IfCI/l I ICT s,“1"''
celoletno	(za	H| BKHr	^■BV	H	^B	^B__ H	^B	Gregorčičeva	Tet.
Hi ga	B|^y	BBH	^B	■§■■■ ^B
80 din, za ‘h leta 45 din,	BP	^BB	^B^^	^P	^B	BB	BBB ^P	^P	Cičeva	ul.	27.	Tel.	47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v LjubjanL Časopis za trgovino, Industrijo, obrt In denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaja JS/t^SS	Ljubljana,	petek 24. iimffa 1938	Cena	Sin	1'50
Ne odlašaimo!
Drug za drugim sta zborovala ta mesec v Ljubljani dva važna vsedržavna kongresa, ki sta bila po stoji sestavi bistveno različna, po svoji nujni gospodarski zvezi pa vendarle tako sorodna, da more ta skupnost uiti le nepazljivemu očesu. Bila sta to kongres trgovcev kraljevine Jugoslavije in kongres Zveze mest. Oba sta sprejela obsežne resolucije, pomembne za vso državo
Trgovska zborovanja so po vodilnih osebnostih osrednjega predstavništva poudarjala, da zahteva trgovstvo kot srednji steber družbe, kakršna je po sedanjem sestavu, predvsem to, kar je hkrati v korist vse države in vsega nar. gospodarstva. Prva naloga gospodarskega stanu je delo za mate-'iatno in kulturno povzdigo vseh mkrajin države, da se čimprej osamosvojimo in da bomo popolnoma enakovredni bogatim zapadnim državam. Ni dvoma, da je to tudi namen vsake organizacije nar. zavednih trgovcev in vsakega posameznega člana, ki so za to tudi pripravljeni na potrebne žrtve. Kongres mest pa je spregovoril v imenu vseh največjih občin v državi, kar mu je dajalo konkretno ožji okvir, a je nedvomno pomenil prav tako tudi ta kongres vsedržavno manifestacijo za vsedržavne smotre in vsedržavne interese. Saj predstavljajo naša razmeroma majhna mesta še živo celoto s pokrajinami, hkrati pa jim gre kot sedežem oblastev in kot najmočnejšim samoupravnim edinicam vloga totalnega regulatorja narodnega življenja, tudi gospodarskega. Kljub nizkim številom prebivalstva imajo naša mesta za državo že odločilen pomen. Tega ne more nihče zanikati.
Popolnoma v skladu s pomenom zastopanih enot in posameznikov Pa sta se oba kongresa usmerila ne samo vsedržavno, marveč oba v skoraj enaki meri tudi in predvsem gospodarsko. Da to ni bilo vedno tako, se tukaj ne more razpravljati, gotovo pa sta bila in ostaneta po letošnjem zborovanju mest dobri znamenji prav poudarjanje njihovih gospodarskih potreb in zahteva po izvedbi moderne samouprave. Zveza mest je naglašala, da se ji doslej ni posrečilo rešiti najveajega vprašanja mest, da je dosegla najmanj uspeha baš na najvažnejšem področju, ki je poglavitna osnova celokupne komunalne politike, namreč na področju financ. Ugotavljala ije razlike in neurejenosti po pokrajinah, ki zavirajo svobodni polet mestom, m s tem v zvezi je naštela vrsto problemov, ki zahtevajo vsi nujne rešitve. Nedvomno je bila ta kritika dosedanjega dela za samouprave in za ozdravitev mestnega gospodarstva utemeljena in zato tudi potrebna.
Kdor je prebral kritiko, ki je padla na trgovskem kongresu zo-Pdr naše kaotične razmere in jo piimerjal obravnavanju stičnih Piednietov na kongresu mest, je moral opaziti med obema kongre-s°ma tudi to, tretjo, skupnost, jmnireČ da sta oba kongresa stala na stališču sicer ustvarjalne in <),J.iektivne — toda kar .najodloč-nejše kritike takih razmer. Pomen letošnjih dveh omenjenih kongresov kakor tudi kongresa cest, ki je nazorno pokazal s pomočjo obsežne razstave našo prometno be-
do, je bil zaradi te skupnosti in odločnosti še toliko večji, njih nastop prepričljivejši. Dolžnost vseh dejavnih činiteljev, v katerih obstoj in dobro voljo po teh nastopih in vzporednih izjavah ne moremo več dvomiti, je zdaj, da dajo javnosti tudi praktično, dejansko usmeritev, da oni vodijo po po-
Trgovska zbornica v Beogradu je imela včeraj dopoldne pod predsedstvom g. Milutina Stanojeviča, zborničnega predsednika, sejo svojega sveta.
V svojem poročilu o zborničnem delu od zadnje seje do včeraj je g. Stanojevič poročal marsikaj, o čemer minula seja še ni sprejela končnih sklepov. Glede sposobnosti za osnovanje trgovskih prodajalen je postavila seja zahtevo, naj se uvede tudi za trgovino pomočniški in nato še trgovski izpit.
Glede trgovskih združenj je bila konferenca mnenja, naj bodo v trgovskih združenjih samo trgovci, ne pa tudi osebe, ki opravljajo delo, ki nima izrazitega značaja trgovskega poslovanja. Samo izjemno, in v kolikor ti gostje ne bi osnovali svojega strokovnega združenja, morejo biti tudi ti člani trgovcev. Prodajalci brez izrazitega trgovskega značaja lahko osnujejo svoja lastna združenja.
Glede zavarovanja trgovcev je konferenca mnenja, da veljajo za trgovce vsa ista zavarovanja kot za obrtnike, in da so torej združenja trgovcev dolžna, da uvedejo ta zavarovanja razen v primerih nezgode, ki bodo določeni v posebni uredbi.
, To so bistvene razlike zbornične konference od zadnjih sklepov zbornice in so že v zvezi s sklepi trgovskega kongresa.
Zbornica je poslala ministrstvu trgovine in industrije predlog, v katerem prosi, da s spremembo uredbe o zaščiti denarnih zavodov omogoči zamenjavo starih dolgov s starimi terjatvami za celokupno državo. Poslan je bil tudi predlog o zlorabah, ki se vrše z reklamiranjem prodaje po znižanih cenah. Trgovinsko ministrstvo je pooblastilo zbornico, naj naroči oblastvom prve stopnje, naj v vseh takih primerih najenergič-neje ravnajo s trgovci, ki kršijo zakonske določbe v zvezi s tem vprašanjem.
Zbornica je na merodajnem mestu podvzela korake proti izterjevanju dajatev s strani občin, na katere te nimajo pravice. Ta akcija je v teku. Govor je zlasti o tržnim, kaldrmini in uvoznini. Vsaka nepravilnost v tem pogledu 'mj se prijavi zbornici, da bi ona lahko dalje ravnala.
Veleblagovnice
Glede vprašanja velikih blagovnic je odločba državnega sveta potrdila kot zakonito celokupno akcijo teh zbornic v državi in ostalih prizadetih organizacij, ki hočejo anonimni družbi preprečiti izigravanje pozitivne zakonske določbe.
Poleg tega odloka pa veleblagovnica »Ta-Ta« še vedno dela, ker je v prepovedi veleblagovnic določeno, da morejo dalje delati
ti, ki so jo na kongresih vsaj približno ali splošno začrtali.
Temeljne in nujne zahteve zdrave gospodarske in upravne politike so bile letos izrečene na ljubljanskih vsedržavnih kongresih. Ce bodo resno upoštevane in pravilno izvedene, bo s tem storjen prvi korak do smotrnega go-
in poslovati, toda se ne morejo razširiti — tisti veliki magacini, ki so že začeli poslovati. Ministrstvo trgovine in industrije je mnenja, da se naj po uredbi izda dovoljenje za trgovine veleblagovnice vsem tistim, ki opravljajo takšne posle, misleč da je nepotrebno razpravljati o tem, ali se takšen posel opravlja zakonito ali protizakonito. Zbornica misli, da to stališče ne more biti utemeljeno in bo zato zahtevala od ministrstva trgovine in industrije, da popravi svoje stališče.
Nato je predsednik g. Stanojevič podal poročilo, v katerem je prikazal neke nove momente za trgovino, o katerih se zdi potrebno razpravljati.
Ustanavljanje silosov
Izšla je uredba o osnovanju Privilegirane delniške družbe za ustanavljanje silosov. Namen je dober, če bi te posle opravljali ljudje, ki se razumejo na to.
V programu dela se nahaja tudi tipiziranje izdelkov, kar je vsekakor izraz nepoznavanja dela, ker silosi ne morejo tipizirati. To delajo druge ustanove in organizacije, ki se bavijo s proizvodnjo in razporedom semena za setev. Če se bo posvečala pri gradnji silosov pažnja postavitvi hladilnic za sadje in zelenjavo, bo s tem napravljena velika usluga, tako izdelovalcem kot-tudi trgovini, ker se ti proizvodi v času sezone ne bodo prodajali izpod rentabilne cene, temveč bodo čakali zime, ko bodo cene poskočile. Zrnati hrani s tem ne bo mnogo pomagano, ker se ta lahko čuva, in ker je preveč poceni, da bi lahko utrpe-
spodarstva, ki mora upoštevati vse sloje v državi in vse pokrajine. V nihajoči Evropi pa je za to tudi že zadnji čas. Ura nas poziva k smotrnosti in ukazuje, da ne odlašajmo. Najbolj zgrešeno pa bi bilo: čakati spet nove krize, kajti kriza ne zmanjša samo promet, temveč tudi sodelovanje.
la razne dajatve za silos, natovarjanje, iztovarjanje, zavarovanje in druge stroške. Treba je računati s tem, da se silosi 3 pripravami za sadje in zelenjavo ustanove tam, kjer je največ sadja in kjer je njegova največja poraba.
