KiMtehri»rh—llaprtfal BM IlU
КатшапктБок
▼wrlaf and SohMftlettung: Klagenfurt, Biamapckrlng 13, Poetfaeh 115 / Bemgaprai« (Ш1 Toraua гаЛНжг) monatUch KM 1,— trel Baua (eboscbUelUlcta RM 0.Ж) Suetelle^MUir Abbeeteilimgeo der Zeltung № den nachfolgenden Momat werden mir adirtftUoh und mir Ma 36, dea lauCeodea Monata amgrenommen
Nr. 66.
Krainhwif, dm 19. Augnrt 1844.
4. Jahrpang
Današnji LondOM
vH Krainburg, 18. avgusta. Da bi ti pr«-viko predstavili življenjake pogoje v velikem mestu, se svetuje, da si pazljivo pregledamo oglase v lokalnem časopisju. Na ta način si lahko napravimo zanimivo sliko tudi o današnjih življenjskih pogojih v Londonu.
Iz oglasov današnjih londonskih časopisov se predvsem popolnoma jasno vidi, da so živci Londončanov od začetka obstreljevanja s povračilnim %rožjem zelo oslabeli in da nujno rabijo okrepčila. V vsakem londonskem časopisu priporočajo številne reklame različna sredstva, ki dozdevno uspešno zdravijo omajane živce. Zraven se navadno pripomni, da se to sredstvo odda civilnemu prebivalstvu v zelo omejeni količini.
Ali sledeči oglasi nam dokazujejo v kakšnem brezupnem stanju se nahaja na Angleškem socialno zavarovanje; »Oslabela mati vojaka, ki je do sedaj junaško prenašal vse težkoče prekomorske vojne, se ne more več UDirati bolezni. Ona prosi zavoljo svojega sina za denarno pomoč, da bi lahko šla za dva tedna v sanatorij.« Ali: »Revna vdova, mati vojaka, ki se bojuje v Normandiji, radi bolezni popolnoma oslabela rabi redilno hrano in prosi za pomoč« itd.
In sedaj oglas, ki ve mnogo povedali o ganljivi ljubezni Angležev do svojih bolj-ševišklh zaveznikov, pa tudi o pomanjkanju znanja o konjih pri boljševikih. V nekem anonimnem oglasu, ki ga objavlja »Times« se pozivajo Angleži, da bi pomagali »Stalinovim bojnim konjem« z živinozdravniki in obvezami
Prisega italijanskih vojakov
Benetk«, 18. avgusta. Ko so se vrnili v Nemčiji izvežbani italijanski vojaki, se Je dnevno prijavilo več sto prostovoljcev v novo italijansko vojsko. Med njimi so Številni častniki stare armade. Z. službo ^	Ш
v brigadah fašistične stranke ]e bilo določeno enotno besedilo prisege: »Prisegam, da bom služil Italijanski socialistični republiki In da bom branil z žrtvovanjem meni najdražjega, njene ustanove, zakone, njeno čast in njeni- ozemlje, v miru in v vojni. Prisegam pred Bogom in pred tistimi, ki to padli X« »kupnost, neodvisnost in bodočnost do-mevine.«
Protlkomnnfzem т Srbiji
■•ograd, 18. avg. Ob drugi obletnici srbske državne straže, ki je poleg srbskih prostovoljskih oddelkov nosila glavno breme pro-tlkomunietične borbe v Srbiji, je srbwkl mi-nlstireki predsednik, general Nedič sprejel veffjo skupino kmetov. Pozval jih je, na) se še tesneje združijo s prot№omunlstlčniml borci; da bodo skupaj i njimi pripravili svo-lenve narodu lepšo bodočnost.
General Nedič je dalje Izjavil, da gleda srbska državna straža s ponosom na uspehe, dosežene v boju s komunističnimi tolpami, ki so hotele s požigi, ropi in umori »osvoboditi« tudi Srbijo. Ta načrt se jim zaradi organiziranja odpora rodoljubne srbske javnosti nI posrečil. Danes Ima Srbija poleg državna straže tudi še prostovoljske oddelke, ki so zvečine seslavljenl iz pristašev Ljotl-čevega »Zbora« in oddelkov obmejna poli-elja. Poveljnik vseh srbskih oboroženih sli )a predsednik vlade general Nedic sam
Ijotičeva protikomunistična predavanja
Baograd, 18. avgusta. Vodja srbskega nacionalnega pokreta Dimitrije Ljollč prireja v Beogradu protikomunistična predavanje, U so zmerom zalo dobro obiskana. »Donau-Zei-tung« poroča, da Ljotič v svojih predavanjih doka*"!*' komunizem za dosego svojega cilja spremeni samo taktiko, nikdar pa na svojega nauka. Dalja pojasnjuje Ljotič srbskim poslu*"!^"'"' da |e sedanja Sovjetska Rusija komunistična državna tvorba, ki a prejlnjo nacionalno Rusijo nima ničesar "kupnega. Komunizem nI samo proti ruskemu, nemškemu ali srbskemu ^narodu, temveč Prwt vdki narodnosti sploh, ker zanika, da bi bil narod velika družina late krvi. Po njegovem nauku ja vsak narod sesta^jen it dveh skupin, ki se zmerom med saboi bojw-
Govornik |a dalja pozval Srba naj na na-■Ji.in raznim tujim vabam In na) rajši po-
"•»"•.o- !•'»
pripeljejo svoj narod k pravt svobodi.
Srbi m Snbašlčeva vlada
-____J ,0 avgusta. Beograjski župan
Jovt^^č j. T Vovor« po radiu obrazložil stališča Srbov do Subašlčeve vWe ter per
udaril, da predstavlja	siSt "
zastaralo kombinacijo ljudska trcmtr Sestava vlada, v katarl nI nobenega Srba, ki bi žival v emigraciji kaža, da noben Srb i* mora sodelovati ж onimi, ki odrekajo srbskeniu narodu pravico, da sam odloča o svoji usodi Baograd je središče srbskega naroda in no beni sklepi In proklamaclje ne bodo vezali srbskega naroda, če ne pridejo Iz Beograda Še najmanj pa taki, ki se tlčpjo državne Pa vladiM oblik*
Preprečeni predorni poskusi
Hudi boji pri Gliartresu In Orleansn — Gitadela od St. Malo se junaško upira
Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. avgusta objavilo:
V Normandiji je 1. kanadska armada e*l dan nadaljevala z močnimi napadi v odseku pri Divesu in desno in levo od Falaise. Naše divizije so v spreminjajočih se in za obe strani zgubonosnih bojih preprečile sovražni predorni poskus. Hudi boji se nadaljujejo. Proti iz prostora pri Argentan dalje na padajočim Severnim Amerikancem so nastopile naše oklopnjaške skupine k nasprotnemu napadu in so jih vrgle nazaj proti vzhodu in jugovzhodu. Motorizirane sile nasprotnika Se premikajo vzhodno proti srednji Seine in jugovzhodno proti Loire Mesto Dreux smo zgubili po hudih bojih. Okoli Chartresa in Orleansa so v teku hudi boji. V Bretaniji smo razbili več sovražnih napadov v bojnem prostoru pri Brestu po skupnem topniškem ognju. V citadeli od St Malo se posadka še nadalje junaško upira Baterija Cezembre je razbila s svojim ognjem kljub sovražnemu obstreljevanju več sovražnih napadov na ritadelo.
Nh bojnem področju v Južni Franciji se nadaljujejo ogorčeni boji s sovražnikom, ki se iz zraka in po izkrcanju vedno bolj poja-čuje. Uspelo mu je po hudih bojih vdreti v mesto Cannes. Lahke nemške pomorske bojne sile in varnostna vozila so potonili pred francosko atlantsko obalo v jutranjih urah dne 15. avgusta v teku več bojev z nad-močnim britanskim ladjevjem dva rušilca-in poškodovala eno križarko. Eno lastno vozilo se je potopilo, neko nadaljnje vozilo je bilo poškodvano. V boju proti sovražnemu ladjevju za izkrcavanje je zračno orožje poškodovalo v morskem območju iri St. Troner dve sovražni transportni ladji z 18.000 brt ta ko težko, da se lahko računa z njihovimi po topitvami. Vojna ladia je dobila polni zadetek od bombe težkega kalibra. V francoskem zaledju je bilo v Isoju uničenih 168 teroristov.
Obstreljevanje Londona s »V 1< s« nadaljuje.
Na Italijanskem bojišču ni bilo posebnih vojnih dogodkov. V zgornjem Italijanskem prostoru smo uničili v času od 11. do 15. avgusta 884 teroristov.
V predzemlju Karpatov so bili severnoza padno od Krosno napadajoči Sovjeti po začasnem vdoru z nasprotnim napadom vrženi nazaj. V hudih napadalnih in obrambnih bojih v velikem loku Visle je bilo sestreljenih 67 sovražnih oklopnjakov. V odseku desno in levo od Wirballen so Sovjeti. cel dan nadaljevali s svojimi predornimi poskusi podprti po n^""T>ih oddelkih oklopnjakov in boj nth letalcp" Ogorčeni bojf trajajo dalje. Na letonski fronti so naši grenadirji zadržali svoje ooložaje severno od Birsena proti ponovnim močnim napadom boljševikov. Se streljenih je bilo 49 sovražnih okloonjakov
V	Estoniji so naše čete zaoadno od Pleskov-ckega jezera v hudih bojih z napredujočimi sovjetskimi silami. Bojni letalci so podprli boje oborožene sile v tem prostoru in so napadli sovražni prevozni promet med Peipu-škim in Pleskovskim jezerom z dobrim uspehom. 11 polno natovorjenih čolnov je bilo potopljenih V zračnih bojih in po protiletalskem topništvu so zgubili Sovjeti 56 letni. V težkih bojih srednjega odseka vzhod ne fronte so uničili letalski oddelki in protiletalsko topništvo v zadnjih šestih tednih 8S9 sovražnih oklopnjakov in 1217 letal.
Sovražni oddelki bombnikov so včeraj na padli Srednjo in Južno Nemčijo: posebno v Magdeburgu in Dessauu so nastale škode
V	noči so britanski bombniki napadli Stettin in Kiel. V starem mestnem delu Stettina so nastale večje škode. Prebivalstvo je imelo zgube. Posamezna sovražru letala so raz-ven tega odvrgla bombe na Berlin ir. Zapad-no Nemčijo. Zračne obrambe sile so sestre-4'e 49 sovražnih letal.
Pričakovano izkrcanic w jiižni Franciji
Hudi boji v prostoru Touion—Cannes
Berlin, 18. avguste. Kakor je Oberkomman do der Wehrmacht dne 15. avgusta objavilo, je sovražnik v zadnjih dneh pojačil svoje zračne napade proti obrambnih napravam in prometnim zvezam v obalnem prostoru južne Prancije in se je v zgodnjih jutranjih urah 15. avgusta izkrcal v prostoru Toulon — Cannes. Naša obalna obramba je v hudem boju s sovražnimi Izkrcevalnimi tami. Medtem ko |e radi 'vredne upor^ materiala in ljudi v zapadnl sko-amerikansko izkrcanje gem kraju atlantske obale postalo "^verjet no kljub temu, da so ga imeli v načrtu, ali »o ga verjetno opustili radi nepričakovaneg ^ nemfikega odpora, so z druge strani pome nlli obiski britanskega mornariškega ministra In amerlkanskega mornariškega ministra v Italiji, kakor tudi v Sredozemskem morju opazovani pokreti ladij, da so nail sovražniki tu nekaj nameravali. In res so se sedaj v zgodnjih Jutranjih urah v torek Izkrcali na več mestih llgurske obale, kjer
so se začeli hudi bo|i. Bilo bi prezgodaj, da bi se danee izrekla »odba o tamošnti situ-eciji in njenem razvoju
Izzivalen
sovietsld prelom mednarodnega prava
Berlin, 18 avgusta. Angleški radio razširja poročilo, da je neka nemška podmornica ▼ Črnem morju potopila turško begunsko ladjo »Merkur«, ki je imela na krovu 277 Židov. Kakor je Izvedel mednarodni poročevalski urad iz poveljstva nemških podmornic, '• to poročilo popolnoma izmišljeno.
Mednarodni poročevalski urad je bil v imenu vrhovnega poveljstva vojske pooblaščen izjaviti sledeče:
Potopitve turške ladje ni kriva nobena nemška podmornica. Nemške podmornice se zadržujejo in se nikdar niso zadrževale tem morskem področju. Očividno je, da gre pri tem za izzivalen prelom mednarodnega prava po Sovjetski zvezi.
Bilo Je zločinsko delo^anie lož
Senzacionalna odkrltla o delovanln prostozidarlev v Italill
Madrid, 18 avgusta. .Režim uničen po ložah«. Pod tem naslovom	® nil dobesedno kopijo navodil lož "
Njih obznana razkriva v polni	^
godke zadnjih let na Apeninskem po otoku in se istočasno peča : sedanjo .italijansko vlado« in s tem, kar čaka Italijo, če bi vlada zadržala moč V prvem in splo^nem navodilu je napisano med drugim: »Mu«# -lini naj se oddalji od naroda kolikor je i mogoče s tem, da se pripravijo atentati, ai pa za pripravo da pomoč Tako je mogoče, da se resnica njegovih navodil preobrne m vse uspešne naredbe zadrže ali ponarede. Razen tega je potrebno, da se stvori za vsa ko organizacijo nadorganizacija, ki naj one mogoči vsak praktičen uspeh Naši bratje pri policiji, pri karabinjerjih, pri carinarnah in pri prostovoljni milici naj se pozovejo, da bodo izvršili obdolžltve, aretacije, izključit ve, deportacije ravno med legitimnimi ta šlsti, da bi tako stvorih atmosfero za grenjenosti In vitzadovoljitvt * 1 a t s t n I m vodjem Za vojskovanje ao bile Izdane smernice, v katerih stoji: »a-botirajte z vsemi sredstvi Nem cem prijazno obnašanje Mu#*o linija, gojite na drugI strani sovraštvo kralja do Nemcev, sabotirajte tako neprestano v kolikor je mogoče vsa fašistična na-
Чпепја med častniki armade, kakor tudi vse Nemcem prijazne tendence. Nasprotno temu opozorite na moč britanskega cesarstva, ▼ katerem sonce ne zaide in na njegovega zaveznika Sovjetsko zvezo, ki je same sposobne. da premaga vse fašistične države. Naj-vplivnejU naših članov naj nadalje pri predvajanju novega orožja za Mussolinija skrbe za to, da bo on odstopil od uvedbe dobrega orožja in da se mu da povod, da bo naročil Izdelavo cenejšega orožja, o čigar uspehu BO razočaran. Na vojaških informacijskih •nestih se mora skrbeti za to, da bodo iz njih oddaljeni vsi pravi fašisti. Skrbite za to, da *• o vojaški informacijski službi izdela sistem, da bi v danem trenutku Izdali našim prijateljem vrne ključe šifer, vse podatke o vojaških pokretih, predvsem o premikanjih ladij In, o oskrbovalnih ladjah, da smo v odločilnem trenutku pripravljeni, ako pomeni poeeg za nas zmago.
N#k britansko severnoameriški bombnilki
oddelek je bombardiral vas Alibunar v bližini Vršaca v Banatu. Bombe so porušile aH p« težko poškodovale številne hiše.
Prime Ciril I* spreiel hrvaikega poslanika v Sofiji Ašimoviča, ki mu je izročil red krone kralja Zvontmira z i /ezdo in meči, s katerim je odlikoval l^avnlk princa Qrila.
Njihovi pravi vojni nameni
vH. Krainburg, 18. avgusta. Kakor je znano, se je razglasil od razvpite Vande Vasi-levske v Moskvi ustanovljeni »poljski osvobodilni komite« kot »edina legalna vlada Poljske« in je odvzel v Londonu se nahajajoči poljski vladi v pregnanstvu vse pravice. Sovjetska Rusija je takoj priznala novo poljsko komunistično vlado. Sef vlade v pregnanstvu Mikolajčik je nemudoma odpotoval v Moskvo, da bi se z dovoljenjem zaščitnika in gospodarja »osvobodilnega komiteja« Stalinom na kakršenkoli način sporazumel s tem komitejem in bi tako saj v nekoliko rešil položaj svoje lastne vlade. Po poročilu sovjetske brzojavne pisarne »Tae« baje pogajanja med Mikolajčikom in osvobodilnim komitejem dobro napredujejo: To bi mogoče pomenilo, da naj bi imel MikoTaf-fik vioqo poljskega Kerenskega, to se pravi d-i bo on obrazoval navidezno demokratske vlado, ki bi radi popolne nesposobnosti in nezr-ožnosti opravičila temu sledeči komunistični prevrat. Enako vloffo ima sedaj v TMžni Italiji Bonomi. Analija je popolnoma iavno zapustila svojeaa varovanca in vodeč! »nalesVi časonisi svetuieio Mikolaičilcu. da nsj se na milost in nemilost preda Stalinu.
