počitnic, sem se namenil obiskati slovensko metropdlo Cleveland, kjer je SANS obdržaval svojo prvo konvencijo. Iz seznama delegatov sem videl, da bo navzočih mnogo mojih prijateljev in znancev in za ključil sem, da obiščem konvencijo kot opazovalec, obenem pa sežem v roko prijateljem, da bi se moral voziti po vsej deželi ^ teh kritičnih časih. Želja se m je izpolnila in mnogim sem segel v roko, katere nisem že videl dolgo časa, več let. Zborovanja konvencije SANSa ne bom opisoval, ker so to storili že drugi ali pa še bodo Moram pa reči, da se je vršilo v zelo demokratičnem smislu Izjave voditeljev SANSa, na pri mer Kristanove, Kuhljeve in Adamičeve, so zelo navdušile delegacijo. Dvotirnikov ni bilo na tej konvenciji (ti so se sami iztirili!), z izjemo male skupine a ti so sc strinjali z delom SAN Sa in njegovimi funkcionarji drugače Jih pa zraven nc bi bi lo! Molili na tem zborovanju tu di niso, zato je menda poteklo živeti v mukah, v katerih naši trpini žive že tri leta, tri dolga teta, in bijejo krvav boj ZA SVOBODNO DEMOKRATIČNO JUGOSLAVIJO. Skoro me je sram, da četrt ml-ijona Slovencev v Ameriki (dvo-tirniki pravijo, da nas je več, da e nas tristo tisoč in vsi smo njihovi), a smo zbrali borih 76 tisoč dolarjev v treh letih. To vsoto e orispevala le majhna skupina Vsakdo bi lahko žrtvoval teden-iko plačo za naše trpine v domovini. Torej, rojaki po Ameriki, pokažimo našim trpinom v stari azbiti in požgani domovini, da imo jim pripravljeni pomagati, ie da bi godrnjali! Predsedniški kandidat republikanske stranke T. E. Dewey je iričel svojo volilno kampanjo \plavza je dobil dovolj, a po mo-em prepričanju je zaslužil tudi Tialo buuutiuvanja. Kje so vsi .isti, ki tako radi buuuuuvaj^ te laj, ko je najmanj potrebno? Dewey obljublja, da bo on spravil Amen ko na noge, ako bo zvoljen. Roosevelt je Ameriko tafučkal, zato je sedaj potreben epublikanski mesija, da jo iz /leče Iz prepada. Ali bodo delav ?i nasedli1 njegovi posladkani propagandi? Bomo videli na dan 7. novembra. Ako volilci hočejo imeti kuro v vsakem piskru in dva avtomobila v vsaki garaž naj se spomnijo Hoovra na volil ni dan ln Hoovrovih "vasi", nato pa naj naredijo križ. Kar obljubuje D e w e y delavcem in malim podjetnikom, se ne more nikdar uresničiti in prav tako ne pod Rooseveltovo administracijo, ker oba zastopata svobodno podjetništvo. Ker pa se delavci niso nič naučili od zadnje depresije, namreč, da bi zgradili svojo stranko, bodo 7. novembra zbirali po Gomper-sovi taktiki: nagradili prijatelje in kaznovali sovražnike. Imamo še tretjo stranko z dobrim programom. Ako bi se delavci zavedali svoje dolžnosti in volili za socialistični program, bi bila Amerika rešena pogube, ki ji preti od strani "svobodne- ga podjetništva," od strani "en-terprlaerjev". Ne verjamem, da bo dosti uspeha, kajti mnogi, ki pripadajo k tej stranki, bodo volili za Rooaevelta lz bojazni, da bi republikanci dobili večino. Zopet drugi pa se ne strinjajo s socialističnim kandidatom Normanom Thomasom radi njegovega kritičnega stališča proti Sovjetski uniji. Na konvenciji UMWA je spet zmagal J. L. Lewis. John ne trpi nasprotnikov, zato najde pota, da se vse one, ki mu nasprotujejo, na lep, če je potrebno pa tudi na grd in brutalen način, odstrani. Kdor tega ne verjame, naj čita poročila z zadnje konvencije. Se se spominjam, ko sem delal v premogovnikih, nam je John povedal, da bo naš bodoči predsednik, pa če volimo zanj ali pa ne. Koliko časa bodo to trpeli rudarji, ne ve nihče. lipam, da ne, bo kontroliral njih glasove pri prihodnjih volitvah. Konvencija UAW (CIO) tudi ni napravila nič konkretnega Vaj vec časa so porabili, kako še enega podpredsednika spraviti koritu, in kako obdržati pro-tistavkovno obljubo za časa vojne. Zmagala je levičarska stru-a, kar je znamenje, da se de-avci prebujajo. Najbolj čudno se mi vidi, da ni bifb med odborniki in ne med delegati nikogar ki bi poudaril pred konvencijo pomen in važnost časopisja. Sa mo v Detroitu je nas več kot po milijona organiziranih delavcev Ako je kje prilika ustanoviti de lavski časopis, je to gotovo v Detroitu. Toda sedaj izdaja vsak lokal dvakrat na mesec svojo fllko. Ali ni že skrajni čas, da bi šli na delo in pričeli izdajati delavski dnevnik, ki bi prinašal vse novice, šport, komična spise, in poleg tega uredniške članke, ki bi bili pisani za izobrazbo delavstva v političnem, ekonomskem in industrijskem pokretu? Koliko časa bomo še čakali in godrnjali, da delavstvo še ni dovolj izobraženo za preporod v boljšo človeško družbo. V knjigah in delavskih časopisih leži ves zaklad, katerega delavstvo potrebuje za izobrazbo. Torej? Delavci, poslužite se gori omenjenega zaklada. Na konču se zahvaljujem družini Česen in Šter za gostoljubnost ob času mojega obiska v Clevelandu. Prav tako se zahvaljujem Fr. Oblaku in njegovi že ni in drugim v SND v Pittsbur-ghu, Pa., ko sem bil tam za ča sa VseslovansKega kongresa. A ko nanese priliki in pridete v Detroit, boste dobrodošli pri meni. Pozdrav. Joaeph Korale. Na svojem begu ls Bolgije ao Nemci porušili in poigalL kar ao moglL V BrualJu so sašgali tudi Jusiifcno palačo, is katere Bru aoljiani rešujejo vaine dokumente, da Jih ne unl£i požar. membe, ki bodo prav gotovo nrL sle. Tako kot je danes. 8ve/t more iti naprej. "Kolesa * J do morala obračati." Profn, delajo toliko napote, dokler im! sleherni delo ali pa pokojni Amerika bi lahko uvedla pokoj nino, kajti ima.dovolj sirovin b vsega, kar človek potrebuje a življenje. Kongres, pa naj bo re. akcionaren ali pa napreden bo moral na pritisk ljudstva dali. kar je njegovega . . . puzdray Gornik ZBIRANJE OBLEKE V EUCLIDU Euclid, O.