Delo »Prizada«
V poročilu se dalje navaja namen »Prizada , da ustvari veliko mrežo odkupnih postaj za neposreden odkup žita in ostalih pridelkov od pridelovalcev, če se to uresniči, pravi poročilo, bo to zadnji udarec tistim trgovcem, ki se bavijo s tem poslom. Prizad je osnovan za to, da opravlja komisijsko prodajo za račun izvoznikov, toda je pozneje začel kupovati od trgovcev in celo sam izvažati, a zdaj ima še namen, opravljati neposreden odkup od vsakega pridelovalca.
Ta mesec je Prizad začet nakupovati oljno repico po 2750 din za kilogram, a tvornicam jo prodaja po 2‘75. S tem bo zaslužil pol drug milijon dinarjev. Pridelovalci se pritožujejo, da so cene nižje kot lansko leto, medtem ko je pridelek manjši. Razen tega so mnenja, da je rok za odkup, ki je določen za 15. julij, prekratek. Po tem času bo Prizad namreč kupoval po 25 dinarjev ceneje na 100 (sto) kilogramov. Načelo pa je, da so cene večje, če se pozneje kupuje, ker pridelki izgubljajo na teži, čemur je potrebno dodati še obresti za vloženi denar. Pridelovanje oljnatega semena je treba podpirati, da bi pridelki tako koristili ne samo za zadovoljitev potreb domačih tvornic, temveč tudi izvozu.
postane Gorica slovenska, je v veliki meri zasluga političnega in gospodarskega dela Andreja Gabrščka.
Posebno velike zasluge pa si je pridobil tudi kot založnik. Knjige njegovih založb »Slovenske-, »Svetovne: in »Salonske knjižnice« so bile med najbolj čitanimi slovenskimi knjigami. V njegovi tiskarni je nadalje izhajala cela vrsta revij, da je postala Gorica eno glavnih središč našega kulturnega dela.
Najvišja točka našega narodnega razvoja na zapadnem ozemlju je združena z imenom velikega pokojnika. Zato je razumljivo, da je do zadnjega utripa živel z njo, da je moral kot politični osumljenec trpeti v avstrijskih zaporih in po raznih avstrijskih mestih kot begunec ter pozneje tudi kot emigrant, končno se mu je zgodila še ta krivica, da mu je vojna uničila vse premoženje, ni pa prejel nobene odškodnine za to niti ne priznanja za svoje narodno delo. Šele lansko leto mu je bila za njegove zasluge priznana državna [»odpora, ki je pa ni dolgo užival.
Sodeloval je pokojni Andrej Gabršček v mnogih slovanskih listih in seveda predvsem v slovenskih, kjer se je oglašal do zadnjega časa kot zvest spremljevalec javnega življenja in mentor svojega časa.
Tudi »Trgovski list« izgubi v Andreju Gabrščku svojega dolgoletnega in zvestega sotrudnika. Zlasti za časa bivanja na Dunaju je redno poročal v »Trgovskem listu« o avstrijskem gospodarskem življenju; o delu avstrijsko-jugo-slovanske trgovinske zbornice ter še posebej o našem sadnem izvozu na Dunaj. Njegova strokovnjaška in temperamentno spisana poročila so vzbujala v vsej naši javnosti mnogo pozornosti, večino poročil o našem sadnem izvozu pa so ponatisnili tudi hrvatski in srbski listi.
Svojemu političnemu delovanju je posvetil po vrnitvi z Dunaja tri debele knjige kronike in spominov, od katerih pa je utegnil objaviti samo dve pod naslovom »Goriški Slovenci:. Trst in Istra sta v rokopisu.
Andrej Gabršček je bil borec vse življenje. Doživel je velike uspehe, a tudi težka razočaranja. Vedno pa je ostal zvest svojim idealom in se z vso doslednostjo prepričanega patriota boril za zmago slovanske misli.
Večna slava spominu Andreja Gabrščka!
Poživljenje gospodarstva v USA
Ameriški kongres je odobril nov zakon za poživitev gospodarstva in obenem določil nove kredite v višini 4-5 milijarde dolarjev, od česar se pričakuje povečana delavnost, ki bo ugodno vplivala tudi na svetovno gospodarstvo.
Predvsem se je ob izdelavi novega zakona poudarjalo, da so v zadnjem času nove investicije več so milijonov dolarjev poživile notranji trg. V letu 1938. se ocenja narodni dohodek USA spet na 60 milijard, kar bi pomenilo 5 milijard več ko lani.
Danes je govoril Roosevelt po radiju in pozval gospodarske kroge znova k sodelovanju za njegove načrte.
Širite »Trgovski list«!
| t An
V Ljubljani leži na mrtvaškem odru Kobaridec in nekdanji vodja goriških Slovencev, starosta slovenskih novinarjev, Andrej Gabršček, ki si je kot odločen slovanski politik in publicist pridobil uevenljivih zaslug za naš narod in za Jugoslavijo, za kar smo mu dolžni večen spomin.
Njegova pot od učitelja do političnega voditelja, založnika in tiskarnarja do emigranta je šla skozi uajlepše predvojne in najstrašnejše vojne čase. Skupno z dr. Antonom Gregorčičem, takratnim voditeljem Goriške, je storil mladi Gabršček kot urednik in izdajatelj »Soče« odločilen korak k osamosvojitvi našega naroda, ko je oznanil po deželi gospodarsko geslo »Svoji k svojim« in z njim uspešno organiziral trgovce in obrtnike. Zanimiv pojav je bila njegova podjetnost in prav zaradi te se je kmalu povzpel tudi v tek-
Gabršček
mi z dr. Gregorčičem do velikih načrtov, za katerih ostvaritev je manjkalo samo izvežbanih gospodarskih delavcev. Vendar je s pomočjo dr. Tume ustanovil Gabršček Slovencem na Goriškem prve velike gospodarske zavode, hranilnice, zadruge, šole in moderno tiskarno, knjigarno ter lastno založbo, ki je potegnila nase pozornost vsega slovenstva.
Kot urednik in izdajatelj »Sočec je bil skozi desetletja v ospredju nacionalnih in političnih bojev ter s svojim ostrim peresom bistveno pripomogel, da je bila Goriška ena najbolj zavednih slovenskih pokrajin. Andrej Gabršček je pravilno razumel, da ni narod politično svoboden dokler se tudi gospodarsko ne osamosvoji. Bil je med prvimi, ki je začel delati v tem smislu in dosegel pri tem tudi velike uspehe. Da je bilo pred vojno le še vprašanje časa, kdaj
Vprašanja
jugoslovanskega
Sklepi seje beograiske Trgovske zbornice
Avstrijski inozemski dolgovi
Govor nemškega gospodarskega ministra Funka v Bremenu o •vprašanju inozemskih državnih dolgov bivše avstrijske republike je izzval v mnogih in zlasti še v zainteresiranih krogih inozemstva precejšnje razburjenje. To razburjenje je povsem razumljivo. Minister Funk je v svojem govoru dovolj jasno naglasil, da se njegova izvajanja nanašajo na načelno stališče Nemčije v pogledu političnih dolgov in da Nemčija v tem oziru ne more priznati niti z narodno-pravnega niti z gospodarskega niti z moralnega stališča nikakršne obveznosti za prevzem dediščine prejšnje države Avstrije, pri tem pa je nemški rajh na drugi strani — ob čuvanju tega svojega načelnega in moralnega stališča — vedno pripravljen na izenačenje obojestranskih koristi. V ta namen se vodijo pravkar v Berlinu razgovori, zlasti z angleško vladno komisijo, ki potekajo v duhu sporazuma in ki nudijo možnost za sporazumno in uspešno razči-ščenje teh vprašanj.
Kar se tiče načelnega stališča Nemčije, so v resnici vredni pozornosti razlogi, ki jih je za obrazložitev tega stališča navedel nemški gospodarski minister. Najvažnejši činitelj je, da pri teh treh avstrijskih posojilih ne gre za povsem gospodarska, temveč zlasti za politična posojila. Prav problem političnih dolgov še ni razčiščen in na tem področju so mnenja zelo različna. Po nemškem mišljenju so bili tisti krediti razpoložljivi avstrijski vladi samo za to, da bi ona kot samostojna država mogla ohranjati v Sant-Germainu umetno ustvarjeno republiko Avstrijo proti volji njenega ljudstva, in da bi tako preprečila priključitev Avstrije k Nemčiji. Ko bi torej Nemčija ta posojila priznala zase kot pravno obvezna, bi ona s tem samo plačevala politične smernice, ki SO bile naperjene proti njenipi interesom. Gospodarskih vrednot pa, ki bi izvirale iz pomoči inozem stva, pokrajina Avstrija sploh nima.