Ta iqra sovjetske Zveze s poljsko vlado v nreonanstvu in pasivna pomoč, ki jo je dal* *nqliia boli^evikom prav gotovo nimata nobenega praktičnega pomena, ker končno ne bosta ne Sovjetska 7veza. ne Analija rHloče-"ali o usodi Pol'sk,e, kakor trdi ne o usodi rlrucTih sovjetskih narodov. Ali ta primer je 'ato zelo zanimiv, ker sta tukaj Sovjetska Tveza, tako tudi AncrMia popolnoma jasno iz-iali prave vojne namene.
Moskovska boliševiška vlada je večkrat T.-'trjevela in bil! so naivneži, ki so ii to verjeli —, da se bojujejo samo za to, da bi branila »rusko domovino«. Vsakemu pa, ki ie ■zasledoval več let boljševiško politiko, mu ie bilo tekoi v zače'Vu jasno, da so komunisti in njihova moskovska centrala vedno stremeli za tem in stremiio še dandanes, da bi skozi svetovno vojno izzvali svetovno revolucijo, ali da bi vsaj kolikor mogoče mnogo držav boljševizirall in nove sov'etpV.e republike vključili v moskovsko Sovjetsko zvezo. V prvi vrsti teh držav je sedaj Poljske.
V okrožnici najvišje komunistične instanco % dne 10.. aprila 1944 K. R. — 849 je bilo poljskim komunističnim podružnicam v dopolnilo že preje izdanih navodil priporočeno, da naj se kolikor mogoče intenzivno pobijajo v poljskem prebivalstvu vse nacionalne tendence in prebivalstvu objasni, da pripada obstoj nezavisne Poljske že zgodovini in da je bodočnost Poljske najožle povezana z ono Sovjetske zveze. Omembevred-no je, da se nahaja v tej okrožnici tudi sledeči stavek: »Približuje se trenutek, ko bi orientacija Poljske proti zapadu postala z^ nas bolj nevarna, kakor pa Nemcem prijaz,-ne tendence«. Nadalje je v okrožnici zapisano popolnoma nedvoumno: morate si bit) za vedno na jasnem, da spada k vašim neposrednim nalocram, da napravite v širokih krogih prebivalstva temelje za izkllcanj* poljske-sovjetske republike«.
Dne 2. junija t. 1. se je pečal s poljskim vprašanjem razširjeni plenum politične pisarne pri središnem eksekutivnem komiteju vseruske komunistične stranke. Sodrug Kor-nejčuk, mož Vende Vasilevske je v svojem govoru ugotovil, da prebivalstvo Finske, Baltskih držav in Poljske prav nič ne stremi za tem, da bi svojo usodo povezalo z ono Sovjetske zveze in da prebivalstvo popolnoma nedvoumno da prednost Nemčiji pred Sovjetsko zvezo. Radi tega je vprašal Kor-nejčuk, kaj bi bilo bolj koristno, da se kljub vsem »na lastno nevarnost«, vpelje sovjetski režim v o-kupiranih ozemljih, ali da se »za nekaj časa« izkoristijo simpatije tamošnjege prebivalstva za Anglijo; zadnje si zamišlja Kornejčuk tako, da bi pri sovjetskih oblastih učinkovali anglo-amerikanski opazovalci, ter bi s tem pridobilo prebivalstvo tudi nasproti komunističnim organom več zaupanja in zraven tega bi bili Anglo-Amerlkan-ci soodgovorni za vso nesrečo, ki bi prišla nad domače prebivalstvo. »Rarzširjeni plenum« je sklenil, da nadaljuje pot lastne nevarnosti. Odgovarjajoč tem smernicam, so ustanovili komunisti v Moskvi lastno poljsko armado pod poveljstvom židovskega generala Berllnga In so sedaj proklamlrall komu-nistično-poljsko vlado, ki ji je podlegla stara poljska vlada v pregnanstvu.
Da primer Poljske ni nobena Izjema, temveč klasičen primer zadržanja moskovske Sovjetske zveze do drugih, v prvi vrsti malih narodov, to dokazuje dejstvo, da moskovske vlada izvaja enako politiko tudi nasproti »Jugoslaviji«. Tudi v tem primeru j* ustanovila lastno organizacijo, ki se je вај-prvo Imenovala »Osvobodilna fronta«. Da >e je pozneje proklamirala kot »edino legalno vlado Jugoslavije«, ter se je potem stara j*-ooslovanska vlada v pregnanstvu morala s to novo vlado pogajati, ali bolje rečeno, morala se jI je podvreči. Tudi v tem primeru so koeenUtl uetanovMI svoje |*goelov#m«ko
stran 2. — fttev. 68.
K A R A W A N K E N B O T B	Sobota, 19. avsriieta 1M4.
1^]€l9Ria rešliev »xapacini branik« (^!RCA\!LO ČASA )
Thimes je izdal dvojni obraz britansiie poiitilie
armado — Titove 'olpe Kakor vrdno se '.udi tukaj dopuščajo samo začasno nacionalna tendence, kakor je razvidno iz v našem časopisu že ompniene okrožnice srbske komunistične stran'-«. Pa saj tudi drugače biti ne more, ker končni cili vseh komuni>!tičnih organizacij in vseh komunističnih "lad |e bi! in bo v.dno isti: raznarodenje vseh narodov in njih zasužnienje.
In tudi Anglija je izdala svoj pravi vojni namen. Kakor vemo je angleška vlada vedno zatrjevala, da je vstopila v voino, da bt ščitila samostojnost in nedotaknienost Poljske Ce bi bilo tako, bi morala s?da| Anglija obr niti svoje orožje proti sovtetski Rušili al' vsaj pozvati Sovjetsko zvezo, da nai spoštuje neodvisnost Poljske. Al) Anglija mirno gleda, kako te Sovjetska zvsza najprvo seb-prigrabila dobro polovico PolisVe v mejah Iz leta 1939. in je sedaj na 'em, da si podjarmi celo Poljsko. Toraj analeška vlada je lagala, ko je govorila o svojih vinih namenih. Kaj pa je pravi vojni namen Anglije? Celo obnašanje Anglije med vojno in posebno nieno zadržanje proti Poljski nam ne dopuščata nobenega dvoma: ta namen je svetovno židovsko gospostvo. Zidje že imajo v rokah največjo plutokratsko in naivečjo komunistično velesilo — Zedinjene države Severne Amerike in moskovsko Sovjetsko zvezo. Sedaj je pa njihov načrt ta. da se vsi drugi narodi , kakor so pač okolnostl. podjarmijo eni ali drugi velesili. Zidje. ki uprav Ijajo te velesile, se bodo med seboj že sporazumeli. Zedinjene države naj si prisvojijo vse amerikanske države in vse kolonije, mo-skovska-Sovjetska zveza evropske in azilat ske države. Angleška vlada, moooče včf-ib še nezavedno, točno izvodi ta židovski pro gradi. Ona že de facto Amerikancem odstopila vse svoje kolonije, oziroma one, ki so bile pod njenim vplivom. Ona je odstopila Sovjetski zvezi vse evropske narode, ki so zaupali Angliji. Tudi samo Anglijo je v'ada Churchilla degradirala v državo druge vrste, s tem, da ona praktično izpolnjuje samo naloge Zedinjenih držav in Sovjetske zveze.
Radi tega je smešni konflikt med obema »poljskima vladama« skrajno važen in poučen. Vsem narodom in posebno malim ob jasni kaj imajo za pričakovati, če zaupajo Angliji aH sovjetski Rusiji. Nobeden od vodij javnega mnenja v bodoče ne sme zatrjevati da ni bil opominjan.
Sprememba v bolgarski upravi
Sofija, 18. avg. Na vodilnih mestih uprave v Bolgariji so bile izvršene naslednje spremembe. Odstavljen! so: generalni ravnatelj notranjega ministrstva Bončev; ravnatelj uprave Mandev ter župani Sofije Koiarov. Vratc Pavlov, Plevne Ugnov, Stare Zagore Slatev ter Gornje Džumaje Miladinojev.
Ravnatelj za socialno skrbstvo v notranjem ministrstvu |e bil Imenovan za sofijskega podžupana. Na novo so bili imenovani: Za generalnega ravnatelja notranjega ministrstva Konstantin Mlhajlov, sodnik pri soflj skem okrožnem sodišču, za ravnatelja upra ve Gobanov, doslej okrožni ravnatelj v Raz gradu, za župana Sofije rezervni general Manov, v Vratclh Dlmltrov, odvetnik v Sofiji, v Plevnl Velev, odvetnik v Tetevnu, r Stari Zagori rezervni polkovnik Raškov, v Gornji Džumajl Saharljev, dosedanji župan v DupnIcI.
Bivia llali)anika kraljica Helena |e zapro sila Švicarsko vlado, naj ji dovoli priti v Švico zaradi zdravljenja. Iz francoskih krogov se sliši glas, da bivši kraljici ne gre za zdravljenje, temveč za beg, kajti zaradi ne nadejanega razvoja dogodkov v Italiji je tudi stmri VrnlMcl Tjostalo t"m prevroče.
Roll L#nnar:
NEZAŽELENI GOST
IliimnrUlij'i'ii ritmnii	s
Ce stari ministrski ivetnik pije, bo dobil vsak dan ved litrov alkohola. Na|blit|l hotel Je alarmiran. Dobavljal bo, ie |e treba, tudi v hišo.
Alkohol gre na možgane, tu začne pivec včasih tudi politizirati, toda to ni nevarno, seveda dokler ne pride med ljudi.
Najprikladnejša je glasba. Dobra glasba. Znani napevi. Nobeni moderni radijski šla gerji, to bi bilo zgrešeno! To ni nič za po starne ljudi.
Prinesejo gramofon in vložijo solidno ploščo. »V GrUnewaldu se vrši dražba drv«.
Zdaj pa ministrski svetnik že lahko pride
*
Kadar prihajajoči vlak D izbljuva svoje potnike, je vedno zmešnjava in nered v gne čl. Kottenkamp ve to. Zato se podviza, da ne pride prepozno med čakalce na kolodvoru
Pogledal je v vozni red, kdaj prihaja vlak Iz Juga.
Na noben način ne sme zamuditi ministrskega svetnika, ki se v popolnoma spremenjenem velemestu z njegovim novim obličjem gotovo ne znajde več Morda še tudi slabo vidi. Upa, da bosta vsaj spoznala drug drugega.
Spodbuja šoferja taksija, naj hiti.
Toda ta ostane pri svojem počasnem tem pu. Povsod zapore. V polževem tempu po vede svoj avto skozi postranske ulice.
Kottenkamp sedi brez moči v notranjosti In postaja vidno nemiren
Solerju je to vseeno. Nasprotno. Cim dalj š« je pot, tem večji je račun. Voznina se dviga, tlesk kaže na tri marke osemdeset, tlesk že na tri marke devetdeset.
Kottenkamp gleda z enim očenom na uro z (Iruqlm šteje v roki drobiž, da ga ima ta ko) pripravljenega, ko bo švignil iz taksija
Na kolodvoru v vastlbulu Ima topat uo-
Stockholm, 18 augusis »Times« zahteva v uvodnem članku, ki je šele sedaj postal znan z Izrecnim sklicevanjem na »konsolidacijo«, ki se trenutno Izvaja pod ruskim vodstvom v vzhodni Evropi »tesno naslonitev zapadnih evropskih držav na Veliko Britanijo«. Razumljivo se to utemeljuje s potrebo »da naj se zapadnoevropske države združijo v inte resu evropskega miru. Kljub temu se ne de izbrisati odkritje in objava ustanovitve ostre fronte, čeprav se časopis trudi s kupičenjem teatraličnih fraz, da kliče ravno Sovjetsko zvezo pri tej specifično »britanski zadevi« na pomoč Kakor se nam zdi, je AngleSka odloče na, da povjolToma орчзИ vse svoje interese n--' evropskem vzhodu, čeprav bi pri tem trpelo njeno dobro ime, ugled in čast, prav tako se vneto trudi, da si zagotovi svoi vpliv vsaj v zapadni Evropi. Aiigllia — tako piše »Times-— ima pravico in dolžnost, da napravi »bra nik evropskega mira« na znpadu nezavzem Ijiv. Proti komu — tako se spraSujejo v švedskih krogih — naj se »ta zapadni bra nik« prav za prav napravi nezavzemljiv' Mogoče proti Nemčiji, o kateri je Angleška pooolnoma prepričana, da to bo premagala In ki jo hoče izključiti iz mednarodne politike? Ali se ne skriva mogoče za izvajanji »Timesa« poskus prevzema nemške naloge boja proti boljševizmu, da bi se s tem za padnim narodom kontinenta dopovedalo to nemško poslanstvo, čigar potrebo in ve'ič; no so v Evropi razumeli, bi mogli In bodo prevzeli v sicer spremenjeni obliki, ali ? Isto odločnostjo Britanci?
Budimpešta, 18. avgusta Ogrska stranka desnice in stara vladina stranka se trudita v tedne trajajočih pogajanjih, da bi ustano vile narodno enotno stranko ter bi bile s tem izključene možnosti trenja v notranji politiki Ogrske. To pa iz več razlogov ni uspelo. Stremljenja različnih osebnosti, da bi orišle do čim večjega vpliva pri vladi so bila vzrok neuspeha. Po nekaj tednih notranjepolitičnega iskanja sta sedaj dva vodilna moža ogrske politike in ogrske vladine stranke jasno izrazila svoje nazore o potre bah ogrske notranje politike Oboleli mini strski predsednik Dome v. Stojav je v svoj stvu kot vodja stranke ooslal pis-mo vladini stranki, v katerem je opozoril, da je vlada odprta tudi še danes vsem dobromislečim silam z desne, vsekakor pa je škodljivo, č« bi prizadevanja za ustanovitev enotne stran ke ravno na vrhuncu vq»h n»onrov чЧ тл
Enkratno darilo staršem
Btrlin, 18 avguitn Naclonalsoz'.alistische Partelkorrespondenz javlja; starši vojakov oborožene sile in " pripadnikov orožja Ц. k! so med sedanjo vojno padli, ali umrli na po sledicah poSkodb, ki so jih zadobill v vojn službi, dobe enkratno darilo 300.— RM Da bi se odstranile vse nejasnosti, se dodatno poroča;
Predpogoj za dodelitev darila je predlog, ki se lahko stavi vsak čas. Predlog se mora staviti pri krajevno pristojni Kameradschaft der NSKOV (tovarištvo za preskrbo naclonal socialističnih vojnih &rlev). Tam se tudi do be za to potrebne tiskovine Darilo staršem «» ho	orirn n» T>otr»bo Atc^
vo zamudo. Potrebuje peroiisko karto, pa ni ma nobenega kovanca za deset pfenlgov Pri okencu stoje ljudje v strnjenih dolgih vrstah. Nazadnje naleti да nekoga, ki mu obširno zamenja dve pettcl. Kottenkamp Ime sedaj karto In teče na peron, toda njegova naglica je bila odvlšna.
Vlak Ima zamudo.
Kateri »pravilno vožeči se« vlak D še ni imel zamude.
Kottenkamp mora zelo dolgo čakati Mreži ga, ko koraka sem In tja, sicer bi dobil mrzle noge. Tako delajo tudi drugi, ki stoje na peronu.
Končno se pojavi na horizontu oblaček dt ma. Gosti dim prihaja bliže. Tu jel
Nepravi vlak namreč, tisti, ki on nanj ne čaka tn ki prlvozl na tir št. 2.
Kottenkamp preudarja, kje bo neki ministrski svetnik Izstopil. Iz 1. razreda 2. razreda Spredaj, zadaj aH v sredi. Upa, da bo stal kje ob oknu.
Vtem ko se udaja takim mislim, prldrdra pravi vlak D v lopo kolodvora. Kottenkamp teče, ostro se ozirajoč na vse strani, vzdolž oken do zadnjega voza. N1 ga. Teče zopet nazaj do mogočnega stroja. Spet nikogar. Hiti, še ostreje pregledujoč, zopet nazaj № kogar.