—Naznanjam vsej članicam krožka št. 3 Progresiv nih Slovenk, prav tako ostalim Slovencem v našem mestu, da prinesete obleko, obutev in dru ge potrebščine v Društveni dom na Recher ave. Obleko za naše brate in sestre v stari domovini bomo ^sprej! mali vsak pondeljek od sedme ure zvečer naprej. Torej poišči te, kar ne potrebujete in nesite v Društveni dom. Mary Štor, tajnica krožka št. 3 pn premogarske stavke, je John Lewis sklenil pogodbe posamezno po distriktih, a druge je pu stil na stavki, baš v času, ko so bili rudarji na vrhuncu svoje I Opisal, 'ker'o tem že drugi ^nn^ctntnn nrffflniTirfl-1 .s. j. .. e' PRIREDILI PRESENEČENJE Detroit. Mich. — Namenil sem se, da se tudi jaz ogiasim v Pro-sveti, katero zelo rad čitam sem njen naročnik že mnogo let O delavskih razmeraJi in vojn V lugoelovanrk' narodni osvobodilni volskl )• tudi mnogo lena ln doklet. ki ao borijo proti okupatorjem. Na sliki )• videti por 11 mnko tn parttsana ki Ji pomaga r oprtan Jem vojišlreg« na hrbtni-ka prod odhodom b« bol Išče. NEKOLIKO RAZMOTRIVANJA Belllngham, Waah. — Po radiju slišim, da so Rusi že v Jugoslaviji. ' Naj bodo kot prijatelji Titove armade, toda vseeno je preveč za naše dobre in pridne "socialiste." Preveč tudi za nekatere može v duhovniški obleki, kakor tudi za "komunisto-žree." Ako je to božja volja ali ne, dejstvo je, da je ruska rdeča armada v Jugoslaviji! Hvala onemu, ki je iznašel radio! Hvala učiteljem, ki so me naučili čitatl! Kajti če ne bi znal čUati, ne bi vedel, da ima delavski voditelj John L. Levvis 25 tisoč dolarjev letne plače in poleg tega prav tako veliko vsoto za potrebščine ali izdatke. Glej mesečni Common Sense za mesec marc na strani 92. John Lewis ima bčer, ki je bolj sposobna (?) za distrikt-nega tajnika-blagajnika št. 50 U.M.W. of A. kot kateri koli član omenjenega distrikta — vsaj zgleda tako . . . Nekateri delavci so se pridružili onim "kikarjem," ki jim ni po volji četrti termin za Rooaevelta. Koliko terminov pa načeluje Levvis rudarski uniji in drugi pred njim? Pa tudi distriktni uradniki so leta in leU isti. Ali ni res nihče sposoben, da bi zavzel njih mcsU? Kaj pa plače' Ne vprašaj, da se komu ne zameriš . . . Vsi ti so za demokracijo in proti diktaturi ... Da ne pozabimo njih največje sovražnike komuniste. "Komuniat" pa je vsakdo, ki Jim nasprotuje Ampak to še ni vse. Komunisti ali "komunisti" so pokazali, da so združeni in kot taki so tudi močni. čeprav bi jim lahko očitali, da spreminjajo linijo. Linijo spreminjajo pa tudi drugi. Na primer I 1922. v času moči — stoodstotno organizira ni. Tedaj so tudi v premogovniku v Bellinghamu stavkali, dočim so drugi obratovali. Zakaj tako manevriranje? Manevriranje, ki je bilo v korist ope ratorjem in ne rudarjem. Noben premogovnik in rudnik ne bi smel obratovati. Seve, ako bi bila v resnici delavska orga nizacija. Obratovati ne bi smel noben premogovnik toliko časa dokler ne bi vsi operatorji priznali U.M.W. of A. To bi moral John L. Levvis zahtevati. Seve, kar se tiče plač in drugih zahtev, priznam, je logično, da se dovoli obrat tam, kjer je dosežen spo razum. Kar trdim, je: Najprvo priznanje unije v vseh distriktih! In to bi lahko John Lewis dosegel. Od tedaj imam povsem drugačno sodbo o unijskih vodite ljih in na splošno o "izmih". Kar se pa tiče tistih ljudi, ki se jih neprestano zmerja s "komunisti", a se ne boje nasprotnikov in se sami imenujejo komuniste, bi človek sodil, "da vedo, kaj ho čejo in kako bodo dosegli svoj namen." In ko se povrnejo vojaki .. . Čitaj v Common Senseu v septemberski številki t. 1. čla nek, ki se imenuje "Razmere v Evropi." Članek je spisal Fritz Sternberg. Sedaj čitam tudi "Bulletin of Information," ki ga izdaja so vjetsko poslaništvo v Washing-tonu. Časopis pošiljajo brez plačno. Namen tega časopisa je seznaniti ameriško javnost z resničnimi dogodkov Rusiji in z ru sko vlado. "Razumljivo, časopis izhaja z dovoljenjem ameriške vlade. Seve, diši precej po propagandi, ampak to dela vsaka vlada. Čitateljem je na prosto voljo: verjemi ali ne — vsakdo naj sodi sam. Zelo sem radoveden kdaj preneha vojna. Nemci se zelo upi rajo na Francoskem in ob Angleškem zalivu. Calais je bil zavzet 30. septembra. Sedaj se vr- že dosti pišejo. Želim, da bi bilo že konec tega strašnega klanja da bi se mladi možje čim prej povrnili domov k svojim dragim. Sedaj pa moram malo opisati, kako so meni in moji ženi prijatelji priredili presenečenje. Pr nas na obisku sta bili sestra mo je žene Mary Ulle iz Conemau gha, Pa., in Mary Čuk, njena strična iz Park Hilla, Pa. Se strična,Mary mi pravi, da bi bi lo dobro, da bi šli malo v Slo venski narodni dom na John R st., toda dejal sem ji, da botoa šli vsi skupaj v soboto. Nič slu teč, kaj mislijo, sem se še mal( pogovarjal, nakar* zazvoni tele fon in dobim obvestilo, naj pri deva z ženo v Dom, kjer se im vršiti presenečenje za nekeg mojega prijatelja. Obljubil sem da pridem, če ne bo moja žen preveč bolna, kajti ona že i precej časa boleha. Potem pa pride hčerka in pra vi, da je čas, da se odpeljemo Slovenski narodni dom, Tan nas sprejme mrs. Travnik ii nas pelje v dvorano, tedaj p zadoni od vseh strani "surpri se," a hčerka nama pokloni šo-pak krasnih cvetlic, katere na ma pripne njen sinček Roge Joe. Za tem pa naju nagovor mrs. Pauline Bence Travnik i nama reče, naj pogledava napis. Ozrem se in vidim "31-letnica zakonskega življenja mr. in mrs Hochevar." Niti slutila nisva z ženo, da so imeli za naju prirejen večer. Frank Gaber naju je nato pr« stavil prijateljem in imel ganljiv govor. Oba sva bila z«j picsenečena in ginjena, k« sva videla, da imava toliko prijateljev. Na tem mestu Sc vsem nah| lepše zahvaljujeva, ziast« še ni Travnik, mrs. Žabk;u. Pau.i-ne Bence in mrs. Koss in drugim, ki so nas tako prijetno presenetili. Nama so dali darilo v znesku $70. Se posebej še priprave za veliko ofenzivo. I pa sta darovala A. Bombach >t Na Balkanu gre Nemcem zelo| slabo. Sedaj