Domoznanski oddelek
35
DOBRE MARNJE 1999
352(497.4 Majšperk)
6005828,20
^ o "(Nt- ^001
Poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk
GLASILO OBČINE MAJŠPERK december 1999 - št. 20
cŽelimo vam mimo in veselo praznovanje božičnih in novoletnih praznikov.
cZbudite prijetne misli in v leto 2000 ponesite veliko mini, zdravja, uspeha in sreče!
Na pragu v tretje tisočletje
Skoraj ni res, pa vendar je; smo generacija, ki bomo vstopili v novo tisočletje. Vsakemu človeku ni dano, da doživi tak zgodovinski dogodek.
Čeprav najrajši gledamo v prihodnost, se nehote vedno obračamo s pogledom v preteklost.
Kaj bi lahko zapisali za zadnje stoletje?
Časovno obdobje zaznamujejo ljudje in dogodki stoletja, postanejo zgodovinska dejstva in mi jih doživljamo.
Vsak človek bi na hitro drugače opredelil pomembne dogodke 20. stoletja.
Spomnim se besed stare mame, ki je tako živo opisala začetek tega stoletja. Doživljala ga je kot otrok ob petrolejki, ki pa so jo morali ugasniti zaradi varčevanja. Pripovedovala je tudi, kako kruta je bila prva svetovna vojna in še bolj druga, pa vendar je imela srečo, da se je s hčerkama vrnila iz koncentracijskega taborišča. Nikdar ni zato obsojala svojega sina, ki je iz nemške vojske pobegnil v partizane. Moj oče ni rad govoril o tem, kar seje dogajalo v vojni, a vendar se spomnim, da je svoje pripove-
dovanje enkrat zaključil. “Premalo veš, da bi lahko razumel.” Ja, imel je prav, saj danes, ko veliko več vem o tej vojni, še manj razumem...
Po vojni ni bilo življenje lahko, pa vendar je v vsakem obdobju tudi veliko lepega, česar se veselimo in tudi najrajši spominjamo.
Hiter razvoj tehničnih znanosti je zagotovo ena od glavnih značilnosti tega stoletja. Če bi poenostavil prikaz tega razvoja, bi lahko zapisal: “Stara mama se je čudila ob pisku vlaka, mama ob svetlobi žarnice, jaz pa sem se veselil slike na televiziji, moji otroci pa uživajo ob računalniku.
Kaj nam je prineslo zadnje desetletje?
Dogodkov tega desetletja se bomo vedno spominjali, pa ne zato, ker so nam najbližji, ampak zato, ker so zgodovinski.
Skoraj smo že pozabili, da smo se veselili ob zgodovinskem spoznanju, da smo dobili svojo državo in s tem tudi spremembo družbene ureditve. Socializem je zamenjala demokracija s tržno ekonomskim gospodarstvom. Vsi skupaj moramo veliko razmišljati in se hitro prilagajati.
Pred petimi leti pa še marsikdo ni razumel, kaj nam lahko prinese nova občina, Občina Majšperk. Odločati o lastnem razvoju, je odgovorna naloga župana, ki predstavlja in zastopa občino, še večja pa občinskih svetnikov, ki so izvoljeni predstavniki občanov in so odgovorni za napredek in razvoj občine.
--------------- maIsnje
Smo generacija, ki se lahko pohvali, da smo bili zraven pomembnih dogodkov v občini, ki so zaznamovali razvoj občine, razvoj območja, seveda pa nikdar ne smemo pozabiti, da so se tudi drugi pred nami trudili, da bi nam bilo boljše. Bili smo na svečanosti, ko smo javnosti predstavili svoj grb in zastavo ob prvem občinskem prazniku. Lani pa smo se ob dnevu mrtvih spomnili vseh žrtev druge svetovne vojne s spominskim obeležjem.
Smo tudi generacija, ki se je srečal dvakrat s papežem pri nas v Sloveniji. To sta bili zagotovo dve najštevilčnejši prireditvi v zgodovini slovenskega naroda.
Mnogo je še pomembnih dogodkov in težko je vse zabeležiti na eni strani glasila. Kot posamezniki se spominjamo osebnih, družinskih in drugih veselih ter žalostnih dogodkov, ki so zapisani v knjigi vsakega posameznika in tudi ti so zgodovinska dejstva, ko analiziramo preteklost.
Kaj pričakujemo od prihodnosti?
Vedno vse najboljše.
Pa vendar ob temeljitem razmisleku pridemo do spoznanja, da ne bomo mogli preživeti tretjega tisočletja. Saj se nobena znanost ne bo tako hitro razvila, da bi preprečila staranje in našo smrt pred letom 3000.
Pa vendar smo generacija, ki se lahko pohvali, da praznuje vstop v leto 2000. Franc Bezjak, župan
Ob vsem tem razmišljanju pa ne smem pozabiti, da Vam zaželim prijetno praznovanje božičnih praznikov in res vse najboljše v letu 2000, naj se Vam izpolni čimveč tistega, kar Vam drugi želijo, pa še več tega, po čemer hrepenite sami.
DOBI!E
maIbnje
Proračun za leto 2000 že sprejet
Na 10. redni seji Občinskega sveta Občine Majšperk, 14. decembra 1999 je bil sprejet Odlok o proračunu Občine Majšperk za leto 2000.
S proračunom Občine Majšperk za leto 2000, se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v Občini Majšperk.
Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 2000 znašajo 426.927.000 tolarjev in v isti višini so planirani tudi odhodki.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo namensko, zato so tudi razdeljena po posameznih porabnikih, kot tekoči odhodki in kot odhodki za investicije.
Investicijski odhodki so planirani na osnovi potreb in možnosti v višini 170 milijonov SIT. Manjša sredstva so predvidena za usposobitev dela v občinski upravi, za kulturo, za varstvo pred naravnimi nesrečami, stanovanjsko poslovno dejavnost in otroško varstvo.
Sredstva v višini 40 milijonov SIT so namenjena za ceste, ki pa še ne omogočajo v celoti zaprtja investicij: ceste Preša - Koritno in preplastitve ceste proti Koritjeku, izgradnje ceste Doklece-Janški vrh in novogradnje Stoperce- Gnani vrh.
Za šolstvo pa se namenja 50 milijonov SIT, kot je bilo sprejeto v finančnem načrtu te investicije.
Potrebe na področju komunalne dejavnosti so izredno velike, in zato je namenjenih 60 milijonov SIT. 20 milijonov SIT je predviden za kanalizacijo na Bregu, 20 milijonov SIT za vodovod v Podložah in razvodih sistem Bolfenk, naslednjih 20 milijonov SIT pa za izgradnjo pločnika v Lešje in ureditev mrliške vežice Ptujska Gora.
