263997 11 naša skupnost LETNIK 3 NOVEMBER 77 številka 11 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE OB VbIEVU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU ČESTITAMO DELAVCEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM NAŠE OBČINE SkupicUna občine, in dULŽbenopoiiXi.čne ongani-zac-ije občine GA06uptje Prenovljen kulturni dom na Grosupljem, ki je bil otvorjen 22. oktobra v poSastitev občinskega praznika. Dom je bil prenovljen s sredstvi samoprispevka in delovnih organizacij ter republiške in občinske kulturne skupnosti. Iz delo občinske skupščine S SLAVNOSTNE SEJE SKUPŠČINE OBČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINE GROSUPLJE Delovno predsedstvo slavnostne seje vseh zborov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine, ki je bila dne 29. oktobra 1977 v prenovljenem kulturnem domu na Grosupljem. Na sliki z desne proti levi: Janez Koščak - predsednik izvršnega sveta SO, Franc Gruden - sekretar komiteja OK ZKS, Slavko Medved - predsednik občinskega odbora ZZB NOV, Jože Nered - predsednik OK SZDL, Kurt Čuček - predsednik občinskega sveta zveze sindikatov in Jože Perko - predsednik OK ZSMS. Za govorniškim pultom slavnostni govornik Janez Lesjak - predsednik skupščine občine. Skupinski posnetek dobitnikov priznanj in nagrad Louisa Adamiča in plaket Josipa Jurčiča ter nekaterih uglednih gostov, med njimi Toneta Boleta - podpredsednika predsedstva Skupščine SR Slovenije in dr. Avguština Laha - podpredsednika izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Narodni heroj generalmajor Andrej Cetinski - Lev prevzema od predsednika skupščine občine Grosuplje Janeza Lesjaka, listino o podelitvi domicila V. SNOUB Ivana Cankarja v občini Grosuplje. Tovariš Cetinski je zbranim delegatom in gostom tudi spregovoril in se v imenu borcev V. SNOUB Ivana Cankarja skupščini občine zahvalil za izkazano priznanje. V avli Osnovne šole Louis Adamič sta zbrane borce V. SNOUB Ivana Cankarja pozdravila predsednik skupščine občine Janez Lesjak, ki je na brigadni prapor pripel tudi domicilni trak ter Cankarjevec tov. Majnik - Džems. Tovariško, resnično tovariško srečanje s Cankarjevci se je ob spremljavi vojaške godbe na pihala in njihovega instrumentalnega ansambla, nadaljevalo v pozno popoldne. JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU STATUTA OBČINE GROSUPLJE Dinamični družbeni razvoj in s tem v zvezi zakonodaja v zadnjih nekaj letih, zlasti novi predpisi o planiranju, določila zakona o združenem delu, predpisi o varstvu človekovega okolja, predpisi s področja ljudske obrambe, notranjih zadev in družbene samozaščite, predpisi o reorganizaciji sodstva in samoupravnega sodstva ter pridobljene izkušnje v delovanju delegatskega sistema, so pogojevali vrzeli v statutu občine in nakazali potrebo po uskladitvi statuta z veljavno zakonodajo. Na seji vseh zborov skupščine občine 28. septembra je bila osvojena pobuda izvršnega sveta in sprejet sklep o uvedbi postopka za spremembo in dopolnitev statuta občine oziroma uskladitev z veljavno zakonodajo. Statutarno pravna komisija je za pripravo delovnega gradiva zadolžila desetčlansko delovno skupino in je zborom na seji 23. novembra že predloži- la v obravnavo nov osnutek statuta občine Grosuplje, čeprav je skupščina ocenila osnutek za vsebinsko dobro pripravljen, se statutarno pravna komisija zaveda, da bo osnutek statuta v aktivni javni razpravi, v katero so vključeni domala vsi delavci, delovni ljudje in občani, organizirani in povezani v delovnih organizacijah, družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih, deležen še korenitih sprememb in dopolnitev. Javna razprava traja do 15. januarja 1978. Vse pripombe, predloge in dopolnitve, sprejema statutarno pravna komisija Skupščine občine Grosuplje. RESOLUCIJA OBČINE GROSUPLJEZA LETO_1978 Vsi zbori skupščine so na seji dne 23/11-1977 obravnavali osnutek resolucije o družbenem razvoju, ki jo je pripravil izvršni svet. Delegati so predlagali, da se resolucija dopolni in razširi na področju komunalnih zadev in družbenih dejavnosti. Razširiti je treba prizadevanja za pospeševanje kmetijstva v hribovitih predelih, več sredstev nameniti modernizaciji cest ter zagotoviti hitrejši razvoj komunalnega opremljanja zemljišč v vodilnih naseljih občine. Posebno pozornost je v razvoju treba posvetiti Suhi krajini in izvajanju programa razvoja. VOLITVE