Številka 354
TRST, v sredo 25. decembra 1907
Tečaj XXXII
IV IZHAJA V8AEI DAN
■dl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) ▼ ■anogih tobakarnah v TrPtu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, St Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSČini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd.
E OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 2V, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za Ofmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave EdinostiJ. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece B K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
naiočaiM na nedeljsko imajjs .Edinosti' stans: celoletno K ">20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Netrankovana
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Gior^io Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ^Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št- 13. —— Poštno-branllnični račun št. 841'6"»2.	■
Telefon štev. 1157 -——-■--
BRZOJAVNE VESTI.
Zapuščina princesinji Piji Moniki.
DRAŽDANE 24. Pokojna kraljica-vdova saksonska, Karola, je baje v svoji oporoki zapustila dvorec v Strelavi princesinji Piji Moniki.
Tvornica se zrušila.
CANNES 24. Tvornica parfumerij, ki jo pravkar gradijo, se je zrušila ter pokopala pod razvalinami vse delavce. Pet delavcev je bilo usmrtenib.
Krvav spopad med četami in štrajkovci.
WASHINGrTON 24. Državni oddelek je prejel od svojega zastopnika v Iqui(jue poročilo, da je prišlo do spopada med četami in žtrajkujočimi delavci solitarnega rudnika. — <ete so baje rabile strojne puške, vsled česar je bilo ubitih baje 200 štrajkujočih delavcev.
Eksplozija.
BARCELONA 24. Pod vrati neke hiše v bolniški ulici se je pripetila eksplozija, pri kateri je bil neki sanitetni vojak smrtno
ranjen.
Kolera med turškimi romarji.
CARIGRAD 24. Zdravstvena uprava je prejela v zadnjih treh dneh brzojavna poročila, da razsaja kolera med romarji, ki so namenjeni v Meko, Med Medino in Jambo ob Rdečem morju in v Meki, so doslej konstatirali 41 slučajev kolere, od teh 24 s smrtnim izidom. V Jambi je obolelo za kolero 7 oseb, od teh jih je 5 umrlo. Na romarskih parnikih je obolelo 73 oseb, od teh jih je 21 umrlo.
Anarhija v Perziji.
BEROL1N 24. „Berliner Tageblatt" poroča iz Teherana : Položaj šahov je obupen. Ruski diplomatični zastopnik mu radi tega svetuje, naj popusti. Sah se je izjavil pripravnim. da imenuje liberalno ministerstvo. Obljubil je tudi, da se hoče podati v parlament in tamkaj priseči zvestobo ustavi. Prisega bi se vršila v navzočnesti diplomatičnega zbora.
BEROLIN 24. ,.Berl. Tageblatt" poroča iz Baku : Iz severa Perzije so dospele vznemirljive vesti o položaju. V Tabrisu vlada anarhija, ki se razširja tudi v druga mesta. Prebivalstvo je silno razburjeno. Pkm se in požiga. Trgovine mnogih inozencev so bili povsem izpraznjene. Sah je brez moči, ker nima dovolj čet na razpolago, da bi napravil red. Dogodki v Perziji so provzročili na za-kavkaški meji pravo paniko. Mnogi Rusi so pobegnili v notranje kraje zakavkaške. V obmejnih vaseh so umorstva in plenjenja na dnevnem redu. Ob meji so ruske postojanke kozakov pojačane, ker so bili ponovno napadeni poštni vozovi. Zagotovlja se, da pojačuje tudi Turčija svoje obmejne straže, da bo pripravljena za vsak slučaj.
Žalosten božični jubilej.
Slavimo, zlasti mi Slovani, v teh dneh žalosten jubilej. Ravno sedaj je namreč štirideset let, kar so bili postavljeni temelji sedanji ustavi države. Po dolgih notranjih bojih in zmešnjavah bila je konečno izdana z uso-
depolnim dnem 21. decembra 1867 vrsta zakonov, s katerimi je imelo biti uravnano razmerje prelitavske državne polovice z Ogrsko, s katerimi je bila pa tudi določena notranja organizacija Avstrijske in bil določen temeljem države sedanji konstitucijonalizem.
Žalosten je pa ta jubilej zato, ker od tedaj štejemo dolgo dobo štiridesetih let, ki je napolnjena samimi krutimi boji S!ovan9tva, da se reši onih spon, v katere je je ukovala de-cemberska ustava.
Ta ustava je bila vseskozi polovičarsko, nepopolno delo, a, dasi dete liberalne dobe, vendar tendencijozno, ker smoter mu ni bil ideja avstrijske države, ampak nadvladjejnem-škega in madjarskega naroda nad drugimi narodnostmi monarhije.
Izlasti ustanovitev dualizma ne le da je bila zločin nad slovanskimi narodi, grdo izdaj alstvo zlasti za Hrvatsko, ampak zločin nad vso državo sploh, ki še danes občuti in bo še dolgo občutila posledice nesrečnega dualizma. Po štirih desetletjih njegovega trajanja je vsakemu jasno, da je isti le prehodno stanje.
Ravnotako polovičarska, nepopolna in tendencijozna je bila ureditev notranje organizacije Avstrijske. Centralizem, na podlagi katerega je decemberska ustava zgradila to organizacijo, se je izkazal popolnoma ponesrečenim.
Konstitucija pa. ki je bila uvedena z de-cembersko ustavo, je bila konstitucija le za malo peščico ljudi, dočim so bile široke vrste prtbivalstva izločene od zakonodaje. Njen namen je bil tudi — nadvladje nem-Š t v a. —
Zadela pa jo je ravno po štiridesetih letih zaslužena usoda, ko je splošna volilna pravica odpravila odijozne privilegeje decem-berske konstitucije.
Tako se počasi razkosava delo decemberskih zakonov 1. 18G7 in naša doba je le boj za preporoditev naše monarhije k novim, temeljito novim ustavnim formam.
Ubtava 1. 1867 je bila zgrajena le z ozi-rom na interese nemškega in madjarskega meščanstva. Ti dve skupini sta imeli dobiti v roke vso državo, ista je imela biti le izraz njunih moči. Imelo je to svoje historične razloge. Pravne in ustavne oblike niso nič drugega, nego izraz kulturne in gospodarske strukture družbe in, ker ste tedaj madjarsko plemstvo in nemška buržoazija predstavljali najmočnejše gospodarske in najrazvitejše činitelje v državi, zato se je tedaj moglo zgoditi, da ste si osvojili vso moč, dasi ste bili le mala manjšina vsega prebivalstve. Da bi mogla ta dva faktorja vladati, zato je bila monarhija umetno razkosana na dva kosa in Avstrija izdana nadvladi nemštva, Ogrska pa nadvladi madjarstva. Vsi drugi narodi bih so jim podjarmljeni, le na Ogerskem so pustili Hrvatom senco autonomije, ki je imela prikrivati nad njim zagrešeno izdajstvo, na Avstrijskem pa so dali Poljakom delno autonomijo.
Ali kulturni in gospodarski pogoji te umetne, neprirojene, nepravične ustavne lorme so se tekom štiridesetih let radikalno spremenili. Gospodarski razvoj vseh slojev, narodna preporoditev in kulturni razvoj narodov gre preko tesnega okvirja decemberske ustave in sili k radikalni spremembi.
Splošna volilna pravica je prvi korak. V Avstriji je že uvedena in tudi na Ogerskem zlomi počasi vkljub vsem umetnim volilnim geometrijam nadvladje madjarstva. Ravnotežje
pa, ki se počasi ali gotovo ustvari med poe-dinimi narodi, privede samo ob sebi do pravične ureditve cele monarhije.
Boji štiridesetih let so pokazali, d a ideja avstrijske države obstoji v demokratični zvezi svobodnih in autonomnih narodnosti.
To je avstrijsko vprašanje, ob katerem naša monarhija stoji ali pade. Da je pa sedaj zbankrotirala popolnoma avstrijska ideja, ki so jo predstavljali decemberski zakoni, dajo to žalostnemu jubileju, ki ga danes slavimo, primes tudi neke radosti in upanja do boljše bodočnosti.
Leksikon občin.
Ob početku francozke revolucije v usodni noči 4. avgusta 1789 je sklenila v Parizu narodna skupščina temeljito preo-snovo državnih odredeb, državne ustave in uprave. Ali, ko je bilo treba realizirati nove ideje, trčila je na neodpravljive tež-koče, ker ni našla tal, ni našla fundamenta, na katerem se naj bi zgradila tako mogočna moderna stavba : ni bilo Stati stičnih stebrov. Kako naj se upravno razdeli državno ozemlje, kako naj se uvedejo splošne volitve, ustanovijo nove sodnije, nove carinsko-prometne davčne institucije, če ni natanjčnejih številk prebivalstva, hektarov obdelane in neobdelane zemlje ? t
Pokazala se je živa potreba po sistematičnem zbiranju in sestavljanju statističnih podatkov.
Sicer se že stari kulturni narodi, kakor : Kitajci, Perzijci, Grki, Rimljani šteli prebivalstvo, merili kultivirana zemljišča ; tudi v srednjem veku je bilo treba v svrho odmere davkov, desetine i. t. d. statističnih seznamkov, ali pravo statistično delovanje se je začelo .šele koncem 18. stoletja.
Napoleon je rekel: Statistika je proračun, podlaga vsaki stvari in brez te podlage da ni narodovega blagra. V svoji despotski, brezobzirni samoljubnosti je sicčr razpustil prepotrebne novoustanovljene Statistične komisije in prepovedal objavljati narodov napredek in prosveto povspešujoče Statistične podatke, ali to je bila le začasna ovira naglemu prodiranju Statistike.
Ustanavljali so se razni državni, mestni, privatni statistični biroji, uradi, komisije, ne samo po Francozkem, temveč tudi po drugih deželah, osobito po Nemškem in Angležkem. Uvidevalo se je veliko važnost in pomembo statistike: kajti ona ne obstaja v dolgočasnih, suhoparnih številkah, temveč nam predočuje jasno ves socijalni in gospodarski položaj, onemoglost in moč, napredek in nazadovanje držav in posamičnih narodov.
Statistika je znanstvo in se po univerzah predava kakor samostojna disciplina, dočim je bila prvotno združena z narodnim gospodarstvom.
Najvažnejšo sliko prebivalstva nam kaže brezdvomno Statistika o ljudskem gibanju, ljudsko štetje.
Skoro edini vir, iz katerega so se dobivali podatki o ljudskem gibanju, so bile cerkvene matice, dokler ni država sama vzela v roke popisovanja naroda.
Dočim je bilo v Avstriji štetje ljudstva 1859. omejeno le na občine, vršilo
PODI. ISTEK
Naše gledališče.
(..TRHLI DOM" dne 22. decembra 1907.)
Gctovo količino energije ima vsak človek v sebi. Eden si jo razdelja primerno po potrebi ter jo sproti porablja in skuša v vsakem življenjskem položaju kolikor toliko uplivati na tok svoje osode. A imamo tudi pasivnih narav, ki se z filozofskim mirom, da celo z nekim čutstvom udanosti dado voditi od osode. Niti na kraj misli jim ni, da bi moglo ali celo moralo biti drugače. Življenska energija, ki je v njih, ne piide vsled te pa-pasivitete do veljave, a nabira se, in joj, ako preveč napeta struna poči. Tedaj pa izbruhne vsa ta sila, nebrzdano, in ta sila, ki, primerno razdeljena, bi lahko blagodejno upli-vala, polomi z jednim mahom vse jezove, ki so prej zadrževali dozdevno mirno gladino.
Kako si moremo drugače tolmačiti grozno katastrofo v Tučićevi drami Trhli dom" ?
Mehki, bojazljivi, pasivni pisar Viskin, mož brez inicijative in impulza, poroči lepo Katjo, ljubimko Viskinega predstojnika Fjo-dora na migijaj in priporočilo tega mogočnega gospoda, O čemur vsi govori, kar so
vsi opazili, o tem Viskin ne ve ničesar: o Fjodor-Katjine m razmerju. Žena mu, hladna in brezobzirna Katja, ga prezira, zaničuje, sovraži. On prenaša mirno vse in živi le za svojega šestletnega Fedjo.
Ob priliki pregledovanja uradov se vrne v isti kraj nekdanji Katjin ljubimec Fjodor, in tedaj vzplamti stara strast v tem in v Katji. In Viskin, doznavši to, očita Fjodoru lopovstvo. Ta ga udari v lice in zapusti hišo. Hipno razvnet hoče Viskin za njim, žena ga zadržuje in pahne na tla. In on je zopet ntžno jagnje, ki grehe sveta odjemlje. — On bi prosil odpuščanja, sam pa odpušča.
Fizično in duševno potrt in onemogel, v očigled svoji smrti milo in tožno prosi Katjo, ki se odpravlja na ples, naj ostane pri njem. Zle slutrye ga prešinjajo, a brezčutno ga odbija brdzobzirna Katja in prepusti samemu sebi.
In tu še-le počenja prava tragedija, revolucija njegove duše. Energija, ki se je zbirala, ne da bi našla odduška, izbruhne z elementarno silo ob najskrajnejšem spoznanju: Kaj, če Fedja ni njegov otrok? Z vsemi zadnjimi močmi, ki jih ima še njegovo razsulo telo, zadavi Fedjo. In bile so zadnje
moči.
Režiser Splitskega gledišča, g. Mato B 0-n a č i č, ki je gostoval v ulogi Viskina, je kreiral zelo tipično figuro telesno propadajo-
čega in duševno zrahljanega pisarja Viskina v onem naturalističnem tonu, kakor ga zahteva pisatelj. Značaj bojazljivega, neodločnega je bil jako dobro markiran in tudi v runanji maski izražen. Stopanje, kretuje, gibanje rok in držanje telesa, topi,, a bliskoma magnetizujoči pogled, zadušeno pokašljevanje in pozneje hrepenje ter slednjič zmučeni, sem in tja do ostrih bolestnih vsklikov se vspenjajoči glas so zelo jasno in konsekventno izražali njegovo psihično in fizično stanje. Da ni porabil preveč V3a ta sredstva že v drugem dejanju, bi bilo stopnjevanje početkom tretjega dejanja še bolj razločno. A z veliko silo in 3 cizelirano fmostjo se je lotil zadnjega prizora, ko zadavi otroka in sam obnemore. Posebno ta prizor je izvedel z vervo in natančno v podrobnostih. Žal, da slaba akustika dvorane ni dovolila dovolj jasnosti od uloge zahtevanemu bolj tihemu govoru.
G. Bonačič je igral hrvaški, a to ni najmanje motilo harmonije, tako, da se tak eksperiment lahko ponovi vedno brez vsakih skrupelnov.