Sprejeti proračun, ki smo ga že poslali v objavo v Uradni list nam omogoča takojšnjo nadaljevanje izvajanje investicij v letu 2000.
Podrobnejši pregled prihodkov in njihova razporeditev sta razvidna iz tabele.
PRIHODKI
1.	Prihodki — primerna poraba
1.1.	Davčni prihodki
1.2.	Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč
1.3.	Finančna izravnava — tekoča 2000
2.	Drugi prihodki
2.1.	Komunalni prispevek
2.2.	Vodarina
2.3.	Prihodki od pokopališč — vzdrževanje
2.4.	Prihodki od pokopališč — najemnina
2.5.	Prihodki od premoženja
2.6.	Prihodki od sofinanciranja občanov
2.7.	Prihodki od sofinanciranja države
2.8.	Drugi prihodki
3.	Prenos iz leta 1999 SKUPAJ PRIHODKI
290.827.000
95.028.000
10.000.000
185.799.000
66.100.000
8.400.000
700.000
3.000.	000
500.000
4.000.	000
14.000.	000 20.500.000
15.000.	000
70.000.	000
426.927.000
ODHODKI
A/ TEKOČI ODHODKI
01.	Dejavnost občinskih organov
02.	Dejavnost občinske uprave
03.	Izobraževanje
04.	Socialno varstvo
05.	Predšolska vzgoja
06.	Kultura
07.	Šport
08.	Zdravstvo
09.	Raziskave
10.	Kmetijstvo
11.	Razvoj
12.	Varstvo pred nar. in drugimi nesrečami
13.	Stanovanjska dejavnost
14.	Komunalna dejavnost
15.	Cestna dejavnost
16.	Urejanje prostora
17.	Drugi odhodki SKUPAJ TEKOČI ODHODKI
18.050.000
47.700.000
23.850.000
19.830.000
35.200.000
7.900.000
2.300.000
11.470.000 2.000.000 6.000.000 6.000.000
24.600.000
6.000.000
11.500.000
19.270.000
5.500.000
9.757.000 256.927.000
B/ INVESTICIJSKI ODHODKI
1.	Občinska uprava
2.	Izobraževanje in šport
3.	Otroško varstvo
4.	Kultura
5.	Varstvo pred nar. in drugimi nesrečami
6.	Stanovanjska dejavnost
7.	Komunalna dejavnost
8.	Cestna dejavnost
SKUPAJ INVESTICIJSKI ODHODKI
2.000.000
50.000.	000
10.000.	000 1.000.000 2.000.000 5.000.000
60.000.000
40.000.000
170.000.000
SKUPAJ ODHODKI
426.927.000
Zupan Občine Majšperk, Franc Bezjak
Rebalans proračuna Občine Majšperk za leto 1999
Na 9. redni seji Občinskega sveta Občine Majšperk, dne 18.novembra 1999 je bil sprejet Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Majšperk za leto 1999.
Glede na uspešnost vloženega ustavnega spora zoper določbe Zakona o financiranju občin, katerega sem bil tudi podpisnik (dodatnih 55 milijonov) in predvidene spremembe drugih prihodkov (dodatnih 51 milijonov - največji del predstavljajo dodatni prihodki na osnovi uspelih vlog za posamezne investicije iz državnega proračuna) in s tem možnosti, skladno s prihodki povečanja, tudi odhodkov, je bil proračun za leto 1999 povečan za 106.000.000 SIT, in sicer za 31.000.000 SIT se povečujejo tekoči odhodki in za
75.000.	000 SIT investicijski odhodki.
Tako smo lahko dodatna sredstva zagotovili pri naslednjih investicijah:
—	za izobraževanje in šport 10.000.000 SIT
—	za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1.000.	000 SIT
—	za stanovanjsko in poslovno dejavnosti 17.000.000 SIT
—	za cestno dejavnost 46,500.000 SIT,
ki so namenjeni le za programe investicij, ki so bili že predhodno obravnavani in potrjeni na občinskem svetu. Nova investicija, ki jo je sprejel občinski svet, je le nakup šotora. Novi denar je bil zagotovljen na osnovi dodatno vloženega dela župana in občinske uprave.	Franc Bezjak, župan
Obvestilo
Obveščamo vas, da je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za vzporedni plinovod M 1/1 Kidričevo-Rogatec. Ker del plinovoda poteka tudi po območju naše občine, bo osnutek razgrnjen od 20. 12. 1999 do 20. 1. 2000 tudi v prostorih Občine Majšperk in v prostorih Doma krajanov Stoperce.
Javna razprava, z udeležbo predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, bo:
—	za KS Majšperk in Ptujska Gora v torek, 11. januarja 2000 ob 17. uri v sejni sobi Občine Majšperk, Majšperk 32a
—	za KS Stoperce v prostorih Doma krajanov Stoperce, Stoperce 13d v torek, 11. januarja ob 19. uri
Vse zainteresirane vabimo, da si pogledajo razgrnjeno gradivo in se udeležijo javne razprave, kjer bodo lahko podali svoje pripombe in dobili dodatna pojasnila.
Občinska uprava
Strokovna ekskurzija — Bodensko jezero
V	sredo, 29. septembra smo se pred 5. uro odpeljali z avtobusom proti mejnemu prehodu Karavanke. Pred mejnim prehodom se nam je pridružil avtobus iz Žalca. Med njimi je bil tudi g. Marijan STELE, ki nas je pozdravil in nam zaželel srečno pot ter dejal, da se nam bo med potjo tudi pridružil in nam kaj povedal.
V	Arnoldsteinu smo si ogledali center IZA. Vodička nam je predstavila delovanje tega centra, ki je namenjen za pomoč novim podjetnikom, ki pa se morajo financirati sami. Tukaj imajo vsi, ki želijo pomoč, tudi prostor. V tem centru se ukvarjajo z različnimi programi. Eden izmed programov je izdelava gladkega stekla na obeh straneh. Cilj tega centra je pospeševanje inovacij in ekoloških izdelkov.
Nato se je naša pot nadaljevala po Avstriji proti Innsbrucku. Peljali smo se čez Kietzbiihl. Tukaj se domačini ukvarjajo predvsem z živinorejo, lesarstvom in turizmom. Pot nas je vodila tudi skozi Innsbruck. V poznih večernih urah smo se namestili v hotelu MERCURE v Bregenzu, kjer nas je čakala večerja.
V	četrtek, 30. septembra smo si najprej ogledali kongresno dvorano. Ogledali smo si utrinke Vorarlberškega turizma in ponudbo Bodenskega jezera. Direktor združenja nam je navedel nekaj osnovnih podatkov o delovanju in obliki združenja.