IN IMENOVANJA Skupščina občine Grosuplje je na skupnem zasedanju zborov dne 23/11-1977 - Kobilca Vinka s 30. novembrom 1977 razrešila dolžnosti v.d. načelnika oddelka za notranje zadeve SO Grosuplje, - Eršte Julijano s 30. novembrom 1977 razrešila dolžnosti sekretarke Skupščine občine Grosuplje in jo s 1. decembrom 1977 imenovala za načelnico oddelka za notranje zadeve SO Grosuplje. Tov. Erštetova bo začasno, vendar najdlje do 31. januarja 1978, vršila tudi dolžnosti sekretarke SO. Iz dda družbenopolitičnih organizacij VOLILNE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V OBČINI V mesecu oktobru in novembru so komunisti v osnovnih organizacijah ZK na volilnih konferencah analizirali svoje delo iz preteklega mandatnega obdobja, ocenjevali prehojeno pot ter sprejemali programe dela za naprej. Izvolili so tudi nova vodstva osnovnih organizacij in delegate v občinsko konferenco. Lahko rečemo, da je s tem ena faza priprav na kongresa ZK pri kraju. Poročila o dveletnem delu osnovnih organizacij povsod kažejo na ustvarjalno kritične odnose do aktivnosti organizacije, kakor tudi vsakega člana posebej. Razgibano dejavnost osnovnih organizacije ZK je bilo v občini čutiti ob sprejetju zakona o združenem delu. Rezultati pa povsod niso zadovoljivi, saj so, kot kaže, v delovnih organizacijah preveč poudarka dajali normativi, manj pa praktično vsebinski plati uresničevanja zakonskih določb. Ni torej dovolj, da imamo usklajene samoupravne akte, pomembnejše je, da se samoupravno obnašamo predvsem v praksi. V osnovnih organizacija ZK v krajevnih skupno- stih so povečini mnenja, da je v teh sredinah dovolj delovnega vzdušja in da so krajevne skupnosti v preteklem obdobju dosegle viden napredek na vseh po-dročjih družbenega življenja. Delo delegacij za zbore skupščine občine ocenjujemo kot uspešno, čeprav njihovo povezovanje s samoupravnimi organi, še posebej z delavskimi sveti, ni zadovoljivo. Precej slabše pa so zaživele splošne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ne samo glede slabe udeležbe, temveč tudi glede vključevanja v razprave. Ob ocenjevanju lastnega dela komunisti ne moremo in tudi ne bi smeli mimo kritične ocene dela ostalih subjektivnih sil. Delo, ustvarjalnost in politika ZK se zrcali v (ne)aktivnosti ali (ne)uspešnosti vseh organiziranih subjektivnih sil v našem političnem sistemu. Gre torej za vsebino dela, za omogočenje pogojev dela in za odpravljanje zaviralnih vzrokov delovnih ljudi in občanov, da bi dejansko vplivali na oblikovanje družbenih odločitev. To je nujna sestavina priprav na volitve in kongresa ZK. Subjektivne sile morajo soustvarjati pogoje za nemoteno delovanje delegatskega sistema, kar je tudi njihova osrednja naloga v bodoče. REGIJSKI POSVET 0 DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Medobčinski svet ZK Ljubljana je 18. oktobra sklical v Grosupljem regijski posvet o uresničevanju nalog s področja družbene samozaščite, katerega so se udeležili predsedniki svetov za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in skeretarji komitejev občinskih konferenc ZK občin ljubljanske regije. Kot gosta sta se posveta udeležila član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Lojze Briški in republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen. KAJ IN KOLIKO SMO EVIDENTIRALI? Priprave na volitve 1978 so v polnem teku In hitro se približuje tudi čas volitev. V sedanjem trenutku je že mogoča popolnejša ocena poteka evidentiranja možnih kandidatov za delegate zboro skupščine občine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Do 15. novembra je bilo v občini Grosuplje evidentiranih 2417 možnih kandidatov, kar pomeni 10 % vseh prebivalcev ali 15,1 % vseh vol Ilcev. Od skupnega števila evidentiranih možnih kandidatov je 1631 ali 76,5 % moških, 786 ali 32,65 % žensk in 524 ali 21,7 % mladih do 27 let. V krajevnih skupnostih je evidentiranih 1223, v delovnih in drugih organizacijah pa 1194 možnih kandidatov. V delovnih in drugih organizacijah je povoljnejša struktura evidentiranih možnih kandidatov kot v krajevnih skupnostih. Iz zbranih podatkov je moč ugotoviti, da je evidentiranje možnih kandidatov za delegate opravljeno v 85 % delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, zato se bodo ti podatki še spremenili. MLADI SO SE POMERILI V ZNANJU 0 TITOVI REVOLUCIONARNI POTI V sredo, 9/11-1977 je