rdeča armada pomaga Titovi vojski, na južnoza-padni strani pa britski vojaki in mornarji. Ogrom grozi invazija od treh strani. Najbrže se ne bodo moč-1 no upirali. Najslabše je na italijanski fronti, ker je sovražnik napravil pod hribi svoja bivališča. Zavezniška taktika je odre-] za ti sovražnika, ko se Titova in sovjetska armada raztegne do j Tirol in združi z ono, ki se bije na skrajnem zapadu. Tako bodb Nemci popolnoma obkroženi! Kdo bi se drznil prerokovati kaj takega tedaj, ko so Hitlerjeve I kohorte rezale Evropo kos za kosom in bombardirale London, a v Rusiji prodirale daleč v no-1 tranjost. Vse to se je zaobrnilo v pri-1 meroma kratkem času, v teku štirih letih? V teku so pripra-| ve za povojno dobo. a nikdo pa ne ve. kaj nam prinese bodočnost. Upajmo, da vojne ne bo| več. kakor nekateri prerokujejo. Vsekakor bi rad tivel še nekaj let, da vidim radikalne spre- in Anton Bombach ml Preveč bi vzelo prostora, w bi imenovala posamezna imena, zato vsem še enkrat najlep* hvala! Joe in Jennie Hochevar. SPOMINI IZ L. 1918 I. Cleveland. O—Nič k*j rsd * ne spominjam na tiste neprij*' ne čase, ki sem jih prciive rumunskih planjavah, zato prijetnosti potisnem na strar Ko so pred nekaj meseci r^ armade dospele na lumun*« mejo. sem pripovedoval roja*o dclavcem v tovarni sled««' ** je suho leto v Rumuniji. °° ska armada v Jugoslaviji J " kaj tednih. Ko ao pa udanii F Turnu Severinu čez jugoslovansko mesto K '( ^ oživeli v mojem spominu godki iz leta 1018 Po sklenitvi premirjs * ^ munijo niso imele nem** * strijske armade tam k*J " Nekaj vojaštva je bilo j-v na druge fronte, večji de" P» (Dnlje na 3 1 na nf pevek, 13. OKTOBRA PROSVETA Domača fronta Mc (Office of W«r Information, Washlngton, D. C.) DELAVCEV ZA POLNJENJE g»AT MANJKA NrSVw.Pr>npower v misiie je Rjavil, da bo zdaj, :T ave-iške armad, prebilo svojo pot v Nemčijo, na-22 pomanjkanje munic Je, a-ko se ne izboljša pomanjkanje delavcev v tovarnah, ki polnijo gr.aproblem je nujen, neposred-n0 pred nami," je dejal, ^a- avnoje.zstrelilana^vojs^v Italiji granato, kt je dopolnila milijon strelov na tem bojišču-Si on artilerijskih izstrelkov. A v Nemčiji utegneje naše vojske izstreliti toliko granat ie prihodnji mesec. Tovarne, katerih naloga je, da krijejo velikanske potrebe tega bojišča, ne bodo mogle biti kos tej nalogi, ako ne najdemo dodatnih delavcev." 1 E« McNutt je dodal, da bosta le dve panogi industrije od onih treh ki proizvajajo municijo za poljsko artillerijo - prva, ki izdeluje naboje granat, druga za strelivo in tretja, ki polni grajate — v nevarnosti, da nastane pomanjkanje delavcev, in sicer v industriji streliva in polnjenja. # BORBA PROTI NEZGODAM Washington. — Federal Secur- ity Agency poživlja javnost, naj te plakate, bo skrbel tudi za to, v sodelovanju s trgovci, časopisjem, radijem in različnimi državnimi in federalnimi uradi, da bodo konzumenti redno obveščeni o tem, katere vrste živila so obilna. a GOSPODINJE VAŽEN FAKTOR PRI KONTROLI CEN Washington. — V splošnem so cene živil danes za 3.6% nižje kot so bile meseca aprila 1943, toda bližajoči se konec vojne v Evropi nam nalaga dolžnost, pravi Offiee of Priče Adminis- mah. AKo se bo de Gaullu po- so prisilili tudi druge stotnije.l tration, da ne popustimo v bor- srečilo oživeti staro francosko Na tistem kraju je bila Dona-1 va zelo široka, toda vzelo nl do- _ M „________ ____________ __________ sti časa in bili smo na drugi stra- narasla za tretjino šele po pre- bo seveda vpliv te politike v ni. Na obrežju se Je zbralo ve-mirju. Hrana znaša 40% izdat- Franciji sami neprestsno rastel. Uko število srbskega ljudstva, bi proti draginji. OPA naglaša, politiko, tako tviane francoske da je draginja po zadnji vojni."grandeur" .francoske veličine, Slovenska Narodno Podporna Jednota MIT-M Bo. Lawadaie Ava. Chicago 13. UllooJt kov milijonov ameriških rodbin, pravi OPA. Treba je paziti na to, da cene živil ne narastejo, ker bi to pomenilo težkoče za mnoge milijone Američanov. OPA poudarja, da je sodelovanje gospodinj, ki so nadzorovale sezname maksimalnih een, povprašale vsakokrat, kadar se jim je zdela cena previsoka in javile prestopke lokalnim War Priče and Rationing Boardom, je največje važnosti za vzdrževanje določenih cen. Politika velesil in nova Francija Napisal Donald Bell Na konferenci v Dumbarton Oaksu se je pokazalo, da ne bo ravno lahko priti do sporazuma treh velesil v pogledu organizacije nove lige narodov. Dobro znano je tudi, da poglavitni problem bodočega miru in mirovne pogodbe: vprašanje, kaj z Nemčijo, na tej konferenci ni bilo rešeno. Premier Churchill je namignil v svojem zadnjem govoru, da bi bilo dobro, da se znova no od zaveznikov priznano vlado in Francijo:* Italijanska vlada nima takih namenov—niti bi Jih mogla izvesti. Dejansko stanje bi se dalo izraziti še nekoliko drugače-^mogli bi reči, da je bilo kaj lahko priznati italijansko vlado, ker je to priznanje ostalo brez vsakih praktičnih posledic, dočim je stvar v slučaju Francije drugačna. Našemu zunanjemu ministrstvu je seveda dobro znano, da sestanejo s predsednikom Roo- bo Prišel dan, neizogibno, ko bo To vprašanje bi utegnilo odloča ti za več desetletij, kam bo v bodoče usmerjena zunanja in notranja politika nove Francije. Velesile zavzemajo napram ranciji različna stališča. Sovjetska Rusija je dala de Gaullu več priznanja kot zapadne velesile—toda to je bilo še v času, co je šlo Še za to, da li se bo Francija sploh sama upravljala. Ako vzamemo z« barometer pisanje komunističnih listov, bi mogli reči, da je nastala precejšnja 'hladnost napram sedanji francoski vladi. Francoakim komunistom je več do preureditve Francije v notranjosti, kot do njene pozicije v zunanjem svetu. Britanija pa .se v splošnem drži linije, kotam je označil lani general Smuts—njena