Ce hočejo vsi ljudje naprej, jim nI po vo 1)1, da ravno eden sili nazaj. Brezobzirno bunkajo Kottenkampa z velikanskimi kov čegl v trebuh.
kottenkamp se domisli edino pravilnega oostavl se k zapori.
Toda tudi pri zapori čaka zastonj.
Ko hoče zopet na peron, hoče uradnik že T.apreti verigo
^ottenkamp se še hitro zmuzne skozi.
»Kam pm hočelf?« kliče uradnik.
»Na poron «
• Kaj pa hočete tam?«
»Iskati.«
Koga vendar hočete lam Iskati'«
Svojega strica« ^
Medtem ko gre Kottenkamp po mlnlsti ikega svetnika na kolodvoru, pree>«fti An-
Londonski dopisnik »Morgen Tidnlngen« poroča kot dopolnilo k temu članku Timesa da so Izražene misli In želje dozdevno v zvezi s predstoječo konferenco treh sil v Washlngtonu: one preko tega potrjujejo splošno naziranje, da vlada že intenzivno dela na tem, da bi stvorlla »potrebne kontak te za konsolidacijo zapadnih sil«. Glede treh nordijskih držav Norveške, Švedske in Danske so bila mnenja, kakor se zdi še de Ijena, ali je verjetno, da bi te države pri radale zapadnoevropskemu področju.
Objava in njeni komentarji nam dajo vpe tried v delavnico britanske politike, kakor se nam ne nudi vsak dan. Tem izražanjem misli »Timesa« se v današnji fazi razvoja lah ko prldoda zvaničen značaj in se radi tega morajo najmanje presojati kot inspirlrana V tem članku je več ali manj dano boljše vikom od odgovorne britanske strani na prosto, da lahko razpolagajo po mili volji z ozemljem, ki izrecno ni zahtevano kot britansko interesno področje, torej s celokupnim vzhodom, srednjo Evropo, balkanskim prostorom, Finsko in tudi s prostorom Vzhodnega morja. Proti od boljševikov organizirani, zasužnjeni in za službo boljševizmu In njegovim ciljem žrtvovani Evropi misli Anglija, da ji bo uspelo stvoriti kordon od nje zavisnih držav. Res obupen izhod Iz stranske ulice v katero je bila zašla britanska politika, odkar je žrtvovala volji za uničenje Reicha zdravo državljansko pamet.
vojskovanje povzročil« negotovost V tem smislu je bil tudi govor notranjega mini sira Tudi on se je obrnil proti prenapeti strankarski politiki in proti zaostrenju strankarsko političnih nasprotij Obstoj političnih strank je v parlamentarni državi prirodn« potr«ha Večinska stranka naj izvede svoja načela med tem ko morajo biti ostale stran ke zadovoljne s pravico kontrole Celokup ni Interesi nacije in vojskovanja zahteva jo, da prenehajo strankarski boji Notranl' minister je s temi besedami snel odkrito obimvll pravico vladine stranke do vodstva Ker Dotemtakem vladina stranka spet stre mi za tem. da bi prevzele notranje-politično vodstvo mora tudi tako carskemu narodu kakor tudi evropski javnosti dokazati, da je sposobna, da lahko jtopnjuj« v kolikor to zahtevalo potrebe Gospodarski in vojalk' O'T'-ke.
.-.o stiiii ločeni, le vsak od njih opravičen do polovice predvidenega zneska. Starši, ki so bili dotičnega posinovili, ali krušni 'starši imajo predpravico pred pravimi starši, če so brezplačno skrbeli za otroka. Stari stari se prav tako smatrajo kot krušni starši, če so brezplačno skrbeli za otroka Pri izgub' več otrok se bo darilo staršem na predion ponovno izplačalo. Ako umre bivši vojak radi posledic poškodbe, ki jih je dobil v službi, dobe starši na predlog prav tako izplačano darilo. Darilo se tudi prizna, če so
Madžarski uradni list je objavil vladno na- . rcdbo o ustanovitvi enotne vodilne organizacije za madžarsko industrijsko delavstvo. Nova organizacija, ki se deli v deželne strokovne centrale in v delavska združenja, se imenuje Državna zveza madžarskih industrijskih delavcev (ali madžarsko na kratke skrajšano MIMOSz).
Pri nekem dosedanjem anglosaškem letalskem napadu na Split je postala žrtev napada tudi znamenita Tintorettova slika »Matere Božje z Detetom«. Slika je bila lastnina plemenitaške družine Sinovčič ter je zgorele sicupno s hišo te družine. Pred izbruhom sedanje vojne je dobivala omenjena družine od vseh strani ponudbe za odkup te slike. &ied drugimi ponudniki je bil tudi neki ino-zemski muzej, kateri je za sliko dajal 100.000 švicarskih frankov.
Nove predpise za znake, ki jih morajo nositi delavci iz vzhodnih pokrajin, fo izdali pristomi krogi v Nemčiji. Ruske delavce bodo v bodoče označili s sončnico na rdečem polju in z modrim Andrejevim križem na er*-dini. Ukrajinski delavci bodo nosili trizob na plavem in rumenem polju, Beloruse pa be označevala rdeča in bela barva. Ti znaki Ijajo kot posebno priznanje vzhodnega delavstva v borbi proti boljševizmu. Nemško časopisje pripominja, da bodo nov* >nak* dobili samo zanesljivi delavci.
Poročevalska služba iz Kaira javlja, da namerava Gandhi prirediti veliko ljudsko zborovanje o priliki druge obletnice sklepa »nobenega plačevanja davščin brez javnih zastopnikov«. Ta Gandhijev sklep je soglasne odobril izvršni odbor kongresne stranke.
Kakor juvlja Reuter, je objavil kolonialni urad, da je bil izvršen napad na britanskega visokega komisarja v Jeruzalemu Mac Mi-chaela. Atentatorji so z ulice streljali na njegov avtomobil. Mac Michael sam je bil lažje, dva člana njegovega spremstva pa težje ranjena. Atentat je izbruh notranje napetosti, v Palestini, ki jo je izzvala Anglije s svojo politiko, s katero hoče pomagati Zidom in izigrati Arabce.	.
Srbska vlada je sprejela sklep, s katerim je vnapredjla poveljnika Srbskega prostovoljskega zbora Kosto Mušickega za inženirskega briqadnega generala.
Dne 2. avnusfa se je vrnila v domovine nova skupina 300 srbskih vojnih ujetnikov. Na postail jih je sprejel v imenu srbske vlade srbski minister za narodno gospodarstvo dr. Nedeljkovič.
Slava srbske garde. Dne i. avgusta je imela v Beogradu slavo Srbska garda Na slavo so prišli skoraj vsi člani srbske vlade na čelu z generalom Nedičem, ki je zbranim srbskim četam govoril tudi o pomenu slave ter o niihovi nalogi v službi domovine
Listi poročajo, da ni vrnil s poleta proti sovražnika odlikovanec z viteškim križcem statrilk Напш Thurnar, »kuplnski vodfa nek«g«
letalskega krdela. Stotnik Thurner je bil med nsiodličnejšimi letalci nemške vojske
Anglo-amerikitnrk; zračni qangsterji lo bombardirali in uničili znani samostan frančiškanov v mirnem hrvatskem mestu Visoko. V samostanu je bila katoliška gimnazija in bogata knjižnica.
Kakor javlja narodno francoski radio, so angloameriška letala bombardirala in s strojnicami napadala 2 vlaka s civilnimi potniki. Pri tem napadu je bilo 32 mrtvih in 15 ranjenih
zgubili starši fina, ali hčer radi sovražnega terorja Neodvisno od tega darila lahko star
ši predlagalo izplačilo oskrbe, če ?o potreb
■p'
\'иг|»е ntiil I )| lick Kllrnten HinliH t)r. Rmil HI iMi
li ... '/
N8. ilmivfrl»: up ) Unicltprei \Vrl«iieleiter; M,)iii'i!"phrif'1"it ч Krip Irirn .. I \	" ' V • ' tr
ton vestno zlate medne Sčltke na belih vim tih ospredn|ega vrt« V pod*trel)u ilanul# sedat dr. A. Haebrtch.
»Pod«-na)ernritk stanuje »zgoraj«.
Hišni lastnik I« Kottenkamp. Tako. Zda)
pa ministrski svetnik tt lahko pride.
*
Osupnjen teč* Kottenkamp domov.
Tu plUe ministrski svetnik le ooseb*|, d* pride, in potem ge pa ni. Komično
Njegova pot ga vodi skozi Mohrlnget StraDe Gre mimo častitljive hiše na oglu Okna v tlnu s svojimi širokimi šipami gleda jo zvedavo nanj. Nad vse čedne zaves* za branfujejo vpogled.
Tam stanuj* Barbara.	.
2 njo so Imeli razposajeni prijatelji demlje, ki tako zalo ribiško dekU '"'.'I'.r.ii Barbara v Dlonlzovl noči "v'da niso ^u still Izpred poželjivih oči, še veliko nevolje
Ne samo, da je podajala vedno tišj.jepro I zori popolnoma umolknila To ao	PrI
pisovall mnogim različnim tekočinam v ma lih In velikih okroglih kozarcih
Nobeden izmed njih pa ni mogel razu meti, kako je to. da naenkrat till čiste sama
"crlzla in vpila j*, ko so hoteli * njo v taksi
In se j* odpeljala sama.
V vzvratnem zrcalu je strmeči vozač za gledal nepreipano dekle v kožuščku, ki so 11 solze lile Iz oči.
*
Pričelo je deževati.
Kottenkjimp •* j* podvizal. Pri sv Antonu sije zdaj vroč* višinsko tone*. Gospodična Tlllova leži gotovo previdno na zračni t*ra*t hotela In pazi na peg*.
Je li še kdaj podvzclt tako blazno sm*lo vožnjo*
C* bo nezaželeni ministrski svetnik čez rtekaj dni odpotoval, se hoče Kottenkamp zo pet vrniti k sv Antomi Oo^nodlčna TlIloviR bo debelo g.edalal
Začn* š* hltrej* t**i. Na um mu prid*, da
bi se lahko pripetilo, da bi ministrski svetnik že sedel v guqalnlku, če on prid« domov
Cel6 zelo verletno
Ministrski svetnik |e med boljše volte se te "^odno rleknU v svotem
dobro se prilegatos-m nem žaketu. globoko
ietalltča odredil, kam n«t zanesejo njegove obleollen« koviege, se skrbno orientiral v novi okolici In se zadovoltno odpeljal proti
zapadu.	,
Spotoma le marsika, premišljeval o Kotten-kampovem zakonu Kakšno žlvllenjsko družico si te oskrbel. Pri tem ga navdaja kes. da. te aam ostal neoženjen In se kot samec orebltnl skozi življenje Ni dobro biti človeku samemu. Zato hoče biti zdat v itnrosti vsa) iz daljave deležen zakona, čegcr te-melt |e položil s sedemtlsočlmi markmmi.
Na zapadu obstane pred čedno hišico In bere na ščltku:
Kottenkamp
Videti te da stanu|e v zgornjih prostorih podnajemnik Kajti na vratih stoji še:
Dr. A Haebrioh
Ministrski svetnik S* kritično pogimdm posestvo In pozvoni.
Kottenkamp leži zleknjen in ugodno v gu galnem stolu Obul si je Antonove, v P®cicl ogrete čevlje iz klobučevine In premišljuje, kje neki je ostal ministrski svetnik.
V tem nekdo pozvoni.
Se preden se je mogel Kottenkamp vzdig-niti, že stoji nekdo v sobi In gr* proti Chrl-stl. Ves zbegan pozabi Kottenkamp pozdraviti.
Ministrski svetnik j* <u_
Oblečen |e v okusne dokolenke Na suk ntiču mu blnglja monokel. V roki Ima rumene pomladanske cvetic*. NI niti bolan niti star. Prisodi se mu lahko šestdeset. Nastopi in učinkuj* pa kot Itiridesetletnlk N*ka| korakov pred rhristo obstane in premeri njeno zalo postavo Nato jI Izroči cvetice. Reče samo eno bei.do,	prihodnjrtJ
Оцгчћ« ima pvrop^ho dolžno^l
Nov poskus za zbiranje vseh pozitivnih sil
Sobota. 19. nvjrn^* 1*44.
K A R A W A N K I! N R O T K
Stmn S. — iter. M.
Zakonsko in družinsko žlvlienje v Sov[el$ki Kusijl
Vzor za „družinski raj OF" na Gorenjskem
Med pokvekatnl ilvl)em|a v sovjetski Ru-e!)l )e posebno važen prevrat v zakonskem In družinskem življenju. Smernice za ta prevrat Izvirajo iz miselnosti komunističnega Internacionalizma, ki vidi v zakonu in družini najmočnejšo oporo meščanskega družabnega reda. Stališče boljševizma z ozirom na zakon in družino je bilo izraženo na plenarni seji komunistične internacionale v Moskvi, dne 16. novembra 1924. leta s sledečim! besedami; »Revolucija je brezmočna, kakor dolgo obstoje pojmi družine in družinskih vez«. Stremljenje boljševiškega vodstva je bilo, da se poniža zakonsko življenje r boljševiški državi na popolnoma spolno zadevo. Posebno vneta pripadnica In pro-pagandi«tka svobodne ljubezni je bila gospa Aleksandra Kolontaj, ki je sedaj veleposlanik sovjetske Rusije v Stockholmu. V številnih spisih in predavanjih, ki jih je kon-. čno zajela v knjigi »Ljubezen čebel«, se je gospa Kolontaj zavzemala za neomejeno svobodno ljubezen brez vsakih zakonskih določil. Kot primer je posebno priporočala mladi generaciji sovjetske Rusije, da naj posnema »svobodno se združeče čebele«.
Do kakšnih razuzdanosti na področju zakonskega življenja v Sovjetski Rusiji v prvih letih komunističnega gospodstva je dovedlo to učenje, se vidi iz lastnih priznanj sovjetskega časopisja. Časopis »Izvestja« (19?.6 Nr. 241) poroča, da je predlagal neki oče vpis poroke ( svojo lastno hčerko, s katero je Imel že tri otroke. Njegovo prošnjo so naj-prvo odbili. Višje sodišče, ki so mu odstopili celo zadevo, je zahtevalo strokovno mnenje komisarijata za ljudsko zdravje. Odgovor ee je glasil, da »s stališča socialne higijene )e zveza med očetom in hčerko manj nevarna, kakor pa ona dveh jetičnih ljudi«. Na podlagi tega strokovnega mnenja se je spregledalo nameravano kaznovanje predlagatelja «ker nam ne pripada, da bi zastopali preostanke meščanskih predsodkov «
Izdelava reformnih načrtov zakonskega In družinskega življenja v svojetski Rusiji je bila poverjena Zidu A. Goicbbargu, ki je bil postavljen na čelo tozadevne zakonodajne komisije. Področje zakonskih in družinskih odnosov je bilo prvo, na katerem je boljše-viško zakonodajstvo uresničilo svoje zakonske načrte. 2e decembra leta 1917. so bili objavljeni zakoni o razpustu zakona, o izvenzakonskih odnosih, o novih civilnih poročnih uradih, kakor tudi o zakonskem ta družinskem pravu.
Zakonodaja v stari Rusiji je poznala samo cerkveni način poroke za vse veroizpovedi. Boljševiško vodstvo je zastopalo mnenje, da bi se ravno na tem področju najbolj lahko prelomilo s preteklostjo In uveljavila komunistična zahteva po razpustu »suženjstva v družini«. Po izjavah sovjetskih pravnikov Tiaj bi bil zakon v komunistični držav! svoboden dogovor med možem in ženo, ki se lahko razdere vsak čas. Država sama na) bi pri tem ne imela nobenega vpliva. Tako sploh niso delali nobene razlike med zakonskim stanjem In svobodno ljubeznijo in so Izključili v družini oblast staršev.
Ta poskus komunistične vlade, da bi nanovo uredila zakonsko In družinsko življenje, so pa neki deli ruskega prebivalstva odločno odklonili. Nova zakonska zakonodaja )e ustalila posebno po mestih. Takoj, ko |e noV! zakon stopil v veljavo, po katerem se }e zakonski odnos lahko vsak čas radi enostranske izjave volje enega od zakoncev razvezal, je bilo samo v Moskvi nad 5000 razporok.
