SEMINAR UK ZSMS MARIBOR Zaradi potreb po izobraževanju pripravlja UK ZSMS Maribor seminar za vodstva osnovnih organizacij in obštudij-skih dejavnosti pri UK ZSMS Maribor. Ta akcijski seminar bo potekal v Poštarskem domu na Pohorju februarja ali marca. Datum bo določen kasneje. Seminarja se bodo udeležili predsedniki in sekretarji OO ter predsedniki komisij za idejnopolitično delo pri vseh OO. Na seminarju bo tudi predsedstvo UK ZSMS in predstavniki obštudijskih dejavnosti ter pokrajinskih klubov. Poudariti velja, da je seminar pomemben predvsem zaradi enotnosti ZSMS. „UNIVERZA DANES" V Mariboru je bila seja komiteja za pripravo seminarja „Univerza cbnes", ki bo konec avgusta v Dubrovniku. To je že 23 seminar, ki ga organizira skupnost jugoslovanskuh univerz. Na seminarju bodo sodelovali p-edstavniki iz več kot 90 univerz in neuvrščenih držav, ZDA, Japonske itd. Že na lanskoletnem podbnem seminarju so potekali tudi razgovori študentov. Pogovore bodo nadaljevali tudi na letošnjem seminarju v Dubrovniku. Opozorili bodo na nekatera aktualna vprašanja položaja in vloge študentskih organizacij v upravljanju in določanju na univerzi in v d-užbi ter vlogo študentskih organizacij v borbi za tesnejše povezovanje z neposredno proizvodnjo in njenih udeležencev. Zaradi nekaterih pomankljivosti lanskoletnega seminarja bodo morali letos uvesti nekatere spremembe. Študentski razgovori so bili namreč preveč ločeni od ostalega dela seminarja. O teh spremembah so razpravljali tudi na seji organizacijskega komiteja v Mariboru. Ob koncu naj zapišemo še teme, ki jih bodo obravnavali udeleženci seminarja v Dubrovniku poleg že omenjenih študentskih razgovorov. Razpravljali bodo o preobrazbi visokega šolstva in potrebah sodobne družbe, posebno pozornost pa bodo namenili tudi odnou vzgoje in raziskovalnega dela na univerzah. ČASOPIS UNIVERZITETNE SODOBNOSTI SLOVENIJE Univerzitetna organizacija ZSM zaključuje v letošnjem letu svoje prvo mandatno obdobje, odkar je študent postal mladinec tudi v uradnih aktih mladinske organizacije, čeprav mu je to mesto legalno resnič no že prej pripadalo. Vendar, kaj smo s tem pridobili? Verjetno so se pridobitve in izgube kompenzirale, tako da danes lahko govorimo o katastrofalni situaciji v študentskih mladinskih vrstah, ko je ostali del mladine nekako zadovoljivo dejaven, študentska mladina pa krepko melanholičnozamorjena in odsotna v političnem, gospodarskem, pa tudi v kulturnem utripu življenja samoupravne družbe. Posamezni znaki življenja študentove aktivnosti niso omembe vredni, saj skoraj trideset tisoči množici bodočih nosilcev družbe ne moremo in ne smemo vpreči v jarme tiste bilke pridnih in vztrajnih, ki naznanjajo pomlad nove generacije, ki pa še zdaleč ne bo takšna, kot jo opevamo, ali pa jo pričakujejo nekateri politični fanatiki. Čeprav samoupravno, vendar krepko nedopustno, je postavljati študenta — najkrepkejšega znanstvenega nosilca bodočnosti samoupravljanja v drugi plan, se mu izogibati ali ga kakorkoli drugače demotivirati za delo in doprinose k skupnim rezultatom. Nasprotno — gledano s stališča stare Študentske organizacije, je pomenil trenutek izgube starega, a krepko izrojenega statusa študentskega prizadevanja po nenehni bitki za vzpostavitev zdravih in boljših družbenih odnosov, konec sproščenih rok in posebnih postopkov za opazovanje na napake, pomanjkljivosti v družbi, ali pa tudi na krče organizacije, ki je mnogokrat tvegano in nepremišljeno orala njivo nekje daleč od stvarnih in zdravih načel samoupravne strategije. Po vzpostavitvi enotne mladinske fronte so se pokazale odlične, mnogo boljše možnosti tudi za študentske vrste, vendar je to potrebno danes, ko beležimo uspeh nekajletnega dela, odločno postaviti med najbolj temna obdobja študentskih aktivnosti. Tako smo še danes praktično gledano ekstrapolirani iz mladinskih vrst, študent je postal podoben cirkusantu z glavo v levjih ustih, ali pa pastirju v planini, Jicateremu samouprava ni potrebna, saj ovce razumejo le dve, tri njegove besede, pa kretnje in pok biča. Odsotnosti je veliko kriv sam Študent, še več družba, največ pa njegova zavest, ki mu omogoča, da uvidi tudi sence, ki mu nadomestijo aktivnost in družbeno priznane napore. Zmajevski ponos je prismolil temno liso tudi na študentov vsakdan, v času, ko se borimo proti dezintegraciji samoupravnega socialističnega sistema, potrebujemo pravilne relacije, vendar obračamo na glavo celotno podobo resnice s „povsem človeškimi potezami". študentje množično bežijo iz samoupravnega, še bolj pa iz družbeno političnega vsakdana. Seje predsedstva UK ZSMS so nesklepčna, njen predsednik vedno znova opozarja (celo z odstopom), dela trohica povsem samoupravnih patriotov, medtem ko desettisoče študentov spi, republika in federacija pa nezavestno samo pritrjujeta. Mar naj se zatečemo k malikom? Odgovorni urednik 2 LETNIK XVIII ŠT. 7-8 8. 2. 1978 CENA 3 DIN IZDAJA: Univerzitetna konferenca ZSM Slovenije na mariborski univerzi IZDAJATELJSKI SVET: Boris Sovič, Marjan Pungartnik, Marjan Fekonja, Marija Debelak, Lujo Polanec, Miroslava Geč-Korošec, Franci Kržan, Vladimir Sruk, Franci Pivec PREDSEDNIK: Črtomir Stropnik UREDNIŠKI ODBOR: Jasna Arko, Darko Rus, Jože Šubic, Edi Konat UREDNIKI: Sonja Ploj (politika in gospodarstvo), Danila Orešek (kultura), Goran Devidš (likovnost in fotografija). TEHNIČNI UREDNIK: Marjan Hani ODGOVORNI UREDNIK: Brane Srčnik GLAVNI UREDNIK: Franci Bračko SEKRETARKA UREDNIŠTVA: Zala Sonjak LEKTURA: Alenka Filipančič DISTRIBUCIJA: Vili Porčnik SOFINANCERJI: Publikacija izhaja ob podpori šol univerze v Mariboru, Univerzitetne konference ZSMS Maribor, Izobraževalne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije, Raziskovalne skupnosti Slovenije. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ob perku 5, 62000 Maribor, telefon (062) 22-004 ŽIRO RAČUN: 51800-678-81846 ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. IZHAJANJE: Časopis izhaja tritedensko. Cene izvoda je 3,00 din, letna naročnina 40,00 din, za združeno delo in institucije 60,00 din. TISK: ČGP Mariborski tisk, Maribor, Tržaška 14 ODGOVORNOST SREDSTEV OBVEŠČANJA Pred nekaj dnevi je bil v Beogradu seminar za novinarje in sodelavce jugoslovanskih prosvetnih časopisov. Udeleženci seminarja so na tem delovnem srečanju obravnavali nekatera aktualna vprašanja, s katerimi se srečujejo vsi prosvetni časopisi. Skoraj povsod imajo velike kadrovske in finančne probleme. V nekaterih naših republikah dela v uredništvih teh časopisov samo 1 ali 2 novinarja, kar je vsekakor premalo. Novinarji in sodelavci prosvetnih časopisov so opozorili tudi na probleme medsebojnega sodelovanja, ki bo moralo postati še bolj tesno. Nedvomno je vloga teh časopisov izredno velika, zaradi tega bo potrebno tudi dokočno opredeliti njihov pravi pomen in zagotoviti vse pogoje dela, tako prostorske, tehnične, finančne in kadrovske. Posebej zanimivo je bilo predavanje predsednika zveze novinarjev Jugoslavije o vlogi in pomenu sredstev obveščanja pri nadaljnjem razvijanju našega socialističnega sistema. Sredstva obveščanja imajo pri tej graditvi zelo pomembno vlogo. Novinarji morajo biti vedno v prvih bojnih vrstah kot aktivni udeleženci graditve, ne pa le pasivni opazovalci. Še posebej pomembna je tudi vloga sredstev obveščanja pri pripravah na volitve oziroma kongrese ZK. Kongresi niso neka kampanjska akcija, ki bi se končala samo s sprejetjem kongresnih dokumentov. Dokumente je potrebno uresničevati v praksi. Pri tem pa morajo biti novinarji močno angažirani. Na probleme je potrebno opozoriti ob pravem času na pravem mestu. Izogibati pa se je potrebno slehernega kritizerstva ali kritike zaradi kritike. Samo ustvarjalna Iritika lahko prinaša dobre pozitivne rezultate. Da pa bo kritika takšna kot si jo želimo, se morajo novinarji nenehno izobraževati in poglabljati svoje znanje, še posebej velja to za idejnopolitično usposabljanje in izobraževanje novinarjev—komunistov. м. T. PROF. DR. OSTOJ DURJAVA iv. E. Kardelj obravnava v prvem poglavju svoje knjige „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" nekatere odnose v ekonomski bazi, ki jih je treba v sedanjem poustavnem obdobju uveljavljati v gospodarski in družbeni praksi. V ospredju je problem podružbljanja minulega dela. To pomeni kontrolo delavcev nad njihovim minulim delom in obenem odpravljanje ostankov monopola države in z njo povezanih struktur v upravljanju (razporejanju) rezultatov minulega dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Podružbljanje minulega dela pomeni torej odpravljanje odtujevanja minulega dela od delavcev v TOZD. Podružbljanje (v smislu odpravljanja odtujevanja) minulega dela je objektivna ekonomska nujnost in obenem avtentični interes delavcev v združenem delu. Ekonomska nujnost zato, ker deluje kot vir novih spodbud za delo, interes delavcev pa zato, ker izraža „oblast dela nad kapitalom" in ne narobe. Drugo področje podružbljanja in kontrole delavcev v gospodarjenju z minulim delom predstavlja tisti del dohodka TOZD, ki se izloča in potem preliva iz materialne proizvodnje za potrebe in razvoj družbenih dejavnosti. Na tem področju, ki „proizvaja" storitve skupne porabe, se mora razviti t. i. svobodna menjava dela med delavci v materialni proizvodnji kot porabniki in delavci družbenih dejavnosti kot izvajalci teh storitev. Menjava storitev skupne porabe se odvija v posebnih institucijah samoupravnih interesnih skupnosti, kjer so zastopani delegati iz materialne proizvodnje in iz družbenih dejavnosti. S svobodno menjavo dela želimo ukiniti klasične tržne odnose, kakor tudi monopol države v urejanju odnosov skupne porabe in jih nadomestiti z neposrednimi odosi med proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi. Menjava poteka na osnovi predloženih in sprejetih razvojnih programov teh dejavnosti in dogovorjenih stroškov storitev splošne porabe. Preko samoupravnih interesnih skupnosti se delavci iz neposredne proizvodnje vključujejo v probleme skupne družbene porabe in širijo spoznanja o tem, da so vzgoja in izobraževanje, znanost, zdravje, kultura neogibne komponente njihovih lastnih delovnih sposobnosti in rezultatov njihovega dela. V. potroši reba zgubljati veliki jLPoen/ljakot e k one ilošna ugotovitev v ajhrte, da bi cravci , twv celovitem pr tabiivno-pigdatni t. Јрто те<жГго®о c ;e celoteg^jijlupi , če bi gospodarile igazdruževanejpa je v tem, da je kdelavcev v Т(лЈ0, se ne odtujuie | doho$yj^^et»a obračunaval : skupnega dohodke, ki se obrači t^nosti zdr je^etovni }hn*pega r iezne\pZC azvojni Bistven, Minulo delo se pojavlja v reprodukcijskem procesu kot opredmeteno m'nulo delo, ki ima fizično obliko produkcijskih sredstev (delovnih sredstev in predmetov dela) v materialni proizvodnji, kakor tudi naprav in objektov izven materialne proizvodnje. V tej obliki ima minulo delo vlogo materialnih elementov, ki združeni z živim delom omogočajo neko tehnično opremljenost dela in omogočajo stopnjevanje delovnega učinka in produktivnosti dela. Drugo so rezultati minulega dela. To so tržno verificirani rezultati minulega dela, ki se pojavljajo v doseženem dohodku. V gospodarski in družbeni praksi imajo obliko različnih denarnih skladov, ki so namenjeni za razširitev materialne osnove dela (akumulacijo), za razvoj družbenih in drugih dejavnosti izven materialne proizvodnje ter za povečaftjjeosebne porabe delavcev z naslova minulega dela. To obliko minulega del^^nuje E. Kardelj „družbeni kapital", ki kroži v družbenem reprodukcijskemwocesu, se tazporeja za različne namene porabe, se vlaga v različne dei družbene reprodukcije. „Družbeni kapital" začenja svoje kroženje кЖТЛ vlaga v angažiranje novih elementov proizvodnje.