Ustanovljeno je bilo v oktobru 1998. Ob Bodenskem jezeru leži 35 občin in večja mesta, kot so: Bregenz, Dornbirn, Hohenems in Feldkirch. V tem turističnem centru razpolagajo z 8800 posteljami in so v lanskem letu zabeležili 380000 obiskov ter 815000 nočitev. Povprečno preživijo turisti 2,2 dneva v tem centru. V letu 1998 in 1999 so imeli dva zaposlena, v letu 2000 pa mislijo zaposliti še šest delavcev. Proračun za letošnje leto znaša 4,5 mio ATS, za naslednje letu pa 8,5 mio ATS. Financirajo se predvsem s turistično takso in članarino. V zimskem času se v tem
Ustavili smo se tudi v zasebni zdravstveni ambulanti v Avstriji, katero vodita zakonca GMAINER.
----------------------------------- maIsnje
predelu Avstrije ukvarjajo z zimskim turizmom, predvsem s smučarijo, ki pa jo financirajo lastniki smučarskih središč sami, saj imajo s tem dovolj dohodka.
Ob kongresni dvorani je prostor v obliki knjige, kjer se odvijajo razne prireditve. V predelu knjige je izrezana krona, ki se v času prireditve odpre, saj pod njo igra orkester. Na nasprotni strani knjige je postavljen okostnjak iz lesa. Sam prostor za gledalce sprejme okoli 7000 obiskovalcev.
Po ogledu tega prireditvenega prostora smo odšli v pristanišče, kjer smo se vkrcali na ladjo. Z ladjo smo se peljali po Bodenskem jezeru v mesto Lindau in smo si ga ogledali. Nato smo se vrnili na ladjo, s katero smo se vozili še uro in pol.
Po vožnji z ladjo smo si ogledali še zasebno zdravstveno ambulanto zakoncev GMAINER iz Avstrije. Lastnica nam je razkazala urejenost prostorov in nam povedala, da so si ambulanto opremili z lastnimi sredstvi. Zdravniku pomagajo tri sestre, ena pa je zaposlena le za polovični čas, to je ga. Pavla GMAINER.
Po tej vožnji smo se odpravili proti domu s postankom v nakupovalnem centru v Dornbirnu.
Ekskurzija je bila zelo poučna, čeprav je bila zaradi vožnje malce utrujajoča.	Nataša Mohorko
Vzeti človeku sanje, je tako, kot bi mu vzel svobodo. Še posebej so sanje žive pri naših malčkih. V njihovih letih so sanje vse, kar imajo in v nje se lahko zatečejo tudi takrat, ko jim kruti svet diha za ovratnik in jim jih hoče vzeti.
Letos je srečanje z Miklavžem potekalo na predvečer miklavževega, v dvorani TVI Majšperk, in sicer v nedeljo, 5. decembra 1999. Tudi letos je Miklavž držal obljubo in se oglasil tudi pri otrocih v Občini Majšperk.
Samo prireditev so najprej popestrile vzgojiteljice iz vrtca Majšperk z igrico, katero so malčki z navdušenjem poslušali in gledali. Zatem so v dvorano prihrumeli parkeljni, ki so poskrbeli že za prvi strah in seveda veselje med malčki v dvorani. Takoj za njimi je v dvorano prišel Miklavž v spremstvu štirih angelčkov. Najprej so angelčki s svojimi angelskimi glasovi zapeli vsem prisotnim.
Na vrsto je prišla Miklavževa pridiga, v kateri so otroci povedali, da so pridni in da komaj čakajo, da vidijo, kaj jim je letos prinesel Miklavž. Vendar tudi tukaj ni šlo brez molitve pred razdelitvijo daril. Otroci so se izkazali, saj so Miklavžu pomagali, da se mu ni zatikalo kot prejšnje leto. Miklavž je v letošnjem letu razveselil tudi vse osnovnošolce v naši občini, saj jim je prinesel dobrote, katere pa je razdelil v ponedeljek.
Nenazadnje pa se mora Miklavž zahvaliti vsem dobrotnikom in staršem, ki so pripeljali otoke k Miklavžu in jih vzgajajo tako, da bodo nekoč postali pridni možje in žene.
DOBI)E
maIsnje
Miklavževanje so omogočili:
OBČINA MAJŠPERK
TVI MAJŠPERK
AVTOPREVOZNIŠTVO-gradbene storitve Zolger
ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA DEMOL — Jožica Leskovar
GOSTILNA MARČIČ Bojan Marčič
KLJUČAVNIČARSKE STORITVE — Mirko Pislak
MTD — Milan Tadič
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Miklavž je v spremstvu angelčkov vstopil v dvorano in tako pozdravil otroke in ostale prisotne. (Foto P. KitaleJ.
Sodniki so se srečali na Ptujski G
or/
Konec prejšnjega meseca, natančneje 26.novembra, so obiskali Občino Majšperk sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Mimogrede naj omenim, da je ustavno sodišče najvišja veja sodne oblasti v državi. Devet ustavnih sodnikov, od katerih so tri ženske, odloča o usklajenosti zakonov, podzakonskih aktov in drugih splošnih predpisov (tudi občinskih) z ustavo. Ustava pa je osnovni predpis države, ki opredeljuje njeno ureditev ter človekove pravice in temeljne svoboščine.
Čeprav je bila cerkev na Ptujski Gori zelo hladna, so si gostje z zanimanjem ogledali kulturno znamenitost gotike in se predali vodenju patra Maksa KLAJNŠKA. Po ogledu cerkve in skromni pogostitvi v župnišču na Ptujski Gori seje z ustavnimi sodniki pogovarjal tudi župan Občine Majšperk, g. Franc BEZJAK. V uvodu jih je najprej pozdravil, seznanil o delovanju Občine Majšperk in s težkim življenjem občanov ter se jim tudi zahvalil za korektnost in dobro delo, saj so bili vsi trije ustavni spori, ki jih je vložil kot župan, pozitivno rešeni za Občino Majšperk.
Župan Občine Majšperk, g. Franc Bezjak, je predsedniku ustavnih sodnikov, g. Francu Testenu izročil občinsko zastavico.
Ustavni sodniki so si ogledali notranjost znamenite cerkve na Ptujski Gori.
