GEOLOGIJA 49/2, 347–370, Ljubljana 2006 Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji Origin and chemical composition of thermal and thermomineral waters in Slovenia Andrej LAPANJE Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenija andrej.lapanje@geo-zs.si Ključne besede: Slovenija, termalna voda, termomineralna voda, geokemija Key words: Slovenia, thermal water, thermomineral water, geochemistry Kratka vsebina V ~lanku predstavljam pregled osnovnih geotermi~nih definicij in na~el ter pregled osnovne kemijske sestave termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji. V Sloveniji je do sedaj znanih 51 geotermalnih lokacij s temperaturo vode na povr{ini nad 20°C, na 18 izmed teh lokacij lahko vodo ozna~imo kot termomineralno. Termalna in termomineralna voda se v Sloveniji uporablja predvsem v balneolo{ke namene (toplice), delno pa tudi za ogrevanje v rastlinjakih in za daljinsko ogrevanje. Abstract In this paper a short overview of basic geothermal definitions and principles of geother-my is presented as well as a short overview of sources and chemical composition of thermal and thermomineral water in Slovenia. There are 51 geothermal locations in Slovenia with temperature of water (Tw) more than 20°C, whereas 18 of these are considered to be locations with thermomineral waters. The thermal and thermomineral waters in Slovenia are used predominantly in balneology (spas), although thermal water is used for greenhouses and space heating at several locations. Dosedanje raziskave Izkori{~anje termalnih in termomineralnih vod v zdravili{ke in rekreacijske namene je ‘e zelo dolgo pomembna storitvena dejavnost v Sloveniji. Bolj poglobljeno sistemati~no raziskovanje toplic in mineralnih vrelcev se je pri~elo po letu 1969, ko so Ku{~ar in sod. izdelali {tudijo ’’Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji’’. Glavne izsledke te {tudije je pod podobnim imenom objavil Nosan (1973). Konec sedemdesetih let je @lebnik (1979) v sklopu ’’Karte termalnih in mineralnih vod Slovenije’’ izdelal ’’Kataster termalnih in mineralnih vod Slovenije’’, kjer je zbral poglavitne zna~ilnosti posameznih zajemnih objektov. Ta kataster se je nadalje izpopolnjeval v 80-tih letih prej{njega stoletja (@lebnik, 1988). @lebnik je leta 1987 izdelal tudi prispevek z naslovom ’’Pregled geolo{kih struktur, ki so potencialni nosilci geotermalne energije v Sloveniji’’. V letu 1992 je iz{el podroben pregled geotermi~nih virov v zborniku ’’Mineralne in termalne vode v gospodarstvu in znanosti Slovenije: III. posvet’’ (ur. P. Kralj). Omenimo {e iz~rpna dela Pezdi~a (1991) in Kralja (2001), ki sta raziskovala kemijsko in izotopsko sestavo mineralnih, termalnih in termomineralnih vod v Pomurju. O kemizmu termalnih, mineralnih in termomineralnih voda v Sloveniji sta pisala tudi Kralj P. in Kralj Po. (2000, 2004). Stanje izrabe geotermalnih virov, tako namen kot termalna mo~, se spremlja sistemati~-no po enotni metodologiji Mednarodne geotermalne zveze (International Geothermal Association) od leta 1995 (Ravnik et al., 1995; Kralj & Rajver, 2000; Rajver & Lapanje, 2005). 348 Andrej Lapanje Uvod V pri~ujo~em prispevku so prikazane osnovne geokemijske karakteristike termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji ter osnovna razdelitev geotermalnih virov po tipu geotermalnih sistemov, v katerih nastopajo. V preglednici 3 so zbrani splo-{ni podatki o 122 identificiranih termalnih izvirih ter termalnih in termomineralnih vrtinah iz 51 geotermalnih lokacij (slika 1). V preglednici 4 je prikazanih 106 kemijskih analiz iz 105 odvzemnih objektov na 51 geotermalnih lokacijah. Izbor je bil narejen iz nabora 475 kemijskih analiz termalnih in termomineralnih voda. S pomo~jo enostavnih klasifikacij sem posku{al uvrstiti odkrite vire v skupine po strukturni podobnosti ali podobnosti kemijske sestave vode. S pomo~jo zbranih podatkov sem izpeljal zaklju~ke o njihovem izvoru in sestavi. Namen prispevka je na osnovi arhivskih podatkov prikazati prostorsko porazdelitev in osnovne lastnosti termalnih virov. Kvaliteta podatkov je zelo nehomogena. Virov napak, ki jih ne moremo izklju~iti pri uporabi arhivskih podatkov, je ve~. Na nekaterih odvzemnih objektih je na voljo le po ena kemijska analiza, ki pa ima relativno napako, ve~jo od 5%. Najve~krat je to posledica vzor~evalnih in analiznih napak zaradi izhajanja CO2 ali visoke vsebnosti Na in Cl ionov. Tudi velik ~asovni razpon analiz (od 1929 do 2005) nakazuje uporabo razli~nih vzor~evalnih in analiznih metod. Na kakovost podatkov je nadalje vplivalo tudi vzor~enje, predvsem pri vodah, ki vsebujejo veliko plinskega CO2. V tem primeru prestavlja problem pojav razplinjanja in s tem ~asovno spreminjanje sestave vzor~-evane vode. Uporabljeni arhivski podatki so ve~inoma iz poro~il GeoZS in njegovih pravnih predhodnikov, nekaj pa je zbranih iz objavljenih virov ali pridobljenih neposredno od upraviteljev termalnih virov. Kljub prizadevanju mi vseh podatkov ni uspelo pridobiti. Predvsem manjkajo podatki iz precej{nega {tevila raziskovalnih vrtin, ki jih je podjetje Nafta Geoterm v fazi ekolo{ke sanacije naftno-rudarskih objektov in naprav v SV Sloveniji pripravilo (nastrelilo) za izkori{~anje termalne vode (npr. vrtini Fi-14, Mt-2, itd.), pa tudi iz novej{ih vrtin drugih upraviteljev, npr. v Dobrovniku (Do-3g/05) in Radencih (T-5/03). Osnovne definicije V Evropi se izraz termalna voda uporablja le za vode, ki imajo izvorno temperaturo vi{jo od 20 °C. Vodo s temperaturo v ob-mo~ju od srednje letne temperature zraka + 4 °C do 20 °C imenujemo subtermalna voda. V prispevku obravnavam samo vode s temperaturo nad 20 °C. Kodeks norm za naravno mineralno vodo (Commision du Codex Alimentarius, FAO-UN in WHO, 1983) jo opisuje kot vodo, ki vsebuje ve~ od 1000 mg/l skupnih raztopljenih soli ali vsebuje ve~ od 250 mg/l prostega CO2. Termo-mineralna voda je voda, ki zadostuje obema pogojema. V Sloveniji je trenutno najmanj 51 lokacij, na katerih je dokazan obstoj termalne vode, od tega je na 18 lokacijah voda termomineralna. Klasifikacija termalnih sistemov Geotermalne vire je mogo~e klasificirati glede na vrsto geotermalnih sistemov in pri-dru‘enih rezervoarjev (Hochstein, 1988). Pri tem sklepamo, da je v nizkotempera-turnih virih temperatura ni‘ja od 125 °C, v srednjetemperaturnih sistemih med 125 in 225 °C ter v visokotemperaturnih sistemih nad 225 °C. Termalna in termomineralna voda v Sloveniji izteka bodisi naravno skozi izvire ali umetno iz vrtin iz geotermalnih sistemov tipa 1, 2 ali 3, opisanih na sliki 2. Vodonos-niki v sedimentacijskih bazenih so razviti znotraj klasti~nega zaporedja terciarnih se-dimentov v vzhodni Sloveniji v Mursko-Zal-skem bazenu. V preglednici 3 so predstavniki tega tipa ozna~eni s {tevilko 1. Vodonosniki v podlagi sedimentacijskih bazenov so razviti v metamorfni podlagi in tektonsko-erozijskih ostankih karbonatnih in klasti~nih kamnin paleozojske in mezo-zojske starosti pod terciarnimi sedimenti Mursko-Zalskega bazena. V njih obstajajo manj{i izolirani rezervoarji s slabim napajanjem ali brez obnavljanja. Ta tip vodo-nosnika je razvit tudi v mezozojskih in ke-nozojskih karbonatnih kamninah, kjer so le te prekrite s slabo prepustnimi in nizko prevodnimi paleozojskimi, mezozojskimi ali terciarnimi kamninami ali sedimenti (Obala, Kr{ko-Bre‘i{ko polje, Posavske gube, [ale-{ka dolina). V preglednici 3 so predstavniki tega tipa ozna~eni s {tevilko 2. Le redki so primeri, da je temperatura v tem sistemu vi- Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 349 Sl. 1. Prostorska porazdelitev geotermalnih virov v Sloveniji (glej preglednico 2) Fig. 1. Spatial distribution ob geothermal resoures in Slovenia (see table 2) {ja od 125 °C (v vrtini Ljut-1 je bila na dnu izmerjena temperatura 174 °C). Sistemi toplih izvirov so razviti na prese-~i{~u dveh ali ve~ razpoklinskih sistemov, kjer razpoke segajo v ve~je globine. ^isti sistemi tipa 3 so v naravi redki. Kjer so vo-donosne kamnine prekrite s slabo prepustnimi in slabo prevodnimi paleozojskimi, mezozojskimi ali terciarnimi kamninami in sedimenti, se lahko topli izviri pojavljajo na se~i{~u ve~jega razpoklinskega sistema in neprepustne meje. Najve~ toplih izvirov v Sloveniji je me{anega tipa. V njem voda kro‘i skozi razpoklinske cone, kot v sistemih toplih izvirov, vendar je ogreta, ker je vodonosnik pokrit s sedimenti ali kamninami z ni‘jo termi~no prevodnostjo kot v vodonosnikih v podlagi sedimentacijskih bazenov. Tak geotermalni sistem me{anega tipa je ozna~en kot tip 2,3. Kemijska sestava podzemne vode Kemijska sestava podzemnih vod je v glavnem odvisna od reakcij med kamnino in vodo. Koncentracija glavnih kamninotvor-nih mineralov v vodi je nadzorovana predvsem s temperaturno odvisnimi reakcijami (Ellis, 1970). V sestavi ve~ine podzemnih voda prevladuje omejeno {tevilo glavnih ionov. Kationi so ponavadi Ca2+, Na+,, Mg2+, K+, anioni pa Cl-, HCO3-, SO42-, v primeru antropogenega onesna‘enja tudi NO3-. Nekateri topni elementi so zelo redki, zato je njihova vsebnost v vodi kontrolirana z njihovo razpolo‘ljivostjo (Cl, B, Br, I, NH4, Li, As, Sb in CO2). Podrejeno se pojavljajo ‘elezo, mangan, fluorid, kremenica (SiO2) ter amonij (NH4+). Vsi ostali elementi se obravnavajo kot sledni elementi. V preglednici 4 so zbrani osnovni kemijski parametri termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji in sicer: Tvode, pH, koncentracije Cl, HCO3, SO4, K, Na, Ca, Mg, NH4, F, Br, F, SiO2 ter izra~unani parametri TDS, TNa-K-Ca in TSiO2. Za izra~un in predstavitev vseh parametrov, ki so predstavljeni v tekstu, moramo poznati koncentracije le 8 specij (Na, K, Ca, Mg, SO4, Cl, HCO3 in SiO2). Ker so vsi izra~-unani parametri (D’Amorejevi parametri in 350 Andrej Lapanje Sl. 2. Klasifikacija geotermalnih sistemov in pridru‘enih rezervoarjev (Hochstein, 1988) Fig. 2. Classification of geothermal systems and accompanying reservoirs (Hochstein, 1988) manjše --------1 napajanje Sl. 3. Shematski model nizkotemperaturnega vodonosnika (?z) v sedimentacijskem bazenu (Hochstein, 1988) Fig. 3. Schematic model of the low - temperature aquifer (?z) in sedimetary basin (Hochstein, 1988) Sl. 4. Shematski model nizkotemperaturnega vodonosnika (?z) v podlagi sedimentacijskega bazena (Hochstein, 1988) Fig. 4. Schematic model of the low-temperature aquifer (?z) in basement of the sedimetary basin (Hochstein, 1988) Vrtina B \vrtina C Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 351 Sl. 5. Shematski model nizkotemperaturnega sistema toplih izvirov (Hochstein, 1988) Fig. 5. Schematic model of the low - temperature aquifer warm spring system (Hochstein, 1988) geotermometri) brezdimenzijski in v sorazmerju s koncentracijo ionov, nam ne povejo ni~ o skupni koli~ini raztopljenih snovi. V izvirnih analizah se metodologija dolo~itve su{nega preostanka oz. mineralizacije spreminja in rezultati niso medsebojno primerljivi. Zato sem za vse analize z uporabo programa Aquachem 5.1 (Waterloo Hydrogeo-logic, Inc., 2006) izra~unal koli~ino skupnih raztopljenih snovi (TDS). Tako izra~unan TDS je le ocena su{nega preostanka pri dani temperaturi. Razvoj kemijske sestave vode Voda, ki napaja ve~ino geotermalnih sistemov, je lokalna meteorna voda. Meteorna voda reagira s kamnino ali sedimentom takoj, ko vstopi v nenasi~eno cono in reagira, dokler ne pride v nasi~eno cono. Atmosfera in biosfera sta v splo{nem kisli (npr. naravni CO2 in antropogeni kisli de‘) in oksidacijski (O2, du{ikovi oksidi, ‘veplov dioksid, nitrati, sulfati, itd.). V nasprotju je geosfera bazi~na (karbonati in silikati) in redukcijska (sulfidi, organski ogljik in metan). Tako je podzemna voda medij, ki prena{a kisle, oksidacijske ione v geolo{ko okolje (Stömberg & Ban-wart, 1994). Prevladujo~e reakcije v coni toka podzemne vode so torej kislinsko-ba-zi~ne in redoks reakcije. Primeri kislinsko-bazi~nih reakcij obsegajo raztapljanje karbonatov in prepereva-nje silikatov. Rezultat teh reakcij je poraba kisline ali CO2, dvig pH, pojav alkalnosti v obliki bikarbonata (HCO3-) in spro{~anje alkalnih kationov ter kremenice v raztopino. Te reakcije prevladujejo v za~etnih stopnjah razvoja podzemne vode. Sl. 6. Stömbergov in Banwartov model hidrokemije (1994) Fig. 6. The Stömberg and Banwart model of hydrogeochemistry (1994) MgCO3 + CO2 + H2O - Mg2+ + 2HCO3-2NaAlSi3O8 + 2CO2 + 3H2O - 2Na+ + + 2HCO3- + Al2Si2O5(OH)4 + 4 SiO2 Primeri redoks reakcij obsegajo oksida-cijo pirita in oksidacijo organske snovi ali ogljikovodikov (s splo{no formulo CH2O) s kisikom ali z drugim oksidantom. Ve~ina redoks reakcij proizvede kislino (protone), ki se porabi v nadaljnjih kislinsko-bazi~nih reakcijah. 2FeS„ + 2ELO + 70„ <-> 2Fe2+ + 4SO„2~ + 4H+ Z Z Z 4 CaCO, + CO, + ELO <-> Ca2+ + 2HCO ~ ¦3 Z Z j CELO + 0„ <-> HCO "+ H+ Z Z d 352 Drugi zna~ilni tipi reakcij so tudi ionska izmenjava, npr. kationska izmenjava na mineralih glin ali reakcije raztapljanja, npr. raztapljanje halita. (Na)2-glina +Ca2+ - Ca-glina + 2Na+ NaCl - Na+ + Cl-Vse te reakcije prispevajo v raztopino topljence. Vodonosnik, bogat s kalcijevim karbonatom, izkazuje visok pH, v vodi pa prevladujejo Ca2+ in HCO3-. V podzemni vodi, ki se v vodonosniku za-dr‘uje dolgo ~asa, lahko postanejo pomembne tudi druge reakcije. Z ionsko izmenjavo se kalcij nadome{~a z natrijem. Podtalnica postopoma postaja bolj redukcijska, organski ogljik pri~enja porabljati in reducirati oksidirane specije, kot so Fe3+, Mn4+, nitrat in sulfat v Fe2+, Mn2+, amonij, nitrit in ‘ve-plovodik. Take globoke, redukcijske vode te‘ijo k alkalnosti (redukcijske reakcije porabljajo protone in proizvajajo bikarbonat), so revne z oksidiranimi specijami in imajo v~asih vonj po ‘veplovodiku. Prav tako so lahko bogate z ‘elezom in manganom, ker redukcija nemobilnih oksidov proizvaja mobilne proste ione. Podzemna voda se kdaj pri svoji poti proti iztoku me{a z vodami drugih tipov, kot so morska, formacijska ali diagenetska voda ali sve‘a podzemna voda. Prirojeno vodo, ki se zadr‘uje v porah v sedimentu od ~asa odlaganja, najdemo v globokih delih sedi-mentacijskih vodonosnikov v Mursko-Zal-skem bazenu, kjer je izpiranje porne vode s sve‘o podzemno vodo meteornega izvora zanemarljivo (napajanje je omejeno le na dele vodonosnikov, ki izdanjajo na povr{ino). Geokemijska klasifikacija termalnih in termomineralnih vod Eno izmed najosnovnej{ih klasifikacij (determinacij) kemizma vode prestavlja do-lo~itev hidrokemijskega faciesa (tip vode). V pri~ujo~em ~lanku uporabljam metodologijo, ki jo je razvil {vicarski geolog Jäckli (1970). Tip vode se izra~una tako, da se koncentracije glavnih ionov izrazi v meq/l in transformira v meq% tako, da se za katione upo{teva le ?+, za anione pa le ?-. Vsi parametri, ki ne dosegajo 10 %, so odstranjeni iz poimenovanja. Ioni, ki presegajo mejo 10 %, so urejeni po njihovem dele‘u tako, da prvi Andrej Lapanje del imena predstavljajo kationi, drugega pa anioni. Rezultat je hidrokemijski facies ali tip vode (npr. Ca-Mg-Na-HC03). Glede na njihov relativni delež so komponente označene, kot sledi: > 50 % kationov ali anionov, npr. HCO„, 20-50 % kationov ali anionov, npr. Ca, 10-20 % kationov ali anionov, npr. (Na). Hidrokemijski facies po Jäckliju se piše npr. Ca-Mg-(Na)-HCO.. V kolikor bi hidrokemijski facies določali po standardnem postopku, bi se zgornji primer poenostavil v Ca-Mg-HC03, s tem se seveda poveča preglednost, hkrati pa se zmanjša količina informacije, ki jo nosi poimenovanje. Vsebnost ogljikovega dioksida, ki je glavna sestavina plinov, raztopljenih v termomi-neralnih vodah v Sloveniji, ni bila sistematično določena na vseh lokacijah, prav tako pa se razlikujejo metodologije vzorčevanja in analiziranja C02, zato bi vključitev rezultatov le z nekaterih vzorčnih mest vodila do pristranskega sklepanja. Da bi se temu izognil in obenem poudaril prisotnost raztopljenega C02, sem v preglednici 3 tistim vodam, kjer je pojavljanje C02 značilno, v hidrokemijskem faciesu po Jäckliju dodal oznako /(COJ, kot na primer Ca-Mg-(Na)-HCO„/(CO„). Druga zelo uporabna metoda klasifikacije izvora voda je grafična uporaba DAmo-rejevih parametrov (D’Amore et al., 1983). Značilni diagrami teh parametrov so prikazani na sliki 7. Grafična analiza teh diagramov omogoča hitro ločevanje vod različnega izvora, kot je razvidno s slik 8 in 9. Zbirni diagram DAmorejevih parametrov (slika 9) kaže, da so nekatere vode mešanega tipa, pri čemer izstopajo vzorci z oznakami 17a, 31a, 401 in 42 (mešanje ß in 5) ter 14b (mešanje y in 5), ki so izdvojeni v posebni skupini. V preglednici 2 sem klasificiral zbrane kemijske analize glede na DAmorejev tip vode in glede na tip termalnega sistema, iz katerega izteka posamezna voda. Iz preglednice je razvidno, da v geoter-malnih sistemih tipa 2,3 oziroma 3 popolnoma prevladuje DAmorejev tip ß, značilen za karbonatne vode. Ta prevladuje tudi v primeru geotermalnih sistemov tipa 2, kjer v podlagi sedimentacijskih bazenov nastopajo karbonatne kamnine. V vodnosnikih v sedimentacijskih bazenih (tip 1) prevladuje DAmorejev tip 5, tip ß se tu pojavlja le v vo- Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 353 Preglednica 1. Pregled hidrokemijskih faciesov (tipov vode) za analizirane termalne in termomineralne vode Table 1. Hydrogeochemical facies (water type) for analyised thermal and thermomineral waters Hidrokemijski facies Hidrokemijski facies (Jäckli) [t. 1 1 Ca-Mg-HC03 Ca-Mg-(Na)-HCO 3 Ca-Mg-(Na)-HCOV(COJ ----------3 2' Ca-Mg-(Na)-HCO„-(SO.) ----------^ 4' Ca-Mg-HCO3 Ca-Mg-HC03 Ca-Mg-HCO„-(SO.) ------ -----------3 4' Ca-Mg-HCO„-(SO.) -----------3 4' 1 1 2 7 18 5 5 39 2 Ca-Mg-HCO-SOa 3 4 Ca-Mg-HCOg-S 04 Ca-Mg-HCO-SOa -----------3 4 3 1 4 3 Ca-Mg-Na-HC03 Ca-Mg-Na-HCO3 Ca-Mg-Na-HCO„/(CO„) -----------3' 2' 1 1 2 4 Mg-Ca-HC03 Mg-Ca-(Na)-HCO„-(SO.) ----------^ 4' Mg-Ca-HCO3 Mg-Ca-HC03 Mg-Ca-HCO„-(SO,) ---- -----------3 4/ 1 5 2 2 10 5 Mg-Na-Ca-HCO 3 Mg-Na-Ca-HC(X/(COn) ---- -----------3 2' 1 1 6 Mg-Na-HCO„-SO, 3 4 Mg-Na-(Ca)-HCO„-SO,/(CO„) ----------^ 41 2' 1 1 7 Na-Ca-Cl Na-Ca-(Mg)-Cl-(HCO„)-(SO,) ------ ----- 3' 4' 1 1 8 Na-Ca-HC03 Na-Ca-(Mg)-HCO 3 Na-Ca-(Mg)-HCO„/(CO„) 1 2 3 9 Na-Ca-Mg-HC03 Na-Ca-Mg-HCO 1 1 10 Na-Cl Na-(Ca)-(Mg)-Cl Na-(Ca)-CI/(CO 2) Na-Cl/(C02) 2 1 2 5 11 Na-Cl-HC03 Na-Cl-HCO 3 Na-Cl-HCO „/(CO,) ------ ----- 3' 2' 1 2 3 12 Na-HC03 Na-(Ca)-(Mg)-HCO„/(CO„) ------ -----------31 2' Na-(Ca)-HCO Na-(Ca)-HCO-(CiyYCOJ Na-(Ca)-HCO„/(CO„) Na-(K)-HCO„/(CO„) ---------- ----------------3> 2' Na-HCO3 Na-HC03-(ClV(CO„) Na-HC03-(SO,V(ClV(CO„) ---------- -------------------- 4' >< 2' Na-HCOV(COJ ------ ----------3 2' 1 1 2 5 1 6 6 1 7 30 13 Na-HC03-Cl Na-HCO3-Cl Na-HCO„-Cl/(CO„) ------ ----------3 2' 2 1 3 14 Na-HCO„-SO, 3 4 Na-HCO„-SO,/(CO„) ------ ----------3 4' 2' 1 1 15 Na-Mg-Ca-HC03 