^ej cesu potem spreminja svojo obliko in mesto. Končni TOZD kot svoje izhodišče, kjer je bil tudi ptfgj^MDdarje1 denarja oz. dohodka, vendar povečanega Js prapevi velja tudi za osebne dohodke delavcev, ki so funkcij; Za kroženje tega denarja (družben kontrolo delavcev v TOZD, kjer je bil ti Če definiramo dohodek TOZD kq njihovim tekočim ( = delovnimi sposo dukcijskimi sredstvi in novim znanjem) v procesu delitve dohodka in OS' Je v ugotavljanju ekonomsko ute dohodka, kakor tudi osebnih !ahko ponudi temeljita teore^ S,°P' doslej niso bili uspešn Poseben povdarel| nomska kategorija tega O ekonomski ni naša posebnost, nhost sodobnega d' bila, da so spoznali bene rei). бе Dejstvo je kakor bi enaki ih skup-lonapol Z institucijo delegatskega sistema je tudi v urejanju funkcij državne oblasti oz. političnega odločanja zagotovljen vpliv združenega dela. Delegati združenega dela v skupščinah družbeno političnih skupnosti soodločajo pri sprejemanju sklepov, odlokov, predpisov in zakonov za tisti del rezultatov minulega dela, ki se izloča iz njihovega dohodka na osnovi zakona. Na tem področju delovanja se delavci vključujejo v spoznavanja splošnih družbenih interesov in v urejanje splošnih pogojev družbenega in gospodarskega življenja Z delegati in delegacijami združenega dela družbenop, nosti se formalno ukinja institucija poklicnih politikov in političnega odločanja države. VI. Na področju prilaščanja življenjskih sredstev oz. osebne porabe delavcev je poseben problem socialistično načelo delitvepo delu. Več je danes jasnosti o tem, kaj bi bilo treba opustiti, kartfor o tejp^kaj je treba konkretno urediti, da bi to načelo uresničili. Jasno je, da sedanja merila za fizični učinek1 kakor »^kvalifikacija, čas dela, količina dela, izkušnje, delovne navadjpj pcL konstantne k tič iga nai evantn izvaj' pvftelež v razi eres na enosta' r (dohodek), ki se mdukcijskem pro-se mora povrniti v jn to zopet v obliki minuleg »dohodka, (e bistveno, arjen. dela. To zadf»čajo za Jeal denajjmerila s^^| 30 delavca %duci mezdni odnosi ksobnosti, njegov "in гаупсВЈЈјЈбЈза n Ijalca^ ne sile ne zad 4ftaveden pod i prig rezultat gospod f\ minul to dejs^ i oetavoev z pm ( = pro->šteyeti tudi jejK odprt j цskupnega ela. Rešitev icistični јзп ih doho lenih da зсжоу. Pro «žev v ra; ra sl ova*tii ga prot%r sblertv. I трогеја inulega na, pra a d Ta nek na a t mi sre pen a uliraniu upne pie narav^ ualno, Je Osebni d •očesom združevanja delt vanja je skupni dohodek. aruzevanja ni irer proces, ki akp napredka. Splo: D in DO premajP dahjjvi dela, o raziskovalni, nat no v ružbe v v f vezi s tem vcj**4lbJahko i procesu druž-proble-10 detrfev dela upni dohodek, rile ločeno prr aslov dohod usodo elotn od oc ošmš e v tem, d se ne odtt, seka lovnem mestu, žina, odgovornost, delovne ponente za obnovo delov- erjenje učinka tekočega a delovnem mestu, v bhodka na obnovo de-o reprodukcijo, njegovo r negirajo vlogo delavca ^ dela, je treba tekočemu prištejte kot rezultat uspešnega gos-1 odkom. Pomembne so na pri-anju dohodka, uvajanju novih ruževanju, urejanju problemov velike posai dela sarapapri pg kontrol delež iz skupni . Delež orazmerno [ЗУprispevku tekočegTin minulega dela vsake TOZD, mora po Pr|čakovanju delovati kot materialni interes in spodbuda delavcev v TOZD a združevanje — posebno tudi zato, ker vpliva na oblikovanje osebnih °ohodkov delavcev. Dr H^orr'ernt)no ie ,LJdi to, da se na ravneh integracijskih skupnosti in re-Tc?7ri^C'jskih cel°l posamični parcialni interesi delavcev v posameznih j i D vsklajujejo s širšimi skupnimi in potem tudi s splošnimi družbenimi ..;®res' na osnovi spoznanj vsakega posameznika o skupni in splošni kori-Prez prisile ukrepov države. Ldela, se Učinki minulega dela delavcev ne mo-saero kot skupno delo delavcev v dose-hodki delavcev so zato lahko samo funkcija ezultata tekočega in minulega dela. onomske utemeljitve mora obračun osebnih in minulega dela spodbujati interes delavcev ’ posebno tistih njegovih delov, ki krožijo v 'u kot rezultati njegovega minulega dela, da bi pre-ost delavcev. Navetlertl^odnd^na mnogih področjih naše gospodarske prakse še iso zaživeli. 2sWS(|^stajajo subjektivne, kakor tudi objektivne ovire. Zapo.no afirmacijo delavca samoupravljalca, za učinkovitejši vpliv na gospodanlt&jn družbeno upravljanje, za delavčev interes za celoten rezultat njegoveg^lela, za celoten dohodek bo treba: — hitreje razvijati strokovno, znanstveno in kulturno komponento delavčevega dela; — omejevati monopol znanja in informacij in s tem povezani prevladujoč vpliv elitističnih struktur v sprejemanju odločitev - ne samo v poslovnih aparatih OZD, temveč tudi v izvršnih svetih različnih skupščin — in spremljajoči pojav pasivizacije delavcev v upravljanju družbe in gospodarstva. — Jačati vpliv in delovanje organiziranih subjektivnih sil. SMO VSI______________________________________________ DELAVSKI RAZRED Marksistični center je v začetku prejšnjega meseca organiziral pogovor o temi Socialna struktura jugoslovanske družbe, ki je privabil veliko profesorjev, a skoraj nobenega študenta. Razgovori ki jih vsak mesec organizira Marksistični center v Mariboru, so neverjetno zanimivi in služijo vsakomur za temeljitejše spoznavanje naše družbe. Uvodnik v tokratno temo je dal mg. Miro Mastnak, ki je opozoril na povezanost razredne slojevitosti in s tem intenzitete razrednih konfliktov z lastnino in razmerji v produkcijskih odnosih. Poudaril je nenehno aktualnost Marxove sociološke raziskave in dodal, da tudi nekateri pomembni meščanski sociologi govore o oblasti delavskega razreda izven parlamenta. Delavski razred mora biti organiziran v avantgardi. Zvone Cajnko, profesor na PA, je dejal, da se v jugoslovanskih strokovnih krogih še vedno pomembno razhajajo v teoriji socialne strukture in sicer si niso enotnega mnenja glede osnov in kriterija razredne delitve, vloge delavskega razreda danes in stopnje razlik v delavskem razredu. Opozoril je na Kardeljeve besede, ki opozarjajo na precej subjektivne poglede nekaterih posameznikov. Profesor Cajnko je dejal, da moramo upoštevati, da današnja družba ni več kot je bila pred dvajsetimi leti in da je družba vedno polna nasprotij. Omenil je, da se lahko socialne razlike ustrezno razumejo, če upoštevamo še ekonomske, materialne in politične dejavnike. Zelo pomembna je tudi dejavnost samih političnih sil, ki lahko vplivajo na pojmovanje socialne strukture družbe. Govoril je tudi o povojnem obdobju, ko lahko najdemo ostanke buržoazije, delavstvo, inteligenco, uradništvo, upravljalski sloj — birokracijo in zasebne lastnike. V razvitejšem obdobju (o tem Ustava I. 1974) pa lahko zasledimo podelavčevanje, če bi ga lahko tako imenovali in delavski razred je vodilna sila in jedro naše družbe. Dejal je tudi, da delavski razred vsrkava določene kategorije, ki postajajo delavski razred. Razpravo je začel tov. Branko POŽAR (Ekonomski center), ki je omenil problem polne zaposlenosti, šepanje inovacijske dejavnosti, šibko socialno labilnost, dati možnost mlajšim, da se uveljavijo. Tako je poudaril povezanost socialnega vprašanja z ekonomskim. Prof. Franci Pivec (PA) je omenil, da varujemo delavski razred z moralo in politiko in potemtakem mora obstojati tudi kontra razred. Dejal je, da se tako pojavijo vprašanja, ali je potrebno imeti stroj, da dobiš rento in si s tem prisvojiš presežno vrednost ali pa imeti navadno diplomo, da si prisvojiš rento. Dr. Vladimir Bračič (rektor Univerze v Mariboru) je omenil našo prihodnost v samoupravljanju. Dr. Matjaž Mulej (sekretar UK ZK) je rekel, da je potemtakem diploma element privatne lastnine, če le-ta povzroča pridobivanje rente. Prof. Franci Pivec je poudaril, da je pomembno ali si z delom prisvajaš tuje delo (potem nisi delavec, torej potemtakem družbene službe ne predstavljajo delavski razred?), ali pa s svojim delom res dobiš, koliko si delal. Prof. Sernec (pedagoška gimnazija) je bil mnenja, da naša družba ni enorazredna, saj bi bila potem brezrazredna, a obenem ni klasično razredna. Nasprotja so med vasjo in mestom, inteligenco in delavskim razredom. Dr. Matjaž Mulej je rekel, da je tudi znanje slojevsko deterministični element. Dr. Vladimir Bračjč je opozoril na ljudi, ki bi še vedno hoteli biti buržuji. Prof. Franci Pivec je omenil, da je najbolj stvarna razdelitev produktivna in neproduktivna slojevitost. Znotraj produktivnega odnosa pa se naj loči ras produktivno delo. Razprava je bila brez dvoma zelo zanimiva in raznolika, saj je tema dajala ogromno možnosti. Nismo dobili definicije socialne strukture jugoslovanske družbe, kar tudi ni bil namen razgovora, temveč se je odprlo več novih načinov pristopa k takšnemu vprašanju. Edi Korat 4 S SEJE SVETA UNIVERZE VISOKA PRAVNA ŠOLA: DA ALI NE? V začetku januarja je bila v prostorih univerze 11. seja sveta univerze, na kateri je razprava najdlje potekala pri točki o predlogu za začetek postopka o preosnovi Višje pravne šole v visoko šolo ter vprašanju varnosti in samozaščite na univerzi v Mariboru in na posameznih TOZD. Temu vprašanju je bilo doslej posvečeno mnogo premalo pozornosti. Vprašanje varnosti in samozaščite je do sedaj stalo ob strani, skrb za to je vodila le SO Maribor. Tem nalogam je potrebno posvetiti več pozornosti in se resno lotiti naloge. Po posameznih šolah so že vidni premiki. Svet je dal v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o organiziranju in uresničevanju ljudske obrambe in družbene samozaščite v visokošolskih DO in z njimi povezanih organizacijah in skupnostih v Mariboru. Kot je že omenjeno, je bila najpomembnejša točka dnevnega reda^ vsaj po razpravi sodeč, preosnova višje pravne šole. Profesor dr. Sime Ivajnko je kratko obrazložil elaborat o preosnovi šole in poudaril nekatere probleme. Začetek razprave se je dotaknil problema kadrov ter problemov planiranja kadrov. Delegat Železarne Jesenice je povedal nekatere pomisleke njihovega delavskega sveta, ki so se nanašali na prehod pravnih kadrov iz gospodarstva v negospodarstvo. Menijo, da je kadrov dovolj, le da so zaposleni na neustreznih delovnih mestih. Predstavniki pravne šole pa so zagovarjali stališče, da je profil pravnika zelo fleksibilen in da omogoča zaposlitev na različnih delovnih področjih. Problem pa je tudi, ker profil pravnika — predvsemdiplomiranega, ni družbeno verificiran. K temu bi dodal še lastno mnenje, da je prvenstvena naloga šole in univerze, da poskuša zadovoljiti potrebe po kadrih. Problem prehoda kadrov iz gospodarstva v negospodarstvo pa bi naj rešili gospodarstvo in negospodarstvo med sabo, čeprav ne sme biti univerza pri tem problemu popolnoma odsotna. Pri tem je razprava zašla tudi na problem prehajanja tehničnih kadrov deficitarnost na tem področju. Dr. Vanek Šiftar je k temu navezal še vprašanje, kateri kadri in zakaj odhajajo v tujino. Menil je, da bi analiza samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka morda odgovorila na nekatera od teh vprašanj. Ko je razprava prešla ponovno na področje pravnikov, je tovariš Majerič menil, da se v tej razpravi ne smemo zadrževati na področju kvantitete kadrov, ampak je bistvo kvaliteta, ker s prehodom na višjo stopnjo študija bistveno ne bomo spremenili količine pravnikov, ampak bomo pridobili le novo kvaliteto — višjo izobrazbo. Ta kvaliteta je tudi za gospodarstvo zelo potrebna, saj je drugostopenjska izobrazba potrebna za pravosodni izpit, ki je tudi pogoj, da lahko sklepa pravnik pogodbe v znesku nad 50.000 din. Razprava je potekala tudi o racionalnosti uvedbe drugostopenjskega študija na VPŠ v primerjavi s sedanjimi oblikami, kijih organizira pravna fakulteta iz Ljubljane. Poleg tega je pravna fakulteta usmerjena na civilno pravo, medtem ko je VPŠ usmerjena na gospodarsko pravo. Po končani razpravi so delegati odobrili pričetek postopka o preosnovi VPŠ v visoko šolo. Franci Bračko federalna komisija za reformo izobraževanja DR. STIPE ŠUVAR: / UČENJE JE DELO Medrepubliško in pokrajinsko komisijo za rejorrrjo. izobraževanja sestavljajo po 3 člani iz vsake republike oziroma рркпјјГпе, ki so jih imenovali izvršni sveti skupščin republik in pokrajin. Ko/nisijo vodi predsednik, ki je izbran izmed članov komisije. Mandat predsednika traja eno leto. Komisija ie bila ustanovljena v marcu 1975 in sta ji ddslej predsedovala po 1 leto predstavnik iz SR Srbije in predstavnik izi5jPH3osne in Hercegovine. V marcu 1977 je bila za predsednico komigije izvoljena članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja 2a Vzgojo in izobraževanje tov. Ela