SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 47
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 28 de noviembre - 28. novembra 2002
■■■■■■■■■Mi
VOLIMO ZAGOVORNIKE VREDNOT
Preti vojno je Slovenija spadala v krog dežel, ki so vsaj načelno priznavale in spoštovale občečloveške vrednote, četudi so jih kdaj kršile.
Potem je prišla vojna, okupacija in revolucija. Prav revolucija je bila tista, ki je lestvico vrednot postavila na glavo. Resnica ni bila več resnica, pravica ni bila več pravica, najvišja vrednota ne več ljubezen, ampak razredni boj, nasilje in teror. Po partijskih merilih revolucija ni bila revolucija, ampak NOB, likvidacije nasprotnikov njihovega nasilja ne zločin, ampak domoljubno dejanje, njena prevara Slovencev in mednarodnega sveta ne prevara, ampak strategija in taktika. To prevrednotenje vrednot je je trajalo trajalo potem ves čas partijskega totalitarizma in veliko tega ostaja še danes. To je pa za naš narod lahko usodno. Demokracijo in lepšo prihodnost je mogoče graditi samo na vrednotah, zato je nujno, da se naš prostor čimprej očisti partijskih zmot in zablod.
Volitve so edinstvena priložnost, ko lahko vsak državljan s svojim glasom soodloča, kakšna bo naša oblast v prihodnje. Kdor ima Slovenijo rad, bo volil zagovornike vrednot.
BRANKO ROZMAN, Ljubljana (Družina, 3■ 11. 2002)
Izvoljenih že 132 županov
Po podatkih občinskih volilnih komisij so bili že v prvem krogu nedeljskih lokalnih volitev izvoljeni župani v 132 občinah, medtem ko bodo v preostalih 61 od skupaj 193 občin župane dobili v drugem krogu volitev.
V prvem krogu so bili župani izvoljeni v naslednjih občinah: Beltinci (Milan Kerman - SDS, NSi), Benedikt (Milan Gumzar - LDS) Bistrica ob Sotli (Jože Pregrad -SDS, LDS, SLS), Bloke (Jože Doles - SDS, SLS, NSi), Bohinj (Evgenija Kegl Korošec - LDS), Brežice (Andrej Vizjak - SDS), Cankova (Drago Vogrinčič - SDS), Celje (Bojan Šrot - SLS, SDS, Zeleni), Cerklje na Gorenjskem (Franc Čebulj - neodvisni), Cerkno (Jurij Kavčič - SLS), Cerkvenjak (Jožef Kraner -
SLS) Črenšovci (Anton Toer-nar - SLS), Črnomelj (Andrej Fabjan - SLS, SDS, NSi), Dobrepolje (Anton Jakopič -SLS, SDS), Dobrna (Martin Brecelj - neodvisni), Dobrovnik (Marjan Kardinar -LDS), Dolenjske toplice (Franci Vovk - NSi, SLS, SDS), Domžale (Cveta Zalokar Oražem - LDS, ZLSD, DeSUS, DS), Gorenja vas-Pol-jane (Jože Bogataj - neodvisni) Grosuplje (Janez Lesjak -ZLSD, LDS), HorjuHDaniel Fortuna - neodvisni), Hrastnik (Miran Jerič - LDS), Jesenice (Boris Bregant - neodvisni), Kranj (Mohor Bogataj - LDS), Krško (Franci Bogovič - SLS), Laško (Jože Rajh -ZLSD, LDS, DeSUS), Loška dolina (Janez Sterle - SDS, SLS, NSi), Lukovica (Matej Nad. na 2. str.
Slovenija dobila zgodovinsko povabilo v NATO
Konsenz zveze NATO je dosežen: k pristopnim pogajanjem z zavezništvom vabimo Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. S temi besedami je generalni sekretar zveze NATO George Robertson 21. novembra ob 9.55 na vrhu zveze NATO v Pragi sporočil odločitev o doslej najobsežnejši širitvi zavezništva v zgodovini. Po njegovih besedah gre za odločitev ključnega pomena, zagotovil pa je, da ta ni uperjena proti varnostnim interesom katerekoli nečlanice zavezništva, s čimer je imel v mislih predvsem Rusijo.
"Kandidatke so delale trdo, da bi izpolnile zelo zahtevne standarde zavezništva in sprejeti so morale težke in trde odločitve," je dejal Robetson, ki je obenem poudaril, da NATO nikoli ni bil ekskluzivna organizacija in da so vrata zavezništva odprta. Širitev so pozdravili tudi ostali voditelji držav članic zavezništva, med njimi gostitelj vrha, češki predsednik Vaclav Havel, in ameriški predsednik George Bush.
"ZDA so zadovoljne z odločitvijo o širitvi zavezništva s sedmimi novimi državami, saj to krepi našo zvezo. Okrepljene ne bodo le naše vojaške zmogljivosti, osvežen bo tudi duh te demokratične zveze in potrjena naša zavezanost svobodi. Evropa pa bo zno-
va cela, svobodna in v miru," je dejal Bush.
"Vstop sedmih novih držav je dodaten dokaz, da se umetna delitev Evrope končuje - celina je spet združena," pa je poudaril francoski predsednik Jacques Chirac. „Francija je že leta 1997 podpirala ambiciozno širitev zavezništva in je vesela, da zdaj njeno vizijo delijo tudi druge članice. Vrata pa morajo ostati odprta še naprej," je poudaril Chirac.
Politiko odprtih vrat je podprl tudi poljski predsednik Aleksander Kwas-nievski, ki je poudaril še, da bo z novo širitvijo »NATO močnejši in ne šibkejši"'. »Tokratna širitev ni konec, le sredstvo za nadaljnjo integracijo," je menil turški predsednik Ahmed Necdet Sezer. Belgijski premier Guy Verhofstadt pa je spomnil, da širitev za NATO ni bila dolžnost, vendar je zavezništvo storilo vse, da je do nje prišlo. Severnoatlantska zveza pa bo počasi postala Evroat-lantska zveza," je poudaril.
Danski premier Anders Fogh Rasmussen pa je posebej pozdravil vstop treh baltskih držav, nekoč republik Sovjetske zveze. »Zgodovina se spreminja in z njo tudi zveza NATO. Toda ta širitev ni usmerjena proti Rusiji, temveč je njen cilj pozdraviti in integrirati Evropo. To bo koristilo tudi Rusiji," je pou-
daril Rasmussen in kot predsedujoči Evropski uniji spomnil, da je pred širitvijo tudi ta povezava.
Sicer pa je generalni sekretar Robertson praški vrh že v njegovem uvodu označil kot „vrh preoblikovanja", ki bo izjemnega pomena za zavezništvo, saj bodo na njem voditelji poleg odločitve o širitvi sprejeli še druge pomembne sklepe, predvsem o modernizaciji in krepitvi vojaških zmogljivosti ter o poglobitvi odnosov s partnerskimi državami, kot je Rusija.
Na ta način se bodo čezatlantski odnosi še okrepili, je dejal Robertson in poudaril, da NATO še vedno izpolnjuje svoje naloge, in to »izjemno dobro". Toda 11. september je svet soočil s »smrtonosnim koktajlom novih groženj", med katermi je naštel terorizem in orožje za množično uničevanje. Prav za spopad s temi grožnjami se mora NATO opremiti, in to naj bi dorekli na vrhu v Pragi.
Ob koncu pa je Robertson povzel stališča vseh članic in sporočilo naslovil na tri države kandidatke, Makedonijo, Albanijo in Hrvaško, ki povabila v NATO niso prejele. »Vrata zavezništva ostajajo odprta še naprej - današnja povabila niso bila zadnja in izvajanje akcijskih načrtov za članstvo se bo nadaljevalo," je poudaril Robertson.
KAKO BOMO VOLILI?
Ponovno objavljamo način, po katerem bodo lahko volili slovenski državljani, ki živijo v Argentini.
Kdor ni izrecno’zaprosil na volilno komisijo, da voli po pošti, bo lahko volil SAMO NA VELEPOSLANIŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE, Avda. Santa Fe 864, Piso 6, Buenos Aires, v nedeljo t. decembra od 9.00 do 17.00 ure. S sabo mora prinesti kak veljavni osebni dokument (DNI, Cedula, LC, LE, Potni list.,. Če vas ni v volilnem imeniku, pa slovenski potni list ali potrdilo o državljanstvu).
Če ste z zadevnim formularjem posebej zahtevali na volilno komisijo, da volite po pošti tudi v drugem krogu,
in ste prejeli volilno gradivo, boste morali overoviti volilno karto. Poleg običajnih načinov (notar, policija, sodnija), lahko volilno karto overovite tudi na veleposlaništvu RS, ali po slovenskih središčih po sledečem redu:
Naš dom, San lusto: nedelja, 1. decembra od 9. do 10. ure (Herman Zupan). Slovenska pristava: nedelja, 1. decembra od 10,30. do 11,30. ure (Herman Zupan). Slomškov dom, Ramos Mejia: nedelja, 1. decembra od 10. do 11. ure (Božidar Fink). Hladnikov dom, Lanus: sobota,
Kako bodo potekali pristopni pogovori
Kot so nedavno pojasnili diplomatski viri pri zvezi NATO, bo po vrhu v Pragi generalni sekretar zveze NATO najkasneje v desetih dneh povabljenim državam poslal pisma, s katerimi bodo povabljene k pristopnim pogovorom in v katerih bo predstavljena njihova vsebina.
Pristopni pogovori se bodo začeli kmalu, najverjetneje zgodaj decembra, potekali pa bodo na sedežu zveze NATO v Bruslju. Pogovori naj bi se končali predvidoma do konca februarja 2003. V tem času bodo države obiskali zavezniški izvedenci, potekalo bo tudi zasedanje politično-varnostne-ga odbora z bodočo'članico.