Na-Mg-Ca-HCO3 1 1 16 Na-SO,-HCO„-Cl 4 3 Na-SO,-HCO„-Cl/(CO„) ------ 4 3 2' 1 1 SKUPAJ 106 106 354 Andrej Lapanje Sl. 7. Zna~ilni diagrami D’Amorejevih parametrov za posamezne glavne tipe vod (D’Amore et al., 1983) Fig. 7. Characteristic diagrams of the D’Amore parameters for several main water types (D’Amore et al., 1983) Sl. 8. Prikaz diskriminacije vode razli~nega izvora v Banovcih. Vrtini Ve-1 in Ve-3 zajemata vodo iz ene formacije, medtem ko vrtina Ve-2 zajema vodo iz druge. Fig. 8. Example of discrimination of water with different sources in Banovci. Wells Ve-1 and Ve-3 yield water from one formation, the well Ve-2 yield water from another. donosnikih blizu povr{ine. Voda z oznako ? se pojavlja v geotermalnih sistemih tipa 1 in 2, in sicer v omejenih vodonosnikih s slabim napajanjem ali brez njega ter z dolgim zadr‘evalnim ~asom. Voda tega tipa se pojavlja tudi v vodonosnikih na obalnem ob- močju, kjer prihaja do mešanja z morsko vodo. Vode mešanega tipa ß-S so prisotne na širšem območju Radencev, kjer se kemijska sestava vode spreminja z globino in oddaljenostjo od napajalnega območja, in v Rogaški Slatini. Edina voda mešanega tipa y-5 je Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 355 D'Amorejevi tipi vode a ß Y 5 ß-5 y-5 E 1 - 4 4 33 3 - 44 2 - 12 3 4 1 - 20 2,3 - 27 - - 1 28 3 - 14 - - - - 14 E - 57 7 37 4 1 106 Fig. 9. D’Amore parameters diagram of chemical analyses from table 4 Sl. 9. Diagram D’Amorejevih parametrov, sestavljen iz kemijskih analiz iz preglednice 4 Preglednica 2. D’Amorejevi tipi vod v odvisnosti od tipa geotermalnega sistema Table 2. D’Amore water type in relation to geothermal system type identificirana v Izoli, kjer se v vrtini me{ata spodnja visoko mineralizirana voda in pri-povr{inska Ca-Mg-HCO3 voda. Tretja mo‘nost razlo~evanja izvora voda je uporaba geotermometrov. To so empi-ri~no dolo~eni odnosi med temperaturo in topnostjo dolo~ene kemijske specije v vodi. Kemijske reakcije so v splo{nem po~asnej{e pri ni‘ji temperaturi in koncentracije raztopljene kremenice, natrija, kalija in kalcija so relativno stalne, tudi ko se voda ohlaja na poti proti povr{ju, zato jih lahko uporabimo za ocenjevanje temperature v geo-termalnem sistemu. Na osnovi opazovanj je bilo ugotovljeno, da se topnost nekaterih specij pri ohlajevanju spreminja zelo po~asi, zato je bilo predpostavljeno, da koncentracija odra‘a topnost dolo~ene snovi v vodi pri temperaturi primarnega vodonosnika. Najbolj uporabljena geotermometra v niz-kotemperaturnih sistemih, kot jih poznamo v Sloveniji, sta SiO2 (kremen) (Fournier, 1977) in Na-K-Ca (Fournier in Truesdell, 1973) geotermometra, obstaja pa seveda veliko drugih. Kemijski indikatorji temperature pod povr{jem so pogosto uporabljeni napa~no (White, 1970), saj lahko obstaja neskladje med predpostavkami in resni~nimi pogoji znotraj rezervoarja. Da se izognemo o~itnim napakam, moramo razumeti osnovne predpostavke. Te v splo{nem obsegajo: 1) temperaturno odvisne reakcije z zadostno zalogo zahtevanih kemijskih specij v vodonosniku; 2) ravnovesje med kamnino in vodo za specifi~no mineralno sestavo pri primarni temperaturi termalnega rezervoarja; 3) hiter tok vode iz primarnega rezervoarja proti povr{ini; 4) zanemarljive reakcije pri ohlajanju (nizka reakcijska hitrost), tako da se ohrani rezervoarska sestava; in 5) odsotnost me{anja z drugimi vodami. V Sloveniji le redkokateri geotermometer podaja realno oceno primarne temperature v geotermalnih sistemih, {e najbolje kremenov geotermometer v karbonatnih geoter-malnih sistemih. Kljub temu uporaba kombinacije razli~nih geotermometrov omogo~a lo~evanje voda in pomaga pri interpretaciji izvora in razvoja kemijske sestave vode, kar 356 Andrej Lapanje Sl. 10. Izra~unane vrednosti SiO2 (kremen) in Na-K-Ca geotermometra Fig. 10. Calculated SiO2 (quartz) and Na-K-Ca geothermometer values Sl. 11. Korelacija med temperaturo vode na povr{ju in izra~unano vrednostjo kremenovega geotermometra Fig.11. Correlation between water temperature at the surface and calculated quartz geothermometer value Sl. 12. Piperjev diagram termalnih in termomineralnih voda v Sloveniji glede na tip vode po D’Amoreju Fig.12. Piper plot of thermal and thermomineral waters v Slovenia according to D’Amore Na-i-K lifo J Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 357 je opisal ‘e Veseli~ (1980). Na sliki 10 je prikazana korelacija med vrednostmi SiO2 in Na-K-Ca geotermometroma v odvisnosti od tipa vode po D’Amoreju. Na sliki 11 pa je predstavljen odnos med temperaturo vode, merjeno na ustju vrtine, in temperaturo kre-menovega geotermometra. Primerjava Piperjevih diagramov s slik 12 in 13 ka‘e, da na kemijsko sestavo vode bolj vpliva litolo{ka sestava vodonosnika kot pa vrsta geotermalnega sistema. Na grafu odnosa Na in Cl ionov v vodi (slika 14) je razvidno, da najvi{jo vsebnost izkazujejo vode Y tipa, ki jim sledi 5 ter nato ß z najmanj{o Sl. 13. Piperjev diagram termalnih in termomineralnih voda v Sloveniji glede na tip geotermalnega sistema po Hochsteinu Fig. 13. Piper plot of thermal and thermomineral waters v Slovenia according to Hochstein geothermal system type Sl. 14. Diagram vsebnosti Na+ in Cl- ionov v vodi Fig. 14. Concentration of Na+ in Cl- ions in water 358 Andrej Lapanje vsebnostjo. Zagotovo poleg kemijske sestave vodonosnih kamnin graf odseva tudi ~as zadr‘evanja podzemne vode v vodonosniku, oziroma za vode visoke slanosti odsotnost napajanja (v primeru Mursko-Zalskega bazena) ali prisotnost morske vode (v primeru obalnega podro~ja). Zaklju~ek V Sloveniji v splo{nem lo~imo naslednje tipe termalnih in termomineralnih vod: 1 Najobi~ajnej{a tipa vode Ca-Mg-HCO3 ali Mg-Ca-HCO3 sta vezana na karbonatne sedimentne kamnine. Ta voda je meteornega izvora. De‘evnica ponika pod povr{je in se razvija v karbonatnih (apnen~astih ali dolomitnih) vodonos-nikih. Napajanje vzdr‘uje sistem dotok – iztok, ~e je izkori{~anje vode v mejah naravnega pretoka. Ca-Mg-HCO3-SO4 podtip se pojavlja na treh lokacijah (Laj{e, Trbovlje, Bo‘akovo pri Metliki), najverjetneje zaradi vpliva voda, ki so v stiku s terciarnimi klasti~nimi sedi-menti, ali zaradi prisotnosti anhidrita v vodonosniku. 2 Drugi tip vode je evolucijski in se pojavlja v klasti~nih sedimentnih kamninah (prodih, peskih in pe{~enjakih) znotraj Mursko-Zalskega bazena. Kemijska sestava vode se spreminja z oddaljenostjo od obmo~ja napajanja in z globino. V plitvej{ih delih je voda naj-ve~krat obi~ajna karbonatna voda Ca-Mg-HCO3, ki nato prehaja preko razli~-nih prehodnih tipov (Ca-Mg-Na-HCO3, Mg-Na-Ca-HCO3, Mg-Na-HCO3, Na-Ca-HCO3, Na-Mg-Ca-HCO3, Na-Ca-Mg-HCO3) v Na-HCO3 tip vode. Kemijska sestava vode se spreminja zaradi preperevanja glinencev in zna~ilnih interakcij med vodo in prikamnino. Ena pomembnej{ih je zagotovo ionska izmenjava Ca2+ in Na+ na mineralih glin. Voda ponekod vsebuje tudi zna~ilno koli~ino raztopljenega CO2, ~igar izvor je detajlno preu~il Pezdi~ (1991). 3 Evolucijska voda se v distalnih delih Mursko-Zalskega sedimentacijskega bazena in v njegovi podlagi, kjer je napajanje s povr{ine zelo omejeno, me{a s prirojeno porno vodo tipa Na-Cl. V teh vodah se pojavljajo tudi sledovi nafte in plina. Me{ane vode so Na-HCO3-Cl ali Na-Cl-HCO3 tipa. 4 ^etrti tip vode z Na-Cl hidrokemijskim faciesom nastopa na Obali. Z uporabo enostavnega me{alnega razmerja je bilo dokazano, da je dele‘ morske vode vsaj 1/3 (Bren~i~, 1994). Zaradi intenzivnih redukcijskih pogojev v vodonos-niku je prisoten ‘veplovodik. 5 Poleg na{tetih obstojajo tudi ’’ekso-ti~ni’’ tipi voda, ki so zgolj lokalni: Na-SO4-HCO3-Cl v slabo prepustnih miocenskih klasti~nih kamninah v vrtini [OM-1/88, Na-Ca-Cl (me{a-nje spodnjega visokomineraliziranega Na-Cl vodonosnika in pripovr{inske-ga Ca-Mg-HCO3 vodonosnika) v Izoli ter izolirani vodnonosniki Roga{ke Slatine, kjer prevladujejo tufi in dolomiti. V plitvih delih prevladuje voda Mg-Na-HCO3-SO4 tipa, v ve~ji globini pa je bila v dolomitiziranem tufu in dolomitu odkrita voda Na-HCO3-SO4 tipa. Conclusions In Slovenia generally exist the following types or hydrochemical facies of thermal and thermomineral water: 1 Most common is the carbonate type of water Ca-Mg-HCO3 or Mg-Ca-HCO3; this type of water is evidently of meteoric origin. Rain water from precipitation sinks in ground and evolves in dolomite and limestone aquifers. Recharge sustains the system if the yield is within the limit of natural flow. The Ca-Mg-HCO3-SO4 subtype occurs on three locations in Slovenia (Laj{e, Trbovlje, Bo‘akovo pri Metliki) probably due to influence of Tertiary clastic sediments or gypsum intercalations within aquifer. 2 Second type of water is the evolutionary water type that occurs in gravels, sands and sandstones within the Mura-Zala basin. Chemical composition of water is changing with distance from the recharge area and depth. In the shallower parts water is dominantly Ca-Mg-HCO3 which evolves into Na-HCO3 water type through transitional water types (Ca-Mg-Na-HCO3, Mg-Na-Ca-HCO3, Mg-Na-HCO3, Na-Ca-HCO3, Na-Mg-Ca-HCO3, Na-Ca-Mg-HCO3). Chemical composition changes due to weathering of sodium plagioclase and significant water-rock interaction. One Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 359 of most important is Ca2+ and Na+ ion exchange reaction on clay minerals. This type of water contains a significant amount of dissolved CO2, which origin is studied in detail by Pezdi~ (1991). 