Ulrih-Atena. Sedež komisije je pravilolf^tam, od koder je predsednik komisije, vendar je bil sestanek medrepuBliš^e' in pokrajinske komisije za reformo izobraževanja tokrat prvič v Ljubljeni/ , Na uvodu seje so se člani medsebojnd/ifformirali o poteku preg be vzgoje in izobraževanja v republikah irfjabkpžjinah, predvsejp^vidika zakonsko zastavljenega snovanja novega фјета vzgoje inj^pfiraževanja, katerega osnove je potrebno postaviti na tefuJtpe jugoajjflS^rtške temelje. Analizirali so dosežene družbeno-ekonomsk® tp^sisterjjiferešitve, ki bodo pospešile integracijo usmerjenega izobraževanji z z^dženim delom, kjer )e Potrebno posebej izpostaviti zahteve pa /jfv®MCeni menjavi dela in oblikovanju zdravih samoupravnih interesnih sV^Enosti, Pomudili so se_ tudi pri vprašanjih priprav, oblikovanj in spreje Programov, katera morajo biti odraz razvoja d. ____________- Posebno dolgo so se člani komisije zadržaft.pri razpravi ob obeh <$hž-Pemh dogovorih, ki morata biti čimprej sprejeta 1^r*ln!!gbfjj^.k^ni, kasni s tem tudi sprejetje zakona o usmerjenem izobftBvMe^, mpžpMva o tezah in dileme ob sprejemanju družbenega dogovora slanih osnovah vzgojnoizobraževalnega sistema v SFRJ je pokazala pcfcitivhB''Dornike na področju poenotenja izobraževanja v federaciji v zadnjihkletih, venoar ostajalo odprta še mnoga vprašanja, kjer je čutiti razhajanja itied republikami in Pokrajinama. Akcije za preosnovo izobraževanja potekajo ргетфо načrtno, povečini pa jim botruje nekontinuirano programiranje vzgojrifaizobraževalnega sistema. Angažiranost strokovnih služb je premajhna, Kar samo dodatno zavira potek reforme. Z0 povezavo z združenim delom je bilo doslej mnjogo premao po skrbljeno, če izvzamemo Slovenijo in Vojvodino, ki v terp v^hetermrieko-"ko prednjačita in posvečata povezavi vedno večji poj nen Dolgotrajno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti v izpbMKvanjtige gripe Ijalo do zakasnitev na drugih področjih interesnih dejMrosti/Danes sto vplivajo na usmerjanje v izobraževanje birokrataHrstruktgffe, name; da bi mladega človeka usmerjalo združeno delo jjgpsno^il^stnih potp V sklop tega spadajo tudi težnje, da bi se gimnazije -LJ današnji podobi. V visokošolskem izobraževanju piitj 1. Hitra in vsebinska akcija za menjavo osnovnoftoMnga sistema izobraževanja, ki ni več progresivno usmerjen, kot ► M pred dvajsetimi leti, kar bo najtežja cokla za usmerjeno Izobrotavo-nje. 2. Rešiti moramo problem skupne osnove za prvo fazo usmerjenega izobraževanja. 3. Nujno morata zaživeti obe obliki izobraževanja: Šola in združeno delo. To so nekatere naj bistvenejše aktivnosti, ki Jih je potrebno vsebinsko sprovesti čimhitreje, nikakor pa ne edine. Izredno pomembno je geslo: UČENJE JE DELOI Prav to je eno najvažnejših vprašanj reforme šolstva. Nujno je, da učenec (predvsem v višjih oblikah usmerjenega izobraževanja) resnično samoupravlja, da dobi nadomostilo za vložen trud In se tako aktivno vključi v delovno sredino že v dobi izobraževanja v združenem delu, kakor tudi šolstvu. / \jr ^ V zadnjem času Je čutiti bojazen profesorjev, ki saj rok ZADNJO BATINO, to je OCENA, ki jih še vedno ščit povsem konservativna postavka, enako ni nujno, da i program na študijsko dobo: potreba izobraževanja in istočasno pravica študenta je, da zaključi .Študij predčasno, vendar ob vsestranski aktivnosti: študijski, družbeno-politlčni in samoupravljal-ski, ne pa da ga zapiramo v predavalnice in nastopamo do njega ex cathedra. Pojavlja se torej še vedno nevarnost sistema zaprtih vertikal v izobraževanju, kar bi zaviralo vertikalno in horizontalno pretočnost, ki sta temelj reforme. Doslej se SIS za izobraževanje (posebej posebne izobraževalne skupnosti) še niso ustrezno vključile v organiziranje in menjavo dela in sredstev. SIS se prepogosto formirajo kot mala ministrstva za izmenjavo denarja, čeprav mora biti nosilec samoupravnih interesnih dejavnosti združeno delo, ne pa obratno, da postanejo SIS servisi za poslovanje združenega dela. Pomanjkljivost je marsikje liranja razvoja združenega dela in pomembnosti skuša razvijati brez načrtova ekspanzija Icih, filozofskih idr. poklicev. tudi v parcialnem načinu plan izobraževanja v njem,.ki se po skupne povezave celovitega razve. Brez dvoma bo najtežja reforma vjj izobraževanja pravnih, potmfcntlC kadrov in zlasti pereče pomanjkanje tehniš Ob sprejemanju novih načel ostajamc ‘pri stari praksi. Brane Srčnik anile čimbolj v ’ _ . . onservatlvfeem j r se prebijff led v povečanju iževanja nega dela /,izg ~ še zlasti na univerzah z veliko tradicije^ vzgoje in izobraževanja z združeninvdekCt Opozorili so na problem zaviranja preoBra^bt^gojejnjzoi s strani zasidranih pedagoških-delavcev in š^poafioe] s strapi vodilnih v združenem delu^Za primer zaviranj^so navedli d: 0'zacijo Rade Končar v Začjrebu, ki je iz zoru za izobraževanje. / / A Precej časa so predstavniki геришх in obeh po predlogu družbenega dogovora o skuaen osnovah/ža cev in stopenj stfokovne izobrazbe". Jr Pre£l-wjfijnjo točko pa so opfavtpfali dopis zvez___ stiko^pzvezi z izdelavo standardn^rtasifikacije izobrdfč'vanja, josebne pozu ske dr. Stipeta Su . _____________ Prave na reformo izobraževanja Dr. Suvar: Povezovanja vzgo1] uelorn še vedno ni v pravi in potrebni “robljeno tako, da je včasih videti kot da nič ne delamo. Pravilno izobraževanje še vedno ni sprejelo ZDRUŽENO Preti nevarnost, da v sodobni situaciji usmerjeno iz s,agnira. Vse prepogosto in preveč popravljamo stare zasnove in vse premalo menjamo stare in neupora. izobraževanja. Na dosedanjih 17. sejah komisije za preol ^ievanja v republikah in pokrajinah ni bilo narejeno mcesar konkretnega: stalne variante, resolucije, malo sklepe tekšnimi dokumenti o izobraževanju gremo na XI. kongres V predkongresnem obdobju je potrebno posebno pozornost usmeriti v reševanje najaktualnejših in osnovnih nalog: aževanie bo izo- ktlčno ^^abstraktno razmišljajoča, p&večini si^ Izbira tempera tehniko, tuš in flomaster, nekaj je grafikdn pastelov in skozi ta dela veje osebna prizadetost ustvarjalcev. Živost ideje je ponekod presenetljivo izpovedujoča, drugod zopet zastrto prodirujoča. Sicer je ponekod v izdelavi moč zapaziti določene hibe, tu in tam nedodelanost, ponekod dobimo občutek naključnosti določnih potez, drugod ypa preseneča harmonična zlitost v celoto s prevevajočo osrednjo mislijo, ki priteguje pozornost. Me manjka tudi pokrajinska tematika v olju, kjer avtor izbira zanimivo e z dodelano natačoostjo in harmonijo barv. d fotografijami .predvsem tri odstopajo od povprečja. Avtor spremeni ni zorni kot v nekoliko nevsakdanjega, ki sicer ne trenutke daje k uspelega vpčfekusa, vendar privlači in kaže premišljenost, bljenpst in razkriva „posluh" ter smisel za prostor, resenečenje so vsekakor skulpture, ki so v Avli bolj redek gost. Žgana je pokazala kot hvaležen material v roki avtorjev, dela razkrivajo obdelavo in smisel za obliko v prostoru, pri obiskovalcu pa te male ike vzbudijo pozornost z zanimivo idejo. Interesanten je akt v lesu, ki diha z nenavadno svežino in izraznostjo ter nudi občutek statične gibljivosti. In kdo so avtorji? Cela vrsta jih je: Iris Zei, Biserka Ljubič, Bojana Kmovec, Neva Faninger, Nataša Samastur, Maja Milenovič, Danica Kostanjevec, Petra Fišinger, Zorka Svatina, Jasna Kunstek, Jasna Božič, Metki"Kavčtš, Marjana Kosi, Stane Kren, Vito Lužan, Iztok Močnik, Robert Vouk, Gorazd Svaljek, Andrej Grabrovec, Metka Štumberger, Alenka Golob, Ali Gajšek, Igor Švare, Marijan Fesel in Štefan Matjaž. Bravo Avla I Asja OCENA PREDSEDSTVA SLOVENSKE MLADINE STALlSCA RK ZSMS O IZVAJANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE IN OCENA POTEKA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI. Lahko rečemo, de je slovenska mladina v tem zadnjem obdobju pred kongresi precej storile prev pri obravnavi osnutka predloga sprememb in dopolnitev DD o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike, ker se je prvič resneje in zavestno podala na zahtevno pot . . . Sekretariat predsedstva RK ZSMS je na razširjeni seji 15. novembra 1977 obravnaval nadaljnje izvajanj štipendijske politike in potek javne razprave o osnutku predloga sprememb in dopolnitev Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Na podlagi obširnega materiala, ki ga je pripravila delovna skupina pri predsedstvu RK ZSMS, ki je spremljala in usmerjala potek široke javne razprave o spremembah in dopolnitvah Družbenega dogovora o štipendiranju stališč sekretariata P RK ZSMS z dne 15. novembra 1977, je predsedstvo RK ZSMS na seji 27. decembra 1977 v Krškem celovito obravnavalo problematiko štipendiranja in sprejelo stališča sekretariata P RK ZSMS in poročilo delovne skupine, ki je vodila celotno javno razpravo o osnutku predloga Družbenega dogovora o štipendiranju ter izoblikovalo naslednja stališča: Predsedstvo RK ZSMS pozitivno ocenjuje oblikovanje in izvajanje štipendijske politike v letu 1977 in potek javne razprave o osnutku predloga Družbenega dogovora o štipendiranju, ki je posegla v vse sredine organiziranja mladih. Potekala je v okviru vseh OK ZSMS in v obeh UK ZSMS. V javno razpravo so se poleg mladih na področju vzgoje in izobraževanja vključili tudi mladi iz organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, posegla je na področje kmetijstva, skratka v praksi smo presegli miselnost, da je obravnava štipendijske problematike le domena vzgoje in izobraževanja. Slednje je še posebej pomembno v tem trenutku, ko problematika štipendiranja sodi k sklopu vprašanj celovite obravnave nadaljnje preosno-ve vzgoje in izobraževanja v usmerjeno izobraževanje. Predsedstvo RK ZSMS sprejema poročilo, oceno in osnovne ugotovitve iz javne razprave v ZSMS o osnutku predloga Družbenega dogovora o štipendiranju in stališča sekretariata P RK ZSMS, ki pomenijo tudi sestavni del stališč predsedstva RK ZSMS in meni, da so dobra osnova za nadaljnje delo, še posebno v obdobju sprejemanja in podpisovanja Družbenega dogovora o štipendiranju. Prav s slednjim pa trenutno že občutno kasnimo in je vprašljiv normalen potek akcije In uspešnost priprav na izvedbo javne razprave o osnutku predloga samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Kljub pomembnim premikom na področju izvajanja in oblikovanja štipendijske politike mora le-ta bolj kot doslej postati pomemben inštrument na področju vlaganja v razširjeno reprodukcijo združenega dela, s tem tudi del celovite kadrovske politike, sestavni del planiranja in pomembna dolgoročna investicija organizacij združenega dela. V prehajanju štipendiranja iz združenih sredstev na kadrovske štipendije organizacij združenega dela, oziroma samoupravnih interesnih skupnosti, je potrebno zelo močno izpostaviti nujnost takšnega prehoda, izpostaviti kadrovsko komponento in celovitost štipendiranja. V oblikovanje in izvajanje štipendijske politike se morajo v bodoče, bolj kot doslej, vključiti tudi samoupravne interesne skupnosti, posebne izobraževalne skupnosti, ki postajajo vse pomembnejši element v načrtovanju in dogovarjanju nadaljnjega razvoja, kjer je tudi mesto usklajenejšemu izoblikovanju razvojnih načrtov in potreb po kadrih v združenem delu, oziroma na vseh področjih oblikovanja družbenoekonomskih odnosov. Zato velja pristopiti k izdelavi ocene uveljavljanja načrtovanja kadrovskih potreb v okviru razvojnih načrtov organizacij združenega dela, kar mora najti svoje mesto in se uveljaviti tudi v investicijskih naložbah in načrtih organizacij združenega dela. Pri tem morajo dosledneje sodelovati tudi delovne organizacije na področju bančništva in ustrezni upravni organi. Z doslednejšim uresničevanjem osnovnih izhodišč Družbenega dogovora o kadrovski politiki in družbeno dogovorjene štipendijske politike tudi zagotavljamo večja kadrovsko povezovanja mladih v vzgoji in izobraževanju z organizacijami združenega dela, s tem uresničujemo tudi cilje in naloge poklicnega usmerjanja in tudi tako soustvarjamo pogoje za nadaljnjo preosnovo vzgoje in izobraževanja v usmerjeno izobraževanje. Zato bo potrebno v nadaljnjem oblikovanju in izvajanju štipendijske politike slediti spremembam