Format pristopnih pogajanj je vnaprej določen za vse bodoče članice enak. Kot je v nedavnem pogovoru povedal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, bo tehnično pogajanja vodil državni sekretar na zunanjem ministrstvu, v delegaciji bodo tudi veleposlanik pri zvezi NATO, vodja sektorja za NATO na MZZ, vodja sektorja za obrambno načrtovanje na obrambnem ministrstvu, predstavnik generalštaba, vodja sektorja za mednarodne pravne zadeve na MZZ, pred-
30. novembra po dogovoru (dr. Andrej Fink). Slovenski dom, San Martin: sobota, 30. novembra od 10. do 12. ure (Marjeta Smersu Boltežar). Slovenska hiša, Buenos Aires: nedelja, 1. decembra od 10,30. do 11,30. ure (Tone Mize-rit). Slovenski dom, Mendoza: četrtek, 28. novembra, od 20. do 22. ure (Jože Šmon). SPD Bariloche: četrtek, 28. novembra, od 19. do 21. ure (Robert Andrew Eiletz). Društvo Triglav, Rosario: četrtek, 28. novembra, po dogovoru (Marjan Jeriha). Slovenski dom Miramar: četrtek, 28. novembra od 18. do 20. ure (Nežka Trpin). Slovensko podporno društvo Triglav, Buenos Aires: sobota,
30. novembra od 15,30. do 17,30. ure (Martin Duh);
Slovensko Prekmursko društvo Bernal: sobota, 30. novembra, od 16. do 18. ure (Roberto Mislej).
stavnik ministrstva za finance in vodja urada za varovanje tajnih podatkov. V nekaterih primerih bo potrebno tudi sodelovanje najvišjih predstavnikov države.
Februarja 2003 bo zunanji minister vsake države v Bruselj poslal uradno pismo, s katerim bo povabljena država sprejela pogovore.
Priloženo bo pismo o zavezi (commitment letter), v katerem bo morala vsaka država med drugim izraziti zavezanost izpolnjevanju načel Washingtonske pogodbe in izvajanju reform na področju obrambe.
Po koncu pogajanj bo na podlagi pisma o zavezi v marcu 2003 sledil podpis pristopnih protokolov, nato pa njihova ratifikacija, najprej v devetnajsterici in nato še v novinkah. Postopek bo trajal približno leto dni, zato je vstop novih držav pričakovati sredi leta 2004, vendar pa bodo njihovi predstavniki v vmesnem obdobju na sedežu zavezništva že delovali kot opazovalci. Država bo postala članica, ko bo listino o pristopu deponirala pri ZDA, ki je depozitar Washingtonske pogodbe, predvidoma leta 2004.
Slovenija bo morala v pripravah na vstop v NATO okrepiti tudi slovensko misijo pri zavezništvu v Bruslju. V njej se morata okrepiti tako diplomatski kot tudi vojaški del. Trenutno je na političnem oddelku slovenske misije pri zvezi NATO v Bruslju šest zaposlenih, 1. aprila prihodnje leto jih bo petnajst. Na zunanjem ministrstvu pa bodo okrepili sektor, ki se ukvarja z odnosi z zavezništvom.
Zavezništvo od novih članic ne zahteva izvedbe referenduma za vstop v NATO, je pa to zaželeno. Kot je dejal slovenski premier Janez Drnovšek, bo vlada odločitev o referendumu sprejela kmalu po praškem vrhu. »Formalno referendum ni potreben, vendar splošna pričakovanja so, da bi bil referendum koristen, in vlada bo zelo hitro sprejela svojo odločitev o tem," je poudaril.
GLEJ...
PISMO IZ SLOVENIJE O VOLITVAH..................2
ODBOJKARSKE S/j V ŽIVO.
\\wy
MARKO KREMŽAR:
LETO BREZ SONCA.........3
SLOVENSKE NARODNE JEDI: MIKLAVŽEVANJE...........4
*
—»-
Pismo iz Slovenije o volitvah
/Z ŽIVLJENJA
Dragi
Pri Vas pomlad - koledarska, pri nas pa se obeta nekajletna poktična zima. Bliža se drugi krog volitev, čez dober teden. Včeraj so bile objavljene zadnje ankete raziskave javnega mnenja. Teh raziskav je precej, vsak časopis jo ima, vsaka TV, itd. Prognoze kažejo na to, da naj bi Drnovšek dobil med 54 do 56 %, Brezigarjeva pa 44 do 46%. Zanimivo je to, da Drnovšku povabilo v Nato ni prineslo večje število glasov.
Raziskave napovedujejo’ visoko udeležbo, kar 86% - v prvem krogu 72 %. Neopredeljenih volilcev, ki bodo šli na volitve, je po oceni Dela, kar 24.6%. Ko pa so te volilce spraševali, kdo jim je bližji, se jih je opredelilo le 36% in od tega za Drnovška 19.2 in 16,8 za Brezigarjevo. Ostalih 64% neopredeljenih, še nima mnenja.
To, kar je Brezigarjeva dosegla, je nad vsemi pričakovanji. Nihče ne bi mogel doseči več. Mislim, da je trenutno najpomembnejše to, da obstaja možnost, da se s primerno osebo, da doseči mnogo več, kot je katera koli pomladna stranka doslej dosegla. Brezigarjeva je umirjena, ne-konflikta, simpatična in razumljiva. Ona skuša ljudi združevati in jih popeljati v boljšo prihodnost. Vsakomur daje pravico do svojega mišljenja in zagovarja v celoti demokratičnost in pravno državo. Dosledno je izjavljala, da je nestrankarski kandidat, da jo veseli podpora vsake stranke, vendar ni obvezna slediti nobeni stranki. Zanimivo je, da se v vsem volilnem obdobju ni kazala v družbi kogar koli, ki v politiki v Sloveniji nekaj pomeni. In niti z janšom in niti Bajukom. Znala je na kočljiva vprašanja odgovarjati tudi z nasmehom. Ty je presenetilo tudi zakrknjene levičarke, ki so ji na TV POP to priznale. Njen uspeh ji vsi priznajo, tudi mediji, ki ji niso naklonjeni. Če bi dobila podporo tudi pri ženskem delu volilcev, pomembnejše ženske v Sloveniji, ki so zago-
varjale večjo udeležbo žensk v politiki, ji te podpore niso dale, bi bil njen rezultat verjetno boljši. Brezigarjeva je primer, da je pot po kateri bi se lahko uspelo na naslednjih volitvah. Ali bodo pomladne stranke to spoznale in tudi uporabile, pa je veliko vprašanje. Menim, da bi se morali veseliti če bo Brezigarjeva dobila več kot 40% glasov. Pričela je s 15 %. Ali pa se bo znalo izkoristiti kapital 40% ali več glasov, pa je odvisno od vodilnih politikov, mogoče pa celo od tistih, ki še niso poznani, pa so sposobni torej ljudi kova Barbare Brezigar.
Nekoliko v senci predsedniških volitev so se odvijale volitve županov in svetnikov po občinah.
V drugem krogu za župane v mestnih občinah se bodo pomerili v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Novi Gorici in Ptuju. Najbolj zanimivo bo v Ljubljani, Kopru, Novem mestu, Novi Gorici in Ptuju. V Ljubljani, kjer so pomladne stranke izgubile 3 sedeže in to SDS, se bosta pomerili Potočnikova LDS in Simčičeva ZLSD. Zadnja anketa kaže da bo dobila Simčičeva 50.4% glasov. Če bo zmagala, bo po mojem velika zamera v LDS.
Tudi v Mariboru je SDS kot edina pomladna stranka izgubila 1 sedež. Zupan bo gotovo iz ZLSD, ki ima 72, 5% podporo v trdnjavi levice. '
V Celju je zmagal župan SLS, ki ga podpira tudi LDS, tudi tam je SDS izgubila 2 sedeža SLS pa 1 sedež.
V Kranju je zmagal nestrankarski" kandidat, dosedanji župan, ki pa je nastopil kot kandidat LDS. SDS je izgubila 1 sedež, enako NSI, kot naslednica SKD,. V Novem mestu bo dvoboj med Kovačičem LDS in Konciljo, ki ima 57 % podporo, izvoljen pa bo le če, ga bo podprla SDS.
V Kopru pa se je zgodil „ POPOVIČ. ". Koper je trdnjava komunistov in vedno je bil župan od tam. Že v prvem krogu je dobil največ glasov nestrankarski in neznani kandidat, bivši dirkač, Boris Popovič, ki ima po
anaketi 58,2% podporo. Sedaj so začeli proti njemu umazano gonjo z anonimkami, neresnicami, itd. Med svetniki je ZLSD izgubila 4 sedeže, Nsi pa enega.
Vpadljivo je število sedežev za nestrankarske liste. Te so bile izredno uspešne in predstavljajo prvovrstno presenečenje. Nihče ni pričakoval, da bodo dobile takšno podporo pri volil-cih. Po številu sedežev bi bile druga najmočnejša stranka v mestnih občinah. Raziskave bodo pokazale, kaj pomeni ta fenomen in kakšni so vzroki za njegov nastanek. Morda pa je v volilcih nastalo prepričanje, da strankam ni zaupati? Mogoče se ta rezultat lahko povezuje tudi z rezultatom Brezigarjeve in njeno dosledno odklanjanje kakršnega koli pripadanja strankam?
Doslej je bilo izvoljenih 132 županov, med njimi 40 nestrankarskih. Največ županov je dobila SLS in sicer 47, v drugem krogu pa je še 27 njenih kandidatov.
LDS je osvojila 22 županskih mest in v drugem krogu jih je še 28.
SDS je osvojila 15 v drugem krogu pa jih bo še 12.
ZLSD je dobila 9 županov v drugem krogu jih je še 13.
Nsi je dobila 6 županov, v drugem krogu je še 8 njihovih kandidatov
Znano je da je bil razultat volitev na podeželju ugodnejši za pomladne stranke in manj ugoden za LDS in ZLSD.
Mislim, da sem Ti postregel s precejšnjimi podatki. Iz njih si lahko ustvariš svoje mnenje. Kakšnih velikih premikov še ni, mogoče pa je zaznati, da se volilno telo ne obnaša več po doslej ustaljenih kalupih in, da ni več predvidljivo. Trenutno še ne v pomembnih zadevah,
Razen v Kopru, kjer gre za resnični šok. Zamisli si: v trdnjavi komunizma je poražen njihov človek od popolnega neznanca s parolo: „Za naš Koper".
B
TONE MIZERIT
Izvoljenih že 132 županov
Nad. s 1. str.