Zakonski predpis ne zahteva nit! skuone-
ga življenja zakonske dvojice, niti medsebojne zakonske zvestobe. Uradni komentar pravi: »Po likvidaciji kapitalistov in veleposestnikov je tradicionalno družinsko pravo popolnoma odveč. Lahko se torej nadomesti z zagotovitvijo pravic otrok na podlagi ugotovitve očetovstva«
Kakor se je moralo pričakovati, je boljše-viška zakonodaja o zakonskem in družabnem življenju posebno v mestih imela nadvse škodljiv učinek. Časopis »Izvestja« (od 23. 12. 26) je prinesel sledečo, na pojasnilih bogato ugotovitev: »V Moskvi so bili ugotovljeni pri ljudskem štetju številni primeri resničnega mnogoženstva in mnogomoštva. Primeri, v katerih dve ali še celo tri žene istega moža označijo kot svojega zakonskega druga, se lahko smatrajo kot povsem splošen pojav.«
Omajanost zakonskega življenja se je pospešila še skozi to, da ima po boljševiški zakonodaji zakonska žena pravico, da tudi po poroki obdrži svoje dekliško ime. S tem je bil tudi zunanji znak zakonske zveze popolnoma opuščen.
Preteča nevarnost popolnega razpada zakonskega in družinskega življenja je dala sovjetski vladi povod, da je izdala neke naredbe, da bi se te napake saj v nekoliko popravile. Vzroki za to so pač v tem, da so se ustrašili pred vedno bolj naraščajočo milijonsko armado zapuščenih otrok, tako zvanih »bezprizornije«, ki so ogrožali problem naraščaja Sovjetske zveze In je s tem pretila nevarnost, da se s tem oslabi ob ram-
bena moč. Te nove jakonske naredbe so obstojale r glavnem v poostritvi ločitvenih vzrokov, posebno pri razporoki radi enostranske izjave volje zakonskega druga. Ali vsa vprašanja zakonskih in družinskih odnosov po tej zakonodaji niso bila rešena.
Razven zakonodaje sta še dva razloga, ki imata na zakonsko in družinsko življenje v sovjetski Rusiji, posebno pri mestnem prebivalstvu močen vpliv: pomanjkanje stanovanj in določitev prostega časa za v poklicih delujoče zakonce: v mestih sovjetske Rusije je tako pomanjkanje stanovanj, da si ga v za-padni Evropi sploh ne moremo predstavljati. Z Izjemo visoko stoječih komisarjev In Zidov se mora štiričlanska družina zadovoljiti navadno z eno sobo. Nadalje so odpravili v sovjetski Rusiji nedeljo. Pet dni se je delalo in šesti dan je bil prost. Ta dan je bil v posameznih industrijskih obratih, pisarnah itd. različen. Na ta način sta družinski oče in njegova zakonska družica le redko mogla skupaj preživeti prost dan. Lahko si predstavljamo, kako se je radi teh stanovanjskih in delavskih razmer Izoblikovalo zakonsko in družinsko življenje. Otroci so bili očevid-ci vseh pojavov, ki spremljajo zakonsko življenje. Na pravilno vzgojo se sploh ni moglo pomisliti. Kot posledica tega, se v sovjetski Rusiji zelo redko vidijo otroci po naših pojmih. Pa četudi so starši skupaj na domu, se ne morejo svobodno in nemoteno med seboj in z otroci pogovarjati, ker vse razgovore poslušajo drugi najemniki in vohunijo. Saj je komunistična policija uredila milijonski štab tajnih sodelavcev tako zvanih
»seksoten«I
In s tem »družinskim rajem« hoče »osrečiti« komunistična OF tudi gorenjsko pre-bivalstvol
Ali se bo končno posvetilo Indl »malim« ?
„Svenslja Dagbiadet": Na i^oncu smo vsi sužnji
Stockholm, 18. avgusta. Švedski časopis »Svenska Dagbiadet« je napravila opombe vredno ugotovitev, da bodo iz starega kroga velesil po tej vojni ostale samo tri: Anglija, Zedinjene države in sovjetska Rusija, te velesile naj bi imele vodstvo na svetu. List Izvaja Iz tega primeren zaključek: »Bodoči svet bo torej tak, da bo v njemu težko živeti. Tri ali štiri velesile bodo vse upravljale in drugi člani državnega sistema bodo več ali manj nezadovoljni vazali, princip mednarodnih zvez se bo, kakor se nam zdi, tako spridil, da bodo vse države z Izjemo največjih prišle v položaj zasužnjenih.«
To je mnenje, ki se pač lahko sliši. Pri naštevanju velesil se je švedski list v nekoliko zmotil. Ako že noče omeniti Nemčije, potem bi tudi ne smel našteti Anglije, kot že preživele velesile. Brez ozira na to pa je omembe vredno, kako daleč je dozorelo spoznanje, da se ta vojna od sovražnikov Nemčije in Evrope vedoma vodi pod napačnimi gesli in da končno od vseh svoboščin ne bo preostalo drugega, kakor, predpravica in »svoboda« ž'dov, da bodo pod plutokratskim aH boljševiškim znakom lahko plenili narode In jih zasužnjili. Primeri Poljske In Italije so me pokazali uspešni.
Nemški tisk o mobilizacijskili ukrepih
Berlin, .8, avgusta. Nemško časopisje je v znamenju ukrepov za totalno mobilizacijo, ki jih je izdal državni minister dr, Goebbels kot državni pooblaščenec za totalno mobilizacijo. V svojih komentarjih poudarjajo časopisi pripravljenost nemškega naroda, da unorphi hfpz (•'iemo vse sile 78 ta cilj.
»V6lkischer Beobachter« pravi, da se lahko brez skrbi naglasi, da bodo nastali spričo totalne mobilizacije nemškega naroda doslej še nedoseženi uspehi. Sedaj gre zares In 1% ukrepov, ki jih je izdal državni minister dr. Goebbels, je razvidna dalekosežnost teh načrtov. Vojaki in delavci v oboroževalni industriji bodo gotovo s posebnim veseljem pozdravili nastop velikih rezerv za bojišče in oboroževalno industrijo. Ravno tako pa se lahko veruje v pristanek prizadetih so-rojakov, ki se bo pokazala v resni pripravljenosti, dohiteti napore vseh ostalih soro-jakov ter s tem doseči pričakovani preokret y vojnih dogodkih. Sovražnik bo doživel « tem še enkrat nemški dvig, ki bo to pot odločilen.
„V 1" poškoduje povprečno vsako nro 700 hiš
teneva, 18, avgusta. Britanski veleposlanik r Washingtonu lord Halifax, ki se je prav sedaj vrnil iz Londona, je na časopisni konferenci prelomil angleško taktiko molka o učinku obstreljevanja Angleške po »V 1«. On je sporočil, da nemško povračilno obstreljevanje povprečno poškoduje v eni uri 700 hiš. S tem se potrjujejo podatki, ki jih !• pred kratkim dal Churchill, da je bilo do sedaj približno poškodovanih 800.0000 hiš po nemškem orožju na daljavo.
Stockholmski dopisnik »Daily Mali« Walter Farr Izraža strah Angležev, da bodo Nemci Itmalu začeli uporabljati drugo povračilno orožje, ki bo prizadejalo Angležem še veliko škodo. Svari angleško Javnost, da naj učinek nadaljnjih nemških tajnih orožij ne podcenjuje.
AU HP/iSIlLI
To vprašanje se dozdeva tako čudno, da je videti kar smešno. In vendar more današnja veda že odgovoriti nanj. Preučeval sem ga (piše dr. R. France) pred 45 leti na majhnih rastlinah. Tako majcene so bile, da jih ima več tisoč prostora v kapljici vode. Vsakega poletnega dne po nevihti jih pride na sončnih krajih nešteto na dan, tako da pobar-▼ajo luže T zeleno b»rvo, Ce daš kapljico te zelen* vode pod povečevalno steklo, zagleda* rastlinice, ki so videti ko majceni črvič-ki in »o zelen* ko listi, gibljive ko živali, um* In švigajoč* ko ribice. In na njih srednjem koncu, ki I* čist ko steklo In Iztegnjen kot rilček, I* ll»to, kar #*m l*to dni preučeval, mala, rdeča »očesna pegica., ki občuti ■vetlobo.
Več poskusov je to dokazalo. Vsa taka, z ečmi opremljena bitja (več vrst jih je) stre-"'Ио Iz teme v luč. Zato so gibljiva, da mo-menjati kraj Ш *ato Imajo za luč ob-čutljlvi ud da morejo najti mesta, ki so bo-]|* razsvetljena. Zakal pa morajo živeti na •^•tlobit Ker si morejo 1* ondl, kakor vs* rastline, najti hrano.
Čudovito sprejemljivo je občutenje rastll-Л« za svetlobo. Napravili eo tale poskus, klic* travnate kreSe so obsevali z dveh stre-m, In sicer enako močno. Noben naš merilci aparat nI mogel najti razlike v JakostI te-9* In drugega Izvore svetlobe. Toda rastlina j® je našla! Nagnila se |e namreč k *n^u livoru v znak, da ga je občutila bolj močno. S takimi dožltkl j* zaživelo vprašanje, na •aklen način zaznavajo rastline svetlobo.
dvoma so Hsti tisti del r».ftlln*, ki Je za '4č občutljiv.
Ko «o obsevali le stebla ali peclje, nI bilo JJ^benega odziva. Pač so se pa pecljl nagibali, če so bill sami obsevani. LWH ?**" 'aatlln Imajo vrhnjo kožico, ki sestoji Iz sa bisernih enakomernih In prozornih celic, 'fl obeenčenih listih s* bočl prednja stfan podobne kvi&ku la ko вшо t* po*
večerno pogledali, smo spoznali, da te vzbok-llne delujejo kot razsvetljena zrcala, ki т ozadju zbirajo svetlobo.
Toda — mnogo rastlinskih listov je takih, kjer Ima površje resnične, lečam slidne debeline prednje stene. V takem listu nastane tudi svetel krog kakor pod kak no netllno lečo Te leče resnično Izvajajo svoje posebno delo. — Več rastlin Ima gozd in tudi travniško obli . Prva živi vedno v gozdni temi, je torej svetlobe potrebna in mora tvoje liste čim bolj zpostaviti svetlobi. In zares — samo ta senčnata oblika Ima svetlobne leče na IlstihI
Mladost Je
Leta 1789. je bil Bernadotte, poznejši Napoleonov general In švedski kralj še narednik in j« v Grenoblu vadil svojo četo vojakov. Zlvel j* tako, kakor mlad narednik po navadi živi.
Potem je pa nekega dne vzplamtel v Grenoblu upor proti kraljevim četam in vse republikansko usmerjene ženske so metale opeko in kamenje na kraljeve vojake. Pri tej priložnosti je tudi narednika Bernadotta zadela na glavo opeka in se je ranjen zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico. Medtem ko ga je zdravnik pregledoval, je pa Bernadotte že odprl OČI In zagledal nad seboj sklonjeni obraz ljubke svetlolase mladenke. Mladenič se je v dekle na prvi pogled zaljubil In je nI mogel pozabiti. Ko je potem ozdravel In •« je vrnil Ir svoji četi — medtem je že spet zavladal v mestu red In mir — jo je po vsaki ceni hotel najti.
Tri tedne je Bernadotte Iskal svetlolaso »le-kle In jo naposled našel. VIU Iz pjegovlh sanj je bila siromašna šivilja, ki so jI starši prezgodaj umrli In se jm morala zdaj sama prebijati skwl ilTlJm]«. Narednik м
Nekatere ovijalke 'z vročih pokrajin, pri žajbelj, imajc na površini listov leče Iz kristala Im te tvorijo celo slike kakor fotografske leče. Z njimi so že fotografirali in so dobili še precej razločne fotografije.
"eč za zdaj še ne vemo. Ali pa nI to že dovolj, da spoznamo, d rastline zaznavajo svetlobo, da torej vidijo? S tem koristijo sa-me sebi, ker ee O'bračajr k luči In s tem ži-'■'jo in uspevajo.
Skratka: rastline ee vedejo kt živali, ki imajo resnične organe — oči. Torej pas tudi rastline vidijo, kot nas vidijo živali? V njih velike skrivnosti našega lastnega občutenja. Koliko tega vsebujejo rastline, še ne vemo. Tu je še ledina, ki čaka novih oračev za sto let delal
dil, da bi si pridobil njeno ljubezen, a |e Imel pri tem opraviti s tekmecem, nekim urarskim pomočnikom. Zaljubljeni narednik je šiviljo prosil za roko, a dekle se je vendar rajši odločilo za urarskega pomočnika.
Tedaj se j* Bernadotte sestal ж urarskim pomočnikom In mu dejal:
»Jaz ljubim Amelljo, vi pa prav tako. Bo-jujva se torej zanjo.«
Oba zaljubljenca sta res določila dan dvo-boja In urarski pomočnik je bil ranjen. A zmagovalec vkljub temu nI dobil zasluženega plačila. Amellja ga je ponovno zavrnila In se 6n en mesec poročila z urarskim pomočnikom.
A Amellja nI Imela sreče. Mož |l |e prav kmalu umrl, ona je obubožala in je morala naposled v neki gostilni pomivati posodo. Nekdanji narednik Bernadotte je pa postal kralj.
»Ah,€ je potem čeeto vzdihovala Amellja, >le zakaj se nisem poročila z gospodom Bernadottom, pa bi bila zdaj kraljica. Da, da, k« I# človek mlad, je pač »epremiiljea.t
Mai# gospodarske novice
Angleški parlament je bil znova prisiljen
povišati maksimalni znesek obtoka bankovcev za 50 na 1200 milijonov funtov. Dejanski obtok je dosegel 2. avgusta t. 1. 1146 milijonov, to je le 4 milijone manj, kakor je znašal doslej dovoljeni maksimalni obtok.
Slovaška zadružna centrala posluje uspešno že 25 let. Od skromnih začetkov se je zadružništvo v deželi tako razvilo, da je bilo leta 1928. v zvezi že okrog 700 kmetijskih in kreditnih zadrug. Zdaj je v zvezi že 758 kreditnih in 866 konsumnih zadrug, ki imajo 26 mlekarn, 17 tovarn za špirit, 32 žganj arij, 55 stavbenih in 22 obrtnih obratov, 1 predilnico lanu ter 39 raznih manjših podjetij in obratov. Članov je nad 334.000, vplačani deleži pa znašajo okrog 54 milijonov Ks.
Nemški državni gozdni urad je izdal nove predpise glede sekanja dreves z namenom, da se razširi proizvodnja tehničnega lesa. Letni kontingenti za sečnjo se odslej nanašajo tudi na drevesa izven strnjenih gozdnih površin. V ta njmen bodo pritegnjena tudi drevesa ob cestah, toda le v omejenem obsegu. Predvsem bodo posekana drevesa ob cestah, ki vodijo skozi gozdove. Drevoredi v odprtem svetu se lahko docela posekajo, če napravijo slab vtis, pri dobrih drevoredih pa naj se poseka vsako drugo drevo.
Po vesteh iz Zedinjenih držav so na zavezniški valutni konferenci v Brettonu Woodsu razpravljali tudi o Banki za mednarodna plačila v Baslu. Predlog je šel za tem, da bi se ta banka likvidirala. Anglo-ameriški gospodarski časopisi so v zadnjem času objavili razne kritike poslovanja Banke za mednarodna plačila v Baslu, očitno zaradi tega, ker ta zavod nI docela v rokah Anglo-Američanov. Seveda pa Banke za mednarodna plačila nI mogoče likvidirati z enostranskim aktom zaveznikov. V tem primeru bi bila vsaj praktična izvedba likvidacije problematična.
Zaradi potrebne štednje s papirjem je bolgarska vlada odredila, da smejo bolgarski dnevniki od 7. avgusta izhajati samo še na dveh straneh. Obseg tednikov je bil zmanjšan na štiri strani.
Izropan]e nemških mnzejev
Ženeva, 18, avgusta, Z ozirom na anglo-ameriško obstreljevanje Florence in Piše, kjer so bili uničeni italijanski kulturni spomeniki prvega reda, si je drznil napraviti angleški časopis »Times« nesramen predlog, da bi Italijo v slučaju angloameriške zmage oškodoval s pošiljkami iz nemških muzejev v Dresdenu, MUnchenu in posebno v Berlinu, Te bogate zbirke kratkomalo prepeljali v deželo, kjer so nastale.