Uloga Katje zahteva mnogo igralskih sil. Diskretno jo je izvedla ga. Vebleva in bila v nekaterih točkah precej dobra. Pogrešali pa smo spremljevalne igre ob izvajanju drugih j oseb. Igrala je dostojno, a nekaj preskromno, j med tem. ko bi si jo bili želeli bolj v ospredju ligre. —
se je vsled zakona o popisu z dne 29. marca i86g — prvo sistematično splošno ljudsko štetje, razširjeno na takozvane popisne kraje. 31. decembra 1869. je c. kr. centralna Statistična komisija, kjer se cen-tralizuje vsa uradna važneja Statistika, izdala krajevne repertorije za vse avstrijske dežele in sicer za slovenske dežele samonemške imenike ; le za Kranjsko je priobčila nekatera krajevna imena tudi v slovenskem jeziku. Vsebina tem imenikom je bila kaj borna: število možkega, ženskega in skupnega prebivalstva in število hiš — to je bilo vse. Na temelju ljudskega Štetja 1880 je izdala imenovana Statistična komisija za naše dežele: Štajersko, Koroško, Kranjsko nemško-slovenski, za Primorsko nemSko-italijansko-slovensko-hrvat-ski »Obširni imenik krajev«, obsezajoči dva nova stolpca : razdelitev prebivalstva po veri in občevalnem jeziku. Za iSgo. je izšel »Specijalni repertorij krajev«. Poleg preje imenovane vsebine dostavile so se k posamičnim krajem nekatere kulturne institucije kakor: župnije, šole, poštni uradi, železniške postaje in dr. Vsprejeli so se tudi takozvani krajevni deli: to so deli popisnih krajev (konskriptionsortschaf-ten) ; ti deli namreč nimajo celotne numeracije hiš, pač pa so topogralično samostojna selišča.
Na temelju rezultatov zadnjega ljudskega štetja 1900 pa je izdala c. kr. statistična komisija, seveda po nnlogu in navodilih ministerstva za notranje stvari, krajevne repertorije, imenovane »Leksikon občin«, za naSe dežele prvič tudi v posebnih slovenskih
izdaja h.*)
Ta publikacija je neprimerno obširneja, popolneja od prejšnjih krajevnih imenikov. Poleg gori navedenih podatkov vsebuje vse važneje kulturne institucije : od vseučilišča doli do e.vcurrendne Sole, od škofije do najmanjše cerkvene podružnice, od svetovne klinike do najzakotneje gorske babice in konjederca, od najvišjega urada do najmanjše orožniške postaje.
Točno so zaznamovani tudi najneznat-nejši krajevni deli s številom hiš in prebivalcev in s topografičnim značajem kakor : zaselje, pristava, soseska, skupina hiš, naselbina, raztresene hiše, samišče, posamična hiša, logarska hiša, gostilna, lovska hiša, grad, tovarna, mlin, žaga, turistna koča, zavetišče, opekarna in dr. ; osobito sela po Goriškem in po litri razpadajo na nešteto veliko krajevnih delov; n. pr. Lokovec v kanalskem sodnem okraju je sestavljen iz preko 70 takozvanih krajevnih delov ; in trg (ne občina) Ž m i n j v pazinskem okraju šteje preko 100 topo-grafično samostojnih stanovališč.
Vsaki politični občini je dodana pregledna razdelba na katasterske občine s številom hiš in pripadajočega prebivalstva, hektarov celotne površine in posebej obdelane zemlje, razvrščene po hektarih v več kulturnih vrst, s številom veleposestev
*) „Leksikon občin kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Izdala c. er. statistična komisija. Na Dunaju...", in sicer je iz-Io štajersko leta 1904, Koroško in Kranjsko 1905, Primorsko 1906 ; zadnja dežela Beveda tudi v hrvatskem jeziku. Dalmacija pa, mislim, 3e do sedaj ni zagledala v nobenem jeziku belega dne — sedmo leto po ljudskem štetju 1
Tudi Fjodor (g. Zvezdan), sicer skrbno naštudiran, je bil premalo impulziven v svojem nastopu. Njegove gonilne moči se je premalo poznalo. Fjodor ima predstavljati ravno aasprotni značaj Viskinu. On je, ki vidi, on, ki ščuva, on, ki vzbuja strasti, kar je posebno markantno v drugen dejanju, ko z nekako demonsko silo vzbudi v Katji zopet zaspala čutstva. V tej sceni bi bilo treba ognja, zapeljivosti. strasti.
Kremenit in dokaj prepričevalen je bil Peter Semenič (g. Veble), ki je znal uliti tople akcente v svoje besede. Hvalevredno je dal duška v zadnjem dejanju svoji ogorčenosti napram Katji, kar je zelo prijetno izzvenelo.
Ne smemo pozabiti pohvale na malega dečka, ki je igral šestletnega Fedjo. Zelo priden je bil in se odzval svoji zatj veliki ulogi tako, da je bil v svoji srčnosti in sve-žosti popolnoma na me?tu.
Dober Anže v ruski obleki je bil Luka (g. Cotič). Harfa (g.ca Puceljnova) je takrat hvalevredno jasno govorila, le premalo s primernim naglasom občutka. Ostale uloge so bolj postranske.
Grupiranje v prve 111 dejanju okolo mize ni bilo posebno srečno : vse preveč stisnjeno, na kupu, tako, da so osebe, ki so imele priti do veljave, bile prikrite in zadušene od drugih, ki jih je bilo manje treba.
Stran II
»EDINOST« St. 354
V Trstu, dne 24. decembru 1907
(200 hektarov jedno veleposestvo), tovaren, konj, goveda, ovac in svinj.
Dalje obseg-a »Leksikon« še „Dodatek" in „Pristavek".
V	„Pristavku" bo navedene razvaline in ona imena župnij, pošt, železniških postaj in drugih institucij, ki se razlikujejo s kakim dostavkom od imena dotičnega kraja.
V	„Dodatku" so označeni za vsako občino sedeži šol, sanitetnih občin in župnij in je razvidno, kam so kraji občine vŠolani in »vžupnjeni«, ker s , kakor znano, meje občinskih in župnijskih okolišev dostikrat (če ne navadno) križajo. In v tem oddelku publikacije čitamo žalostne podatke : v Istri, kjer prebiva tako dober in po naravi inteligenten narod, je preko šestdeset krajev, celih popisnih krajev ne samo krajevnih delov, ki niso nikamor všolani, iz 60 krajev ne hodi deca nikamor v šolo in koliko krajev pa je še, ki so sicer formalno »všolani«, ki pa de facto nimajo šol. Le tako je umljivo, da 20.000 za šolo godnih otrok v Istri ne hodi nikamor v šolo ! Lljdsko-šolskemu vprašanju, temu naj važnemu našemu kulturnemu vprašanju, bi morali poslanci, narodni zarodni zastopniki, obračati veliko več pozornosti
To samo mimogrede.
Tako podaja, pravi predgovor najnovejšega krajevnega imenika, Leksikon občin bogat zaklad topografičnega in statisničnega gradiva, ki se ga bodo posluževala ne samo državna in samoupravna oblastva, temveč tudi javne korporacije in in družbe, učenjaki in časnikarji.
Podrobneja kritika Leksikona mi žal ne pristoja, ker sem svojeČastno sam sodeloval na izdajanju omenjenih publikacij, osobito za naše pokrajine. Nekaj stvarnih mirnih opazk si pa dovoljujem in to ravno na temelju večletnega delovanja v Statistiki na Dunaju.
Pred vsem bi bilo želeti, da se rezul-trti ljudskega štetja izročijo javnosti malo preje nego šest, sedem let po dovršenem štetju. V tem času izgubljajo podatki precejšen del svoje aktualnosti in zaostajajo daleč za istinitim, dejanskim položajem sedanjosti. Ko bi se v Avstriji ljudsko štetje vršilo vsakih pet let, kakor v Nemčiji, potem bi polovica nabranega materijala morala obležati v arhivu. Temu seveda ni toliko kriv Statisnični urad kakor neume-vanje važnosti statistike in posledica tega : slaba dotacija tako eminentno važnega znanstvenega instituta, kakor je Statistična komisija.
Radi preglednosti se morajo v bodočih izdajah vsprejeti še rubrike za število navzočih tujcev in za Število skupnega domačega prebivalstva.
Kakor nas Slovence veseli, da smo dobili z <Leksikonom» prvo posebno slovensko izdajo krajevnih imenikov, vendar moramo odločno odklanjati ponemčevalno tendenco vlade, specijalno ministerstva za notranje stvari, po katerega navodilih in direktivah se izdajajo krajevni imeniki.
V	vseh izdajah: nemških, slovenskih, italijanskih, hrvatskih in dr. je besedilo enojezično, krajevna imena pa so označena v vseh jezikih, v katerih je dotično ime običajno.
Navidezno kaže Leksikon strogo objektivnost, ker so vsprejeta slovenska imena tudi za kraje, kjer uradno ni naštetih veliko ali nič Slovencev, ali kjer po ne-brižnosti v prejšnjih izdajah ni bilo slovenskih imen. K temu moram pripomniti, da so ti kraji še pred kratkim bili res slovenski, ali so pa tudi še danes, pa jih ni v imenovani publikaciji, ker jih popi-sovalni komisar kratkomalo ni hotel videti. Če primjeramo — po uradni statistiki — narodnostne razmere na Koroškem leta 1890 in 1900, vidimo, da ne veljajo več aksijomi, to so trditve, ki jih ni treba dokazovati, ki jih mora umeti vsak pameten človek in kdor jih ne pojmi, je tepec — kakor je definiral aksijome profesor v prvih
Igra v celoti je napravila globok utis na občinstvo; seveda je bila nekaj nenavajena hrana, na katero se mora človek polagoma navaditi, a učinek je bil neoporečen.
Rad bi naslovil še par besed na občin-stvo. Ob gotovih napetih prizorih je vladala v nedeljo prav grobna tiho ta. Kar se vsekne kak realist ali pa pokašlja drugi v polnem prepričevalnem naprsnem tonu. Saj bi se do konca dejanja vzdržali, ali pa vsaj po možnosti zadušili ropot. Istotako velja za neroden smeh ob nepravem momentu. Nočem dotičnemu očitati, da se mu ob nerazumevanju trenotka nategne na smeh, tem manje, kojih je, hvala Bogu, le malo takih. Vendar bi se morali dotičniki premagati, in ne motiti z režanj em vse drugo pozorno občinstvo; saj se lahko zat<5 odškodujejo in obilno o priliki kake veseloigre. Priznavam, da daje kakšenkrat nerodnost igralčeva tudi povod, toda zato ni še potrebno, da se to kvitira z glasnim smehom.	I. Pr.
gimnazijskih razredih. Komur ni jasno, da je celota veča nego nje del, temu ni pomagati. In na Koroškem ? Nemci tvorijo del koreškega prebivalstva in glejte, t a del je v času od leta 1890 do 1900 postal veći nego celota, h kateri spada: samih Nemcev je prirastlo v tem času več nego vsega koroškega prebivalstva!
Nekaj primerov:
Občina Madbrovnice je imela leta 1890 288 Nemcev in 842 Slovencev; a leta 1900 741 Nemcev in 352 Slovencev; dočim pravi cerkveni šematizem za škofijo krško, da je občevalni jezik v župniji G 1 i-nje in Kapla pri Dravi, kamur spada občina Madbrovnice, samoslovenski; občina Žihpolje je štela leta 1890 19 Nemcev in 978 Slovencev, leta 1900 pa 402 Nemca in 494 Slovencev; imenovani šematizem pa trdi, da se v tej občini govori le slovensko. In tako gre naprej : Vrba, Boro vije, Kriva, Vrba, Gospa Sveta (tu je celo slovensko ime izginilo iz uradne publikacije), Blatni grad, Trdnja ves (1890: 302 Nemca, 449 Slovencev, 1800: 682 Nemcev, 98 Slovencev), Sv. Mohor, Spodnji Dravograd (1890: 784—1784, 1960: 1296-1266, kjer imajo torej Nemci večino in vendar so padli na zadnjih občinskih volitvah). V občinah Anabihl, Dhorše, Gospa Sveta, Blatni Grad so izginila iz Leksikona vsa slovenska imena, dočim so se nahajala v krajevnih repertorijih za leti 1880 in 1890.
In 30. januarja 1906 so vložili koroški nemški pošlanci v državnem zboru interpelacijo radi pošlo venje vanj a nemških krajevnih imen ! ! Vprašujejo : kdo pozna Krivo Vrbo ? O «Krumpendorfu» je pa marsikdo že kaj čul. «Viktring» da ima evropejski glas, o Vetrinjah ni bilo nikdar nič slišati. Ali celo uradna Statistika izkazuje za leto 1890 približno enako število Slovencev in Nemcev, leta 1900 pa seveda že 1254 Nemcev in le 32 Slovencev, dočim pravi preje omenjeni šematizem, da je v Vetrinjah občevalni jezik slovenski in nemški.
V čisto slovenskih krajih, osobito na Kranjskem, pa je viada s Čudovito vnemo poskrbela tudi za nemška krajevna imena, katerih v prejšnjih Repertorijih ni bilo. Na primer samo v krškem političnem okraju je 41 novih novih nemških krajevnih imen: Bergana (poleg slovenskega: Bregana), Tschatesch, Globotschitz, Stojanskivverch (kako lepo !), Trebelnik (poleg slovenskega : Trebelnič), Po\verschje, Rauno, Hubainza, Orle (poleg Orlje), Kersni\verch, Govvidul (za Goveji dol), Onuschkawas, Zerouz, i. t. d. Na Notranjskem n. pr. nemški Prostranegg, na Gorenjskem Goreinavas, na Štajerskem za Ročičo Rothschiitzen in dr. Ta imena so se privlekla na dan iz bogznakakih starih, v prahu in smeteh zakopanih «ur-barijev*.
Sicer so slovenski poslanci lansko leto vložili interpelacijo radi ponemčevanja slovenskih krajevnih imen, pa ni bila dovolj krepko in temeljito motivirana. In potem kaj koristi zvoniti, ko je toča že pobila lepo polje: cKaj misli Njega Ekselenca ukreniti, da... «Njega Ekcelenca ne misli in tudi ne more nič več ukreniti 1 Malo preje bi se bilo treba pobrigati za to. Uvjeren sem, da še danes malokdo zna, da je izšel oficijelni, uradni imenik krajev »Leksikom občin* v slovenskem jeziku. Dočim so Čehi hitro pokupili vse češke izvode Leksikona in se je morala, Če se ne motim, prirediti druga izdaja, bi menda na prstih ene roke lahko naštel vse eksemplare, ki so jih pokupili Slovenci.