3 Evolutionary water in the distal parts of Mura-Zala sedimentary basin and its basement, where limited or no recharge of meteorical water is observed, is mixed with connate pore water of Na-Cl water type. Oil and gas is present in traces. Mixed water are of Na-HCO3-Cl or Na- Cl-HCO3 water type. 4 The fourth type of water (Na-Cl water type) of different origin than connate pore water has been found in Coastal region. With the use of simple mixing proportion it was proved that the sea water share is as high as 1/3 (Bren~i~, 1994). Because of intensive reduction conditions hydrogen sulphide is present in the aquifer. 5 Beside the listed also ’’exotic’’ types of waters exist, but their range is only local: e.g. Na-SO4-HCO3-Cl in the low permeability Miocene clastic rocks in [OM-1/88 well, Na-Ca-Cl (mixing of high-mineralized Na-Cl and subsurface low-mineralized Ca-Mg-HCO3 aquifer) in Izola and isolated aquifer of Roga{ka Slatina where tuffs and dolomites are present. In shallower layers Mg-Na-HCO3-SO4 hydrochemical facies prevails, whereas in depths Na-HCO3-SO4 waters are found in layers of dolomitized tuff and dolomite. Zahvala Za pomo~ pri pripravi ~lanka se zahvaljujem Simonu Mozeti~u za oblikovanje slik, {e posebej pa Nini Rman za pomo~ pri obdelavi podatkov. Literatura - References Bren~i~, M. 1994: Hidrokemijska interpretacija vod v vrtini Lu-1/94. 14 str., Ljubljana. Commission du Codex Alimentarius, 1983: Normes Codex Pour les Eaux Minérales Natu-relles.Commision du Codex Alimentarius Vol. XII, Programme mixte FAO/OMS sur les normes alimentaires (CAC(VOL. XII, 1st edn). – Rome : Organisation des Nations Unies pour l’alimenta-tion et l’agriculture (FAO)/ Organisation mondia-le de la santé (WHO). D’Amore, F. , Scandiffio, G., & Panichi, C. 1983: Some Observation on the Chemical Classi- fication of Ground Water. – Geothermics, 12/2-3, 141 – 148. Ellis, A.J. 1970: Quantitative Interpretation of Chemical Characteristics of Hydrothermal Systems. (v:) E. Barbier (ur.): Proceedings of the U.N. Symposium on the Development and Utilization of Geothermal Resources – Pisa. Geothermics, special issue 2/2, part 1, 516 – 528. Fournier, R.O. 1977: Chemical Geothermo-meters and Mixing Models for Geothermal Systems. –Geothermics, 5/1-4, 41 – 50. Fournier, R.O. 1981: Application of Water Geochemistry to Geothermal Exploration and Reservoir Engineering in Geothermal Systems; Principles and Case Studies (eds. L.J.P. Muffler and L. Rybach), 109 – 117, John Wiley. Fournier, R.O. & Truesdell, A.H. 1973: An empirical Na-K-Ca Geothermometer for Natural Waters. – Geochimica et Cosmochimica acta, 37, 1255 – 1275. Jäckli, H. 1970: Kriterien zur Klassifikation von Grundwasservorkommen. – Eclogae Geol. Helv., 63/2, 389 – 434. Hochstein, P.M. 1988: Assessment and Modelling of Geothermal Reservoirs (Small Utilization Schemes). – Geothermics, 17/1, 15 – 49. Kralj, P. 2001: Das Thermalwasser-System des Mur-Beckens in Nordost-Slowenien. Mitteilungen zur Ingenieurgeologie und Hydrogeologie, 81, 82 S. Lehrstuhl für Ingenieurgeologie und Hydrogeologie der RWTH Aachen. Kralj, P. 2004: Trace elements in medium-temperature (40-80°C) thermal waters from the Mura basin (North-Eastern Slovenia). – Environmental Geology, 46/5, 622 – 629. Kralj, Po. 2004: Chemical composition of low temperature (<20-40°C) thermal waters in Slovenia. – Environmental Geology, 46/5, 635 – 642. Kralj, P. & Rajver, D. 2000: State-of-art of geothermal energy use in Slovenia. Proceedings of the World Geothermal Congress, 2000 / International Geothermal Association. – Kyushu-Japan : International Geothermal Association, 267 – 275. Kralj, P. & Kralj, Po. 2000: Thermal and mineral waters in north-eastern Slovenia. – Environmental geology, 39/5, 488 – 500. Ku{~er, D., Nosan, A., @lebnik, L., & Ka-stelic, I. 1969: Termalne in mineralne vode SR Slovenije. 117 str., FNT, In{titut za Geologijo, Ljubljana. Nosan, A. 1973: Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji. – Geologija, 16, 5-81. Pezdi~, J. 1991: Izotopi v termo-mineralnih vodnih sistemih. Disertacija, 157 str., Univerza v Ljubljani, FNT – Montanistika, Ljubljana. Rajver, D., Ravnik, D., @lebnik, L. & ^e-bulj, A. 1995: Utilization of geothermal energy in Slovenia. (v:) Proceedings of the World Geother-mal Congress, 1995 / International Geothermal Association. – Auckland-New Zealand : International Geothermal Association, 1, 321 – 326. Rajver, D. & Lapanje, A. 2005: The current status of geothermal energy use and development in Slovenia. (v:) Proceedings of the World Geo-thermal Congress, 2005, International Geother-mal Association. – Antalya-Turkey : International Geothermal Association, 24 – 29. Ravnik, D. 1991: Geotermi~ne raziskave v Sloveniji. – Geologija, 34, 265 – 303. Stömberg, B. & Banwart, S. 1994: Kinetic modelling of geochemical processes at the Aitik 360 Andrej Lapanje mining waste rock site in Northern Sweden. – Applied Geochemistry, 9/5, 583 – 595. Veseli~, M. 1980: Vpliv hidrolo{ke sredine na uporabnost Na-K-Ca in SiO2 geotermometrov. – Portoro‘ : 6. jugoslovanski simpozij hidrolo{ke in in‘enirske geologije, 1, 391-400. @lebnik, L. 1979: Letno poro~ilo; Karta termalnih in mineralnih vod Slovenije v merilu 1 : 200.000 (III. faza). Arhiv GeoZS, Ljubljana. @lebnik, L. 1987: Pregled geolo{kih struktur, ki so potencialni nosilci geotermalne energije v Sloveniji. (v:) T. Jan~i} (ur.), Problematika istra-‘ivanja resursa geotermalne energije sa posebnim osvrtom na mesto i ulogu geofizi~kih metoda ispi- tivanja. – Beograd : Zbornik Komiteta za geofiziku, 113 – 133. @lebnik, L. 1988: Poro~ilo o zbiranju podatkov o nahajali{~ih in pojavih mineralnih vod v SR Sloveniji, II. faza. Arhiv GeoZS, Ljubljana. Waterloo Hydrogeologic, Inc. 2006: programski paket Aquachem 5.1., Waterloo, Kanada. White, D.E. 1970: Geochemistry Applied to the Discovery, Evaluation and Exploitation of Geothermal Energy Resources. (v:) E. Barbier (ur.): Proceedings of the U.N. Symposium on the Development and Utilization of Geothermal Resources – Pisa. Geothermics, special issue 2/1, 58–80. Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 361 Preglednica 3. Osnovne karakterisitike geotermalnih virov in objektov v Sloveniji Table 3. Basic characteristics of geothermal resources and objects in Slovenia Indeksi Indeks2 Geotermalni vir ime objekta gl. vrtine zajeti odseki litologija vodonosnika 1 la 1 Banovci vrtina Ve-1/57 2153.5 1252 - 2065 pesek, pe{~enjak (M , M 1,2) la 2 Banovci vrtina Ve-1/57 2153.5 1252 - 1363 pesek (M 2) lb Banovci vrtina Ve-2/57 2015.24 1175 - 1651 pesek, pe{~enjak (M 1,2) le Banovci vrtina Ve-3/91 1481.35 1111 - 1467 pesek, pe{~enjak (M 1,2) 2 2a Benedikt v Sl. Goricah vrtina Be-2/04 1857.3 823.3 - 1855.9 blestnik z vlo‘ki dolomitnega marmorja (Pz) 3 3a Bled izvir Grand hotel Toplice - - dolomit (T21) 3b Bled vrtina T-9/67 588 456 - 588 dolomit (T 1) 3c Bled vrtina T-10/74 85 79 - 85 dolomit (T 1) 4 4a Bo‘akovo pri Metliki vrtina MET-1/04 841 220 - 350 apnenec (J 2,3) 5 5a Bu{e~a vas Klunove toplice - - apnenec, dolomit (T, J) 5b Bu{e~a vas izviri ob reki Krki - - apnenec, dolomit (T, J) 6 6a Cerkno vrtina Ce-2/95 2004 846 - 2004 apnenec, podrejeno dolomit (J ) 7 7a Curnovec vrtina TB-3/89 370 248 - 345 dolomit (T ) 8 8a Čatež ob Savi izvir Peri{~e - - biokalkarenit (M) 8b Čatež ob Savi vrtina K-1/69 338 296 - 338 dolomit (T ), biokalkarenit (M ) 8c Čatež ob Savi vrtina V-3/69 402 258 - 402 dolomit (T ), biokalkarenit (M ) 8č Čatež ob Savi vrtina V-10/71 573 308 - 573 dolomit, apnenec (T , J) 8d Čatež ob Savi vrtina V-12/72 463.6 321 - 433 dolomit, apnenec (T , J) 8e Čatež ob Savi vrtina V-14/72 291 195 - 291 dolomit, apnenec (T , J) 8f Čatež ob Savi vrtina V-15/88 400.2 274 - 400 dolomit, apnenec (T , J) 8g Čatež ob Savi vrtina V-16/97 370 n.p. dolomit, apnenec (T , J) 8h Čatež ob Savi vrtina V-17/97 370 n.p. dolomit, apnenec (T , J) 9 9a Dankove i vrtina DAN-1/78 1303 1260 - 1264 peščeniak (M) 9b Dankove i vrtina DAN-3/90 1396 1301.66 - 1315.5 konglomerat, pe{~enjak (M4) 10 10a Dobova vrtina AFP-1/95 700 551 - 676 dolomit, apnenec (T , J) 11 11a Dobrna staro zajetje (vodnjak) - - apnenec (T3) lib Dobrna vrtina V-8/76 531 489 - 531 apnenec (T ) 12 12a Dobrovnik vrtina Do-1/67 3139 1028.5 - 1591 pesek, pe{~enjak (Pl, M ) 12b Dobrovnik vrtina Do-3g/05 1580 600 - 1580 pesek, melj (Pl, M ) 13 13a Dolenjske toplice izvir Dolenjske top. - - jurski apnenec (J) 13b Dolenjske toplice vrtina V-1/78 15.80 3.5 - 15.8 jurski apnenec (J) 13c Dolenjske toplice vrtina ZV-2/91 51 12 - 51 jurski apnenec (J) 13Č Dolenjske toplice vrtina V-8/76 1000 150 - 1000 dolomit (T3), apnenec (J1), apnenec, dolomit (K) 13d Dolenjske toplice vrtina V-9/78 460 n.p. dolomit, apnenec, bre~a, konglomerat (J) 14 14a Izola-morje podmorski izviri - - apnenec (Pg, K ) 14b Izola vrtina LIV-1/02 500 160 - 500 apnenec (Pg, K ) 15 15a Jakobski dol vrtina [OM-1/88 1100 842 - 947 meljevec, pe{~enjak, konglomerat (M ) 16 16a Janežovci vrtina Jan-1/04 824 609 - 816 pesek, melj, prod (Pl, M 2) 17 17a Jan‘ev vrh vrtina [-6/83 300 198.5 - 295.5 pesek, melj (M ) 18 18a Jezero pri Dru‘inski vasi vrtina V-3/68 233 11 - 233 dolomit (T2,3) 18b Jezero pri Dru‘inski vasi vrtina V-4/68 155 70 - 155 dolomit (T2,3) 19 19a Klevevž izvir Toplica - - dolomit (T 2+3) 20 20a Kopačnica izvir