želja bi bila ustvariti blok dežel za-aadne Evrope. V interesu te politike je, da dobi Francija nekaj prirastka in moči, toda ne preveč. Naša ameriška politika pa ni popolnoma jasna. Morda so vpletena nekatera vprašanja francoske kolonialne politike, morda smo radi tega tako neod-očrtf . . . (ONA) seveltom in maršalom Stalinom in se dogovore glede najbolj pe- sodeluje v kampanji, ki se je; rečih problemov. Temelj vsega začela pod pokroviteljstvom j tega je, da ne more priti^no. vlade, katere cilj je, da se zmanjša število nezgod izven tovarne, da bi čim večje število delavcev, posebno onih v bistveno važnih vojnih industrijah o-stalo na delu. FSA poudarja, da nezgode doma in druge motijo vojno produkcijo, ter navaja dejstvo, da je bilo lani ubitih 6,000 delavcev, a 900,000 jih je bilo ranjenih v domačih nezgodah, ki so bile dovolj resne, da je delavec izostal od dela najmanj en dan. V celoti so domače nezgode v letu 1943 zahtevale 32,500 ameriških življenj, med njimi 6,000 delavcev, t. j. 7% več kot v letu 1942. Ti statistični podatki prihajajo od National Safety Coun-cila. Analiza teh 32,500 smrtnih nezgod nam pokaže, da odpadata dve tretjini na padce, kar je 57 več kot lani. Četrtina vseh smrtnih nezgod doma se je'pripetila na stopnicah. Dvorišče je kraj, kjer se je pripetila petina ^ch smrtnih nezgod, a v kuhinjah tudi petina. * OBEDI V TOVARNAH MANJŠAJO NEZGODE Washington. — War Food Ad- ministration pravi, da je uvedba obedov v tovarnah zmanjšala za 30/r do 50^ število nezgod v nekaterih vojnih tovarnah, kjer si) uredili moderne prostore in razdeljevali prigrizke med delom. Dobra prehrana prepreči mnogo tistih trenotnih občutkov slabosti, ki so vzrok tolikih nezgod, posebno v vseh tež-J«h industrijah. WFA pravi, da Statistični podatki potrjujejo tu-da je manj odsotnosti, in da tudi posamezni delavci dosegi boljše rezultate v produkciji, ako so mogli dobiti primeren o-b<.d med delom. Pio^rarn izvajata v složnem sodelovanju delavstvo in delodajalci. pravi WFA, toda ako hočemo doseči cilj, katerega so w stavili.z« leto 1944, bomo mo-[jji znatno pospešiti, najmanj za ti ureditev primernih lokalov kafetiTij, kantin in barov za in daleč prekositi šte-!k' dosežene v drugem četrtku 1944H pa dobiva približno lavcev v skoro polo-mn tovaren prigrizke osne 000.00(1 H K' °BlLO ČEBULE t'' "-'ton. — War Food Ad-r.-it ion je izjavila, da bobrom dežele vzpod-' tpovanje čebule, ka- obilo na prodaj. 1 tega načrta bodo tu » do uporabe plakati, J"'/arjali konzumente « potrebno kupovati '"ano, ki je v izobilju " o Novi plakati bodo "d v Zedin jenih dr-< n Urad za razdelje-ki bo razpošiljal bene zadovoljive rešitve mednarodnih vprašalj, dokler se tri velike, sile niso zedinile. Teh osnovnih dejstev ne smemo nikdar pozabljati, kadar razpravljamo o stališču našega zunanjega ministrstva napram Franciji. Popolno priznanje francoske vlade bi skoro avtomatično pritegnilo Francijo kot novo velesilo v zbor velesil, ki zdaj odločajo o vseh vprašanjih — Amerika, Velika Britanija in Sovjetska Rusija. Pri tem pa o-stane seveda odprto vprašanje, da-li bi bila poganjanja s tem o-lajšana ali ne. Oni, ki obsojajo ameriško zunanjo politiko, poudarjajo, da so Francozi naši zavezniki, ter da smo priznali celo vlado Bo-nomija v Italiji. V formalnem pogledu je ta očitek popolnoma upravičen — odgovora nanj sploh ni. Toda v realni politiki je stvar čisto drugačna. Bono-mi bi bil seveda najsrečnejši človek na svetu, ako bi mogel menjati z de Gaullom. Razen tega pa tudi ne smemo pozabljati, da je velika razlika med zahtevami prejšnjega francoskega osvobodilnega komiteja, ki je imel svoj sedeš v Alžiru, in sedanjo francosko provizorično vlado, ki se nahaja v Parizu.^ De Gaulleov največji problem v Alžiru je bil, kako priti do tega, da bi sami Francozi odločali o notranjih zadevah Francije. Možnost, da bi utegnili zavez niki uvesti na Francoskem tako zvano zavezniško vojaško vlado, mu ni bila po godu. Priznati je treba, da je imel prav. Francoski narod je pokazal, da je brez nadaljnjega sposoben vzeti upravo Francije v svoje lastne roke — tudi brez splošnih volitev. Italijanska vlada je si cer priznana od zaveznikov, toda še dolgo ni dosegla tega dejanskega statusa. Italijanska vlada je še vedno odvisna od pogojev premirja, in resnična vladna oblast je tudi še danes v rokah zavdzniške kontrolne komisije Na domačih tleh je suverenost de Gaulleve Francije priznana in neokrnjena. Da 11 se ga sina tra "de facto" ali "de jure vla darja, ni važno v tem pogledu kajti nikdo mu ne krati pravi ce da sekvestrira tovarne Re nault, da zapira in kaznuje ko laboratorje ali da preosnuje vse narodno gospodsrstvo Franci e In vendar ne išče le iz prestiž-nih vzrokov tistega popolnega priznanja, za katero se Franco zi potegujejo s toliko vnemo, /'-..u«, nrivesti rr ran treba, hočeš, nočeš, priznati vlado Francije. Toda ako uspe, za-vleči ta trenotek še za leto dni bi to bila velika stvar. V tem slučaju bi bili temelji nove lige narodov do takrat že postavljeni. Poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da nikdo ne more vedeti, kakšna bo zunanja politika rancije, ki bo nastala v teh mesecih—in še mnogo manj, kakšne vrste vlada bo prevzela posle. Danes je razločevati dvoje raz-ičnih stremljenj v francoskem x)litičnem življenju. Maquis, ali narodno gibanje odpora, se posveča predvsem vprašanjem notranje reforme. Ni nemogoče, da bo ostal večji del francoskih >olitičnih sil vezan v problemih kot: obnovitev političnih strank", ustanovitev novega družabnega reda, organizacija narodnega gospodarstva brez kartelov itd. Na drugi strani pa se je pojavil na cionalizem, ki je morda celo Šovinističen. Po prvi svetovni voj ni je imela Francija hegemonijo nad širokimi predeli Evrope, lz gradila si je