Zanimalo meje, kaj seje še župan pogovarjal z visokimi gosti in kakšno je njegovo mnenje o tem obisku. Zato naj povzamem njegove besede: “Srečanje s sodniki Ustavnega sodišča ni bil samo uradni pozdrav in predstavitev občine, ampak sem se v nadaljevanju s predsednikom in ostalimi lahko sproščeno pogovarjal. Na moja vprašanja sem dobil jasne odgovore in spoznal, da je moje ravnanje v marsikateri zadevi pravilno. Bil sem izredno presenečen, da so tudi oni mene povprašali za mnenja pri reševanju določenih spornih rešitev, ki jih imajo v zadnjem času v obravnavi, pa so vezani na občine in vlogo osnovnih šol, ravnateljev in drugih ustanov. Skratka lahko rečem, da sem pričakoval dosti manj od tega srečanja in zato sem izredno zadovoljen s tem obiskom.” Vem, da so bili tudi ustavni sodniki zadovoljni, saj so zadovoljni zapuščali našo občino.	Nataša Mohorko
Mednarodna
razstava
grafičnih
v v«|	•
vosalmc iz trinajstih držav
šavo PF. (per fortunam, pour felicite, vso srečo). Posebno cenjene so voščilnice, izdelane v kateri od grafičnih tehnik in odtisnjene neposredno iz linoreza, lesoreza ali druge grafične plošče. Takšne voščilnice so tudi na tej razstavi.
Umetniki na voščilnicah večkrat napišejo lepo misel, prisrčne želje, včasih to izrazijo na duhovit način v samem motivu. Danes posegajo najpogosteje po linorezu in lesorezu, niso pa redki bakrorezi, jedkanice in druge grafične tehnike.
Tudi slovenski umetniki so naredili veliko voščilnic, vendar prava grafična voščilnica pri nas še ni zaživela. Sele ko bomo začutili, da so takšne voščilnice večinoma bolj estetske, bolj plemenite, kot je velik del tiskanih voščilnic, ko bomo spoznali, da je v takšnih voščilnicah veliko več osebnega poudarka, takrat
--------------- maISnje
Na otvoritvi so spregovorili predsednik Kulturno umetniškega društva Majšperk, g. Aleš GALUN, farni župnik, g. Janko FRANGEŽ, prof. Rajko PAVLOVEC, prof. dr. Ervin KRALJ ter župan Občine Majšperk, g. Franc BEZJAK. Prof.dr. Ervin KRALJ je spregovoril o umetniški in estetski vrednosti malih grafičnih listov oziroma najrazličnejših voščilnic. Dejal je tudi, da so društvo ljubiteljev drobne grafike, ki jo ljubitelji pripno na prvo stran lastniške knjige. Prof. Rajko PAVLOVEC je spregovoril o svoji bogati zbirki, v kateri ima med 15 in 20000 malih grafičnih listov oziroma voščilnic iz raznih držav sveta. Predstavil je tudi vsebino razstavljenih grafičnih voščilnic. Farni župnik, g. Janko FRANGEŽ je povedal, da je do te razstave prišlo po naključju ob obisku in pogovoru s prof. dr.
Kulturno umetniško društvo Majšperk je priredilo v sodelovanju z Društvom Exlibris Slovenije in Občino Majšperk razstavo voščilnic. Uradna otvoritev razstave je bila v petek, 3. decembra 1999 ob 18.00 uri v prostorih Občine Majšperk. Razstavo voščilnic si je mogoče ogledati vse do 10. januarja 2000.
“Ob koncu leta se z dobrimi željami spomnimo sorodnikov, prijateljev, znancev in drugih. Topel pozdrav je morda potrebnejši v teh časih, ko postajajo odnosi med ljudmi vse slabši. Največkrat pošljemo voščilnice, ki jih kupimo v trgovini. Med njimi so lepe, pa tudi manj posrečene. Veliko plemenitejše so voščilnice, ki so posebej narejene za tistega, ki jih pošilja. Na njih sta ime in priimek pošiljatelja, morda naziv podjetja ali ustanove. V tujini uporabljajo okraj-
Vse prisotne na otvoritvi /e pozdravil predsednik KUD Majšperk, g. Aleš Galun.
(Foto M. Ozmec).
bodo postale grafične voščilnice tudi pri nas bolj cenjene. Upamo, da bo k temu vsaj malo prispevala tudi ta razstava.
ZA BLIŽNJE PRAZNIKE ŽELIMO VELIKO MIRU, SREČE, ZADOVOLJSTVA, V LETU 2000 PA ČIM VEČ USPEHOV IN LEPIH DNI!" Takšno posvetilo so napisali prireditelji v zloženki, ki je vabila na odprtje razstave in prav ta misel vsakega obiskovalca prva sprejme v občinskih prostorih.
Razstava je bila organizirana ob rojstnem dnevu pesnika Franceta PREŠERNA, ob župnijskem prazniku sv. Miklavža in delavnice lepih voščilnic KUD Majšperk. Pri razstavi je sodelovalo s svojimi voščilnicami več avtorjev, in sicer: iz Argentine, Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Francije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Rusije, Španije in seveda iz Slovenije.
Rajkom PAVLOVCEM v cerkvi sv. Bolfenka na Jelovicah. Prisotnim je povedal tudi, da so pristopili tudi mladi člani kulturno-umetniškega društva Sv. Miklavža v Majšperku, ki so v delavnici lepih voščilnic izdelali precej unikatnih voščilnic. Razstavo malih grafičnih voščilnic je odprl župan občine, g. Franc BEZJAK, ki je v svojem nagovoru zbrane spomnil na članek, ki je bil objavljen pred leti, pod naslovom “Adija, kultura iz Haloz". Opozoril je tudi, da se po številnih kulturnih prireditvah, med kakršne sodi tudi odprtje te razstave, jasno vidi, da kultura živi in bo še živela v Halozah. V svojem nagovoru pa je povabil od blizu in daleč, da si to razstavo ogledajo, da bodo tako čutili in tudi videli, kakšno je kulturno življenje v Halozah.
	
	
DOBU E maISnje
Za dobro razpoloženje so poskrbeli
pevci in pevke mešanega pevskega zbora Sv. Miklavž iz Majšperka ter sestri Lucija in Sabrina CEP, ki sta zaigrali na violino in klaviature.
In kakšen je osnovni pomen in vsebina ekslibrisa?
Za ekslibris še vedno velja oznaka, ki jo je na začetku tega stoletja zapisal Walter Zur Westen: “Kot ekslibris razumemo liste večinoma manjšega formata, ki so praviloma nalepljeni na notranji strani knjižnih platnic, da s tem na estetski način označijo lastništvo knjige vsekakor z mnogo boljšim okusom, kot s samim podpisom. V ta namen so listi označeni z imenom in mono-gramom in danes največkrat okrašeni z lepim umetniškim motivom”.
Ekslibris v najširšem pomenu besede je lahko podpis ali pečat z imenom v knjigi, če pa povežemo pri ekslibrisu še ljubezen do knjige umetniško, največkrat grafično in okrasimo knjigo z lepim izdelkom, potem se pravi ekslibris povsem približa Zur Westnovi definiciji.
Ekslibris v današnji obliki je torej svojevrstna oblika umetnosti, drobne in ustvarjalne grafike, kamor sodijo tudi voščilnice, poročna obvestila in drugo.