Kotnik - neodvisni), Medvode (Stanislav Žagar - neodvisni), Metlika (Slavko Dragovan - SLS), Miklavž na Dravskem polju (Leopold Kremžar - LDS), Murska Sobota (Anton Slavič), Naklo (Ivan Štular - SLS), Nazarje (Ivan Purnat - neodvisni), Preddvor (Franc Ekar - neodvisni), Radenci (Jože Toplak -SDS), Razkrižje (Stanko Ivanušič - neodvisni), Ribnica na Pohorju (Marija Sgerm - SLS), Rogaška Slatina (Branko Kidrič
- SLS, SDS), Rogašovci (Janko Halb - SLS, SDS, NSi), Rogatec (Martin Mikulič - NSi), Sežana (Stanislav Klun - LDS), Slovenj Gradec (Matjaž Zanožkar - neodvisni), Slovenska Bistrica (Ivan Žagar - SLS), Sveti Andraž (Ivan Krebša - NSi), Šenčur (Miro Koželj - SDS, NSi), Šentilj (Edvard Cagran -neodvisni,) Šentjernej (Franc Hudoklin - SLS), Škocjan (Anton Zupet - SLS), Škofja Loka (Igor Draksler - SLS, SDS, NSi), Škofljica (Jože Jurkovič - neodvisni), Šoštanj (Milan Kopušar
- LDS), Tržič (Pavel Rupar - SDS), Velenje (Srečko Meh -ZLSD), Velike Lašče (Anton Zakrajšek - NSi, SDS), Vipava (Ivan Princes - neodvisni), Vransko (Franc Sušnik - SDS, NSi), Zagorje ob Savi (Matjaž Švagan - LDS), Žalec (Jože Posedel -neodvisni), Žužemberk (Franc Škufca - SLS).
V drugem krogu pa bodo župane volili v 61 občinah.
Anketa Večera
Večerova napoved za 1. december je, da bo Janez Drnovšek prejel od 53 do 59 odstotkov glasov, Barbara Brezigar pa od 41 do 47 odstotkov. Dobra desetina anketiranih o svojem favoritu ni želela govoriti, medtem ko se druga desetina (še) ni odločila.
Brezigarjeva ima več kot 90-odstotno podporo med
volivci NSi, podpira jo še skoraj 90 odstotkov volivcev SDS in slabih 85 odstotkov volivcev SLS. Drnovška Brezigarjeva po Večerovem merjenju rahlo prehiteva med volivci SNS, bolj pa med pristaši stranke mladih.
TV Slovenija pa Drnovšku v drugem krogu odmeri 55,2 odstotka, Brezigarjevi 44,8 odstotka glasov
Literati iz Slovenije na obisku
Pred kratkim je skupina literatov iz Slovenije organizirala obisk petih slovenskih pesnikov v Južno Ameriko. Ker se je zadnje čase ta kontinent pričel bolj zanimati za Slovenijo, tako v teatru kot v glasbi in literaturi, so bili mnenja, da je treba doseči boljši stik s tukajšnjimi litetati in publiko. Tako je društvo Center za slovensko književnost iz Ljubljane, ki ga vodi Brane Mozetič, organiziral nekak „delovni obisk" v Čilu, Argentini in Urugvaju.
Najprej so poleteli v Santiago, kjer so se na bralnem večeru predstavili čilenskemu občinstvu, nato so prišli v Buenos Aires in na koncu v Montevideo.
V Buenos Airesu so imeli dva bralna' kulturna večera. Prvi je bil v Casa de la Poesia na Honduras 3784, ki se posveča samo pesniškim večerom. Zbralo se je lepo število Argentincev in slovenskih rojakov, prisoten je bil tudi veleposlanik mag. Bojan Grobovšek. Ta je večer tudi odprl. Nato je vseh pet - Maja Novak, Brane Mozetič, Andrej Blatnik, Tone Škrjanc in Svetlana Makarovič, predvajali svoja dela, ki jih je nato v španščini prebral Pavel Fajdiga.
Sledila so vprašanja, ki so se v glavnem sukala o položaju poezije v slovenskem prostoru, prevodov iz skovenščine in v njo in o potrebi medsebojnega spoznavanja. Ta vprašanja in odgovore je sproti prevajal tudi Pavle Fajdiga. Splošno mnenje je bilo, da je s takim približevanjem treba nadaljevati na principu recipročnosti.
Drug kulturni večer je bil v knjigarni Gandhi na Corrientesu čez dva večera, kjer se je zbralo več ljubiteljev poezije (bolj centralna umestitev) in je potekal podobno kot prejšnji.
Če upoštevamo, da so pred kratkim v Sloveniji zaključili izdajo Borgesovih Izbranih del, je ta kulturni obisk precej pomagal k medsebojnemu poznanstvu.
Upajmo, da bodo rojaki v Sloveniji po svojh mednarodnih zvezah še nadalje prihajali v Argentino, prevajali argentinska dela v slovenščino in svoja v španščino. Mi pa smo veseli, da v stiku z njimi poslušamo moderno slovensko literaturo in tako - vsaj v poeziji - stopamo vštric z domovino.
Težko je pisati o političnem položaju v Argentini, ker to, kar je danes gotovo, je že jutri dvomljivo. Nepredvidljivost je temeljna postavka. Zato se država kar ne more izkopati iz stanja, ki je nenehno podoben ladji v viharju.
Kdaj volitve? V ponedeljek, 18. novembra je vlada dosegla sporazum z”večino guvernerjev. Poleg drugih sklepov so potrdili datum volitev za 27. april. Če bi bil potreben drugi krog, bi se ta izvedel 18. maja, komaj teden prej, predno bi nastopil novi predsednik. Ko pa je vlada poslala zadevni osnutek v parlament, je poslanska zbornica reagirala negativno. Radikalni poslanci so se uprli in zasedanje je padlo v vodo. Da pridobi na času, je vlada poslala osnutek v senat, ki ga je potem tudi potrdil. Sedaj se je borba zopet preselila v poslansko zbornico. Edino, kar je doslej jasno je, da bo 25. maja Duhalde zapustil predsedništvo. Vse ostalo je v zraku.
Sklad pritiska. Vladi se mudi iz važnih razlogov. Mednarodni denarni sklad (FMI) zahteva politično soglasje kot enega izmed pogojev za dosego sporazuma. A to je lahko tudi izgovor. Vedno bolj jasno postaja, da sporazuma s Fondom ne bo tako kmalu. Najbolj pesimistični (realistični?) opazovalci menijo, da sporazuma sploh ne bo pred nastopom bodoče vlade. Seveda se pojavi vprašanje, kaj z zunanjim dolgom. Sedanja vlada, zlasti pa gospodarski minister La-vagna je namenjen, da država ne bo uporabila deviznih rezerv za plačevanje dolga. Če bi vlada plačala vse dolgove, ki zapadejo do nastopa novega predsednika, bi dejansko izpraznila rezervni fond. S tem bi se postavila ob prepad.
Kdo ima prav? Drugo vprašanje pa je, če je mogoče živeti brez sporazuma s Skladom in izolirano od mednarodnih finančnih organov. Nekateri trdijo, da bi bila to popolna katastrofa, drugi so mnenja, da ne bi bilo nič hudega in celo predlagajo to kot najboljšo pot. Ob tem nastaja dvom, ali so mednarodni finančni krogi pripravljeni tvegati, da eden izmed velikih dolžnikov, kot je naša država, enostavno zapade v neplačevanje. To bi bil slab zgled za druge dolžnike, predvsem za Brazil, ki bo imel s Fondom kmalu slične težave, saj ima še večji dolg. Ob tem še en komentar: že januarja so napovedovali katastrofo, če ne bi takoj prišlo do sporazuma s fondom. Preteklo je 10 mesecev, sporazuma ni, katastrofe pa tudi ne.
Brez kandidatov. Treba je sprejeti dejstvo, da pero-nizem dokončno vodi argentinsko politično sceno. Saj so razni drugi kandidati že znani: Elisa Carrio, Lo-
pez Murphy, Patricia Bull-rich. Radikali so pred odločitvijo, Rodriguez Saa ponovno izjavlja, da bo nastopil samostojno izven stranke. A dokler ne bo peroni-zem določil svojega kandidata, imamo vtis, kot da kandidatov še ni. Predsednik Duhalde, ki nastopa kot „veliki volilec", pa se še ne izreče. .Dosegel je uspeh s tem, da je zbral okoli sebe večino guvernerjev. Sedaj s tega položaja nadmoči čaka. Verjetno bo odločitev padla šele v poletnih mesecih. Vendar mnogo znakov kaže na predsednikovo naklonjenost guvernerju iz Santa Cruza. Bo končno Duhaldejeva formula Kirch-ner-Chiche? Na splošno obstoja vtis, da bo predsednikova žena zasedla mesto podpredsednice na Duhal-dejevi formuli.
Socialni poseg ali politična intervencija? Primer province Tucuman nenehno zavzema velik prostor v medijih. Primer večjega števila otrok, ki so umrli na posledicah lakote, močno udarja argentinsko javnost. Med provincijsko in zvezno vlado je nastala polemika. Predsednikova žena trdi, da provinca dobi dovolj socialne pomoči, da to tega položaja ne bi smelo priti. Guverner Miranda pa meni, da je pomoči premalo in provinca nima sredstev, da bi to skrajno bedo preprečila. V začetku tedna je Chi-che Duhalde odšla na sever, da osebno vodi pomoč in ugotovi realno stanje. V Tucumanu so sprožili že več postopkov proti guvernerju, a uradne intervencije gotovo ne bo. Miranda je eden glavnih Duhaldejevih zaveznikov in je za sabo potegnil guvernerje argentinskega severozahoda. Bo Duhalde žagal vejo, na kateri sedi?
Razburkani Santiago. V drugi izmed severnih provinc, Santiago del Estero, pa so doživeli nenavaden parlamentarni udar. Pred meseci so imeli volitve novega guvernerja. Zmagal je Carlos Diaz, ki je bil kandidat krajevnega kaudilla (Carlos Juarez). Za podgu-vernerko je z njim kandidirala Juarezova žena Mercedes Aragones, ki pa ni uradno nastopila svojega mesta „iz zdravstvenih razlogov". Diaz pa se je v notranjem peronističnem boju zavezal z Menemom. Juarez pa je prepričan duhal-dist. Zato je (na Juarezov ukaz) provincijski parlament pritisnil na guvernerja. Ta je po komaj 23 dneh vladanja odstopil. Provinca nima guvernerja ne podgu-vernerja. Vodil jo bo začasno predsednik parlamenta, ki mora sklicati nove volitve. Sploh je zadnje leto Santiago bil prizorišče volitev in odstopov (senatorji, poslanci), ki že mejijo na grobo zlorabljanje ustavnih določil. Bo zvezna vlada intervenirala? Ne, ker tudi ta veja je važna.
SLOVENCI	V
Cecilijanka na Pristavi
Na god zavetnice glasbe, 22. novembra, smo imeli na Pristavi v Castelarju pevskoinštrumentalni večer.
Na pogosto vprašanje:- Ma, kaj naj delam? so mnogi od staršev ponudili otrokom možnost udejstvovanja na glasbenem področju. Anka Savelli Gaser, ki stalno množi in razdaja talente, s katerimi jo je Stvarnik obdaril, pa je sprožila zamisel o srečanju. Nekateri so bili takoj navdušeni, da pokažejo svoje dosežke, drugim pa je bilo treba vliti dozo samozavesti.