bila sistem vojaških zvez, ki je bil videti mogočen. Na Balkanu in na Poljskem je bil njen vpliv mogo čen, Skupaj z Anglijo je bila dominantna sila v stari ligi na rodov, Dober del te sile in tega vpli va je seveda izgubljen za vedno, kajti v Evropi se je pojavila nova velika sila—sovjetska Rusija. Toda v Franciji so deli naroda, ki mislijo, da se bo dalo to nadomestiti s tem, da se pomakne francosko mejo na reko Reno in z dosledno izvedeno močno kolonialno politiko. De Gaulle poskuša ti dve stremljenji francoskem narodnem življenju spojiti in zadostiti obema. Zato se je proglasil za notranji pre porod Francije, obenem pa naznanil, da bo vodil močno zuna njo politiko. Osebno mu lež mnogo več na zunsnji poziciji Francije kot na notranjih refor Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* s 2. »t rani.) je klatil od vasi' do vasi in pobiral, ropal poljske pridelke ubogih rumunskih kmetov. Tedaj se je šušljalo, da Avstrijcem in Nemcem slaba prede na italijanaki fronti in nameravali so poslati tja I, bataljon polka črnovojnikov. Da nismo bili premeščeni, je bil menda vzrok, ker je tudi Bolgarija položila orožje. Namesto na italijansko fronto pa smo bili poslani v Turnu Severin. Rečeno je bilo, da so francoske čete . prišle čez Bolgarijo v Srbijo. Nekega lepega jutra koncem oktobra 1. 1918 smo bili poslani k obrežju široke Donave. Častniki so imeli med seboj kratko posvetovanje. V tistem času pa pripeljejo j. malim parnikom veliki brod. Pri stotnijah je nekaj zašumelo in dalo je misliti, da ni nekaj v redu. Častniki so hitro odhiteli vsak k svoji stot niji, nato pa je sledilo povelje: "Erste Kompanie, liaptacht!" Na povelje se ni nihče premaknil. Nato je zadonelo: "Kompanie, marsch!" Nobenega odgovora; nihče se ne gane. Ka} je to? Ne kaj je narobe. Se pred nekaj trenotki jc n^ poveže "Habt acht" in "marsch", 150 mož stalo v pozoru ln potem korakalo, da je kar zemlja grmela, a nenadoma pa so vsi mirno stsli in nihče se ni hotel premakniti in ubogati povelja. Stotnlja s strojnimi puškami je bila zadaj, zato nismo vedeli, ksj se godi. Hitro zberejo stra žo, ki je bils sestavljena iz Nem cev, in aretirajo prvo vrsto, šti ri može in narednik&^Vsi so bili Slovenci. Nato se spravijo na drugo itotnijo, a nič odziva Pri tretji in prav tako četrti tu di niso nič opravili. Nato pride vrsta na našo stotnijo. V nji so bili večinoma Nemci. Na pove Ije smo se premaknili, ali ubogali smo bolj po sili. Za nami Odložimo orožje. Uporne stot nije odredijo nekoliko v stran. To je bila poteza. Dobili smo jx>-velje, da jih obkolimo. Nemci so bili pri volji, toda Slovenci in drugi Slovani ne in to vzlic temu. da smo bili v veliki manjšini. V tem času pa so zasidrali dve mali torpedovki in nato izkrcali nekaj stotnij pravih'Nemcev, kateri so uporne stotnije za-stražlll ln znesli orožje na brod. Nas so pustili proste. Zbrali smo se v gruče, kakor po navadi prl odmoru. BiH smo različne narodnosti: Nemci, Poljaki, Čehi, Slovaki, Hrvati in Slovenci. V avstrijski armadi so nam dali priliko, da smo prišli v stike z različnimi podaniki, seveda, zaradi strahu. Mesto Kladovo sliči veliki va si, ker nima velikih poalopij. Slovenska skupina ni štela niti en ducat. Andrej z Gorenjskega, velik, koščen vojak, svetuje, da bi šli pogledat v vas. Pojdimo! S seboj smo vzeli bajonete in revolverje, če bi se nam imelo kaj zgoditi. Gremo proti vrhu. Za nami prileti poročnik—velik, črn vrag! Prične nam ponižno prigovarjati, naj ne gremo, ker ni varno, da bi šli sami itd. Mi se ne zmenimo za njegove besede. Spomnili »mo se, kako Je nad nami kričal radi vsake malenkosti "Verfluchte Slovenlsche Hund", sedaj pa Je bil naenkrat tako ponižen. Čutili smo, da se krha "mogočna" Avstrija, da se bo vsak čas zrušila. Na vrhu obrežja se je zbiralo več ljudstva. Ko smo dospeli na vrh, so se nsm počasi umaknili/ Napotimo «e v malto in pridemo do prvih hiš. Vstopimo v eno izmed večjih hli. V sobi je bilo nekaj oseb. Gledajo nas. ln kako so naa gledali! Kakor da bi nam hoteli z očmi predreti dušo in srce! Ob takih pogledih človeka oblije mrzel pot. Pozdravimo. Oni se jpogledajo—ne zaupajo nam. Nagovorimo jih v srbohrvaščini in jim povemo, da smo Slovenci, njih bratje, da se ne bomo več tepli za Avstrijo, da Ja vojne skoro konec itd. Andrej Še dostavi, da bomo s Hrvati vred v eni državi, v Jugoslaviji. Težko je povedati, kako m se nenadoma njih obrazi spremenili; ns njih %o zsigrall smehljsji in oči so Jim začele žareti. Po dolgih štirih letih so bili ti ljudje zopet veseli. Nekateri Izmed njih so šli ven in novico raznesli kakor brzojav. (Konec prihod-njič.) Fellx Itrumbel. I6ČE SORODNIKE Boston. Mass.—Spodaj podpisani sem doma iz Ilirske Bistrice. V Združenih državah se nahajam zadnjih 17 mesecev. Tu imsm več sorodnikov, toda ne vem, v katerem mestu bivsjo, Obračam se do Prosvetlnih cl-tateljev, ako je komu znano, kje se nahajajo rnoji sorodniki. Moj naslov je:Gabriel Ha tista, 137 Bn 64th Hal. QM Serv. Co.. Ilarboi Defense of Boston, Fort Andreus, Mass. Ckbriel Satlsta. VIIMLB.NT CA INK AR. g I prtOHdlllk r. a vider. «i urnia ------------------ ANtON tnojah. si pomolnl tajnik MIRKO O. KUHEL, gl. blajajntk........ OLAVlfl ODBOR lavrlnl ttek VtNCENTCA1NKAR. gl pradaadnlk MIT So UwndaW Ava. Chicago 13. 