»Times« se podaja s takim predlogom na zelo nevarno področje, če bi prišlo morda komu na misel, da bi uporabil iste osnove glede zbirk britanskega muzeja. Medtem, ko ne visi v nemških galerijah niti ena slika, ki ne bi bila pridobljena s poštenim kupom ali s prostovoljno podaritvijo, so se pritoževali — da o prejšnjih časih niti ne govorimo — na primer Egipčani in Grki, da so jih Anglo-amerlkancl v tej vojni oropali dragocenih umetnin kakor je to na primer parthenonskl friz z Akropole v Atenah in več dragocenosti iz piramid. To je pa le del tega, kar so odvlekli Angloamerikanci s pomočjo angleških diplomatov in pod varstvom njihovih ladijskih topov. Ce bi bilo treba nadomestiti Italijanske zaklade, potem pridejo v poštev le angloameriške zbirke; kajti Angloamerikanci nastopajo v Italiji kot uničevalci In roparji, medtem ko so se Nemci, kakor so to dokazali pred kratkim tudi pri Florenci, vedno kolikor mogoče trudili, da bi obvarovali dranocene umetniške zaklade.
Ali že veste . ..?
... da doseže rjavi medved Grigjy, največja roparica Severne Amerike, 2li metra dolžine pri teži 450 kilogramov?
... da je Hildegard iz Bingena prva nemška zdravnica, ki je živela od leta 1098. do И79., praktično in znanstveno delovala z največjim uspehom in da je uvedla nemški duh v zdravilstvo?
... da je Pariz na dvomljivem glasu, da je s podganami najbolj bogato mesto na svetu? Baje je tam nad en milijon teh požrešnih glo-davcev.
... da je hohenstaufski cesar Friedrich П. napisal knjigo o sokolarstvu v šestih zvezkih, ki ima za podlago skoraj samo lastna opazovanja.
...da je bila leta 1139. prva »razorožit-vena konferenca v svetovni zgodovini? Na drugem lateranskem koncilu je bil takrat samostrel izobčen kot »morilno bojno orožje«.
...da so uvedli v Zedinjenih severnoame-rikanskih državah premestne poročne prstane, ki se lahko povečajo ali zmanjšajo, da bi jih po ločitvi in ponovni ženitvi kar naravnost prilagodili prstu nove neveste?
Rekord T !жпај|Лие1Јв1ти
Nedavno je praznoval osemdesetletnico svojega življenja eden izmed najuspešnejših iznajditeljev na področju kemije, nemški profesor dr. Albrecht Schmidt v Frankfurtu ob Meni. Z 2300 patenti se more prof. dr. Schmidt ponašati kot rekorder v vrstah iznajditeljev. Ena njegovih najpomembnejših iznajdb je formalin, ki je postal najuspešnejše sredstvo za revmatizem. Dal^e je iznašel več barvil, sredstev za pokončanje mrčesa in drugih škodljivcev ter tekočine z najnižjo temperaturo. V prvi svetovni vojni se je z Iznajdbo umetne megle uvrstil tudi med i%-najditelje bojnih sredstev. Kljub temu, da je zaradi letalskih napadov izgubil vse svoje knjige In epi«*, e ukvarja še naprej z novimi poixku«i.
nepremlšljicna
Seito 4. — Nr. 65.
KAAANVANKEN BOTE
Samstag:, 19. Aup^ust 1944.
Erbillerier Kampf gegen die EinschlieOung im Raum Falaiso-Alencon
Pauscnloses Artilleriefeuer des Gegners — Stundenlange Luftangriffe auf dieOrnebriicken — DieTragcr der Abwehr
Im Invasiousraiim des Westens versuchl der Gegiier, einen groRen Kessel am slor-kere deuNdie, in der Normandie karaprende Verbande zu bilden. Die.ser Kessel soil in dem Raum zwi.schen Falaise und Alencon gesehlossen werden. Von Siiden her stehen die ^rdamerikanischen Pan/.erverbande im Anjtriff, die durrh die Frontliidce von Avran-dies aus der Normandie sfromfen, sidi damn in ostlicher Kichtung bis Le Mans wandten, J").j'*"" nach Norden bis zu dem Raum von Alencon vorzuslofien. Von Norden her driimten die Englander aus dem Raum von Caen in siidlidier, siidwesllicher und siid-ostlicher Rii4itung vor, um den amerikanisciien Verbiinden entgegenzustotten.
rd. Im Westen 18. Aujtusf. (PK.-Sonder-bericht.) Der Feind setzt alles daran, um in dem Raum zwischen Falaise und Alencon zu einem entsAeidenden Erfolg zu kommen. Diese ■ Gewif?heit wird uns Stunde fUr Stunde eingehammert durch das fast pau-senlose Artilleriefeuer des Gegners, die ununterbrochene Luftaufklarung, die stun-denlangen Tieffliegerangriffe auf die Orne-briidcen, die Flakstellungen mnd die NaA-sdhubwege, durdi die zahllosen Flachen-wtirfe der sdiweren Bombengesdiwader und die vielen anderen Symptome einer Grofi-■ offensive.
In diesem Inferno der neuzeitlichen Ma-terialschlacht steht und falit die Entschei-dung mit dem Grenadier. An den Hangen zum Teil bewaldeter Hohenziige entlang des Ornetals liegt ein Grenadier-Regiment. Es ist eines jener Regimenter, das zum iiber-wiegenden Teil aus jungen Soldaten besteht, die eine lange Ausbildungszeit durdi kampf-erprobte Offiziere und Unteroffiziere hinter sidi haben. A Is diese jungen Soldaten vor wenigen Wochen hier in der Normandie zum ersten Male antraten, da war ibnen allee fremd, was eine Sdiladit bringt. Die Heftigkeit dieser Sdilacht ihre gewaltigen AusmaBe in jeder Beziehung lienen ihnen keine Zeit, sidi allmahlidi an ihre Gesetze zu gewohnen. Sle konnten nur seither un-nnterbrodien damit fertig werden und sie wurden es m einer Weise, da6 selbst die kampferfahrenen Fiihrer tiberrasAt und erstaunt waren.
Starkster feindlidier Luftwaffeneinsatz
Der Feind, der im Frontalangriff wenig Boden gewinnt, rersucfat nun mit aller Macht, erzielte Durchbriiche durch den Ein-»at« massierter Panzer- und motorisierter Verbande zu operativen Erfolgen zu er-weitern. Vor allem aber setzt er gerade im Orneabscbnitt siidlidi Caen gegenwartig seine Luftwaffe in einem Made ein, wie man e» bisher selbst in diesem Abschnitt konzen-triertester Luftangriffe noch nidit gekaunt hat. Die herrlidien Augusttage bieten alle Voraussetzungen fiir eine ausgedehute Luft-tatigkeit. Sobald die Morgennebel sidi auf-gelost haben, beginnen die Jagdbomber Uber uns zu kreisen und auf den StraBen erstirbt allee Leben. Selbst einzelne FufigSnger werden oft von ihnen angegriffem, und scit Tag en sind ihr besonderes Ziel die Orne-brttdcen. Steil stoflen sie auf diese Ziele hinnnter, losen die Bomben und Ziehen heiilend wieder nadi obcn. Die siAornde Flak jagt ihneu anunterbrodicu ein rasen-de# Abwehrfeuer entgegen und zahlreidie
Jagd bomber kommen gar nidi t dazu, die omben zu losen. Mit einer gewaltigen Flamme und Detonation platzen sie in der Luft mit ihrer Last auseinander. Aber immer neue Gruppen ersdieinen, mandimal nur zwei Masdiinen, ein anderes Mai wieder fUnf. Der Raum нга die Ornehriidcen ist an einigen Stellen Mbersat von Bombentridi-tern, aber audi von Teilen abgesdiossener Jagdbomber.
Die NetM wird mm Tag
Audi die Nadjt hier, wo En g lander and Nordamerikaner sidi mit aller Madit zu
vereinigen und den Ring um unsere Verbande zu schliefien bemiihi sind, zum Tag erhellt. Es beginnt der „Lichtzauber", Leudjtbombcn hangen wie riesige Trauben am dunklen Nadithimmel, Liditblitze zu&en nnunterbrochen auf. Kein Flecken in der weiteren Landsdiaft, der nidit oft stunden-lang ununterbrodien beleuditet wurde. Die langen T,iditfinger unserer Sd»ein>verf;4 fasten siandig den Himmel ab. Die leudi-tendcn Perlensdiniire der leiditen Flak und die nidit wenigen der sdiweren greifen nadi dem surrenden Feind iiber uns. Dazu ratterl und rumst es uberall in der Luft, aus unseren Abwehrwaffen und aus den Bord-waffen des Feindes, der die Strafien be-sdiicBt Das Kradien der Bomben, die auf Strafien und Fahrzeuge unseres Nadisdiubs gezielt sind, iibertont immer wieder das dumpfe Rollen der Artillerie an der Haupt-kampflinie.	,
Und dennodi: Wagen auf Wagen rollt nadits auf diesen Strafien entlang, um den Nadisdiub an die Front zu bringen. Wird die
Helligkeit der Strafie gar zu greli, so halten sie unter Baumen oder Biisdien, ziehen eifrig an i hren Pfeifen und sehen besorgt in die Liditbiindel, ob sie nidit bald ausgebrannt sind. Sinken die grellen Punkte langsam tiefer, dann fahren sie weiter nadi vorn, mit naditgewohnten, waihen Augen, wie sdiOD seit Wodien, Nadit um Nadit.
Neues Bild der Sdiladit
So ist das Bild der Sdiladit jetzt ein ganz anderes, als es die Soldaten aus den friihereu. Feldziigen und von den anderen Fronten gewohnt sind. Hier ist der Raum enger, kon-zentrierter, aber der Einsatz des todlidien Materials von der Feindseite zu einer un-geahnten Hohe gesteigert worden. Fiir den Grenadier, der die Hauptkampflinie zu halten oder den Zusammenhang der Front gegen maditigen Dru& zu wahren hat, ist keine Miiglidikeit, in ahnlidiem Sinne eine „Lebens-versidierung" einzugehen, wie die Englander und Nordamerikaner durdi ihren Materialein-satz zu tun bemiiht sind. Vor den tausend-fadien unwagbaren Zufallen der GesdioH-und Bombensplitter sdiiitzt sie keine Panzer-wand. Wie oft mufi er in Erfiillung seines ICampfauftrages audi das sdiiitzende Erdlodi verlassen! Sie alle, die hier jetzt in sdiwerem, unbarmherzigem Kampf gegen die vorprel-lenden Krafte des Feindes stehen, sind Men-sdien ohne Pathos und ohne Illusion gewor-den. In der unendlidi harten Erkenntnis der
»Vl«TordemStart
Aiw guter Deckung heraue wird »V 1«, di« gefUrchtete dcutacbe Vergeltungswaffe, an die AbschuSetelle gerollt. Der Start erfolgt durch eine Preflluftanlage. MIt Hllfe einee Fem-lenkverfahrens trlfft die >V 1« dae befoblene Zlel. Die glelchblelbend hohe Geechwindigkeit, die von kelnera Feindj&ger errelcht wird, erh&lt >V 1« durch ^nen Raketenantrieb. Dieae •rate deuteche Verg%ltungewaffe i*t eine hervorragende Schttpfung uneerer Luftrtletung.
»Vt« pred aletom
Ja dobrega kritja vlečejo nemško povračilno orožje >V Ic na zletidče. Njen vzlet «e izvriU • pomočjo Btlfinjenega zrakai. Vodilna naprav«, na daljavo ga uemeri na določeni cilj. Vedno enako veliko hitroet, ki jo ne doeeže noben aovražni lovec, dobi >V Ic • pomočjo pogona na rakete. Prvo nemAko povračilno orožje je odlična iznajdba naAega sračnega oboroževanje..
(PK.-Aufnahmp: Knegsberichter Lyaiak, TO.-F)P . M.)
9. &
АмаоћосИем! Anfliebcr
DEUTSCH METHODISCH UND PBRKTISCH
Nemško meledKne In praktline
Die Klelilunir KleidungfeetUcke: Der Hut, der Rock, die Weete, die Hose,, der Anzug, der Smoking, der Frack, der Mantel, der Cberzleher, die Bluse, da# Kleid, da« KoetUm, die SchUrze, der Peli, der Pullover, der Schal.
Wttaohe; Daa Henid, die Unterhose, der SdhlafaiDBUg (Pyjama), die Hemdhoee (Kom. blrvatlon), der BUstenhalter, der Strumpf, der Socken, der Unterrock, der Sockenhftlter, dae Taachentucb, dae Unterhemd.
tltHiofMuita«: Ich mtiohte elnen neuen dun-kelgrUnen Hut mlt einem dunkelgrUnen Band, Hutwelte 42. Dieeer Hut paBt (eteht) mlr aua-gezelchnet. Wae koetet er? 8.50 RM. Gut, ich nehme Ihn. Meine Anzug let nchon alt, Ich brauche elnen neuen. Gott eel Dank, Ich habe noch genug Punkte auf melner Klelderkarte. Wo kann man hier elnen guten fertlgen An-zug kaufen ? Hier an der Ecke let e4n Konfek-tlonegeechftft. Diese Hoee let mlr etwaa ru lang, Ich gehe zum Schneider und laeae Me kUrzea. Melne BUgelfalte 1st echon ganz »er-drUckt, Ich muB melne Home bUgeln laeeen. Dieeer Anzug let zu llcht, fUre Theater kann man nur elnen dunklen Anzug oder eine Uniform tragen. Wohln laufen Sle? Zum Schneider, Ich muB melnen Smoking probleren. Tragen Sle Hoeentr&ger oder GUrtel? Ich bin eportemann und trage nur GUrtel, zur Leder-hoee allerdlnge trago auch Ich HoeentrRger. Ich mBchte elm Paar Hoaentrftger und eIn Paar Sookenhftlter. Bltte aehr, wlr haben dleae Aiu tlkel. In Jeder Quallt&t und Jeder Prelelag«-Melne Wkache let echon achmutzlg, loh muB ale lur Wiacherln tragen. Krnnen Sle eine gute WJlacherIn ? Ja Prau Maler In der Feld-gaeee kann Ich Ihnen aehr empfehlen, aie wHecht auager.elchnet. Sle Ubemlmmt auoh Wkeohe aum BUrkea. Arbeit#* Sir SolUMlder
gut? Ja, er arbeltet auagezelrhnet. Wenn Sie keIn Mottenpulver in den Kaeten geben, warden die Motten Locher la Ihre KleldungaatUcke freeaen! Wae eoll ich machen, Ich habe ein Loch in melflem Rock ? Tragen Sle Ihn In eine Kunetatopperel.
Zwei 8<-4|«пм
L ran Knnl№: »Bltte Mnen Laib BrM fttr т*4пм1 OroBvwtcr!« Der BMcker: »WIIK* du eohwarr** oder welBf# BmtT« D**r Knabn: »I>i»# tat ganv. gleloh, meln вгов-vater l*t bHnd!«
П. RIne Frage: »Miitti, wunini legt d«*r HiUm keine Elw? Kann ет nlcht oder win ee-nicht?«
Z» hitro Izgovarjanje: naohera Fritee fleoh-te frleche Fleche. Flachte Fteoher Frltxe frleche Fleche?
I Poetavl V aloveiVMIno: Staff# fWr KleMer elnd: Wolle, Baumwolle, Leinen, Selde and Samt. Konnen Sle mir in 3 Tagen elnen Anzug nach MaB machen? Ja, aber Sle кбппеп auch einen fertlgen Anzug haben. Dleae Handachuhe alnd mlr su klein Ich brauche Nummer 7. Probleren Sie bltte dle^e. Ja, dleae paaaen mlr aehr gut. Zel-gen Sle mlr bltte Ihre Muater. Wann kann Ich zur Probe kommpn ? Morgen ab 16 Uhr. Der Rock paBt mlr nlcht, er lat mlr Bu eng. Bltte bOgeln Sle mlr dieaen Anzug ble morgen. Unaer elektriechea Bilgelelaen lilt kaputt. Ic dieeem Kaffeehaue lat we-der eIn Schlrmet&nder noch ein Klelder-rechen, man muB M&ntel, Schlrme und St6cke in der Klelderablage laeaen.
Ц. Beantworten Sle folgende Fr&gen: 1. Wann tragen wlr Hemden mlt offenen Kr#*#nT a. Wm trae«n wlr In B#ttr
3. Wann nebmen wlr einen Schirni? 4. Wer macht AnzUge? 5 Wer max:ht Blu-een? Wae macht der Wutmacher? 7. Wfl« macht die Modlstin? 8. Was fUr elnen 9toff w&hlen wir fUr elnen Abendanzug? 9. Sind Sporthoflen kurz oder lang? 10. Wo kauft man fertige AnzUge? 11. Wann tragen wlr warme Cberzleher? 12. Womlt n&ht der Schneider die AnzUge? 13. Womlt bUgelt man die Wileche? Wie Ist ein Pelzmantel ?
Ш. Preobrazi naslednje stavke: (Belsplel: Ich habe elnen neuen Anzug — meln neuer Anzug.) 1. Du haat neue SockenbKlter. 3. Er hat elnen seldenen Schlafanzug-
3.	Sie bat ein elegantes Kostum. 4. Wlr haben seldene Krawatten. 5 Ibr babt le-derne SchUrren. 6. Die Kinder tragen Kur-M Unterhosen.
rv. Izpopolni naslednj« stavke: 1. Wir hftngen den Hut an ... 2. Wlr tauchen die Feder In ... 8. Wlr geben den Schlrm In ,..
4.	Wlr tesen einen Artikel In . .. 5. Wir sehen Wolken am . • «■ Wlr schneiden das Flels<* mlt ... 7. Die Fische schwimmen im ... 8. Die Vttgel fllegen In ,,.
ab (»eitllch) — od (časovno)
allerdlnge (m) — vsekakor Artikel (m) — Slanek, člen roba. blago Baumwolle (w) — bombaž BUgelelsen (•) — llkalnlk BUgelfalte (w) — guba (pri hla6ah)
bUgeln — likati	'
BUetenhalter (m) oprsnlk rmpfehlen — priporočati flleOend — tekoč, -a, -o Frack (m) — frak
Hahn (m) — petelin, pipa (pri vodovodu) H&mdhose (w) — srajca le hlač# (kombiniramo)
HosentrHger (m) — naramnica Hutmaoh^r (m) — klobučar Intereese (s) — zanimanje KaffeehauB (•) — kavama Kleidarablaf« (w) — garderoba
grauen Wirklichkeit aber, in die diese Phase dee Abwehrkampfes hier eie gestellt hat, wiseen sie eines: dafi die groHen Entscheidun-gen das Gliick nur dem zubilligt, der auf das eigene Leben um einer groUen Sache willen xerzichten kann.
Kriegsberiditer Hans R. (Vieee.
USA-Finanzminisler bereitet aui neue Wnf.^en vor
Stockholm, 18. August. Der getrenwartig in London weilende USA-Finanzminister Morgenthau zeigte sidi sidididi beeindrudct von den Wirkungen der „V 1", die er bei . einer Rundfahrt in Augensdiein nahm. In einer Rundfunkanspradie nadi den Vereinig-ten Staaten erklarte er. jeder Amerikaner miisse bei Betraditung der Londoner Luft-sdiutzkeller tiefen Respekt fur die Englander bekommen. die soviel auszuhalten hat-fen. Die fliegenden Bomben seicn vielleidit nur Vorganger nodi gefiihrlidierer Zersto-rungsmittel, die Hunderte und gar tausend Meilen wei* fortgesdileudert werden konnten. Die anglo-amerikanisdien Mordbren-nerfliige gegen Deutsdiland iiberging er natiir-lidi und erging sidi in einer Hafltirade gegen Deutsdiland und Japan die fiir alle Zeiten entwaffnet werden miiBten.
Evakiiierung der Londoner Beaniten
Mit dem verscharften „V-f-BeediuB auf London und Siidengland vrird audi wiede* die Beriditerstattung der Londoner Press« liber die „V-1"-Auswirkungen lebhafter. Wieder ist von S^aden, slundenlangen Ber-gungsarbeiten, umfangreidien weiteren Eya-kiiierungen die Rede, vor allem aber wird audi bestatigt, dafi die Evakuierung des groMen in London ansassigen Beamtenstabee miiimehr veil im Gange ist.
Die Versdiarfung des „V-1"-Besdiusse8 gibl „Times" zu. Sie sdireibt, im Laufe der Nadit zura Samsfag und am Samstag friih war London und Siidengland unter Starkstem „V-1"-Fener „Dailv Mail" sdireibt. man habe nunniehr den Mifgliedern der zivilen Verteidigungsorganisalion, die unter einem „V-r'-Nervenzusanimenbrudi litten. einen aligemeinen Urlaub von einer Wodie ge-wahren miissen. Die Uriaubsabwidclung er-folge iiber das Innen- und Gesundheits-ministeriiim.
Er darf bei Eden friihstiidien
Stnrkholin, 18. August. Wie Reuters diplo-maiisdicr Korrespondcnt meldfel. wird der pol-iilscho PJxilniiriistcr Nikolajczyk, der soeben mil den Forderungen des Krenils und der polnisdien Sowjets wieder nadi London /iiriitkgekclirt i.\(. mit diesem friihstiidien_. Nikolajczyk hal offenbar die Hoffnung. bei Kden Rat und Beistand zu finden und der onglisdie Anfienminister hat sii-h scheinbar bereit gefunden, bciui Friihstiid; siA von den Vertrelern der Londoner Exilpolen Be-ritiil orsiatlon zii lasKen. Rcuter meldct dazu.
Mpf wirmr mp	'WHIH'. rfpt) m#*-
ridif Nikolajczyks iiber seinen Besudi in Moskau zu hdrcn.
Die Friihstiidcskonferenz wird also verraut-lii'h wicderum nur daranf hinauslaufen. daS Eden den Exilpremier von neuem nnter Drudt seize, damit es um jeden Preis zu eiuer Einignng mif dem Kremi und mit dem Ton Моккаи ausgehaltenen eowjetisdien Polenkomitec kommt.
Der Vdlkerbund tot - es lebe der Ubervoikerbund
Storkholm, 18. August. Der kanadisdie Premierminister Mackenzie King erinnert# im Unlcrhaus in Ottawa daran, dafl die friiher in Gcnf tagende Institution, die zn UnrcHit den vcrnfliditenden und umfassen-don Namen „Volkerbund" trug, pro forma nodi besteht. Er erwahnte diese Orgnni««t""J nur, um anziideutcn, dafl aber in Kiirze m ihrem Verstiiwinden geredmet	,,
miisse. Das werde vor allem dnnn ' cr sein, wenn die llaunlnm'ijt^ der ii r en ihren Plan verwirklldien квппеп еше Or-gnni.sation fUr die Krbi.l unK/Ier Nad.knegs-sidierlieit aufzubauen. Um dieses Ziel zu er-roidicn. wird in nor nachstcn Wodie wiedpr einmal cine Konfcrenz in Washington tageiu Die BosdilUsee, die dort pefafit werden sol-loii. konnen loKisdierwcisc erst dann in Taten umgesetzt werden, wen,, es den Alii-ierten Mlingen solite, Deutsdiland zu be-siegen. Da dies nidit dor Fall sein wird, sind di^e Besprediungen praktisdi genau so sinn-und zwedilos wie etwa die jetzt gerade vor drei Jahren mil so viel Grto.se verkiindete Atlantik-Chartn, mit der Rw)sevelt und Churdiili die Mensdiheit beglildcen wollten.
Bose: Kein KompromlB mit England
Tokio, 18. Aug. Kein KompromiH mit den Kngliindern, so erkliirte Subhas Chandra Bose, das Oberhaupt der provisoristhon Re-gierung des Freien Indien, in einer Verlaut-barung am 13 August in Birma. Ungeadiiet der Produktionskraft der USA wiirde audi dieser Gegner, ^ie Bose sagtc, gesdilagen auf dor Stredce blciben. Ebenso wUrden die Alliierten in Europe erfahren, doB Deutsch-land nidit zu besiegen eei, eelbst wenn die Russen nodi weiter rordringen sollten. Im Fernen Osten werde Japan zur geeipnetem Zeit am riditigcn Ort dem Feind den eni« mheidenden Sciilag vnreetzen.
Ftlr die Inder gelte es, so fuhi; Bo»e fori, alle KrMfte zueammenzufassen Leider adieine ein kleinrr Krele in Indien genoigt, den En#" iMndern die Hand zu einem KompromiR reidien Die Mehrheit des indis«hen Voike# halte aber an der Forderunr nadi Unab-hHngigkeit gemWIt di ni KongreflbesdiiuB vom Dezember 1429 feat. Die iodiidie Nation"^ armec werde weitermarsdiieren, bis der F.nn-#ie# erreidit iat.
Sobota, 19. AvgfDftB 1W4.
K A R A A 1« R E N BOTE
stran 5. — ite*. вв.
Kreis jkrainburg
, Krainburg. (O razširjenem Krels-• tabu.) Pred razširjenim Kreisstatoom Krei-ea Kralnburg je prvič govoril novi Kreisleiter Kreisa Krainburg Pg. dr. Hochsteiner. Ob-znanil je sodelavcem politične smernice za bodoči čas.
Krainburg. (Podružnica Reichsprc-pagandaamta pride v Krainburg.) V zvezi s premestitvijo sedišča posle vodečega Krelsleiterja Gorenjske je bila premeščena tudi podružnica Reichpropagandaamta za Gorenjsko i* Radmannsdorfa v Krainburg.
Krainburg. (Dva vesela večera.) NS-Gemeinschaft >Kraft durch Freude« (»Veselje krepi«) je zopet razveselila Krainburžane z dveml lepimi večeri v Parteiheimu. 9. avgusta j* priredilo umetniške raznoterosti pod geslom. vPeater »vet, ki s« vam dopada«. Lepi ples, petje in »viranje na mandolini, kakor tudi za-baivni homuristi, parodisti, čarovniki in drugi ШО zabavali gledalce tako, da so za nekaj časa pocablll dnevne skrbi. Se lepši je bil drugi večer »moderne umetnosti v malem« dne 10. avgn-#ta. Nudil nam je mnogo lepe glasbe, klasične modem« umetnosti v malem nepozabne du-majek« valčke, španski tango, kmečki ples, zabavne parodije in na koncu veselo enodejanko >A.a morajo možje taki biti?« Navdušeno po-riuialatvo s« je zahvalilo umetnikom z vihar-mUm odobravanjem.
Krek Radmaimsdorl
Teldee. (Veaeleurezanaševojake.) PPred kratkim je bilo v Parkhotelu v Veldesu тве pri pridnem delu. Kreisamtsleiter NSV. Pg Habacht )e zaupal Ortsfrauenschaft v Radmannsdorfu nalogo, da naj pripravi okrevaj očim vojakom nekaj veselih zabavnih uric. Dolge belo pogrnjene mize, okrašene s cvetjem, •o vabile goste. Že pri vstopu so jih sprejele veeele melodije. Po prisrčnem govoru Kreis-amtsleiterja se je začela gostija, sveži soljencl ia pivo vedno pri jata vojaškemu želodcu. Hitro je bila v teku vesela zabava, z velikim odobravanjem 80 bili sprejeti glasbeni komadi tovarišev. Pozneje, ko je imel vsak pred seboj ба^со vina in »o izkazali vso čast šarkelju se je razpoloženje Se stopnjevalo, saj dodelitev cigaret je tudi vedno dobrodošla. In potem se je pojavil >T6nnee« Iz Kolna, pravi mož, da je pokazal humoristično stran vojaka v pravi luči, tako da Je veseli smeh napolnih dvorano. Da, taki »Tonnee« že nekaj pomeni med tovariši, saj ee a humorjem pač bolj lahko živi. Prepričani emo, da je veselo preživeli dan veem ostal v najboljšem spominu.
Naši vojaki pozdravllalo domoviHo
Iz Mfverne fronte pošiljata prisrčne pozdrave vsem morodnikom znancem in prijateljem Ja-er Narhtigall Johami iz Obergamling in Ge-reiter Lunner Joaet Iz Naklasa.
Mladinski iiogoiiiet v Afilingu
v okviru Alilinger Sport und Turngemein-achaft se posebno goji mladinski nogomet, da bi bilo v bodočnosti dqyolj naraščaja in da bi se temu lepemu bojnemu športu pridobilo čim več pristašev in prijateljev. Iz številnih navdušenih mladeničev smo najprvo lahko postavili dve moštvi naraščaja in eno dijaško moštvo, ki se tedensko dvakrat vežbajo pod vodstvom sposobnega vaditelja. Gojijo se tek, telovadba in postopek z žogo in na koncu se še izvede kratka igra na dva gola. Vedno se težko pričakuje nedelja, ker v nedeljo je za 1. mladinsko moštvo vedno, za ostali dve moštvi pa večkrat odrejena igra. To načrtno vežba-nje je pokazalo tudi lepe uspehe, obe mladinski moštvi sta dobro v igrani_ »prvo« je po lepi tovaršiji in čvrsti disciplini zaključena skupina, ki se le težko da premagati. Edinole RSG-Villach je pri obeh srečanjih lahko sebi vpisal v dobro dve zmagi in sicer v Villachu z 4:1 in v ABlingu 5:3. Dve igri sta ostali neodločeni; otvoritvena igra proti Postsportgemeinschaft ASling z 3:3 in igra v Lienzu proti kombiniranemu moštvu z 2:2. Vse druge igre je dobilo in sicer je igralo ABling proti Ferlach z 6:0 in 4:1 proti Spitalu,/Drau 4:0 in 3:1, proti Post-sport Villach 3:0; Stein se je držal zelo junaško in je bil s porazom 2:1 v ABlingu lahko zadovoljen. Obe igri proti mladini TuS Krainburg sta bili obakrat dobljeni z 5:2. Namen tega živahnega delovanja ni ta, da bi se izobra-
ziio neko določeno število prvovrstnih igralcev temveč, da se usposobi 11 povprečnih nogometašev, ki sestavljajo dobro v sebi zaključeno moštvo. In da bi se to doseglo, je potrebno splošno vežbanje. Lepa je slika, ako prisostvujemo vežbanju številnih mladeničev. Dospeti v prvo moštvo, to je cilj častihlepnih mladeničev. Drugo mladinsko moštvo Igra šele nekaj tednov kot zaključena skupina. Do posebnih uspehov ne more priti, ali tudi ono se drži junaško. Po 6:0 in 4:0 porazih proti Post-sport Villach in SK Magdalenen se je število golov znižalo pri tekmi proti res sposobnemu mladeniškemu moštvu Ferlacha na 2:3 in 2:4 in proti Laaku so že imeli obakrat uspeh in si. cer z 5:1 in 4:0. Škoda, da je tako malo mladinskih moštev, ko bi bilo za karntnerski nogomet v bodočnosti tako važno, da bi se dobila široka podlaga. Mogoče bi se na jesen spet lahko organizirale krajevne prvenstvene tekme z igro in povračilno igro, potem bi vsako moštvo imelo vsako nedeljo po eno igro, vodstva društev bi bila razbremenjena in res na primerni športni višini stoječe mladinske igre bi kmalu vezale na sebe lep krog gledalcv, ki bi prvenstvene mladinske igre zasledovali z enakim zanimanjem, kakor razburjajoče igre »starihc. Zato bi bili seveda potrebni sposobni sodniki in vodniki moštev.
Društva pa bodo gotovo podprla stremljenja mladine.
Vesli iz Ljubljane in okolice
f,
zlata poroka. Te dni je praznoval zlato poroko v krogu svojih domačih r Ljubljani g. fin. ravn. v pok. Bertram G6tz iz Krainburga, Neue Heimat 1. Ravnatelj Gotz je bil rojen v Egiptu leta 1866. Po končanih študijah ?e je postvetil finančni vedi in služboval v raznih krajih ter bil po dovršenih službenih letih v Gradzu upokojen. V zakonu so se mu rodili štirje otroci od katerih živita dva v Ljubljani, dva pa v Nemčiji. Njegova žena je odlikovana z nemškim materinskim križcem. Tudi on se rad pohvali s svojimi številnimi odlikovanji in ima med drugimi tudi zlat zaslužni križec štirje vnuki ga razveseljujejo v njegovi »jeseni«.
Kremenit nemški značaj dovtipen kakor malo kdo, zdrav in mladeniški, se še vedno peča z matematiko, fiziko, rastlinsko fiziologijo in histologijo. Nerad prizna, da je osem-deeetleten, leta ga prav nič ne teže. S če dr o v ustih pohaja po Krainburških ulicah ter ima za vsakogar prijazno besedo in naavet.