Pred vstopom v dvorano nam je Jelica Fajdiga Stariha prijazno ponudila program, v košarico pa smo dali svoj dar za potrebne rojake.
S ploskanjem smo sprejeli člane zbora Zarja mladosti, ki ga že od ustanovitve vodi prof. Marjana Jelenc. Zbor je bil ves čas na odru. Posrečena je bila zamisel, da smo mogli izmenoma poslušati zbor in izvajalce na glasbilih. Navdušenost, veselje, igrivost, dobra izgovorjava, .... Vse to smo opazili pri zboru. Od nastopa do nastopa se stopnjuje sigurnost, točnost pri vstopih, uglašenost. Srce ti poje, ko jih poslušaš! Tokrat so nas obdarili s temi deli: Trije prijateljčki (C. Pregelj), Caramba (prir. O. Bareilles), Adelita (mehiška folklorna), Moj očka ima (v Švarovi priredbi), Marko skače (Prekmurska narodna), Quodlibet de rondas infantiles(Almeida), Iz zemlje gre v trsek (R. Gobec) in Mlin (v Godčevi priredbi). Iskrene čestitke dirigentki, asistentki Mojci Prešern Jelenc, pianistki in pevcem!
Največ izvajalcev je imel klavir. Kar štirje Rožančevi so igrali nanj. Najmlajši, Matjaž, je osvojil publiko s črnsko Svetniki vsi... S sestro Marjano, srednješolko, pa je zaigral Webrov Marš op.3, št.5. Marjana je vzorno podala tudi Schumannovo skladbo Veseli kmet. Tatjana je dovršeno zaigrala Beyerjovo študijo 95 in skladbo Luč in tema. Najstarejši, Jožko, pa je skupaj z Marjano zaigral I have got music, sam pa zelo lepo duet iz Mozartove Serailove ugrabitve. Leo Gaser je prepričljivo podal Pesem indijancev Tomaža Tozona (slišali smo jo že ob spevoigri Pravljica o izgubljeni sinički). Nato pa je s svojo babico Anko zaigral še štirično Bastienove Male skladbice za klavir. Anka Savelli Gaser je
spremljala še ostale glasbenike. Mladim je tako vlila zaupanje. Samo izvajanje pa je billo še kakovostnejše. Jasna Batagelj je brezhibno podala (štiriročno) Offenbachovo Bar-carolo iz Hoffmanovih pravljic, Karolina Kenda pa (tudi štiriročno) Med rožami. Karolina je nato sedla še za orgle in občuteno zaigrala Venček slovenskih pesmi.
Izredno doživeto je poustvarila Schumannovi deli (Kmečka pesem in Pesem kosca) Marjanka Grohar.
Polno je bila zastopana tudi družina Ayerbe Rant. Najmlajša, Luči, je skupaj z Anko zaigrala na klavir kolumbijsko Apu, el indiecito, Paolettijevi Me da mucha risa in Con mi botecito ter Alemanijevo Baguala del grillo. Starejši dve pa sta, ob skrbni spremljavi Anke, zaigrali: Marjanka na violončelo Bachov Minuet v C duru, Saši pa na prečno flavto Marcellov Minuet, Proppov Allegro in Sroussmannov Allegreto. Koliko prijetnih presenečenj ob tako zahtevnih glasbilih!
Andrejka Elizeche Gerzinič se je lotila igranja violine. Lepo jo je bilo slišati ob Ankini spremljavi. Podala je Bergamasco in Schubertovo Škotsko.
Tatjana Gričar je bila širši publiki že znana. Žela je uspehe že na osrednjem mladinskem glasbenem srečanju. Tudi tokrat nas ni razočarala. Z izrednim smislom za ritem je zaigrala Spindlerjevo Serenado za trobento in Rodgersov Edelweis.
Posamezne točke je napovedoval Gabrijel Jelenc. Za besedilo pa je poskrbela Nadica Kopač Grohar.
Bil je res lep večer! Bog daj, da bi bilo še veliko takih!
Miri
Volitve v Bariločah
O volitvah sporoča Ognjišču v Ljubljano predsednik Slovenskega planinskega društva iz Bari loč v Argentini arhitekt Andrej Duh, odkoder posnemamo podatke:
V Bariločah je približno 50 ljudi, ki bi lahko volili. Od teh je bilo vpisanih v
MED KNJIGAMI
Marko Kremžar: Leto brez sonca
Pred nekaj tedni je izšla v Ljujbljani pri založbi Družina nova knjiga znanega slovenskega pisatelja Marka Kremžarja iz Buenos Airesa.
Pisatelja ni treba znova predstavljati, le to bi omenili, da je to njegova dvanajsta knjiga, od katerih so prve izšle v Argentini, zadnje pa v Ljubljani (nekatere tudi kot ponatisi.)
Pisatelj je objavljal sociološko in ekonomsko politična dela, o katoliškem socialnem nauku, literarna in dramatska dela, pa osebna pričevanja. Med zadnje spada tudi ta nova knjiga.
To leto dni brez sonca je bilo za Kremžarja čas od pričetka domobranskega umika v Avstrijo maja 1945 (Kremžar je bil mladoletni domobranec v četi za zveze), potem prisilno vračanje v Slovenijo, križev pot skozi Kranj, Št. Vid v ljubljanske zapore, obsodbo kot člana Slovenske legijo na politično prevzgojo, in končno prebeg v Avstrijo in njegovo šolanje v begunskih taboriščih.
To je samo okvirni pregled zgodovine, o kateri piše Kremžar.
Njegovo pisanje je zelo osebno, a obenem zelo objektivno. Že v zaporu si je zapisal kake datume in dogodke, tako da je verodostojen. Ne izmišljuje si, „kaj bi moralo biti", ampak če ne ve, to tudi prizna. Njegov opis bežanja čez Ljubelj je podroben, marsikaj je novega, je napet opis s stališča domobranskega vojaka.
Tudi njegov opis vračanja vojske partizanom v roke, je zelo stvaren in zato tudi zelo sprejemljiv. V njem sicer ne pove bistveno nič novega ali nepoznanega, a je toliko osebno globlji in pretresljiv.
Sedaj pa se začne njegova zgodba -vsak ima čisto svojo in različno zgodbo -razvijati v svojo smer. Kremžar je mladoleten, zato ga ne pošiljajo v Kočevje ali na drugam na morišče, amapk ostane v Št.
Vidu, dokler ga ne določijo za sodbo Slovenski legiji, katere član je bil. Popisuje svoje življenje v sodnijskih zaporih na Milošičevi, njegove sojetnike in njih usodo, pa proces. Ta se je vršil že toliko pozneje, da ni bilo več smrtnih obsodb. Tako je Kremžar dobil le nedoločen čas „politične prevzgoje".
Pol leta ga prevzgajajo, počasi lahko spet prične študirati. (Prej je končal peto gimnazijo). Tu pa mu pripravijo starši v Avstriji možnost prehoda Karavank k njim. Napeta pot v globokem snegu. Pripetljaji okoli meje in na Koroškem mu malce zavirajo prehod, a končno se znajde v taborišču pri svoji družini.
A junaških podvigov še ni konec, junaških, a ne borbenih.
Opisuje namreč svoje šolanje v slovenski taboriščni gimnaziji pri Marku Bajuku. Trdo delo, tri letnike v dveh letih. Matura in odhod v Argentino.
Njegovo opazovanje in opisovanje ni črno belo, pri nasprotnikih podčrtava - če je to možno - tudi dobroto, pomoč in pozitivne vrednote, seveda pa tudi nasprotja in šikane. Med drugim opisuje partizane, ki so bili z njim zaprti, ter kako jih je „metalo", da so podoživljali svoje zločine nad protikomunisti. Zanimivo je tudi njegovo opisovanje zaslišavanj, ko so hoteli iz njega izvleči marsikaj, a ni popustil. Najbolj pretresljiv dogodek je iz zaprtja v bunker - samico, kjer opazuje s kroglami navrtane stene, kjer so oznovci morda še pred dnevi pobijali jetnike.
Ta del - usoda mladoletnih in legalnih sojencev je novo vsaj za nas, ker takih med nami skoraj ni.
Knjigi je napisal odličen uvod Matija Ogrin, knjiga pa je izšla v dostojni opremi. Lahko jo bomo tudi kupili v Argentini, ko bo prispela po redni pošti.
TD
volilni imenik 35. To so tisti, ki so za to prosili oziroma so volili že od leta 1992 naprej. Volilo pa je samo 29 ljudi. Preostali niso prejeli volilnega materiala pravočasno, drugi pa sploh ga niso prejeli, kljub temu, da so pravočasno preverili, če je njihov naslov pravilno vpisan v volilni imenik.
V Bariločah smo imeli samo možnost glasovanja po pošti. Za to se je bilo potrebno prijaviti in to v zelo kratkem času, kar je tudi bil razlog, da nekateri niso uspeli pravočasno oddati svoje zahteve za glasovanje po pošti in zato tudi niso mogli voliti. V petek, 8. novembra, je Robert Ei-letz potrjeval volilne karte v prostorih Slovenskega planinskega društva. Nekateri so šele tisti dan prejeli glasovnico in volilno karto. V soboto zjutraj je bil s hitro pošto poslan paket z vsemi bariloškimi glasovnicami na veleposlaništvo v Buenos Aires. Naši glasovi so bili v nedeljo prišteti tistim, ki so glasovali na veleposlaništvu. Upamo, da bomo v drugem krogu lahko glasovali vsi, ki smo vpisani v volilni imenik.
Posmrtne ostanke škofa Mahniča prenesli na Krk
Posmrtne ostanke Antona Mahniča (1850-1920), slovenskega katoliškega teologa, ki je leta 1897 postal škof na Krku, so 24. novembra v spremstvu frančiškanov iz Zagreba prenesli na otok Krk, kjer so jih položili v grobnico krške katedrale.
Pokopa Mahničevih posmrtnih ostankov na Krku se je med drugim udeležil koprski škof Metod Pirih.
Jutarnji list je pokop označil kot enega največjih dogodkov letošnjega leta na Krku.
Odbojkarske sanje v živo
Dragi bralke in bralci!
Vrnil sem se pred dobrim tednom in zbiram vse spomine v enoto, zato je poročilo kasneje napisano.