Velik del jezikovnih nedostatkov najnovejšega krajevnega imenika smo sami zakrivili: tako na primer ne smemo odgovornosti za pravilno pisavo imen zvračati na vlado. Kajti marsikateri kraj piše šolski urad tako, župni urad inače, deželni uradi zopet drugače. Kaj naj bo pravilneje: Velče ali Vevče, Vučja ves ali Volčja vas ? Za oficijelno, uradno izdajo imenikov so me-rodajni podatki in poročila političnih obla-stij. Tu pa v naših dežela navadno niso zbrane jezikoslovne kapacitete. En hvalevreden slučaj mi je znan, da je okrajni glavar pozval na posvetovanje »pismouke* izmed odvetnikov, župnikov, učiteljev in res ima njegov okraj vzorna, pravilna in — kolikor je dopustno — tudi dotičnemu dialektu odgovarjajoča imena. Ob urejevanju slovenskih izdaj sem bridko pogrešal, in vsakdo na mojem mestu bi pogrešal, dobrega slovenskega tehničnega slovarja Babnikov slovar je za začetek hvalevredno delce, ali za današnji razvoj jezika in potreb je prepomanjkljiv in ima izraze, da se ti lasje ježijo, ko jih čitaš. Upam, da se novega slovarja kaj kmalu razveselimo.
Ker leto 1910, ko se bo zopet vršilo ljudsko štetje, ni več daleč in ker je vsako zapoznelo prigovarjanje in interpeliranje brezvspešno, dovoljujem si z ozirom na bodoči Leksikon občin, ali kakor se bo že zval krajevni imenik, sprožiti nekaj dobrohotnih mislij :
Zbere se naj preje bolje — recimo v okrilju Slovenske Matice — iz strokovnjakov komisija odsek, odbor, ali komiti, kakor hočete, ki naj:
1) Določi neovržnimi dokazi katera slovenska krajevna imena, ki jih v zadnjem krajevnem repertoriju »Leksikona občin« ni, se morajo vsprejeti v bodoči repertorij — posebno na Koroškem ;
2)	naj se zavzame za to, da se nepotrebna, čisto spakedrana nemška imena za popolnoma slovenske kraje zopet črtajo iz uradnih imenikov;
3)	naj določi v dvomljivih slučajih slovenskim krajevnim imenom pravilno pisavo, tako, da se ne oddalji preveč od knjževnega jezika in da bo prilagodnjena dotičnemu dialektu.
Kaj je s krajepisno zbirko Slovenske Matice ? V enem deceniju se je nabrala komaj tretjina imen ? Predno bo na ta način zbirka gotova, pisali bomo že bogzna v katerem jeziku!
Mesto po „občevalnem jeziku" šteje se naj v bodoče po materinem jeziku, po narodnosti! Odločilni faktorji, osobito poslanci naj bi pravočasno ukrenili vse potrebno, da se bo štelo res objektivno!
H koncu še ena beseda: Ali ne bi bilo možno in potrebno vstanoviti nekako slovensko centralno statistično komisijo, katere naloga bi bila zbirati in vsaj v večjih potezah objavljati podatke o vseh panogah našega kulturnega delovanja, o trgovini, obrti, industriji, kmetijstvu, o naših šolah, uradih itd. ? Tako bi opažali pravočasno vsako pretečo nevarnost, poučeni bi bili o napredovanju, oziroma zaostajanju našem. Na ta način bi se dalo nivelirati gibanje v raznih strokah delovanja. Šta-tističnih puplikacij, omejenih na posamično panogo in na ožji okraj ali k večjemu na poedine dežele, v katerih pa tvorimo povsodi manjši ali večji del prebivastva, takih, seveda tudi neizogibno potrebnih publikacij imamo, ali o gospodarskem, so-cijalnem, prosvetnem položaju celokupnega naroda našega nimamo nikakih natančne-jih podatkov, nikakega pregleda.
V	novejšem Času se opaža živahno zanimanje za — številke. Številka je argument, ob katerem se razbija vsaki zofi-zem. Ali ni kratko in jasno izražena velika kulturna ovira : 1 in milijona Slovencev in nobena slovenska srednja Šola, nobena meščanska trgovska šola ? ! Ali ni v par številkah povedan nevarni položaj Koroških Slovencev: 300000 Slovencev in ni jedna ljudska šola? Tabela o razmerju koroških Nemcev in Slovencev zadnih desetletij bi bila vredna, da se dene v okvir, to bi bilo zrcalo naše prošlosti in energičen : mene tekel za bodočnost.
Ce sem s temi vrsticami obudil mej nami pozornost, za uradne publikacije resultatov ljudskega štetja in če sem pripomogel k živahnemu zanimanju za toli važno statistično delovanje spoh, sem dosegel svoj namen.
V	Voloskem-Opatiji, decembra 1907.
Anton Zevnik,
notarski kandidat.
Prestolni govor v delegaciji.
Iz Budimpešte poročajo : Prestolni govor je splošno v3prejet zadovoljstvom. Stranka neodvisnosti — prisvaja sebi zaslugo, da je ta govor bil tako kratek in pravi, da se v tem zrcali stališče stranke neodvisnosti, da delegacije ne stoje nad parlamentom, marveč da so odbor parlamenta, kar da je v krat* kosti prestolnega govora prvikrat našlo izraza. —
Dobro, mi bi se strinjali, ako bi se tudi avstrijski parlament vsikdar zavedal svojih prerogativ in bi jih uveljaval tudi tja čez na polje politik ministerstva za vnanje stvari. Saj smo doživeli ravnokar, kako je bila avstrijska vlada vsa iz sebe radi akcije slovanskih strank v avstrijskem parlamentu pruskim Poljakom v prilog, kako je ministerski predsednik baron Beck dajal slovanskim poslanikom lekcije ter jim zaklical svoj quos ego, ako se bodo hoteli vtikati v stvari, ki spadajo v področje ministerstva za vnanje stvari. Dokler se torej naša vnanja politika ne smatra odgovorno parlamentu, dotlej jo je beba prijemati tam, kjer se ona ne more odtezati odgovornosti, kjer jej je možno do živega. Zato pričakujemo od slovenskih delegatov, da bodo z vso odločnostjo in brezobzirnostjo na raspravah v delegacijah govorili vso resnico, ki jo v parlamentu ne morejo govoriti. Ne morejo, ali to le po krivdi avstrijskega parlamenta samega, ker ne zna čuvati svojih prerogativ, svoje pravice do ingerencije na ves kompleks državne politike : notranje iu vnanje.
In to bi moral. Kaj so členi delegacij ? Izvoljeni so ( d parlamenta, da tftni v delegacijah dovoljujejo ogromne troske za brambo države in izvajanje vnanje politike. Preko njih dovoljuje torej pravzaprav parlament te troške. Zakaj naj bi torej ne imeli poslanci v parlamentu pravice do kontrole, kako se uporabljajo nešteti milijoni, ki so jih dovolili oni po svojih odposlaucih v delegacijah in ki prihajajo iz žepov narodov, ki so poslance poslali v parlament ? !
Ali — kakor rečeno — dokler ne bo parlament sam branil te svoje pravice, morajo vsaj delegat je vršiti strogo kontrolo in kritiko ne le nad vojno upravo, ampak tudi nad mi-nisterstvom za vnanje stvari. To pa posebno dotlej, dokler bo imela vsa vnanja politika monarhije berolinski pečat na sebi in se vodi dosledno s protislovansko tendencijo.
Sedež bodočega Tseslovaiiskega kongresa.
Petrograjski list „Rus4* svetuje v nekem članku, naj se bodoči vseslovanski kongres ne
vrši ▼ Rusiji, marveč kje na poljskih tleh, da se tako pokaže, da slovanskega vprašanja ni možno rešiti brez Poljakov. List predlaga za sedež bodočega kongresa Zakopane v Gah-ciji, od koder bi udeležitelji shoda napravili lahko izlet na Moravsko, na ogrsko mejo ii eventuelno tudi v Srbijo.
Iz Hrvatske.
Hrvatska stranka prava in bodoče saborske volitve.
Iz Zagreba poročajo, da je imel osrednji in eksekutivni odbor hrvatske stranke prava v ponedeljek sejo, katere so se vdeležili tudi zastopniki pokrajinskih klubov. Sklenilo se je, da stopi hrvatska stranka prava v voliln« borbo skupno s strankami, ki tvorijo hrvatsko in srbsko koalicijo na temelju programa iz leta 1904, spopolnjenega s točkami iz l«ta 1907. Razun tega je dana stranki privatna direktiva, da more stopiti v dogovor s kmečk« stranko in z drugimi neodvisnimi narodmimi elementi.
Hrvatsko vprašanje.
Budimpeštanski list „Keleti Ertosit«u je prejel iz Zagreba nastopno vest: Strah pred baronom Rauchom, katerega režim se vsp»-reja z nasilnim režimom grofa Khuen-Heder-vary-ja, zbližuje dosedanje protivnike. To-mašič s svojimi pristaši in neki element krv,-srbske koalicije delajo na to, da se približajo eni drugim; zato prevladuje mnenje, da je treba z dr. Rakodczayem sporazumeti, to tem bolj, ker se koalicija poleg vsega tega nadeja, da dobi na bodočih saborskih volitvah večino. (Vse taka vesti treba vsprejeti z aaj-večo rezerv j, k.ijti v takih položajih se kaj rado napoveduje to, česar se želi. Op. ured,)
Rusija.
Kazenska razprava radi predaje Port-Arturja.
Petrograd 23. Današnji dan razprave je izpolnjevalo zaslišanje generala Smirnova. Ta je izpovedal za Steselja nepovoljno. rekši, da se je poslednji umešaval v odredbe poveljnika trdnjave ter s tem zelo otežaval njeno obrambo.
451 agitatorjev aretiranih.
Kakor poročajo iz Varšave, je ukazal generalni guverner varšavski v zadnjih dneh aretirati 451 agitatorjev, ki so delali propagando med četami. Razun tega je bila odkrita bojevna organizacija socijalno-revoluci-jonarne stranke. Zaplenjena je bila lista z 800 imeni. Aretovanja nadaljujejo.
Nekaj o ruski mornarici.
V	Petrogradu delajo štiri podmorske čolne. Vsi imajo po 400 ton deplacementa ter se imenujejo Krokodil, Kain, Drakon in AUigator.
V	baltski ladjedelnici je bil nedavno dodelan podmorski čoln Akula s 360 tonami, dalje Minoga s 177 tonami.
Krup je izdelal tri: Karp, Karassie ia Kambala z 200 tonami nad vodo.
Pod morsko gladino plavajoči imajo 240 ton. Hitrost je na površju 11—12 milj, pod vodo 9—10 milj. Pod vodo plujejo lahko 27—40 milj daleč.
Dolgi so po 39'9 m, široki 3*11 m. Zdaj ima Rusija čez 30 takih ladij, to je četrtino vseh podmorskih čolnov, ki že plavajo na vodi.
Francija jih ima 40 v morju, Anglija 30, Italija 6, japan 7, Zjedinjene države s*-verne Amerike 9.
Drobne politične vesti.
Volitve na Portugalskem.— Lisbonski listi beležijo govorico, da se bodo volitve poslancev vršile dne 5. aprila 1908.
Predsednik upravnega sodišča postane baje bivši ministerski predsednik dr. p 1. K o r b e r.
Dnevne vesti.
Cenjenim naročnikom in Čitateljem želi :; ::
vesele božične praznike l!
Uredn. in Uprava Edinosti. !jJ

Radi praznikov ne izide „Edinost*4 jutri na praznik s». Štefani. Po tobakamah se bo jutri prodajala današnja božična številka. Prihodnja števiika izide v petek zjutraj ob navadni uri.
Novoletno darilo njegovi ekscelenci škofu Naglu. Katoliško tiskovno društvo je razposlalo dekanijskim uradom škofije tr-žaško-koperske nastopni poziv, ki ga prinašamo z vsemi jezikovnimi pogreški :
„V Trstu, dne 11. dec. 1907.
Velečastiti gospod dekan !
V smislu sklepa duhovnikov, zbranih na posvetovanju tiskovnega društva dne 28. nov. 11907 Vam pošljem priloženo izjavo s pro-jšnjo, da isto podpišete in pošlete vsej du-'hovščini svojega dekanata v blagohoten pod-1 pis. Vendar naj se podpiše vsakdo zasebno, ne pa v radno iz župne g a v r aM a.
V Trstu, dne 25. decembra 1907
> EDINOST c Hy. 364
Stran VII
dija. Vsa čast g. juristu Črnetu, ki uporablja vsako priliko v prospeh Slovenstva!
Kako povspeševati družbo sv. Cirila in Metodija? Razni rodoljubi stavijo razne nasvete. Služil naj bi kinematograf. Tudi nepraktičnega odkrivanja se moremo možje odkrižati, ako plačamo naši družbi letno i K ; priporočajo se družbini avtomati, narodni znaki mesto plesnih kotilijonov itd. Družba sv. Cirila in Metodija pozdravlja z veseljem vsak praktični nasvet, po katerem bi se moglo podpreti blagajnico in po njej koristiti Slovenstvu. [Na dnevnem redu so sedaj : razglednice, narodni kolek, računski listki, družbine vsprejemnice in drugo druž-bino blago, ki je izkazuje koledar za 1. 1908 na str. 163 do 167.
Zahvhala. „Čitalnica" pri sv. Jakobu se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je nje prvi veliki koncert vspeltako dobro. Posebno se zahvaljuje pevovodji g. E. Perhavcu za njega trud in požrtvovalnost; istotako g. V. Mirku za podarjeno krasno skladbo in trud za društvo. Nadalje se za-hvaljuie si. ,,Dramat. drnštvu" za prepustitev dvorane, si. ,.Trž. posojilnici in hranilnici" za znižane cene dvorane, gg. Babič Ivanu in deputaciji iz Babičev pri Marezigah, si. občinstvu na lepi vdeležbi in slednjič vrlim g.cam pevskam in gg. pevcem za njih trud in požrtvovalnost. Še enkrat srčna hvala vsem.
Darovali oziroma preplačali vstopnino so sledeči gg.: Gorenjec Josip, ^Stramšak Lovro po o K, g. B. 4 K, dr. P. 2 K, Stoka Jaka 1.50 K. Trnovec And., Fabjančič Leop., Cetin Iv., Može P.. Gulič Pavel, Podbršček U. Merku, po 1 K, Zlobec A., Zbašnik Ana, Franetič Jos., Sajna Jak, Volk Ang. po 60 stot.. Hvastja Iv., Bizjak, po 40 stot. Skrinjar Simon 30 stot., N. N„ Novak, Kobal, Prelog, Primožič, gombač po 20 st. Srčna hvala vsem darovateljem! _
Štrajk v Lloydovem arsenalu.