na področju družbenoekonomskega položaja vzgoje in izobraževanja ter celotnega združenega dela, v skladu z Zakonom o združenem delu, z nadaljnjim urejanjem dohodkovnih odnosov, razporejanju dohodka in z intencami Zakona o usmerjenem izobraževanju, ki ga bomo sprejemali v jeseni leta 1978. Družbeni dogovor o štipendiranju bo zato potrebno sprotno oblikovati, izpopolnjevati in tako upoštevati spremembe na področju vzgoje in izobraževanja in družbenoekonomskih odnosov, katerih sestavni del tudi je. V tem obdobju odpravlja tako oblikovani Družbeni dogovor o štipendiranju slabosti, ki so bile prisotne pri izvajanju in oblikovanju štipendijske politike. Predsedstvo RK ZSMS meni, da je osnutek predloga Družbenega dogovora o štipendiranju v svoji celovitosti preveč konkreten in ima vse preveč zakonskih značilnosti. Zato dopušča premalo možnosti samoupravnemu sporazumevanju v okviru TOZD, v samoupravnih interesnih skupnostih, med podpisniki Samoupravnega sporazuma. Vloga ZSMS je v okviru TOZD zelo pomembna, predvsem v oblikovanju in izvajanju kadrovske politike zaposlovanja, v smislu spodbujanja in preverjanja pri združevanju sredstev za štipendiranje, podeljevanje štipendij v okviru TOZD in večjemu povezovanju štipendistov z organizacijami združenega dela že v obdobju izobraževanja, pri pristopu k urejenejšemu pripravništvu, vključevanju v delo samoupravnih organov, ZSMS in družbenopolitičnih organizacij, v organizacijah združenega dela. Skratka potrebna je celovita indolgoročna aktivnost na področju socialne politike, katere pomembna sestavina je tudi urejeno štipendiranje. Menimo, da bi z ustreznimi preoblikovanjem 7., 8., 9., 11., 12., in 13. člen v osnutku predloga Družbenega dogovora o štipendiranju, imeli ustreznejše mesto v Samoupravnem sporazumu, kot konkretizaciji in izvajalskem aktu splošnih načel sprejetih z Družbenim dogovorom. pred sprejemom Družbenega dogovora o štipendiranju je potrebno opraviti tudi ustrezno redakcijo členov. Ugotavljamo, da ostaja še vedno aktualno vprašanje štipendiranja otrok kmečkih staršev in da moramo tudi pristopiti k sistemskemu razreševanju. Neposrednemu kmetijskemu proizvajalcu-kooperantu moramo zagotoviti tudi udeležbo pri združevanju sredstev za štipendiranje in ustvariti pogoje za enakopravno sodelovanje pri odločanju, oblikovanju in izvajanju štipendijske politike. Temu primerno je potrebno ponovno proučiti metodo izračuna vrednosti katasterskega dohodka in ob tem upoštevati azličnost razvitosti posameznih kmetijskih področij. Cenzus za pridobitev štipendije ni konstanten, vendar menimo, da ne sme presegati zajamčenega mesečnega neto osebnega dohodka (ZNOD), saj je le-ta merilo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcem v združenem delu in je torej osnovni kriterij za pridobitev štipendije. Ob zviševanju ZNOD se mora temu ustrezno koregirati tudi višina cenzusa, kot elementa upravičenosti prejemanja štipendije in izračuna višine štipendije. Predsedstvo RK ZSMS smatra, da sodi k razreševanju štipendijske politike tudi aktivno angažiranje ZSMS v javni razpravi o osnutku predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Zato moramo o tem obdobju ponovno preveriti naše delovanje v samoupravnih organih na področju štipendiranja. Stališča RK ZSMS pomenijo tudi izhodišče za delovanje naših delegatov v nadaljnjem postopku sprejemanja Družbenega dogovora in oblikovanja štipendijske politike v okviru TOZD, SIS-ov in samoupravnih organov na štipendijskem področju. Predsedstvo RK ZSMS meni, da se delovni skupini, ki je vodila javno razpravo o štipendijski politiki in osnutku predloga Družbenega dogovora o štipendiranju poveri delo v obdobju priprave enotnega predloga Družbenega dogovora o štipendiranju pred sprejemanjem in podpisovanjem Družbenega dogovora, kot tudi vodenje javne razprave o osnutku predloga Samoupravnega sporazuma o štipendiranju in oblikovanju ostalih samoupravnih normativnih aktov, ki vodijo k Družbenemu dogovoru in Samoupravnim sporazumom, kot so pravila o delu, pravicah in dolžnostih organov, merila o solidarnem prelivanju združenih sredstev, poslovniki in drugi akti, ki morajo konkretizirati v družbenem dogovoru širše obravnavana posamezna vprašanja. Vse bi bilo verjetno v ustreznem tonu, vendarle pa ne smemo in ne moremo biti povsem zadovoljni s potekom javne razprave o bodočem načinu štipendiranja med študenti. Po ugotovitvah, ki sicer niso povsem točne, vendar za okvirno oceno aktivnosti dovolj reprezentativna lahko sklepamo, da se je res prizadevno vključilo v razpravo na mariborski univerzi komaj dobrih 12 odstotkov rednih študentov, iz česar bi lahko zaključili: večina študentov še vedno ni sprejela političnih in samoupravnih dolžnostil Mislim, da je stanje na ostalih področjih delovanja ZSMS vendarle nekoliko boljše, čeprav še vse premalo konkretno zastavljeno. Temu pa mnogoKrat ni Kriva niti sama mladina KAJ SE UTEGNE ZGODITI I. seja upravnega odbora KUD ŠTUDENT V začetku januarja je bila v prostorih kulturno-umetniškega društva Študent prva seja upravnega odbora. Na njem so izvoljli oz. potrdili predsednika Marjana Kokalja, tajnik pa je Mitja Brezovšek. Osrednja tema sestanka je bilo protestno pismo univerzi, v katerem bodo prikazali finančno stanje, vrednotenje društva s strani univerze in finančno problematiko. V pismu bo podana tudi kritika samoupravnega sporazuma ter zahteve za rešitev finančnih in prostorskih problemov. Posamezne sekcije KUD Študent delujejo namreč v neprimernih prostorih, čas treningov je omejen; prostori so premajhni in neustrezni brez ali s pomanjkljivo garderobo. Obravnavali so tudi probleme informiranja med posameznimi sekcijami; govora je bilo tudi o ASTORIJI. Po 15. januarju namreč predvidevajo, da bo Disco spet obratoval pod okriljem KUD, s tem, da bo ples v sedanjem dancingu. Danila Orešek Tudi letos smo se člani kulturnoumet-niškega društva Študent zbrali na rednem letnem občnem zboru, kjer smo pregledali svoje preteklo delo, ga ocenili in si zadali smernice za prihodnje naloge. Nismo bili presenečeni, ko se v petek 23. 12. 1977 na našem zboru mariborskih študentov, ki se obštudij-sko udejstvujejo, ni pojavil nihče od vabljenih gostov. Razen opravičeno odsotnega rektorja se nobenemu profesorju, dekanu, družbenopolitičnemu delavcu, predstavniku Izobraževalne skupnosti Slovenije, Zveze kulturnih organizacij, OKZSMS, ... ni zdelo vredno pozanimati za naše delo, pa čeprav v obliki nekaj lepih besed (obljub), ki smo jih bili vajeni poslušati prejšnja leta. A ne zaradi tega ignorantskega neza nimanja za naše delo, temveč zaradi problematike, ki ostaja nerešena že več let, smo na tem zboru zavzeli ostrejša stališča, ki jih nameravamo tudi dosledno uresničiti. Ko smo preverjali naše dosedanje delo, smo lahko z veseljem ugotovili nenehno kvalitativno in kvantitativno rast društva. Z ogromno vloženega truda in prelitega znoja, smo dosegli kakovostni nivo, ki ni običajen za amaterska društva. Naši člani ne samo, da vadijo trikrat tedensko, tudi sami vodijo celotno poslovanje KUD ,,Študent” in upamo si trditi, da smo v Jugoslaviji edini takšni samorastniki na tej ravni kvalitete. V vseh teh letih smo velikokrat predstavljali Univerzo in bivše Združenje visokošolskih zavodov Maribor po domovini in tujini, predstavljali smo Maribor, Slovenijo pa tudi Jugoslavijo. Skupaj z vsemi vami, spoštovani tovariši, smo delili veselje ob naših uspehih, pri našem delu in problemih pa smo vse prevečkrat ostajali sami. Namenoma ne navajamo laskavih ocen vas ali vaših forumov, ko ste ob različnih priložnostih, pač po službeni dolžnosti najbrž, hvalili naše delo. Težko nam gre z jezika, toda enostavno ne verjamemo vam več. V 14. letih našega obstoja se še ni zgodilo, da bi kateri od odgovornih tovarišev prišel v naše prostore in nas vsaj vprašal: „Fantje, kako ste kaj?” Mar bi vi po tem še verjeli? Podajamo oris finančnega stanja, da bi bilo ogorčenje naših članov tudi vam razumljivo. Ob tem pa je treba takoj opozoriti, da ne gre zgolj za trenutno situacijo, temveč za kronično stanje, ki se ponavlja iz leta v leto z močno tendenco slabšanja. Naše sekcije so že nekaj let samoupravno organizirane in na tej podlagi gospodarijo s svojimi sredstvi, vendar tudi to ne rešuje neznosnega finančnega položaja. Tako je danes APZ Boris Kraigher absolutno brez vsakih sredstev, čeprav bi moral koncem januarja oditi na intenzivne priprave, ki edine jamčijo kakovostno pripravo koncertnih programov. Akademska folklorna skupina bo po februarskem plačilu računov za nabavo noš v povsem enakem položaju. Navidezno v ugodnem položaju je le Point, ki razpolaga s 100.000 din. Teh sredstev ne nameravamo solidarnostno koristiti, saj se Point skupina še vsaj leto dni ne bo uspela komercialno plasirati, ta denar pa ji dovoljuje enoletno delovanje. Res je, da še nismo dobili od Univerze sredstev za sezono 76/77 a ta so le enkratna in nezadostna za zagotovitev dolgoročnejše politike financiranja. Enega glavnih vzrokov vidimo v ne-uresničevanju dogovorjenih nalog visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij. Samoupravni sporazum o financiranju obštudijskih dejavnosti študentov Univerze v Mariboru še danes ni podpisan, čeravno smo čez noč porušili stari administrativni, a precej sigurni sistem financiranja. Menimo, da se ta sporazum danes ne uporablja za tekoče financiranje obštudijskih dejavnosti ampak kot sredstvo s katerim mariborske VTO in VDO zadržujejo nujno potrebni denar in ob tem vztrajajo pri svojih ozkih interesih in pogledih. Ne moremo razumeti takšne politike šol, ki v perspektivi ruši razvojne možnosti obštudijskih dejavnosti. Univerzi pa zamerimo, da ni našla toliko moči, da bi vplivala na takšne nevarne lokalne interese ter tudi ni našla načina sankcioniranja le teh. Obnašanje šol nam je še zlasti nerazumljivo, saj je tako v zakonu o visokem šolstvu kot v samoupravnem sporazumu o združitvi v Univerzo v Mariboru in tudi v statutih VDO zapisano, da je Univerza in njene VDO dolžna pospeševati kulturno umetniško dejavnost študentov. Ne trdimo, da ni bilo absolutno ničesar storjenega, adoklersi bodo morali člani društva poleg redne vadbe še sami plačevati svoje nastope, plačati vožnjo v kraj nastopa, dokler se bo lahko dogajalo, da nam šola (Pedagoška akademija), na kateri vadi APZ za uporabo vadbene dvorane zaračuna kar 30.000 din in plačilo še veže z grožnjo, da sicer ne bo podpisala samoupravnega sporazuma, vse dotlej o urejenem stanju nihče ne more govoriti. Podobno kot je tretiranje društva v okviru Univerze je tudi pri Zvezi kulturnih organizacij, kjer smo ne glede na naše uspehe in kvaliteto obravnavani kot vsa ostala društva. Mora pa nam biti jasno, tovariši, da KUD Študent ni nobeno lovsko ali lutkovno društvo, čeprav so tudi ta zelo potrebna in dobrodošla in za svoje delovanje potrebujejo sredstva. Toda nesprejemljivo je, da se financiranje s strani ZKO odvija zgolj po točkah programa ne pa tudi po pomenu in obsegu delovanja. Nočemo si več dovoljevati, da smo enako tretirani kot društva, ki v vsej sezoni uspejo pripraviti zgolj en koncert, medtem ko mi poleg vsakoletnih celovečernih koncertov in nastopov v Mariboru gostujemo takorekoč po vsej Sloveniji, pa tudi v tujini. Drugi temeljni vzrok nezadovoljstva in ogorčenja našega članstva je nerešeno prostorsko vprašanje društva. 