PrekuGujoče se prepričanje .
»Družinski tednik« je v zadnji številki priobčil udaren uvodnik, v katerem ljubljanskim pristašem OF takole bere levite:
»Tisti Slovenci, ki so se pridružili OF, se prekopicavajo neprenehoma iz ene smeri v drugo, prisegajo danes na to in jutri na ono, pljujejo spet na tisto, kar so prej blagoslavljali, in blagoslavljajo ono, kar so preklinjali. Predvčerajšnjim nacionalisti, korakajoči v boj za osvoboditev slovenskega naroda, včeraj in. ternacionalisti, prisegajoči na Stalina, danes jugoslovanski patrioti. Predvčerajšnjim pristni Slovenci, včeraj breznarodni boljše viki, danes »jugoslovanski Vseslovani«. Včeraj neizprosni republikanci, danes priznavale! kralja Petra П. Predvčerajšnjim proti Angliji in Ameriki, včeraj likvidatorji vseh tistih, ki so si sploh upali izreči besedo »Anglež«, danes klečeplazci pred Londonom in Waahingtonom.
In zdaj vprašamo zlasti tiste ljubljanske simpatizerje OF, ki so jI še vedno ostali zvesti: zakaj ste zanjo, zato ker je samoslovenska, ali zato ker je jugoslovanska, zato ker je za republiko, ali ker je za kralja, zato ker je za SSSR, ali ker je za Anglo-Američane, zato ker je za boljševizem, ali ker je za plutokracijo, zato ker je rdeča, ali ker je bela? Ne, vi ste za vsako, prav tako za Boga kakor za satana, ker sploh niste za nič. ker ali nimate več razuma ki je edino dostojanstvo človeka nad
Dober časopis za vojake
Lastno poročilo
2e 20 mesecev izhaja v nemškem in slovenskem jeziku skrbno urejevan in z mnogimi slikami okrašen zvezek časopisa 2-Der Heimat-gruss«, ki ga izdaja Reichpropagandaamt Karnten, podružnica v Krainburgu. Časopis je posebno določen za Goi-enjce, ki so na bojiščih in ima nalogo, da obdrži kolikor mogoče tesne stike med fronto in domovino. Glavni sodelavci so: NSDAP Ortsgruppen, ki skrbijo za to, da vsak vojak iz njihovega kraja dobi časopis, ki javljajo v svojih pismih vse domače novice, ki bi vojake zanimale: rojstva, poroke, smrtne primere, žetvene uspehe, nove zgradbe, požare itd. Vojaki s svoje strani se s pomočjo časopisa zabavajo s svojimi družinami In prijatelji in pripovedujejo o svojem življenju na fronti. Pisma Ortsgruppenleiterjev pokažejo nasproti rojakom, ki so na fronti, mnogo simpatij in tovariškega čuta, sem in tja še celo nežnost., Pisma vojakov so zelo živahna in izpričajo trdo vero v končno zmago nad pluto-krati in komunisti. Razven pisem, ki tvorijo glavno vsebino časopisa, so v zvezkih »Heimat-grussa« članki o sedanjosti in preteklosti Gorenjske. Tudi smešnic ne manjka in zraven še mnogo lepih slik iz gorenjske domovine. Z eno besedo lepa zamisel, lepo in uspešno izpeljana.
Rodbinska kronika iz Goreniske
Kreis Krainburg
Zirklach. V mescu juliju 1944 so bili rojeni: Cyrill Uranitsch, Beischeid; Cyrill Martiniak, Dworie; Johann Rebernik, Apne-Raune; Anna Martiniak, St. Martin; Felix Permoser. Zirklach. — Umrli so: Johann Sluga, Dworie; Johann Hotschewer, Grad; Franz Permoser, Zirklach; Franz Jeritsch, Stefansberg; Johann Naglitsch, Unterfernig: Anton Kandolf, Grad.
ostalim svetom, ali pa ker ste brezmoralni špekulanti, pripravljeni tudi proti vsem lastnim prepričanjem drveti za nekim gibanjem, o katerem še vedno mislite, da bo jutri zavladalo pri nas, naj se to zgodi v obliki boljševizma ali nacionalizma, republike ali monar. hije, SSSR ali Angloamerike.«
Mi bi k temu pristavili še to da taki ljudje sploh ne vedo, za kaj so. Drži, da so zmeraj, navzlic nevednosti in neznačajnosti, za eno: za najmanj vredni del svojega telesa, katerega so si naredili boga in prepričanje. Zato se lahko zmeraj prekucujejo. Zmeraj, to se pravi, dokler jih hoče ljudstvo gledati.
Upajmo, da to ne bo več dolgo!
Diplom Ofttiket Ca KROKlFOSS Klagenturt, eahnhotstral)« iS
Bi* tal vettere« leden ' Vormltta« eesdilomeD.
Beerenobstaiibau in Oberkrmn
Geben Sie Ihre Bestellungen von Rlbisel- (scbwarz imd rot), Stachclbeer-, Himbeer- und Brombeerpflanzen sowie von Weicheelkirschen fur die Pflanzimg In dle-sem Herbet mdgllchet bald bei den Gemelndeobstwar-ten, bel der Gartenbauberatungestelle In Kralnburg oder bel,una auf.
Von Шгеп Obstwarten oder von una erhalten Sie auch die Broechiire >NeuzeitUcher Beerenobstbau« von H. Plock. Marburg a. d- Drau, in deutscher oder »Го. wenlecher Sprache.
PfleMfrfr Olwtwerk Oberkrain, Todnart.
i\asadi raznih jagod na Gorenjskem
NaroČila raznih vrst Jagodnih jadlk in sicer za črni in rdeči rlbiMl, koemulje, maline, kopine in viSnje za Ictotajo jeaeneko eadltev oddajte čim preje občinskim ali ireeklm eadjarjem, ali pri Gartenbauberatungsatelle v Krainburgu ali pa pri na«.
Pri občlnaklh sadjarjih In pri naa dobite tudi najnovejšo brošuro »Moderni jagodni nasadi« od H. Plocka :x Marburga a. d. Drau v nemškem ali pa slovenskem jeziku.
PflMderer OWwerk Oberkraln, Podnart.
Wie eir Schvvamrr
loogt sidi die Wdsche beim Ein weichen mit Henk«-Wasser voli, der meiste Schmufz gehf so ipi* lend herouf. Weichen Sie aber genOgend lange ein. Sie kommen donn viel besser mit dem VVojchpuIver zurechi.
Henko
zum Einweichen und Wasserenth3rtcn.
POZOR!
Ne POMijAjTK v PISMIH
DBNAR.IA! PotUjMcIjI piKmrnIh naročil ** ofleM P"4a«r»Jo pismom ^"Ckrat denarne кпгаке. Opo-*arjamo lui to, da Je t« pre Povedano In da rawn kga pnvzrofa znatno več dela pil obrnouiianju Ker se » o^lroni
na ra7.položljivl prow tor ojflasl itak ne morejo takoj ohjnvltl, че s tem ne prihrani nič časa. PoAlJttci tori-j 7,a/.cieno bes<*dll<) oglasa In ie Isti dan dobite o<l nas nai napreJAnJi račun. SIcer pa priporočamo, da predasto oglase naAim poslovalnicam.
»KAHAWANKEN BOTE« Anzeigenabtellung.

Đne кШпв Anpassung šni.HBUUl
Em lat Ja nicht
_ «0 vlel, was
"lan von une verlangt: seien IJ'ii' rioppelt achteam auf ali* ''schwa«che, krempeln wir
^'i^beimHttndewaschen die ^frnel auf, Ziehen wIr bel ^ohnnutzarbelten einen al-•i Klttel an, kurz, vermei-®n wlr wlrkllch Jede '•■fneldbare Beschniutzung Wiieoha. Dann »paren f vlei wttacha und Waach-
22" Die Seifenkari^
SefWMNi m |»м.^ОО.ООО Заишме 2u RH.300.000
'36fw»iM( /и Рм200000 ! US.W. <?USAMMt.N fASl
1Сд1ШШспт
' h.
Btl OiR
^gBjekhwIu^
fristheier-
((пт^тЋСШсскп Wilier kfimmtimd dm [egfmnHM(knu$igin
бтпШ!
InGaiantolhalfenficIifieriiberlMr!
đbuuiakeH mit dm (клкџмЈлаЏи!
Dos heiflf: Die Schaffens-kroft jetzt nichf durch Leicht-fertigkeit gefohrden. Die bekonnten Mittel zur Er-neuerung der Kroftreser-*en und zur Vorbeugung fl*9en Aufbrouchschdden, •'•e z. B. Kalzon, find erst noch dem Sieg wieder in leder AAenge zu hobem.
JOHANN A.
WOLFING
BERLIN
VopBicht vor Mnstechuniil *<■■* klilM, tercfe Niicb!iMl(k«ll hcr-TeiftnUbnt AfHHcd[un{ lwt bliuf j UM »А*«г*4м«п|1« Erkr«i>kuiij ;ui
Dana irird Л« M* ArMtMHi«tell Nictil »thi, a^r vorsiditiK' 1Ш trnatraHt alnd tfit richtlien Gi mMW, I. I, ----------
, ... __________ jaia'B-
CMMOSOL, arhtim*.
Hinweise zum Sporen
$ind Forderungen der Ge-genwarf, urn uber Mangel-zeiten hinwegzuhelfen. Die Waff en fur den Sieg gehen jeizt vor, und ouch „Roso-dont" muR deshalb spar-$am gebroucht werden.
Rosodont
Krankheit-
Jeder Kronke IdOt eine Luck« • in der Kompffront der He»mot oRen. Der Writ« zur schnellen Gesundung ist desKalb Pflichf; #r mu5 die Kun** der Ante und die Wirkung bewohrter Arzneimittel unterstutzenl
ASTA
ARZNEIMITTEL
Leset den Karawanken Bote
lOSPREIS HM JE KIASS{ U- ^6'- :;24'-
StAtluOntBlf fINNAHME
frckcm
WIEN VI mRIAn)lfER5IR.?a_«^
"Ш
D#f Erfolg j#d#f Mchri^istung wtrd посћ gtsfeigert dufch hamhalterv den verbreuch d«r «rz«ugter Outer Wenn ^sh«ib niemand m#hr kauH, •U tr Dr«ucht, dann w«rd*n nicht ^ L 9*	»ondtrn #11# g#nug
УOi#» giH #b*nx> Hit D A R M O L, d#$ #udi h#ut# In $f#igend#m Mđf)# herge^lelit wird.
MRMOL-WERK
DtiUUCHHIKUl
L

OOI dtm sVECK-Gfoi Itt im Wini»» mcht ngr geiund, sondnn e* qibt den Heulffoutn ouch di« Moglich 9onKt Beihe ichmock. hofter Mohlieiitn lu b#r»it«n. Ad# Obiforttn loiitn tich d. h. noch dem WtCK VerJehfin м ^fiCK'Cloiern einkochen. Cenoue AnlfUungtn Југл „EinwtcV#n'* en*' heU di* ,,Klein# l^Kfonweijunq". Die*« wird ko*i»nlei von oKef* ^(CK>V«rkou(iittlltn ebgegtbtn •de/ gegen ?in»«ndung dttsef ou^ erne PoitkoM# jffklebien Anzeige von der Oijii-tr Kon»e»vengloi-KC "p. f. Co , V. if III, r>'oH.ofino»'e 5 der Мо^К« WtCK).
•Аск1ш1џ !ЦаЈифаит!
Uttet #vfe woichbortn Wollsachen ver MoH»nfraei B«hondelt ii« in d«r MOVIN • MOTTENSALZ • Loiung I Di# Motte itlrbt »her, alt doB tie eine derort getrankt* Wollfoier frlBll MOVIN hinterlaftt weder Geruch, nodi Iciden di# Weltsochen an Forb#, Autseh#n, Trogfdhlgk#lt, Holibarkeit, Glanx ed#r W«}d)h«it. Gieichzeitig Khiftzt MOVIN weilgehend vor S<himm#l und Stodifi#d(#n.
MOVIN-MOTTENSAIZ
LEUKOPLAST

ZAHVAI.A
Vsem sorodnikom, prijEteljem in znancem naznanjamo, da je naš ljubljeni sin in brat
Markelj Johann
padel dne 20, julija 1944 zadet od banđitov. Zahvaljujemo ae za govor g. Humru ter g. Kreisleitcrju iz Krainburga, g. Dolinarju In vsem za tolažbo in spremstvo.
L a a it, dne 11. avgueta 1944.
Žalujoči oetall: oče In mati, Angnla, Annt, Meria, sestre,	Jote, Franj;, brat le
t»r лчЈн!|»
Stnui e. — fcter. Ш.
K A K A A M K K M BOTE
Sobote, 19l avgusta
JCiiiktspiete
AUgempiiie tHuitreuhand ti. m b. H.
7,wpis'stelle Siidost
ASSLING
18., 19., 30., 21. VUl.
Gabriele Dambrone IHir Jugrendlicbe alcht zugelassen! 32. 23., 24. VIII.
Stem von Rio
Ftlr Jugendllclie alcht rujrelassen!
KRAINBURG
18., 19., 20., 21. Vin.
Fahrt ins Abenteuer
FUr Jug'endliche sugelaseeni
22., 23. 24. Vin.
Nacht ohne Abwchied
FUr Jugendliche nlcht aug*la6sen!
T KAK
IS., 19., 20., 21. VIH.
Munchhau.sen
PUr Jugendlicbe nlcht augelaesen! 22., 23., 24. Vin.
Heimatland Jugendllche unter 14 Jahren alcht zugelaasen!
RADMANNSDORF
18.. 19., 20 Vin.
Peterle
Kur Jugendllche nlcht zugelaesen!
22., 23., 24. Vin.
Ehestreik
FUr Jugendllche nlcht zugelawen! VELDES
18., 19., 20. vni.
Tonelli
Fiir .liigenriliche nirht zugelassen!
31., 22.. 28., M. Vm.
Der Maim, ran dem man spricht
Ii^lr Jugendllche zugelaesen!
NEUMARKTl.
19.. 20. vm.
Wildvogel
Piir Jugendllche nlcht sugelasseo! 23., 24. vm.
V ergilimeinnicht Mjgendllche unter 14Jahren nicht ni^elaesen!
STEIN
18., 10., 20., 21. vm.
Konzert in Tirol FUr Jugendllche zugelafsen 2a., 23., 24. Vin.
Operette
FUr Jugendllche nicht BUgelaaeen!
ST. VEIT
19., 20. Vni.
Serenade
FUr Jugendllche alcht zugelaieen!
1ЛТТА1
1/9., 20 Vin.
... tmd die Musik spielt dasu
FUr Jugendllche nlcht zugelaesen!
23.. 24. Vni.
Hochzeitsnacht
FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! MIESS
19., 20. vrn Lache Bajazzol
FUr Jugendllche nicht zugelassen!
SCHW ARZEN BACH 19.. 20. Vni.
Zirkus Renz
Fur Jugendllche rugelasseii.
All (oclpni MIm die Ueutiw hp W n< In iin hwii:
Aritliđier ionntagsdiensi'
Prodam
Kruinhiirjf:
Ajii 2(1. .Aujuiwt: Dr. Viii/.ciii-Werbnak^ Kiainburg, a<?iter-ciurchlaB 2. Fernruf 130.
Or. MpcI. K. k, zdravniti za očesne bolezni, Krainbuig ne oidinira do 5. sept. IP'''"
Prodam dobrega lovskega psa »Техаа«. Polzve re >Hotel Eu-ropa«, Krainburg	3812-6
Kupim
Kupim lepo oljnato sliko 122 krat 54 cm ali manjšo. Gojek Irena, Assling, Hitlcretrasse 52.
3827-7
Službo dobi
Služkinjo, samostojno gospodinjo, iščem. — Zglaeiti se v .\ssllng, Dr. Goebbelsgasse .3.
3859-]
Pekovskega vajenca sprejme takoj pekarna J. Cop, Assling. Dr. Goebbelsgasse 5. 3858-1
Kupim dobro ohranjen Športni, otroški voziček. V zameno dam tudi plaSć. oblekco ali čevlje za e—9 let staro deklico, vse v dobrem stanju. — Ponudbe na Jernej Prevodnik, Neumarktl, Xeuhausgfasse 4,	3863-7.
Sprejmem takoj vajenca scii mlin. — Zgla&ltl pri Mamleii-Pet«r, Tabor, P. BirkeiMlorf. mlin.	3875-1
Službe išče
Gospodična s 6 mescev staro deklico, želi nastopiti- službo kot hišna pomočnica v Krain burgu ali bližnji okolici, šla bi event, kot sostanovalka ali kol S'ospodinja k samski osebi. — Ponudbe na >K. Bote«, Krainburg, pod »Takoj*. 3870-2.
4m ui ii t Bi!.k4^ \ I n ACHI) i\<;m
Bekanntmadiung
Nochnial)i: Keine PrivatBespriieh«" nach Liift.iinjfriffen!
Es wird immer noch nicht geniigend beachtet, daB nach Lultangriffen keine Ortsgesprache privaten Inhsltee gefuhrt werden dUrfen. In den kritischen Stunden warden, woran emeut erinnert wird, alle Teilnehmer der Ortsnetze Klagen-furt, Vlllach und Krainburg, soweit ihre Anschliisse nicht ohnehin gesperrt werden, durch ein besoiidere« пкпнНвоћек Kelchen vor der Ausfiihrung privater Ortsgespra<'he gevvarnt. Drs Zeichen besteht darin, dalJ beim Abnehmen des Horers an Slelle dcs sonst zum Wahlen auffordernden sogenannten Amtazeichens wie<lerh(»lt zwei kurae Sumiiiertoiic zu horen iind. Wenn dieses Warnzeichen vor dem W&hlen ertont, sind private Unterhaltungen am Fernsprecher vcrboten. Anschliisse, von denen aue trotzdem privat gesprochen wird, werden fesperrt Oder dem Inhabet ganz entzogen.
In Vertretung: I>r. Hofer.
Der Relchimtatlhalter In KKrntrn Det Obet der Zlvllverwallane In ilen bene litem Gehieten KHrntrn* nnd Kralni.
IVd-Pb-84-a 11И4	Klaeenftirt. am 11. Anniit 194Л
Pb-M a lW4/g
Betreff: ErzwuBer- and Verbraucherpreiee fUr SDvia^Hlhlcartoffeln der Bmte 11M4
Bekanntmadiung
Mh*r EnenKM-
and VerbraiirherDrelft«- Wr SoetaefrtthkmrtoffelB der Brnte 11144
Fttr SDtiaefrUhkartoffeln der Ernte	1944 wlten nach«t#h«n<k Pr»iM;
I.	ErienaertMtpreiae:
Frachtfrei Empfanmetation ie 100	ksr in Retchmmark:
Tom 17. Audaet bie 33. Aueuet 1W44	9.5U
Tom 24. August bis 31. August 1944	8.—
II.	Verbraacberhiichatiireiae:
Vom 17 AuKust bii 33 Aiutuet 1044 Vom 24 Aunut bit 31. Anruet 1W44
Ri>f. i« M kjr
7.—
8.—
to dbrisn eilt dt« Anordnana Uber Prem« mul • Dannen fttr ŠoeieefrUhkartoffeln der Brtit* 1944. %1 S4-a-lB44 and Pb-34-a-ie44-K тот 6 Jnll 1044
lih ilaftrar; g## Dr. Kalmaan.
RM j« SO ke
e.-
5.-
Hatiilels-IVd-Pt.-
Arbeltsanit Krmlnhurg.
AUFRUF!
Attf 6rund der III. Veiordnung dem Generalbevollmfidi-tlgten fUr den Arbeitneineatz Uher die Meldung von MKnnem und Fraoien fUr Aufgaben der Reichaverteidlgving vom 28. Jnll 1M4 (RGBl I, S. 168) werden mit Anordnung dee Chefs der Zlvilverwaltung fUr die beeetzten Gebiete KkmteiM imd Kraina
7,iir Meldiiiig fUr drai Лг1№11н«4пна№ nunmehr aiM'h alle Fraiien vom voilendeten 45. Lebennjahr N" zum vollendeten 50. L«b«-niijahr
aufgerufen.
Die«e Peraonen unterllegen der Meldepflloht nicht. weoa •le celt 1. Juh 1944 in selbstilndlger oder ixn«elb«tKndlger Beech&ftigung atehen, mit einer Mindeetarbeltezelt von wS-chentlich 48 Stunden.
Von der Meldepflicht elnd befrelt:'
1.	Frauen, mit einem Im gemeinsamen Nauehalt lebende® Kind unter 2 Jahren;
2.	Frauen. die kein Kind unter 2 Jahren, aber #in noch nicht schulpflichtigea Kind oder mindestena 2 Kinder unter 14 Jahren haben die im gemeinechaltUchen Haushalt lebem. Dleee Frauen aind jedoch dann wirh meldepflichtlg, wena ei« mit weibllchen Famillenangeh6rlgen in Wohn-femeinecbaft leben, die daa 17. Lebenajahr vollendet haben und nlcht selbst bcrufstfttlg aind;
ZAHVALA
va«in, ki «0 izkaisall паД{ dobri mamici, atari mami, sestri
Gertrudi Hablaiiltsdh-«Tl
zadnjo Cast in jo spremili k večnemu počitku v njen novi dom.
ZahvaljuJen)o se tudi z* reaniftno aočutj* in la obilo darovano cvetje.
Witachaneti, dne 10. avjrueta 1044. (iloboki)	hferki Kristina In I.,Jtidtnlla
ter vm* o«talo sorodRtvo.
3. Auslandei iSchutzan^ehorige und Staatenios- sind ;eflo( li meldepfliclitig:.)
Die Meldungen sind bis zum 25 August 194i schriftlii h auf einem Formblatt zu erstatten, das beim Arbeit.samt in Krainburg oder bei dessen Nebensteilen in Radmannsdori und .Stein sowie bei den Ortsjrruppenieitern der NSDA.P erhaltlich i.st.
Die Meldeblatter sind sorj^faltip und waiiiheltsj;t'tieii auszufiillen und bei (len oben rngeflihrtcn Dienststellen def Arbeitsamtes einzureichen. Dir Meldungen konnen aufh durch die Post dem .\rbPilsarnt eingesandt werden.
Von Vorspraohen beim Arbei'.samt ist so tange abzus';hen. bie eine Vorladuns hierzu erR^ht.
Nach 5 5 der Vcrordnung k?nn da.s Arbeit.samt von ilcn Meldcpflichtigen die Meidung miil das personliche Erscboinen durch Zwpnjrsgeld bis zu 1(X>0 RM erzwingcn. Verst^Bc gegen die Voischriflcn dei Verordnung konnen auch mi' Gefangnis bestraft werden.	,
Krainburg, den 15. August 1944
Der Ivelter de* Arbeltsamtee RpalnHurg.
Arbcltnamt KmlnbiirK.
Poziv!
Na podlagi П1. naredoe cieneralbevollmachtigten za Afbeiteeinsatz, o prijavi moških m žensk za naloge državne obrambe od 28 julija 1944 (RGBl. I, 8. 168) se morajo po naredbi šefa civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske končno
prijaviti УЛ ArbeltHelnent* vse кепжке od к|и*1-njenega 45. leta do Izpolnejnega 50. leta stanwti.
Javiti se ni treba osebam. Ce so bile 1. julija 1944 v samostojnem ali nesamostojnem delovnem raemerjv z najnižjim delovnim časom *8 ur.
Od dolžnosti prijave so izvzete:
1. žene z enim, v skupnem gospodinjstvu živečim otrokom
izpod dveh let;
3. žene, ki nimajo otroka starega dvt leti, vendar še ne šolobveznega, ali pa najmanj dva otroka Izpod 14 let In žive v skupnem gospodinjstvu. Te žene so dolžne prijaviti se če žive v skupnem gospodinjstvu z ženskimi člani družine, ki ao izpolnili 17. leto starosti in niso nikjer zaposleni;
3. inozemci (prijaviti ae morajo Schuteangehdrige in Staatenlose).
Prijave na tiskovinah, ki se dobe na Arbeitaamtu v Krainburg in podružnicah v Radmarjnedorf in Stein, kakor tudi pri Ortsgruppenleiter-jlh NSDAP, ae morajo pismeno povrniti do 25. avgust« 1944.
Tiskovine za prijave, se morajo skrbno in resnici odgovarjajoče izpolniti ter poslati zgoraj imenovanim uradom Arbeitsamta.
Na Arbeltsamtu se je treba zgladiti šele na poziv. Po i 5. naredbe lahko prisili Arbeltsamt one. ki so dolžni prijaviti se. do prijave in osebne zglasitve s denarno kaznijo do RM 1000.—. Pogreške napram predpisom naredbe, se lahko kaznujejo tudi z zaporom.
Krainburg, dttt 16. avgusta 1044.
Df»r Lelt«r de* ArMteamtes Kminhur*.
Potrtegm erc« In v globoki laloati »poroćaino vflMn aorodnikom, prijateljem In znancem le nedojmljivo tutno ve»t da je dne 3. julija 1M4 nm Vzhodu omahnil v ivojem 24. letu »taroetl v rećnoet na* nad vee ljubljeni itn, brat Itd.
Milan Podled,
Soldat In Rinem Grenadier Rgnil.
In zapeli oloino piaiki eo zvonovi, sa razjokali nad daljnimi grobovi — končana, Milan, T- oje tmjeva je pot, molitev nala pa k grobu Tvojemu hiti odtod. Spi In enlvaj gladko večni eea v objemu groba ozkih aten!
Priporočamo ga v molitev in blag apomin!
B 11 a C h C I d pri Zlrklach, 13, avguata 1944 Mati IVanz-lHka, bratje In алтФгн ter <i«tal<» Ror»(lNtvn.
Ivupim kobilo od 5 mescev do 7 let staro. Ponudbe na Kvas Johann, Salog 16, P. Komenda.
3855-R.
<upim dobro ohi\xnjen otioMci voziček. Ponudbe na K. Bote, Krainburg.	386.5-7.
Menjam
Prodam kravo s teletom in kobilo staro 13 let. 152 cm visoka. ali zamenjam za vola. Naslov v K B. Krainburg- 3829-15.
Menjam celotno k njsko opremo Z4 moško koln. — Naslov v K. Bote, K'-ainb;:is:. 3867-15.
Menjam sUoro novo volneno jopioo s kratkimi rokavi za dobro ohranjen otroftkl, športni \mzli^ek. Razliko doplačam. Ponudbe na K. Bote, Krainburg, nod At. 3868-15.
'■iolxik otroški vi,y.lček, dobro »hranjen, menjam 7,a žensko "iolo. Bajlr Maria, Tersain SSh, ■>>msohaIp.	3875-15.
">obro moško kolo z novimi pnevmatikami in skoro novo tritonsko harmoniko menjam ?,a šivalni stroj. Ponudbena na K. Bote, Krainburg pod -Pošteno blago'	38.56-15.
Dopisi
: I -let 111 fiiHt 7.eli (lopifMivnti z flekletom do 20-th tet. Poznejša >.enitev ni izktjučrna. Stika za-^etjena. ki se disi:retno vrne. Dopise poHlatl na Upravo K. Bote, Krainburg, pod »Državni ustužbenec-<	387T-20.
2 e O i t V e
<Ј<»|><><11пјо, ki je vajena polj-Nkega dfla na majhnem po#*-stvu V prijaznem kraju nii Gorenjskem, tnkoj sprt jmi ni. Poznejša ženitev s 30 do 50 let staro resno žensko ni Iz^fljii-fena. Ponudbe na K. B. Krainburg" pod »Državni uslužbenec«.
3844-21.
Owtniljen gospod z lastnim domom, želi spoznati gospodično srednjih let. ženltev ni Izključena. Ponudbe s sliko, ki se na željo vrne, poslati na K. Bote. Klagenfurt pod »Tajnost«.
5897-21.
:>lla4lenl£ »1лг SO let, državni iiNliižbenec, varan v ljubezni. ISče gospodično, staro do 26 let, ki Ima dobro in plemenito srce, bi znala ljubiti in vračati ljubezen ter bi imela veselje do gospodinjstva. StRn je postranska stvar, slika zažrljena. Vdove z enim otrokom nlsn izključene. Cenj. dopifle na K. Bote, Krainburg, pod »Srečno življenje!«	3872-21.
lA^ni goN|M) aJI vdi>vo, more biti tudi Infi пкн, če 1"'» p«"«'" Htvo gontllne, je brrr, otrok In čedne, bolj nnk^nr |M»tave do 14 let. Tudi jar-	""i''"'"
Car in obrtnik, na poti ločitve, bolj močne postave. Ponudbe samo « polnim naslovom in Д sliko pod strogo tajno na K. Bote, Klagenfurt, pod »Gostil-
ničHi-

L/oč«n(4!, star 35 let, srednje postave, drž. nastavljenec, želi znanja v svrho event, poznejše ženitve z mlajšo vdovo ali ločenko brez otrok, a ne po njeni krivdi. Slika zaželjena, ki se vrne pod strogo zajamčeno tajnostjo. Ponudbe pod :>iHrepe-nim za Teboj« na Kar. Bote,
Klagenfurt.__5895-2^1.
Razočaran gospod 35 let, hl.šnl posestnik v centru mesta na Gorenjskem, se želi takoj poročiti z gospodično ali z gospo od 28 do 38 let, ki poseduj« kakršno koli obrtno pravico, Z znanjem nemščine imajo prednost. Resne ponudbe 8 kratkim življenjepisom in točnim naslovom poslati na Kar. Bote, Krainburg, pod »Samostojen obrtnik«. Tajnost zajamčena!	3864-21.
Izgubljeno
Katera osolia je dne 28. junija popeljala iz Krainburga proti Ijaliovltz 7 kom. sirkovih metel za g. Zabreta, vodovodnega instalaterja iz Nasovitsch, naj sporoči svoj naslov ali kje se zdaj metle dobijo — pod »Izgubljeno« na K. B., Krainburg.
3862-22.
Razno
Komu je užel zelen papagajček (Wellensittich), obročkan. naj se javi v K. Bote, Krainburg.
3876-23.
Dne 14. avgusta 1944 mi je bilo pred gostilno Ručigaj ukradeno moško kolo. Oseba, ki je kolo vzela, je na sumu ter se poziva, da kolo odda na ime Gasser Josef, Schutna 4, P Safnitz, v izogib po.^ledic. 3873-23. Globok oi-ro&kl voziček zame-njam za dobro kuhinjsko kredenco, event, ga tudi prodam. Ponudbe na K. Hote. Krainburg.	3896-23. Zamenjan je bd voziček na Sil. rih kolesih za prevažanje živeta pri Rantu. dne 10. avgusta 1944. Dotična osebe se naproša, da ga vrne na naslov Ing. Grpgnrinčič, Froh°Ign,4se .'t. .4 ITT. KrainMir?
SiiihiiHrti ■•»••»pt ^
Kr»iih(4i %UM huHversk'hyrunw fiir Pflirhf vor^icherte.
KrHiikvii VulIverMirliiTuns ffir Von»lf«h®rnntf4frpie
K гилк(>пИним1н1!^р1И Vernlrlipnina
fflr *а,|»гтптпп
AuMkuiitt Haiiplv«rwAl tuntf (iSrA7. NlMltortfHMKV 57
Vpiw И1 iui&fsw(,'|le Mftf bnrtf R'lin SfhtJjMt Vr Ч НПri, <nr4h»»n
.20 JAHRI
WUSTENROTER
BAUSPAREN
AutkunM und illdpro«p«kl Vtr«tungiit«ii*
Xl«9»niu t; Demr|«s$« I. #uf 2Ш M^rhgrq Dr«u, SchiHeriira^« 4
Veem prijateljem in znancem naznanjamo prežalo«tno vest, da je dne 7. avgusta 1944 padel naA ncnadomentljlvi prljfltelj in »In dobre »lovrnike mateiR
Scdc| Johann
doma iz Ргеиег pri StelJiu. — Uiagi Johann! Komaj Ii zadihal v »vobodi, po kateri si toliko hrepenel, komaj #1 »topil v vrete alovenakega domobranstva zveat evojim načelom in trdno prepričan, da je to паДа edina reSitfiv, že si na« moral za vedno zapiwtltl. Zapuetil al avojo nadvse ljubljeno mater, ki te je nad vae ljubila. Toda nam ai pokazal, da nobena žrtev ni pi-e-vpllka in tmko drnpn, kot je draf na* mili •l(ivi n*kl dom
Smi-i>ii)hKI rnill jc.