Rat naje se po sklepu, storjenem predvčerajšnjim na shodu N. D. O., podalo se je včeraj okoio 500 slovenskih delavcev na delo v Llovdov arsenal. Drugi delavci so izostali. Dasi so bile varnostne odredbe jako pomanjkljive. se ni vendar vkljub brezbrižnosti policije. nobenemu slovenskemu delavcu storilo nič žalega. Ne da ne bi imeli socijalistični teroristi dokaj volje znositi se nad slovenskimi delavci, ki se pošteno in možato ne udajajo strahovanju ; ah možat in pogumen nastop naših jih ]e splašil. Posebno je imponiralo, ko so vsi skupaj v tesnih vrstah kakor vojaki stopili po delu iz arsenala. Socijalistični brani rtrbasi so se upali le psovati, stoji prav junaško za policijskim kordonom. In ko seje pri Sv. Jakobu nekoliko pobalinov, videč, da po policiji ni bilo tam ni duha ni sluha, oju-načilo k par barabskim psovkam iz socijalističke šole, tedaj se je cela kolona na povelje ustavila kakor en mož ; to je zadostovalo, da je sodrga na mah onemela, strahu obledela in urnih krač zginila z pozorišča.
To dokazuje, da teror velja le za one, ki se dajejo terorizirati. Naj to daje pogum tudi onim delavcem, ki so danes štrajkali iz strahu. Naj si dobro zapomnijo : pes ki laje, ne grize. —
Sedanji štrajk ne uživa nikjer mnogo simpatij. Umeva se sicer psihologični moment štrajka, ki je pripisati večinoma impulzu gorkokrvne množice. Ali če množica se ravna nepremišljeno, potem bi morali voditelji upli-vati pomirjevalno in spravljati v pravi tir eneržno mase. Ti pa delajo ravno narobe; ščuvajo, psujejo, terorizirajo, zbujajo v masi vse živalske iustinkte, obrekujejo one, ki se ne ravnajo po njihovi glavi. Posledica tega je, da gospodarski boj postaja pod njihovim vodstvom le politična komedija in štrajk karikatura. Žalibog da komedija je tudi žalostna, kajti kdor ob njej trpi, to je ravno delavstvo.
Slovenski delavci se strinjajo popolnoma s socijalisti glede obsojanja Lloydove politike, oni čutijo ravno tako z onimi trpini, ki so bili odpuščeni. Ali obsojajo ob enem objestnost socijalistov, ki celo iz take stvari kujejo politični kapital in hočejo v svoje izveličanje vsiliti drugim delavcem svojo voljo. Mož, ki ima kaj časti, pa se mora upirati temu uničevanju individualiteta.
Za odpuščene delavce se daje drugače nastopiti, nego z nepremišljenim protestnim štrajkom ob neugodnem času, ki prinese vsemu delavstvu le neizmerno škodo in mnogim odvzame kruh.
Po komunikeju, izdanem od uprave Lloyda, je lahko čitati med vrstami, da Lloyd je skoraj zadovoljen, da je prišlo do štrajka. Komunike pravi namreč, da bi vsled stagnacije bilo opravičeno še večje odslovljenje delavcev in da one delavce, ki niso včeraj prišli na delo, je smatrati odpuščene iz službe. U-mevno je, da hoče Lloyd uporabiti to priliko, da skrči delavski materijal na najbolj potrebno število.
To ravno v dokaz neugodnosti tega štrajka ki je bil sklenjen impetuozno brez nikake priprave in fondov.
Naj pa nikar ne govorijo zopet o slovenskih „krumirjih". Kje pa stoji zapisano, da morajo slovenski delavci, organizirani v N. D. O., skleniti ravno to, kar se slučajno zljubi gospcdom v delavskem domu ?
Tržaška mala kronika.
Čez mesec dni. Predvčerajšnjim popo-ludne j s bil v ul. delle Becclierie aretovan 25 letni tei.ak Anton G., in sicer zato, ker
je dne 28. novembra v trgovini jestvinč&ija Josipa Russo ▼ ulici sv. Jakoba št. 2 vkra-del sodček slanih sardel, vreden 10 K.
Poulični tat. 25-letni Dominik H. je bil aretovan predvčerajšnjim popoludne v ulici Vincenzo Bellini, ker je tam malo prej neki gospej ukradel novčarko. Pri njem so našli 3 pare naočnikov in pa nekaj čez 3 K drobiža.
Radi nevarnih groženj je bil aretovan 42-letni težak Peter B. Aretovan je bil na zahtevo Ivana Karpeneti, katremu je grozil s kaveljnom, kakoršnega rabijo na delu težaki. Poleg tega je pa Peter B. izjavil tudi proti drugim osebam, da hoče Karpe-nettija vbiti.
Neznani tatovi so predvčerajšnjim popoludne vlomili v stanovanje Antona Mikona, ki je vratar hiše št. 13. v ulici sv. Nikolaja in stanuje v podstrešju iste hiše. Odnesli so od tam obleke vredne 36 K, suknjo, vredno 10 K, 7 ponošenih srajc in pa več parov j nogovic.
— Dva lopova sta bila predvčerajšnjim prišla v stanovanje gospe Carmen Suša. v ulici del Farneto št. 49, in jej rekla, da ju je poslal upravitelj hiše, naj pregledata šipe in popravita, kar treba. Gospa jima je pustila. da sta šla po vsem stanovanju, a kmalu potem, ko sta bila ona dva odšla, je gospa zapazila, da sta v predsobi vkradla suknjo gospoda Consalva Zucco, ki je vredna 80 kron. Ko je pozneje vprašala hišnega upravitelja po onih dveh, jej je ta rekel, da on ni nikogar poslal pregledovat šipe.
Loterijske številke izžrebane	dne	24. decembra 1907.
i P r a g a 25 6!» 3	66	7.
i L v o v 59 1 29	45	36.
Smeinloa. Mati • Ti, Tonček, tvoja sestrica se pritožuje, da nisi breskve ž njo delil. — Tonček: To ni res, mama, jaz sem jej dal kost, s to si zamore v vrtu vsaditi kar celo drevo I
Koledar In vreme. —: Danes: Božič. Rojstvo Kristovo. — Jutri: Štefan prvi muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 12° Cels. — Vreme včeraj ; megla, oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: — Oblačno spremenljivo. Slabi vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Vreme stanovitno.
i
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Zarja4 v Rojanu
kakor že opetovano javljeno priredi svoj veliki koncert dne 1. januvarja 1908 (novo leto).
Soditi smemo, da bo ta koncert eden najboljših kar jih je društvo priredilo tekom 18 let svojega obstoja.
Vspored je jako zanimiv toliko po vsebini in izvajanju, pevovodja g. H. O. VogriČ je vse svoje moči napel tako da je v izvajanju vseh toček vspeh zagotovljen.
Večino zborov se bo pelo se spremlje-vanjem vojaškega orkestra, želeti je torej da se slavno občinstvo mnogoštevilno udeleži tega koncerta ter da poseti na novo leto naš prijazni Rojan. „Kons. društvo" bode skrbelo za dobro postrežbo.
Začetek ob 4. uri popoludne. Pevako društvo „Kolo" bo imelo svoj redni občni zbor drugo nedeljo po novem letu (12. januvarja 1908) ob 2. uri popol. v prostorih „Nar. del. organizacije".
Otroški vrtec v Rocolu vabi slavno občinstvo na Božičnico, ki jo priredi danes ob 4. uri popoludne v prostorih otroškega vrtca.
Obširni in raznovrstni program obstoji iz iger, deklamacij, petja, živih slik in drugih točk. —
Med posamičnimi točkami bo udarjal, prvikrat danes, novoustanovljeni rocolski tamb. zbor. Ta zbor bo zabaval občinstvo tudi na svobodni zabavi, ki se prične po Božičnici. Mestni in okoličanski rodoljubi so naprošeni, da se udeleže božičnice, oziroma prvega nastopa rocolskih tamburašev, žal jim ne bo gotovo. Na 6 viden je !
Zavar. za govejo živino za vasi Prošek, Kontovelj-Devinščina priredi dne 22. t. m. svoj prvi občni zbor v prostorih starejšega gospodarskega društva na Kontovelju ob 3. uri pop.
Sedež društva je na Prošeku, in se isto imenuje „Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine na Prošeku".
„Narodna Čitalnica" v Rojanu priredi dne 31. decembra v veliki dvorani konsum-nega društva Silvestrov večer. Gostje dobro došli !	_
Naše gledališče.
Jutri, na praznik sv. Štefana, se bo predstavljala na splošno željo občinstva še enkrat, in ob enem zadnjikrat v sezoni, slika iz kmečkega življenja „Cvrček", ki je dosegla na svoji premijeri zares krasen uspeh in katero sta pohvalila kritika in občinstvo soglasno kakor najlepšo ljudsko predstavo v tej sezoni. Sodeloval bo zopet šentjakobski čitalniški orkester. I Podrobnosti o predstavi so razvidne iz pla-I katov. Začetek ob 8. uri zvečer.
Veselični odsek trg. izobr. dr. nazna-i nja gg. plesalkam in plesalcem, da se bo vršil ples v četrtek pop. 5 in pol do 9 in pol kakor po navadi.
Nar. delav. organizacija
priredi, kakor je že objavila, svoj prvi veliki ples v soboto dne 4. januvarja 1908, v gle-dališčni dvorani „Nar. doma".
Prvi valjčni mlin Josefa Krmiš« sinovi
Delniška dražba v Osjekn.
Glavno zastopstvo
za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo
friderik Schvarz, Trst
uiic^ Valdirivo št. 3
TELEFON 945
Hrlite CP v naJem na Prvega januarja soba z j UUU& cC dvema posteljama. — Naslov pove ' inseratni ouilelek Edinosti.	!
Pisillf" Novi veliki dohodi blaga za obleke milita, paletot za moške in dečke po najnižjih cenah pri Ivanu Širni c, Trst ulica Barriera 32 (v hiši lekarne Picciola).	134i>
Svojim k svojim !
Podpisani priporoča svojo bogato zalogo in prodajalno
vsakovrstne ;uhe In :: prekalene sinnlne
kakor tudi prave kranjske in dunajske klobase kuhane in surove. — Toči se tudi prve vrste VINO in DREHERJEV0 PIVO.
Za obilen obisk se priporoča
IVAN ŠIRCELJ,
Salumeria Via Nicolo Machiavelli 22.
Tapecirarska delavnica
Alberto Sencicb
Crst, via Ciziano Vecellio št. 4
vsprejema vsako tapecirarsko delu in tudi popravljanja. ===== CENE NIZKE. =====
Prilika!! Okoristite se!! V ulici Beccherie štev. 3
najdete v veliki izberi
okvirje vsake vrste in delalnico----
— za povečanj o fotografij
po najnižjih cenah.
»r
Pođpls&nl aam * ullol Laz sarvtto rcoohlo ■«•▼ W j U TOglu ulica Bas O jrglo) otvorll	j
ZALOGO VINA
n domačo rafco, prldeJ 'V li taojih rinogrado* v Bolu (otok BrU) la ga prodajam ▼ «od& Vib In steklenicah. Ze eant kraj vam aagotoTlJa, da Je kakovost najbolja. Da umorem cenjenim odjemalcem jamčiti ta cri?tno vir.o, sem »klonU. da ga dobi«« v originalnih aodo< klis nara* u ost lz mojih kleti ▼ la da ga tako raspoiil -im iuJi u& 'tano-anja.
Za krfimarje in gostilničarje primerne oene,
▼ madi, m t počastite » Vaio naročbo boleiim ■»}• *****	IVAN CVITANI6.
Kavarna in pivarna Pariš!
Trst, ulica &io sne Cartaci to. 36)
IHatteo German & Comp.
je pred kratkim odprta in na novo oprem-^ ljena. Preskrbljena je z najraznovrstnejinu in okusnimi pijačami in likerji najboljših
tu- in inozemskih tovarn, kakor tudi flW nastavljenim pivom prvih tovarn.

SlltC. P1EZR0 CAVOLATO,
Trst
Corso 19.
„ Mi prila u Ndtd leti
Velike preproge za sobe in mize, Zavese (iz blaga in čipk) zagrinjala, priposteljniki, po-grinjala, pletenine, spodnje hlače, nogcvice, volnene zgflavnice, brisače, prtiči. -- KOŽUHOVIžSfE MT vse v bogati
izberi in po priličnih cenah.
Te dni je začela AilimjIrAi posebna prodaja	w
T po neverojetno :: :: NIZKIH CENAH.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
n
reaistrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št. 2, I- n. - TRST - V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) - TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4Vlo
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0J na menjice po 6°/0} na zastave po 57»°/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najmoflerneje urejeno varnostno celico za shrambo vreDnostnih papirjev, listin itd
Poštno - hranilnični račun 816*004
StraM VITI
»EDINOSTc stv. 354
V Trstu, 25. decembra 1907
MuanKn Dor«hlBM
TRST - ulica Madonnina štev. 8
VELIKA ZALOGA pohiStva, manifaktur, ur, slik,
zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe.
Moške obleke na izbero.
UGODNE CENE. ^ Prodaja proti takojšnjemu pla- A čilu in tudi na obroke. c*jfi
• • • • • •
Jovarna rokovic :::
O. Valerio
Trg Cavana 3 vl-a-vis lekarni Serravallo
Rokovice po meri po g o nvč. Rokovice dolge za ples. Bogata izbera. ek Tovarniške cene.
TOVARNA ZRCAL
RTTILIO PIZZ0RN0
TRST, ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vogal ulice Giorgio Vasari.
Ogledala navadna in oglajena. — Posrebrenje starih zrcal. — Skladišče kristalov, navadnega in delanega stekla. — Zaloga navadnih in oglajenih šip za kočije. Oglajeni kristali, vezani z medjo. — Zrcala z ure;i. r^ipe z vsakovrstnimi risbami. — Apaniranje tip.
X>OOOOKX>OOOOOOKXX
Dvrtffft f0	postelje, opra-
r 1 UMU JE vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-siorr', mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar. Trst, ulica Cereria št. 2.
X5»OOOKXXXX>OCXXXXX
ž	HOTEL	ji
'Pri zlatem jelenu#
v GORICI.	<
Ugodna lega sredi trgovskega C dela mesta. — Nad 40 na novo f \ opremljenih sob. — Velik jedilni ( salon, stekleni salon, obširen vrt, s veranda, klubove sobe, kegljišče. J Izborna kuhinja. — Plzensko in y Puntigamsko pivo. — Raznovrstna \ namizna vina in v butelkah. ^
—r Za prp£. duhovščino separatna soba na razpolago, j""^
Ža mnogobrojen obisk se toplo pripo- j ■ . .