2e leta in leta se potikamo po tujih prostorih in odkar smo izgubili svoje vadbene prostore v depandansi študentskih domov od sezone do sezone trepetamo, J tovoriiJcin.i pozdravi! pi-ed-.cciBik: ali bomo lahko v naslednjem letu še ostali v njih. Ob tem niti ne omenjamo, da ti najeti prostori ne ustrezajo fn da smo dostikrat v položaju, ko nam lahko celo hišnik ali čistilka prepovesta vaditi v njih. Vemo, da na Univerzi trenutno ni razpoložljivih vadbenih prostorov, prepričani pa smo, da bi se z odločno akcijo takšni prostori lahko kaj kmalu našli. Ogorčeni smo tudi nad nezainteresiranostjo šol naše Univerze za dejavnost njihovih študentov. Danes dosti govorimo o liku učitelja, ki mora vzgajati študenta v celovito osebnost in priznavamo, da so obštudijske dejavnosti primeren način za to. Hočemo, da bi obštudijske dejavnosti postale sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, a kako naj to bodo pri sedanjem odnosu učiteljev, ki jih nikoli ne videvamo na koncertih in nastopih (kljub gratis vstopnicam), ki jim je izvenšolsko delo njihovih študentov španska vas. Ob takšnem odnosu profesorjev, ki bi naj dajali vzgled, res ne moremo pričakovati, da bi se študentje množičneje in aktivneje vključevali v delo KUD Študent in celotno sfero obštudijskih dejavnosti. V tem tudi vidimo enega glavnih vzrokov stalnih kadrovskih težav na KUD-u. V razpravi na občnem zboru so se izoblikovala naslednja stališča in zahteve, ki izhajajo iz zgornjih ugotovitev: pivci.; euatvo 30 Uilo poolouo: 1. tir. Vladimir Uraoiu, vokxov Url ’ 2. dr. iiudi Ornicovio, prorektor UM j 3. Uovid Boria, proreictor-Studoat Ul* : 4* dr. Bud on Bob/;!:, dekan Vki-J 3* »»c* Miro McatRaic« diroKtor Vit? j 6. dr. Viljera Brm.oc, dekaa c A 7. pro£. Vrefaa KedoiČ, doiccn VJOB 6. prot’. Ivo ilikloS, direktor VAČ 0. dr. Osli DSortlo^io, dekan V'yč lo. dr. ллеЈа :i Mulo j, nokrotar uk 7,x.i~ ■ 11. cokretar^i G'j 21. rta VxG Л: V BO , 13» Zorico I ari in, predsednik' ZKO • * ■ ■ , m ................(1«) lO« I/ал iiitano, itijniic lo, Katudru 17. »tadio ".'itudoafc'' ODMEVOV NA ?ISMo Še vedno nI IH PoHAžno IN ŽALOSTlVO.l S STALI ŠČCM SE JS OGLASIL ЕШО ббКЛЕТАЈ UK i<3 MARlfcOR. ! fJA KUD TOPRAVLJATO NOVO TeTIC D o"! % 1. Zahtevamo v najkrajšem času sklic skupnega sestanka na ravni Univerze, kjer naj bodo prisotni dekani In direktorji VDO, sekretarji OO ZK, predstavniki Univerze, predstavniki OK ZSMS ter naša delegacija. 2. Zahtevamo ureditev statusa KUD Študent v smislu določitve njegove vloge v okviru Univerze In v mariborskem prostoru, kot eno od temeljnih predpostavk njegovega nadaljnjega dela. 3. Zahtevamo dolgoročnejšo in trajnejšo rešitev financiranja KUD Študent. 4. Zahtevamo jasno pojasnilo in zagotovilo o kratkoročnem in dolgoročnem reševanju prostorskega vprašanja društva. 5. Zahtevamo skupni sestanek naše delegacije s predstavniki ZKO, Izobraževalne skupnosti Slovenije in Univerze v smislu določitve vloge In pomena KUD Študent v širšem mariborskem in slovenskem prostoru. PROTESTNO PISMO KUD ŠTUDENT RESNICA, KI BODE POSEBNA SKRB ZA PASIVNE število članov ZK na univerzi variira od Sole do šole. Odvisno je tako od števila predavateljev kakor tudi študentov na določeni šoli. Število aktivnih članov pa je skoraj povsod enako. Ti so ali člani sekretariatov OOZK, člani komisij pri partijskih organih in vodilni študentski funkcionarji pri ZSM. S tem se takoj izlušči ugotovitev, da prihaja pri številčno močnejših osnovnih organizacijah ZK do večjega števila neaktivnih članov ZK; v preteklem času opevane pasivne ali molčeče večine. Zakaj tako? Ob delu preteklega sestava Univerzitetne organizacije ZK in organizacijske sestave ter metodologije dela v osnovnih organizacijah smo ugotavljali, da je vzrok za pasivizacijo tako velikega števila članov ZK na univerzi v tem, da so člani nepravilno organizirani, da ne morejo izjavljati in zastopati svojega mnenja, da se programi dela in izvajanje programov zapirajo v domeno dela ,.foruma", kakor tudi, da delo članov ZK družbenopolitično ni vrednoteno. Vse te ugotovitve bi lahko v sedanjem obdobju zavrgli, vendar „prekletstvo" preteklosti ostaja in se ob veliki kopici nalog v sedanjem obdobju še povečuje. Tako smo prišli do paradoksa. Organizacija dela se je spremenila, s tem pa tudi preglednost dela nad osnovnimi organizacijami. Obenem pa ne moremo reci, da poleg članov sekretariatov na šolah delajo še drugi člani ZK. člani sekretariatov se dušijo v nalogah, preklinjajo funkcije (kar je popolnoma normalno, pa čeprav ni pravi), obenem pa ne storijo dovolj, da bi razgibali člane ZK. Na sestanku aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev je sekretar OK ZKS Maribor Jože Florjančič omenil, da imamo v občini samo 11000 članov ZK, delegatov pa bomo potrebovali trikrat toliko. Pri tem je poudaril veliko obveznost članov ZK za vključevanje v samoupravno organiziranost naše družbe. Toda zaradi fair playa bi omenil tudi to, da ni pomembno ali je določeni delegat član ZK ali ne — če svojo nalogo opravlja v redu in družbenopolitično smiselno. In še to: da raje zaupajmo naloge ljudem, ki morda niso člani ZK pa so svojo pripadnost potrdili v ZSM, ZS ali SZDL, kakor pa pasivnemu članu ZK. ki je v svoji vlogi morda dvoživka, omahljivec in neka- rakteren — skratka slab komunist. Dovolimo si dvomiti tudi v kvalitete komunistov, posebej še tistih, ki so člani ZK le na partijskih sestankih, na katere se hodijo gret in se skrivat za hrbti drugih. In kako bi to prevedli v naše, univerzitetne okvire. Prav gotovo nam je veliko število članov ZK v breme, če nam onemogočajo zaradi svoje pasivnosti izpolnjevanje partijskih nalog in s tem blatijo tudi naš ugled in ugled vseh komunistov. Naj ne velja, da je vsak komunist dober komunist, da je partijska kritika in samokritika le za nas, partijce in da druge v našem okolju prav nič ne briga. Ni resi Prav ostro moramo (oziroma bi morali) povedati, da so tudi v naših vrstah ljudje, ki nas motijo, ljudje od katerih nimamo ničesar, razen plačane članarine in njihove evidenčne številke. Naj zvedo tudi drugi, da se jih sramujemol Morda pa so partijski funkcionarji za takšno stanje krivi tudi samil Smo pregledali koliko aktivov ZK na šolah je ustanovljenih in koliko med njimi jih sploh dela, ima svoj program, koliko jih je vključenih v izgrajevanje partijskega dela na šolah. Smo pomislili da kratko časovno omejevanje rokov akcij privede do funkcionalizma, do racionalizacije in forumske-ga dela, od katerega večina elanov nima ničesar (razen poročila na letnih konferencah)... Vse to je naloga partijskih funkcionarjev. Ne bi govoril o nalogah vsakega člana ZK, ki mora biti aktiven, mora... to bi bilo idealiziranje partijskih aktov. Za tem, kar se mora, stoji namreč tudi organizacija dela, stoji vrednost vsakega člana ZK, vsake osebnosti in s tem tudi njene vloge — pri skupnem delu. Tega pa ni dovolj izgrajenega. Zaradi tega mislim, da je treba podpreti idejo sekretarja UK ZKS Matjaža Muleja, ki je predlagal poseben seminar za neaktivne. Mislim, da bodo tako forumi ZK spoznali svoje napake in vzpostavili v prvem obdobju vsaj most do velike večine članov. Kakšna izmenjava hotenj, želja in dela bo stekla po tem mostu, pa je stvar tistih, ki bodo želeli ne le velikih rezultatov zs navzven, ampak mobilno in polnoprisot-no partijo v vsakem trenutkul Marjan Vešnar Decembra sem se kot delegat UK ZSMS udeležil sestanka komisije za organiziranost — politični razvoj in kadrovsko politiko pri Zvezni konferenci zveze socialistične mladine, ki je bil v Titogradu. Sklican je bil normalni sestanek komisije s tem, da so bili povabljeni tudi delegati socialistične mladine z univerz Jugoslavije. Vsekakor se bodo upoštevala tudi stališča tega sestanka v kongresnih dokumentih, ker je bila točka dnevnega reda glede socialistične mladine na Univerzi posebej izpostavljena. Moje mnenje z oziroma na diskusijo glede univerzitetnih organizacij socialistične mladine, torej obstoja, je ugodno. Kakor izgleda, bo status univerzitetnih organizacij s strani zvezne konference ostal nespremenjen. Uekakor ni bilo dileme ali naj socialistična mladina na univerzi živi; bilo pa je rečeno, naj se delo teh organizacij še nadalje spreminja v vsebini. Poleg primarnih problemov, kot so izpitni roki, sami izpiti in podobno, bomo morali posvetiti mnogo več pozornosti reševanju skupnih problemov. Za nas ne morejo biti problemi mladih v združenem delu in mladine v krajevnih skupnostih tuji. V tem pogledu bo vsekakor potrebno pravilno zasnovati usmeritev univerzitetnih konferenc socialistične mladine. Na osnovi stališča, da za nas problemi ostale mladine ne morejo biti tuji, bo potrebno podvzeti nekatere konkretne ukrepe. Vsekakor bo poleg sedaj znane usmeritve socialistične mladine na Univerzi in usmeritve v kontaktiranju z mladino iz delovnih organizacij, potrebno dejavnost univerzitetnih organizacij zastaviti tudi v področja, katera še danes ne pokrivajo. Čeprav se danes univerzitetne organizacije odpirajo proti mladini, ft fTIOI MLADINA NA UNIVERZI PO KONGRESIH Titograda kljub temu še niso kompletne, še vedno imajo priokus grenkobe, ko nanje pokažemo s prstom zaradi mladinskih delovnih akcij. Najprej se bodo morali mladinski funkcionarji na Univerzi otresti odpora do mladinskih delovnih akcij in šele potem bomo lahko propagirali udeležbo za akcijo. Ne le to, da bodo propagirali akcije, tudi sami se bodo morali v prvi vrsti izkazati. Univerzitetne organizacije v bodoče ne bi smele navezovati stikov z ostalo mladino le zaradi lepih čustev, zaradi sentimentalnosti, temveč bodo morale poleg vsega tega, torej enodnevnih srečanj v športu in temu podobnega, izkazovanja simpatij, poiskati „rdečo nit", konstruktivno in plodno sodelovanje. Skupaj z ostalimi socialističnimi subjektivnimi silami ožje in širše družbeno politične skupnosti bomo morali usmeriti vso energijo v širše interese vse dražbe. Poleg naših lastnih interesov bomo morali dati večji poudaiek na primer večji storilnosti v delovnih organizacijah, nakar lahko posredno vplivamo. Samo na tisti „izpostavljeni točki", s katere lahko še kako pripomoremo k večji produktivnosti v delovnih organizacijah. S spremembami učnih programov na šolah bomo posredno vplivali na rezultate v proizvodnji. Potrebno bo raziskati kaj je primerno in ugodno v naših učnih programih in kaj ni. Naslednja naloga univerzitetnih oiganizacij je v načrtovanju, spremljanju in izvajanju štipendijske politike. Kot izgleda, bomo imeli v Sloveniji eno najboljših štipendijskih politik v Jugoslaviji. Naši štipendisti bodo kadrovsko vezani na proizvodnjo. To pa je bistveno. Kadri bodo vezani v organizacijah združenega dela, s tem pa bodo štipendisti kot posamezniki postali odgovo nejši. Načrtovalci kadrov bodo ob tem, da se bodo morale rmo gr bolj razviti službe svetovanja in usmerjanja v poklice, imeli pregled nad šolajočo se mladino. Če pri tem pripomnimo, da so razmere štipendiranja po ostalih republikah neurejene in to predvsem v Bosni in ffercegovini, ožji Srbiji ter Kosovu, vidimo, kako velike dnaloge stojijo pred mladimi s teh področij. Poleg tega bodo m oale univerzitetne organizacije v bodoče prav teko reševati probleme študentov samih in to predvsem glede usmeijenega izobraževanja, študentskih domov, prehrane, rekreacije, kulture in podobno. Jasno nam mora biti, da lahko tako široko paleto problemov rešujemo predvsem posamoupravni proti, saj imamo vendar postavljene samoupravne organe na posameznih visokošolskih organizacijah, vse preko univerze, do širše družbenopolitične skupnosti. Problemi, ki nas terejo, so rešljivi pro samoupravni proti, zato se bodo morale vse organizacije socialistične mladine na Univerzi poslužiti predvsem te proti. Sleherna osnovna organizacija zveze socialistične mladine bo morala skupaj z zvezo komunistov na čelu izboriti odločanje sredine, v kateri živi in dela in to po samoupravni proti. S striktnim uveljavljanjem odločitev pro samoupravni poti bodo p stale spolitizirane težnje posameznikov, ki se borijo za oblast, le težnje zablode, >z katerih se bodo preskušale razviti blede akcije, že v naprej obsojene na propad. Na prej omenjeni seji so bile izražene predvsem te in še nekater zahteve criroma naprotki za akcijo univerzitetnih organizacij v prehodnem obdobju. Vrjetno je potrebno še poiskati „rdečo nit", konstruktivno in plodno sodelovanje. Skupaj z ostalimi socialističnimi socialistične mladine takšne kakršne so, namreč pro obliki in statusu — torej po vezavi na druge konference, da pra je protrebno spreminjati vsebino dela univerzitetnih konferenc. Prav tako smo poudarili, da naj delo in vse kar je v zvezi z mladino na Univerzi, sloni na stališčih tretje konference ZKJ in na študiji tov. Kardelja z naslovom Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Franci Rogelšek Nekdo si je opremljal stanovanje in ker je imel tudi omaro