Pri vsem govoru so bili zanimi vi zlasti prejšnji primeri iz preteklosti. Predvsem, da tudi Angleška pri prevzemu nemških kolonij ni priznala nemških zahtev iz posojil za zavarovana področja iz razloga, češ da pravna oseba novega »mandatskega območja« ni istovetna s tistim bivšega zavarovanega ozemlja. Po nemškem ra zumevanju tudi današnja pokraji na Velikega nemškega rajha, Avstrija, ni istovetna z bivšo republiko Avstrijo, ki da je bila uki-mjena mirno, naravnost od njenega ljudstva.
Razgovori z upniškimi državami se resda vodijo v Berlinu, to-'«U za bodočnost se nudi vsekakor liep pouk, da se s krediti ne more tvganjati politika...
Udeležba Jugoslavije na mednarodnih sejmih
!Trgovinski muzej v Beogradu .obvešča, da se bo naša država Ie-itošnje jeseni udeležila s posebnim razstavnim oddelkom naslednjih mednarodnih sejmov: v Smirni od 20. avg. do 20. sept., v Bratislavi od 28. avg. do 4. sept., v Solunu od 11. sept. do 2. okt. in v Bariju od 6. do 21. sept. Sejmov v Smirni 3n Bratislavi se bo udeležila letos naša država prvikrat. Sejem Smirni je velike važnosti za propagando izvoza naših industrijskih izdelkov v Turško, dočim pridejo za razstavo v Bratislavi v poštev iitarice, živalski proizvodi, sadje, les, rude in dr. Stroške za prevoz vzorcev iz Beograda na sejem in nazaj, kakor tudi vse izdatke, zve Zane z razstavo blaga na sejmu samem, nosi muzej. Interesenti naj javijo svojo udeležbo čimprej na naslov: Trgovinski muzej za voda za pospeševanje zunanje tr govine, Beograd, Miloša Velikega broj 29.
Škodljivost	gumasteo£>cifve| Politične vesti
Iz poročila Združenja trgovcev za mesto Beograd I na III. kongresu trgovcev v Ljubljani|
Kriza v kožni trgovini se je
zlasti občutila od leta 1928. sem in od tedaj je posel v tej stroki čedalje slabši. Mnoga velika ko-žarska trgovska podjetja so morala prenehati poslovati z velikimi izgubami, od teh pa nekatera zelo žalostno.
Zadnja leta se stanje na kožnem trgu ni poboljšalo. Nasprotno, nastopilo je še težje stanje, izdelovanjem gumaste obutve, posebno gumastih opank in z njenim hitrim prodiranjem pri širokih ljudskih množicah pa je to stanje še huje vplivalo na trgovino in izdelavo kožnih izdelkov. Pri tem pa so prišle v hud in obupen položaj še tudi druge gospodarske panoge, zlasti mnogoštevilno obrtništvo in delavnost opankarske in čevljarske stroke naši državi. Nevednost naših širokih ljudskih množic, zlasti delavcev o škodljivosti nošenja gumastih opank in gumaste obutve za narodno zdravje in njihova slaba kupna moč, so prispevali, da je gumasta obutev, čeprav povsem nezdrava, izpodrinila usnjeno obutev. Zato pa je kupovanje kožne obutve, a zlasti kožnih opank, padlo pri nas na minimum.
II.
Na drugi strani je država uvedla kontrolo izvoza surovih kož iz m še države, tako da je postal izvoz kož v klirinške države nemogoč.
Zato so se nakopičile velike količine surovih kož, ki jih niti en del ni bilo mogoče izvoziti, cene pa so prav zategadelj tem našim izdelkom padle izpod svetovne paritete. V domači zemlji kajpak ni bilo mogoče uporabiti tolikih količin, ker je povpraševanje zaradi nošenja gumaste obutve nadvse slabo.
Zaradi takšnega stanja je pri šla kožna trgovina obenem z njo številni obrtni stan, zlasti izdelovalci opank in čevljarji, kakor tudi vse kožno poslovanje v naši državi v hudo, da ne rečemo obupno stanje.
III.
Medtem ko se na ta način uničuje in propada naša zdrava, močna in dobra proizvodnja kož; medtem ko se s favoriziranjem uvoza surove gume v naši državi izvaža naša zdrava valuta v inozemstvo in se na ta način povzroča ogromna škoda našim državnim in gospodarskim koristim, zlasti pa naši živinoreji, se iz naših zdravih elementov, naših bodočih generacij ustvarjajo reveži, ker gumaste opanke in ostala gumasta obutev uničujejo noge.
Imamo uradne podatke merodajnih zdravstvenih oblastev o škodljivosti nošenja gumastih opank in gumaste obutve pri našem narodu. Imamo izvirna zdravniška potrdila in izvirne fotografske posnetke obolelih in ranjenih nog kmečkih fantov, ki naj stopijo v vrste naše vojske, da bodo branili naš narod in našo državo. Ali naj ti zadoste svoji sveti narodni dolžnosti z obolelimi nogami, ranjenimi od nošenja gumastih opank?!
Vprašanje škodljivosti nošenja gumastih opank traja že od 1929 leta, ko gumaste opanke še niso zavzele trga in ko niso bile še tako v navadi ko danes. Še tedaj je izdal naš Sanitetni 6vet svoje mnenje o škodljivem nošenju gumastih opank za ljudsko zdravje.
Higienski zavod v Ljubljani je prav tako dal svoje poročilo o tem vprašanju:
»Sama guma kot takšna nima škodljivega vpliva za zdravje. Vendar je dokazano, da stalno nošenje gumastih predmetov (obleke in čevljev) ovira izdihavanje skozi kožo, potu se zavira izhlapevanje in zaradi tega nastajajo zlasti na
nogah, ki se navadno najbolj pote, nevarni akcemi.
Gumasti podplati nikakor ne ustrezajo potrebi stalne nošnje zaradi njihove premajhne trdote, zlasti pa so neprimerni za otroke, pri katerih se zaradi premalo trdih podplatov laže razvije ploščata noga.«
Zdravniška potrdila, izdana od nekega strojnega zdravstvenega referenta — doktorja vsega zdravilstva, čigar izvirni list se nahaja v našem arhivu, izražajo naslednje zdravniško mnenje:
1. ... Preje navedeno stanje nog je zelo hude narave in ga je povzročila nošnja gumaste obutve.
2. ... Preje navedene rane nog izvirajo od gumaste obutve in je potrebno daljše zdravljenje za njihovo ozdravljenje.
3. ... Preje razloženo stanje nog izvira od gumastih opank in bo treba daljše zdravljenje.
To so torej jasni dokazi o škodljivosti nošenja gumaste obutve za ljudsko zdravje.
Zaradi tega in zaradi očitnih primerov, ki so jih ugotovile re-krutske komisije, in ki jih imamo na razpolago, tudi ministrstvo vojske in mornarice nima za zdravo, da bi se gumasta obutev uvedla pri vojaških edinicah, ker je nekoristna in škodljiva zdravju vojakov. Vojska torej nima gu maste obutve, temveč samo obu tev, ki je izdelana iz usnja.
IV.
Obrtniški slan naše države, opankarstvo in čevljarstvo, šteje po podatkih, ki jih imamo, okoli
30.000 do 35.000, a v gospodarstvu kožne predelave je zaposleno čez
200.000 delavcev. Zaradi nošenja gumaste obutve (gumastih čevljev in gumastih opank) so vsi ti obrtniki, delavci in njihove rodbine obsojeni v obupen položaj. Zlasti pa so hudo prizadeti tisti opan-karji in čevljarji, ki delajo s kmetom in delavstvom, ker ta del našega ljudstva najbolj nosi gumasto obutev. (Je pač pocenit?)
O tem hudem stanju teh obrtnikov in delavcev zaradi nošenja gumastih opank in gumaste obutve je bilo govora koncem meseca meja t. 1. na zborovanju Državne obrtniške zveze v Beogradu, a istotako se je na pobudo obrtniških združenj iz notranjosti to vprašanje ponovno razpravljalo na zboru opankarskih in čevljarskih mojstrov iz vse države, ki je bil 6. junija 1938 v prostorih Državne obrtniške zveze v Beogradu.
Predsednik vlade dr. Stojadino-
„	....	,	,	..__.	 |	vič se je v sredo popoldne vrnil
Napore naših obrtnikov hočemo I £eZ Kranjsko goro v Jugoslavijo,
k/l niroti lr or HoViIavOIA	QI11 Ak; H O I Ppo c-Ir m nn»lAntrf	 M.	„
podpirati, ker zahtevajo to splošne gospodarske koristi naše države,
Praški angleški poslanik Newton je obiskal dr. Krofto, da se pouči o sedanjem stanju načrta za narodnostno ustavo in o pogajanjih z manjšinami.