Topli~ar - - dolomit (T 2+3) 20b Kopačnica vrtina TOP-1/05 465 415 - 465 dolomit (T 2+3) 21 21a Kostanjevica na Krki izvir Pod jel{o - - apnenec (J ) 21b Kostanjevica na Krki izvir Topli~nik - - apnenec (J ) 21c Kostanjevica na Krki vrtina V-1/71 192 2.8 - 191 apnenec (J ), dolomit (T) 21c Kostanjevica na Krki vrtina SI-1/86 800 635 - 800 apnenec (J ) 21d Kostanjevica ob Krki vrtina V-6/72 45 13 - 38 apnenec (J ) 22 22a Kotrede‘ - Toplice topli izvir - - dolomit (T 1) 22b Kotrede‘ - Toplice topli izvir v jami Kotrede‘ 148 - dolomit (T31) 22c Kotrede‘ - Toplice vrtina KT-1/97 424.5 102.9 - 424.5 dolomit (T 1) 23 23a Laj{e pri Velenju vrtina PD-10/83 196 183 - 196 apnenec (T ) 23b Laj{e pri Velenju vrtina TVD-10/86 n.p. n.p. apnenec (T ) 24 24a Laško star termalni izvir - - dolomit (T 1) 24b Laško vrtina V-4/67 265 63 - 107 dolomit (T 1) 24c Laško vrtina L-1/95 119 55 - 85 dolomit (T 1) 24c Laško vrtina K-2/95 100 62 - 94 dolomit (T 1) 25 25a Lendava vrtina Le-1g/97 1608 735 - 1575 pesek, pe{~enjak (M 1,2) 25b Lendava vrtina Le-2g/94 1504 813 - 1493 pesek, pe{~enjak (M 1,2) 26 26a Lendava - Peti{ovci vrtina Pt-74/50 1740.5 700.5 - 1107 pesek, pe{~enjak (M 1,2) 26b Lendava - Peti{ovci vrtina Pt-20/49/65 1495.3 817 - 1119 pesek, pe{~enjak (M 1,2) 27 27a Ljutomer vrtina LJUT-1/88 4048 4013 - 4030 dolomitna breča (T) 28 28a Lucija vrtina Lu - 1/94 801 290 - 801 apnenec (Pg, K2) 29 29a Maribor vrtina MB-1/90 1331.5 644 - 1271 metamorfne kamnine (Pz) 29b Maribor vrtina MB-2/91 1598 493 - 1578 metamorfne kamnine (Pz) 29c Maribor vrtina MB-3/91 1603 505 - 1585 metamorfne kamnine (Pz) 29c Maribor vrtina MB-4/92 1590.5 502 - 1579 metamorfne kamnine (Pz) 29d Maribor vrtina MB-5/94 860 406 - 819 metamorfne kamnine (Pz) 29e Maribor vrtina MB-6/94 1500 497 - 1500 metamorfne kamnine (Pz) 362 Andrej Lapanje Indeksi Indeks2 Geotermalni vir ime objekta gl. vrtine zajeti odseki litologija vodonosnika 30 30a Medijske toplice izvir v zunanjem bazenu - - dolomit (T2) 3 Ob Medijske toplice jamski izvir - - dolomit (T ) 30c Medijske toplice stranski izvir - - dolomit (T ) 30č Medijske toplice vrtina V-1/79 400 88.5 - 400 dolomit (T ) 30d Medijske toplice vrtina V-2/79 110 10 - 110 dolomit (T ) 30e Medijske toplice vrtina V-3/84 803 286.5 - 803 dolomit (T 1,2), dolomit, pe{~enjak (T ) 31 31a Mislinjska Dobrava vrtina MD-1/05 1261 1033 - 1260 dolomitni konglomerat in bre~a (M ?) 32 32a Moravci v Slovenskih Goricah vrtina Mo-1/58/73 2273 845 - 1119 pesek (M72) 33 33a Moravske toplice vrtina Mt-1/60 1417 1115 - 1234 pesek, pe{~enjak (M , M 1) 33b Moravske toplice vrtina Mt-4/74 1467 1185 - 1262 peščeniak (M ) 33c Moravske toplice vrtina Mt-5/82 1713 1097 - 1256 pesek, pe{~enjak (M , M 1) 33Č Moravske toplice vrtina Mt-6/83 987 720 - 974 pesek (M 1,2) 33d Moravske toplice vrtina Mt-7/93 1363 933 - 1363 pesek (M 1,2) 33e Moravske toplice vrtina Mt-8g/05 1257 600 - 900 pesek (Pl, M 1,2) 34 34a Murska Sobota vrtina SOB-1/87 870 557 - 856 pesek (Pl, M 1,2) 34b Murska Sobota vrtina SOB-2/88 856 601 - 848 pesek (Pl, M 1,2) 35 35a Pečarovci vrtina PEČ-1/91 2001.3 1905.9 -1976.8 dolomit, dolomitna bre~a (T) 36 36a Podčetrtek vrtina V-1/65 274 25 - 187 dolomit (T 1) 36b Podčetrtek vrtina V-3/65 137 50 - 137 dolomit (T 1) 36c Podčetrtek vrtina K-1/67 80 28.6.1980 dolomit (T 1) 36č Podčetrtek vrtina K-2/70 101 36.5 - 74.4 dolomit (T 1) 36d Podčetrtek vrtina V-3/76 350 189 - 285 dolomit (T 1) 36e Podčetrtek vrtina V-4/84 500 272 - 452 dolomit (T 1) 37 37a Podgorje pri Apa~ah vrtina PDG-1/87 350 50 - 313 peščenjak (M4) 38 38a Portorož vrtina HV -1/94 705 275 - 705 apnenec (Pg, K ) 39 39a Ptuj vrtina P-1/73 1104 895 - 1064 prod, pesek (Pl) 39b Ptuj vrtina P-2/88 1058 838 - 1053 prod, pesek (Pl) 39c Ptuj vrtina P-3/05 1591 1195.5 -1571.5 pe{~en melj, pesek (M72) 40 40a Radenci -Bora~eva vodnjak V-A 159.6 134.4 - 154.2 pesek, melj (Pl) 40b Radenci vodnjak V-D 188.2 153 - 178 pesek, melj (Pl) 40c Radenci vodnjak V-E 147 115 - 147 pesek, melj (Pl) 40č Radenci vodnjak V-H 195 170 - 189 pesek, melj (Pl) 40d Radenci - Turjanci vodnjak V-T 155 126 - 152 pesek, melj (Pl) 40e Radenci vodnjak V-U 161 145.6 - 157.2 pesek, melj (Pl) 4 Of Radenci vodnjak V-Y 94.5 81.6 - 86.5 pesek, melj (Pl) 40g Radenci vodnjak V-Z 181 150.75 - 178 pesek, melj (Pl) 40h Radenci vrtina V49 350 --'. - _'"¦"¦ pesek, melj (Pl) 40i Radenci vrtina V50 330 284 - 303 pesek, melj (Pl) 40i Radenci vrtina V57 426 163.6 - 181.3 pesek, melj (Pl) 40k Radenci vrtina V59 340.5 88 - 340.5 pesek, melj (Pl) 401 Radenci - Petanjci vrtina V66 300 187 - 232 pesek, pe{~en melj (Pl) 40m Radenci - Hrastje-Mota vrtina V67 199 78.3 - 94.3 pesek, melj (Pl) 40n Radenci vrtina T-4/87 818 402 - 534 pe{~enjak, pe{~en lapor (M ) 41 41a Rimske Toplice vrtina B-1/58 152 64.7 - 89.9 dolomit (T 1) 41b Rimske Toplice vrtina B-2/59 104 8 - 104 dolomit (T 1) 41c Rimske Toplice vrtina VB-4/74 303 180 - 280 dolomit (T 1) 41č Rimske Toplice vrtina VB-5/75 299 130 - 299 dolomit, dolomitna bre~a (T 1) 42 42a Roga{ka Slatina - Podplat vrtina V-3/66/70 606 570 - 587 andezitni tuf in tufska breča (OM) 42b Roga{ka Slatina vrtina RT-1/92 1701 1470 - 1680 dolomitna breča, andezitni tufit (T) 43 43a Spodnje Pirni~e vrtina V-2/72 54 16 - 54 dolomit (T 1) 44 44a Strukovci vrtina St-1/82 1866 1645 - 1660 karbonat (Mz?) 45 45a [marje{ke toplice izviri v Lesenem bazenu - 0 dolomit (T2,3) 45b [marje{ke toplice vrtina V-1/60 170 n.p. dolomit (T ) 45c [marje{ke toplice vrtina V-6/73 54 26 - 44 dolomit (T ) 45č [marje{ke toplice vrtina V-10/75 283 257 - 267 dolomitna bre~a (T ), apnenec (J ) 45d [marje{ke toplice vrtina V-11/87 227 148.15 - 221.8 dolomit (T ) 46 46a Tolminska korita termalni izvir - - dolomit (T 2+3) 47 47a Topolšica izvir Toplica - - dolomit, dolomitiziran apnenec, apnenec (T ) 47b Topolšica vrtina T-11/76 296 30 - 75 dolomit, dolomitiziran apnenec, apnenec (T ) 48 48a Trbovlje vrtina V-2/76 78 40 - 78 dolomitna breča (TV) 49 49a Vaseno V-10/73 207 9.6 - 136 dolomit, apnenec (T ) 49b Vaseno V-12/74 177 153 - 177 dolomit (T ) 49c Vaseno V-14/83 610 131 - 610 dolomit (T ) 49č Vaseno V-15/90 983 968 - 983 dolomit, apnenec (T ) 49d Vaseno V-16/95 124 121 - 124 dolomit, apnenec (T ) 49e Vaseno V-17/96 151 135 - 151 dolomit, apnenec (T ) 50 50a Vrhnika Furlanove toplice - - apnenec, dolomit (J ) 5 Ob Vrhnika vrtina Ft-1/82 450 210 - 440 apnenec, dolomit (J ), dolomit (T ) 51 51a Zreče vrtina B-1/81 506 258 - 484 dolomit (T 1) 51b Zreče vrtina B-2/85 800 532 - 800 dolomit (T 1) 51c Zreče vrtina B-3/88 1240 937 - 1200 dolomit (T 1) Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 363 Preglednica 3. Osnovne karakteristike geotermalnih virov in objektov v Sloveniji (nadaljevanje) Table 3. Basic characteristic of geothermal resources and objects in Slovenia (continuation) Indeksi Indeks2 geotermalni sistem Hidrogeokemijski tip Jaeckli D'Amore termomineralna voda mešanje več vodonosnikov dana{nje stanje 1 la 1 1 Na-HCO-(Cl)/(COJ 5 da da np la 2 1 Na-HCO/(CO) Y da v uporabi lb 1 Na-Cl-HC(V(CO) Y da da v mirovanju le 1 Na-HCO/(CO) 5 da da v uporabi 2 2a 2 Na-HCO/(CO) 5 da v mirovanju 3 3a 2,3 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 3b 2,3 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 3c 2,3 Ca-Mg-(Na)-HCO ß opuščena 4 4a 2 Ca-Mg-HCO -SO ß v mirovanju 5 5a 2,3 Mg-Ca-HC(X ß v uporabi 5b 2,3 ni dostopnih kem. analiz se ne uporablja 6 6a 2 Ca-Mg-HCO ß v uporabi 7 7a 2 ni dostopnih kem. analiz se ne uporablja 8 8a 2,3 ni dostopnih kem. analiz presahnil, leta 1955 {e aktiven 8b 2 Ca-Mg-HCO -(SO ) ß se ne uporablja 8c 2 ni dostopnih kem. analiz se ne uporablja 8č 2 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 8d 2 Ca-Mg-HCO ß se ne uporablja 8e 2 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 8f 2 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 8g 2 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 8h 2 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 9 9a 1 Na-(Ca)-Cl/(COJ Y da konservirana 9b 1 Na-Cl/(COJ 5 da konservirana 10 10a 2 Ca-Mg-(Na)-HCO -(SO ) ß v uporabi 11 11a 2.3 Ca-Mg-HCO ß v uporabi lib 2.3 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 12 12a 1 Na-HCO 5 v mirovanju 12b 1 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 13 13a 3 Ca-Mg-HCO ß se ne uporablja 13b 3 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 13c 3 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 13c 3 Ca-Mg-HCO ß se ne uporablja 13d 3 Ca-Mg-HCO ß v uporabi 14 14a 2,3 ni dostopnih kem. analiz da aktivni 14b 2,3 Na-Ca-(Mg)-Cl-(HCO)-(SO) Y-5 da v mirovanju 15 15a 1 Na-SO-HCO-Cl/(CO) Y da likvidirana 16 16a 1 Na-Ca-(Mg)-HCO 5 v mirovanju 17 17a 1 Mg-Na-Ca-HCO/(CO) ß-5 da n.p. 18 18a 3 ni dostopnih kem. analiz likvidirana 18b 3 Ca-Mg-HCO ß likvidirana 19 19a 3 Me-Ca-HCO ß aktiven 20 20a 3 Ca-Mg-HCO ß aktiven 20b 3 Mg-Ca-HCO ß v mirovanju 21 21a 2.3 ni dostopnih kem. analiz aktiven 21b 2.3 Ca-Mg-HCO ß aktiven 21c 2 ni dostopnih kem. analiz n.p. 21c 2 Ca-Mg-HCO -(SO ) ß v mirovanju 21d 2 Ca-Mg-HCO ß likvidirana 22 22a 2,3 Ca-Mg-HCO ß presahnil 22b 2,3 Ca-Mg-HCO -(SO ) ß zalit 22c 2,3 Ca-Mg-Na-HCO/(CO) ß v mirovanju 23 23a 3 Ca-Mg-HCO -SO ß v mirovanju 23b 3 Ca-Mg-HCO -SO ß v mirovanju 24 24a 2,3 Ca-Mg-HCO -(SO ) ß opuščen 24b 2,3 ni dostopnih kem. analiz v mirovanju 24c 2,3 Ca-Mg-HCO -(SO ) ß opuščena 24c 2,3 Ca-Mg-(Na)-HCO -(SO ) ß v uporabi 25 