z vrsto polic, je stopil v knjigarno in poprosil prodajalko za meter belih in meter rdečih knjig, ki mu pač najbolj ustrezajo kot detajl k pohištvu. Poznate to anekdoto? Verjetno ste že slišali zanjo. Verjamete, da ljudje tudi tako kupujejo knjige? Prav verjetno je tudi nekaj takih. Zakaj? °=D POMEN USTREZNE VZGOJE ZA KNJIGO Kot nas v življenju spremljajo na vsakem koraku vse zvrsti umetnosti, nas prav tako tudi pisane oziroma tiskane besede v obliki knjige. Da bi znali pravilno ceniti le-to, je potrebno, da že malčke začnemo pravilno vzgajati za razumevanje knjige. Vzgoja kot vemo, izvira že iz najožjega kroga, saj nas starši običajno prvi seznanijo s knjigo, seveda primerno stopnji razvoja in zrelosti otroka. Toda žal ob tem velikokrat storijo več škode kot koristi. Seveda nosi velik delež krivde za slab okus potrošnikov tudi ponudba na knjižnem trgu. Nemalokrat nam police v knjigarnah ponujajo za malčke precej neprimernih slikanic, polnih kiča, nemogočih barvnih kombinacij, ki ne vsebujejo prav nobene umetniške vrednosti, ali pa prav malo. In potem kupimo za svojega nadobudnega kratkohlačnika pač nekaj pisanega, v dobri veri, da smo s tem storili že vse. Pa smo res? To vprašanje že ni več tako pogosto pri starših. In tako se otrok navadi pojmovati kot Jepo" vse tisto, kar je čimbolj pisano, natlačeno z raznoraznimi figuricami. Tako stori prvi korak v svet kiča. Ob tem veliko staršev ne opazuje ali otrok lepo ravna s slikanico; otroci čečkajo po njej, trgajo vogale in s tem pridobijo nelepo navado, da tudi kasneje puščajo sledi v prebranem.Ob tem ostanejo starši velikokrat neprizadeti. Kasneje prične otrok morda iz lagodnosti, morda pa zato, ker to počno tudi drugi, segati po stripih z raznoraznimi super in nadčloveškimi junaki. Veliko stripov pa je brez vsake vrednosti, le zelo malo je res dobrih (in žal prav teh manjka v prodaji). Nihče, ki takšno „literaturo" tiska in prodaja, se ne vpraša, kako le-ta deluje na otroško psihozo. Nujno bi morali o tem razmisliti tako tisti, ki jo propagirajo, kot tudi starši, ki opazijo, da jo njihov otrok prebira. Dobro nam je znano, da tovrstno „čtivo" lahko predvsem škoduje in dobro vemo, da je otrok še kako dovzeten zanj. Ob branju dobiva napačne in izkrivljene predstave o družbi, svetu in življenju nasploh in morebiti postane nasilen ali pa zagrenjen, ker hoče posnemati, a spozna, da sam nikoli ne bo podoben prej omenjenim junakom. O tem problemu bi nam lahko več povedali pedagogi, psihologi in vsi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z mladostniki. 2e res, da otrok potrebuje ideal, vzor, po katerem se zgleduje, vendar pa mora biti to takšen vzor, ki ga je vredno posnemati in mora izhajati iz realnega življenja, ne pa iz sveta fantazije in utvare. TUDI STAREJŠI SEGAJO PO KIČU Tovrstno literaturo žal na veliko prebirajo tudi starejši, otrok pa jih posnema, morda tudi zato, ker želi biti tudi sam čimbolj podoben odraslim, čimbolj zrel in misli, da je vredno in pametno posnemati vse, kar počno odrasli. Vendar je pri odraslih razlika v toliko, da bero tako literaturo, med katero štejemo tudi raznorazne „pocukrane" nestvarne dr. romane in podobno, z namenom razvedriti se, pri čemer dobro vedo, koliko „vrednosti" ima v sebi, ali pa tudi zato, ker iz lagodnosti ali nenavajenosti ne želijo vzeti v roke res dobro čtivo. To zadnje pa je posledica nepravilnega usmerjanja in vzgoje za dobro branje. „STRASTNI ZBIRATELJI" Obstajajo tudi taki „ljubitelji" knjig, ki knjige samo zbirajo, jih razvrščajo na policah, tu in tam katero prelistajo, preberejo pa redko katero ali pa sploh nobene. Marsikateremu od teh gre predvsem za čimboljši videz knjige. Zato kupujejo zgoij tiste v lepi vezavi, okrašene z umetelnimi, celo zlatimi črkami na hrbtnem delu in naslovnici, vezane v usnje. Ponavadi morajo biti knjige po merilih le-teh tudi čimvečjega formata in čim-debelejše. Tem velikokrat sploh ne gre za vsebino in umetniško vrednost, temveč samo za videz. Zato nemalokrat na njihovih policah ni prostora za po njihovem „navadne" knjige, vezane v platno in one z mehkimi platnicami, četudi so le-te res dobre in cenjene. ENOSTRANSKO USMERJENI BRALCI Nekateri zbirajo samo ene vrste literaturo — glede na tematiko seveda. Tako je moč ponekod opaziti npr. samo strokovno literaturo, za drugo pa nimajo „posluha". Vse lepo in prav. Predvsem strokovna literatura je pri veliko intelektualcih nujna, potrebna za delo in ima seveda svojo vrednost, včasih ne toliko v denarju kot v vsebini in po namenu, čeprav je prav strokovna literatura občutno predraga in zato nemalokrat nedostopna tistemu, ki jo potrebuje. Vendar nekatere, ki poznajo v glavnem samo tovrstno literaturo, prav malo zanima še kaj drugega. Taki bralci se morda sklicujejo na to, da ne utegnejo prebrati še kakšno literaturno delo ob kopici zahtevnega, oz. tistega kar potrebujejo ob delu, študiju. Ali je to tudi res? Ne. Za dobro knjigo lahko še vedno namenimo urico prostega časa, ko želimo užiti nekaj lepote in obogatiti svoj notranji svet in spoznanja. Zdi se mi, da so tovrstni bralci, ki nemalokrat odklanjajo vsako literaturo razen strokovne, za marsikaj prikrajšani. RESNIČNA VREDNOST BERILA IN NAPUH NEKATERIH („Z OKUSOM") Čisto normalno je, da posameznika zanima specifična tematika, ki mu je pri srcu, o kateri veliko razmišlja tudi sicer. Ravno zato imamo raznovrstne knjige, z različnih področij. Vendar pa gredo nekateri ob tem predaleč in pretiravajo. Razumljivo je, da je tudi med bralci, ki so ljubitelji dobre knjige, veliko takih, iristi in morda je interes do dela na tem področju zato tako skromen. Ni trebno poudarjati, da je zato vsak študent, ki je pripravljen delati, izredno brodošel; včasih se zgodi, da je večina na katedri za zgodovino, včasih je -r na katedri za slovenščino. Važno je njihovo delo, se mi zdi. Upam trditi, sebe odštejem, da si naši funkcionarji zaslužijo vsaj oceno povprečno aktivni. Vsega tege nisem napisala iz užaljenega ponosa funkcionarke—slavistke, ampak se mi zdi, da sta bila oba mini članka le preveč „zabeljena" glede na to, da ima pač vsaka medalja dve plati. Zakaj ne bi videli obeh? Nekoč mi je moj profesor dejal: „Kritika je dobra, predvsem samokritika. Toda preden kritiziraš, poskušaj rešiti probleme, pomagaj p-emostiti težave." udi jaz nepodpisanemu študentu PA - sodelavcu Katedre! Marija Šauperl }jašntla in se hrži misticizma. Nasprotno pa bi le en sam relikt, ki ga m Izdelala naša tehnologija, npr..od kakšnega strmoglavljenega letečega meta, zadostoval kot pozitk/en dokaz. Toda na našem planetu takšnega ni." (citirano po Ernst v. Khuonu, Nedeljski dnevnik 10. 5. 1970.) po^eševalni moment nastanka Daenikenove misli pa bi n<$ a nova doba Človeškega odnosa do okolice - vesoljski poleti, ki so dosegli svoj (začasni) vrhunec s pristankom spolla 11 na Mesecu 21. 7. 196a Na področju znanstvene fantastik Daeniken, pisalo že skazi vse člo i se je o podobnih rečeh, kot o njih jfeSkf raglttimo početje; tako npr. J. Verne ni prvi popeljal ljudi naMesec (1865), o tem je govoril že - Kepler, še prej pa Lukijan iz Samsate (2. st.), ko pošlje na Venero in Mesec glavnega junaka Resničnih pripovedk.. . : Če smo že nekoliko uokvirili elemente, ki bi naj pogojevali Daenikenov način mišljenja, poskusimo še na kratko predstaviti okolje, v katerem živimo. Torej: planet Zemlja. Naše osončje je sestavljeno iz ene zvezde - Sonca in devetih planetov -Merkurja, Venere, Zemlje, Marsa, Jupitra, Urana, Neptuna, Plutona in Saturna, meteoritaiflA№ijših planetov -planetoidov, kometov itd. (Za pojasnilo: zvezda je okrogli plinasti vesoljski objekt zelo velike temperature irf* veliko maso ter z lastnim izvorom energije. Površinska temperatura je okoli 1500-100.000 stopinj C, središčna temperatura pa do milijarde stopinj C/vJrPtanet- iž gr, tavajoča zvezda - nebesno telo, približno okroglih oblik, ki se vrti okoli Sonca in sveti z odbito, reflektirano svetlobo. Dosedaj jih poznamo le 9.1.1 Д1 j. _ Naše osonči se nahaja v zahodnem kraku galaksije, ki jo imenujemo Rimska Cesta. Dolžina Rimske ceste, ki ima obliko na sredi razširjene cigare, je .100.000 svetlobnih let, na najbolj širokem delu pa meri okoli 20:000 svetlobnih let (1 sv. leto = 9,5 x 1012 km). Za en vrtljaj potrebuje galaksija 225 milijonov let. Znotraj naše galaksije je približno 100 milijard zvezd. Do sedaj smo z našimi astronomskimi nspravami zaznali že okoli 1 milijardo galaksij. Ne vemo, če je vesolje omejeno ali ne. Galakcsije so po vesolju razporejene po skupipah. prostor nam ne dopušča, da bi podrobneje obravnavali nastanek vesolja in nastanek našega sončnega sistema. Lahkopa rečemo, da je nekako splošno sprejeta teorija, da bi naj vesolje nastalo z veliko eksplozijo iz praatoma (več o tem si lahko vsakdo pogleda v vse mogočih astronomskih priročnikih in enciklopedijah). V celem a/etu že leta delujejo neuradni centri za raziskovanje NLP pojavov, vendar uradnih informacij o teh pojavih ni bilo moč dobiti. Pdd pritiskom ameriškega javnega mnenja je ameriško vojno letalstvo 1966. leta dalo nalog univerzi Colorado, da izvede raziskavo o tem. Rezultati so postali znani kot Condonovo poročilo (po vodji raziskovalcev dr. E. U. Condonu, profesorju fizike). V projekt so bili vključeni znanstveniki z različnih področij, vendar je projekt že od vsega začetka bil deležen silne kritike; trdilo se je namreč, da je raziskava že vn^erej usmerjena Kmalu so se' pojavila tudi notranja nesoglasja - iz skupine sta bila izključena Ar. Sauders in dr. Levin, ki — poprof. Condonu —/nista bila pristojna" za to raziskavo. Nasprotno pa so njuni privrženci trdili, da sta bila odpuščena, \er sta dopuščala možnost obstoja NLP. Kot ocvirek: V McMinvillu v Oregonu se je | farmarju Paulu Trento posrečilo fotografirati neki neznani leteči predmet Ro pazljivi analizi so znanstveniki ugotovili, da je izključena kakršnakoli prevara CondonovoN poročilo o tem: „V tem primeru gre za takšno poročilo o NLP, v katerem vsi faktorji podpirajo geometrijsko, psihološko in fizično trditev, daje neki NLP - srebrnkast, kovinski, okrogel, premera več kot 10 m in, očitno, ne naravnega izvora — preletel v vidnem polju dveh prič." Kljub vsemu pa skupno poročilo pravi: „Ni dokazov, po katerih\bi lahko potrdili domneve, da so v zemeljsko atmosfero prodrli nezemeljski obiskovalci, hkrati tudi nimamo dovolj (iokazov, ki bi upravičil i nadaljnja znanstvena raziskovanja." (SE NADALJUJE) 13 < Gl Z) OC O Za nami je drugi potek tromesečnih srečanj v debatnem klubu oz. T. grupi. Novi in stari člani smo živo občutili in doživljali mnenja, trening stališč — jedro dinamike, ki je samo ena od oblik, oz. načinov izražanja tega, kar se v nas dogaja, čemu jih ljudje potrebujemo in kaj ta povzročajo v T grupi? Kako to dejavnost ocenjuje naša družba, ali je skupina še vedno eksperimentalna? Kakšni so nadaljnji načrti za dejavnost debatnega kluba, sem proti koncu naših srečanj vprašala vodjo skupine Tilko in postala radovedna. Tilka: „Ta metoda dela je bila predstavljena javnosti, delavcem Šolske svetovalne službe na X. posvetovanju, septembra v Portorožu. Bila je ugodno sprejeta kot novost, intenzivna metoda, doživljajsko srečanje v današnjem hitrem tempu faktografskega trpanja podatkov in formalističnega znanja. Skupina ni več eksperimentalna. Prejšnja dejavnost je bila ugodna za nadaljnjo. Na prvih srečanjih smo podoživeli, kako težko je odkrivati svoja čustva, zaupati sočloveku svoje želje, ker imamo izkušnje, da je to nevarno. Ker je polovica članov že doživela fenomen grupne dinamike, je proces v drugi grupi potekal drugače in nas privedel v še globlje plasti človekovega doživljanja. V metodah smo storilnostno usmerjeni; v tej grupi pa so člani doživeli tisti dopuščajoči odnos do življenja, kjer je vse možno. Trening stališč, kot že vemo, je ena od metod grupnega dela in čeprav je usmerjena bolj na izražanje počutja + mnenja, vzbuja v človeku podzavestne psihične procese in omogoča uvidevanje, spoznavanje teh, v primerjavi z analitičnimi metodami dela, kjer je duševna energija usmerjena predvsem na podzavestna dogajanja, ki