Naša država nima potrebe, dal Polkovnik siawck je bil s 114
se uvaja nošenje gumaste obutve, Iizvolien 23 pred , ,	.	,	..	’	I	sedmka poljskega sejma. Sodeloval
prav kakor da je ona koristna I je veg z maršalom Pilsudskim, ljudskemu zdravju. Pri nas je ži- a je pozneje stopil iz politike, vinoreja zadosti razvita, da more-l _ Za francoskega poslanika v Ber-mo imeti vedno dovolj kože za linubo najbrže imenovan bivši zu-. , ,	.	v.	*	i	nanji minister Delbos, ker bo se-
lzdelavo usnjene obutve, zato pa I uanji poslanik Poncet v kratkem nimamo nikake potrebe, da bi I odpoklican.
uvažali surovo gumo za izde-1 Vohunski organizaciji, ki jo je
lavo gumaste obutve, katere no-1 vodP grof Revals in je sestavljena -. * v, . .	’	,	I	večinoma iz špancev-francovcev,
enje škoduje ljudskemu zdrav-1 ^ prjyji slučajno na sled v Franju m sploh narodnim gospodar-1 ciji. že prvi dan so aretirali '15 skim koristim. V ostalem ne čuti- oseb-mo nobene potrebe, da nosimo Med L®*1«1®"®"«. Parizom in Ri-xi j,-	,	•	I	mom se nadaljujejo posvetovanja
? i- ! . skod,ilve zdravju na-hn pogajanja o vseh važnih med-sega ljudstva.	I	narodnih vprašanjih.
Z uvažanjem gumaste surovine I Lord Halifax je na banketu kr. za obutev pa se povzroča velika I Političnega zavoda dejal, da so se
-"•«* i«"* i- SS5S,:*"S5:
dustriji. ko ^ industriji obutve, Id I marveč še bolj za Britanski impe-je tesno sjiojena s trgovino kožne I rij. Mednarodna skupnost, v kateri stroke in ki je vložila velike ka-1 bi bil° pravo samo sluga pesti,
pitale v svoja industrijska podjetja. ^^Anglež ‘^razume ^ rti g m Za uvažanje surove gume se iz- narodov, ker doma že 1000 let ne važa zdrava valuta naše države, pozna vojne.
»o pa hudo prizadeva v prvi vrsti I J	d
kožno trgovino in obrt opank ter minister Simon na konferenci na-čevljev. od katerega žive deset-1	rodne liberalne	stranke,
tisoči obrtnikov in njihovih števil-	P® sprejemu	angleškega	načrta
nih rodbin	glede	Španije	se pričakuje	na
.	.	I	frontah v Španiji zastoj in bi se
Škodljivosti nošenja gumaste I med štetjem prostovoljcev sklicala obutve so nedvomno uvidele vse posebna španska konferenca za
evropske države, ki ne uporab-1	Pr€.!™^a’ k* ^ predse-
...	.	i , VT	,1	uova.1 cnamoeriain.
liajo gumaste obutve. V sosed-1	..	...	...	, ...
.	,	, , • r> i ••• -	, I Italija zeli spolniti vse pogoje,
nji m bratski Bolgariji je zakon, I (ja pj stopil v veljavo njen spora-« katerim se prepoveduje nošenje I zum z Anglijo, vendar pa še ved-obutve z gumastimi podplati. Naši no računa s končno Francovo zma-bolgarski tovariši niso ostali samo I	poffojem cla ne sto_
pil tem, .emvec nadaljujejo boj I ri nič, kar bi zmanjšalo Francovo dalje, da bi ljudje povsem opustili I upanje na zmago, je tudi Nemčija nošnjo gumaste obutve.	pripravljena sodelovati za rešitev
Na osnovi teli ugotovitev je bil ^n*kega vPra^nja’ odkIanja Pa ,	,	.	.	|	pobude za sklenitev premirja,
kongres trgovcev naprosen, da v „	.	.	...
, v . ,	tii	i	I	Francove	c	e	te	poročajo, da so
sptosnem interesu ljudskega zdrav- priJi!p že do rrke somela pri On-tl
ja zavaruje naše narodne, pa tudi in da so na teruelski fronti zasedle interese kožne industrije in	na-1 več gričev in vasi.	Vse	protinapa-
rodnega gospodarstva ter predla-	odbile in ujele pre-
ga kr. vladi in ministru trgovine Tri 'angleške ladje so bile zadnja naslednje sklepe:	J	dva dni potopljene blizu Valencije:
1. Da se z uredbo z zakonsko J^rIf‘»es-.	.flosinia^	O
...	.	. I zadnji se	ni znano,	kje	se je	poto-
močjo prepove izdelovanje in	no-1 pjja
šenje gumastih opank in gumaste I Maršal	Graziani	je	dal	svoje
obutve sploh v naši državi.
2. Da se začasno odobri svoboden izvoz kož v klirinške in ne-klirinške države s plačevanjem za devize ali v kliringu, ker je za izvoz v državi dosti kož, ki so odveč.
mnenje za odhod italijanskih prostovoljcev. Po njegovi presoji ima general Franco že dovolj močno armado.
Barcelonska vojna poročila trde, da sO bili nacionalistični napadi povsod odbiti in je bilo sestreljenih več ftal. letal.
Republikanci so uspešno razvili
3. Da se odobri uvoz gumaste I protinapade na Villareal in prodrli surovine samo za tehnične svrhe, I do reke Mijare, kjer se nadaljuje-
a izdelovanje gumastih opank popolnoma prepove.
Kazen zaradi slabo lepljivih znamk
Nova izdaja znamk, zlasti po 1'50 dinarjev, ima na zadnji strani zelo slabo lepilo, tako da gumi ne drži in znamke odpadejo. Zato je vse polno pritožb, ker odpadejo znamke v nabiralnikih ali na pošti, pismo pa se smatra, da je ne-frankirano in se prejemniku zaračuna kot kazen dvojna pristojbina. Na ovitkih se često prav dobro vidi, da je bila na njem znamka, ki pa je odpadla. Isto velja tudi za kolke, posebno po 5 dinarjev. Tudi ta često odpade od računa, ne more pa se izgubiti, ker ostane v zavitku. Poštna uprava, oziroma državna markarnica se nujno naproša, da od pomore temu nedo-statku in da poskrbi za to, da se znamke in kolki opremijo z dobrim lepilom, ker stranke nikakor niso za to tu, da plačujejo kazen za napako, ki se je zagrešila pri izdelovanju znamk in kolkov.
Občni zbori Delniška družba Železni majdan
in topilnica Topusko sklicuje XII. občni zbor za četrtek 14. julija o polu dvanajstih v pisarni K ID na Jesenicah.
Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani
ima redni občni zbor dne 30. ju nija 1938 ob 10. uri v veliki dvo-1 noto je izročila Franciji, da Jo obrani Zbornice za trgovino, obrt in | industrijo v Ljubljani.
jo hudi boji vseh vrst orožja.
Zaradi nevarnosti za Valencijo so republikanci mobilizirali vse za delo sposobne osebe, da utrjujejo mesto. Večina tovarn dela samo po nekaj ur na dan.
Turška vlada je izročila v Ženevi protest proti poslovanju plebiscitne komisije v Aleksandreti. Enako
siji baje zaradi pristranosti več ne zaupa.	.	.
Plebiscitna komisija v aleksan-dretskem sandžaku je ustavila svoje delo takoj, ko so odpovedali turški delegati svoje sodelovanje. Francija bi bila pripravljena sprejeti v upravo mandatnega ozemlja enako število turških zastopnikov
--------- .	.	n	vojaštva,	če	doseže število tur-
6. Eventualni predlogi in slu-1 ških glasov potrebno višino.
I Kitajski četniki podirajo tudi cajnosti.	I	nasipe Jangceja, kar bi ogrožalo
Ako se ob označeni uri ne se- j 70.000 mož japonskih motorizira-stane zadostno število članov, se nih čet pri Ankingu Četniki imajo
vrši občni zbor četrt ure kasneje zasedeno večino k«cev, da onemo-. 1	,	*	„„	„ .v", I gočijo Japoncem beg pred poplavo,
ob vsakem številu navzocnih cla-1 japonska armada napreduje
nov. Morebini predlogi se morajo I vztrajno z brodovjem po Jangceju
izročiti Zvezi pet dni pred obč-lin hkrati napada z vsemi vrstami
r	*	r	I	_	,	.	n	na	liifvn mocfn Cimlmr
Dnevni red:
1. Poročilo o poslovanju.
2. Računski zaključek.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Volitev članov nadzorstva.
5. Sprememba pravil.
nim zborom.
Odbor.
»	barva, pleaira 1»
Ze v 24 urah
Ud. Škrabi la avatlalika »raje«, ovral alka la maniete. Para, mil, »aaga I«
lika domala parilo
tovarna JO S. REICH
čet in ladij na jugu mesto Svatov (na obali blizu Hongkonga).
Japonci so pričeli nov napad na južno Kitajsko in poskušajo zavzeti nekaj otokov blizu pristanišča Svatova, kjer so zadeli na močne kitajske baterije. Po hudem bombardiranju obale se je Japoncem posrečilo izkrcati in so jih pregnale šele kitajske motorizirane čete. Na otoku Namoju so se vneli hudi Doji.
Vsak dan napadajo japonski bombniki Kanton, ki ima že mnoge dele uničene in gasilci komaj
Poljaaokl ««lp 4-«. Selenburgera 1- • I ^ujejo ^e. VeulTo je števili Telefon it 82-72.	I	ubitih in ranjenih oeeb.
Ljubljanska borza
V predzadnjem tednu je znašal ves devizni promet (v tisočih din) 5609 din proti 4867, 9858, 6076 in 10.368 v prejšnjih tednih.