Od decembra 2001 pa do oktobra 2002 je bil čas težav, meseci preizkušenj in odločitev, ne samo v gospodarstvu ali na socialnem področju, temveč tudi v odbojkarskem projektu Slo 2002! Gor in dol, levo in desno smo se odločali dan za dnem, kdaj in kako gremo, upanja nismo zgubili, moram pa reči, da sta večkrat prišli na dan kriza in nesporazum. Amjaak koncem koncev smo šli v jesensko Slovenijo in zdaj smo tu, napojeni in živi, srečni in veseli naše vrnitve!
Hvala znova vsem, ki ste naš projekt omogočili na en ali drug način, hvala vsem podjetnikom, ki ste finančno pripomogli ter verjeli v „sanjače", ki grejo „na lauf" v matično domovino. Hvala!
Moram vam povedati, drage bralke/bralci, da je bila turneja sijajna, da so nam vsi pomagali od konca do kraja, od hrane do prevoza, od dobre volje do uslug, od potrpežljivosti do gostoljubnosti... Hvala!
Hvala lepa OZS (Odbojkarski zvezi Slovenije); hvala lepa Antonu Končniku, predsedniku OZS, hvala lepa Alešu Kušarju, generalnemu sekretarju, hvala lepa vsem sodelavcem, vsem „šoferjem", vsem tajnikom, prostovoljcem, zapisnikarjem, slovenskim sodnikom FIVB, vsem HVALA!
Sedaj pa malo na program, da vas ne bom dolgočasil z zahvalami... Odšli smo v Slovenijo v petek, 11. oktobra. Fotografirali smo se še in se poslovili od domačih in prijateljev. Prišli smo v Frankfurt naslednji dan, soboto 12., počakali dve uri za transfer v Gradec in odleteli v Avstrijo ter prišli okoli 16:00 ure. Tam so nas čakali g. Satler in Jaka Končnik, da bi nas peljali v Slovenijo; deževalo je, a nič za to, šli smo direktno na Trojane „poglodati" ogromne krofe z mlečno kavo. Naselili smo se v Radovljici, kjer nas je čakala prva točka v programu, ogled tekme Bled-Maribor prve odbojkarske lige, kjer je zmagal Bled 3-1.
Naslednji dan, v nedeljo, 13. smo šli k maši na Brezje, si ogledali dolino Trente s čudovitim muzejem in Vršič... res je b'lo imenitno!
V ponedeljek, 14. smo imeli naš prvi trening^ ©poldne, da bi se boljše seznanili s športom, ko bi igrali z Žirovnico. To je ekipa, ki jo trenira bivši nacionalni selektor in je lansko leto izpadla iz prve lige (division de honor); zmagali smo 3-1. Res smo bili veseli zaradi dveh stvari: najprej zaradi zmage in drugič, ker smo začeli turnejo z „desno nogo"!
V torek, 15. smo imeli ogled Ljubljane in okolico z gradom; potem smo kosili okoli 14. ure, imeli nekaj prostega časa, popoldne pa znova trening in zvečer smo šli na ogled tekme prve lige Kamnik-Maribor, zmagali so Kamničani 3-0!
V sredo, 16. smo pa skakali in plavali simbolično po zraku: šli smo do Planice, prehodili 702 stopnice in si od vrha skakalnice ogledali padajoče listje vseh možnih barv, ki je plesalo v ritmu vetra in skušalo doseči svetovni rekord 225 metrov daljine! Igrali smo za kakšne pol ure tudi malo nogometa ter kosili. Popoldne smo se malo odpočili ter pripravili na večerno tekmo proti starejši skupini bivših odbojkarjev z geslom „Ekipa malo manj mladih". Zmagali smo 3-0 in potem vsi na pico pri Matičku v Radovljici!
Četrtek, to je pa bil res ,•,najtežji dan"... Šli smo v Čateške toplice... kaj bi vam lahko povedal? Zgledali smo obenem otročički in mladoletniki; _ skakali, plavali ter „razgrajali" ves dan, spuščali se po vodnem toboganu... To je bilo res „fejst"! Lahko noč, uničeni smo...
V petek, 18. so nam razkazali četrto najpomembnejšo zavarovalnico v Sloveniji, to je Slovenica, kjer dela kot glavni direktor Tone Končnik, predsednik OZS. Podaril je vsakemu knjigo o Sloveniji. Popoldne smo pokukali v slovenski parlament, kjer so nam „razlagali" bivšo in sedanjo politiko... No, saj veste, stari mački so še na oblasti in ne marajo objektivno gledati naše preteklosti...
V soboto, 19. smo se odpravili v Škocjanske jame, potem so nam razkazali pristanišče Luko Koper, kjer so nas povabili na kosilo. Po kosilu smo šli do obale, kjer je Toni Javoršek (palček) prišel do zaključka, da je Jadransko morje mokro in mrzlo... Popoldne smo šli v Vinoteko Koper, kjer smo bili deležni degustacije 7 vin, mislim, da je bilo sedmo vino... ne vem, vino!
Nadaljevanje prihodnjič
t »jr * 11
■■■■■
GOSPODARSKI
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
11. občni zbor
Slovenska latinskoameriška trgovska zbornica je ena najmlajših ustanov naše skupnosti. A v svojem desetletnem življenju je žela bogate sadove svojega dela, o čemer smo na tem mestu že večkrat pisali.
Seveda se tudi Zbornica kot ustanova ni mogla izogniti sunku, ki je v gospodarskem in ustavnem oziru prizadel Argentino ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta. Zato je tudi odbor meseca marca odločil, da prestavi izvedbo obveznega občnega zbora na poznejši datum, medtem pa preuči stanje in možnosti, kako v danem položaju delati za zastavljene cilje in predvsem v novih okoliščinah izkoristiti argentinske izvozne možnosti in jih usmeriti tudi v Slovenijo.
Ko se je v Argentini vihar nekoliko polegel, je odbor sklical 11. redni občni zbor za pretekli petek, 15. novembra. Vršil se je v prostorih podjetja Iskratel v središču Buenos Airesa. Občni zbor je s pozdravom vseh navzočih pričel predsednik Herman Zupan.
Sledila so poročila tajnika (lic. Marko Amon) in blagajnika (inž. Tone P. Podržaj). Svoje poročilo je podal tudi predsednik Zupan, ki je v kratki a jedrnati predstavi orisal delovanje Zbornice v preteklem obdobju.
V podanem je bilo podrobno opisano delo odbora, stike in izmenjave z ustanovami in podjetji v Sloveniji ter delovanje v sklopu argentinskih ustanov. Zbornica se je pridružila Argentinski trgovski zbornici (Camara Argentina de Comer-cio). Sprejela je tudi ponudbo za sodelovanje v pravnemu odboru te argentinske veleustanove, odgovornost ki je prevzel odbornik prof. Tine Vivod.
V poslovni dobi, je Zbornica nadaljevala svoje informativno delo s poglobitvijo v gospodarskih vprašanjih ter skušala prikazati realno stanje za skupne medsebojne povezave med Slovenijo in Argentino. Organizirala je tudi posebna predavanja. Izredno zanimivo je bilo srečanje z dr. Eduardom Albertom Sadousom, bivšim veleposlanikom in argentinskim predstavnikom pred Evropskim trgovskim forumom. Na tradicionalnem letnem srečanju so pa predavali
predsednik Herman Zupan, slovenski veleposlanik v Argentini mag. Bojan Grobovšek, argentinski poslanec dr. Ricardo O. Busac-ca in naš rojak in ekonomist Marko Rebozov. V preteklem letu je s svojim pokroviteljstvom Zbornica objavljala strokovne in informativne članke v tedniku Svobodna Slovenija in izdajala posebno glasilo gospodarski vestnik" za člane in prijatelje. Pisarna Zbornice redno odgovarja na prejete dopise, fakse in e-maile ter odpošilja ves prejeti material svojim članom.
Po podanih poročilih je inž. Jernej Dobovšek v imenu nadzornega odbora predlagal, naj se odboru poda razrešnica, kar so člani soglasno storili.
Sledile so volitve. V Zbornici mandati trajajo dve leti, vsako leto pa se zamenja polovica odbornikov.
Novi odbor je sestavljen takole: predsednik Herman Zupan, podpredsednik prof. Tine Vivod, tajnik lic. Marko Amon, namestnik tajnika Bogdan Vrtovec, blagajnik inž. Tone P. Podržaj, namestnik blagajnika cont. Gregor Hribar; odborniki: Oblak Ciril, Andrej Kremžar, Marjan Petkovšek, Tomaž Erjavec, lic. Janez Ple-ško; petčlanski nadzorni odbor pa sestavljajo: inž. Jernej Dobovšek, Alfred Marušič (iz Montevidea, Uruguay), Guillermo Ayer-be, Jože Šenk in Andrej Ko-stelec.
Predsednik Zupan se je v imenu odbora zahvalil za ponovno izkazano zaupanje.
Pri slučajnostih se je obravnavala še sprememba sedeža Zbornice. Soglasno so prisotni potrdili predlog odbora, naj Zbornica deluje odslej v Slovenski hiši v Buenos Airesu (ulica Ramon L. Falcon 4158), kjer ima svoj sedež večina slovenskih ustanov.
Posebej je še poudaril, da se sedaj Zbornici odpirajo nove možnosti na področju trgovske izmenjave med Argentino in Slovenijo. Z bolj strokovnim nastopanjem tako v Argentini, kot po predstavnikih v Sloveniji, rastejo možnosti v uspešnem iskanju novih poti za popolnejše gospodarsko sodelovanje med Argentino in Slovenijo.
-e. -t.
VERSKI IN NARODNI TISK
Srečanje in poklon
Vsaka izseljenska skupnost se zaveda, kako izredne važnosti je tisk za povezovanje in ohranjevanje skupnega čuta in vrednot, ki jih njeni člani gojijo. Slovenska povojna skupnost v Argentini je bila vedno bogata na tem področju. Število publikacij, ki jih beleži naša zgodovina, preseneča nas same, a tudi strokovnjake na tem področju v matični domovini. Po pedesetih letih se je naš tisk sicer precej skrčil, a preživele publikacije so močne in v polnosti izpolnjujejo svoje poslanstvo.
Za časopisje in revije pa ni važno le, da so tiskani, temveč predvsem, da pridejo do naročnika in bralca. Večina naših publikacij pride do rojakov po posebni mreži raznašalcev. Vsak okraj, kjer rojaki žive strnjeno naseljeni, ima svojega poverjenika, ki vsak teden pohiti v središče (Slovensko hišo) po izvode, katere v manjših skupinah razdeli drugim raznašalcem, ki jih nato raznesejo po družinah. Mnogokrat s časopisom prinesejo tudi komentarje in novice okoliša in seveda dobro in vzpodbudno besedo. Podoben sistem velja-tudi za Mendozo in Bariloče. Lahko zatrdimo da je nad petdeset rojakov vpletenih v to delo, ki se uspešno vrši že od leta 1948.