I j roča udani A. DEKLEVA. j | j j
/S
ZALOGA	S
^ Istrskem m flalmatinsKesoulna61
zajamčeno pristnega
s prodajo na debelo iii drobno
Bernardo di Chiara
Lcj TRST, ulica dei Bachi štev. 9 Qj
V Za kramar- in g-ulničar> po .l<Hr»T..rnih cerffc. J
Trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št II
VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano blago za delavce.
o
T M
d r-4
pO
O
a > .53
o 'fl O
® S
a« o n
Cenjeni odjemalci ! Častim se naznaniti Vam, da sem odprl v Trstn, V ulic! Poste Štev. 10 (vogal Valdirivo)
Prodajalnico manifakturnega blaga
katera je preskrbljena z vsemi potrebščinami ter se priporočam za blag. naklonjenost.	Udani
Antonio Contento.
t I l I I I I I l-l I I « » t- l t
DAD i D N | P A pralnica in čistil-DMH V^miil/M niča oblek na suho CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boegan
111111 • 111111
FRAN SKOK
tapetar elast. pohištva, žimnic itd. Izvršuje popravljanja po zmernih cenah.
Trst, ul. Giovanni Boccaccio 4
pol u nadstropje.
/V	£»t
v-vvnK«:
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Balsass©
TRST ulica S. Spiridione fitev. 6. W
•F
if
■■r
if
***»
Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi
Avtorizovana delalnica za električne napeljave
TRST, Largc Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto
Hapellaua elektr. zvoncev, brzojavov, telefonov in strleovodov.
Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje.
Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ.
ji k.
+ „O L L A" *
priznan kakor najb>>lja la neprekoslji-va mu vseh gumijevih higijcniOu h prtnlmetov in ribjih mehurjev — DVELETKA GARANCIJA —
M. Gal — Crst, Corso 4.
PoSiljatve fo glđ. S, 3, 4, 5. Delalnica pasov, kilnih pasov, elastičnih nogovic, otuez, ravnodriajev, ber-gelj in hidet. Irigatorji od gl.1 20 naprej. Toplomeri za vročico K 2. nav. K — 50.
VELIKA IZBEEA
vsakovrstnega
manifakturnega b\w
in izdelanega blaga za ženske
proti plačilu na mesečne obroke
Katz, Trst ulica Madonnina šiv. 11, xxxxxxxxxxxxxxxx
Pietro Cucit
mizar
Trst, ulica Fontana št. 7 in 9.
Specijalist za razkošno pohištvo vsakega kroja.
Vsakovrstna clela v lesu.
Skladišče pohištva
ViTTOBSO VOSILLA
preseljeno iz Lipskega trga 7 v
ulico Sastito št. S vogal u!. Porporella
nasproti kavarne Fedel Triestino
je bogato založeno z novim nepre-kosljivim solidnim in eleg\ pohištvom CENE ZMERNE,
Dnevni nova dohodi!
Prodajalnica manifakfurnega blaga
Mi M
r J) ^psr^sa
W
L

FRANCESC0 S. DOHATI
elektrotehnik HIT, mil«* 4eir Ae|»ei«tt« Št. ti
litolumi defiretesi« teltUia i titfai mehanično delalnlco
|.;tk«k TMljtto •lektrtfia« r»MT«Uj»T», .SIOTCHUT, kmk« V	. eUktrotekniko, kakor ^prajre JttnmmM-
alk B»ter1«r Id Tr*0«0T. rrttlljk kik.rta»|»»t ■MM!,
Gen« Jak« i«t»ra« !■ hvriltfv ptp»lBt
M'« M

Samo pristen IVI A C Kov
MRHHHBmi
I I	y
Trst uilcu Ponterosso 10 Trst
Blago svileno in volneno
fuštanj, svilene in volnene šarpe. rute, kožuhovine-
Uolnene in tkanene pletenine.
mr prilika! ^
Volnena pogrinjala, dvakrat šita. zavese, preproge, pri postelj niki in pogrinjala, po cenah
da se ni bati konkurence.
Perilo in drobnarine v veliki Izberi.
ŠOT DNEVNI NOVI DOHODI.

Za vsakdanjo uporabo v umivalni vodi.
Pristni MACKov aAISER BOPAX je že
mnogo let tema najmilejSe in najzdraveje lepo-tilno sredstvo za kožo. Isti del.i voHn mehko in kožo cisto, nežno in belo. in je priljubljeno antiseptično sredstvo za negovanje ust in zob v medic, uporabi. Pazite pri nakupovanju. Pri no samo v rndečem kartonu z gornjo varst. znamko po 15, 30 in 75 vinarjev, z obsežnim navodilom. Nikdar goli. — Edini izdslovatelj za Avstro-Ogrsko GOTTLIEB VOITH, DnnaJ III

GUERINO MARCON
:: ulica Zivarnelia štev. Z. ::
Priporoča svojo
zalog-o oglja in drir
kije vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.	Telefon št. 1664
BOGOMIL PiNO
bivši urar v Sežani
ima evojo novo
prodajalnico ur
mmmmmm m i« najbolja tinktura
isti ni nikakih škodljivih stvari.
■■■■■■■BHEBP^^^1 " plavolaso, kostanjevo, črnikasto, Irn barvo. Stekleniea 3-— K v odlikovani lekarni PRENDINI
PeilljAtT* po poitnMn povse^J«-
Prodajalnica rokouic in krava*
flubmaiin
Trst — CORSO št. 19 — Trst
Ustanovljena 1865.
Rokovic o gla<;e I. vrste, 2 gumba od gld. 1 naprej Rokovice glace visoke od gld. 2 naprej. Rokovice Dante, ki se dajo prati, :i gumbi, gl. t'3J Rokovice z imita-kože, i in več gumbov. Rokovice gla^e z dvojnim Sivom za dame in dečke Rokovice glafe z dvojnim sivom za gospode in dečke Rokovice od volne na izbero Rokovice za kočijaže, bolgar z dvojnim sivom gid
Vela iztea kravat zadnje novosti.
Izdelovanje in popravljanje rokovic v 24. urah Prah za gos e tvrdke KIELHAUSER v Gradcu, gr^ka Ciprija po 10 nvč. zavitek ; milo COUOS.
- v TRSTU =
nlira Vineenzo Bcllini steT. 13
nasproti cerkve et. Antona novega
Prodaja ob priliki božičnih in novoletnih praznikov ure,
vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah.
G-ianoni G-iovanni ST&lffit
Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno
Gtraetzin - Iiicht D. R. P. 126-135 (Mannesman)
Beložarna luč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, prihrani ae 40% na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 aveČ svetlobe. V 15 urah porabi Hiter petroleja. Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetuega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke.
pppi losfp ZignniiBCT^
Fiiijalka na Prošeku štov. I4€
Isbor dr^,	ftopl^v, pok«v«
- ^rfasaov, fla; mile. — Z*2o?a misartlsa
za parksto, iar*l« prtprsvU*»*r* «lrapa tasssrlHde, K&Ua^ve^ 114- tM.
HOTEJL BALKAM	iteTJELi BALKAN
V Trstu, dne 25. decembra 1S07
»EDINOST« štv. 354
Stran T'T
Na t« način naj slovenska in hrvatska jarsost	▼ katerem taboru je duhovščina
Iria&ko-koperske škofije.
Tako izpljnjeno izjavo blagovolite poslali naravnost na preuzvišenoga g. škofa kot aoroletno darilo.
Srčen pozdrav t Gospodu !
Predsednik: J. U k m a r v. r.*4
V pozivu omenjena izjava, sestavljena na krratakem jeziku, pa ee glasi: „Izjava.
Podpisano svečenstvo dekanata .... osud-jnje protukrščansku struju tršćanskog dnevnika „Edinost", odbacuje od sebe sumnju, da Btoji po većini na strani zavedenih Eicmanjca proti crkvenoj oblasti, zahvaljuje ■▼©mu biskupu za jasnu nadpastirsku rieč u •kružnici od dne 31. oktobra 1907 br. 2942 te izražuje Nj. Preuzvišenosti svoje posve-mašao povjerenje i iskrenu odanost. ...... dne . • • • • 190 •
dekan,u
Sedaj ve ekscelenca škof Nagi, kako krasno novoletno darilo se mu pripravlja, ve, kdo ima največe zasluge za to novoletno darilo, na kak način se je pripravilo in koliko j§ — vredno! Nedvomna spontannost in iskrenost te udanostne izjave gani gotovo njegovo ekscelenco do dna srca. Bojim© se le, da nam bo prečastiti g. kapelan Ukmar zamerjal, ker smo predčasno razkrili to njegovo, iz najplemenitejših namenov svojemu ljubljenemu škofu pripravljeno presenečenje. £e pa pomislimo, koliko truda vi zatajevanja mora stati g. kapelana, . je to bližajoče se novoletno improvizacij zakrival pred njegovo ekscelenco, s katerim je v ve d-nih in j ako intimnih stikih, moramo si misliti, da to naše razkritje pomenja /a g. kapelana Ukmarja nekako odrešenje. Saj na vsezadnje smo le antecipirali to vzra-doščenje, ki je bo občutil škof o prejemu tega krasnega darila, ki smo je mi spremenili v božično darilo. Saj ni nobenega dvoma, da vsi gospodje duhovniki podpišejo izjavo seveda popolnoma spontanno in velikim navdušenjem.
Okrožnica tržaškega škofa proti
„Edinosti". „Naša Sloga" piše :
„Zadnjega dne minolega meseca je izdal tržaako-kopersbi škof, prevzvišeni dr. Fran Nagi latinsko okrožnico na duhovščino zdru-j ženili škofij, s katero nalaga svoji duhovščini (tu je že znana okrožnica navedena doslovno).
Povod tej okrožnici ima biti ta, ker je list „Edinost" razpravljal o „ricmanjskem vprašanju", kar je list trdil, da so pisali to večinoma duhovniki in ker je zatrdil, da se večina duhovščine naravnost boji, da bi se Ricmanjci kar tako udali.
Najprej moramo priznati, da okrožnice nismo videli in da smo gornje citate posneli iz drugih listov. Ne vemo torej, da li ti citati odgovarjajo popolnoma izvirniku okrožnice presvetlega g. škofa. Ali, ako so resnični, si ne moremo kaj, da ne bi napravili nekoliko opazek.
Pred vsem moramo konstatirati, da se je list ..Edinost" v poslednjem času, skozi
dve leti, jako malo bavil z žalostnim ricmanj-skim vprašanjem, dočim je imel poprej mnogo več, vsaj vsakega tedna, kak dopis ali vest o tem vprašanju. Ako se je torej ukrenilo proti lemu listu tako stroge odredbe, potem bi se ; imelo to storiti z veliko večo pravico ini dolžnostjo že pred kakimi dvemi leti.
Tako strogo postopanje proti „Edinosti" s« u a m ne zdi povsem nepristransko, dočim vemo, daje po vseh tržaških zakristijah brezver-skih in protiverskih listov, ki jih iitajo tam svobodno in javno duhovniki in posvetnjaki. Mi si dovoljujemo dvomiti, da bi j mogel presvetli g. škof javno zatrditi, da je j list „Edinost1* v verskem pogledu slabši od, rečenih listov ! Torej : čemu tolika strogost i proti enemu in to ravno proti s 1 o v e n -, fa k e m u listu ? !
eno opazko moramo napraviti, a ta je, da nam ne gre v glavo, kako je moglo j priti v okrožnico tisto mesto, kjer se v Gospodu priporoča duhovščini „katoliško tiskovno društvo" (ki se ima še le ustanoviti in to v Trstu), da se bo moglo skoro: izdavati lasten dnevnik. Proti izdavanju dnevnika v duhu, kakor ga želi presvetli g. škof, j ne more seveda nikdo nič, ah zabranjevati •n list, a istodobno priporočati dražega — zdi •e nam, da ni bilo umestno. Sicer pa vemo »i. da je v Trstu in v Primorju katoliških listov, ki ne morejo zadovoljevati prave naše duhovščine, ker so mu v narodnem pogledu nasprotni istotako kakor na j-zagrižene j i liberalni listi."
Kaj so pridobili Pagnini in drugovi za štrajkujoče težake ? „Lavoratore", Pagnini e compagnia bella udarjajo te dni na veliki boben. da dokažejo težakom, kaj ▼s« so za njih dosegli v minolem štrajku. Mi smo že opetovano povedali, da pomenja mi-noli štrajk težakov ne le veliko blamažo za rgenerale", nego tudi istotako veliko škodo za delavce. A danes smo zvedeli še nekaj, kar še bolj jasno ilustrira poraz štrajka težakov. Zvedeli smo namreč, da večina delodajalcev in posebno veče tvrdke niso vsprejele bivših stalnih težakov zopet v službo kakor stalne delavce, ampak le kakor navadne dninarje (avventizi). Posledica tega je, da ti delavci niso yeč plačani na teden kakor dosedaj,
i ampak le od dne do dne, tako da ima gospodar I pravico jih vsaki dan odpustiti, dočim so prej imeli
14	dnevno odpoved. Nadalje dobivajo od sedaj naprej ti delavci plačilo le za one dneve, v karerih faktično delajo, ter ne dobijo plače
j za praznike, v katerih ne delajo, ali pa za | one dni, v katerih so izostali radi bolezni. Dosedaj so stalni delavci dobivali tedensko plačo brez ozira na praznike in brez ozira na bolezen, ako je posledBja bila tako dokazana. Kar je pa še najhujše, je to, da so mnogi delavci imeli prej večo plačo, nego znašajo sedaj dc govorjene mezde, ter so nam znani slučaji, da dobivajo vsled tega mnogi delavci pri večjih tvrdkah celo 10 do 20 krajcarjev manj nego prej, ker se gospodarji držijo dogovorjenih mezdnih tarifo v. Slednjič smo tudi doznali, da so mnoge tvrdke prej plačevale
15	krajcerjev za vsake pol ure čez normalni delavni čas. dočim glasom sedanjega dogovora dobivajo težaki le 10 kr.
4?ast in ugled generalov sta rešena, a oni delavci, ki dobivajo po štrajku manj, nego pred štrajkom, kolnejo te generale, ki so tako izdali delavske koristi.
Te „uspehe" priporočamo g. A. Tumi, tržaškemu dopisniku celjske „Domovine", ki se tako širokousti v zadnji številki istega lista, v blagohotno razmišljevanje.
Fakta so pač fakta, a laži so le laži!
Narodne pesmice za tržaško okolico
se imajo skoro razglasiti — saj smo na pragu predpustne sezone. Pele se bodo vprvič dne 29. t. m. na velikem ljudskem plesu, ki ga pevski društvi „Velesila" in „Slava" priredita v Skednju, v dvorani g. Sancina.