Vendar je med vsemi temi ekslibris najbolj intimen, najbolj povezan z lastnikom ali še več: pravi ekslibris poveže z nevidnimi nitmi lastnika,^izdelovalca — umetnika in knjigo. Če tega ni, ekslibris ni prav uspel ali je lahko celo izgubil osnovni namen. Ta drobni, intimni grafični biser mora najti svoje mesto v knjigi.
V 19. stoletju se je iz predhodnega heraldičnega ekslibrisa razvil. grafični ekslibris, ki se je zgledoval po tokovih modernega, sodobnega oblikovanja, kakršnega poznamo še danes. V secesiji so se rastlinski ornamenti pojavili tudi na ekslibrisih.
Sodobno oblikovanje se je začelo ob začetku 20. stoletja, ko je sodobna umetnost iskala v arhitekturi, slikarstvu, kiparstvu in pri oblikovanju ekslibrisa skupne smeri ter enaka izrazna sredstva. Z obdobjem moderne se je končala kontinuiteta vseh prejšnjih stilov, ki so se navezovali drug na drugega. Sočasnost preobrazbe v vseh umetnostnih zvrsteh se je ujemala z razvojem literature in glasbe. Spreminjale so se tudi politične in znanstvene podobe sveta.
Otroške ekslibrise uvajamo že v nižje razrede osnovnih šol, vendar ravnamo v skladu z vsebinami likovne vzgoje in upoštevamo značilnosti likovnega izraza otrok na določeni stopnji, kar velja za vse razrede osnovne šole. V primerjavi z izdelki odraslega umetnika so otroški ekslibrisi likovna igra, ki je v skladu z njegovim psihičnim in likovnim razvojem.
Uporabnost in funkcionalnost sta pri otroškem izdelku drugotnega pomena in dajeta le začetno vzpodbudo za njegovo igro z likovnimi elementi. Likovna dela otrok, morajo biti izvirna in ustvarjalna, po izrazu pa kazati strokovno izraznost in neponovljivost njegove individualnosti.
Torej, kdor si razstave še ni ogledal, lahko to stori vsak delavnik od 8.00 do 14.00 ure.
Nataša Mohorko Najmlajše članice KUD Majšperk so takoj po slovesnosti postregle s pijačo.
Kickboxing tudi v Majšperku
Ob koncu letošnjega leta je pričel v Majšperku delovati KICKBOXING KLUB. Vodi ga g. Branko FIDLER, dolgoletni reprezentant Slovenije, ki seje letos poslovil od borišč kot aktivni tekmovalec. Nazadnje je nastopil v mesecu septembru na svetovnem prvenstvu v Madridu (Španija) in zmagal nad tekmovalcem iz Nemčije, izgubil v četrtfinalu z 2 : 1 proti tekmovalcu iz Anglije - kasnejšemu svetovnemu prvaku ter tako osvojil odlično 5. mesto.
Po tem tekmovanju je začel z delom v Majšperku, kjer vidi veliko perspektivo v uspehu kluba in njegovih tekmovalcev. Klubu se je pridružilo nekaj izkušenih borcev, kakor tudi večje število začetnikov, ki že kažejo vidne znake napredka.
Naslednje leto se bo s klubom udeležil okoli petnajst tekmovanj doma in v tujini. Pripravljajo tudi dve večji prireditvi v domačem kraju.
Imajo visoko zastavljene cilje, kar je za uspeh kolektiva tudi potrebno. Zeljo, da bi že prvo leto prinesli v klub 1-2 naslova državnih prvakov, kakšno uvrstitev med prve tri na mednarodnih tekmah ter vzgojili reprezentanta Slovenije svojih vrst, ki bo nadaljeval pot uspehov glavnega trenerja Branka FIDLERJA, so želje vseh nas.
Upravni odbor kluba sestavljajo: predsednik Igor PURG, tajnik Franc KODRIČ, blagajnik Boris VARŽIČ in glavni trener Branko FIDLER. Sprejeli so naslednji sklep: “Trener bo vodil klub v smeri množičnosti in tekmovalnih uspehov.” Upamo pa na uspešno sodelovanje z Občino Majšperk.
Treningi potekajo v telovadnici OŠ Majšperk ob ponedeljkih in četrtkih med 19.30 in 21.00 uro in vas vabijo v svoje vrste.
Občanom Občine Majšperk voščijo srečno in uspešno Novo leto 2000.	Upravni odbor
Tekmovanje kickboxinga.
E
NJE
Stari — dobri prikoličar.
Na binkoštno soboto leta 2000 ponovno na Ptujski Gori
Minilo je kar nekaj časa in ponovno se vam oglašam, v vašem časopisu. Rad bi vam predstavil naše delo po uspešnem srečanju oldtimarjev, ki je bilo 22. maja v Kidričevem. Verjetno se še spominjate 22. maja, ko smo prihrumeli na Ptujsko Goro, kjer smo bili zelo toplo sprejeti in bogato pogoščeni. Pridobili smo si tudi novega simpatizerja iz vaše občine, Slavka PISLAKA, ki je bil znan dirkač kartinga, sedaj pa je velik poznavalec in ljubitelj starih motorjev, saj jih ima že za majhen muzej.
Po tem srečanju seje mnogim takratnim sponzorjem in današnjim ljubiteljem starin rodila zamisel, da ustanovimo svoj klub. Zelje in misli so se nam uresničile in 20. septembra je bil ustanovljen KLUB LJUBITELJEV KLASIČNIH IN ŠPORTNIH VOZIL KIDRIČEVO. Ustanovno skupščino je vodil velik ljubitelj starih motorjev in avtomobilov, mag. Danilo TOPLEK. Sprejeli smo pravila in oblikovali vodstvo kluba. Za predsednika kluba sem bil izvoljen jaz, Stanko KORES, ki že tretje desetletje strastno zbiram, popravljam in dirkam s starimi motorji. Tajnik kluba je Silvo RIHTARIČ, podpredsednik Štefan LAMPRET, blagajnik Teodor DEČMAN, gospodar kluba pa je postal Franc GOJCIČ.
Čeprav smo komaj rojeni klub, smo že aktivni. Sodelovali smo na Puhovi razstavi v Dominu centru na Ptuju. Na povabilo Zveze mladine Slovenije smo 3. oktobra sodelovali na otroškem ZIV-ŽAV-u na ptujskem gradu z razstavo starih motorjev in avtomobilov. 23. oktobra smo se odpravili na naš prvi izlet in to s starim avtobusom avtobusnega podjetja CERTUS. Ogledali smo si muzej motociklov na Vranskem, starih traktorjev v Polzeli in parne valjarje v Žalcu.