Vodstvo skupnosti občasno prireja srečanje teh tihih in skritih sodelavcev, da se jim zahvali za njihov trud. Tudi letos sta to srečanje organizirala Slovensko dušno pastirstvo, ki izdaja tednik Oznanilo in mesečno revijo Duhovno življenje, ter Zedinjena Slovenija, ki izdaja splošnoinfor-mativni tednik Svobodna Slovenija.
Letošnjo srečanje pa je imelo še poseben poudarek na
£
J
MILOŠA STAREM I
Odkritje napisa
Od leve: Uredniki Gregor Batagelj, Tine Debeljak, Tone Mizerit, Staretova sorodnica Saša Hartman Golob in tajnica ZS prof. Neda Vesel Dolenc
osebnosti Miloša Stareta, ustanovitelja in dosmrtnega lastnika in voditelja tega tednika. Njemu v spomin smo poimenovali prostor v Slovenski hiši, v kateri deluje uredništvo lista.
Srečanje se je pričelo z mašo, ki jo je daroval salezijanec Dani Vrečar. V cerkvenem nagovoru je povezoval evangeljsko sporočilo o talentih z delom piscev, izdajateljev in raznašalcev na področju tiska.
Po končani maši so se prisotni pomaknili v drugo nadstropje, kjer sta urednik Tine Debeljak in tajnica Zedinjene Slovenije prof. Neda Vesel Dolenc odkrila napis nad vrati, nakar je Dani Vrečar blagoslovil napis in uredniške prostore.
Zatem so se gostitelji in gostje zbrali v jedilnici, kjer je spregovoril predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit: „Letos smo hoteli temu srečanju dati poseben poudarek ob spominu na osebo, ki je toliko Jet dobesedno gorela in
tudi dogorela za slovenski tisk. To je bil.g. Miloš Stare. Ne bi bilo Svobodne Slovenije, ki nas vsak teden obišče, če ne bi bilo Miloša Stareta, zavednega Slovenca in demokrata, junaškega in odločnega moža, spretnega politika in zlasti neutrudljivega organizatorja. Rojen v kmečki družini 11. junija 1905 je še kot otrok ostal brez očeta in ga je vzgajala teta. Bil je nadarjen in je kaj hitro dokončal študije prava. Že od mladih nog je sodeloval v organizacijah, kar ga je potem vodilo v politiko. Hitro se je vpletel v delo in postal upoštevan.
Leta 1938 izvoljen za državnega poslanca v Slovenski ljudski stranki.
Ko je vihra vojne in revolucije pokrila slovensko zemljo ni dvomil: odločil se je za narod in demokracijo. Že novembra 1941 je pričel izdajati ilegalni list Svobodna Slovenija, kjer je pisal tako proti okupaturju kot opozarjal na lažnivost komunizma. Le tisti, ki so preživeli viharne vojne čase, se jasno zavedajo, v kakšno življensko nevarnost se je s tem postavil. List je izdajal do konca vojne in ga nato znova obudil po prihodu v Argentino. Vmes in potem lahko navedemo še delovanje pri Slovenski zavezi, begunska leta, ustanovitev in predsedništvo Društva Slovencev, in po smrti dr. Mihe Kreka vodstvo SLS in Narodnega odbora za Slovenijo.
Miloš Stare je živel za svoj časopis. Koliko truda, napora in skrbi, koliko zavzetih ur je posvetil Svobodni Sloveniji vemo le tisti, ki smo pred leti z njim tesno sodelovali. In v tem delu so se izražale njegove naboljše vrline: organizacijski smisel, vestnost in odgovornost, neu-trudljivost in pa ljubezen.
A ni se zadovoljil le s tednikom. Razne tiskovine, brošure in izredno število knjig je izšlo pod njegovim vestnim pokroviteljstvom. Prva izseljenska šolska knjiga „Naša beseda" je izšla v založbi Svobodne Slovenije. Že leta 1949 je izdal prvi koledar in za njim še 22 koledarjev in zbornikov. Le njegovi sposobnosti je pripisati, da je znal poiskati mecene, ki so omogočili preživetje tednika in založbe v hudih časih. Imel pa je tudi nenehno še druge skrite sodelavce, in to ste bili vi, dragi raznašalci, ki ste bili in ste še pri delu tako neutrudljivi kot on. Kot vi je tudi on po poklicni dolžnosti vedno našel čas in ga posvetil listu. Kolikokrat je hodil v pisarno Svobodne Slovenije ob sobotah in izrabljal proste ure za delo in pripravo izdaj. Mnogokrat sem ga videl za veliko mizo v pisarni, ko je že skoraj na koncu svojih moči vseeno delal naprej, dokler ni skončal vsega, kar si je bil zastavil.
Zato smo sklenili, v soglasju z dušnim pastirstvom in tudi odborom Slovenske hiše, da prav tisto pisarno v drugem nadstropju tega našega središča, v kateri se je ves žrtvoval za slovenski tisk, poimenujemo po njem. Naj napis nad vrati še za bodoče rodove priča o njegovi ljubezni do slovenstva in slovenskih vrednot. Naj nam bo za vedno svetal zgled."
Sledil je zajtrk, ki je potekel v prijetnem pogovoru in izmenjavi idej o delu in prizadevanjih za slovensko skupnost na področju verskega in narodnega tiska.
SLOVENSKE NARODNE JEDI
Sveti Miklavž
NSi IZRAŽA ZADOVOLJSTVO
Predsednik N.Si dr. Andrej Bajuk je izrazil zadovoljstvo nad povabilom Slovenije v zvezo NATO.. To je zgodovinski dogodek in uresničenje sanj iz osamosvojitvenega časa ter časa plebiscita izpred 12 let. Država, ki je bila ob osamosvojitvi varnostni problem, predmet zaskrbljenosti Evrope, ki je zavezništvo NATO prosila za pomoč, postaja sama članica Zavezništva. Vabilo v zvezo NATO predstavlja priznanje Slovenije kot države. Postajamo država, ki bo enakopravno in odgovorno sodelovala pri gradnji nove Evrope. Evrope, ki bo enotna v smislu varnosti prebivalcev in demokratična.
„Prihaja... že peče piškote" ... smo pred tri četrt stoletja vzklikali otroci, kadar smo v poznih novembrskih dneh videli pordečen nebesni obok zahajajočega sonca. V veselem pričakovanju smo molili, da nas sv. Miklavž ne bi pozabil, pisali smo mu pisma s svojimi željami, a nam je postalo tesno pri srcu, če je zvečer parkelj z verigo porožljal pod našim oknom.
Na predvečer godu sv. Miklavža smo pripravili krožnike (na podeželju peharje), na katere smo polagali podobice in zvezdice raznih barv, katere nam je med letom podarjal gospod katehet.
Zjutraj smo bili presenečeni, ko so na krožnikih bili orehi, slive, suhe hruške in jabolka, „cukerčki", medenjaki, pomaranča ali mandarina, ameriški lešniki, dateljni in fige; s strahom smo pa prijeli palico, ki je bila včasih priložena. In še svinčnik, zvezek in radirka so bili zraven!
Sveti Miklavž, ki je po vsej Evropi med otroci najbolj priljubljen svetnik, je nam prikazan v škofovskih oblačilih - saj je bil škof. Živel je okrog leta 250 po Kristusu in je umrl v visoki starosti blizu leta 345. V Sloveniji ima blizu dvesto cerkva njemu posvečenih, v Franciji in
Nemčiji čez dva tisoč in v Rimu še danes šestindvajset. Holandci pa so ga prenesli v Severno Ameriko, kjer pa je dobil drugačen način češčenja in bil v mnogih primerih „poganiziran".
Prvi je svetega Miklavža omenil že sv. Metod iz Konstantinopla. Zelo češčen je v Rusiji, kjer so ga sprejeli za narodnega zaščitnika, enako v Amsterdamu in New Yorku. Je pa tudi zaščitnik ljubljanske metropolije. Bil je priprošnjik krakovskih in trnovskih ribičev in čolnarjev, beračev, pa še deklet, ki si želijo moža.
Češčenje sv. Miklavža je bilo v Sloveniji najbolj živo med prvo in drugo svetovno vojno, čeprav je bilo miklavževanje prvič omenjeno že leta 1839. V času enoumja komunistične diktature so ga hoteli zamenjati z „dedkom mrazom", zadnja leta pa je zopet prišel v javno veljavo. Njegovo praznovanje ima v vsaki deželi svojo obliko, včasih tudi svoje ime, a tudi v naših krajih je več načinov miklavže-vanja. Navadno je prikazan z dvema angeloma in kupom parkljev.
Nad. na 6. str.
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
BEGUNSKO ŠOLSTVO
V prostorih Slovenskega šolskega muzeja so odprli •razstavo z naslovom Begunsko šolstvo v 20. stoletju - naše in pri nas. Razstava prikazuje tri časovno in vsebinsko različna obdobja in -sicer begunsko šolstvo med prvo svetovno vojno, begunsko šolstvo Slovencev po letu 1945 v Avstriji in Italiji ter begunsko šolstvo konec 20. stoletja v Sloveniji.
90-DNEVNE GORIVNE REZERVE
Slovenija se je v procesu prilagajanja slovenske zakonodaje evropski zavezala, da bo do leta 2005 dosegla količino rezerv, ki ustreza 90-dnevni povprečni porabi nafte in njenih derivatov v preteklem letu. Do izgradnje manjkajočega rezervoarskega prostora v Sloveniji bo del obveznih rezerv države skladiščen v drugih državah, za kar mora predhodno skleniti dvostranske sporazume. Slovenija je tovrstna sporazuma že podpisala z Nemčijo in Italijo, v zadnjem tednu pa še z Madžarsko.
SLOVENCI NA MADŽARSKEM
Za Slovence se je na lanskem popisu prebivalstva na Madžarskem opredelilo 3040 državljanov Madžarske, 3187 pa jih je za materni jezik napisalo slovenski. Glede na popis leta 1990 je to velik napredek, saj se je takrat za slovenščino kot materinščino opredelilo le 1930 Slovencev. Tako je povedal Jože Hirnoek, dosedanji predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, ko je bil ponovno izvoljen na občnem zboru v Monoštru.