Kako koristne so te v narodnem duhu zložene pesmice v narodnem in moralnem pogledu. to nam je pokazala že minulost. Slovenska mladina po vsej okolici je poprej vedno prepevala umazane italijanske pesmi. Žal, da jih je še nekaj nezavnedežev, ki še prepevajo laške klanfarice. Ali odkar sta gori rečeni pevski društvi začeli za vsako leto preskrbljati mične narodne pesmice, naša mladina vedno bolj ljubi slovensko petje in prepeva kaj rada naše pesmi. Društvi dosezata torej svoj važni namerr.
Ali s tem podjetjem so opojeni tudi stroški, ki jih morata pokrivati rečeni društvi. Zato apeliramo na j topleje na vsa pevska društva po tržaški okolici, naj uvažujejo to in naj društvima skočijo na pomoč, v kolikor jim dovoljujejo njihove moči. Saj je namen koristen za vso našo tržaško okolico, pa tudi za naš slovenski živelj v mestu.
Ne morem drugače, nego da se iskreno zahvalim lekarnarjema Rafaelu in Gr. Godina za izvrsten vspeh, ki sem ga dosegel s tekočino Godina.
Ostanem jima hvaležna ter hočem tekočino Godina vsakomur priporočati, kdor jo bo potreboval.
Šibenik, 18. aprila 1893.
GIORGIO NELJAVICH mizarski mojster.
Poslano.*)
Slavna The Salus Company
Trst.
Imel sem srečo, da sem poskusil Vašo „C h i n i n a Salus" in prepričal sem se, da je v prvi vrsti jako čistilno sredstvo za glavo, v drugi vrsti pa da pospešuje raščo lasi. —
V i v a r o, 26. novembra 1907.
Udani
dr. G E L M I A U S O N I O, zdravnik ranočelnik.
*) Za Članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Koledar za kmetovalce 1908 je ravnokar izšel. Ta koristna in praktična gospodarska žepna knjižica, ki jo je strokovno sestavil mlekarski nadzornik J. Legvart, se je vsem naprednim posestnikom, trgovcem in kmetovalcom zelo priljubila kar kaže veliko zanimanje za ta III. letnik. Vsebina letošnjemu koledarju je zelo raznovrstna; Koledar, poštne določbe, živinoreja, mlekarstvo, umno perutninarstvo, vinoreja, kletarstvo, sadjereja, živinozdravništvo, različne kmet. postave, prerač. v kile in funte, orale, hektarje, merjenje lesa, beležke in Še veliko drugega za kmetijsko vedo važnega. Knjižica je jako okusno in močno v platno vezana in je cena 1 K 60 stot. s porto 1 K 80 stot. Naroča se kot navadno pri Ivanu Bonaču v Ljubljani.
Hripavost in katar. V slučajih liripa-vosti in lahkih vnetij je pristri M a c k o - v Kaiser Borax jako pripomočen. Nosni j katar se odpravi najhitreje, ako se noslja
mlačno vodo Kaiser Borax skozi par minut.' ■_ -■■ »■-■
Trgovina s pohištvom DotDF lONVi Trgovina s pohištvom
WWVWVW A vEvl. vblUJ vwvv
ulica Uincenzo Bellini 13 fer vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste
---in po jako nizkih cenah. =---
Mnenje gospoda dra. R. Neumann-a
Specijalista za otroške bolezni na Dunaju
Gospod J. SERRAVALLO	TRST
Lahko potrjujem, da je Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serra-vallo) izborno želodčno zdravilo in jako Jcrepčilno srenstvo. Posebno pri zdravljenju otrok se ima priliko prepričati se, kako gotovo sredstvo je to vino v slučaju vsake bolehnosti. Vrhu tega je jako ukusno.
DU21AJ, 11. oktobra 1907.
Dr. R. NE UMANN.
:::::: Pekarna in sladčičarna
VINKO SKERK, Trst ulica flcquedofto 15
lina 3-krat na dan svež kruh. Veliko izfoero biSkotov in bombonov za čaj. — Moke iz uajboljSib mlinov. Bombone iz čokolade in napolnjene z najfinejšimi likeri. Sprejema naročila za vsakovrstne tort« in krokante, ter ti ovala vse na iloni in franco. Dczertna vina v bntiljkah in raznovrstne likere. Veliko izbero predmetov za božično drevo po nizki ceul.
Podružniča ulica Miramar št. 9	Svoji k svojim ! g
Zdravljenje kriri
» Čaj „Tisočerni cvet-' (Millefiori « 1
I | Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim . I sluća em, če peče v želodcu, kakor proti slabe- r* I mu prebavljanju in hemeroidam. Jeden omot za I zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
i PRAXMARER „fi\ aue JKori" trst, veliki \ry
Giulio Zanolla
krojačnica TRST — ulica Tor rente 3 a Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna isvrfitev. — Cene zmerne.
Skladišče vin "likerjev
A. RENNER di LUIGI
Prodaja na debelo in drobno.
Trst ulica Belvedere št. 40
SPECIJALITETA
Crema in Rozolija, Vermonth tip Torino
Neprekosljivi Amaro d' Istria.
Istrski in furlanski tropinovec, ogrski slivovec, RUM JAMAICA.
Oircttna uvažanja. — Zastopniško in zaloga
MARASKE CHERRV LIQZ OR (Maraska Whisky Distillery Established 1867) Posebni popusti preprodajalcem.
CREHA MOSCATO
Specijaliteta tunike dl UBEITI & TRDSlAltl
Liker-vino, ki je vsled svojega izvrstnega okusa priljubljeno toliko otrokom, kolikor odraslim, je radi sestave iz samih higijeničnih in krepilnih snovi
neprekosljivo
>a prodaj povsodi! Zahtevajte v vseh kavarnah !
Glavna zaloga ulica Cralatti št. 6.
Druge priporočljive specijalite goriimenovane tvrdke :
Cordial „Carducci" — Cordial „Bellini" — Cordial ..Cavallotti" - Amaro „Nazionale" - Amaro „Siciliano
Tržiska tovarna za olja, rnaziio za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Braitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
^Bt&m	za sedaj priznano kakor najbolja In na}-
flrSfc	đ^M	H trajneje mazilo, ki ohranja nov« In stara
P,a3ti na Mfaltičnih kartonih, skrilnlb __________ ploščah In vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, iaolatorni kartoni, lesni oement, karbolinaj, k ar bo ln a k* slina asfalti in dragi proizvodi U asfalta in katrama, opolzla olja. mast za stroj«, mašila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirana) mast za vagone, mast- vaselina za koze, mast za orožje, voščilo za čav^e Hd,
To t ur n 3. in pisarna r TRŽIČU (Montalcone) pri Trata.
iii	JMMJ.II_P.M_	pmH 'in	| | i ■ ■ I Jjaaniljl	VMM^rrnrzm^m-* J^^^JLUU--t,--;
P dobiva SE v TSSE ussjjiNvLg	^aj^spetesj« mišmi** ffcretž jfroaiVA se t vsm
| revmatizmu m pro&ini^
TCl^AriMB rnniKIfl *	1*«« ^ta jtataua MhSitak" ^
I * 'LnUUriFi OU V1 ilfl _ * i****** ' «. fcžnta " kasna JZ frer,ggjg
Stran IV
►EDINOST« št v. 354
V Trstu, dne 25. decembra 1907
Odhajanje in prihajanje vlakov
Državna železnica.
Veljaven od 1. oktobra J907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo)
Trst—Rovinj—Pola (Dunaj)
5.35 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
7.20 0 Herpelje—Divača—Dunaj
8.50 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
4.15 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj;.
7.40 8 Herpelje—Divača—Dunaj—Pula.
fKanfanar-Rovinj: 6.50 9.20 4, 8.15)_
Ob nedeljah in praznikih: 2.15 Borit—Draga— Herpelje—Divača.
Trst—Buje—Poreč.
6.10 0 Koper—Buje—Poreč in medpoHtaje. 3 10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj).
Trst—Gorica—Jesenice—Ce lovec — Beljak — M o rakovo
5.45 0 do Gorice in medpostaje fPrvačina—Ajdovščina: 8.47).
7.25 B Gorica (Prvačina—A"(dov5čina 8.47) Jesenice— Beljak — Celovec — Dunaj Westbhf. — Dunaj j. ž.—Praga—Berolin—Draždane. 8.45 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo— Dunaj Westbhf.—Dunaj j. ž.
12.50 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina—
Ajdovščina: 2.47) Jesenice—Celovec. 4.25 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praga.
5.05 0 Opčine—Gorica—Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. ž. Dunaj—Westbhf.—Praga. 7-30 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9.21).
10.30 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak._
Ob nedeljah in praznikih : 2.25 0 do Gorice. ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 8-00, 2.05, 8.35
Prihod v Trst.
Pula—Rovinj—(Dunaj).
7.45	0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj.
9.46	0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj.
3 40 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj
in medpostaj. 7.25 0 iz Pule—Rovinja (Divače). J0.25 B iz Pule, Rovinja (Divače—Dunaja) Hei^e. •
Ob nedeljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj ii» Divače.
Poreč—Buje—Trst.
8.08 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12.40 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga—Celovec—Jesenice — Gorica—Trst.
5.30 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westbh
Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7.58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10.00 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina, Draždan.
2.05 0 iz Celovca. Trbiža (Ajdovšč.) Gorice, Opčin, 6.50 0 iz Monakova, Beljaka. Jesenic, Gorice, Opčin 8 10 B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice, 11.10 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža.
Gorice, Opčin. Ob nedeljah in praznikih: 9.24 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino in mej postajami)._
r
MALI OGLASI.
1
Mali oglasi računajo se po S stot. besedo; maatnotiskane besede se računajo enkrat ▼•Č, Najmanjša pristojbina 40 atotink. _ Plača so takoj.	-
Mor tzvM Trat« ptea m w«a kak BALI 0QL AS nftlja M nar v aapraj. kar trigi£« a« ba njagov oglat ob|av1|ta če al OHba paznana Upravi Hata.
Tarife ja aaStnjaam aa Mi „MALIH 08LASOV" la vsakit lahka praračanl, koliko ■■ ja plačati a ta«, «a praitaja baaaia Oglasa traba nastaviti aa „ISSERATBI ODDELEK" „Edinosti-, ■a vpraiaaja potoai pisan bo dajal „IMSERATMI ODDELEK', nfornaolja adlno la, £a ba pismu prttaiana znamka za otfflav ar
Izgubila sta se
2 lovska pBa nemške rase, kavine barve, S mesecev stara. Dovesti ju je v hotel Volpich gosp. Franu Volpichu, kjer dobi dotičnik primerno nagrado hranjeno v Zgoniku.	1679
Fran Birsa
ex G1RALDI, štev* 1.
naznanja vaem svojim cenjenim gostom,^da je odprl GOSTILNO Piazza deli' Ospidale, vogal Pieta
1522
|J|štirintridesetih let, ki je pohajal pet let IVIU2 gimnazijo, štiri leta kadetno šolo, tri leta ]>oljedelsko-vi narsko-sadj arsko-vrtnarsko šolo in dve leti trgovsko šolo, išče mesto pisarja ali težaka v Trstu.
A. Trobec Sv. Ivan — Trst.
Proda se čevljarska delavnica in
MMfufafiNlMiPM Dobro upeljana čevljarska delav-prouujuiniiu. niča in prodajalnica v bližini ljudskega vrta (Giardino pubblico) v Trstu, se proda takoj, ker lastnik iste ima preveč dela z drugo čevljarnloo. Pogoji ugodni. Natančna pojasnila daje g. JOSIP SKUBIC v Trstu, ul. Giulia št. 34.	1717
Esposito & Bassa i"' _ TB.,
ulica San Antonio I. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke.
Aleksander pann JBSSS.SS
Sprejema vsakovrstno tapetarsko delo. Delo fino in trpežno. Cene zmBrne	H®7
Podpisana javlja, da je odprla v Rojanu, nasproti vojašnici, kremo
„Ril' Operaio"
Tori najboljša istrska in dalmatinska ■ bela in črna vina. —= Postreže z mrzlimi in gorkimi jedili.
Priporoča se za obilen obisk
KATARINA RAVASINI.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione).
V Italijo preko Červinjana In Benetk.
5 47 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan. Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 11.50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo
na Videm in Čedad). 5.30 B preko Červinjana v Benetke, Milan. Rim (se zvezo na Videm).
V Italijo preko Kormina in Vidma.
8.25 B preko NabreŽ. v Kormin, t Videm, Milan, Rim 9.00 0 v Kormin (se zvezo na Červinjan in Ajdov
ščlno), Videm, Benetke. 4.18 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm,
Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 9 05 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan).
Do Gorice—Kormina—Červinjana. 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Aj dovSČino).
I.00	0 do Kormina preko Bivia.
9 05 B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta Ostende.
7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto 9.55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
II.30	0 v Ljubljano, Dunfj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih : 2.45 do Krmina: 3.55
do Nabrežine._
Prihod iz Trsta.
tz Italije preko Červinjana in Kormina.
7.40 0 iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.52 B iz Kormina preko Nabrežine. 10.38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana
11.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 4.15 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. 7.15 0 iz Červinjana.
7.46 0 iz Kormina (zveza z AjdovSč.) preko Nabrežine 8.35 B iz Kormina (zvega z AjdovSČ.) preko Nabrežine iO.M) 0 iz Kormina in B iz Červinjana.
Iz Dun?ja (Ostende in Londona) Ljubljane. Zagreba, Budimpešte In Reke.
6.15 0 z Dunaja, Budimpešte.
6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona* 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9.02 0 z Dunaja. Ljubljane, Zagreba, Budimpešte.
Ob nedeljah in praznikih: 10.35 iz Nabrežine; 11.47 iz Kormina
Opazke: Debele številke značijo popoludne. 0 = Osebni vlak in B =Brzovlak.
Restavracija finding
<ALL' ORSO BIANCO)
ulica Gologna štev. 9-13.
Velik prostor b plesno dvorano, vrtom, kegljiščem biljardom Seiffert. igralno sobo. Separatna sobana za klube in društva. Najpripravnejši lokal za zborovanja, društvene zabave, ženitovanjabe pojedine itd. itd. Vsako nedeljo in praznik plesna zabava, pri kateri svira orkester.
---Prostor za 1000 oseb.---
Mlajšega uradnika z«!«??
veščega perfektno slovenskega in italijanskega jezika sprejme
Ustredni banka česhych sporiteln
Podružnica v Tritu.
U založbi „TISKARNE EDINOST"
v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18 je izšel v sloven. prevodu
©
VOHUN
ROMAN
Algle&i spisal J. F. C00PER-
Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane
1 krono G® st.
po pošti 20 slot. več.
Dobi se ga v vseh knjigarnah po Slovenskem.