vplivajo na človekovo vedenje. Potreba po spoznavanju človekovega bistva, globin, neznank je verjetno tisto, ki nas člane združuje, verbalna sposobnost izražanja pa je samo ena izmed možnosti, ki so odprte, vključujemo tudi neverbalni način izražanja. Izražanje psiholoških vsebin preko gibanja, glasbe, avtogenega treninga, meditacije, likovne ustvarjalnosti. Vem, da je med študenti mnogo interesa za jogo in druge izraze simpatije v vzhodnjaški filozofiji, tudi ti so vabljeni, da se nam pridružijo. Vse je odvisno od nas. Ugodnost za debatni klub je tudi v tem, da je to delo materialno podprto s strani vodstva Zdravstvenega doma Maribor (ZDM) ter Sklada za zdravstveno varstvo študentov." Razmišljam in vedno znova se mi porajajo nova vprašanja, odgovori, misli. Antika in srednji vek (gledališče), član, subjekt in T skupina, družba, klub, razred, komisija, delegacija, grupno delo v vzgoji, zdravljenju, upravljanju. V vsem se zrcalijo konflikti celotne družbe. Te konflikte identificiramo, uvidevamo preko dinamike med seboj in preko zaupanja v sočloveka spreminjamo; presegamo strah (ki podi agresijo, bolezen, destruktivnost), konformizem, potrošništvo, odvisnost, boječnost, slepo poslušnost, apatičnost ter v samoaktualiza-ciji, dopolnjevanju, solidarnosti, krepimo in podpiramo rast svobodomislene, pogumne, vztrajne, suverene in zrele kreativne osebnosti. Odnosi ali stališča so dinamične poteze naše osebnosti, mentalna pripravljenost, da tako ali drugače reagiramo na objekte in situacije. Sedaj in tukaj; (petek zvečer, prostor Katedre) v pričakovanju opazujem in doživljam tišino in napetost, ki se poraja med nami, ko vsak zatopljen v globine svojega jaza izraža notranjo aktivnost. Mogoče bi želel nekdo nekaj povedati pa ne želi biti prvi. Ali smem? Je pravi trenutek? Je prava vsebina? Pogled sledi pogledu, podzavestno sledi kretnja kretnji, ki govori, da smo si podobni. Uide besedica, korajžno in izbruhne smeh, odvečna energija, sprošča v nas tesnobo in neprijetnosti, sledi doživeta izpoved zaupanja, podoživljamo, vsi, predanost, ki odmeva na naših obrazih in naše telo ustvarjajo notranji kontakti, ki ponovno daje oporo moji sosedi Alenki, da tudi ona pove da ji je težko, ker sedaj ne more nehati, ni edina, uradno je debate konec, vendar nas ne vleče domov, vodji odideta, mi pa ostanemo in začne se debata o debati, navzkriž in počez, ni ovir in ne zavor, tudi deremo se, saj to je človeško in zdravo ker pomaga, analiziramo in sintetiziramo, ne bojimo se, le ustrašimo se, da nas ne bi slišali, toda pogumni smo in to potisnemo za drugič. Tako ne moremo in ne moremo nehati, zato se bomo v letošnjem letu najbrž srečevali v ambientu nove pedagoške akademije oz. tam, kjer bomo to želeli. Medtem ko Tilka razmišlja za nas in o nas; o klinični pomoči psihično ogroženim študentom, ki bi bila nesmotrna; „če se ne bi usmerila k prevenciji motenj, analizi vzrokov in aktiviranju možnih preventivnih prizadevanj v okviru univerze in sistema vzgoje in izobraževanja," razmišljajmo tudi sami o širokih možnostih preventivne dejavnosti ter s svojimi idejami, željami, stališči, interesi, in sposobnostmi prispevajmo k aktivnemu iskanju rešitev v danih možnostih, le tako bomo dopolnjevali sisteme, izgrajevali novo in presegali staro. Vera Horvat Popravek: V Katedri št. 5 je bilo pomotoma v članku z naslovom DEBATNI KLUB - T GRUPA navedeno: Vodji grupe sta tov. Tilka Kren, specializantka klinične psihologije . . . Pravilno se glasi: Vodji grupe sta tov. Tilka Kren specialistka klinične psihologije . . . Opravičujemo se zaradi pomotel Uredništvo V FRAKU MED PARTIZANI V počastitev 34. obletnice brigade Miloša Zidanška je bilo na mariborski gimnaziji, ki pravtako nosi ime po tem narodnem heroju, organizirano srečanje z borci Zidanškove brigade. Razgovora so se udeležili komisar pohorskega odreda Franta Komelj, Anton Grašič — Samo, Vili Mlakar — Boltežar, Skrlovnik Janez — Ivo, Vrbovšek Jelka, Kasnik Zmago — Sašo, in Marica Trbovšek. Borci so pripovedovali o svojem delu in doživljanju NOB, nanizali so vesele in tragične trenutke. Poudarili so požrtvovalnost, iskrenost, hrabrost in borbenost, ki je navdajala mlade med vojno — vse to pa je potrebno tudi dandanes. Občutka ni moč opisati — vse kar se dogaja je enkratno, doživeti moraš sam. Občutkov ni moč prenašati, prenašajo se lahko izkušnje in te lahko koristijo vsakemu posamezniku. V njih je zbrano več kot v knjigah. „To je tako kot, če imaš li rrono. V knjigah lahko bereš o njenem okusu; toda šele, ko jo sam okusiš, veš, da je res kisla," je dejal tovariš Franta Komelj. Pripovedoval je tudi o svojih občutkih ob vstopu v partizane, o tem, ko je prvič streljal s puško. Anton Grašič — Samo je prišel v Pohorsko brigado v Savinjski dolini. Težka je bila ločitev od tovarišev iz prejšnje čete — prehod iz starega v novo okolje — vendar se je privadil presenetljivo hitro; v nekaj urah. „Čeprav v vojski ni demokracije, smo probleme reševali demokratično", je povedal. Vili Mlakar — Boltežar je pripovedoval o dogodku, ki mu je „prinesel" prvi plašč. Partizani so pripravili zasedo ob železniški progi blizu Ribnice na Pohorju. Bil je visok sneg, bukve so pokale, orožje je zamrzovalo, tudi Drava je bila zamrznjena. Bil je v zasedi med skalovjem, prsti so mu bili odreveneli in padel je na progo — vendar so ga tovariši še pravočasno rešili.. ..Vlak je moral ustaviti. Vnel se boj, partizani so prišli do orožja in obleke. „Takrat sem prišel do svojega prvega plašča — bil je sicer frak - a bolje nekaj kot nič," je 'zaključil smeje. Tovarišici sta pripovedovali o svojem delu bolničark „Težko je bilo", sč spominja Jelka Vrhovšek. „Rane smo razkuževali z žganjem, primanjkovalo nam je ovojev in zdravil, pa tudi ostali pripomočki so bili precej preprosti." Pogovor je bil zanimiv in koristen. Sprejet je bil tudi predlog za ustanovitev posebnega odbora, ki bo povezoval dijake in borce, saj si oboji žele, da bi bilo takšnih srečanj še več. S tem se bodo na mlado generacijo prenesle izkušnje — na podlagi teh pa bomo lahko gradili lepšo in čimboljšo prihodnost. Boljši jutril Danila Orešek ODMEV NEKE IRONIČNE, PA RESNIČNE ODDAJE IMA ZVEZI Naša „slavna” televizija nam je spet postregla z zelo zanimivo oddajo (četrtek, 19. 1.) — prisluhnili smo „pogovoru” vodilnih televizijskih delavcev, ki se ukvarjajo s filmom na TV, dveh novinarjev in enega dijaka, s tematiko „Film na TV". Zelo „pisana" zasedba — vsi razen dveh (dijaka in celjskega novinarja) dobivajo honorarje pri RTV. Zato ni čudno, da sta le ta dva kritično ocenjevala delo trojice oz. misteriozne službe za študij programa, ki na „veliko veselje" gledalcev izbira slovenski TV program. Ostali so si med seboj le bolj ali manj prikimavali in se v svojih trditvah podpirali, tako da gledalci nismo bili prepričani v „napore" za boljšo bodočnost programa. Odg. urednik za film tov. Dušan Voglar se je pohvalil z dejstvom, da predvaja RTV Ljubljana izmed dveh jugoslovanskih TV študijev največ premiernih filmov (kar je prav gotovo „strašno velika stvar"!?); nedomiselno oz. slabo opremljene oddaje pa je opravičil (?) s prešibko kadrovsko zasedbo v pogledu števila (menim pa da ni odločilno število, temveč kvaliteta I). Pohvale vredna pa je tudi samokritična izjava novinarke DELA Stanke Godnič, ki nam mnogokrat pred FILMOM TEDNA postreže s kritiko teh filmov in ki ji včasih pač ne „pridejo pod kožo" in se zato zateka k ozko strokovnim razlagam, frazam, tujkam; tako da se gledalec sprašuje, ali so le-te sploh smiselne? Razen tega pa smo lahko izvedeli, da nam bo RTV Lj, v bližnji prihodnosti postregla še z „razpravami" o RTV Koper, Radiu Maribor, prikazovanju nasilja na TV... (o posladkanih ameriških limonadah, ki jih po mnenju odg. urednika za film ni na našem TV programu?). Verjetno bodo uporabili preiskušeno prakso — televizijci se pogovarjajo, gledalci pa naj poslušajo in prebavijol? Menim, da so tako organizirane razprave popolnoma zgrešene; dokazujejo ravno nasprotna samovoljna strmenja skupine posameznikov, ki kakor da se „noče" (?) nasloniti na sodelovanje z množico. Zanima me, kaj o naši televiziji mislite študenti, še posebej pa študenti Akademije za gledališče,film, radio in televizijo v Ljubljani, ki bi vendar MORALI biti vsaj delno prisotni pri ustvarjanju programa naše TV!? Tako, kot se drži skupaj mreža, kot se drži skupaj molekula vode, ali pa tako, kot se vežejo akcije mafije, prav tako in nič drugače se podpirajo v filmskem sporedu ljubljanske televizije „očaki" sedme umetnosti, še več; stojijo na stališčih, pa niso niti prav prepričani, na čigavih? Se najbolj bi veljalo, da na svojih, če ne bi opravičevali svojih „dolžnosti" do gledalcev filmskega TV sporeda, ki pa se samo zazibljejo v fotelju in ob koncu dremavice, mogoče še predno gredo spat, ugasnejo sprejemnik. Pa to ob takšnih filmih ni prav nič nenavadnega, še manj čudno pa je ob strateški zvezi, ki jo brihtni televizijci pripravijo nam za „posladek" filmske grenkobe. Škoda le, da tov. Milan Seničar in tov. iz Novega mesta nista uspela postreči duetu Voglar—Godnič z osvežujočo TV limonado, ki jo ljubljanska TV prodaja pod lažno embalažo. Western v novoletni noči (ko mladina spi — po mnenju filmskih strokovnjakov; „morala bi spati" — to so prave vzgojiteljske sposobnosti, katerih sestavni del so verjetno tudi filmske podskupine...) je verjetno poklon ljubljanske TV pijanim gledalcem... Naslednje leto se pripravite na grozljivko popestreno s komentarjem o melodrami! Žal je še vedno slovenska limonada v Ljubljani šnopsl Goran Devidš in Brane Srčnik POKLIC KI IZUMIRA Na Univerzi v Mariboru se srečujemo s fenomenom Izumirajoče tole. Beseda je o Vitji agronomski ioli, ki počasi razpada, pa ne zaradi vedno manjšega vpisa študentov nanjo, pač pa zaradi neustrezne starostne strukture predavateljev. Skoraj v enakem položaju bo čez nekaj let Pedagoška akademija. Ob ustanavljanju višjih in visokih šol v Mariboru smo poudarjali krepko povezavo teh šol s svojim okoljem, z združenim delom. Enako lahko, z nemalim ponosom trdimo tudi sedaj, pa vendar nam propada šola. o kateri bi lahko trdili da organsko najbolj spada, oziroma Ima najmočnejše zaledje in podporo v svojem okolju. Ne smemo pozabiti, da je Slovenija, posebej še njen severovzhodni del, še do pred nekaj leti veljala za izključno agrarno področje. Te trditve ne more negirati niti veliko industrijsko središče — Maribor in razvijajoči se Ptuj, ker je velik predel ozemlja še vendarle okarakteriziran za „nerazvito" ali manj razvito področje, katerega edina možnost razvoja je kmetijstvo. In za razvoj kmetijstva so potrebni kadri, mladi in ustvarjalni. Te pa vzgaja VAŠ. Star pedagoški kolektiv je prav gotovo že tisti, ki ima povprečno stopnjo starosti štirideset let. Pri tem ne bom vlačil na svetlo moči mladega kadra. saj je konec koncev lahko prav tako pasiven in neustrezno usmerjen (npr. samo v ustvarjanje svoje kariere), kakor npr. starejši sodelavci, vendar bi poudaril, da je poklic pedagoga težaški, saj predvideva ogromno „sedečega" dela, mnogo študirajočih noči, zahteva odstop od „pravice" sebi posvečenemu prostemu času, zahteva mnogo energije in zdravih živcev za delo z mladimi... poleg vsega tega pa je treba razvijati še svojo stroko. To pa je kolektiv, ki je v povprečju že presegel Abrahama vedno manj sposoben. S tem ne mislim blatiti kolektiva, ki se prav gotovo zaveda svoje brezperspektivnosti, ampak omeniti le to, da nekaj v kadrovski politiki na univerzi le ni prav. Morda je za to kriv status šole, „kmečke" šole. morda premali družbeni pomen vzgajanja kadrov za razvoj kmetijstva... karkoli že, problem je tu in prav hitro ga bo treba pričeti reševati. Prva možnost ja dana z razvojem višje šole v visoko in vzgajanje lastnega kadra, druga, tesnejša povezanost z občinami severovzhodne Slovenije, tretja in morda najboljša pa bo tista, ki jo bo našel kolektiv VAŠ sam. In poiskati bo jo moral kaj kmalul Marjan Vešnar Na pobudo aktiva ZK ŠD Maribor je bila v decembru 1977 Izvedena akcija preverjanja frekventacijskih potrdil vseh študentov, stanovalcev študentskih domov. Osnovni cilj fikcijo in aktiva, ki jo je sprožil, je bil pokazati odgovornim In neodgovornim v ŠD, da obstaja način In pot za reševanja enega najbolj akutnih problemov SD, ki vse bolj implicira nezadovoljstvo med študenti, stanovalci ŠD. Resnici na ljubo — vsa ni bilo tako enostavno, že pri samem oblikovanju predloga za akcijo se Je pokazala razdvojenost mnenj. Naslednji problemia bil formiranje komisije, ki bi akcijo izvedla. Tudi tokrat ja aktiv ZSMS SD pokazal svojo neorganiziranost, svoj formalni obstoj. Komisija se ja le nekako formirala, sestavljali so jo trije člani: predstavnik aktiva ZK ŠD In predstavnik predsedstva domske skupnosti. Tretji član, predstavnik (predsednik) aktiva ZSMS ŠD. ja ostal od začetka do konca akcije dan komisije la na papirju. л Rezultati akcije so bili porazni: dvanajst „ponarejevalcev" je bilo legalnih stanovalcev ŠD. Tokrat so bili ekonomisti „glavni", saj je bilo na VEKS osem „ponarejevalcev", drugi so bili v senci: VTš — trije. In VPS -eden. Veliko aktivnost pri ponarejevanju dokumentov so pokazale tudi študentke, zato jim svetujem, da ena izmed njih organizira „društvo ponarejevalcev" - morda bi sčasoma pokazale še boljše rezultate?! Sprašujem se. koliko je tistih, ki so ponaredili ostale dokumentel Tudi to vrsto falsifikatorjev je mogoče razkriti, vendar tisti, ki bi morali ugotavljati resničnost navedb, zatiskajo oči. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, ali je sistem izdajanja frekventacijskih potrdil dober. Akcija nam je dala še en podatek, ki je vsem znan In se znova potrjuje. Očitno zbode v oči neaktivno ali le formalno delo delavcev ŠD. Pri preverjanju frekventacijskih potrdil smo namreč našli tudi takšne študente, ki so diplomirali že v oktobru 1977 pa so še zdaj legalni stanovalci ŠD. Ali ni to zadosten podatek za utemeljitev zgoraj navedenega dejstva. Ca želim podkrepiti to dejstvo, ml bo prav gotovo dobrodošej podatek, da približno 20 študentov od oktobra naprej čisto legalno živi vSD, čeprav niso predali frekventacijskih potrdil. Posledica akcije je znana: kršitelje je bilo potrebno kaznovati, seveda brez kompromisa. - vsi ven iz študentskih domov do 16. januarja 1978. Vprašam se, zakaj tega niso preprečili še v samam začetku — saj ni dovolj samo kaznovati?! Zoran Sutovle RAZSTAVE, RAZSTAVE... Konec starega in začetek novega leta je (v kulturnem smislu) v Atriboru minil v znaku številnih razstav, večjih in manjših. Poglejmo, kdo vse se nam je predstavil; — V prostorih velikega razstavnega salone Rotovž je bila na ogled „tartizanska grafika" akademskega slikarja Božidarja Jakca Obsegala je 114 grafičnih listov, nastalih med vojno in neposredno po njej, posvečena pa je bila letošnjim jubilejem in dnevu JLA. Že takoj po otvoritvi je požela priznanja tako kritikov kot obiskovalcev, še posebej mladih. — Umetnostna galerija je bila „na voljo" mlademu slikarju in pedagogu Ludviku Pandurju. Predstavil je svoja dela, ki so nastala v zadnjih dveh letih. Pandur v svojih oljih, pastelih in risbah še vedno odkriva figuralni svet, vendar najnovejša dela že razkrivajo smisel za tihožitne nadrobnosti. — V mladinskem razstavišču Avla na prvi gimnaziji pa ste si lahko ogledali, že po tradiciji postavljena v janua r, likovna dela mladih likovnikov prve gimnazije. N a ogled je vrsta zanimivih motivov v tehniki olja, temper, pastela linoreza. Na njej je letos sodelovalo rekordno število mladih umetnikov — kar 25. Ob tem naj omenim še habotizem znanega satirika Žarka Petana, objavljen pod vabilom; .. .cenjene parošnike obveščamo, da do nadalnjega ne bomo več predajali mačk v Žaklju ... zakljov n srn je zmanjk do ... Dobra zamisel, ni kaj I. Če ob tem omenim še nakoliko manjšo razstavo Ivana Čobala v lastni galeriji, je malha polna. Nekatere od omenjenih razstav so bile dobro obiskane, druge bolj slabo, še posebej velja to za študente. O tem, ali imajo „prste vmes" izpiti ali pa je vzrok kaj drugega, ne bom razpravljal. Dejstvo pa je (če se bo tako nadaljevalo), da bo že čez nekaj let v Mariboru bore malo študentov, nagnjenih do likovnosti oziroma likovne umetnosti. Se morda motim? Darko Rus 15 KATEDRA Spoštovani profesorji: VETO Je v nefllh rokah, s tem pa le pravica In ne izsiljevanje za odstranitev profesorjev brez pedagoftkih kvalitet. ODENSE (Dušnopastirsko dopisništvo Katedre na svetovnem rokometnem prvenstvu): Kot smo izvedeli je jugoslovansko rokometno reprezentanco pričakalo v soboto zvečer nenavadno ,,darilo" v avli hotela VVindsor, kjer stanujejo. V leseni košari za sadje so ležali lepo nameščeni rdeči zavitki, na katerih so bila napisana imena igralcev in vodstva. Ko smo vsi mislili, da je to pač darilo naše ambasade na Danskem (posebej nas je na to navajala rdeča barva), smo začudeni ugotovili, kako se lahko človek zmoti: v zavitkih so bile po tri biblije v makedon-ščini ter srbohrvaščini. Po protestu jugoslovanskega vodstva so organizatorji na svetovnem prvenstvu obljubili, da bo lahko naša reprezentanca še naprej sodelovala na prvenstvu in se ji ne bo treba versko izobraževati. NOVO MESTO (Kate-krah poroča iz uredništva Dolenjskega lista): Potem, ko je Industrija motornih vozil iz Novega mesta vznemirila javnost s svojo gospodarsko ekshibicijo, ko je na smetišče odvrgla dobrih 50 ton različnih delov za ,,austine", se ljudje sprašujejo, zakaj je lahko naša družba naenkrat tako ,,bogata", ko pa nam vsak dan in povsod primanjkuje sredstev, ki so družbi resnično potrebna? Ali je to škoda vodilnih v IMV, ali družbe!?!? TITOGRAD (Slobopriča u agenciji Pobjede): Na listi kandidatov za organe ZK je občinska konferenca ZK Titograd ponudila svojemu članstvu posebno selekcijo bodočih ,,rukovodioca", katerih glavnino so sestavljali kandidati iz vrst profesionalnih družbenopolitičnih funkcionarjev in direktorjev. Takoj nato so komunisti odločno kritizirali, češ da je na listi kandidatov premalo delavcev iz neposredne proizvodnje, predvsem mladih in žena. Po zbiranju predlogov za novo listo so evidentirali kar 203 kandidate. In glej čudo! Na novi listi je bilo še manj delavcev iz neposredne proizvodnje, da ne omenjamo kmetov, mladih in žena. Od 74 kandidatov s prejšnje liste se je pomnožilo predvsem število profesionalnih političnih funkcionarjev in direktorjev. Kot vse kaže je nastajala popravljena lista z veliko večjo zavestjo (v vrhovih, med vodilnimi), zato predlagamo, da poiskusijo še s tretjo, četrto, peto... listo in ni vrag, da bo direktorjev in funkcionarjev zmanjkalo. No kmetje in neposredni delavci, potem pridete ,,gotovo" vi na vrsto. BEOGRAD (Druže Vukobrate, gdje ti je lična sloboda profesora?): V jugoslovanskem univerzitetnem življenju se je prvič pojavila ,,čarobna moč" študentov, ko so uspeli odstraniti s katedre na filozofski fakulteti v Beogradu profesorja Slobodana Vukobrata, katerega aktivnost ni bila zasnovana na osnovi zakona o visokem šolstvu in statuta fakultete. SREČANJE TREH MARKSISTIČNIH CENTROV Pred kratkim so se sestali delavci in sodelavci marksističnega centra v Mariboru, v Ljubljani (oba sta pri Univerzi) in Marksističnega centra pri CK ZKS. Skupnemu sestanku je botrovalo prepričanje, da je marksistična vzgoja ena izmed pomembnejših družbenih dejavnosti in da je zanjo treba načrtno skrbeti. To pa pomeni, da na tem področju dela družboslovcev ne smemo dovoljevati parcelizacije, strokovne in znanstvene sebičnosti in zapiranja v ozke okvire monokultur. Marksizem je stvar vseh nas in tisti, ki delajo študijsko za razvoj njegove teorije in prakse, morajo nastopati v svojih spoznanjih skupno, kar pomeni vedno bolj kompleksno in dodelano, kakor tudi interdisciplinarno. Preliminarni sestanek v Mariboru je imel le namen evidentiranja stanja dela na tem področju in poizkus definiranja možnih skupnih nalog. Tako so udeležene menili, da je možno delovati skupaj strokovno in delovno v marksističnem izobraževanju skozi izmenjavo kadrov. Zato pa je treba pregledati in izmenjati samoupravne akte in študijske programe marksizma, se informirati o akcijah, izdelati metodološka merila za spremljanje učinkovitosti študija, kakor tudi kriterije za vrednotenje narksističnih predmetov. Pomembno vprašanje, ki je aktualno za vse marksistične centre, pa je preraščanje njihovih okvirov znotraj univerz in skrb za marksistično izobraževanje v širšem pomenu. Marjan Vešnar Včaalh smo govoril o noptomonlh prodvoom v manj razvitih pokrajinah Jugoslavija. V zadnjem času so sa tam nepismenim pridružili po hierarhični strukturi tudi številni študentje vsa tja do UK ZSMS. katerih jeziki ie vadno opravljajo — In to zadovoljivo (vsaj tako kaže Študentska aktivnost na Univerzi) osnovno antropološko funkcijo (prehranjevanje), medtem ko bi to težko trdili za darove govora, ki so Jim bili po neki čudni naravni igri axprass dostavljeni brez poštno ležečega v originalni embalaži s pripisom: TO JE ZA OBJAVO V KATEDRI, ter po čudnem naključju vrnjeni v njihovo skromno zavetja. Ostanite in hvalite bližnjega, da je stanje v informiranju na Univerzi tako „lepo in udobno" izpeljano. Upamo, da se bo kdo oglasil s seminarjev v Dubrovniku, na Zlatiboru, s posvetovanj na Krku, ali pa mogoče celo s seminarjev v Portorožu in Mariboru. Pa lepo pozdravljanll Rekli so: Participacija v zdravstvu bol To so rekli sicer na republiki. Delavci trdijo drugače. ... , Zdravstveni delavci pa sploh nič ne trdijo, ampak še naprej opravljajo zdravstvene storitve po svoji ljubi volji. V času. ko samoupravljanje prerašča bolne okvire izrojenih družbenih interesov, prerašča skupna poraba zdrave okvire bolnih gospodarjev. O zveznem proračunu pa razpravljajo že čistilke, čeprev izjemoma ob čiščenju direktorskih pisarni Študent pride v študijsko knjižnico VEKŠ ali PA ali VTS (študent Lu-kec ima namreč slab spomin in do zaključka redakcije nismo uspeli ugotoviti, kje je pravzaprav bil), in si želi sposoditi pod ..zelo nujno" literaturo za tri izpite, ki jih mora opraviti do pričetka naslednjega semestra. Knjižničarka: „Nimamo!" Cez teden dni prinese Lukec dva para čevljev k čevljarju. „Ne morem popravljati, nimam časa, niti orodja, študiram drugo stopnjo na mariborski univerzi in moram izkoristiti ponudbo strank (profesorjev univerze) ki so mi ponudili kup literature." In študent Lukec še vedno hodi k čevljarju, čevljar še vedno študira, knjižničarka še vedno pravi: „Nimamol". Da pa trud ne bo zastonj. Lukec že peto leto zbira literaturo in poskuša opraviti tri pogojne izpite za študij v naslednjem semestru. „25 LET PREŠERNOVE DRUŽBE" V okviru prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku so v univerzitetni knjižnici odprli razstavo z naslovom „25 let Prešernove družbe". Gradivo za razstavo sta zbrali sodelavki univerzitetne knjižnice Jagoda Kajzer in Cirila Vukovar. Vključuje pa zapise o ustanovitvi in razvoju „Prešernove družbe". O njenem poslanstvu je spregovoril tudi ravnatelj knjižnice dr. Bruno Hartman. Govoril je o družbenem pomenu slovenske knjige s posebnim ozirom na Prešernovo družbo, ki je doslej izdala že 9,5 milijona knjig in revij. Na otvoritvi razstave je bil prisoten tudi književnik in predsednik Prešernove družbe Ivan Potrč, ki je obudil spomine na „začetniške" težave pri ustanovitvi, nakazal pa je tudi načrte za še večjo razširitev delovnega programa in s tem vključitev v še širši krog bralcev. Danila Orešek VESTI Salon sodobnih umetnosti na Visoki tehniški šoli v Mariboru je pripravil v sodelovanju s Klubom kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani razstavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Sodelujejo Bezlaj Jiri, Jerman Bojan, Popovič Silvije, Rojko Marjeta, Rotman Janez, Sešlar-Založnik Vera in Žarko Golob (pesmi). V recitalu so sodelovali dramski igralec Vlado Novak in pesnica Berta Bojetu. O dejavnosti salona in omenjeni razstavi bomo še pisali. Ob slovenskem kulturnem prazniku (obletnica Prešernove smrti) je Univerzitetna knhžnica v Mariboru odprla razstavo posvečeno letošnjemu jubileju Otona Župančiča. Z razstavo je počastila spomin na pesnika katerega dela med slovenskim ljudstvom oživljajo revolucionarno preteklost in domoljubno zavest.