Politično delo konec stoletja
PO SVE
ANDREOTTI OBTOŽEN UMORA
Nekdanjega italijanskega premiera in dosmrtnega senatorja Giulia Andreottija je sodišče v Perugii zaradi sodelovanja pri umoru kritičnega časnikarja Mina Pe-corellija leta 1979 obsodilo na 24 let zapora. V skladu z obtožnico naj bi Pecorel-lija na ukaz Andreottija ubila mafija. Nekdanji premier naj bi se namreč bal, da se je Pecorelli dokopal do za zanj obremenjujočega gradiva. Nižjestopenjsko sodišče v Palermu je sicer Andreottija oktobra leta 1999 zaradi pomanjkanja dokazov in neverodostojnosti mafijskih prič v Perugii oprostilo. 83-letni sedemkratni italijanski premier se je na obsodbo pritožil.
NAMESTO V TANK - V MORJE
Ponesrečeni tanker Prestige se je prelomil in potonil kakih 270 kilometrov pred špansko Galicijo. Kakih 295 km širok naftni madež se je nato razdelil na štiri dele, zato dobiva onesnaženje z izredno žvepleno
težko nafto, ki je iztekla iz tankerja v Atlantski ocean, vedno večje razsežnosti. V noči na soboto je obalo doseglo še več nafte, zaradi česar je trenutno onesnaženih skoraj 500 km španske obale, je poročal španski radio. Španske oblasti so sicer sporočile, da bodo do potopljenega tankerja poslale podmornico, ki naj bi ugotovila, če iz ladje še vedno odteka nafta.
NADŠKOFA SO OSVOBODILI
V bližini Bogote so ugrabili predsednika latinskoameriške škofovske konference in nadškofa Zipa-quire, Jorgeja Jimeneza. 60-letnega nadškofa so ugrabili trije ali štirje člani marksistične uporniške skupine Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (FARC). Odzivi na ugrabitev so prišli tudi iz Vatikana; papež Janez Pavel II. je zahteval Jimene-zovo takojšnjo izpustitev. Po štirih dneh pa so ga enote kolumbijske vojske osvobodile na podlagi podatkov, ki so jih posredovali domačini.
slovencTIŠTJport
KVALIFIKACIE ZA EVROPSKO PRVENSTVO
Nogometna reprezentanca Cipra je v 3. krogu kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu leta 2004 na Portugalskem z 2:1 premagala Malto. Na lestvici s tremi zmagami vodi Francija, tri točke pa so zbrali Izrael, Ciper in Slovenija.	,
?????
Na prvi pravi tekmi svetovnega pokala v smučarskem teku v švedski Kiruni sta zmago na petkilometrski preizkušnji v prosti tehniki slavili kar dve tekmovalki, Estonka Kristina Šmigun in Nemka Evi Sachenbacher, medtem ko se je svojega prvega uspeha v svetovnem pokalu na dvakat daljši razdalji veselil Francoz Vincent Vittoz. Izmed slovenske štirice je prve letošnje točke po pričakovanju osvojila naša najboljša tekačica zadnjih let Petra Majdič, ki je v zelo izenačeni konkurenci končala na 17. mestu. Nataša Lačen je tekmo končala na 51. mestu. V moški konkurenci je bil soliden B reprezentant Vasja Rupnik, ki je dosegel 43. mesto, za točkami pa zaostal enajst sekund.
Na Kranskem so prve splošne volitve po idejnem razcepu v slovenskem taboru ustvarile svojevrsten položaj. Katoliška narodna stranka je dobila vse mandate na kmetih in s tem 16 poslancev, narodna napredna stranka je zmagala v mestih in dobila 9 mandatov, medtem ko so Nemci ohranili svoje položaje v veleposestniški kuriji in v Kočevju - 1K zastopnikov. Tu se tudi vidi, kakšno volilno prednost je imela peščiča nemških veleposestnikov. Nemci, ki so čutili, da izgubljajo svoj položaj v deželi, so skušali obdržati, kar jim je še ostalo, in so se povezali s slovenskimi liberalci, pri čemer je gotovo igral vlogo njun skupni liberalni nazor. Nekdanji radikali Tavčar, Hribar in drugi so so pozabili na svoj narodni radikalizem. S tem sporazumom, ki je bil pozneje sklenjen tudi pismeno, se je pričela dolgotrajna vlada (1896-1908) slovensko-nemške koalicije v kranjskem deželnem zboru. Tavčar je z veseljem oznanjal „več kot štiridesetdnevni post"
klerikalne stranke. Ta sporazum pa je seveda med ljudmi bil deležen precej ostre obsodbe.
Kakor je divjal med katoliško in liberalno stranko ogorčen boj, sta vendar v določenih trenutkih sklenila premirje in celo sodelovala v skupnem nastopu. Veliki potres leta 1895, ki je precej poškodoval Ljubljano, je dosegel, da sta obe stranki skupno delali v akciji za odpravo škode. Ko je med Nemci nastala precejšnja opozicija do slovenskih jezikovnih uredb, je leta 1897 prišlo v Ljubljani do Vseslovenskega shoda, v katerem so se zbrali poslanci obeh strank in potrdili svoj cilj Zedinjeno Slovenijo.
Tudi delo v dunajskem parlamentu se je spreminjalo. Povezave slovenskih konservativcev z nemškimi je bilo za vselej konec. Slovenski poslanci so se vezali v klube z dalmatinskimi in istrskimi poslanci. Pozneje so bili v Slovenski krščanski zvezi, ki je združevala,slo-venske, hrvaške in ukrajinske poslance, ki je imela 25 članov in je bila četrta po velikosti v parlamentu.
PISALI	SMO	P
Las reformas de Jose II
Jose II, el hijo de Maria Teresa, continuo con las reformas de su madre. Hasta el ano 1770 la finalidad de las reformas era pragmatica: acrecentar el ejercito y asegurarle fondos del estado. Pero en las reformas de Jose II primaron las influ-encias de los fisiocratas, del iluminismo, del jansenismo y la exigencia de un mayor control estatal sobre la Iglesia.
Las regiones de Estiria, Carniola y Carintia pasaron a for-mar parte de la gobernacion de Graz, mientras que las de Trst y Gorizia, de la de Trst. El gobernador era designado por el emperador.
La reforma impositiva entro en vigencia en 1789. Se vol-vieron a hacer mediciones de terreno y se fijo el monto del tributo.
En el aho 1782 se dieron en las regiones eslovenas pa-tentes con las que se eliminaba la subordinacion personal. Se siguio con el trabajo de los siervos de la gleba y con los tributos, pero los hijos podfan elegir libremente el oficio y podfan casarse sin tener que pedir el consentimiento del senor. Los siervos podfan mudarse si encontraban a algun reemplazante y podfan endeudarse hasta una suma que no superara los dos tercios del valor de la propiedad.
En el ambito de la ensenanza podemos decir que las reformas de Marfa Teresa lograron un aumento de la pobla-cion estuadiantil. Jose II creo una especie de trivium en to-das las parroquias y ciudades. La asistencia de los ninos era obligatoria. Si bien se establecio que la ensenanza debfa impartirse en aleman, se permitio el empleo del esloveno para los mas pequenos. Se editaron libros de textos eslove-no-alemanes o, tambien, completamente en esloveno. La ensenanza de la religion transcurrfa en idioma esloveno con el auxilio del catecismo esloveno y de libros de canticos.
La ensenanza elemental fue de suma importancia para el afianzamiento del idioma esloveno. Una gran cantidad de la poblacion joven aprendio a leer y a escribir en esloveno. El empleo de ese idioma en las escuelas y en los textos escola-res acentuo la necesidad de afirmar la lengua literaria eslo-vena en todo el territorio esloveno.
OSEBNE
KOLEDAR ZBORNIK 1953
Uvodna beseda urednikov pravi, da prehajamo v dobo malodušnosti in utrujenosti.
Največ bralcev vsako leto pogleda, kaj pravita dr, Krek in škof Rožman. Dr. Krek ne prikriva oblakov nad političnim obzorjem, škof pa zagotovi, da nas bo novo leto pripeljalo korak bliže dnevu, ko bo božja moč očito spoznavna.
Ze od prvega Zbornika piše prof. Geržinič v luči rojstnih in smrtnih obletnic našo kulturno zgodovino.
Posebni posvetili se spominjajo turjaških junakov, spomnil se pa tudi župnika Figalla in na Holandskem patra Teotima van Velzena. Doma pa sta umrla oba Ušeničnika.
Bolj veseli so jubileji živih. .
V sredi je opis drugega obiska vladike dr. Rožmana v Argentini.
Jože Košiček je v članku 60 let dela za slovenski narod razgrnil sliko slovenske politike., najzanimivejše pa^je zgodovinsko branje Grožnje in spletke proti obstoju Slovenije, kjer Vladimir Vauhnik govori o novostih in zakulisjih ravnanja do Slovenije..
Gradivo o dogodkih, ki so doma privedli do revolucije, je zbral Janez Martinc (Tine Debeljak)
MM
BARAGOVO ZBOROVANJE
Uvodno besedo je spregovoril g. Marjan Loboda, Gallus in cerkveni zbor iz Ramos Mejije sta zapela nekaj pesmi, Stanko Jerebič je recitiral Budnikovo pesem Velikan Baraga, glavni govornkk pa je bil predsednik DS ing. Albin Mozetič.
Lanuščani so pred Baragovim kipom deklamirali Igorjevo Slovenska mladina Baragi.
v drugem govoru je Rudolf Smersu primerjal Barago s sv. Pavlom in sv. Frančiškom Ksaverijem. Jerebič je recitiral Indijančevo premišljevanje s. Darinke Konc, zadnji govor pa je imel dr. Odar.
Krst. V nedeljo 10. novembra je bil krščen v Bariločah Dinko Martin Bertoncelj, sin inž. Bogdana in prof. Veronike Vivod. Botra sta bila lic. Alenka Vivod ter inž. Andrej Bertoncelj. Krst se je vršil med slovensko mašo, ki jo je daroval Branko Jan CM.
Iskrene čestitke!
Poroka. V Tubera sta se poročila Natalija Tolosa in
Ignacij Hostnik. Za priče so bili ženinu Marjetka Stariha in Tomaž Hostnik, nevesti pa Ignacio Tolosa in Mabel Dabaddie.
Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrt: V Lanusu je umrla Francka Burjek roj. Cerar (80). Naj počiva v miru!
RAZSTAVA
V galeriji Braque v Buenos Airesu (Av. Monroe 1996, Capital Federal), razstavlja naša rojakinja Andrejka Dolinar. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 15. do 20. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure, vključno do 3. decembra.