25a 1 Na-HCO 5 da da v uporabi 25b 1 Na-HCO 5 da da v uporabi 26 26a 1 Na-HCO/(CO) 5 da da v uporabi 26b 1 Na-HCO/(CO) 5 da da v uporabi 27 27a 2 Na-Cl/(COJ Y da n.p. 28 28a 2 Na-(Ca)-(Mg)-Cl Y da v mirovanju 29 29a 2 Na-Cl-HCO Y v uporabi 29b 2 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 29c 2 ni dostopnih kem. analiz opuščena 29c 2 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 29d 2 ni dostopnih kem. analiz opazovalna 29e 2 ni dostopnih kem. analiz opuščena 364 Andrej Lapanje Indeksi Indeks2 geotermalni sistem Hidrogeokemijski tip Jaeckli D'Amore termomineralna voda mešanje več vodonosnikov dana{nje stanje 30 30a 2 ni dostopnih kem. analiz n.p. 3 Ob 2,3 Ca-Mg-HCO ß v uporabi 30c 2,3 ni dostopnih kem. analiz n.p. 30č 2,3 Mg-Ca-HCO ß v uporabi 30d 2,3 ni dostopnih kem. analiz v mirovanju 30e 2,3 Mg-Ca-HCO ß v mirovanju 31 31a 1 Na-Ca-Mg-HCO ß-S v mirovanju 32 32a 1 Na-HCO S v uporabi 33 33a 1 Na-HCO-Cl/(CO) S da da v uporabi 33b 1 Na-Cl-HCO/(CO) Y da da v uporabi 33c 1 Na-HCO-(Cl)/(CO) S da da v uporabi 33Č 1 Na-HCO -Cl S da v uporabi 33d 1 Na-HCO -Cl S da v uporabi 33e 1 Na-HCO S v uporabi 34 34a 1 Na-(KVHCO/(COJ S da da aktiven 34b 1 Na-HCO-(Cl)/(CO) S da da v uporabi 35 35a 2 Na-HCO -(SO )-(Cl)/(CO ) S da konservirana 36 36a 2,3 ni dostopnih kem. analiz uničena 36b 2,3 ni dostopnih kem. analiz uničena 36c 2,3 Mg-Ca-HCO ß v uporabi 36č 2,3 Mg-Ca-HCO ß v uporabi 36d 2,3 Ca-Mg-HCO -(SO ) ß v uporabi 36e 2,3 Mg-Ca-(Na)-HCO -(SO ) ß v uporabi 37 37a 1 Na-(CaVHCO/(CO) S da likvidirana 38 38a 2 Na-(Ca)-(Mg)-Cl Y da v uporabi 39 39a 1 Na-(Ca)-HCO S v uporabi 39b 1 Ca-Mg-Na-HCO ß v uporabi 39c 1 Na-HCO S v uporabi 40 40a 1 Na-(Ca)-HCO/(CO) S da n.p. 40b 1 Na-HCO/(CO) S da v uporabi 40c 1 Na-(Ca)-(Mg)-HCO/(CO) S da v uporabi 40č 1 Ca-Mg-(NaVHC(X/(CO) ß da v uporabi 40d 1 Na-Ca-(MgVHCO/(CO) S da v uporabi 40e 1 Na-Ca-(MgVHCO/(CO) S da n.p. 40f 1 Na-HCO-(Cl)/(CO) S da n.p. 40g 1 Na-(Ca)-HCO/(CO) S da n.p. 40h 1 Na-HCO-(Cl)/(CO) s da n.p. 40i 1 Na-(Ca)-HCO/(CO) s da v uporabi 40j 1 Na-(CaVHCO-(ClV(CO) s da n.p. 40k 1 Na-HCO,-(Cl)/(CO„) ------- ------------3_ 2' 6 da likvidirana, le piezometer 401 1 Na-(Ca)-HCO-(Cl)/(CO) ß-S da v mirovanju 40m 1 Na-Mg-Ca-HC(X ß n.p. 40n 1 Na-HCO/(CO) S da v uporabi 41 41a 2,3 Mg-Ca-HCO -(SO ) ß n.p. 41b 2,3 Mg-Ca-HCO -(SO ) ß v mirovanju 41c 2,3 Ca-Mg-HCO -(SO ) ß v uporabi 41č 2,3 Ca-Mg-HCO -(SO ) ß v uporabi 42 42a 2 Na-HCO,-SO,/(CO„) 3 4' 2' ß-s da v uporabi/ mineralna voda 42b 2 Mg-Na-(Ca)-HCO -SO /(CO ) ß da v uporabi 43 43a 2,3 Ca-Ms»-HCO ß aktivna/preliva 44 44a 2 Na-(Ca)-HCO/(COJ S da n.p. 45 45a 2,3 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 45b 2,3 Ca-Mg-HCO ß uničena 45c 2,3 Ca-Mg-HC(X ß v uporabi 45č 2,3 Ca-Mg-HC(X ß n.p. 45d 2,3 ni dostopnih kem. analiz v uporabi 46 46a 2,3 ni dostopnih kem. analiz aktiven 47 47a 2,3 Ca-Mg-HCO -(SO ) ß v uporabi 47b 2,3 Ca-Mg-HCO -(SO ) ß v mirovanju 48 48a 2,3 Ca-Mg-HCO -SO ß v uporabi 49 49a 3 Ca-Mg-HCO ß aktivna/preliva 49b 3 ni dostopnih kem. analiz v mirovanju 49c 3 Ca-Mg-HCO ß v mirovanju 49č 3 Ca-Mg-HC(X ß v mirovanju 49d 3 Ca-Mg-HC(X ß v uporabi 49e 3 Ca-Mg-HCO ß v uporabi 50 50a 3 Ca-Mg-HC(X ß v uporabi 5 Ob 3 Ca-Mg-HC(X ß v uporabi 51 51a 2 Ca-Mg-HC03 ß v uporabi/pitna voda 51b 2 Ca-Mg-HCO ß v uporabi 51c 2 ni dostopnih kem. analiz v uporabi Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 365 Preglednica 4. Izbor kemijskih parametrov termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji Table 4. A selection of chemical parametrs of thermal and thermomineral waters in Slovenia indeks 2 datum T vode pH TDS Cl- HC03" S042" K+ Na+ Ca2+ Mg2+ + - rel. napaka °C mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l meq/1 meq/1 la_l leto 1982 58 8 9441 747.0 5936.0 11.60 19.00 2699.0 3.90 1.00 118.16 118.60 -0.18% la_2 11. 6. 2001 62 8.2 1247 3.0 909.0 0.00 6.90 317.0 4.20 1.70 14.31 14.98 -2.28% lb 12. 10. 1977 63.6 8.49 8635 2427.0 3268.0 34.70 185.00 2670.0 14.00 5.30 122.00 122.74 -0.30% lc 22. 5. 1995 58 7.87 1333 12.1 931.5 5.00 5.00 350.0 4.99 1.71 15.74 15.71 0.10% 2a 24. 1. 2005 78 7.22 6788 72.5 4423.0 0.00 260.00 1875.0 98.60 55.60 97.70 74.53 13.45% 3c 25. 10. 1974 21.7 8.2 691 2.5 482.0 38.10 2.50 28.0 113.00 23.00 8.81 8.76 0.28% 4a 5. 1. 2005 20.9 7.23 427 1.4 255.0 67.70 1.60 4.9 75.50 20.30 5.69 5.63 0.56% 5a 9. 5. 1973 26-28 7.6 391 1.2 292.0 9.80 1.20 2.4 50.00 31.20 5.20 5.02 1.69% 6a 12. 6. 1995 30 8 215 1.1 145.0 17.00 1.10 2.2 30.90 17.70 3.12 2.76 6.13% 8b 1. 7. 1969 59.1 7.4 389 2.5 251.0 24.50 3.80 4.8 61.80 16.00 4.71 4.69 0.12% 8d 9. 5. 1973 64 7.5 360 2.7 262.0 11.50 3.40 6.0 45.60 26.50 4.80 4.61 2.06% 9a 29. 10. 1989 72 7.42 10475 6091.0 375.0 0.99 65 3340.0 410 90 174.81 177.97 -0.90% 9b 30. 11. 1990 78 6.67 20979 12112.6 651.7 48.57 124.00 6926.0 640.00 140.00 347.89 353.34 -0.78% 10a 2. 10. 1995 63 390 3.3 263.0 36.60 2.70 12.6 44.80 26.70 5.05 5.17 -1.14% 11a 7. 7. 1964 35.5 7.2 473 4.6 316.0 14.40 1.40 4.1 73.50 21.30 5.63 5.61 0.23% 12a 23. 12. 2004 55.3 8.6 563 16.0 378.0 0.00 2.60 155.0 8.50 0.80 7.30 6.65 4.68% 13a 2. 7. 1965 8.1 343 7.1 240.0 12.30 3.40 6.8 53.00 17.80 4.49 4.39 1.15% 13Č 25. 5. 1976 7.6 356 2.5 256.0 14.50 2.10 4.0 56.40 18.10 4.53 4.57 -0.41% 13d 17. 7. 1978 33 7.5 351 1.9 248.0 14.20 2.70 7.2 55.40 16.70 4.52 4.41 1.20% 14b 12. 9. 2003 19.9 7.33 1378 464.4 312.4 102.08 9.40 243.0 125.00 40.90 20.41 20.35 0.16% 15a 15. 12. 1988 8.9 4735 660.0 1340.0 1225.00 63.00 1400.0 5.20 28.10 65.08 66.08 -0.76% 16a 26. 11. 2004 28 7.6 412 1.0 310.0 2.50 1.80 56.0 27.00 11.00 4.73 5.16 -4.31% 17a 29. 9. 1988 25.4 8.48 6152 3.8 3693.0 2.2 56 328.0 274.1 364 59.32 60.68 -1.13% 18b 28. 11. 1990 23.5 7.7 408 1.5 305.0 14.2 1.4 3.2 53.8 28.4 5.20 5.34 -1.34% 19a 30. 10. 1978 25.2 7.4 478 1.2 363.0 9.80 0.80 2.0 58.50 38.90 6.23 6.19 0.32% 20a 1. 10. 1994 20.2 254 0.0 183.0 13.60 1.00 0.9 35.00 20.00 3.46 3.28 2.58% 20b 1. 8. 2005 24 7.91 267 0.6 181.0 23.80 1.60 1.3 35.80 22.40 3.73 3.48 3.43% 21b 30. 10. 1978 23 7.4 370 1.6 278.0 7.10 1.10 2.6 50.10 26.40 4.81 4.75 0.67% 21Č 18. 9. 2001 35.4 7.5 372 1.6 236.0 38.10 2.50 5.8 48.10 26.40 4.89 4.71 1.91% 21d 23. 10. 1985 24 7.7 382 2.2 283.0 11.9 1.45 2.4 49.4 28.9 4.98 4.95 0.36% 22a 28 360 3.1 267.2 2.71 2.20 2.0 43.62 24.95 4.37 4.52 -1.68% 22b 8. 1. 1929 31 428 7.0 300.0 38.16 53.00 29.55 5.08 5.91 -7.60% 22c 10. 11. 1997 27 7.3 694 18.0 340.0 26.00 4.30 37.0 62.00 25.00 6.87 6.62 1.84% 23a 12. 4. 1984 48.3 7.15 350 3.9 201.0 50.90 1.53 7.9 50.80 19.10 4.49 4.46 0.27% 23b 25. 12. 1986 48 7.3 342 2.1 209.0 48.20 1.40 4.0 57.00 18.70 4.59 4.49 1.15% 24a 19. 4. 1957 35.3 341 4.5 225.2 41.14 3.43 1.7 47.07 18.15 4.00 4.67 -7.74% 24c 31. 3. 1995 30.1 7.3 406 4.2 268.0 40.00 1.30 6.0 53.00 29.00 5.32 5.34 -0.18% 24Č 20. 11. 2001 32.1 7.4 411 4.7 264.0 43.00 2.00 14.0 54.00 27.00 5.58 5.35 2.02% 25a 5. 9. 2005 60 8.3 1140 5.0 817.0 0.00 5.10 300.0 5.30 1.00 13.53 13.53 -0.02% 25b 64 7.9 1159 2.0 830.0 0.00 5.30 310.0 5.10 1.10 13.96 13.66 1.11% 26a 15. 12. 1980 46 8.45 1831 9.9 1312.0 4.80 7.74 481.0 7.21 1.70 21.62 21.88 -0.60% 26b 31. 5. 1974 50.5 8.71 2559 80.2 1440.0 0.92 19.50 738.0 3.92 1.30 32.90 25.88 11.94% 27a leto 1988 148 8.1 22436 11735.0 2082.0 128.00 230.00 8214.0 36.00 11.00 365.87 367.79 -0.26% 28a 5. 5. 1994 24 8 11290 6700.0 300.0 800.00 135.00 3600.0 417.00 258.00 202.08 210.56 -2.05% 29a 8. 7. 1991 37.3 8.3 1128 365.0 274.0 7.00 25.70 340.0 6.40 2.40 15.96 14.93 3.34% 30b 15. 3. 1979 23.9 7.7 357 1.2 272.0 6.20 0.60 1.3 46.60 27.50 4.66 4.62 0.42% 30Č 15. 8. 1979 23.9 7.7 334 0.4 256.2 7.00 0.50 1.5 40.10 27.30 4.32 4.36 -0.36% 30e 8. 2. 1984 26.5 7.7 358 1.1 262.0 13.50 4.10 3.0 43.30 27.60 4.67 4.61 0.65% 31a 23. 9. 2005 40.3 7.02 579 10.3 403.0 11.50 10.00 62.0 51.80 19.80 7.17 7.13 0.22% 32a 4. 2. 1974 42.2 8.8 801 2.3 577.0 0.00 8.00 205.0 5.30 1.80 9.53 9.52 0.07% 33a 10.1982 7.7 13099 1655.0 7042.0 425.00 186.00 3650.0 110.00 7.60 169.64 170.94 -0.38% 33b leto 2004 64 7.2 15350 4800.0 5200.0 220.00 190.00 4100.0 105.00 21.00 190.17 225.19 -8.43% 33c leto 1982 71 7.2 11140 643.0 7027.0 197.00 382.00 2757.0 91.10 19.40 135.83 137.40 -0.57% 33Č 10. 4. 1983 60.3 7.8 1184 130.0 716.1 0.78 6.55 321.3 3.41 1.33 14.42 15.42 -3.34% 33d 29. 6. 1993 53 7.9 1190 107.1 687.0 1.80 7.00 310.0 7.10 3.40 14.30 14.32 -0.07% 33e 6. 3. 2006 55 7.8 569 13.0 390.0 0.00 2.70 150.0 7.80 1.10 7.07 6.76 2.28% 366 Andrej Lapanje indeks 2 datum T vode pH TDS Cl- HC03 S042" K+ Na+ Ca2+ Mg2+ + - rel. napaka °C mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l meq/1 meq/1 34a 7. 4. 1999 49 6.98 4222 115.0 2500.0 29.00 160.00 760.0 26.00 11.00 39.35 44.82 -6.50% 34b 3. 6. 1999 47.3 6.75 4413 180.0 2500.0 3.00 48.00 990.0 17.00 1.00 45.22 46.11 -0.98% 35a 26. 7. 1994 78 7.7 7433 309.0 4300.0 515 160 2000.0 3.1 19.5 92.85 91.91 0.51% 36c 27. 8. 1992 23.2 7.56 487 10.4 347.7 28.00 1.60 8.1 52.00 36.00 5.95 6.57 -4.99% 36- 27. 8. 1992 26.4 7.76 470 4.5 333.5 29.00 1.30 8.6 55.00 35.00 6.03 6.19 -1.34% 36d 16. 1. 1976 41 7.3 492 5.0 326.0 50.20 2.90 16.5 57.00 34.00 6.43 6.53 -0.73% 36e 12. 4. 1984 42 7.35 533 5.3 323.0 59.50 3.21 20.6 55.40 35.80 6.69 6.68 0.04% 37a 13. 10. 1987 23 7.9 1019 33.3 563.3 0.00 180.0 19.99 12.84 9.88 10.17 -1.44% 38a 6. 3. 1995 22 7.58 8916 4559.0 231.8 809.00 100.00 2630.0 360.00 183.70 150.03 149.24 0.27% 39a 13. 7. 2004 38 7.2 480 1.0 360.0 0.00 2.40 100.0 11.00 4.00 5.29 5.93 -5.70% 39b 17. 4. 1989 28.2 8.2 439 0.7 296.0 4.30 2.00 28.5 37.70 21.30 4.92 4.96 -0.37% 39c 18. 7. 2005 50.8 7.5 795 4.7 570.0 0.00 7.00 200.0 7.00 2.00 9.39 9.47 -0.43% 40a 12.1988 20.5* 7.6* 8762 150.5 4878.0 275.80 210.00 1370.0 307.00 108.00 89.17 89.93 -0.43% 40b 8.1986 21.4* 6.4* 8834 180.2 4804.0 366.00 230.00 1624.0 164.00 74.90 90.87 91.44 -0.31% 40c 8.1986 21.3* 6.6* 6081 91.5 3052.0 176.90 130.00 845.0 172.00 81.70 55.38 56.28 -0.81% 40- 12.1988 22.5* 6.7* 2998 7.7 1103.0 14.20 17.70 79.0 181.00 66.40 18.38 18.59 -0.56% 40d 8. 6. 1978 26.5* 6.08* 3800 60.7 1780.0 9.90 39.50 435.0 129.30 46.20 30.18 31.09 -1.48% 40e 6.1978 24.5* 7.5* 1139 44.0 676.0 5.20 11.00 137.0 77.00 24.00 12.06 12.43 -1.52% 40f 14. 6. 1977 21* 7 10018 530.4 5332.0 287.70 160.00 1990.0 201.80 84.30 107.66 108.34 -0.32% 40g 6.1978 22* 6.3* 5822 191.0 2975.0 7.60 61.00 930.0 139.00 47.60 52.86 54.30 -1.34% 40h 1.1977 34.5* 7.3* 9902 475.0 5485.0 390.00 196.00 2120.0 159.00 68.00 110.76 111.41 -0.30% 40i 3.1976 33.5* 7.2* 9578 202.3 5375.0 379.40 224.00 1820.0 204.00 74.40 101.19 101.70 -0.25% 40j 8.1978 28* 2359 125.0 1400.0 6.10 28.00 426.0 102.00 21.70 26.12 26.60 -0.90% 40k 9.1978 25* 7.8* 6232 316.0 2796.0 105.40 110.00 1342.0 136.80 55.60 72.59 56.93 12.09% 401 1. 4. 1977 23* 6.54* 5142 252.8 2512.0 3 46.5 890.0 102.4 34.2 47.83 48.36 -0.56% 40m 21. 1. 1977 20.2* 8.17* 474 1.8 323.1 11.4 47.0 30.2 22.8 5.43 5.58 -1.42% 40n 22. 2. 1989 6.95 13002 165.2 8052.0 50.00 500.00 2375.0 201.30 142.10 137.83 137.67 0.06% 41a 26. 2. 1960 7.48 387 0.0 259.6 27.50 2.00 2.8 44.30 31.80 5.00 4.83 1.75% 41b 26. 2. 1960 7.63 395 0.0 259.4 34.00 2.00 2.8 46.40 30.90 5.03 4.96 0.71% 41c 20. 11. 2001 39.6 7.33 368 1.2 257.0 25.20 1.80 3.7 53.00 26.00 4.99 4.77 2.25% 41- 20. 11. 2001 38 7.45 369 1.2 259.0 24.90 1.80 3.7 49.00 29.00 5.04 4.80 2.45% 42a 10. 4. 1978 27 7 14568 59.3 8181.0 2164.00 12.50 1547.0 459.00 1071.00 178.62 180.81 -0.61% 42b 55 7.1 5811 490.0 2120.0 1400.00 51.00 1700.0 30.80 10.80 77.68 77.71 -0.02% 43a 18. 8. 2005 20.1 7.81 305 1.8 225.0 5.34 0.65 2.7 42.80 23.00 4.16 3.85 3.90% 44a 90 6.8 6182 5.0 4200.0 203.00 122.00 1414.0 181.00 57.00 78.35 73.20 3.39% 45b 17. 10. 1972 31.3 7.3 437 0.0 305.0 16.30 1.90 3.6 56.40 29.70 5.46 5.34 1.15% 45c 7. 10. 1974 33.8 7.39 462 3.2 302.0 19.70 1.87 3.8 55.00 30.40 5.46 5.45 0.09% 45- 8. 7. 1975 33.6 7.1 433 4.3 292.0 19.70 1.50 4.0 55.10 28.60 5.31 5.32 -0.02% 47a 16.12.1970 28.8 8.1 295 0.0 192.0 31.00 1.20 4.2 51.00 14.30 3.93 3.79 1.84% 47b 24. 10. 1976 28 7.44 384 3.6 223.0 30.70 1.00 3.4 61.40 14.40 4.42 4.39 0.34% 48a 5. 2. 1976 30.2 7.5 485 2.4 305.0 62.80 1.90 12.0 63.20 33.50 6.48 6.37 0.83% 49a 11. 1. 2000 27.4 392 1.5 270.0 16.00 1.40 3.5 52.00 26.00 4.92 4.80 1.25% 49c 30. 6. 1983 7.8 367 2.3 275.0 9.40 1.00 3.0 49.00 26.70 4.80 4.77 0.31% 49- 4. 6. 1990 7.9 378 3.0 290.0 1.00 1.60 4.2 49.40 25.90 4.82 4.86 -0.40% 49d 11. 1. 2000 29.6 353 1.6 260.0 18.00 1.60 3.7 40.00 26.00 4.34 4.68 -3.82% 49e 11. 1. 2000 28.3 363 1.7 260.0 18.00 1.60 3.1 50.00 26.00 4.81 4.68 1.32% 50a 8. 2. 1969 21 8.1 420 2.0 255.0 0.90 2.9 55.30 32.50 5.58 4.24 13.72% 50b 29. 1. 1982 23.8 7.6 352 2.0 253.0 17.00 0.90 2.6 48.40 25.80 4.67 4.56 1.27% 51a 13. 4. 1982 7.6 508 1.6 390.0 6.80 0.60 2.4 70.30 34.90 6.50 6.58 -0.61% 51b 25. 11. 1985 24.2 7.58 488 3.6 367.6 2.40 1.54 1.7 68.70 32.40 6.20 6.17 0.24% * temperature in pH vrednosti z obmo~ja Radencev so vzete kot informativne iz disertacije dr. Pezdi~a (1991) in niso isto~asne s kemijsko analizo * temperature and pH values from Radenci region are informative taken from dr. Pezdi~ (1991) dissertation, and are not synchronic with chemical analyse Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 367 Preglednica 4. Izbor kemijskih parametrov termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji (nadaljevanje) Table 4. A selection of chemical parametrs of thermal and thermomineral waters in Slovenia (continuation) indeks 2 datum NH4+ F- Br J- Si02 T Na-K-Ca T SiO2 Opombe Laboratorij* Viri** mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l °C °C mg/l la 1 leto 1982 13.68 7.60 1.46 1.16 243.4 n.p. 63 la 2 11. 6. 2001 3.20 0.96 <0.02 <0.01 39.00 142.8 90.6 10 63 lb 12. 10. 1977 17.80 7.60 4.00 1.70 44.60 367.4 96.6 3 18 lc 22. 5. 1995 2.81 0.98 0.53 0.11 125.1 n.p. 47 2a 24. 1. 2005 1.54 268.6 11 53 3c 25. 10. 1974 <0.1 15.5 1 5 4a 5. 1. 2005 0.02 13.40 -0.2 49.0 6 57 5a 9. 5. 1973 <0.01 <0.1 8.20 -5.1 33.0 1 11 6a 12. 6. 1995 0.00 -1.1 7 44 8b 1. 7. 1969 <0.05 26.00 20.8 73.6 1 15 8d 9. 5. 1973 0.55 0.11 34.00 24.6 84.6 1 11 9a 29. 10. 1989 58 35 11 141.6 8 31 9b 30. 11. 1990 59.35 56.92 17.16 170.3 Sr 140 8 35 10a 2. 10. 1995 29.10 25.3 78.2 1 42 11a 7. 7. 1964 -3.6 1 18 12a 23. 12. 2004 1.18 <0.1 <0.02 0.01 22.00 77.9 67.1 10 61 13a 2. 7. 1965 <0.1 0.10 0.00 14.00 23.2 50.5 n.p. 10 13Č 25. 5. 1976 <0.05 0.40 9.00 7.8 35.9 1 13 13d 17. 7. 1978 <0.05 0.50 11.00 17.7 42.4 1 16 14b 12. 9. 2003 66.7 H S 9.88, Sr 5 8 49 15a 15. 12. 1988 5.90 27.10 305.6 75.3 1 28 16a 26. 11. 2004 0.28 30.30 35.7 79.8 5 55 17a 29. 9. 1988 5.08 0.25 0 0.19 91.781 113.9 132.5 B 2, Li 3.1, Sr 10 3 30 18b 28. 11. 1990 <0.05 -1.2 n.p. 33 19a 30. 10. 1978 <0.05 <0.01 4.20 -15.5 13.5 1 18 20a 1. 10. 1994 4.80 -10.1 17.2 n.p. 40 20b 1. 8. 2005 <0.006 9.55 0.9 37.8 6 54 21b 30. 10. 1978 <0.05 4.30 -6.2 14.1 1 18 21c 18. 9. 2001 <0.014 0.32 <0.05 17.30 16.5 58.1 6 46 21d 23. 10. 1985 <0.05 9.5 -1.3 37.6 1 26 22a 9.23 7.5 36.7 13 3 22b 8. 1. 1929 0.00 13.50 49.3 12 1 22c 10. 11. 1997 <0.01 40.2 5 50 23a 12. 4. 1984 <0.1 0.28 0.06 0.00 22.00 7.4 67.1 4 23 23b 25. 12. 1986 <0.05 -0.5 1 27 24a 19. 4. 1957 0.02 0.01 9.50 14.7 37.6 n.p. 2 24c 31. 3. 1995 <0.01 1.7 5 43 24c 20. 11. 2001 <0.014 9.40 16.4 37.3 6 59 25a 5. 9. 2005 4.50 0.86 <0.02 <0.01 37.00 122.2 88.3 10 64 25b 3.90 0.69 0.03 <0.01 40.00 125.3 91.7 n.p. 61 26a 15. 12. 1980 6.50 146.97 138.0 159.9 n.p. 61 26b 31. 5. 1974 7.20 3.40 0.37 0.01 27.54 216.1 75.9 H S 2.2 4 18 27a leto 1988 0.00 0.00 363.3 8 36 28a 5. 5. 1994 28.60 178.4 H S 33.0, Sr 18 1 39 29a 8. 7. 1991 6.50 2.00 0.01 11.30 197.4 43.3 5 37 30b 15. 3. 1979 <0.05 2.70 -20.3 1.9 1 17 30c 15. 8. 1979 <0.05 2.10 -20.8 -4.2 1 17 30e 8. 2. 1984 <0.05 2.80 24.4 2.8 1 25 31a 23. 9. 2005 0.41 5.04 <0.05 <0.05 23.60 72.7 69.8 6 56 32a 4. 2. 1974 0.49 <0.1 18.80 136.0 61.1 1 8 33a 10.1982 0.00 23.00 44.45 254.6 96.4 n.p. 68 33b leto 2004 29.00 <0.2 17.00 2.70 58.00 261.4 108.9 B 17 , Li 5, Sr 14 n.p. 68 33c leto 1982 18.80 1.83 3.00 0.30 27.66 316.3 76.1 n.p. 68 33Č 10. 4. 1983 3.20 0.66 1.00 0.09 33.21 147.0 83.6 n.p. 68 33d 29. 6. 1993 2.23 0.38 0.10 0.03 24.31 127.7 70.9 3 38 33e 6. 3. 2006 0.89 •cO.10 0.05 <0.01 29.00 80.7 78.0 10 65 * Analitski laboratorij / Analytic laboratory 1 Kemijski in{titut Boris Kidri~, Ljubljana 2 Geolo{ki zavod Ljubljana - Fizikalno kemi~ni laboratorij 3 Univerza v Ljubljani, VTOZD kemija in kemijska tehnologija, Katedra za analitsko kemijo 4 Zdravili{~e Roga{ka Slatina. Center za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod, Maribor 5 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor; Zavod za zdravstveno varstvo - In{titut za varovanje okolja Maribor 6 Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto 7 Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica 8 Ina Naftaplin, Laboratorij za ispitivanje stijena i le‘i{nih fluida, Zagreb 9 Zdravili{~e Radenska Radenci, razvojni laboratorij 10 Vizkutato Vizkemia kft., Budapest 11 Aqualabor kft., Sandorfalva 12 Dr‘avni kmetijsko-kemijski zavod v Ljubljani 13 J. Mitteregger 368 Andrej Lapanje indeks2 datum NH4+ F- Br J- SiO. T Na-K-Ca T SiO2 Opombe Laboratorij* Viri** mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l °C °C mg/l 34a 7. 4. 1999 8.53 0.54 0.69 0.16 19.00 276.7 61.5 B 2.8 5 47 34b 3. 6. 1999 8.53 0.52 1.39 0.65 21.00 217.4 65.3 B 5.6 5 47 35a 26. 7. 1994 2.8 72 462.2 119.6 6 41 36c 27. 8. 1992 0.03 0.09 0.20 0.15 11.44 8.2 43.7 4 66 36- 27. 8. 1992 <0.01 0.12 0.22 0.18 12.92 3.6 47.8 4 66 36d 16. 1. 1976 0.17 <0.1 <0.01 0.00 18.70 25.3 60.9 4 14 36e 12. 4. 1984 <0.1 0.12 0.06 0.00 27.00 29.9 75.1 4 22 37a 13. 10. 1987 9 29 38a 6. 3. 1995 1.65 3.60 19.90 2.00 33.33 162.5 83.8 H2S 5.95, Sr 11.8 4 60 39a 13. 7. 2004 34.90 65.5 85.8 5 51 39b 17. 4. 1989 0.29 0.12 <0.01 0.04 30.16 27.3 79.6 3 32 39c 18. 7. 2005 0.99 0.31 0.02 <0.05 35.00 122.0 85.9 5 58 40a 12.1988 0.80 0.25 39.06 196.5 90.6 n.p. 36 40b 8.1986 1.50 0.51 37.69 231.9 89.1 n.p. 36 40c 8.1986 1.33 0.41 47.11 182.1 99.1 n.p. 36 40- 12.1988 0.50 0.06 54.87 67.0 106.2 n.p. 36 40d 8. 6. 1978 3.06 1.60 0.20 0.09 23.39 123.9 69.4 Sr 2.9 3 18 40e 6.1978 0.29 0.12 20.44 75.7 64.3 n.p. 36 40f 14. 6. 1977 3.80 3.04 0.59 0.24 11.77 204.3 44.6 B 11.1 3 18 40g 6.1978 1.10 0.35 38.07 152.4 89.5 n.p. 36 40h 1.1977 1.67 0.20 11.17 228.5 42.9 n.p. 36 40i 3.1976 2.20 0.70 21.35 223.0 65.9 n.p. 36 40j 8.1978 0.50 0.22 28.42 116.0 77.2 n.p. 36 40k 9.1978 1.14 0.73 19.91 189.9 63.3 n.p. 36 401 1. 4. 1977 6.03 1.22 0.12 0.16 13.93 148.5 50.4 3 18 40m 21. 1. 1977 0.58 0.14 <0.02 <0.02 17.31 58.1 B 2.1 3 18 40n 22. 2. 1989 15.80 0.45 0.05 289.3 9 67 41a 26. 2. 1960 13.80 7.7 50.1 2 4 41b 26. 2. 1960 12.70 7.1 47.2 2 4 41c 20. 11. 2001 <0.014 13.40 5.0 49.0 6 48 41- 20. 11. 2001 <0.014 13.90 6.1 50.3 6 48 42a 10. 4. 1978 1.02 0.85 0.12 0.03 122.30 67.8 148.8 B 3.8, Li 3.2, Sr 9.1 4 18 42b - 5.10 0.20 0.23 8.90 207.8 35.5 n.p. 62 43a 18. 8. 2005 <0.02 6.87 -13.7 27.5 6 52 44a - 0.00 0.00 51.67 186.2 103.4 n.p. 36 45b 17. 10. 1972 <0.1 5.1 1 18 45c 7. 10. 1974 0.02 0.24 <0.01 5.80 5.5 22.6 4 7 45- 8. 7. 1975 <0.1 13.80 1.3 50.1 1 9 47a 16.12.1970 0.18 0.03 11.50 -1.7 43.9 n.p. 6 47b 24. 10. 1976 0.01 0.01 0.00 0.01 10.60 -8.8 41.2 4 18 48a 5. 2. 1976 <0.05 8.60 11.9 34.5 1 12 49a 11. 1. 2000 9.00 -0.2 35.9 5 45 49c 30. 6. 1983 0.00 0.11 9.10 -6.8 36.2 1 21 49- 4. 6. 1990 0.07 4.4 1 34 49d 11. 1. 2000 11.00 6.4 42.4 5 45 49e 11. 1. 2000 10.00 2.2 39.3 5 45 50a 8. 2. 1969 62.00 6.20 -10.5 24.5 1 18 50b 29. 1. 1982 <0.05 -9.5 1 19 51a 13. 4. 1982 0.00 8.20 -21.4 33.0 5 20 51b 25. 11. 1985 0.16 0.00 0.14 0.00 14.54 -6.7 51.9 5 24 ** Viri/resources 1 Dr‘avni kmetijsko-kemijski zavod, 1929: Preiskovalna svedo~ba, Ljubljana. 2 Miholi}, S., 1957: Izve{taj o termalnem vrelu v La{kom, Zagreb. 3 S edlar, J., 1958: Prehod eksploatacije v globino pri debelih premogovnih slojih s posebnim ozirom na zasavska sloji{~a. Doktorska disertacija (zavrnjena). Trbovlje - Celje. 4 Kandare S., 1960: Poro~ilo o analizi dveh vzorcev termalne vode iz Rimskih toplic. Geolo{ki zavod Ljubljana. 5 Nosan, A., 1968: Poro~ilo o rezultatih hidrogeolo{kih raziskav v vrtini T-9 na Bledu. Geolo{ki zavod Ljubljana. 6 Novak, D., 1973: Nekaj podatkov o izvirih v obmo~ju Topol{ice in Stranic. Geolo{ki zavod Ljubljana. 7 Veseli~, M., et al., 1974: Fazno poro~ilo o hidrogeolo{kih raziskavah za termalno vodo v [marje{kih toplicah. Geolo{ki zavod Ljubljana. 8 @lebnik, L., et al., 1974: Poro~ilo o rezultatih raziskav termalne vode v Moravcih pri Ljutomerju. Geo-lo{ki zavod Ljubljana. 9 Bo‘ovi}, M., et al., 1975: Poro~ilo o drugi fazi hidrogeolo{kih raziskav za termalno vodo v [marje{kih toplicah. Geolo{ki zavod Ljubljana. Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji 369 10 Drobne, F. , et al., 1975: Poro~ilo k hidrogeokemi~nim kartam ionskega razmerja Ca/Mg in Cl/SO4 v M = 1 : 200 000. Geolo{ki zavod Ljubljana. 11 Lapajne, J., et al., 1976: Raziskave obmo~ja termalnih izvirov jugovzhodne Slovenije, II.faza 1974-1975. Geolo{ki zavod Ljubljana. 12 Mencej, Z., 1976: Rezultati hidrogeolo{kih raziskav v vrtini V-2/76 pri cementarni v Trbovljah. Geo-lo{ki zavod Ljubljana. 13 Nosan, A., et al., 1976: Poro~ilo o hidrogeolo{kih raziskavah termalne vode v Dolenjskih Toplicah v letu 1975/76. Geolo{ki zavod Ljubljana. 14 Veseli~, M., 1976: Poro~ilo o izvedbi raziskovalne vrtine V-3/75 v Pod~etrtku. Geolo{ki zavod Ljubljana. 15 @lebnik, L., 1977: Letno poro~ilo o rezultatih raziskovalne naloge: Izdelava karte termalnih in mineralnih vod Slovenije 1:200 000,1 .faza. Geolo{ki zavod Ljubljana. 16 Marinko, M., 1978: Poro~ilo o izdelavi zajetja termalne vode v Dolenjskih Toplicah. Geolo{ki zavod Ljubljana. 17 Veseli~. M., et al., 1979: Raziskave termalne vode v Medijskih toplicah pri Izlakah. Geolo{ki zavod Ljubljana. 18 @lebnik, L., 1979: Letno poro~ilo: Karta termalnih in mineralnih vod v Sloveniji v merilu 1:200 000 (III. faza). Geolo{ki zavod Ljubljana. 19 Mencej, Z., 1982: Poro~ilo o rezultatih raziskovalne naloge ‘’Hidrogeolo{ke raziskave termalne vode v Vrhniki’’. Geolo{ki zavod Ljubljana. 20 Verbov{ek, R., 1982: Raziskave temalne vode v Zre~ah 1981/82. Geolo{ki zavod Ljubljana. 21 Verbov{ek, R., 1983: Raziskave termalne vode pri Vasenem v Tuhinjski dolini. Geolo{ki zavod Ljubljana. 22 Nosan, A., 1984: Poro~ilo o raziskavah termalne vode v Atomskih Toplicah. Geolo{ki zavod Ljubljana. 23 Majhen, I., et al., 1985: Poro~ilo o piezometri~ni vrtini PD-10 k/84 v Titovem Velenju. Geolo{ki zavod Ljubljana. 24 Verbov{ek, R., 1985: Raziskave vodonosnika s termalno vodo pri Radani vasi. Geolo{ki zavod Ljubljana. 25 Veseli~, M., 1985: Poro~ilo o raziskavah termalne vode vMedijskih toplicah vletih 1983 in 1984. Geo-lo{ki zavod Ljubljana. 26 Verbov{ek, R., et al., 1986: Poro~ilo o geotermi~nih raziskavah pri Topli~niku (Kostanjevica) s predlogom lokacije strukturno-kapta‘ne vrtine globine 800 m. Geolo{ki zavod Ljubljana. 27 Otorepec, S., et al., 1987: Poro~ilo o tehni~ni izvedbi poskusnega vodnjaka TVD-10/86 v Laj{ah pri [o{tanju. Geolo{ki zavod Ljubljana. 28 Bo‘ovi~, M., 1988: Raziskave za podzemno skladi{~enje plina napodro~ju Slovenskih goric. Kon~no po-ro~ilo o raziskovalni vrtini [om-1/88 v [omatu. Geolo{ki zavod Ljubljana. 29 Sadnikar, J., 1988: Podzemno skladi{~enje plina. Poro~ilo o strukturno geolo{ki vrtini Pdg-1/87 (Slovenske Gorice). Geolo{ki zavod Ljubljana. 30 @lebnik, L., 1988: Poro~ilo o zbiranju podatkov o nahajali{~ih in pojavih mineralnih vod v SR Sloveniji, II. faza. Geolo{ki zavod Ljubljana. 31 ^abrajac, S., 1989: PVT svojstva: analize fluida sa bu{otine Dankovci-1. Izvje{taj o rezultatima laboratorijskih ispitivanja. Ina Naftaplin, Zagreb. 32 @lebnik, L., et al., 1989: Poro~ilo o raziskavah termalne vode v Hajdini pri Ptuju. Geolo{ki zavod Ljubljana. 33 Drobne, F. , et al., 1990: Poro~ilo o izvedbi hidrogeolo{kih raziskav v okviru RN “Hidrogeolo{ke raziskave vodnih virov za vodooskrbo pore~ja Krke”, V. faza -1990, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. 34 Verbov{ek, R., 1990: Raziskave termalne vode pri Snoviku v Tuhinjski dolini, vrtinaV-15/88,90. Geo-lo{ki zavod Ljubljana. 35 Bo‘ovi}, M., et al., 1991: Kon~no poro~ilo o raziskovalni vrtini Dan-3. Geolo{ki zavod Ljubljana. 36 Pezdi~, J., 1991: Izotopi v termo-mineralnih vodnih sistemih. Disertacija. Univerza v Ljubljani, FNT - Montanistika, Ljubljana. 37 Tr~ek, B., 1991: Poro~ilo o poglabljanju raziskovalno-kapta‘ne vrtine MB-1/90 za zajem termalne vode v Stra‘unskem gozdu pri Mariboru (pripravni{ka naloga). Geolo{ki zavod Ljubljana. 38 Kralj, P. , 1993: Poro~ilo o raziskovalnih delih na vrtini Mt-7 v Moravskih toplicah. II. faza. IGGG, Ljubljana. 39 Bren~i~, M., 1994: Hidrogeokemi~na interpretacija vod v vrtini Lu-1/94. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. 40 Ferjan~i~, L., 1994: Poro~ilo: Raziskava izvira tople vode pri Topli~arju v dolini Kopa~nice. Getez, d.o.o., Logatec. 41 Sadnikar, J. et al., 1994: Izvedba raziskovalnegapoizkusav vrtini Pe~-1 (reservoar limit test), Geoko d.o.o. inIGGG, Ljubljana. 42 Bo‘ovi~, M., 1995: Poro~ilo o izdelavi vrtine AFP-1/95 v Dobovi. GZL - Podjetje za geotehni~na dela p. o., Ljubljana. 43 Matoz, T., et al., 1995: Poro~ilo o vrtini L-1/95. IGGG, Ljubljana. 44 Bren~i~, M., 1996: Hidrogeokemi~na interpretacija vode v vrtini CE-2/95 Cerkno. IGGG, Ljubljana. 45 Ogorelec, B., 2000: Mo‘nost zajema in izrabe termalne vode na obmo~ju med Smlednikom, Strmolom in Vol~jim Potokom, I. faza. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. 46 Bo‘ovi}, M., 2001: Poro~ilo o ~rpalnem poizkusu na geotermalni vrtini SI-1/86 v Kostanjevici. Preliv d.o.o., Ljubljana. 47 Kralj, P. , 2001: Das Thermalwasser-System des Mur-Beckens in Nordost-Slowenien. Mitteilungen zur Ingenieurgeologie und Hydrogeologie, 81, 57 S. Lehrstuhl für Ingenieurgeologie und Hydrogeologie der RWTH, Aachen. 370 Andrej Lapanje 48 L apanje, A., et al., 2002: Hidrogeolo{ke strokovne podlage za koncesijo za izkori{~anje termalne vode v Zdravili{~u Rimske toplice. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. 49 Jurani}, L., 2003: Zbirni izvje{taj o ispitivanju uzoraka fluida s bu{otine LIV-1. Ina Naftaplin, Zagreb. Podatki posredovani s strani STAVBENIK, gradbeni{tvo d. o. o. 50 Bo‘ovi~, M., 2004: Poro~ilo o ~rpalnem poskusu na vrtini KT-1/97 v Zagorju. Preliv d.o.o., Ljubljana. 51 L apanje, A., et al., 2004: Hidrogeolo{ke podlage za vodno dovoljenje za izkori{~anje termalne vode v termah Ptuj. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. 52 Celarc, B., 2005: Geolo{ke, hidrogeolo{ke in geotermalne raziskave na obmo~ju Medvod, I. faza. Geo-lo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. 53 Kralji}, M., et al., 2005: Poro~ilo o izgradnji vrtine Benedikt-2 (Be-2). NaftaGeoterm, Lendava. 54 Prestor, J., etal., 2005: Geofizikalnemeritve in spremljavazaizvedbo raziskovalno kapta‘ne vrtine TOP-1/05 pri Topli~arju. Geolo{ki zavod Ljubljana. 55 Lapanje, A., et al., 2005: Poro~ilo o izvedbi raziskovalno - kapta‘ne vrtine Jan-1/04.Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. 56 Lapanje, A., et al., 2005: Poro~ilo o izvedbi raziskovalno-kapta‘ne vrtine MD-1/05. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. 57 Lapanje, A., et al., 2005: Poro~ilo o izvedbi raziskovalno-kapta‘ne vrtine Met-1/04. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. 58 Lapanje, A., et al., 2005: Poro~ilo o izvedbi raziskovalno-kapta‘ne vrtine P-3/05. Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. 59 podatki Geolo{kega zavoda Slovenije, Ljubljana. 60 podatki posredovani s strani Hotelov Palace d.d., Portoro‘. 61 podatki posredovani s strani Nafte Geoterm, Lendava. 62 Osvald, L., Analiza termo-mineralne vode vrelca RT-1/92 Zdravili{~a Roga{ka, Roga{ka Slatina. ZZV-IVO Maribor. 63 podatki posredovani s strani Term Banovci (Panonske terme). 64 podatki posredovani s strani Term Lendava (Panonske terme). 65 podatki posredovani s strani Turizma Meteor d.o.o., Moravske toplice. 66 podatki posredovani s strani Term Olimia. 67 podatki posredovani s strani Term Radenci (Panonske terme). 68 podatki posredovani s strani Term 3000 (Panonske terme).