Povpraševanje za klirinške funte je ostalo do 22. t. m. stalno na 238. Nemški klirinški čeki so se trgovali po 1450 dne 15. in 15 50 včeraj v Ljubljani in v Zagrebu. Za konec julija so veljali v Zagrebu 15"20. Vojna škoda je padla v tem času v Zagrebu od 479 na 474, v Beogradu od 481 na 470. Padle so tudi begluške obveznice, 8°/#ni Blair je bil včeraj v Beogradu po 97, delnice Trboveljske 185.
V Ljubljani pa so notirali: Trboveljska 190—200, Narodna ban-
72P°r~7300; posojila pa: inv.
~ 8 5, vojna škoda 474—479, begluške obveznice 89—91, dalmatinske 895-90-5, 7V«ni Blair 93 do 94, 8"/oni 96'5—97*5, pos. DHB 99—100.
Devize
22. t. m. so noti ra le na ljubljanski borzi devize:	Amsterdam
2403 66 do 2418-26 (- 5 poenov), Berlin 1748*03—1761*91 (plus 0*5) Bruselj 735-95-741-91 (-0'99), Cu-rih 996 45 1003*52 nespremenjeno, London 214*55 do 216*61 (— 0 86), New York 4306—4342*32 !^.lir,en'enie"0> Bariz 120*48 do 121 92 (— 014), Praga 151*14 do 152*24 (— 0*1), Trst 226*69 do 229*78 (- ri5).
•
Na novosadski borzi so ostale cene žita nespremenjene in je ob
krepki tendenci vetjala baški pšenica 252 50 -255, sremska enako banatska 24755—253, baška potiska 255—25750. Baška koruza 116—118, banatska 112—114. Baški in slavonski oves po 180—185, baški in sremski ječmen 180—182 50. Moka: baška Og in Ogg 355—365, št. 2 335—345, št. 5 315—325.
Denarstvo
Avstrijskega šilinga kmalu ne
bo več v prometu, ker je državna
banka vzela iz prometa že več ko eno milijardo šilingov in računajo da jih kroži le še 18 milijonov ali’ poldrugi odstotek. Vsi ilegalno uvoženi zneski se morajo izročiti Gold-diskontbanki.
Predsednik Roosevelt je naročil načrt za poravnavo vojnih dogov, pri čemer bi se odpustile dolžni-cam vse obresti. Pozvane pa bodo, «a dolgove plačajo. Anglija bi ta-p^la samo 800 milijonov funtov (190 milijard din).
Znnanja trgovina
Znižana tarifa za prevoz neolu-scenega nza od italijanske meje bo dovoljena od 28. junija dalje, toda samo za pošiljke nad 15 ton in samo za luščilnice.
Naši izvozniki blaga v bivšo Avstrijo še niso prejeli od 1. junija dalje nobenih plačil; ker Narodna banka dolgo ni prejela iz Nemčije vplačilnih obvestil, ne more izdati klirinških čekov. Pred vključitvijo tega prometa so se računi poravnavali redno v dveh dneh.
_ Avstrijski kontingenti za uvoz živine od 2. Junija do 2. julija so: Jngoslarija 100 goved, 404 mesna-2000 debelih, 230 q ter 384 tewq inanBalskega mesa
404 fn 855 frkJev-UMad*30 1°^
goved, 1850 debelih prašičev ftd Štiriletni načrt tudi za avstrifcko gospodarstvo. Te dni 1« hn i!5 odlok o tem, da se tudi avstrijsko gospodarstvo vključi v odsek za prehrano, ki je, kot je znano, sestavljen iz treh odsekov: odseka za politično kontrolo, odseka za ureditev proizvodnje, porabe in trga in naposled na odsek za tehnično pospeševanje poljedelstva, ki ima funkcijo naših kmetijskih zbornic. Vsa Avstrija bo razdelje-a na tri državna kmetijska območja in sicer: donavsko, alpsko žeiJUZn° (&tajerska, Koroška). De-7i n^. otočja bodo razdeljena na P*1 raj n ih območij. Vzporedno s ^razdelitvijo bo hitreje napredo-'s~io snovanje tržnih zvez za posa-m?Zlle Predmete kot so žito, jajca, To O’ “ienjava. vino- sladkor itd. . e zveze ne bodo obsegale samo JZdelovalce, temveč tudi trgovce in Predelovalce izdelkov. Tako bodo hneli avstrijski kmetje priliko, da se spoznajo s sistemom čvrstih cen, "rejenega trga in potrebnega poši-
ljanja žita. Največje spremembe se bodo občutile zlasti v mlekarstvu, ki predstavlja eno od najvažnejših panog avstrijskega kmetijstva, to pa je v Nemčiji že na takšni stopnji, da se kmet ne more več pojaviti samostojen na trgu, temveč samo s pomočjo mlekarjev, katerim je prodal mleko po določeni ceni, na katero sam nima zdaj nobenega vpliva.
Poljska je v petih mesecih izvozila blaga za 469 (lani 491), uvozila za 522 (486) milijonov zlotov in je za 53 milijonov pasivna. V maju je znesel uvoz 112 (94), izvoz 96 (91) milijonov.
Romunija dovolila zvoz koruze tudi v klirinške države. Romunsko gospodarsko ministrstvo je dovolilo izvoz 2500 vagonov koruze v klirinške dežele.
Izvoz madžarske živine in svinj v Nemčijo. Nemčija je dovolila Madžarski superkontingent od 1000 goved. Na osnovi dosedanjih spo-
razumov pošilja Madžarska Nemčiji 500 goved tedensko. Prvi del superkontingenta je bil poslan 19. junija. Tedenski kontingent znaša še nadalje 1400 glav.
Grozdje, namenjeno izvozu iz Madžarske bo nosilo državno znamko. ge ta mesec bo izšla uredba madžarskega ministrstva gospo-darstva o državnih znakih na vseh pošiljatvah grozdja, namenjenih izvozu.
Svetovna poraba nafte se je lani povečala in je bilo njenih izdelkov potrošenih v USA (na 1000 oseb) 1185 ton (leta 1936. le 1000), v Angliji 252 (220), v Franciji 171 (155), v Holandski 165 (141). Vsa pridelava petroleja pa se je povečala od. 247 na 280 milijonov ton, a v Romuniji Je padla od 87 na 71 (18%).
Uspešno delo sneške komisije. Po bilanci Družbe za izkoriščanje Sueškega prekopa za 1. 1937. so znašali j dohodki družbe 1448 milijonov |
frankov več kot v 1. 1936. Promet v prekopu je bil največji, kar ga je bilo doslej zabeleženega, 6.635 parnikov s skupno 36,491.000 bruto to-naže, torej precej več kot v rekordnem 1. 1929. (33,466.000 bruto ton). Zaradi vse večjega prometa med Italijo in Abesinijo prihaja italijanska zastava na drugo mesto s 161% od skupnega prometa takoj za Anglijo, na katero odpade 4T3°/e skupnega prometa.
Prepoved izvoza pirita iz nacionalne Španije v Holandijo. Vlada generala Franca je prepovedala izvoz pirita v Holandijo. Prepoved utemeljuje s povsem političnimi razlogi. L. 1937. je Holandija uvozila 361.727 ton pirita, a od te količine iz Španije 209.000 ton. Ker zdaj ne bo več nabavljala pirita v Španiji, bo Holandija prisiljena, da se obme na druge države. Zato je njena industrija žveplene kisline sklenila več kupčij na Norveškem, v Italiji in Grčiji.
Zahteve naših vinogradnikov
Vinarski kongres v Cornii Radgoni
Vinarsko društvo za dravsko banovino s sedežem v Mariboru je imelo občni zbor v soboto zvečer v dvorani posojilnice v Gornji Radgoni. Predsedoval je veleposestnik Ivan Serbinek iz Svečine, ki je lani postal predsednik po dolgoletnem predsedniku Lovru Petovarju. Zborovanje je v glavnem razpravljalo o raznih stanovskih zadevah in so bila med drugim tudi spremenjena društvena pravila. Pri volitvah je bil zopet izvoljen za predsednika Ivan Šer-binek. Občni zbor je trajal dolgo v noč.
V nedeljo dopoldne je bila olvorjena vinska pokušnja, na kateri je 164 vinogradnikov razstavilo 64 vrst najboljšega vina letnikov 1933—37. Vsa vina so iz Gornje Radgone in okoliških vinskih goric. Razstavo je organizirala podružnica Vinarskega društva v Gornji Radgoni.
Ob 11. se je v dvorani posojilnice začel letošnji vinarski kongres, ki so se ga udeležili razen delegalov vinarskega društva tudi odlični gostje, med njimi ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru Priol, ravnatelj kmetijske šole na Grmu inž. Absec itd. Na kongresu je bilo več strokovnih referatov, ki so se vsi bavili s stanjem vinarstva in vinske trgovine v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji. Velik del kongresa je veljal naporom za obnovo naših vinskih goric. O »Organizaciji obnove vinogradov« sta poročala predsednik društva Serbinek in profesor na kmetijski šoli na Grmu Flego. Kmetijski svetnik Kuret iz Ljubljane je govoril o »Našem trsnem izboru in obnovi vinogradov«, poslovodja Munda iz Ormoža o »Vinogradniku in vinski trgovini« okrajni kmetijski referent Lipovec pa o »Zaščiti vin«, zlasti Ijuto-merčana.