O
Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku
■
Eflor išče službo ali fcakoršno-koll zapo- ; slenje ; kdor ISče uradnike ali službeno osobje, feder ima za oddati sobe, stanovanja, dvorane, i kdor ima za prodati hise, polja, dvorce; kdor želi posojila, vknjižbe itd. prodati ali kupiti rtm ičnine ali pp!oh rabljene predmete itd. itt., naj se posluži ^ALIE OGLASOV v ; Edinost i% ki so aajceneji, največ čitani — najbolj pripravni v dosego nnmena.	.


-	- - podpirajmo
s „Jfarodno delavsko:
-	- organizacijo" - -0000000000000000
ji
Hb
tlajprimernell in nojcenell
Dar za novo leto.
„Slovanska knjigarna in papirnica
priporoča svojo zalogo elegantno opremljenih slovanskih knjig, papirja za pisma v elegantno opremljenih škatljah in drugih primernih darov.
U
Slovanski portmone-foMarji fino vezani po vsaki ceni.
Velika izbera razglednic za Jlovo leto s slovenskimi in hrvatskimi napisi.--------
Mova prodajalnica ur in dragocenosti
G. BUCME
$ Mi Uejeta)
TRST — Corso štev. 36 — TRST
Nasproti prejšnje prodajalnice DRAG. VEKJET
Bogati izbor zlatanine, srebrnlne, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato r in srebro z novimi predmeti. — Sprejema narocbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino | \
in žepne ure. —
Cene zmerno.
SLOUENCI!
KUPUJTE
Narodni kolek!
■J^T Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike spjoh §0 „flf Ai.1 OGLASI" v „Edinosti,,
Knjiga za tržaške
A.
in primorske
Aškerc
Slouence
jadranski biseri
Balade in romance slovenskih morskih ribičev.
Avktor „JADRANSKIH BISEROV" je spletel vse pravljice in pripovedke. ki jih je slišal od naših ribičev v portičih v Barkovljah, v Kontovelju, potem v sv. Križu, Nabrežini, na Prošeku in v Devinu, v izviren in svež, 53 balad in romanc (pripovednih pesmij) broječ venec. Pesnitve so torej zajete iz narodnega blaga primorskih rojakov. zato upamo, da si omisli rJADRANSKE BISERE" vsak slovenski Primorec in vsaka zavedna Primorka.
CENA : Broš. K 3, e\e?. vez. K 4 50, pošti 20 h več. Knjiga se dobiva pri založniku L. SCHWENTNERJU v Ljubljani, pa tudi v „Slovanski knjigarni JOS. GORENJEC • v Trstu (uliea Valdirivo št. 40)
T T T T T T T r ^^^SS^^^P^PPV^^^1	.m -	J,
^ tt #	solidno an elegantno
OZ#f| f§	S3T po zmernih cenah "K*
w IIli§lWW Rafaele Italia
TR8T — Via Maicanton 7
Podpirajmo dražbo sv. Cirila in Metoda!!
ZALOGA POHIŠTVA TOVARN
PoiRUinite :C)Pt.JET( KEKfl TtieroN fff65l
^ .*•- _________j - -	-	B
MERKUR
J. UI-CAKAR & Co. - Trst
Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - Jnformadje.
Zaloga raznovrstnega kolonijalnoga in družeča Itl^ga.
- ZAHTEVAJTE CENIK _
V Trstu dne 25. decembra 1906
»EDINOST« gtev 354
Stran V
BOŽIČNI
Spisal GUY DE MAUPASSANT.
<Iz francoskega.|
Leta ne vem več natanko. Že cel mesec sem hodil na lov. dan za dnevom, s strastjo, norim veseljem in divjostjo, kakor jo razvija človek samo pri novih strasteh.
Bil sem v Normandiji pri nekem sorodniku na obisku, ki je bil samec in je živel s svojo kuharico, hlapcem in lovskim čuvajem čisto sam na svojem velikem gradu. Ta grad, starodavno, od sivobradih 6mrek obdano poslopje, h kateremu je vodilo več dolgih drevoredov, katerih mogočni hrastje so škripali v vetru, je izgledalo, kakor da je zapuščeno stoletja sem. Kajti v zaprtih sobanah, kjer so nekdaj tisti ljudje, katerih slike so visele na mostovžu, sprejemali sosede plemenit a£e z veliki ceremonijami, v teh dvoranah, zračnih in mrzlih kakor hrastove aleje, ni stanoval zdaj nihče — nego prastaro pohištvo.
Kar se tiče naju, sva se bila ugnezdila čisto eno3tavno v kuhinji, edinem prijetnem kotu grada. Bila je to velikanska kuhinja, katere temno ozadje se je le tedaj nekoliko razvetilo, kadar je vrgel kdo novo butaro drv v ogromni kamin.
Sleherni večer sva sedela pred ognjem in se zazsibavala v prijetne sanje, in kadar so se bili najini mokri škornji že davno posušili in so najini psi, ki so ležali okoli pri najinih nogah, začeli sanjati o lovu in lajati v spanju potem sva odšla gor v svojo spalnico.
Bila je edin i soba, pri katezi je bil dal grajščak, zaradi miši, ometati strop in zamazati razpokane stene z mavcem. V ostalem je bila gola in samo pobeljena ; na stenah je viselo nekaj pušk, pasjih bičev in lovskih rogov. V dveh kotih te sibirske čumnate sta stali najini postelji, v katere sva prezebaje smuknila.
Pred gradom, v daljavi ene milje, se je nagibalo skalovito bregovje dol k morju ; in dih oceana je vel dan in noč mogočno semkaj tako da so se pripogibala visoka drevesa in vzdihovala, veternice na strehi stokale in jelo javkati celo častitljivo poslopje, ker je pihal veter skozi razrite strešnike, skozi brezdanje kamine in ubita okna.
Nekega dne je bilo strupeno mrzlo. Prišel je večer : sedla sva k večerji pred velikim ognjem v visokem kaminu, kjer se je med dvema jerebicama, ki sta žlahtno duhteli, pekel zadnji konec zajca.
Julij, moj stričnik, je dvignil pogled od ogoja in rekel: „Nocoj se menda v postelji ne bova potila".
To mi je bilo deveta briga ; odvrnil sem: ,.Ne ; a jutri zjutraj bodo race po močvirjih*4.
Kuharica, ki je pogrinjala na enem koncu mize za naju in na drugem za služin-čad. je vprašala začudeno : „Ali gospoda ne vesta, da je nocoj božični večer?"
Vedela nisva v resnici nič o tem, ker sva redkokdaj pogledala v koledar. Moj tovariš je odvrnil: Potemtakem je tudi polnočnica Ali je zato ves dan zvonilo ?u
„Da bi ne, gospod", je odgovorila ku-kuharica ; „Zvonilo je tudi, ker je umrl oče FurneP.
Oče Furnel, star ovčar, je bil nekaj posebnega pri nas. Šestindevetdeset let je bil star in svoje žive dni ni bil nikdar bolan, dokler ni pred štirimi tedni o temni noči pal v neko lužo in se prehladih Naslednjega dne je bil legel v postelj, in od tedaj je umiral.
Julij se je obrnil k meni : „Če ti je' prav, lahko zdaj takoj obiščeva te siromake", i In začel ,je praviti o rodbini starega, o vnuku, j ki je imel oseminpetdeset let. in o ženi j ist- ga, ki je bila leto mlajša. Kar je bilo i vmes rodu, je bilo že davno vse pomrlo. ! Prebivalci so v revni, polpodrti bajti, ki je stala takoj na desni pri vhodu v vas.
Ne vem pravzaprav, kako da naju je ta božična misel, ki naju je napadla sredi v najini globoki samoti, pripravila v tako voljo za kramljanje. Pripovedovala sva si dogodbe s prejšnjih božičnic, vsakovrstne pikantne doživljaje, ki nama jih je prinesla ta čudna noč. —
Tako je prišlo, da je trajala, najina večerja zelo dolgo. Basala sva pipo na pipo in ko naju je bila prijela enkrat razigranost samotnih ljudi, kakor se pojavi pač nehote in naenkrat med intimnima prijateljema, sva kramljala brez prestanka dalje, rila po svojih spominih in si pravila skrivnosti, ki nam vhajajo le v takih urah resničnega srčnega izliva...
Kuharica, ki naju je bila že davno pustila sama, je prišla zopet in rekla gospodarju : „Grem zdaj k maši, gospod".
" „Že !'
„Je tričetrt na polnoč".
„Kaj, če bi napravila, tudi mi dva iz-prebod do cerkve?" me je vprašal Julij. ..Božičnico obhajajo tu pri pri nas jako originalno".	.	.
Bil sem zadovoljen in zavita v svoj kožuh. sva šla. Oster mraz nama je rezal v obraz in nama gnal solze v oči. Jedki zrak se je vsesaval mrzlo notri v pl]uca m izsušil grlo. Globoko in čisto nebo je bilo na gosto posuto z zvezdami, ki so kakor prebledevale v mrazu; niso lesketale kakor ogenj, ampak kakor bi bile iz ledu ali svetli kristali. V daliavi je bilo slišati klopotanje lesenih co-
kelj kmetov na trdo-zmrznjenih, odmevajočih tleh; in po vsej okolici so klenkali mali vaški zvonovi in metali svoje tenke zvoke vun , v neizmerno ledeno noč.
Krajina se je bila prebudila. Petelini, ki so se dali premotiti od šundra, so začeli peti, in ko sva prišla mimo hlevov, sva sli- j šala, kako so se iz spanja zdramljene živali { oglašale in topotale s kopiti.
Ko sva prišla do vasi, se je spomnil Julij Furnelovih.
„Tu je njih bajta;t, je dejal, „pojdiva noter".
Dolgo je trkal zaman na vrata. Slednjič naju je zapazila soseda, ki je ravno zapuščala svojo hišo, da bi šla v cerkev; zaklicala nama je : :„šli so k maši ; molijo za :očeta".
„Dobro; potem jih bova videla, kadar j se vrnejo iz cerkve", je dejal moj stričnik.
Zahajajoči mesec je stal že na obzorju, in zdelo se je, kakor bi zlati njegov srp re-I zal v neizmerno setev bleščečih ledenih i zrnov, ki jih je nevidna roka natresla v ve-' soljstvo. In čez temna polja so se bližali od j vseh strani majhni migljajoči ognji zvoniku, j s katerega je klenkalo brez prestanka. Skozi ! sadne vrtove kmetij, sredi čez črne ravnine so skakljali ti ognjiči, večkrat polzeč po tleb. i Bile so leščerbe, ki so jih nosili kmetje pred 1 svojimi ženami v belih pečah, zavitimi v dolge j črne plašče brez rokavov, iz za materami so capljali, roko v roki, le napol-budni malčki.
Skozi odprta cerkvena vrata se je videlo na razsvetljeni oltar. Služba božja je pričela. Kmetje, s sklonjeno glavo, ženske na kolenih so pridno molile. Nočni mraz je bil poživil ljudi na novo in, ginjeni v svojem srcu, so pobožno sklepali roke.
Plameni sveč so vztrepetavali v ledenem zraku, Julij mi je dejal: „Pojdiva vun, zunaj je vendar-le bolje".
In na prazni cesti sva si zopet začela pripovedovati svoje spomine iu sicer toliko časa, da je bila maša pri kraju, ko sva pri- i šla nazaj v vas.
Žarek luči je pobliskaval izpod hišnih vrat pri Furnelovih : „Bde pri mrliču", je dejal Julij. „Pojdiva za hip noter; to na-, pravi ubogim ljudem veselje".
V kaminu je tlelo par polenov, ki so že ugašali. Pusto, od umazanosti bleščečo se izbo z njenimi črvivimi, od starosti začrnelimi j tramovi je napolnjeval vso dušljiv, masten duh pečene krvave klobase.
Na sredi dolge, trebušnate metrge *) je gorela lojeva sveča, s katere se je vila tenka nit pekočega dima proti stropu. In Furnelova, mož in žena, sta si sedela za mizo nasproti j in obhajala svojo božičnico.
Cmerno in s topim obrazom sta jedla molče in resno iz sklede, ki je stala sredi med njima in iz katere je velikanska krvavica | razširjala ostudno soparico. Od časa do časa i sta segla z nožem po kos, ga stlačila in namazala na kruh in ga potem počasi žvečila.
Kadar je bil možev kozarec prazen, ga je žena napolnila iz vrča, stoječega na mizi, na novo z jabolčnikom.
Ko sva vstopila, sta vstala, naju povabila, naj prisedeva in se posluživa večerje, in ko sva se zahvalila, sta mirno zopet jedla naprej.
Molčali smo nekaj časa, nato je vprašal Julij : „Vaš ded je torej umrl, Antemij ?«
„Da, dobri gospod, danes dopoludne je izdahnil".
Zopet molk. Ženska je iz vljudnosti useknila svečo. Da vsaj kaj rečem, sem opomnil : „Bil je pač zelo star ?"
Njegova sedeminpetdesetletna sinaha je odvrnila : „Da, njegov čas je bil potekel; ni imel iskati ničesar več na zemlji.
Naenkrat mi je prišla želja, da bi videl i truplo tega stoletnega moža, in prosil sem, 1 naj mi ga pokažeta.
Stara, ki sta sedela doslej mirno in po-; blevno tam za mizo, sta postala naenkrat j i razburjena. Spogledala sta se nemirno vpra-: ! šajoče in — nista dala odgovora.
Ko je zapazil moj tovariš njiju zadrego, je hotel tudi on videti mrliča.
Zdai je vprašal mož s potuhnjenim in nezaupuim obrazom: „Čemu naj vama bo to?"
„Za nič", je dejal Julij ; „a saj je vendar tako navada, zakaj nama nočeta poka-j zati mrliča ?"
Kmet je skomizgnil z ramama. „O, jaz j že čem, samo ne gre prav . . . zdaj".
Tisoč domnevanj nama je šinilo skoz glavo. —
In ker se onadva tam še vedno nista ganila in s povešenimi očmi in tistim lesenim izrazom, ki ga vidiš pri nezadovoljnih ljudeh in ki naj pomeni : Poberite se! si sedela nasproti, je rekel moj tovariš zapovedujoče :
„Hajd, Antemij, vstanite in peljite naju v njegovo čumnato". A kmet, ki je bil storil svoj sklep, je čmerno nakremžil obraz in dejal : „Ni zavoljo truda; ni ga pač več gospod lu
„A kje je potem ?"
Ženska je odrezala svojemu možu besedo : „Jaz Vam bom povedala : položila sva ga do jutri v metrgo, ker nisva imela drugega prostora".
In vzela je strani skledo s klobaso, vzdignila pokrov mize in posvetlila s svečo v veliko zevaiočo metrgo, na katere dnu sva zagledala nekaj sivega, dolg zveženj, iz katerega je na zgornjem koncu gledal suh obraz
Miza za kruh mesiti.