111 Mil Bo l-awndala Ava . Chicago M. III ____JM1 So. l.awnrnnionU'«allh tfdiaen Cumimnu doltil0 to «ovu knntiro "Valu Prihod-n)o Kahis»o" (Yimr Ne« Kiichcn j irpreiajle 4«< m je -in eesa /rf C0MM0MWtALTB EDISON COMPAJfT GORNJE MESTO ,:Cg POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA ■pisal B O O O MIR MAGAJNA (Nadaljevanj«) Toda niti to ni bilo potrebno. Saj je življenje silno lepo in prijetno za tistega, ki se zna vživeti v to, zlasti če je človek mlad in mu srce še ni popolnoma naveličano za ljubezen, godbo in sladščice. Seveda niso bili prav vsi v tej družbi prav takih misli — Mandka, Nikolaj, Krika in Malči gotovo ne in tisti, ki so ga še čakali. Toda Regina — njene polzaprte oči so pričale. Regina je bila duša te družbe, skoraj nekako njeno poosebljenje. Sicer bom še pozneje nekoliko več govoril o njenem značaju, ki ima v sebi tudi nekaj neveselega, toda sedaj naj omenim to, da se je ta večer marsikdo trudil da bi ujel njeno roko v svojo in jo navdušeno poljubil.) Simona so pričakovali — vsi. Ta ljubljenec družbe, ta 'blazni ljubavnik', ta 'žigolo', U 'pesnik, muzikant in potepuh', U nalašč zanemarjeni človek, ki ne obiskuje predavanj, ta 'romantični' človek bi moral priti, kajti šele ob njem bi 'anima' družbe prikipela do vrhunca. V tem človeku živi sam vrag. Največji dolgčas prežene z enim vriskom, z eno potezo po strunah, razigrane plesavce požene na mize, da ne morejo potem nič več od razigranosti, naenHrat ti pove prelepo pravljico in se potem, ko so vsi utopljeni v barve bajnih bitij, zakrohota, ta, ko prihaja in odhaja kot demon. Mancika in Regina sta se večkrat ozrli na vrata in se potem nehote srečali z očmi. V Re-gininih je tedaj zasijal ponos, saj je vedela, da Mancika ve, da hodi Simon k njej. Mancika pa se je nekako čudno smejala. Bolj kot z besedami sta se razgovorih Mancika in Regina med seboj z očmi. Malči pa je sedela nekam sama vase zamišljena. »e so ji plavale v duši lepe besede, ki jih je njej govoril Simon v jutru. V Malčini duši se je začelo nekaj prerajati, vstajalo je v njej neko drugo, vse bolj lepo gledanje na življenje, neko prebujenje in polet navzgor. Simon je prišel krog devete ure. Z rokavom si je obrisal od snega mokri obraz, odložil go-ncli na klavir in sedel. Pozdravljen je bil zopet s hrupom, toda ko je zagledal toliko podarjenega cvetja, je nekoliko zardel, dasi ni nihče mislil na to, da bi tudi on prinesel rož. Regina mu je hitro hotela natočiti vina, toda on je zaprosil za čaj, s katerim mu je takoj postregla. Potem je pojedel narezek s sardinami, rumenjakom in neko rdečkasto snovjo in šele' nato popil čaio vina, ki mu je pordečila lica. "Čestitaj Regini!" mu je zašepetal Krilan na uho. Toda Simon je zamahnil z roko, kar je takoj zapazila Mancika in se zasmejala. Hrup sedaj ni ponehal, toda ponovno so se vsi ozirali na Simona in pričakovali, da jih bo zopet razvedril na nov način. On pa je ostal dolgo zamišljen. Nikolaj je neprestano igral same vesele pesmi. Ko je sviral neko priljubljeno popevko, je Simon pričel motriti Eriko, ki je sedela vprav nasproti njega. Ta je zardela in povesila oči. Ko jih Je zopet dvignila, so Simonove neprestano visele na njenih. Zbegala se je. Rdečica ji je šinila v lica in hotela se je za-smejati. Toda Simonov obraz je ostal nespremenjen. Njegov« vročične oči so jo pekle, kot da bi strmela dva ognja vanjo. Zbegala se je še bolj in postala tako nemirna, da so jo nekateri začeli opazovati in se ozirali' tudi na Simona z začudenjem. Mancika se je silno razburila. Njeni prsti so se igrali med seboj. Opazovala je vsako Simonovo kretnjo. Erika je sedaj odprla usta in zastrmela nepremično čez mizo. Zapazili so vsi. Vsa družba je umolknila in Nikolaj, ki še ni vedel, zakaj je pojenjal hrup, je prenehal igrati in ae začuden ozrl od klavirja. "Kaj me gledaš?" je naenkrat vzkliknila Erika. On ni odgovoril. Počasi je vstal in šel krog mize prav do nje ter jo prijel za roko. Hotela jo je iz-mekniti, toda neka skrivnostna sila ji je zabra-nila. Pričela je tako trepetati, da so vsi opazili. "Kaj delaš?" je vzkliknila Regina. "Uspavati jo hoče," je zaklicala Mancika. Nikolaj, ki je obsedel bled pri klavirju, je hotel vstati, toda Simon ga je samo pogledal in Nikolaj je obsedel. "Pojdi z mano, Erika," je ukazal Simon nežno. Takoj je ubogala, ne da bi mogla odtrgati oči od njegovih. "Uspavati jo hoče," je zopet zaklicala Mancika. "Ne," je odgovoril Simon srdito in spustil Eriko, ko jo je pripeljal do Nikolaja. Oči so mu gorele zelo svetlo in zdelo se je, da tudi on sam ni popolnoma prisoten in da ne ve, kaj dela. Vsi so vedeli, kako zelo se ljubita Nikolaj in Erika in da bila to brezmejna Simonova brezobzirnost, če bi se zavedal, kaj dela. Nekateri so pomislili, da je že pijan prišel v sobo. Simon se je obrnil k Nikolaju, ki je bil tako presenečen, da ni vedel, kaj naj stori. "Odvedel sem jo od onih tam, razumeš, kaj?" Nikolaj ni odgovoril, toda Simon je nadaljeval glasno, da so slišali vsi. "Ti si izročil svojo godbo angelom, ti, kaj?" Nikolaju so se poteze čudno zvile po obrazu. "Sam vem," je govoril Simon, "kako težko je izročiti godbo angelom. Toda tebi bi je ne bilo treba, razumeš, kaj? Zakaj se slepiš, zakaj si lažeš? Hočeš biti plemenit in radi denarjev ostati oni zvest, ki ti že po letih ni nič podobna. V tvojem srcu pa raste sovraštvo do tiste daljne zaročenke od dne do dne. Samega sebe slepiš in izdajaš svojo dušo, ki bi bila lahko polna prelepih godb. Tukaj ti je poslal Bog lepega otroka, zlatega človeka, ki mu ni niti ena ne-lepa misel še skalila duše, te lepe, lepe bele pesmi, ki stoji pred teboj, te Erike, ki bi ji dal samo krila, da bi se tudi s telesom dvignila v nebo, ti pa lažeš sebi in njej in razbijaš s pestmi po tipkah, ko bi moral le belo pesem igrati beli pesmi. Vsi denarji celega sveta bi ne smeli užaliti te pesmi. — Igraj!" mu je ukazal. Nikolaj «je bil tako prepal, da ni mogel niti rok dvigniti. Simon je nadaljeval. "Skoraj vsi, ki so tu, bi se morda nasmehnili besedici Bog. Toda Bog je. Sel je mimo mene. Pri tebi, Nikolaj, pa ae je kar ustavil in zašepetal svojo besedo v tvojo dušo, in ta beseda je bila godba in vsa sreča in vse veselje, ki dehti iz nje. Toda ti si rekel: 'Nočem godbe. Vračam jo angelom.' Toda Bog ni odnehal in je postavil to