Vinarski kongres je na koncu sprejel obširno resolucijo, ki našteva vse težave, s katerimi se imajo boriti slovenski vinogradniki in navaja glavne zahteve tega za naše narodno gospodarstvo tako važnega stanu.
Resolucija predvsem ugotavlja, da je treba v Sloveniji napeti vse sile za obnovo naših vinogradov. Da bi to dosegli, je potrebnih kakih 15 milijonov žlahtnih trt. Oblast mora izdatno podpreti to stremljenje, in to ne samo moralno, temveč tudi gmotno. Tz lastnih sredstev se bo le prav malemu številu vinogradnikov posrečilo obnoviti svoje gorice, ogromna ve-ema potrebuje izdatne podpore.
ta namen predlaga resolucija, naj banska uprava ustanovi poseben fond, iz katerega naj se, prvenstveno v obliki trsnih cepljenk, dovoljujejo potrebnim vinogradnikom brezobrestna posojila za obnovo goric. Prejeta posojila naj bi se začela vračati šele čez sedem let, in sicer v obrokih, tako da bi bil ves dolg poravnan v petih letih. Prejeti zneski, v kolikor se posojila dovoljujejo v gotovini, se morajo porabiti izključno le za
obnovo goric. V ta fond naj bi banska uprava, država in občine prvih sest let vplačale po 3 milijone dinarjev. Kasneje se dotacije lahko nekoliko zmanjšajo, ker bodo medtem vinogradniki že začeli vračati prejeta posojila. Ko bodo od prvotne vsote povrnjeni vsi obroki, se dotacija fonda lahko ustavi. Banska uprava mora obstoječe trsnice razširiti in ustanoviti nove v primernih legah.
Vinarsko društvo stoji slejko-prej na stališču, da trošarine na vino niso času primerne in da jih je treba ukiniti. Ker pa je iz fiskalnih razlogov za zdaj to nemogoče, zato vse trošarine na vino skupaj ne smejo znašati več kot kvečjemu 1 dinar na liter. Pomisliti je treba, da sedanja višina trošarine ne ustreza cenam vina, ker je bila odmerjena v času, ko so bile cene vinu najmanj za 100 % višje od današnjih. Na vsak način je treba v novem pravilniku o pobiranju trošarin na vino dovoliti producentom izvestne olajšave, ker so nekatere določbe pretrde.
Država, banovina, in kolikor mogoče tudi občine, naj napno vse sile, da se v prizadetih vinskih krajih ustanove zadružne vinske
kleti. Le na ta način bo mogoče producentu 8 pridom vnovčiti pridelek, vino primerno vskladiščiti in ga tudi zahtevam primerno tipizirati.
Velike važnosti je, da banovina namesti v vinskih okoliših sposobne vinske inštruktorje, v prvi vrsti v Mariboru, Ljutomeru, Šmarju pri Jelšah, Krškem in Novem mestu. Naloga teh inštruktorjev bi bila gledati zlasti na to, da se obnova vinogradov pravilno izvrši. Paziti bi morali tudi na to, da se iztrebijo čimprej samorodnice, ker šmarnica še mnogo kazi pridelek naših vinogradnikov.
Poklicani činitelji morajo napeti vse sile, da se našim vinogradnikom omogoči uspešna prodaja pridelka. V prvi vrsti je treba pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom gledati na to, da sopogodbenik kupi v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji kolikor mogoče mnogo vina. Naše vino je prvovrstno in se lahko meri tudi z najboljšim pridelkom inozemstva. Važno pri tem pa je, da se k trgovinskim pogajanjem pritegne tudi zastopnik vinarskih organizacij iz Slovenije.
A. B.
Cestni
Za zbolišanie naših cest
Na podlagi § 53 finančnega zakona za 1938./39. leto je ministrski svet na predlog gradbenega ministra podpisal uredbo o državnih in banovinskih cestnih skladih.
Za izpopolnitev in izboljšanje cestnega omrežja se osnujejo pri Drž. hipotekarni banki, kot je navedeno v uredbi, državni cestni sklad za državne ceste in banovinski cestni skladi za banovinske ceste na ozemlju posameznih banovin. Iz sredstev teh skladov se bodo vzdrževale državne in banovinske ceste, a s posebnim pravilnikom bo minister za gradbe predpisal, kakšna dela se bodo pričela iz sredstev teh skladov, ki bodo tako služili za napravo sodobnih cestišč, za gradbo novih in dovršitev neizdelanih cest in mostov. Vendar redno vzdrževanje cest ne gre v breme tega sklada razen za vzdrževanje cestišča. V ta namen se pa določi iz drž. sklada 3% v nov sklad: Sklad za vzdrževanje novih cestišč.
Skladi so samostojne pravne osebe in proste taks in davščin. To velja tudi za najemanje posojil, katera more najemati gradbeni minister na osnovi cestnega sklada v tu- in inozemstvu.
Državni sklad
Cestni skladi dobivajo sredstva iz rednih dohodkov, od posojil in od dotacij. Dohodki drž. cestnega sklada znašajo dve tretjini vseh letnih dohodkov državnega sklada za ijavna dela, določenih v čl. 10 uredbe o izvajanju javnih del od
22.	novembra 1934. 1., s spremembami in dopolnitvami od 6. oktobra 1937. 1., razen dohodkov od dotacij finančnega ministrstva.
Dohodki cestnega sklada so še:
Letne davščine od potniških avtomobilov 200 din, motocikli 50 din, motocikli s prikolico 75 din, kolesa 10 din, fijakerji in vozovi brez peres razen onih za potrebe kmečkega gospodarstva 40 din in dvokolesa za tovorni promet 20 din.
Dajatve inozemskih avtobusov po višini prevoženih kilometrov in oseb po posebnem predpisu gradbenega ministra.
Prispevki za prekomerno izkoriščanje državnih cest, ki se pobirajo po uredbi o izrednem izkoriščanju cest.
Dohodki po čl. 101 tarifne postavke zakona o taksah v točki 1 pod 3 in po točki 2 pod b) za prevoz prtljage in od vrednosti voznine pri motornih vozilih.
Potniške takse za železniške prevoze blaga v vagonskih tovorih.
Dohodki od prodanega materiala. sadja, sena, reklame ild. na drž. cestnem zemljišču.
Dohodek, ki ga plačajo lastniki nepremičnin ob državnih cestah s sodobnim cestiščem, t. j. iz lesenih ali kamenitnih kock, s cementnim ali bitumenskim spojnim materialom, za povečano vrednost nepremičnine, računajoč v krajih do 5000 prebivalcev do površine 1000 m2 po 5, v ostalih naseljih do površine 5000 kvadratnih metrov po 2, izven na-
selij do površine 10.000 m2 po 1 dinar od 1 dolžinskega metra fronte nepremičnin letno, za površino nad maksimiranim zneskom se plača Še polovica te davščine. Ostali lastniki nepremičnin iz teh obmejnih na razdalje 250 metrov, računafoč od meje cestnega zemljišča, plačajo polovico, na razdalji do 500 m pa četrtino te dajatve.
Drž. in ban. posestva, pašniki, neplodna zemljišča so prosta te davščine.
K dohodkom državnega sklada spada še tudi en odstotek od prodajne vrednosti nepremičnin, ki se nahajajo vzdolž državne ceste s sodobnim cestiščem v kraijih nad 5000 prebivalcev do 1000 m2 površine, v ostalih naseljih do 5000 kvadratnih metrov površine in izven naselij do 10.000 m2 površine, za površino nad to maksimalno se plača še polovica te davščine.
Ob prodaji ostalih nepremičnin iza teh mejnih na razdalji 250 m, računajoč od meje cestnega zemljišča se plača polovica, na razdalji do 500 m četrtina dajatve.
Dohodki od cestnine na državnih cestah.
Dohodki od najemnin, plačanih od podjetij za porabo drž. gradbenih strojev za ceste.
Dohodek od zavrženega gradbenega inventarja in materiala.
Dohodek od taks za prodajo licitacijskih elaboratov za izdelavo drž. cest in objektov ob njih, ki se plačajo v gotovini.
Dohodki od pogodbenih taks za gradbo in popravilo drž. cest in objektov na njih, ki se morajo plačati v gotovini.
Dohodek od pogodbenih kazni podjetij po splošnih pogojih za državne ceste in objekte na njih.
Obresti od glavnice tega sklada.
Banovinski skladi
obsegajo:
Ves prispevek za prekomerno izkoriščanje banovinskih cest. 50 odstotkov odkupnine osebnega dela na prejemke drž. aktivnih in upokojenih uradnikov ter uslužbencev v državi kot tudi državnih uradnikov in uslužbencev v inozemstvu, 25 odstotkov odkupnine osebnega dela-na banovinskih cestah po zakonu o nedržavnih cestah in njegovih dopolnitvah; denarne kazni uredbe o zaščiti javnih cest itd.; takse na šoferske legitimacije in za izdajanje koncesij avtobusnim podjetjem, takse za zavarovalne premije motornih vozil. Dohodek, ki ga plačajo lastniki nepremičnin vzdolž ban. cest s sodobnim cestiščem, računajoč v mestih nad 5 tisoč prebivalcev do površine 5000 kvadratnih metrov po 0*50, izven naselij do površine 10.000 kvadratnih metrov 0-30 od enega dolžinskega metra fronte nepremičnine letno, za površino nad to maksimalno višino se plača še polovica le davščine. Ostali lastniki nepremičnin na razdalji do 250 m plačajo četrtino te dajatve na višino zemljari-ne — osnovnega davka in na plodna zemljišča. Iz dohodkov državnega sklada se da lahko največ 10 odstotkov za banovinske ceste. Te vsote dodeli minister banovinskim skladom.