bila v kulturnem domu Grosuplje občinska kviz prireditev, na kateri so se v znanju o Titovi revolucionarni poti pomerile ekipe osnovnih organizacij ZSMS Grosuplje, JLA In Šentvid pri Stični. Prireditev je organizirala komisija za ljudski odpor in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske konference ZSMS Grosuplje. Zmagala Je ekipa mladih iz JLA, druga pa je bila ekipa osnovne organizacije ZSMS Grosuplje. Ekipe so se na tekmovanje dobro pripravile in dokazale, da mladi veliko vedo o Titovi revolucionarni preteklosti in sedanjosti. V kulturnem programu so sodelovali mladinci iz Račne in vojašnice Grosuplje ter folklorna skupina Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje. Prvo in drugouvrščeni ekipi sta si priborili pravico nastopa na regijskem tekmovanju, ki je bilo v soboto, 12. novembra v Ljubljani . Iz delo samoupravnih interesnih skupnosti JURČIČEVI NAGRAJENCI ZA LETO 1977 Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje podeljuje vsako leto Jurčičeve^ plakete3 diplome ter denarne nagrade posameznikom^ delovnim in drugim organizacijam ter društvom3 za posebne uspehe in dosežke na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture ter telesne kulture in vzgoje v občini Grosuplje. Ha 13. redni seji dne 26. oktobra 1977 je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti obravnavala prispele predloge z obrazložitvijo predlagateljev, komisije za podeljevanje Jurčičevih plaket in Izvršnega odbora skupnosti. Po sklepu skupščine je bilo v letu 1977 podeljenih pet Jurčičevih plaket, diplom in nagrad, ki jih je nagrajencem na slavnostni seji občinske skupščine dne 29. 10. 1977 podelil predsednik Občinske izobraževalne skupnosti tov. Valentin Mendiževec. Plaketo, diplomo in nagrado so prejeli: DRAGICA DROBNIČ : ravnateljica VVZ Grosuplje - za delo in uspehe na področju vzgojno-varstvene dejavnosti, kakor tudi za sodelovanje pri organizaciji in izgradnji vzgojno-varstvenih objektov. JURČIČ CIRIL : upokojenec iz Muljave - za dolgoletno delo na kulturnem po- dročju. KOSEC MILENA : učiteljica na osnovni šoli Stična - za uspešno in dolgolet- no delo na vzgojno izobraževalnem področju ter kulturnem področju. KRIŽANIČ BERISLAVA : učiteljica na osnovni šoli "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični - za uspehe pri organizaciji, vodenju in uresničevanju vzgojno izobraževalnih smotrov. PERME MARIJA: upokojena učiteljica iz Ponove vasi - za dolgoletno delo na vzgojno izobraževalnem področju. VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO ! USTANOVLJENA JE OBČINSKA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM Skupščina SR Slovenije je v letu 1976 sprejela zakon o varstvu pred požarom, ki določa obveznost ustanovitve občinskih skupnosti za varstvo pred požarom ter zveze SR Slovenije za varstvo pred požarom. Te interesne skupnosti so nosilke družbene samozaščite na področju varstva pred požari. Iniciativni odbor, ki ga je imenovala skupščina občine za ustanovitev občinske skupnosti za varstvo pred požarom, je uspešno opravil svoje delo ter med drugim pripravil tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te skupnosti, predlog sporazuma o obsegu, načinu združevanja ter uporabi sredstev. namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacijo programa občinske skupnosti za varstvo pred požarom^ osnutek statuta ter začasni statutarni sklep o oblikovanju delegacij za zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupščine. Gradivo je bilo dano še v mesecu maju v javno razpravo. Večina podpisnikov je pristopila k sporazumu o ustanovitvi te skupnosti in 13. septembra 1977 je bila tudi ustanovna skupščina občinske skupnosti za varstvo pred pozorom. Na skupnem zasedanju dne 23. novembra pa so zbori skupščine občine Grosuplje tudi potrdili samoupravni sporazum o ustanovitvi ter statut občinske skupnosti za varstvo pred požarom. OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI Od 23. do 29. oktobra je bil teden požarne varnosti. Nenehen gospodarski vzpon, znanstveno tehnični napredek, uvajanje novih ter izpopolnjevanje in dopolnjevanje sedanjih tehnologij, povečujejo stopnjo pozorne ogroženosti. Pozori z ogromnimi škodami in tudi človeškimi žrtvami dokazujejo in zahtevajo ukrepe, ki obvezujejo ne le člane gasilskih organiza-vij, temveč vse dejavnike, ki po svojem značaju dela lahko vplivajo na pozorno preventivno dejavnost. Gasilske organizacije niso le pomemben družbeno zaščitni dejavnik v miru, ampak tudi pri družbenih naporih organiziranega splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite in teritorialne obrambe. Gasilske organizacije in enote ter civilna zaščita ze vrsto let prizadevno in plodno sodelujejo. V preteklem obdobju so bili doseženi pomembni uspehi pri organizacijski krepitvi, strokovnem usposabljanju in tehničnem opremljanju gasilskih enot in pri skupnih reševalnih akcijah ob raznih naravnih nesrečah. V gasilska društva na območju občine je vključenih 1965 rednih članov, od tega 185 pionirjev, 187 mladincev in 81 žensk, 345 podpornih in 102 častnih članov, skupaj torej 2412 članov. Na območju občine deluje 40 gasilskih društev in enot in sicer 17 v sektorju Grosuplje, 16 v sektorju Stična in 7 v sektorju Dobrepolje. Pripadniki gasilskih enot se usposabljajo v teoriji in praksi po ustaljenem programu, ki je ločen po skupinah za dosego posamezne stopnje znanja, v prostovoljnem gasilstvu posebej za mladino in pionirje in posebej za člane. Iz delovnih orgonizocij DOBRI POSLOVNI USPEHI Temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela, ki imajo sedež v občini, so v devetih mesecih letošnjega leta dosegle zelo dobre poslovne uspehe. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je po predho dnih podatkih celotni dohodek povečal za M porabljena sredstva za 38 %, družbeni proizvod za 39,5 dohodki pa za 53 %• Največjo rast družbenega proizvoda beležijo naslednje TOZD: Prašičereja Stična za 121 %, Stolarna Dobrepolje za 7^ SGP TOZD Gradbena opera-tiva za 66 %, Avtoprevoz Ivančna gorica 61 % in Pekarna Grosuplje 52 %. Med delovnimi organizacijami, ki beležijo nizko stopnjo družbenega proizvoda so: KZ Stična in sicer 5 %, Splošno mizarstvo Grosuplje 1 % in Valjčni mlin Stična, v katerem je družbeni proizvod za 2 ^ nižji od družbenega proizvoda v devetih mesecih preteklega leta. Z resolucijo o izvajanju srednjeročnega družbenega načrta občine za leto 1977 je predvidena realna rast družbenga proizvoda v višini 6 %. OSEBNI DOHODKI V DEVETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA Poprečni osebni dohodki delavcev, zaposlenih v TOZD in obratih na območju občine so v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašali 4.664 din, kar je 18,9 / več kot v enakem obdobju preteklega leta. Kot navedeno, so bili tudi letos višji OD v matičnih delovnih organizacijah, kjer so znašali poprečno 4.819 din in sicer v gospodarstvu 4809 din, v negospodarstvu pa 4.862 din. V obratih delovnih organizacij, ki imajo sedež izven občine, so poprečni osebni dohodki znašali 4.041 din in sicer v obratih s področja gospodai— stva 3.995 din, v obratih s področja negospodarstva pa 4.939 din. ZAPOSLENOST RASTE HITREJE OD PREDVIDEVANJ Poprečno število zaposlenih v TOZD in v organizacijah združenega dela ter v obratih na območju občine je v devetih mesecih letošnjega leta znašalo 4.712 din, 5,6 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Z občinsko resolucijo o izvajanju srednjeročnega družbenega načrta v letu 1977 pa je bila predvidena rast zaposlenosti 3 %• Točnih podatkov o številu zaposlenih občanov izven območja naše občine trenutno ni, vendar po oceni to število presega 2.700 in se približuje 3.000. Ob upoštevanju zasebnih obrtnikov in delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, je zaposlenih približno 8.000 naših občanov. REFERENDUM V MOTVOZU 24.11.1977 so se delavci Motvoza na referendumu izjasnili za vključitev v delovno organizacijo TEKSTIL Ljubljana. Tekstil Ljubljana je velika delovna organizacija, ki bo v letošnjem letu dosegla predvidoma 1.600.000,00 din celotnega dohodka. V delovni organizaciji, ki ima sedaj 12 TOZD je zaposlenih 2.154 delavcev. Delavci Motvoza pričakujejo od te združitve delitev dela v tekstilni stroki ter večjo socialno varnost. Prepričani smo3 da bo ta integracija prinesla pričakovane rezultate. ZDRUŽITEV ZAVODA V ŠENTVIDU PRI STIČNI IN POS Delavci Zavoda za srčne in revmatične rekonvalescente za mladino v Šentvidu pri Stični ter delavci Posebne osnovne šole v Šentvidu pri Stični se dogovarjajo o združitvi v enotno delovno organizacijo. Pripravili so osnutke potrebnih aktov. Predvidevajo pa, da bodo v obeh delovnih organizacijah v teku meseca decembra izvedli referendum o združitvi. V kolikor bo referendum uspešen, bo prišlo do združitve verjetno že s 1.1.1978. DELOVNA ENOTA "NOVOSTI" V RADOHOVI VASI UKINJENA Po sklepu zbora delavcev elitne konfekcije "NOVOST" Ljubljana, Čopova 9 z dne 26.10.1977, je bila s 1. 11. 1977 ukinjena skupina te delovne organizacije v Radohovi vasi. Delavci, v preteklem obdobju so bili zaposleni poprečno po štirje, so se zaposlili v Ljubljani. Iz sklepa je razvidno, da je ukinitev skupina pogojevala ukinitev proizvodnega programa skupine v Radohovi vasi, kakor tudi visoki stroški prevoza in drugi stroški. 30 LET IMP LJUBLJANA TOZD IMP Livarna Ivančna gorica je dne 5. 11. 1977 praznoval 30-letnico IMP Ljubljana. Delavci TOZD Livarne Ivančna gorica so ta jubilej počastili s športnimi igrami, promenadnim koncertom in kulturnim programom. Ob tej priliki so podelili priznanja najzaslužnejšim delavcem ter podelili pokale najboljšim športnikom. Temu pomembnejšemu jubileju bo v decemberski številki "Naše skup-nosti" posveSen obširnejši sestavek. Iz krajevnih skupnosti FINANČNO POSLOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Uredba o kontnem planu zavezuje krajevne skupnosti, da morajo po 1. januarju 1978 voditi dvostavno knjigovodstvo in izvajati vsa opravila skladno z uredbo. Izvršni svet je sprejel sklep, da je treba krajevnim skupnostim pri tem pomagati, zato je bilo dogovorjeno s Knjigovodskim birojem, da bodo prevzeli finančno poslovanje in vodenje knjigovodstva vseh krajevnih skupnosti, ki bodo to želele. Za izvedbo te naloge bo v decembru izvršen tudi seminar s predsedniki in blagajniki svetov krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti morajo že pred prenosom poslovanja na Knjigovodski biro pripraviti popis in oceno premoženja, inventuro in pregleden finančni načrt, zaradi otvoritvene bilance na dan 1/1-1978. NOV ASFALT NA CESTI VELIKO MLAČEVO ~ RAŠCA Modernizacija ceste Veliko Mlačevo - Rašca napreduje, čeprav počasi. V mesecu oktobru je Cestno podjetje Ljubljana končalo dela na modernizaciji odseka Rašca - Videm in sicer med Ponikvami in Predstrugami v dolžini 960 m. Dobrepoljska dolina je s tem dobila asfaltno povezavo z Ljubljano, vendar za sedaj samo po kočevski cesti. Pred nekaj dnevi so delavci Cestnega podjetja Ljubljana končali tudi dela na posodobitvi cca 1.300 m dolgega odseka pred Veliko Račno. Skupno je bilo v letošnjem letu na tej cesti položenih 2.260 dolžinskih metrov asfalta. Za izvršitev teh del je Ljubljanska banka odobrila premostitveni kredit Republiški skupnosti za ceste. LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA IN IDEJNI PROJEKT ZA ODSEK AVTOCESTE CIKAVA - BIČ Investicijski biroji Trbovlje, TOZD Projektiva so napravili lokacijsko dokumentacijo za rekonstrukcijo magistralne ceste Ljubljana - Zagreb. Lokacijska dokumentacija je izdelana na podlagi idejnega projekta rekonstrukcije obstoječe magistralne ceste, idejnega projekta deviacij in regulacij ter na podlagi študije poteka trase regionalne ceste 11/331 Škofljica - Radohova vas. O trasi bodoče avtoceste, o nadvozi, podvozih in priključkih, je bila organizirana razprava v vseh krajevnih skupnostih ob avtocesti, razen v krajevni skupnosti Šmarje. Pripombe so projektanti upoštevali že v lokacijski dokumentaciji, delno pa jih bodo pri izdelavi glavnih projektov. Vsa tehnična dokumentacija je na vpogled v oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve. Investitor, to je Republiška skupnost za ceste, prosi vse krajevne skupnosti, da dokumentacijo pregledajo in dajo soglasje k predvidenemu poteku bodoče avtoceste, pa tudi regionalne ceste. Dokumentacija za odsek avtoceste od meje z občino Ljubijana-Vič-Rudnik do Cikave še ni predložena v razpravo občini in krajevni skupnosti Šmarje, predvidevajo pa, da bo razprava organizirana v začetku meseca decembra. RAZLIČNI INTERESI TRGOVINE IN POTROŠNIKOV Občinska skupščina je po predhodni javni razpravi 20. aprila 1977 sprejela odlok o delovnem času trgovin, mesnic in drugih obratov. Ta odlok med drugim določa, da mora biti odprta najmanj do 19. ure ena trgovina z živili v Šmarju, Višnji gori, Ivančni gorici, Šentvidu pri Stični, Videm-Dobrepolju, Krki in Zagradcu. Odlok je začel veljati 1. julija 1977. Trgovsko podjetje TABOR Grosuplje pa je že predlagalo spremembo odloka. Po njihovem predlogu naj bi bil obratovalni čas trgovin ob sobotah v nekaterih -lokalnih centrih izven Grosuplje krajši. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve je pozval krajevne skupnosti, v katerih želi trgovsko podjetje Tabor skrajšati obratovalni čas, da podajo svoje mnenje skupaj s potrošniškim svetom. Trgovsko podjetje Tabor pa je naknadno že predložilo izjave nekaterih krajevnih skupnosti, tako krajevna skupnost Zagradec in Krka izjavljata, da delovni čas ob sobotah do 13. ure povsem ustreza razmeram in potrebam v teh krajih. Krajevna skupnosti Videm-Dobrepolje prav tako izjavlja, da bi lahko bila trgovina Špelca odprta samo do 13. ure, ker se po njihovem mnenju gospodinjstva z živilskimi potrebščinami do te ure lahko preskrbijo. Po izgradnji novega trgovskega centra pa bi po mišljenju te krajevne skupnosti morala biti trgovina odprta do 16. ure. Ob takih izjavah se postavlja vprašanje usklajenosti stališč svetov krajevnih skupnosti z delegacijami za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine, ali pa so se morda razmere in potrebe v teh nekaj mesecih bistveno spremenile ? REFERENDUM V KS KRKA Občani krajevne skupnosti Krka se bodo na referendumu 11.12.1977 odločali o uvedbi samoprispevka, s katerim predvidevajo zbrati 1,501.108 din. 70 % s samoprispevkom zbranih sredstev nameravajo nameniti za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica - Stična, 30 % pa za sofinanciranje posodobitve krajevnih cest in mostov v KS Krka. Prejeli smo NOVOLETNE JELKE IN VARSTVO OKOLJA Bližajo se novoletni prazniki in spet bomo postavljali in krasili novoletna drevesca. Na podeželju je jelko moč dobiti kaj enostavno, greš v bližnji gozd in jo odsekaš po meri, gozdovi so pač narodno bogastvo. Tako nekako razmišlja naš občan, ko se pripravlja na novoletno praznovanje. Jelka mora biti visoka vsaj 2-3 metre, da bo segala do stropa in da bo večja in lepša od sosedove. Na ljubljanskem trgu je treba za malo lepše raščeno jelko odšteti od 200 do 400 din. Tega bi se morali zavedati tudi tisti, ki jo posekajo (beri ukradejo) v tujem gozdu. S tako, nekontrolirano sečnjo novoletnih jelk, povzročajo občani v naših gozdovih neprecenljivo škodo. Gozdovi naše občine so med najrevnejšimi v Sloveniji. Za izboljšanje gozdov gozdarji posadimo letno nad 70.000 sadik, obenem pa ugotavljamo ob novem letu na tisoče nestrokovno posekanih drevesa, posebno v okolici naselij, ob cestah ter v gozdovih tistih lastnikov, ki sekajo novoletne jelke za prodajo. Po odloku izvršnega sveta SR Slovenije so tudi novoletne jelke gozdni sortiment, ki mora biti pred posekom odbran in označen s posebnimi plombami. Za kršitelje je zagrožena denarna kazen do 5.000 dinarjev. Odkazovanje in plombiranje novoletnih drevesc opravljajo delavci gozdnega obrata. Nadzor nad spoštovanjem tega predpisa pa bodo izvajali gozdarji, gozdarska inšpekcija in organi za notranje zadeve. Gozdno gospodarstvo Ljubljana bo poskrbelo, da bo za letošnje novoletne praznike na razpolago dovolj novoletnih jelk. Po dostopnih cenah bodo naprodaj na lesnih skladiščih v Grosupljem in Ivančni gorici, s čemer pa gozdarji ne iščemo zaslužka, le preprečili bi radi pustošenje po naših gozdovih, ki so osnovni element zdravega človekovega okolja. ing. Tone Miklavčič ŠPORTNO KULTURNA PRIREDITEV V IVANČNI GORICI ==:===========:=====:===:====:=i===:==:=r=r==r=====:=:=r===:= Na pobudo aktiva ZK v športnem društvu Ivančna gorica je bila 2. oktobra v Ivančni gorici športno kulturna prireditev v počastitev Titovih in partijskih jubilejev. Na nogometnem igrišču je gostovala ljubljanska Olimpija, ki se je pomerila s selekcijo dolenjske. Zmagala je Olimpija z rezultatom 10 : 2, polčas 4:2. Po nogometni tekmi je bil v Titovem domu kulturni program, na katerem so sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, športniki in znani gledališki igralci Zlatko Šugman in Janez Eržen ter ansambel Vilija Petriča. Prijetna popestritev programa je bil folklorni nastop otrok iz Ivančne gorice. Pokrovitelj prireditve je bil direktor TOZD Livarna Ivančna gorica tov. Valentin Mendizevec, ki je v pozdravnem govoru orisal tudi razvojno pot IMP-ja ob jubilejni ZO. obletnici ter dosežen in planirani razvoj TOZD Livarna v Ivančni gorici. Športnim delavcem pa je zaželel veliko uspehov in podobnih prireditev. Ob ZO-letnici Olimpije je bila na prireditvi športnemu društvu in društvu prijateljev Olimpije Ivančna gorica za uspešno sodelovanje podeljena prva plaketa. DAN PIONIRJEV NA NAŠI ŠOLI Športno društvo Ivančna gorica. V naši domovini imajo tudi najmlajši svojo organizacijo - zvezo pionirjev. Nastala je v najpomembnejšem obdobju naših narodov, med NOB. V tem obdobju je pionirska zveza rasla in se razvijala pod mladinskim vodstvom. Po osvoboditvi se je zveza pionirjev razvila v organizacijo vseh jugoslovanskih otrok - pionirjev. Učila je ljubiti domovino in tovariša Tita. Vsako leto tudi na naši šoli praznujemo 29. september - dan pionirjev. Letos smo na naši šoli posebno svečano praznovali ta dan. Po končani proslavi smo si ogledali razstavo "Od Čebin do Goričan". V kotu so bile razstavljene slike našega španskega borca Jožeta Noseta - Špana. Ogledali smo si tuxii slike našega izleta na Čebine. Na naše praznovanje smo povabili tudi dobrepoljske prvoborce, ki so se vabilu z veseljem odzvali in nam na koncu kulturnega programa povedali o vlogi pionirjev med NOB. Po malici smo odšli v kinodvorano, kjer je bila pionirska konferenca. Na konferenci so nam izbrani člani pionirske organizacije povedali o vseh nalogah, ki jih bomo v teku letošnjega leta opravili. Nato so sledila vprašanja na temo šolskih praznovanj, o poteku očiščevalnih akcij ipd. Na vsa ta vprašanja je odgovoril predsednik pionirske organizacije naše šole. Po končani konferenci mo gledali film "Ta čudovita bitja". Tako je pionirski dan na naši šoli minil v prijetnem razpoloženju. Štrekelj Helena3 7 a I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje Druge pomembnejše vesfi OBISK PREDSTAVNIC ČRNEGA KONTINENTA V okviru programa dela X. mednarodnega kongresa "Žena in razvoj" na Bledu, so občino Grosuplje 20. oktobra obiskale predstavnice Mozambika Helene Zefanias in Irie Diane Collaccelenira ter Afriškega nacionalnega kongresa za Južno Afriko Maud Mangosi. Delegacijo, ki jo je vodila članica sveta republike tov. Mara Rupena, je sprejel tudi predsednik skupščine občine Janez Lesjak. Po obisku muzeja Louisa Adamiča so si gostje ogledale tovarno Rašico v Šentvidu pri Stični, kjer so se posebej zanimale za proizvodni proces, samoupravljanje, izobraževanje ob delu, varstvo otrok ter ostale probleme zaposlenih žensk, osnovno šolo in zavod za revmatične in srčne rekonvalescente. KULTURNI STIKI S PORABSKIMI SLOVENCI :==: Ženski pevski zbor iz Zgornjega Senika na Madžarskem je že šest let reden gost Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je zato v svoj program kulturnega sodelovanja s Porabskimi Slovenci, poleg folklorne skupine iz Beltincev v Prekmurju, ki jo s Slovenci iz Zgornjega Senika veže že trajnejše sodelovanje, vključila tudi gostovanje moškega pevskega zbora iz Šentvida pri Stični ter dekliškega okteta iz Grosupljega. Zbora sta bila 5. in 6. novembra gosta domačinov in pevcev iz Zgornjega Senika. Nastop obeh pevskih zborov je bil vključen v program proslave v počastitev 60. obletnice oktobrske revolucije, ki je bila v prenovljenem kulturnem domu v Zgornjem Seniku in sta požela veliko priznanja. Na pogovorih z najvišjimi uradnimi predstavniki občine Spodnji Senik je Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije zastopal prof. Radovan Gobec, Skupščino občine Grosuplje sekretarka Julijana Eršte, Občinsko zvezo kulturno prosvetnih organizacij Grosuplje pa njen predsednik Vladimir Rozman. Izražena je bila obojestranska želja in pripravljenost, da se kulturno sodelovanje s Porabskimi Slovenci še poglobi. RAZSTAVA SLIK V počastitev praznika občine Grosuplje so svoj delež prispevali tudi člani likovne skupine pri zvezi kulturnih organizacij Grosuplje. V avli Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje so 29. oktobra pripravili razstavo svojih slik. Skupina deluje od junija 1976 in se javnosti predstavila s 64 slikami in 7 skulpturami. Skupina šteje 15 članov in jo vodi Hrovat Štefan. Vse ljubitelje likovne umetnosti obveščamo, da se lahko vključijo v likovno skupino. Prijave lahko sporoče po telefonu 78A-017 ali osebno Hrovat Štefanu, Višnja gora. REVIJA "NAŠA OBRAMBA" V VSAKO DRUŽINO Revija "Naša obramba" izhaja enkrat mesečno in v poljudni obliki objavlja pomembna vprašanja s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prinaša vrsto komentarjev, prikazov in orisov najnovejših dosežkov na področju vojaške tehnike pri nas in v svetu, opisov vojaškega poklica in prispevkov o jugoslovanski ljudski armadi. Posreduje izkušnje iz NOB in drugih osvobodilnih gibanj v svetu, kar vse je izhodišče nadaljnjega strokovnega usposabljanja prebivalstva, rezervnih vojaških starešin, pripadnikov teritorialnih enot ter milice, drugih vojaških obveznikov in pripadnikov civilne zaščite. Zaradi tako pomembne vloge revije "Naša obramba" je primerno in koristno, da bi jo imelo sleherno gospodinjstvo v občini. Celoletna naročnina revije znaša 100 dinarjev. Ker pa je svet Skupščine občine Grosuplje za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito sklenil prispevati 40 % cene, bo naročnik dejansko plačal le 60 dinarjev. Akcijo za naročilo "Naše obrambe" vodijo odbori krajevnih skupnosti za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Poverjeniki bodo v ta namen v mesecu decembru obiskali vsa gospodinjstva. Priporočamo naročilo revije "Naša obramba". Šport MLADI TEKMOVALEC IZ GROSUPLJA - ČLAN DRŽAVNE REPREZENTANCE 30. oktobra je v prijateljskem kegljaškem dvoboju v Pragi med reprezentanco čehoslovaške in Jugoslavije prvič nastopil tudi mladi kegljač Matjaž Hočevar iz Grosupljega, čeprav je nastopil skupaj s prekaljenimi reprezentanti in večkratnima rekorderjema in prvakoma Mirom Steržajem in Nikolom Dragošem, je bil z 905 podrtimi keglji med najboljšimi reprezentanti. Zato ne preseneča izjava zveznega kapetana Duje Smoljanoviča, da je Matjaž odlično opravil svoj prvi nastop v državni reprezentanci. Matjaž Hočevar je rojen 25. maja 1960 in se je že kot član ŠŠD "Louis Adamič" Grosuplje aktivno vključil v športno dejavnost na šoli. Bil je dober košarkaš in rokometaš, vendar je že kot osnovnošolec vzljubil kegljaški šport in že takrat pričel nastopati za keglja ški klub Grosuplje. Zaradi izrednih kvalitet so ga kmalu odkrili strokovnjaki in ga 1974. leta pritegnili v kegljaški klub Ljubljana. Od letošnje jeseni pa nastopa za ekipo Slovenija ceste. Prav v tem letu je Matjaž dosegel nekaj odličnih rezultatov: - prvič je nastopil v mladinski in članski državni reprezentanci; - kot član mladinske ekipe je osvojil srebrno medaljo na evropskem prvenstvu v Zagrebu; - na evropskem mladinskem prvenstvu je osvojil 10. mesto in bil najboljši Jugoslovan; - na turnirju v Zrenjaninu zasedel 2. mesto; - izbran je v selekcijo Slovenije za svetovno prvenstvo leta 1978 v Švici. Z dosedanjimi nastopi in dosežki je dokazal, da se razvija v perspektivnega vrhunskega športnika in da je bila pravilna odločitev njegovega očeta - prvega trenerja, da ga že kot pionirja prične načrtno in strokovno vzgajati. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 1977 Zaključene so 12. delavske športne igre občine Grosuplje. Tekmovanj se je ude ležilo **48 tekmovalk in tekmovalcev. Rezultati : 1. Rezultate tekmovanja v streljanju In kegljanju smo že objavili v Naši skup nosti št. 10. 2. ŠAH ekipno (11): 1. Delovno varstveni zavod Ponikve (36,5 točk) 2. Tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje (22 točk) 3. SGP Grosuplje - TOZD KLO I. (21,5 točk) Sodelovali sta tudi dve ekipi iz krajevnih skupnosti, ki sta v skupni uvrstitvi dosegli: KS Podtabor (26 točk) - 2. mesto KS Grosuplje (24 točk) - 3. mesto posamezno: 1. Praznik Ana, Zdravstveni dom Ivančna gorica 2. Lužar Janez, Komunalno podjetje Grosuplje 3. Poljšak Ivan, DVZ Ponikve 3. NAMIZNI TENIS (9 ekip) 1 . SGP Grosuplje - SDS Ml. 2. SGP Grosuplje - SDS II. 3. SGP Grosuplje - TOZD KLO 4. ODBOJKA moški (3) : 1. Osnovna šola I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje 2. Dekliško vzgajal išče Višnja gora 3. Postaja milice Grosuplje ženske (3) : 1. Dekliško vzgajal išče Višnja gora 2. Osnovna šola I. SPUB Toneta Tomšiča Dobrepolje 3- Osnovna šola "Louis Adamič" Grosuplje 5. MALI NOGOMET (8 ekip) 1. IMP Ljubljana - TOZD LSL Ivančna gorica 2. SGP Grosuplje - TOZD KLO 3. Instalacije Grosuplje 6. POKAL ZA MNOŽIČNOST Prehodni pokal za množično udeležbo na letošnjih delavskih športnih igrah je osvojila Osnovna organizacija sindikata SGP Grosuplje - TOZD KLO, drugo do tretje mesto pa si delita 00S IMP Ljubljana - TOZD LSL Ivančna gorica in Tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje. Pokali in diplome bodo podeljeni na seji Občinskega sveta zveze sindikatov Grosuplje dne 6. 12. 1977 ob 13- uri v Družbenem domu Grosuplje. Redakcija zaključena 28. novembra 1977. izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9-1975, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.