belo pesem predte, da se tvoja duša za-zrcali v njej. Ti pa hočeš sedaj razbiti to sveto zrcalo, tega dobrega otroka, ki stoji ob tebi, in biješ z nelepimi, kričavimi zvoki sedanjih dni v njeno lepo dušo. Glej se v tem zrcalu in po tistem, kar boš videl v njem, igraj! O, ko bi ona tam gori hotela stati pred menoj!" Z začudenjem je poslušala družba te besede, ki so prišle tako nepričakovano, ki so bile tako nenavadne in nemogoče, in vendar tako lepe in s tako mehkim glasom pripovedovane, da ni bilo mogoče govoriti o kaki neokusnosti, dasi je Simon kar naravnst povedal o tistem denarju. Erika se je naslonila na klavir. V svoji skoraj otroški mladosti in v belem krilu je bila res podobna beli pesmi. Njene oči so polne dobrote zrle na Simona. Nikolaj pa je vstal, objel Simona in ga poljubil. Hotel je govoriti nekaj, a je izpregovoril samo: "Ti, ti, ti!" Nastal je velik hrup in smeh. (Dalje prihodnjič.) -MOJE ŽIVLJENJE IVAN CANKAR (Se nadaljuje.) Nekaj prav posebnega, nerazumljivega me je sila težilo: da .sem delal vsem tem ljudem krivico že od začetka, da aem jih /alil, ko mi niso nikoli atorili /lega Planili ao mi na srce grehi, ki ae jih prej nisem zavedal, ki so se mi /deli /golj prešerne šale. vesele zabavljice. Debela, solzava štacunatka mi je dala vsako nedeljo velik škrnicelj bonbonov, zato ker sem "tako |Mit»>}no molil"; /a plačilo »em jo s freade farne cerkve obmetaval / netupirjimi odpadki. In tista pobožna molitev je bila bogo-klet stvo, kadar sem se preti oltarjem oklenil do ljudi, sem gledal svetniško, kadar pa sem jim |M)ka/al hrbet. M*m ae pačil, zato da ae je so«ed-ministrant amejal tet je bil nato v zakristiji /lasa n Na Asa k i moj» besedi na v aem mojem nehanju je bila pega, je bil greh. Casiht ko sem klecal v apovednici, nisem Vedel, kaj da bi povedal. Moje življenje in ravnanje se mi je zdelo nedolžno in čisto, kakor njiva tam na Kltsu. Zdaj aem občutil v grozi, da je bila vsaka bilka greh, na tisoče brez števila. Poglavitni greh p« je bila nehvaležnoat. Ne samo ljudem, tudi krajem sem bil nehvaležen; domu in cesti, polju, gozdu, nebu samemu. solncu ln zvezdam. Oživelo je vae: cesta je izpregovori-la, polje je zapelo. Sel aem v Močilnik, v zibel moje ljubezni ln sem strmeč in oaramočen jx>-alušal njegovo očitanje: Dal aem ti sanj. kaj ai mi dal zanje? &e videl me nisi, ne me pobožal t udano mislijo1*'—fcel aem čez klanec k Sveti Trojici; podobe križevega pota so gledale name, "Tod ai hodil; kadar ai stopil, kamor ai ae ozrl, kakor ai dihnil. vselej ai sprejel božji dar; kdaj al molil rahvalno molitev, če s srcem ne, vsaj z ustnicami?" — Očitala mi je cesta, očitala sta mi Joka in potok; še na mesarjeve klade sem se spomnil in na enajsto šolo pod mostom. Kar aem pogledal, česar se domislil, je zadobilo vse novo, živo lice, j« govorilo z menoj vse drugače, vse bolj razločno; gluh aem bil, le v sanjah aem poslušal zamolklo šepetanje; vzdramil sem se in budne besede so .bile preglasne, bolele ho me in bal sem ae jih. Ves t lati čas, vae tiste žalostne, zbegane poslednje dni, polne nemira in zastrte bojazni, je ležala na moji duši koprneča želja po odpuščanju, po tolažbi, po ljubeznivi besedi. Se kamen na cesti bi bil odgovoril ter bi ga prosil, da mi poreče: "Pojdi z veaelim srcem in kmalu se povrni!" Hodil sem tod in ondod, begal vnekrižem. kakor sila zapoalen, in niaem vedel, kod in čemu da aem hodil. Občutil sem, da aem bil nekaj zamudil, nekaj pozabil, nekaj nadvae važnega in i-menitnega. Takrat ai tega občutka nisem mogel razložiti in tudi utegnil niaem. da bi ai ga razlagal Šele kasneje, prav kmalu kasneje me je v najhujši bridkost r presunilo: "Ničesar ni- YOU'RE HELPING, LADY! UUpfjgT*AVtOBV 2J^CA«U0U5FWIV£5. PI AVE D A VI TA L PAPT IM BUCTM61UC MAZtSOUT O* EgAMC£/SALVA66P PAT 60ES INTO MUNDREDS OF y^g-M£CES5ARV PRQOL>OS si videl, nikogar nisi ljubil, nisi živel; samopašen si se bil zaklenil v svoje puste misli!" Na predvečer poslednjega dne sem sedel ob oknu ter bral še enkrat tisto lepo poglavje v "Desetem bratu", kjer roma junak mladenič, poln upanja, pričakovanja in tihe bojazni skozi senčni gaj proti novemu, neznanemu domovanju. Pot se mi je zdela podobna tisti, ki se vije z Vrhnike proti bistriškemu gradu. Položil sem knjigo na okno, ves truden od nemira, bolan od pričakovanja. Ustna so mi bila suha, v želodcu mi je ležalo kakor kamen; pa nisem bil ne lačen, ne žejen. Mati je stopila v izbo; spominjam se, da je vselej odprla duri tako tiho in obzirno, kakor da je prišla k neprijaznemu sosedu. Ko me je pogledala z Objokanimi, razpaljenimi očmi, mi je prerezal srce oster nož naravnost počez. "Ničesar nisi videl, nikogar nisi ljubil!" In nikoli dotlej mi ni bilo u-darilo na dušo s tako trdo, neusmiljeno silo, da sem zavržen grešnik. XII. Znanec mi je pravil, kdaj in kako da je bil spoznal svojega očeta. Ob mrtvaški postelji. Oče je ležal tam, črno oblečen, v lica bled in trd, ali nenavadno lep, ves pomlajen. Desno oko je bilo zatisnjeno, levo pa napol odprto; skozi špranjo, izpod gostih črnih vejic je gledal obli rob rjave punčice, gledal živo in naravnost v vsakogar, kdorkoli je stopil v izbo in kjerkoli je stal. Sklonil se jo sin k očetu in v tistem trenotku je bil v lica prav tako trd in bled. Napol odprtega očesa pogled mu je rekel mirno in ljubeznivo; "Poglej me zvesto, ki me ie nikoli nisi videl!" In sin je spoznal, da se je bila prelila gorka kri očetova do zadnje kaplje na brezčuten kamen. ti, ki je zvest suženj svojih o-trok. tiho in plaho. Vse mi je bilo odkrito, planilo je v strašni goloti pred oči. "Nikogar nisi ljubil; še matere ne, še nje ne, te svetnice!" Da bi vsaj ne bila rekla: "Zdaj boš večerjal!" Kajti rekla je s to besedo: "Večerjal boš, jaz ne bom; mojo kri in moje solze boš večerjal!" Spoznanje me je grobo sunilo ob tla. Ugledal in zaslišal sem tik pred seboj stvari, mimo katerih sem hodil prej slepec in gluhec. "Kar beži!" je reklo v meni. Kar beži iz teh krajev trohno-be in smrti! Kajti v§e, kar je bilo — trohnoba in smrt! Na vsakem koscu kruha materina solza; v vsakem pogledu tiho očitanje; z vsako besedo grenek vzdih. Življenje, od ure do ure, od dne do dne, od vekomaj do vekomaj, zmirom enakomerno, vse to življenje suženjska miloščina, mimogrede* ob jarek vržena! In še za to miloščino hvali Boga, hvali ga za ta koruzni močnik! V teh grenkih mislih pa je bil Bog sam s svojo ljubeznijo. (Dalje prihodnjič.) Na predvečer moje selitve v Ljubljano je stopila mati čez prag in mi je pogledala v lice; v tistem samem pogledu sem spoznal njo, ves svoj dom in svoje življenje od rojstva. Kar je bilo do tega trenotka, je bilo življenje v zraku, v vetru, v solnčni luči, med zvezdami, v pesmi škrjanca in vonju ajde, vsepovsod je bilo, samo ne med ljudmi, samo ne doma med črnimi stenami. jZdaj, v enem samem pogledu, v enem samem hipu je bilo mahopia vse razodeto, nasilno, neusmiljeno. Dolgo je stala mati na pragu, ali pa se mi je dolgo zdelo; in me je gledala naravnost, kakor gleda sama smrt ali sam Bog. Iz mojega presekanega srca ni bilo besede, komaj da je nepri-klicana šinila preko suhih ,u-stnic: "Saj ne maram v Ljubljano! Mati, saj ne maram!" Nenadoma je,bil njen pogled ves drug, ves miren, kakor da se je razgledavala po cesti. "Zdaj boš večerjal!" Stala je v izbj, ozrla se še naokoli, kakor da bi hotela reči nekaj drugega, nčkaj resničnega. Nazadnje je rek^la še enkrat tako tiho, kakor cJa je mislila vse nekam drugam: "Zdaj boš večerjal!" In je šla; tako, kakor gre ma- CVETLJICE ZA V-DAY Mnogo vojakov iz prekomorja je že poslalo svoja naročila za dostavo cvetljic—ne takoj; ampak žele za V-DAY, kadar in kjer bo V-DAY. Ti fantje v vojaški službi so sami spoznali,' da je to velika novost in razveseljiv način spomniti se svojih, žen, ljubic in drugih sorodnikov. Ta bo resnično veliko presenečenje zanje, ko bodo predeli šopke cvetljic za slavitev V-Dav, dneva zmage in naj-prijetnejši spomin v vsem življenju. Ta naročila cvetljic so poslana iz prekomorja do pošti m kablogramih cvetljičarjem prodajalcem na drobno, ki so člani Zveze cvetljičarjev. —(Adv.) KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ J3.00 —Kajiga je trdo vesana in ima 821 strani^— Recepti ao naplaanl v angleškem Jeslkui ponekod po ao tudi v J Miku naroda, ki mu Je kaka Jed poeebno v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega za one. ki se zanimajo za kuhanje In se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite pri KNJI6ARNISLOVENIC PUBLISHING CO. tli W*t I lih Street New Tork U. N. Y. Ali ste naročeni na dnevnik "Proaveto"? Podpirajte svoj llaftl Vaš spomin ZA UMRLIMI Vaše cvetice POSLANE ZA POGREBE V TOLAŽBO ONIM, KI dE ŽIVE. Razni mali ogiMj v "BUS Bors" STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes-Oglasite &e EAgeuoater Beach Alfe Hotel v uposlovalnem uradu _»357 Sheridan Road DVE STAN. ZIDANATT^ HIŠA. Vroča voda gorkota «2 zaprt. Cena $8,300. 1 blok do I postaje. Kličite FAIrfax 7060. DEKLETA IN ŽENE za zavijanje in pakiranje naram. nic, lahko, sedeče delo, prijetne delovno stanje. VPRAŠAJTE V SOBI ŠT M MERCHANDISE MART PRODA SE 2 nadst. zidana hiša 4-j v prvem in 7 sob v drug. nadst Za pojasnila vprašajte v drugem nadst lastnika, 814 No. Damen ave. Hotelske služkin ji in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČINI "Full" ali "part time," kakor želite. $92.00 na mesec. Oglasito se EDGEWATER BEACH HOTEL v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road ••«« 1 WAMUND LET* GIVE V Prosveti ao dnevne svetov« ne in delavske vestL Ali jlk citate vsak dan? TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne' .... Cene smerne« unUako delo prve vrsta Pilite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2657-59 S. Lawndale Avonue - - Chicago 23. IUlnolf TEL. ROCKWELL 4104 naročite SI dnevnik PROSVETO Po sklepu 12. redne konvencije ae lahko naroči na Ust Prosvete in prišteje eden. dva. trL štiri ali pat članov la ena drušine k eni naročnini. Llat Prosveto stane m vsa enako, sa člana ali nečlane 16 oo m eno letno naročnino. Kei *a člani fte plačajo pri aaaamentu $1.20 u tednik, aft Jim to prišteje k naročnini. Torej aadaj nI vsroka. rttt. da Ja llat predrag aa člana SMPJ. Llat Proareto Ja vaša lastnina u> gotovo Ja v vsaki družini nekdo, ki bi rad čitel llat vsak dan. Pojaanllot—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če ae preseli proč od druilne in bo zahteval sam svoj lat tednik, bode moral tisti član iz dotlčne druilne, ki j« tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravalštvu li«u. in obenem doplačati dotično vsoto liatu Prosveto. Ako tega ne stori, tedaj mora upravnlŠtVo znižati datum za to vsote naročniku. Cena listu Proaveto Jat Za Zdruft. državo ln Kanada SOJO 1 tednik ln. t tednika la. S tednika in.. 4 tednika In.. 8 tednikov ln Za Chleafo In okolico )e 1 tednik in.--- 8 tednika ln.. I 4 5 tednikov in $7 50 1.30 5.10 3.10 2.70 liO IJO nič Za Evropa Je... lapolntte spodnji kupon, priloitte potrebno vsoto denarja ^ Money Order e pismu ln si naročite Proaveto. llat ki Ja vaša lastnina. PROSVETA. BMP J, 8087 So. Laumdala At«. Chicago 88. I1L Priioieno pošiljam naročnino aa Ust Proaveto vsoto 8 1. Ime_______________________ČL društva št. Naalov Uatevlte tednik ln ea pripišite k mo|l naročnini od r'n članov moje družino: 8.___________________čl društva It---- 8. ___J___________________ČL društva Ii. —— 4. __________________________ČL društva št.--------—' 8. ________________________ČL društva ----------- Maato________L______________Drftava-_____—~ Rev naročnik □ Star aarafrnth □ ■ 11