S to uredbo se uvaja tudi davek na premije za zavarovanje motornih prevoznih sredstev. Ta davek znaša 10 odstotkov bruto premije za to zavarovanje in ga plačujejo zavarovalnice. Zavarovalnice plačujejo najkasneje dva meseca po koncu koledarskega leta. Za prekršitve tega so občutne kazni. Dalje je zanimivo, da se vnašajo dohodki iz sedanjega državnega sklada za javna dela šele tedaj, ko bodo izpolnjene razne obveznosti tega sklada. Tu gre zlasti za izdatke iz posojila 55 milijonov din in še za 4 posojila: 57, 70. 16 in 5*8 milj. din, dalje za izdatke za obrestno in amortizacijsko službo milijardnega posojila iz I. 1935., v koliko gre za dosedaj izplačane obveznice. Uredba velja jh> 1. juliju 1938, od časa objave v »Službenih novi-nah«.
Dobave - licitacije
Pobotniška taksa
po I. pripombi tar. post 33. faks. zakona
Štab rukovaoca radova v Ljubljani sprejema ponudbe za izdelavo in dobavo raznega pisarniškega inventarja (mize, omare, stoli idr.).
Vojno-tehnični zavod v Hanrije-vu pri Skoplju sprejema do dne 30. junija ponudbe za dobavo akumulatorjev in gume; do dne 14. julija vijakov, žebljev, žag. metel, morske trave i. dr.; do dne 20. julija nafte, mavca, karbida, firneža, raznih barv.
Direkcija pomorskega saobraca-ja v Splitu sprejema do dne 30. junija ponudbe za dobavo raznih barv, lanenega olja in čopičev; do dne 22. julija nafte in do dne 25. julija petroleja in zmesi bencin alkohola.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do dne 29. junija ponudbe za dobavo gumenih spiralnih cevi in ročnih brizgalk.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do dne 29. junija pon ud be za dobavo hrastovega jamskega lesa, žice, pocinkane jeklene vrvi, kožnih jermen, mila, voska, sode, sidola; do dne 6. julija kvinčenega kabla in stekel za jamske bencinske svetilke.
Direkcija drž. rudnika v Uglje viku sprejema do dne 6. julija ponudbe za dobavo avto-bencina in petroleja.
Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do dne 6. julija ponudbe za dobavo čevljarskih po trebščin, sukanca, medenih rinčic za vojaške čevlje, samotne opeke, kislin, salmijaka, lužilnega kame nja, pločevine, zakovic, gumenih čevljev, kokosovih otiračev; do dne 7. julija usnja, masti za parkete, naglavnih telef. garnitur, metel, kožnih jermen, požarnih cevi; do dne 9. julija železnih peči, štedilnikov, raznih mornarskih gumbov topilnega koksa in vodika; do dne 11. julija železa, bakrenih ploščic, železne žice, papirja za poliranje smirkovega papirja, ebonita, papirnate lepenke, lužilnega kamenja, naftalina, kalcium - karbida raznih žebljev, vijakov i. dr
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne 25. julija ponudbe za dobavo železne pločevine; do dne 1. avgusta vrvarskih izdelkov in pocinkane vrvi.
Direkcija pošte v Ljubljani raz pisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo petih blagajn št. 2. Licitacija bo dne 2. julija t. 1. ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka, Sv Jakoba trg štev. 2
Z okrožnico z dne 22. IX. 1937, štev. 16.738. je Zbornica za TOI obvestila, da je finančna direkcija dne 16. IX. 1937 pod št. 12.673/3-V izdala vsem davčnim upravam navodila', da so po pojasnilu ministrstva za finance (odd. davkov) štev. 49.483 od 19. VII. 1937 zavezani taksi po 1. pripombi tarifne postavke 33. tudi oni uslužbenci, n. pr. trgovski pomočniki, ki prejemajo svojo plačo mesečno, oziroma polmesečno, dasi nimajo potrebne kvalifikacije, t. j. ne opravljajo del, ki podlegajo pokojninskemu zavarovanju.
Zbornica je na ministrstvo financ (davčni oddelek) naslovila spomenico, v kateri je prosila za pojasnila, ali še velja razpis ministrstva financ št. 13.361 ex 1935, preko katerega je ministrstvo šlo v dvojnem oziru z navedenim pojasnilom. Odredilo je, da se taksirajo prejemki, ki se izplačujejo polmesečno, dasi je po navedenem razpisu iz 1. 1935. kriterij za taksno dolžnost le mesečno izplačilo. Pa tudi s tem, da je odredilo, da jo plačajo osebe ne glede na to, ali imajo potrebno kvalifikacijo ali ne, je šlo preko razpisa.
Na to spomenico nas je dravska finančna direkcija očividno po navodilu ministrstva financ z razpisom z dne 8. maja 1938, štev. 13.868/3-V. obvestila, »da je razpis tega ministrstva št. 13.361-III od 18. II. 1935 še v veljavi in da ni nadomeščen z odločbo št. 49.483 od
23.	VI. 193, «.
Potemtakem je dolžnost za plačilo takse po 1. pripombi k tar. post. 33. taksne tarife tolmačiti edino po razpisu št. 13.361-111 od 18. II. 1935.
Ta razpis se glasi:
»Takso iz tar. post. 33. taksne tarife za pobotnico službenih prejemkov privatnih uslužbencev in uradnikov morajo plačati navedene osebe, če prejemajo plače po podpisanem ali nepodpisanem spisku, po nalogu, izdanem blagajni za izplačilo, v kuverti, ki se podpisuje ali ne podpisuje in se zadržuje v spisih do prihodnjega izplačila ali če se knjižijo na tekoči račun dotičnega uradnika.
Pod pojem privatnega uslužbenca — za uporabo tar. postavke 33. — ne spadajo samo uradniki (poslednja beseda v dugem odstavku
S tem razpisom je bil izrecno preklican razpis z dne 17. V. 1934, št. 32.522. V tem razpisu je ministrstvo odredilo, da morajo privatni uslužbenci to takso plačati, bodisi da se pri tem izdajajo potrdila in priznanice ali ne, bodisi da se plača knjiži na tekoči račun, kar pomeni, da je za pobiranje te takse potrebno izplačilo, do-čim potrdilo o izplačilu ni potrebno. Po gorenjih določbah se pobira taksa iz tar. post. 33., če privatna oseba ali ustanova izplačilo plače svojih uslužbencev kjer koli v svojih knjigah zabeleži, tako da
obstoje o tem izplačilu pismeni podatki. Ce sploh ni nobenega pismenega podatka o izplačilu teh plač, ne more biti osnove za pobiranje te takse. Za telesne delavce v službi privatnih oseb se mora ta taksa pobirati samo v primeru, če telesni delavci izdajo potrdila o prejemu svojih dnevnic in zaslužkov ali če podpisujejo mezdne sezname.
Potemtakem je razveljavljeno
načelo, da je za pobiranje predmetne takse potrebno izplačilo, do-čim pa potrdilo o izplačilu ni potrebno in da zadostuje za taksno dolžnost že pismeni podatek v poslovnih knjigah, da se je Izplačilo izvršilo.
(Iz okrožnice št. 15 Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani z dne 23. maja 1938.)
Povpraševanje po
blagu	v
Hamburg — Živalska dlaka zlasti kozja (iz Srbije).
Dunaj — Pol izdelani deli za koteka (iz lesa).
Lyon — Ponuja se zastopnik za zdravilne rastline, kemijske izdelke, železarstvo itd.
Casablanca — Papirnate vreče za cement (oOO.(KH) kosov) in sicer lepljene 50 X 57 X 0 M šivane 50 X 70, kvaliteta kraft.
Amsterdam — Alpska trava.
London — Pšenična moka za živino, koruzna moka in melasa.
Curili — Tekstilni izdelki, se-defi gumbi, hišne potrebščine.
Genova — Oljčno olje in vino. Budapešta — Mleti rožiči.
Bukarešta — Oniks.
London — Steklene čase in stekleničke za pilule.
Dunaj — Koruzna in ržena moka za izvoz v Italijo.
Glasgovv — Zastopniška tvrdka
isce zvezo z našimi izvozniki koncentriranega grozdnega soka.
Havana — Zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki poljedelskih izdelkov.
Essen — Tvrdka želi izvažati desertna vina.
Budapešta — Magnezit.
Budapešta — Oniks.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali ci! pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Turška vlada je od francoske vlade ultimativno zahtevala, da prizna kot turško vse ozemlje, ki je med turškim in francoskim mandatnim ozemljem. Ce Francija tega ne bi storila, bo turška vojska vkorakala v sporno ozemlje.