Sledila je ustanovitev Južnoameriške Baragove zveze, za predsednika je bil izvoljen dr. Odar, za podpredsednike pa Kremžar, Mozetič in Smersu,
MM
GALLUS
je na svojem občnem zboru tako razdelil posle: Preds-sednik Lovro Jan, podpredsednik Božo Fink, tajnica Štefka Žonta, blagajnik Silvo Lišpušček, arhivarja Majda Brandste-ter in Jože Vombergar, gospodar Rudi Bras.
Svobodna Slovenija, št. 45, 27. novembra 1952
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccidn y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniauWsinectis.com.ar / debeljakwnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam lereb Batagelj, Pavlina Dobovšek, Tone Vivod, Andrej Duh. - STA, Radio Ognjišče.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. ! Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - l^-mail: vilko@ciudad.com.ar
o
.E
U Sren <
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814 E-mail: ilirska#bariloche.com.ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San justo Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfariet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs. — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
S
Zaključek Balantičeve šole v San Justu
V nedeljo, 1. decembra
ob 8. uri: zahvalna sveta maša.
Po maši razdelitev spričeval in slovo od odhajajočih.
Ob 17,30. uri: igra „Mogočni prstan", nato prihod sv. Miklavža.
Lepo vabljeni.
Ponovitev igre na Slovenski Pristavi
A. Casona:
„DREVESA UMIRAJO STOJE"
v režiji Dominika Oblaka
bo v soboto, 7. decembra, ob 20. uri.
Vsi lepo vabljeni!
Skupni odbor SDO - SFZ sporoča, da bo
SKUPNI MLADINSKI OBČNI ZBOR
7. decembra v Slovenski hiši
ob 19:15 sv maša, nato občni zbor in predvajanje videoposnetka s skupnega Mladinskega dne
Dušnopastirstvo in Slovenska kulturna akcija
sporočata, da je
igra „Barka brez ribiča"
iz znanih razlogov prestavlj'ena
na nedeljo, 15. decembra, ob 19. uri v veliki dvorani Slovenske hiše
Lepo vabljeni rojaki v čim večjem številu!
Zaključek šole Josipa Jurčiča v Carapachayu
bo v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri, nato prihod sv. Miklavža.
Mogočni prstan
avtor: Fran Milčinski otroška igra, v izvedbi učencev Balantičeve šole. Natopajo vsi otroci višjih razredov Balantičeve šole. Nedelja I. decembra ob 1 7.30 Naš dom, San Justo
Zaključek Rožmanove šole
bo v soboto, 7. decembra:
ob 18. uri sv. maša, akademija in prihod sv. Miklavža
Vsi lepo vabljeni!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
26. novembra 2002
EURO 229,53SIT U$S dolar 231,76SIT
Rožmanov dom
Nedelja, 15. decembra
Tradicionalno
srecanj'e
ob 11.30 sv. maša, nato domače kosilo. Lepo vabljeni
PRODAJAM CHALET Z LOKALOM
po zelo nizki ceni zaradi izselitve. Priložnost za trgovino, tel: 4625-1847 4627-5514	-
Popravek
V KRATKEM NOVE SPREMEMBE www.sdo-sfz.com.ar
NA
OBVESTILA
SOBOTA, 30. novembra:
Koncert pri Slovenski kulturni akciji. Ob 20,30. uri v Slovenski hiši pojejo „Nočne pesmi" Cvetka Kopač, Ani Rode in Luka Debevec.
NEDELJA 1. decembra:
Drugi krog slovenskih predsedniških volitev.
V Našem domu v San Justb ob 8. maša Balatičeve šole, nato slovo od odhajajočih. Ob 17.30 pa igra „Mogočni prstan" in prihod sv. Miklavža.
Zaključek Jurčičeve šole in prihod sv. Miklavža.
Zaključek Prešernove šole in prihod sv. Miklavža.
SOBOTA, 7. decembra:
Posvetitev Brezmadežni in Občni zbor mladinskih organizacij, v Slovenski hiši ob 19.15.
Zaključek Rožmanove šole in prihod sv. Miklavža.
Ponovitev igre A. Casone Drevesa umirajo stoje na Pristavi ob 20. uri.
NEDELJA, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo.
SOBOTA, 14. decembra:
Na Slovenski pristavi Veselica narodnih plesov.
NEDELJA, 15. decembra:
V Rožmanovem domu ob 11.30 sv. maša, nato domače kosilo.
V Slovenski hiši igra Barka brez ribiča ob 19.
V 44. številki Svobodne Slovenije z dne 7. novembra 2002 je na zadnji strani objavljeno obvestilo o Razpisu za programe v letu 2003, ki ga je objavil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V besedilu je avtor g. Boštjan Kocmur zapisal, da „nam (op. Društvu Slovenija v svetu) boste za ta razpis lahko javili vse programe, ki bi jih želeli izvesti s kakšno dodatno finančno podporo v prihodnjem letu". Iz tega zapisa je mogoče razumeti, da je Izseljensko društvo Slovenija v svetu tisto, ki zbira predloge za razpis. Ker taka interpretacija utegne povzročiti nesporazume in zmedo, naj pojasnimo, da prijave na razpis zbira sam Urad, oddane (na pošti) pa morajo biti najpozneje do vključno 25. novembra. Urad je tisti, ki
odloča o dodelitvi sredstev posameznemu projektu. Z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu Urad odlično sodeluje in ima z njim že utečene načine sodelovanja, vendar pa v primeru razpisa to društvo, ki je - ravno tako kot Svetovni slovenski kongres ali Slovenska izseljenska matica - financirano s strani Urada, ni v ničemer nadrejeno Zedinjeni Sloveniji ali kateremukoli društvu v Argentini ali drugje po svetu, zato se vsakdo lahko na razpis prijavi po svoji izbiri: neposredno Uradu ali prek posrednika, Izseljenskega društva Slovenija v svetu, Svetovnega slovenskega kongresa, Slovenske izseljenske matice idr.
Dr. Iztok Simoniti Državni sekretar Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
ZA SM
Tine, kaj se ti je pripetilo, da si ves obvezan?
Predvčerajšnjim me je hotel pičiti komar.
Zakaj pa si obvezan, če ti komar ni pičili
Seveda me ni mogel piči-
ti, ko pa ga je Tone še pravočasno mahnil s kolom!
Čemu služi denarnica? Da izgubimo ves denar naenkrat.
Na razpolago je pri društveni pisarni naš
podporni bon - „Rifa" ZEDINJENE SLOVENIJE
Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli?
1. dobitek: 10 dni bivanja v Počitniškem domu dr.
Rudolfa Hanželiča v kordobskih gorah;
2. dobitek: umetniška slika priznane slovenske
umetnice;
3. dobitek: vezan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
4. dobitek: broširan Zgodovinski Zbornik Zedinjene
Slovenije;
5. dobitek: naročnina Svobodne Slovenije za eno
leto;
6. in 7. dobitek: na izbiro tri knjige iz založbe
Zedinjene Slovenije;
8. do 10. dobitek: na izbiro ena knjiga iz založbe Zedinjene Slovenije.
Vsak od njih samo za pet pesov.
Sveti Miklavž
Nad. s 4. str.
V Ljubljani so predvsem pred drugo svetovno vojno bili značilni za njegovo praznovanje „miklavževi sejmi", katere so omenjali že v devetnajstem stoletju. Najprej so bili med Čevljarskim in Špitalskim mostom, potem so jih preselili na Kongresni trg. Tam so bile stojnice, polne slaščic, kot na primer raznovrstni piškoti, mandolat, turški med, dateljni, smokve, pomaranče in ameriški lešniki, izreden pa je bil parkelj, narejen iz suhih sliv, naboden na zobotrebce, parkljev obraz pa je bil narejen iz rdečega voska. Parklji in sv. Miklavž so bili spečeni tudi iz lecta ali navadnega testa. Zelo pomembne so bile rdeče ovite palice in črni korobači. Pisano je, da so oboje pripravljali fantje iz Krakovega in Trnovega, ki so jih delali iz vrbovih in leskovih vej. Z njimi naj bi zvečer, ko je bilo veselo rajanje ob orglicah in harmoniki, radi ošvrknili marsikatero deklico... Pred miklavževim večerom so bile po naših krajih veselice, v mestih pa razni-plesi. V mnogih krajih je bilo tudi „obiskovanje" Miklavža po vseh hišah v vasi.
Na Miklavževih krožnikih ni smelo manjkati medenega peciva. Veliko je načinov, kako ga lahko pripravimo. Navedla bom dva recepta, katera je pripravila Marija Eiletz, ko so odbornice Zveze slovenskih mater in žena pred leti pekle v Slovenski hiši medene kruhe in medenjake. Napekle so jih do 150, potem so jih pa delile med naše rojake.
Medeni kruh (recept Marije Eiletz)
150 gr masla, 4 žlice črnega sladkorja in 1 jajce penasto stepeno; dodamo 250 gr medu, cimet, limonino in pomarančno lupino, rum, vanilijo in 400 gr moke z žličko sode ter 250 dl mleka. Po želji lahko dodamo 1 skodelico rozin in 1 skodelico sesekljanih orehov.
Medeno božično pecivo (recept Marije Eiletz)
500 gr moke, 2 polni žlički sode bic., 2 žlički cimeta, noževo konico klinčkov v prahu - dobro presejemo in dodamo: 100 do 150 gr masla, 250 gr sladkorja, vanilijo in lupinico pomaranče, 1 celo jajce in 2 rumenjaka ter 4 žlice medu. Vse dobro zgnetemo (testo naj počiva), nato ga razvaljamo in zrežemo v razne oblike. Spečene polijemo s čokoladnim in limoninim ledom. Spravimo ga v dobro zaprte, posode, da se ne navlaži.
Škofjeloški medeni kruhki - lect („Slo. narodne jedi")
1/4 I medu, 450 gr ržene moke, pol do 1 dkg pepelike, nekaj cimeta, klinčkov, oreščka in limonine lupine zgnetemo v testo in denemo na pomazan pekač, na katerem naj počiva 48 ur. Testo pečemo 3/4 ure. Se gorko pecivo namažemo z oljem, da se sveti. Narežemo ga na rezine.
Priredila D -ova
LETNO SE „IZGUBI" 1.200 AVTOMOBILOV
V Sloveniji lastniki letno „pogrešijo" med 1100 -1300 motornih vozil, vendar - medtem ko so bile tatvine in odvzemi v zadnjem desetletju v stalnem porastu - zadnja štiri leta na Generalni policijski upravi
(GPU) opažajo manjši upad. V prvih devetih letošnjih mesecih so tako zabeležili 1004 tatvine in odvzeme avtomobilov, pričakujejo pa približno enako raziskanost kot prejšnja leta - odstotek najdenih vozil med letoma 1990 in 2002 se namreč giblje'malo pod polovico.