Izlet smo zaključili v gostišču Zlati grič v Slovenskih Konjicah. Ob dobri jedači in pijači se nam je porodila misel, da leta 2000 pripravimo na kartodromu v Hajdošah pravo hitrostno dirko old-timerjev na Štajerskem. Na binkoštno nedeljo pa, tako kot letos, pripravimo drugo srečanje vseh ljubiteljev starih motorjev in avtomobilov, zato ste vabljeni, da se nam pridružite in postaneta član našega kluba.
Vse informacije o delovanju našega kluba dobite na tel. številki:
Stanko KORES 062/792 137 in Silvo RIHTARIČ 062/790 106.
Vsem občanom Občine Majšperk želim obilo zdravja in uspeha v letu 2000.	Stanko Kores, predsednik kluba
D0B1BE
maIbnje
Srečanje
gasilske
mladine
Pod pokroviteljstvom Gasilske zveze Majšperk je v soboto, 30. oktobra potekalo srečanje gasilske mladine in njihovih mentorjev na Ptujski Gori. Zbrali so se gasilci treh gasilskih društev, in sicer: Stoperce, Ptujska Gora in Majšperk.
Namen srečanja je bil, da se mladi gasilci razvedrijo ob najrazličnejših igrah z žogo, da se srečajo z vrstniki iz sosednjih gasilskih društev. Organizatorji so se zahvalili mladim gasilcem za dobre rezultate, ki so jih dosegli na gasilskih tekmovanjih, predvsem pionirji in mladinci Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk. Srečanje je potekalo sproščeno, brez tekmovalnega duha, saj jih tekmovanja še čakajo.
Po kratkem skupnem druženju, ki je trajalo od lO.do 12 ure ter malici, je nekaj besed spregovoril predsednik Gasilske zveze Majšperk, Borut PREDAN, ki je mladim gasilcem
zaželel, da dosegajo dobre rezultate tudi v prihodnje.
Vodja mladine v GZ Majšperk, Dušan Mohorko
Taktična vaja Gasilske zveze Majšperk
V mesecu požarne varnosti je Gasilska zveza Majšperk v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Breg izvedla taktično vajo na stanovanjskem objektu na Bregu 15 s predpostavko, da je prišlo do eksplozije plina in nato do požara.
Na vaji so prikazali reševanje ponesrečenca iz višjih nadstropij s pomočjo raztegljive lestve in nosil. Prikaz je izpeljalo PGD Breg. Na vaji so sodelovala gasilska društva: Breg, Medvedce, Stoperce, Majšperk in Ptujska Gora. Zraven razpoložljive tehnike, ki jo imajo prostovoljna gasilska društva v Gasilski zvezi Majšperk, so se na vaji preizkusile tudi UKV zveze in oprema ob nesrečah z nevarnimi snovmi.
In kako je vaja potekala?
Ob 16.25 uri je bilo po telefonu PGD Majšperk-Breg sporočeno, da je na Bregu 15, v večstanovanjski zgradbi, prišlo do eksplozije in požara. Ker smo to stanovanjsko zgradbo dobro poznali, smo takoj poklicali na pomoč sosednja društva naše gasilske zveze.
Zaradi hitre intervencije vseh enot smo takoj zaščitili vse tovarniške obrate, odstranili nevarne snovi iz priročnega skladišča TVI - Majšperk, ki bi ob širitvi požara ogrožale ljudi in okolje. Iz gorečega objekta smo evakuirali ljudi in
po lestvi s pomočjo nosil rešili ponesrečenca. Pogasili smo požar in odstranili tleče elemente, da ne bi prišlo do ponovnega vžiga.
Vaja je bila končana ob 17.10 uri.
PGD Majšperk - Breg se zahvaljuje TVI Majšperk, stanovalcem bloka
15 ter ostalim udeležencem vaje, da
so omogočili, daje vaja potekala brezhibno. Hvala, da ste omogočili uporabo opreme in orodja. Nikoli ne vemo, kdaj jo bomo zares potrebovali!
PGD Majšperk - Breg,
Dušan Mohorko
Ponesrečenca so rešili po lestvi s pomočjo nosil. Hvala Bogu, bila je le vaja.
D0B11E MAlSNJE
Moje mišljenje o članku Občina - to sem jaz!? ali "sodelovanje" kot si ga je zamislil gospod župan
Na pisanje g. Marjana KOKOTA sem se mislil oglasiti že v prejšnji številki občinskega glasila Dobre marnje, a sem zamudil rok za oddajo članka. Upam, da bo to moje razmišljanje objavljeno v kateri od naslednjih številk. Ni nam, občanom, vseeno, kako se piše o delu župana in o delovanju občine. Mnogo smo namreč sodelovali z njim pri raznih delih in ga ne poznamo takega, kot je opisan in “popisan” od nekoga.
Ob razdelitvi ptujske občine je nastalo več manjših občin in takrat je g. Franc BEZJAK, tudi na prigovaijanje mnogih, kandidiral na volitvah za župana. Bil je izvoljen, čeprav so mnogi takrat dejali, ali nimamo “domačega” človeka za to funkcijo. Bil je izbran za župana. Tega nismo obžalovali, celo ponosni smo bili in ga na zadnjih volitvah ponovno izvolili. Sodim, da večina ljudi le drugače gleda na delo župana in uspehe, ki jih dosegamo skupaj z njim.
Sem v službi, kjer se srečujem z mnogimi ljudmi in moram poudariti, da nam mnogi zavidajo, da imamo takega človeka na čelu naše skupnosti. Ponosen sem na to. V uspehe naše občine je vključeno tudi naše delo, sodelujemo pod njegovim vodstvom, saj je bil za vodjo tudi izbran. Niso torej vsi “prišleki” slabi in bojazen ob
prvih volitvah je ovržena. Naš župan ima mnogo poguma in dobre volje ter dobrohotnosti, da ob delu ne omaga pod kakšnim “polenom”, ki mu prileti pod noge. V naši občini še mnogi ne uvidijo, daje delo za kraj, skupnost nekaj koristnega, kar nas povezuje in tvori lepšo bodočnost. Sploh pa nisem dobil občutka, da bi bil župan nedosegljiv in nedostopen, vsaj takrat ne, ko smo skupno načrtovali, se posvetovali in delali. Ni se nas izogibal, še več, poslušal nas je in tudi sam prijel za delo. Vsak torek, če je le mogoče, pa ga najdemo na občini, kjer je na razpolago občanom, ki se odločijo za sodelovanje in imajo potrebe in zahteve.
Naj omenim samo nekaj akcij, kjer je sodeloval tudi župan: cesta na Bolfenk, urejanje kulturnega spomenika cerkvice sv. Bolfenka, dela ob urejanju pokopališča v Majšperku, spomenik padlim na pokopališču v Majšperku. To je samo nekaj primerov, kjer sem tudi sam sodeloval in gotovo vsak dan videl tudi župana, ki je prijel tudi za lopato, če je bilo potrebno. Pri vsem tem pa nisem videl nikoli pisca omenjenega članka, g. Marjana KOKOTA. Veijetno se je bolj razdajal v krajevni skupnosti kot predsednik.