»Dail.v Telegraph« je objavil zanimiv članek nekega poslanca, ki poziva češkoslovaško, naj bi dala Nemcem avtonomijo, češ da se bo potem pokazalo, ali se Hitler s tem zadovoljuje ali pa so pravilne hujše trditve, namreč, da hoče Hitler zavladati nad vso Evropo.
Tržna poročila
Cena nove pšenice v Jugoslaviji še ni določena in je znanih le nekaj terminskih kupčij po 160—170 din q, medtem ko je julij v Liverpoolu po 105, Rotterdamu 115, blago pa 122 din. V koruzi tudi ni prometa, ker velja vagonsko blaga 116—117, nekod v Banatu 113—114, a v Rotterdamu termin julij 91, blago pa 100 din.
Na Reko je v predzadnjem tednu (do 18. junija) dospelo 33 vagonov (601 glava) madžarske živine in se je prodala večina 501 v Italijo, 100 v prosto ozemlje. Cene so bile: izredni voli 3'85—4, I. vrste 3'70—3'85, krave I. 305—3'30, mlada živina 3'70—3'85. Do gon je narastel za 300 glav, zaradi manjšega iskanja pa so cene še bolj padle.
Dovoz jugosl. prašičev v Prago
je bil v ponedeljek neznaten in so se prodajali po 6'20—6'70 Kč za kg, za 5 stotink niže. Madžarsko blago je bilo po 6'60—6'95, domače po 5’40—6'60.
Radio Ljubljana
Doma in po svetu
Mednarodni mladinski tabor bo v Ljubljani od 26. do 29. junija.  _____________ _______ Obeta se obilna udeležba. Občin -
pribombe 1.), temveč tudi oni usluž- stvo si v velikih skupinah ogleduje
benci (prve besede drugega odstav ka pripombe 1.) pri privatnih za-
Direkcija pošte v Ljubljani raz- vodih in ustanovah, pri podjetjih
in.Gn	pjlA	»7(1	■	4« mmN.a4.m4U ~ U o ll Ir i ert ort t-vrr.rr*r\._
pisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 685.180 pol raznega papirja. Licitacija bo dne 21. julija t. 1. ob 11. uri v pisarni ekonomnega odseka, Sv. Jakoba trg štev. 2.
Dne 27. junija se vrši v intendantu« Komande žandarmerije v Beogradu licitacija za nabavo 30 tisoč metrov težjega in 15.000 m lažjega sukna.
Dne 8. julija se vrši pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu licitacija za dobavo mazila za stroje.
Dne 4. julija se vrši v intendantu« štaba V. armijske oblasti v Nišu licitacija za oddajo pod zakup vojno-državne pšenice v me-ljavo in dne 6. julija v intendantu« IV. armijske oblasti v Zagrebu.
Dne 4. julija se vrši pri upravi jetnišnice okrož. sodišča v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine koruzne in pšenične moke.
Dne 8. julija se vrši pri ekonom, odd. gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo aparatov za merjenje temperature; dne 9. julija profilnih medeninastih palic za okna; dne 11. julija raznih delov in aparatov za motorne vozove; dne 13. julija elektr. instal. materiala; dne 14. julija jermen in pasov za okna, generatorjev, regulatorjev in razvodnih plošč; dne 15. julija instalacijske ga materiala za električno razsvet ljavo lokomotiv.
in privatnih osebah, ki so se pogo dili za mesečno plačo in opravljajo posle, za katere imajo potrebno kvalifikacijo.
Ostale zaposlene oseba, katerim se njihovi prejemki realizirajo dnevno, tedensko ah petnajstdnevno, so zavezane plačilu takse iz tar. post. 33. samo tedaj, če potrjujejo svoje prejemke s svojim podpisom.
S tem razpisom se preklicujeta razpisa od 1. II. 1928, št. 136.501/27, in od 17. V. 1934, št. 32 522.«
Vse vrste manufaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča
Lingarjeva ulica št.l
dragocene nagrade, namenjene zmagovalcem.
Nemški poslanik V. von Herren je v Beogradu izročil odlikovanja Velikega križa nemškega orla ministroma Letici in Vrbaniču, križ za zasluge z zvezdo pa županu Iliču In guvernerju Nar. banke dr. Radosavljeviču, senatorju dr. Ul-manskemu in dr. V. Bajkiču.
V odboru za prvo državno obrtno razstavo v Beogradu je pred-sedništvo prevzel sam predsednik zbornice Milan Stojanovič.
40 bolgarskih rudarskih inženirjev in njihovih žena dospe te dni v Slovenijo z namenom, da si ogledajo naše rudnike, posebno Trbovlje. Sprejem je organizirala TPD Industrijske organizacije so prejele glede takse za prevoz drv m ostalih lesnih izdelkov, ki jo po-
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. i o. za«.
UUBUAHA, KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah; Salda^kont^fitrace, iournale, šolske zvezke, mape, o d žice. risalne bloke itd.
Trgovci! PREŠITE ODEJE
nabavite najceneje pri Industriji odej
F. Doboviinik • Celje
birajo nekatere fin. direkcije, pojasnilo, da se takšna taksa po tar. post. 101. ne sme pobirati.
1’oslovne knjige, reklamne letake in lepake, ovojni papir in vrečice, vizitke, šolske zvezke in razne bloke, pisarniške potrebščine, kakor tudi knjižice za nakupovanje blaga dobite v najboljši izvedbi in po ugodnih cenah v Učiteljski tiskarni v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru.
Letalski minister Kingslc.v je organiziral na moderne načine pridobivanje pilotskega naraščaja. Izmed splošnih rekrutov bodo izbrali 2000 najbolj zmožnih za letalce.
Mednarodna gospodarska razstava v NewYorku je povabila na obisk francoskega predsednika Le bruna in gospo, ki sta povabilo ta ko j sprejela.
V londonski palači S. James zboruje XVI. mednarodna konferenca Rdečega križa, ki jo je otvoril vojvoda Gloucestrški.
Naša in madžarska železniška delegacija sta se sešli v Splitu, da uredita blagovno prometno tarifo, ki naj se uveljavi že v letošnjem avgustu.
Drž. rudnik Velenje
Je z ureditvijo sušilnice za premog znatno izboljšal kvaliteto in nudi
dobro gorivo za domačo rabo
po nizkih cenah: metrski stot
lignita po din 12-kosovca po din 10'-orehovca po din 9'-
plus 1 »/d prispevek za Osrednji tn rez. sklad Bratovske skladnlce. O d v z e ni v vagonsklh pošiljkah alt na drobno z vozovi.
Kupujte domale blago!
Pišite po prospekte!
S0FRA
KARTOTEKE
predstavljajo višek preglednosti. praktiinosti in Vam prihranijo mnogo dela. truda, {asa in denarja
Zastopniki se sprejemajo
SOFRA
MARIBOR. GREGORČIČEVA 24
Sobota 25. junija: 12.00: Plošča za ploščo — pisana zmes — 12.45: Poročila —13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40: O jubilejni razstavi Prosvetne zveze — reportaža z razstave (dr. Ivo Pirc) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: O živalski higieni pri nas (Drag. Aran-djelovič) 19'50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pisani glasbeni večer. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, g. Emil Mezgolits (citre) in Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče — Konec ob 23. uri.
Nedelja 26. junija: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 8.15: Kvartet mandolin (A. Samarin) — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.15: Verski govor (msgr. Viktor Steska) — 10.30: Slovanski plesi (plošče) — 11.00: Prenos otvoritve jubilejne razstave Prosvetne zveze — 11.30: Otroška ura (Tetka Marička) — 12.00: Narodne ob spremljevanju Kmečkega tria — 13.00: Napovedi — 13.20: Za kratek čas (igra Radijski orkester) — 16.00: Sprejem gostov iz Češkoslovaške (prenos s kolodvora) 16.30: Češka lahka glasba (plošče) — 17.00: O vzreji mlade žvne (Janez Zobec) —	17.30:
Slovenske narodne s spremljeva-njem harmonike — vmes Radijski orkester — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Naša trgovska mornarica in naša pomorska politika (Vikor Cerič) — 19.50: Smetana: Libuša, uvertura (plošče) — 20.00: Vesel domač večer. Sodelujejo: Fantje na vasi — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek 27 junija: 12.00: Plošče __ 12.45: Poročila — 13.00: Na-
povedi — 13.20: Šramel kvartet »štirje fantje« — 14.00: Napovedi
— 18.00: Pester spored Radijskega orkestra —	18.40:	Ljubljanski
št. Jakob od Valvazorja do Plečnika — II. d. (dr. Jože Rus) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Veliko-kikindska okolica (dr. D. Nikolič)
— 19.50:	Zanimivosti — 20.00:
Koncert. Sodeluje:	pevski zbor
Glasbene Matice (Mirko Polič), ojačeni Radijski orkester (D. M. šijanec) in prof. K. Rupel (kot solist) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
EFKO
F-KOS
SVILENE SRAJCE ZA GOSPODE • DAMSKO PERILO IN SVILENE BLUZE • KOPALNE IN OBALNE OBLEKE
LJUBLJANA
ŽIDOVSKA UL. 5
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »MeTkur«, d. d„ njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani