Kulturno delo. + Sokoll — narodni brambovcl slovanski. Kjer prodira sokolska misel, tam 86 ni bati, da bi napredoval sovražnik. Jedro sokolstva 80 nauki, ki sta jih oznanovala češka prasokola Fttgaer in dr. Tyrš. Sam vegetarianec je izključeval dr. Tyrs pijančevanje iz sokolskih društer na korist teleanega in dušernega razvoja. Elical je: češka mladina, ostavi zakajene pivnice ia kavarae, obleci si spokoroo oblfko sokolsko, krepčaj B8 y svoj in svojega naroda prospeb, iznebi se grehov, ki k?arijo tvoje zdrarje, tvojo svežost io junaštvo — Važen nauk, ki naj ga uvažoje in izpolnuje tudi sloveuska mladina I •+• ,,Narodna stranka" na Štajer8kem je imela dne 8. t. m. r Celju svo.j glavui zbor. Na zboru se je sklenilo, da bo od^lej ljudsko izobraževalno deio glavua naloga stranke. Poročilo pravi: ,,Mi se moremo opirati samo na izobražene in misleče liudi, zato je za nas ljudsko izobraževaluo delo življenskega pomena. Ne rabimo fanatikov, temveč le samo/aveatnih, mislečih mož. Strauka je priredila raiuolo leto krasno uspei poučni tfčaj ln ga bo ie, ako bodo dana aredstva V odlični meri je sodelovala pri ustaaovitvi Zveze narodnih društev." — Nadalie čitamo v poročilu: Neštetokrat je morala minolo leto strauka zavračati napade ua šole in učiteljst^o, ki so y svoji sirovosti ia hudobni ob.ekljivostt jasno kazali vse nazadnjaštro in protikulturnost klerikalizma. Ninmo jih šteli r rovaš Ijudstvu. teinveč le malošteviluemu sloju ooib, ki bi brez šol in učiteljstva nikoli ne dosegli svojega ugleda. Stranka je zagovarjala stališče, da se naj ljudske šole t smislu naših kmetiških potreb preii8tro)ijo, v ostalem pa je ostala trdoo na stališču, da bodi ljudska šola neodvisna iu daostani v tem oziruveljaven dosedanjišolski takon, 8 katerim je Ijud8tvo popolooma zadovoljoo. Hujskanje proti njerau je le umetno io uamenoraa med uarod zanešt-no. Pač pa bo stranka stremila za tem, daseljudskašola p o d r ž a v i." — V vodstvo stranke so biii izvol.jeui štajerski tovartii Ernst 8 1 a n c, Armin G r d i $ n i k in Ludovik C e r n e j.