Lahko rečem, da si župan zasluži plačo, ker dela za njo. Tudi jaz moram
delati. G. Marjan KOKOT razmišlja drugače. Mislim pa, da si tudi svetniki ne bodo pustili kratiti svoje zaslužene plače, saj so še višje oblasti, ki bodo pravično odločile o tem vprašanju. Očitana “vsevednost" županu pa je, kolikor je meni znano, navadno podkrepljena z mnogimi strokovnimi svetovanji in mnenji. Za vsa navedena dela so bili potrebni načrti, dogovarjanja, podpisovanja, izvajalci; vse to pa je delo župana, ki je ob vsakem načrtovanem delu vztrajal, da je bilo opravljeno dobro in pošteno v korist vseh občanov. Zanimivo pa bi bilo vedeti, kam svojo nagrado za delo na občini namenja župan. Z dosedanjim delom si postavlja g. Franc BEZJAK priznanje, ki mu ga ne more dati nobena občinska uprava, noben občinski svet. Tudi vzeti in izničiti ga ne more nihče, le ogovarjati ga skušajo nekateri. Upam pa, da takšni in podobni dopisi ne bodo vzeli elana in poguma županu, g. Francu BEZJAKU.
Na koncu naj napišem, da smo sodelovali, sodelujemo in bomo sodelovali z Županom, ne oziraje se na razna podtikanja, kaj dela. Sadovi del govorijo drugače. Res pa je “občina sem jaz”, brez mene, mojega dela in sodelovanja ni občine in občina nima smisla, ne pomena.
Jakob Peršuh
Nazdravile letu 2000
Ob pomoči Kmetijske svetovalne službe Ptuj, svetovalke Terezije MEŠKO in mentorja Vlada PIGNARJA, smo imele tečaj Slavnostni jedilnik.
6. december - Miklavžev dan, nam bo ostal v lepem spominu, saj smo kuhale na štedilniku in pekle v pečici, ki si ga je naše društvo kupilo ob pomoči dotacije Občine Majšperk, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana in članic samih. Naša dolgoletna želja se nam je sedaj izpolnila. Tako bodo lahko mladi, ki bodo nekoč prevzeli naše vodenje, lahko dejali: “Vsaj nekaj so ustvarile.”
K našemu slavnostnemu jedilniku sta kot “kanček v mozaiku” pripomogli gostilni, ki ju vodita Marčič in Gajser. Vodstvo gostilne Dolinca nam je omogočilo, da smo pripravile mizo za takšen slavnostni dogodek. V gostilni Gajser pa smo si posodile krožnike in pribor. Tako je bilo naše praznovanje še lepše. Omenjenim lastnikom gostiln najlepša hvala.
Slavnostni jedilnik smo pripravile v gasilskem domu Majšperk, kjer se vedno tudi sestajamo. Da je bilo to dosedanje druženje prijetnejše, nam je omogočil g. Ciril MURKO, v letošnjem letu pa g. Zvonko LAMPRET, za kar se obema iskreno zahvaljujemo. Da pa vse ostaja v domu na pravem mestu, ko ga zapuščamo, vedno poskrbi vestna in marljiva
članica gasilskega društva — Kristina MURKO, za kar se ji tudi zahvaljujemo.
Najpomembnejše je, da nam župan naše občine, g. Franc BEZJAK vedno prisluhne. Pomaga nam po strokovni in pravni poti, posebej pomembna za naše delovanje pa je finančna pomoč naše občine, za kar se g. županu naj lepše zahvaljujemo.
Ob izteku leta in ob prehodu v leto 2000 želimo članice Društva kmetic Majšperk vsem občanom in občankam prijetno praznovanje Božiča in Novega leta 2000.
Marjana Kovačič, predsednica Društva kmetic Majšperk
Gospodinje so pripravljale vse potrebno za slavnostni jedilnik.
DOBI«E MAlSNJE
NAŠI ŠOLARJI • NAŠI ŠOLARJI • NAŠI ŠOLARJI • NAŠI ŠOLARJI • NAŠI ŠOLARJI
Dan šole
V	petek, 3.decembra, smo se ob 17.00 uri v telovadnici OŠ Majšperk zbrali učenci, delavci šole, povabljeni gostje in nastopajoči.
V	uvodu nam je gospod Milan KUMER povedal nekaj besed znanih mislecev o šoli. Nato pa smo^poslušali Pihalni orkester Talum Kidričevo pod vodstvom Stefana GARKO-VA. Po odigrani skladbi pa nam je predsednica šolske skupnosti, Petra TURK, prebrala nekaj misli učenk o znaku šole. Za njo je spregovoril tudi ravnatelj, Rajko JURGEC, potem pa je o znaku in njegovem nastajanju spregovoril učitelj Aljoša PIZMOHT. Razjasnil nam je svoje delo, povedal kaj znak pomeni in daje sestavljen povsem geometrično. Po predstavitvi znaka nas je navdušilo lepo petje otroškega pevskega
zbora, ki ga vodi zborovodkinja Stanka ERJAVEC. Nato je dve skladbi odigral pihalni orkester. Osnovna šola ima tudi mladinski pevski zbor. Ta nam je zapel pesem Popotnik in ljudski spev iz Sicilije. Spremljal gaje pihalni orkester.
Prireditev je bila obarvana zelo glasbeno, zato smo slišali še pevski zbor DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka VEDLINA. Še zadnjič smo slišali pihalni orkester, nato je besedo prevzel ravnatelj in poklonil šopke nekaterim sodelavcem. Pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora pa so v zahvalo za nastop pihalnemu orkestru in moškemu pevskemu zboru podelili darilca. Spregovoril je tudi župan Občine Majšperk, Franc BEZJAK. Prireditev seje bližala koncu in čas je bil za slovo. Še zadnjič smo slišali petje mladinskega in moškega pevskega zbora skupaj. Po končani prireditvi smo se polni novih vtisov in doživetij odpravili domov.
Doroteja Šalamun
Srečanje s starši
V torek, 26.oktobra 1999 smo učenci in učiteljica 2.a razreda OŠ Majšperk predstavili jesenski del projekta NAS KRAJ - OBIČAJI IN NAVADE.
Našim staršem in vsem drugim, ki so se želeli udeležiti predstavitve, smo obudili običaj ličkanja. Staršem smo povedali, katere običaje bomo obujali pozimi, spomladi in poleti. Prebrali smo nekaj spisov o jesenskih opravilih.
Zaigrali smo kratko igrico o ličkanju, zapeli in zaplesali. Nato smo s starši zličkali štiri košare koruze.
Obiskala nas je tudi vzgojiteljica iz otroškega vrtca. Iz kužohovine je naredila punčko. Janijeva babica pa nam je pokazala, kako so iz kožuhovino nekoč pletli predpražnike.
Ob koncu prireditve smo starše povabili v drugi razred, kjer nas je čakala malica. Za otroke marmelada, jabolka, suho sadje in kuhani kostanji, za odrasle pa zaseka s čebulo in kava. Nato smo se otroci peričkali.
Bilo nam je zelo lepo.	Nina Šilovinac, 2.a
Naš kraj — običaji in navade
Razredno proj’ektno delo 2.a razreda v šolskem letu 1999/2000
Tukaj je novo šolsko leto in novi obrazi v šolskih klopeh drugega razreda na OŠ Majšperk. Pozorno smo snovali učne načrte in beležili ideje za delo.
Skupaj s sedemindvajsetimi učenci smo se odločili, da v šolskem letu, ki nekako zaključuje drugo tisočletje, pobrskamo v preteklost in obudimo pozabljene običaje in navade našega kraja. Škoda bi bilo, da bi jih prerasel tok novega tisočletja.
Običaje in navade bomo opazovali v vseh štirih letnih časih. Zaradi skromnih moči in naše majhnosti, bomo iz vsakega obdobja nekaj zanimivih običajev podrobneje spoznali.
Že se zaključuje jesen in prvo obdobje našega opazovanja.
Draga Krošel, učiteljica
Martinovanje
Tudi letos smo praznovali Martinovo. To je dan, ko se mošt spremeni v vino. Po starih običajih se takrat speče gos, zraven ponudi rdeče zelje in mlinci. Tudi mi smo se odpravili v Naraplje na Martinovanje. Ko smo prišli, nas je boter pričakal s pečenimi kostanji in moštom. Ko smo se že vsi prijetno zabavali, nas je botra povabila v kuhinjo, kjer je bila miza že pripravljena. Šedeli smo za mizo in gospodinja je postregla z gosko in ostalimi jedmi. Po večerji smo še nazdravili Martinu in mu zaželeli veliko zdravja. Naenkrat se oglasi boter in pravi, da moramo v vinsko klet, da nam ne ukradejo mošta.
Babica pa reče: “Naj ga kar imajo, saj mi že imamo vino.”
Lea Purg, 2.a
DOlSlft
MAl«.
E
NJE
Zgarane
dlani
so
vt ■ •	•
življenja
sledi
Mladi člani KPD Stoperce so že v
mesecu januarju 1999 začeli pripravljati projekt z naslovom “ZGARANE DLANI SO ŽIVLJENJA SLEDI” in so ga tako v decembru uspešno predstavili v domačem kraju. Ob besedi in sliki (diapozitivi) so spregovorili, kakšno je bilo življenje nekoč, kako poslujejo naši podjetniki, igrajo glasbeniki, pišejo naši pisci in kako lepo oziroma zahtevno je življenje v kraju.
V skupini je 10 članov, ki so bili razdeljeni v 2 skupini. Vsaka skupina je obdelala določene teme in prepotovala ter opravila delo na terenu, kar je zahtevalo veliko časa. Krajani, ki žive po strmih bregovih, so bili presenečeni nad
obiski mladih Stoperčanov, in še toliko bolj veseli, ko so jim lahko povedali, kako živijo, saj k njim le redko zaide kdo, ki ima čas samo za klepet.
Za navzoče sta bili zanimivi dve zgodbi. Markova zgodba, pripovedujoč, koliko živali ima gospodar Marko, na kakšen hribu živi, domačini mu pravijo kar “Sučki kralj”. Druga zgodba je pripoved o Mickinem življenju, kateri čas teče že kar 20 dolgih let samo ob domačem ognjišču.
Življenja tod se človek navadi, sprejema ga z veseljem, skromno živi
in dela v prepričanju, da mu je tako usojeno.
Mladi so kraj in ljudi tako bolje spoznali. Kakšno je življenje, vedo, saj morajo zraven učenja prijeti še za vsako domače kmečko delo. Želimo le to, da bi ljudje tod tudi ostali.
Obe skupini sta svoje delo odlično opravili in dokazali, da mladi mnogo zmorejo. Ob predstavitvi pa so si bili vsi edini, daje naslov projekta resnično spoznanje tega haloškega terena.
Anica Rejec
Mladi ustvarjalci Kulturno prosvetnega društva Stoperce.
DOBRE MARNJE
je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasilo. NASLOV:
Občino Majšperk, Majšperk 32, telefon 062/79 50 830 in fax 062/794 422.
UREDNIŠKI ODBOR: Jože Trantura, Jože Rakovec,
Anico Rejec, Kotorina Klep-Černejšek, Nataša Mohorko LEKTOR: Morijo Krušič
UREJANJE IN TISK: Tiskoma Vili Polajžer s.p. Ptuj.
Lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE dobi vsako gospodinjstvo brezplačno, za katerega izdajatelj plačuje 8% DDV (Uradni list RS št. 89/98).
Vsem občanom in bralcem časopisa »DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo članke za naslednjo številko časopisa na občinskem uradu Občine Majšperk do 10. 3. 2000.
Sprejemamo pa tudi reklamne oglase.
(Nadaljevanje s 5. strani)
MLINARSTVO — Bogomir Sajko GOSTILNA — Ratko Gajser BENCINOL SERVIS — Albin Lampret RAČUNOVODSTVO — Ida Lorber
TACINGER MILAN_________________
MIZARSTVO — Franc Doberšek LITOŽ d. o. o
TRGOVINA DOMAČIJA — Lidija Vuk MIZARSTVO — Anton Vuk__________
VETERINARSKA AMBULANTA — Stanko Hernja
TRGOVINA PRI SMREKI____________
Vsem skupaj najlepša hvala, tudi tistim dobrotnikom in prijateljem, ki niso napisani pa so pripomogli, da so otroci lahko srečni in zadovoljni.
Vaš Miklavž
Ličkanje koruze
V jeseni pospravimo poljske pridelke. Med temi pridelki je tudi koruza, ki jo pri nas pospravljamo še na stari način. Najprej jo potrgamo, naložimo na vozove in odpeljemo domov. Zvečer se s sorodniki in prijatelji zberemo pri ličkanju. Pri nas bi po domače rekli kožuhanje. Odrasli si zraven pripovedujejo šale ali katero zapojejo, otroci pa se igramo. Tekmujemo, kateri bo prvi našel strok z rdečim zrnjem. Ko delo končamo, se navečerjamo in se naprej veselimo.
Babica mi je povedala, da je bilo včasih ličkanje na vasi eno najlepših opravil, danes pa to delo opravljajo s stroji.	Kaja Valand, 2.a