Vekoslav Plesničar
j j >	i	v{	'i1' ' itn • *
javlja svojim cenj. odjemalcem da je zopet prevzel pod lastno ime in vodstvo'
dobro znano
trgovino jestvin ulica Giulia št. 29.
Priporoča se za nadaljno naklonjenost in posebno o priliki Božičnih praznikov, ima bogato izbero vseh jestvinskih predmetov.
Ako hočete, da Vam lasje zrastejo in postanejo lepi,
Ako hočete, da Vara ne bodo lasje izpadali,
Ako hočete odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito
CnlnlNA::
♦ mi
Xa prodaj v parfimerijah, mirodilnicah in brivnicah v buteljkah po
K 1-20 in K 1-80.
Paziti Je na ponarejanja.
Neštevilo spričeval dokazuje izbornost In vspeh.
sr
ir
Tovaroa pohištva
w TRST3J
BfioaidlaTesai
it,v
zr Aik V ZALOGA |
ž ^^^^^^/^BosiRrio it. 1 j
^ \V slatalosi, naCbti m
* X PRORAČUNI NA ZAHTEVO. *
■■omDBaMiMeo pve
Pohištva
Izšel je težko priča cicni
Koledar
za
Kmetovalca 1908
I
£
Pohištvo svetlo in temno, spalne (n Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje. slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi.
Trst| via Chiozza 8
(Radeče table)
VITT0RI0 DOPLICHER
Najnižje cene.
uredil dež. m. nadzornik J. LEG VAR P.
III. zelo popolnejši letnik z vsebino : Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinor., krmljenje gov. živine in prašičev. Reja domače perutnine, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov umetna in naravna gnojila. Sadjereja. „.i-vinozdravništvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Meijenje lesa. Prerač. v kile, orale in hektarje Koledar, sejmi in mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Gena s pošto K 1*80, in se naročapri
Ivanu Bonaču v Ljubljani. Vsled prihranitve drugega povzetja se naj znesek naprej dopošlje.
Civilna in vojaška krojacnica
Bogata zaioga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-------- metov spadajočih v krojaško obrt.
Odlikovan dne 5. aprila 19O0
na XXVII. mednarodni rasstavi ▼ Parizu a častno diplomo, ČMtcim križcem in 2lato kolajno in na IL mednarodni rautari v Bruielles u z največo odliko „GRAND PRIXJ diplomo.
Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom
Z odličnim »poslovanjem
AVGUST STULAR
Trst — ulica Caserma štev, 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici Sb 6, I. nadst.

M fli Hii di Alp
TRST, uS. Cassa di RisparmSo št, 6.
TELEFON št. 1587.
ITeliko skladišče turških in perzijskih preprog,
Stran V T
»JEDINOST < S te v. 354
V Trstu, 25. decembra 1907
z raskuštranimi belimi lasmi, na spodnjem pa t molelo vun dvoje bosih nog.
Bil je st&ri, ki je, zavit ▼ svoj ovčarski kož«k, z zaprtimi očmi, čisto izsušen, med •rnimi, morda ravno tako starimi skoijami kruha kakor je bil on, spaval poslednjeJ. spanje . . .
In njegova potomca sta bila jedla nad njim svojo božičnico.
Julij je bil ogorčen, tresel se je od jeze in kričal na stara-dva :
„Zakaj ga nista pustila v njegovi po- i stelji, butca vidva
Tedaj je začela ženska bridno jokati in ji kitela pripovedovati: „Naj Vam povem, ljubi >< gospod, da imamo eno samo postelj v hiši. Preje smo ležali z njim skupaj, ker nas je bilo troje. Odkar je bil tako bolan, sva ležala z možem na tleh; to je zelo trdo, dragi gospod, posebno zdaj po zimi. . . No, ko je davi umrl. sva si mislila to tako : ker nič več ne trpi in ničesar več ne čuti, mož tukaj, kaj pomaga, da ga pustiva v postelji. Prav iahko bi ga položila do jutri v metrgo — in ne bi vendar mogla spati skupaj z mrličem, pomislita, dobra gospoda . .
Moj tovariš se je obrnil jezno k vratom, jik odpahnil, da so klopotala, in odšel vun v noč. Jaz sem mu sledil, od smeha so mi tekle solze po licih.
Konec.
Pisemsko - poštni promet ob novem letu 1908. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo razglaša :
V dosego kar najhitrejega dostavljanja pisem ob novem letu 1908 in olajšanja zadevne manipulacije je p. n. občinstvo nujno naprošeno, da prileplja znamke pri nepripo-ročeno oddanih pisemskih pošiljatvah izključno samo na desnem gornjem oglu naslovne strani. Okoliščina, da se pri posamičnih pismih nahajajo znamke deloma na sprednji, deloma na znadnji strani, obtežuje jako uradno poslovanje, radi česa naj se ne rabijo znamke kakor zapornice in naj se ne prilepljajo iste na zndnji strani pisemske kuverte. Pri tem se še opozarja na to, da dopisnice in tiskovinske karte, ki imajo znamke na zadnji strani, ne zadostujejo predpisom in da se torej postopa s prvimi kakor s pismi, oziroma se zahteva od njih kakor od nezadostno frankovanih pisem dopolnilno poštnino (porto), dočim se poslednje sploh iz prometa izločujejo.
Pri pisemsko-poštnih pošiljatvah namenjenih v večje kraje naj se.označi prejemnikovo bivališče z imenom ulice, hišne številke in lege (stopnice, nadstropje in številka vrat), pri pošiljat, ah namenjenih na Dunaj, navesti je razven tega še mestni in tudi poštni okraj.
Pisma, katerih naslov ne odgovarja predstojećim določbam, utegnejo biti najtnanje prepozno dostavljene ; ni pa tudi izključeno, da *,e taka pisma sploh ne dostavijo, ako bi nedostajalo poštni upravi sredstev za poizvedbo i iblovljenčevega bivališča.* Nujno je torej potrebno, da so naslovi pravilni, in to ne samo v interesu strank, ampak tudi poštne uprave, ker poslovanje z nepravilno naslovljenimi pismi ovira posebno *;ri ogromnem prometu ob no-v^iu ietu v izredni meri elu/bo»anje pri dostavljanju poštnih pr>-iijatuv.
Tem povedu ni se opozarja na to. da so one dopisnice, katerih vsebina obseza nedo-stojnosti, žaljenja, ali druga knzniiva dajanja, ali na kadrih ec nahajajo slike, oziroma do-stavki, ki imajo znake nedostojnosti ali žaljenja, oziroma politično demonstrativen značaj, izključene iz poštenega prometa.
Istotako so izključene iz prometa tudi dopisnice oddane v kuvertah, ki so previđene z izreki v ta namen, da se more prepečatiti na dopisnicah samih nahajajoče se zuamke.
Dopisnice,, ki ne odgovarjajo ostalim prometnim ppgojem, zavezane so pcšLuini za pisma. —
Nadalje se pripominja, da je dovoljeno dostaviti na vizitnice, ki se odpošiljajo kakor tiskovine, voščila ter zahvalne in uljudnostne iormule. ako so izražene v petih besedah aii 3 običajnimi okrajški (p. f. z v. itd.). Nadalje sodovoijeC* z r°ko napisana posvetila na novoletnih voščilnicau, & se pošiljajo v odprtih kuvertah. Druge tiskovni pošiljatve (razglednice) niso deležne te ugOČ*-^1-
S tiskanimi kartami v velikosti in obliki dopisnic, ki imajo napis „Dopisnica'" a-i .."Poštna karta", a niso za dopisnice zadostno trankovane, posiopa se, če sicer odgovarjajo popolnoma predpisom za tiskovine, kakor s tiskovinami in ae jih torej po vrednosti prilepljenih znamk smatra kakor zadostno S^i aezadostno frankovane tiskovine ; napis Dopisnica" ali ,.Poštna karta" pa morajo poštni uradi v teh slučajih prečrtati.
S tiskanimi kartami v obliki in velikosti dopisnic s pisanimi poročili ali drugimi pri tiskovinah nedovoljenimi pristavki itd. postopa se — če po svoji kakovosti (n. pr. da niso pod ovojem itd.) odgovarjajo pogojem veljavnim za dopisnice — kakor z dopisnicami in jih je tf<rej smatrati po vrednosti prilepljenih znamk kakor zadostno ali nezadostno frankovane dopisnice.
Pisana poročila na sprednji strani dopis nic (neuštevši naslov in poštono službene bilješke) dovoljena so na levi polovici razglednic, katerih sprednja stran je po navpični Črti razdeljena v dve polovici. Ta ugodnost velja za tozemski promet, za promet z Ogrsko, z zasedenimi deželami in za promet z deželami evropskega kontinenta. V večini izvenevropskit dežela se karte, ki imajo pisana poročila ns sprednji strani, taksujejo kakor pisma.
t Občinstvo se tudi opozarja, da iznaša pristojbina za navadno pismo na sedežu poštnega urada, v daljnem prometu, kakoi tudi v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in Nemško do vštetih 20 gramov 10 st., | nad 20 do 250 gramov 20 st. V prometu s Srbijo, Črnogoro ixnaša pristojbina 10 st. za vsakih 20 gramov, z ostalim inozemstvom 25 st. za prvih 20 gramov in 15 st. za vsakih uadaljnih 20 giamov pošiljatvene teže. Pristojbina za dopisnice znaša v notranjem avstrijskem prometu, potem v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Nemško, Srbijo in Ćrnogoro 5 st. za jednostavno in 10 st. za dvostroko dopisnico z odgovorom ter v prometu z ostalim inozemstvom 10 st. za jednostavno in 20 st. za dvostroko dopisnice z odgovorom.
Na dopisnicah se odslej ne bo več pritiskal pečat oddajne pošte. Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Imenovanje v poštni stroki. Imenovani so računski otlcijal A. Perissini, F. Messner in Ljudevit Bognolo računskimi pregledniki, računski azistent M. Svoboda računskim oficijalom in računski vežbenik M. Amoretti računskim azistentom.
Za cirilo-metodijski ples. Predvčerajšnjim je naša mladina določila, da se tudi v tem predpustu priredi veliki ciril-metodijski ples in sicer v soboto dne 8. februvarja. Naj blagovole druga bratska društva vzeti to na znanje. Uverjeni smo, da pojdejo vsa naša društva tudi letos na roko naši mladini, da nje ples izpade tudi letos čim sijajneje na-korist naših dveh blagotvornih šolskih družeb.
V soboto ob 8. uri zvečer se bo vršil ponoven sestanek naših omladincev in bo na tem shodu izvoljen predsedstvo odbora. Zato so naprošeni vsi tukajšnji mladi Slovenci in Hrvatje, ki bodo sodelovali v odboru, da vsakako pridejo na ta sestanek.
Iz državne veterinarske službe. Minister za poljedelstvo je imenoval okrajnega višega živinozdravnika Žigo TJssaj veterinarskim nadzornikom pri namestništvu v Trstu.
Hrvatsko primorsko gledališče. Z
uprav krasnim reportoarjem in izbornim ensamblom priredi Markovićeva družba svoj krasni ciklus predstav v „Narodnem domu" ki prične dne o. januvarja. Iz ensambla omenjamo zraven ravnatelja M a r k o v i ć a, člano dež. gledališča v Zagrebu, tudi g.o markizo S t r o z z i, g.o Ljerko pl. Sram in g. intendanta, Andreja F i j a n, vseskozi člene dež. gledališča v Zagrebu, ki pridejo na gostovanje. Imena teh umetnikov tudi tu- i kai niso neznana in, kdor jih je čul, ne zna jih prehvaliti. Ze ta slavna imena bi bila v stanu napraviti iz kratke hrvatske gledališčne sezone umetniški dogodek prve vrste v našem i mestu. Ali tudi repertoar je krasno izbran in njegova umetniška količina odgovarja popolnoma dobrodonečim imenom sodelujočih umetnikov.
Sezona prič"-"1 v nedeljo ing o. januvarja ! s slavno Sudermaunovo dramo ,.D o m o v j e" (Zavičaj). V naslednjih dneh se bo igralo i vsak dan zaporedoma: Ohnetovo dramo -Lastnik livarn"*, NuŠićev „Knez odSemberije" in „Navaden člo-v e k", Ernotovo komedijo „Šolnik Fiachs-mann", dramatizacijo iz slavnega romana Šenoe „Zlatarevo zlato", Bašja-niinovo Hramo „N a 3 t o p strasti" in končala bo sezona v nedeljo dne II. janu var.ia Shakespearovo svetovno dramo „Hamlet" ^ ki bode senzacije vse sezone-
Ceno s *j približno navadn?. Predbe-ležbe sprejema že sedaj slovanska knjigarna g. Gorenjca.
Celjska r Domovina" in štrajk težakov. Umeje se samo ob sebi, da je celjsko !socijalistično glasilo tudi ob zvršetku štrajka i težakov hvalilo postopanje štrajkovcev in je 'njihov piramidalni i' i a s c o slavilo kakor sijajno zmago. Kar pa ni popolnoma naravno, je to, da celjska „Domovina" ob tej priliki hvali tudi — sebe. Morda se je to zgodilo radi tega, ker ve. da noben ; drugi slovenski list ne more hvaliti njenega j stališča nasproti rečenemu štrajku. 1 »Domovina" pravi, da 5? splošno priznava, da se je „Domovina** v zadnjem časii »povzdignila „mnogo nad obični nivo sloven-'skih listov, teve tudi nad „Edinost4*.
Da, da. povzdigovala se je toliko, da je : prišla n* invo „Rudečega praporja". Morda plava „Domovina" nad nami, ali v tem slučaju jo lahko zagotovljamo, da plava v — megli.
Kaj da je ticano v članku „Domovine", si lahko čitatelji sami predstavljajo, ako jim povemo, da ga je spiral socijalist g. F. Tuma (katerega ni zamenjavati z našim dr. H. Turno).
Socijalisti sami so priznali, da poravnava znači le rešitev iz zagate, g. Tuma pa govori o popolni zmagi. Kaže, da seje „Domovina" povspela tudi nad socijalistične liste.
Prve ali zadnje igre dobiček družbi sv. Cirila in Metodija. Prav zimski čas s svojimi dolgimi večeri vabi marsikoga k zabavni igri, ki naj mu nadomešča razvedrilo v naravi. Tarokisti. doministi, kegljalci in drugi igralci, ob vsaki priliki vsaj en krožeč za Slovenstvo !
Ljudske knjižnice tudi prispevajo za našo družbo sv. Cirila in Metodija. Vsaka , knjiga, ki se posoja, se kolekuje z narodnim kolekom v prid družbi sv. Cirila in Meto
I "IVRPKA A|EKSANPER [EVI MlNZI
v Trstu, ulica Sai?it£i št. 14
Id. a™ „M„t™ u*. „ lastm. tovarne.